Bojana Ljubec

Intervju

: Bojana Ljubec

Diplomirana in`enirka pomorstva, ekolo{ka aktivistka, ~astnica krova na velikih ladjah, zalo`nica, avtorica navti~nih priro~nikov, voditeljica te~ajev, popotnica in zaljubljenka v soline. Ptuj~anka, ki jo je morski svet tako o~aral, da je zanj nenehno pripravljena nekaj storiti. Njen moto je preprost in iskren: »Morje nam daje veliko dobrega in prav je, da mu dobro tudi vra~amo.« tekst Vojko Mitrovi~

I foto arhiv Bojane Ljubec

Bojana Ljubec Mladost si pre`ivela na Ptuju. Sta te voda in plovba zamikali `e takrat?

Do ~etrtega leta starosti sem `ivela tik ob reki Dravi na Ptuju. Sosed je imel gliser in na mojo `eljo sva velikokrat vlekla ~oln iz gara`e in nato plula po Ptujskem jezeru in Dravi. Kot otrok pa sem imela z morjem lepe in tudi slabe izku{nje. Na dru`inskih po~itnicah na otoku Rabu sem padla v mandra~u med ~olne. V morje sem kot majhna deklica nesre~no padla tudi, ko so me podajali z enega gliserja na drugega. Ta dogodek mi je nato ob pogledu na morje povzro~il jok, saj sem ob padcu popila precej vode.

Seveda pa imam sicer otro{ke spomine na morje lepe. @e kot otrok sem zve~er rada poslu{ala oddajo o pomor{~akih in morju ter kje so na{e ladje. Ta oddaja mi je vedno znova vzbujala `eljo po potovanju z ladjami.

Ni~ kaj dobre vtise o morju in plovbi nisem dobila tudi, ko se bila stara okoli 15 let.

100 | maj 2009

S star{i smo potovali iz Anglije in ko smo pre~kali Dovrski preliv, je bilo morje tako divje, da smo na trajektu skorajda vsi bruhali.

Plovba pa je trajala dvakrat dlje kot obi~ajno.

Spominjam se, da mi je bilo tako slabo, da sem celo pomislila, da bi sko~ila v morje.

Takrat sem si rekla, da na ladjo zanesljivo ne grem nikoli ve~.

A so se stvari po nekaj letih zasukale precej druga~e, mar ne?

Tako je. Usoda se je nenavadno poigrala. Po dvanajstih letih sem se namre~ vkrcala na floto teh istih trajektov. Takrat mi ni bilo ve~ slabo (smeh).

1996, sem spoznala dru`bo nekaj let starej{ih Primorcev - pomorcev in postali smo tesni prijatelji. Njihove zgodbe o ladjah, daljnih de`elah in dogodkih pomor{~akov so me tako prevzele, da me je {tudij pomorstva resno zamikal.

Ko sem se dokon~no odlo~ila, je vse skupaj potekalo dokaj hitro. ^asa za vpis sem imela le en mesec, a je bila sre~a na moji strani. Prenovljen program visoke strokovne pomorske {ole in vpisni pogoji niso zahtevali diferencialnih izpitov in tako me je po{tar kmalu razveselil s po{to, da sem sprejeta.

Priznam, da takrat mi ni bilo povsem jasno, kaj ta {tudij pomeni.

Kaj je bilo odlo~ilno, da si se lotila {tudija pomorstva?

In postala si …

Dokler nisem zvedela, da obstaja {tudij navtike, sem razmi{ljala o {tudiju geografije, saj je bila ta v gimnaziji moj najljub{i predmet.

Med ~akanjem na rezultate mature, poleti

Z diplomo sem postala dipl. ing. pomorstva s strokovnim nazivom „~astnica krova trgovske mornarice RS na ladjah z BT 500 ali ve~“, z nekajletnimi izku{njami tako v ~ezoceanski w w w. v a l - n a v t i k a . n e t

Intervju

: Bojana Ljubec

plovbi na tovorni ladji, kakor tudi v veliki obalni plovbi na potni{kih ladjah.

Kako je odlo~itev, da postane{ pomor{~akinja, sprejela dru`ina?

Bili so presene~eni. O~e je takrat na~rtoval dru`insko podjetje s te`kimi gradbenimi stroji in `elel je, da bi postala gradbena in`enirka.

Mene ta ideja ni pritegnila, sanjala sem namre~, da bi lahko namesto bagerjev kupili jadrnico. Oh ja, takrat je bilo v dru`ini veliko polemik, ali bom ta {tudij sploh uspela kon~ati.

Na [tajerskem, pa tudi drugod po Slovenji, ni prav veliko deklet, ki se bi odlo~ile za ta {tudij.

Spominjam se prvega dne predavanj. V predavalnico je stopil takratni predstojnik za navti~ni oddelek, presene~eno obstal in rekel: »Dobili smo virus iz [vedske - pet punc!« in nas dekleta nato nagovoril: »A ste si pri{le poiskat mo`e, kapitane??!« Mislila sem si: »No, dobra spodbuda za za~etek, nikoli ne bomo pri{le skozi {tudij, to je o~itno poklic mo{kih.« Pa se je vse dobro izteklo. Med 25 {tudenti navtike in istim {tevilo ladijskih strojnikov je bilo le 5 deklet. Na so{olce in kolege ima lepe spomine, na vse profesorje pa ne. @al so bili nekateri profesorji ve~krat `aljivi. Govorili so, da bomo potopile ladje, pa da se nismo imele kam drugam vpisat. Vse to seveda tudi {e zdale~ ni res.

Oh, soline, ~ude`ne soline. Obo`ujem soline. Na sre~o sem doma blizu njih in sem zato lahko velikokrat tam. Na{e soline so ~udovite, vsak trenutek so druga~ne.

Je bil sam {tudij sicer zanimiv?

Ker je bil {tudij zanimiv (predavanja malo manj, ha, ha …), sem pa~ vztrajala. Ni bilo vedno lahko, saj so mi bili predmeti, kot so astronomska navigacija, navigacijske naprave, ladijski elektrosistemi, na za~etku nekaj povsem neznanega. Kot sem `e rekla, {tudij navtike je zanimiv, `al mi je le, da v ~asu {tudija nismo imeli prilo`nosti ve~ delati s pomorskimi kartami, kar je klju~no za plovbo.

Si med {tudijem bila veliko na morju?

Pri koncu {tudija sem obvezno {tudijsko prakso opravljala na Prince of Venice. Zahvaljujo~ direktorju portoro{kega Kompasa in takratnega poveljnika, kapitana Sedmaka, sva si s so{olko pridobili veliko znanja za vodenje ladje. Kot vestni in marljivi {tudentki sva na koncu {tirimese~ne prakse dobili nagradno plovbo na 5-dnevno delovno kri`arjenje v Dalmacijo. To je bilo nepozabno do`ivetje.

Je bilo na Prince of Venice zanimivo pluti?

Bilo je delovno in zabavno. Ko smo se neko~ vezali na Hvaru in sva s Tanjo `eleli v hotelsko sobo, nama receptorka ni hotela izro~iti klju~ev, ~e{ da lahko klju~e da le »~lanovima posade« (smeh). Le ste`ka sva jo prepri~ali, da sva ~lanici posadke.

Kam te je nesla pot po diplomi?

Pisanje diplome je kazalo na ~as, da se bo potrebno odlo~iti, kam naprej. Na Ptuju sem po navadi gledala na lokalnem programu potopisne posnetke Rudija Klari~a, ki je v w w w. v a l - n a v t i k a . n e t

sedemdesetih letih potoval z ladjami Splo{ne plovbe in opisoval `ivljenje na ladji in daljne de`ele. To je bilo zame klju~no, da sem se odlo~ila za vkrcanje na ladjo. [e prej pa sem se `elela preizkusiti, ali bom dalj{o odsotnost v tujem svetu sploh zmogla.

Star{i so me za diplomo nagradili s potovanjem in odpravila sem se v zahodno Afriko.

V Gani sem dva meseca delala kot prostovoljka. To je bila izredno ganljiva pustolov{~ina.

Afrika mi je od nekdaj pri srcu, tako prvinska, v du{ah bogati ljudje, navzven pa osiroteli.

Te je zamikalo kdaj tudi jadranje na dalj{ih plovbah?

Seveda. V ~asu {tudija sem naletela na vabilo Ale{a Ulage na jadranju Portoro`-TunizijaPortoro`. Izvedla sem priprave in na~rt mojega potovanja, saj sem smatrala, da mi izku{nje z jadranja lahko na prihodnjih plovbah na velikih ladjah koristijo. @elela sem si pridobiti prakti~ne izku{nje, kako je biti dlje ~asa v omejenem prostoru z neznanimi ljudmi in ob~utiti neposredni stik z morjem na majhnem plovilu. Izpite na fakulteti sem prelo`ila na zimsko izpitno obdobje. Med jadranjem na njegovi jadrnici proti Tuniziji in nazaj mi je bila zaupana no~na navigacija, kakor si pa~ stra`e posadka razdeli. Na tej poti sem si pridobila samozaupanje, izku{nja pa je bila ve~ kot lepa. Ale{ je ~lovek, ki ljubi morje, tako kot jaz. Potem sva se z Ale{em isto leto, torej leta 2003, podala vsak na svoje potovanje

okrog sveta. Jaz na tovorni ladji Kanin, on pa z jadrnico Slavico.

Si se kdaj udele`ila kak{ne regate?

Sama nisem navdu{ena nad jadranjem kot tekmovanjem, regate me ne privla~ijo, ~eprav so me na njih prijatelji veliko vabili.

Sedaj me ne vabijo ve~, saj vedo, da se jih ne udele`ujem. Moj odnos do morja je druga~en, rada ga do`ivljam samotno in v ti{ini.

Kako je bilo na ladji Kanin?

Pogajanja za moje vkrcanje v kadrovski slu`bi na Splo{ni plovbi so trajala kar nekaj ~asa. ^eprav so pred menoj nekatere punce `e uspe{no plule, so se z odporom odzvali na mojo pro{njo za zaposlitev na eni izmed tovornih ladij. Vmes, ko sem ~akala na poziv, sem {la {e v Galicijo ~istit obalo, onesna`eno z nafto od tankerja Prestige. Meseci so tekli, meni pa je potrpljenje minevalo. Po pol leta sem se kon~no v Antwerpnu vkrcala. Svojega prvega vkrcanja ne bom nikoli pozabila. Ko smo se z minibusom pripeljali pod Kanin, vezan ob obalo, sem bila zelo presene~ena.

Tako velika ladja, pa vseeno tako lepa. Bila sem zadovoljna in komaj sem ~akala, da izplujemo. Kanin naj bil eno leto moj dom - toliko ~asa je namre~ trajala pogodba za opravljanje »kadeture«. Plovba nas je na mojo veliko sre~o vodila najprej v Litvo, potem pa smo tovor peljali v zahodno Indijo, kjer smo bili dva tedna na sidru. Na krovu je bilo tudi okoli 50 maj 2009

| 101

Intervju

: Bojana Ljubec

Indijcev, ki so nam pomagali ~istiti skladi{~a.

Ladja je di{ala po kadilih, iz njihove kuhinje pa po vseh mogo~ih za~imbah.

Ker smo bili v prostem najemu, smo morali neko~ iz Durbana (Ju`noafri{ka republika) prepeljati premog v Tur~ijo. V plovbi skozi Suez mi je v spominu ostal pilot, ki se ni `elel vkrcati na ladjo, ker ga je na ladijskem »sizu« pri~akala `enska, jaz. Kar oklepal se je in ni hotel na na{o ladjo. [ele takrat, ko ga je njegov vajenec porinil, sta k meni pristopila, nakar sta me z za~udenimi o~mi nenehno opazovala. Na{i pa so se na mostu smejali, ko so gledali dol z mostu (smeh).

Kje je bilo najte`je pluti?

Najte`je je bilo na Atlantiku. Ladja je bila brez tovora, veliko smo valjali in bilo je veliko mrtvega morja. Ve~ kot dva tedna plovbe proti Severni Ameriki sta nas po{teno utrudila.

Vedeli smo, da bomo iz Amerike nato pluli na Daljni vzhod, torej ~ez Panamski prekop in Tihi ocean. Moje zadovoljstvo je bilo na vi{ku, saj sem si `elela pluti po vseh treh oceanih in videla sem Srednjo Ameriko, Havaje, Ju`no Korejo in Kitajsko. Da pa ni bilo vse preve~ lepo, sem oble`ala s plju~nico in angino, saj nisem bila ve~ kos fizi~nemu delu, ki sem ga kot pripravnica - prihodnja oficirka morala opravljati skupaj z mornarji na krovu. Del mojega urnika pa je bila stra`a z mentorjem, prvim ~astnikom krova, od 4. do 8. ure zjutraj na poveljni{kem mostu. Tam sem opravljala delo oficirja, re{evala naloge iz astronomske navigacije, izogibanja tr~enj, deviacije kompasa in dolo~ala na{ polo`aj v plovbi. V~asih seveda to vse ni bilo mogo~e, saj smo preve~ valjali in vse, kar ni bilo pri~vr{~eno, je letelo po tleh in zraku.

Kanin smo zapustili na Kitajskem in poleteli iz Pekinga domov. Moja pogodba ni bila izpolnjena, manjkalo mi je le 5 mesecev navigacije. Tovorna ladja me je tako iz~rpala in poiskala sem drugega ladjarja, Transeuropo iz Kopra. Plula sem na trajektni liniji Anglija - Belgija. Tam sem zaklju~ila pripravni{tvo in doma opravila strokovni izpit.

Zakaj si prenehala pluti na velikih ladjah?

Splet okoli{~in je hotel, da sem spoznala Valterja, s katerim sva postala nerazdru`ljiva prijatelja. Ker sva za~ela snovati skupno `ivljenje, sem iskala zaposlitev na kopnem, a je bilo iskanje neuspe{no. Nato sem `elela svoje izku{nje in znanje prenesti na rekreativne pomor{~ake, zato sem si s strani Uprave za pomorstvo pridobila pooblastila za usposabljanje kandidatov za opravljanje izpitov za voditelja ~olna in VHF GMDSS ter tako od leta 2005 organiziram in vodim usposabljanja kot samostojna podjetnica. Misel na ponovno vkrcanje je `iva {e danes, ~eprav sem uspe{no sodelovala na kar nekaj »kopenskih« projektih.

Si avtorica priro~nika VHF DSC in soavtorica knjige Mornarski vozli. Kaj te je spodbudilo k pisanju knjig?

102 | maj 2009

Najte`je je bilo na Atlantiku. Ladja je bila brez tovora, veliko smo valjali in bilo je veliko mrtvega morja. Ve~ kot dva tedna plovbe proti Severni Ameriki sta nas po{teno utrudila.

Priro~nik VHF DSC je nastal iz potrebe po literaturi, ki je pri nas do takrat {e ni bilo.

Interne skripte za rekreativne pomor{~ake niso najbolj primerne. Priro~nik sem izdala v samozalo`bi, iz te izku{nje pa se je nato rodila NAUTICA.SI, zalo`ba, ki je do sedaj izdala tri knjige, v nastajanju pa sta {e dve.

S kolegom Ladom [trukljem smo se lotili priprave priro~nika o mornarskih vozlih, ki je po{el v pol leta. Izdali smo dopolnjen ponatis, ki je {e na zalogi.

Tretja knjiga je otro{ka pravljica o bar~ici La Barchetta, avtorice in ilustratorke in moje prijateljice Edde Viler. Pravljica je napisana v italijan{~ini, je ganljiva in pou~na hkrati, zato je v pripravi tudi slovenski prevod. Upam, da bo to leto iz{la.

Kak{ne knjige {e pripravljate?

Slikanico za otroke, za male jadralce na optimistu. Tudi tovrstne literature {e ni v slovenskem jeziku. Pobuda je pri{la s strani star{ev, saj otroci na te~ajih jadranja dobijo kak{no skripto, ki pa za otroke niso privla~ne. Nekaj podpore od profesionalnih jadralcev sem `e dobila, za to delo mi pa primanjkuje ~asa.

Seveda sem zagovornica, da samo teoreti~ni del ni dovolj. Morebiti bo minister za promet v tem mandatu kaj spremenil na tem podro~ju, saj sem prepri~ana, da bi kandidati opravljali tudi prakti~ni del izpita na ~olnu, saj bi le tako dejansko osvojili prakti~no znanje za navigacijo. Pristop do na{ih slu{ateljev je kar se da individualen, kajti le tako se poda znanje na kakovosten in u~inkovit na~in.

Kaj priporo~a{ prihodnjim rekreativnim navtikom?

Za varno, prijetno in zaupanja vredno vo`njo z barko, ~olnom ali jadrnico je vsekakor potrebno dolo~eno znanje, poznavanje predpisov in izku{enost. Vsi strokovnjaki radi povedo, da je za vrsto nezgod, ki se pripetijo na morju, potrebno imeti raz~i{~ene pojme formule 3N. To pomeni, da nezgodam botrujejo Neznanje, Nedisciplina, Neizku{enost.

Prostovoljno delo v Afriki.

Izobra`ujete tudi prihodnje navtike. Na ~em temelji izobra`evanje?

Na{a usposabljanja so pripravljena ob upo{tevanju predhodnih znanj in dinami~nega principa, kar pomeni, da je potrebno osvojiti teorijo in se podati tudi v samo prakso. Tako pripravljeni pristopijo kandidati na izpit. w w w. v a l - n a v t i k a . n e t

Intervju

: Bojana Ljubec

ljevarstvenim dru{tvom Eco Vitae. Zadnjih nekaj mesecev vsak konec meseca pobiramo odpadke po slovenski obali. Veliko se jih nabere, saj jih izdatno naplavlja morje ali pa jih ljudje pu{~ajo za seboj. Hudo se mi zdi, da zaradi odpadkov, predvsem plastike, umirajo morski sesalci, ptice, `elve …

Prav zaradi te problematike sem se vpisala na podiplomski {tudij morske biologije, a nisem prepri~ana, da bom {tudij kon~ala, saj sem morebiti preve~ ob~utljiva in kriti~na do »znanstvenih metod«. Podiplomski {tudij bom nadaljevala na podro~ju pomorstva, ki mi je bli`je, in se tam osredoto~ila na ekologijo morja oziroma prepre~evanje onesna`evanja morja z ladij.

Z Valterjem precej ~asa pre`ivita tudi v solinah. Kaj po~neta tam?

Naravo je potrebno {~ititi. Ne razumem ljudi, ki hlastajo za materialnimi dobrinami in bogastvom, ko pa je globalna slika planeta `e tako popa~ena.

Za~eli ste organizirati tudi te~aj temeljnih postopkov o`ivljanja. ^emu in kako poteka?

Te~aja temeljnih postopkov o`ivljanja za laike se lahko udele`i vsak, ki bi se `elel usposobiti za o`ivljanje ponesre~enca na ~olnu, jadrnici ali v marini.

Te~aji reanimacije se mi zdijo {e kako pomembni. @e na osnovi lastnih izku{enj iz preteklosti vem, da v situaciji, ko se mora re{evati ~love{ko `ivljenje, ne bi bila prav gotova, ali bi pravilno izvedla tak{en postopek. Tovrstna usposabljanja bi morala biti pogostej{a `e v vsakdanjem `ivljenju, predstavljam pa si, da so situacije na ~olnu vse prej kot predvidljive.

To je na{a dodatna ponudba za rekreativne pomor{~ake, vendar `al povpra{evanje ni prav veliko. Menim, da se ljudje premalo zavedajo odgovornosti na ~olnu, {e zlasti tisti manj izku{eni. Usposabljanje vodijo strokovnjaki iz Zdru`enja za urgentno medicino, tako da so zelo kakovostni. Te~aje smo izvajali za druge profesionalne skupine, ki so se zavedale odgovornosti svoje dejavnosti.

Deluje{ v okviru svojega podjetja Nautica.si.

S ~im vse se podjetje ukvarja?

Osnovna dejavnost NAUTICA.SI je organizacija in usposabljanje strank za pridobitev mednarodnih pooblastil za upravljanje s ~olnom in VHF GMDSS radijsko postajo ter svetovanje s podro~ja pomorstva, in{trukcije in osve`itveni te~aji za navtike. Na za~etku leta 2008 smo uradno postali svetovalnoprodajni center Actinia Solar za podro~je w w w. v a l - n a v t i k a . n e t

Primorske. Dejavnost programa Actinia Solar je na podro~ju okolju prijaznih tehnologij prihodnosti, s poudarkom na fotovoltaiki in zajema {irok izbor maloprodajnih izdelkov, do na~rtovanja in izvedb samostojnih solarnih sistemov ter son~nih elektrarn. Tako svetujemo pri na~rtovanju, nakupu, monta`i in vzdr`evanju son~nih elektrarn in vetrnih generatorjev.

Ima{ aktiven in dosleden odnos do varovanja narave. Kak{no je stanje na tem podro~ju pri nas?

Zavedanje, da je naravo potrebno {~ititi, se je v meni prebudilo `e zelo zgodaj. Ne razumem ljudi, ki hlastajo za materialnimi dobrinami in bogastvom, ko pa je globalna slika planeta `e tako popa~ena.

Slab odnos ~loveka do narave lahko opazimo `e ob sprehodu ob obali. Zdi se mi, da je na tem podro~ju veliko besedi~enja, akcij pa premalo. Glede varstva okolja sem pesimist, saj menim, da so za re{itev te`av potrebne radikalne spremembe. Marsikaj bi se dalo in moralo na hitro spremeniti, saj je morje onesna`eno, izropano, lahko re~em zapu{~eno. ^lovek morju samo jemlje, vrne pa mu zelo malo, po navadi celo samo odpadke. To me izredno `alosti.

Kak{nih akcij se udele`uje{?

V~asih se z vre~o za smeti kar sama odpravim o~istit pla`o ali pa to po~nem s SVOM-om (Slu`ba za varstvo obalnega morja) in oko-

Oh, soline, ~ude`ne soline. Obo`ujem soline.

Na sre~o sem doma blizu njih in sem zato lahko velikokrat tam. Na{e soline so ~udovite, vsak trenutek so druga~ne, spreminjajo~ih se barv in vedno magi~ne.

Pred petimi leti sva se z Valterjem sprehajala po solinah in njihova ~arobnost naju je tako prevzela, da sva se odlo~ila vzeti v najem solni fond. Prijatelj Mitja naju je tako lepo vpeljal v solinarsko delo, da sva ga z veseljem »zagrabila«. Poletja brez dela na solinah si sploh ne predstavljam. Prevzema naju vro~ina, zrak napolnjen z jodom, vetri~ in svetlikajo~i kristali soli, belega zlata. Delo v solinah je sicer te`ko, a po nekaj dneh ujame{ ritem in opravila postanejo u`itek. Solni cvet na mizi in v hrani te vso zimo, do nove sezone, spominja na lepe trenutke iz vro~ih solin.

Precej si potovala po morju, te potovanja nasploh mikajo? Kje si bila nazadnje?

Rada sem popotnica, a so dalj{a potovanja v veliki meri pogojena s financami.

Ustanavljanje samostojnega podjetni{tva mi je vzelo veliko ~asa, bilo je potrebnega veliko odrekanja, zato sem zadnjih nekaj let posvetila predvsem delu. Sedaj je nekako la`je, stranke me `e same pokli~ejo in delo lepo te~e.

Na zadnje ve~je potovanje sem se tako odpravila konec lanskega leta. November in december sem pre`ivela na Tajskem, kar se sicer sli{i zelo turisti~no, ampak ni bilo tako.

Svoje po~itnice si vedno organiziram zunaj turisti~ne mrzlice in gne~e. Tajsko sem spoznavala kot prostovoljka v budisti~nem templju na severu Tajske, kjer sem mlade menihe - monke - pou~evala angle{~ino. Nekaj tednov sem v ti{ini pre`ivela v drugem templju in si tako nabrala mo~i za naprej. Seveda pa brez morja in pla` tudi tam ni {lo, kar sem opisala v reporta`i v va{i reviji.

Kam te bodo zanesle tvoje `elje in cilji v prihodnosti?

Pripravljam se za vkrcanje na eno izmed najve~jih potni{kih ladij. ^e mi je to namenjeno, se bo to zgodilo prav kmalu, ~e pa ne, bom tudi to poletje pre`ivela na solinah. Tudi tam bo zagotovo zelo lepo! p maj 2009

| 103