m a d r e t s m A REPORTAŽA AMSTERDAM
Ko se je v Sloveniji poletje šele dobro začelo (mislim na višje temperature in manj dežja), se je na Nizozemskem, kot vse izgleda, končalo. Sredina avgusta s padavinami, z vetrom in nizkimi temperaturami za ta letni čas. Nestanovitno. Morda je bila sreča le na moji strani, vsaj prvi teden poletnega počitnikovanja v Amsterdamu, glavnem mestu, da je bila vožnja s kolesom prijetna. Dovolj toplo, da me je pot raziskovanja z najštevilčnejšim prevoznim sredstvom te najbolj gosto naseljene države na stari celini vodila po urejenih kolesarskih poteh, gosto prepredenih, dobro označenih, dovolj širokih, med polji in kanali, naselji, vse do morja ... BOJANA LJUBEC FOTO: B. LJUBEC
2 NAVTIKA plus SEPTEMBER/OKTOBER 2014
Č
e lahko za Nizozemce trdimo, da so 'mojstri vode' in da svoje spoznanja, kako krotiti morje in reke prodajajo širom po svetu, je to zgolj zato, ker se je dežela, ravna kot 'palačinka', spopadala s veliki poplavami, ko se je morje razlivalo čez nasipe, uničevalo domove, pridelovalno zemljo in terjalo žrtve. V dnevih nastajanja vtisov iz Amsterdama, so na naši nacionalni televiziji predstavili nizozemsko družbo Van Oord in njihovo delo v Sloveniji. Prevzeli so namreč projekt poglabljanja dna v koprskem pristanišču in vse kaže, da bodo s svojim znanjem ta pereč problem rešili prej, kot so ga vsi dosedanji izvajalci z vsemi mogočimi zapleti. S poglabljanjem, ki temelji na izsesavanju mulja, jim je uspelo v treh tednih opraviti že polovico dela, morsko dno pa naj bi poglobili na 14 metrov, tako da se bodo lahko ob obali privezale ladje z zmogljivostjo okrog 10.000 zabojnikov.
IZSUŠEVANJE Znano je, da več kot polovica Nizozemske leži v višini ali pod višino morske gladine, najvišji vrh pa sega 321 metrov nad morje. Z znanjem, ki so ga pridobili v stoletjih, so pričeli izsuševati področja, kjer rastejo naselja. V Amsterdamu je eno takih IJburg. Ni naključje, da naslov, na katerem bivata prijateljica in prijatelj, govori o pogledu na morje – Zeezigt. Še pred dvema desetletjema je bil pogled iz teh stanovanj resnično na morje, danes pa se pogled razteza na najhitrejše rastoče naselje z moderno arhitekturo – novo sosesko na vzhodu Amsterdama, prek največjega plovbnega kanala Rijnkanaal, ki je bil grajen za povezavo ladijskega prometa s pristaniščem Amsterdam. Ta plovbna žila vodi skozi mesto Utrecht in velja za pomembno povezavo z Renom. Torej SEPTEMBER/OKTOBER 2014 NAVTIKA plus 3
REPORTAŽA AMSTERDAM Plovba po kanalih je še posebej priljubljena ob koncu tedna, ob lepem vremenu, na kanalih so zapornice oziroma dvižni vrteči mostovi. Barke se v konvoju premikajo čez, medtem pa pešci in kolesarji čakajo na bregovih kanala za prečkanje, Muiden.
NEMO – futuristični objekt nad tunelom, ki spominja na iz morja dvigajočo se barko; atraktivna točka za turiste in otroke, bodisi za posedanje na terasi ali pa v samem muzeju eksperimentov in znanosti
Eden od 165 kanalov, tipičnih za Amsterdam in sposojeno kolo na enem od tisočih mostov.
Pročelja pisanih, visokih in ozkih amsterdamskih hiš ter težki oblaki v ozadju so bili lažen alarm za dež, kar se dogaja pogosto, a brez dežnika nikamor.
ZNANSTVENI CENTER NEMO
sem svojo radovednost peljala na kolesu čez enega od kolesarskih-peš mostov kanala, pogledat te izjemne stavbe, plavajoče hiše, ki so nastale kot rešitev za pomanjkanje prostora v Amsterdamu ter globalnega problema – dviganje morske gladine. Načeloma se te plavajoče hiše razlikujejo od tradicionalnih amsterdamskih hiš, saj stavbe plavajo na vodi in ne na pilotih, zabitih v zemljo. Vendar pa ima ena takšna razlika veliko posledic: od netipičnih hipotek, tveganj za kakovost vode, steze med hišami, ki morajo biti prehodne v vseh ekstremnih vremenskih pogojih, v vetru in naraslih voda. Površina ima 18.000 domov za 45.000 državljanov. Otoki IJburg so bili ustvarjeni z uporabo nanosa peska po plasteh, ki je znan kot ‘metoda palačinke’ z izsuševanjem. To se pod vodo doseže s posebnim mehanizmom pršenja, nad vodo pa z nanosom novega peska. Potrebna količina peska za ustvarjanje prvih otokov je bila okoli 25.000.000 m3. Ta pesek je bilo nasipan z bagri iz plovnih kanalov Markermeer.
4 NAVTIKA plus SEPTEMBER/OKTOBER 2014
Ob pogledu na hiške, ob katerih ima večina privezane tudi svoje barke, si lahko samo zaželim, da bi nekoč tudi sama tako živela! Ker je obdobje poletja, se tudi na peščeni plaži zbirajo ljubitelji morja, a voda je le nekje do kolen in skok v severno morje me sploh ne zamika. Ker imajo Nizozemci bogato pomorsko zgodovino in so pomorščaki že od nekdaj, je vsekakor neizbežno, da v prihodnjih dneh obiščem pomorski muzej.
PO POTEH POMORSKE ZGODOVINE Po kolesarski poti do glavne železniške postaje mimo živalskega vrta Artis se odpre pogled na očem zanimivo pročelje pomorskega muzeja z velikansko barko, privezano ob pomolu. Stavba, v kateri je muzej Het Scheepvaart-museum, je bila zgrajena leta 1656 in je nekdanje skladišče nizozemske mornarice, kjer so skladiščili jadra, vrvi, orožje in strelivo. Leta 1973 je dobil na tem mestu svoj dom muzej s stalno zbirko in daje v vpogled, kako je morje
izoblikovalo nizozemsko pomorstvo. Kot se za pomorski muzej spodobi, so strani stavbe v velikem predverju označene s kardinalnimi stranmi neba. Na jugu je glavni vhod, ostale strani neba pa imajo tudi svojo barvo. Stopnice vodijo do tematskih razstav, ki so presenetljivo bogate in pregledne. V tem posodobljenem muzeju si lahko ogledamo interaktivne razstave po 500 let stari pomorski zgodovini Nizozemske. Sever ponudi pregled iz ptičje perspektive na moderno pristanišče Amsterdam. Dejstvo je, da se pomorski promet povečuje, prevoz blaga pa je prikazan v poučni razstavi Port 24/7, območje četrtega največjega pristanišča na svetu od svojih skromnih začetkov pa vse do danes. Vstopite lahko v virtualni ‘zabojnik’ in v njem potujete od začetne do končne destinacije, iz pristanišča v pristanišče. Vzhod, ki je najobsežnejši v zbirki, pa v dveh nadstropjih ponuja razstavo nastanka zemljevidov in kasneje po-
morskih kart, del razstave je posvečen navigacijskim instrumentom. Iz zlate dobe tistega časa so razstavljena tudi glavna slikarska dela ter obsežna zbirka stekla, srebra in porcelana iz bark. Tu najdemo še modele starih in novejših plovil ter dekorativne skulpture, ki so krasila premce. Zahod je namenjen predvsem otrokom z zgodbo o kitu, cirkus na morju in zgodbe iz zlate dobe Republike Nizozemske v 17. stoletju, ko je cvetela trgovina z Daljnim vzhodom. Že ko se približuješ markantni mogočni zgradbi muzeja, njeno popolno podobo s strani zakriva mogočna jadrnica po imenu Amsterdam, privezana ob muzeju, ki je natančna kopija znamenite ladje Dutch East India Company Amsterdam, ki se je izgubila na svojem krstnem potovanju. Seveda sem se povzpela na krov te čudovite barke in se skušala vživeti v pomorstvo pred tristo leti. Zgodba pripoveduje o havariji prvotnega Amsterdama, ki je nasedla in se je izgubila leta 1749 v Severnem morju, ko je v nenadni nevihti izgubila krmilo. Kapitan se je odločil barko nasesti na plažo na južni obali Anglije in tako
obvaruje posadko in tovor. Vendar se je ladja hitro zarila v blato, kjer je tudi obtičala. Stoletja kasneje so arheologi lahko izvedeli veliko o izgradnji le-te, o tovoru, ki ga je prevažala, in življenju na ladji. Replika ladje se je pričela leta 1985, pri tem pa je sodelovalo prek 400 prostovoljcev, od leta 1991 pa je vezana ob muzeju. A to ni edina barka, na katerega krov se lahko povzpnemo ob muzeju. Parnik Christiaan Brunings je bil pod pokroviteljstvom nizozemske vlade zgrajen v ladjedelnici v Amsterdamu leta 1900. S trupom ledolomilca in ob zelo razkošni nastanitvi za tiste čase, ga lahko občudujemo, če ni na svojem križarjenju po amsterdamskih kanalih. Najeti jo je namreč mogoče za prireditve, privatne ali poslovne zabave ipd. V muzeju je tudi knjižnica, ki premore eno največjih zgodovinskih zbirk na svetu in je namenjena predvsem študentom pomorstva in pomorske zgodovine.
Seveda pa zraven muzeja ne moremo spregledati še enega arhitekturnega presežka, ki daje videz, da se iz morja dviga ogromna barka. To je Nemo, turkizno bakrena kreatura, znanstveni center, ki sloni nad tunelom Ij, obdan z mestnim pristaniščem, na krovu te barke pa je opaziti obiskovalce, domačine in turiste, ki občudujejo razgled na Amsterdam v vsej veličini. To moderno stavbo je zasnoval priznan italijanski arhitekt Renzo Piano, morda najbolj znan po svojem delu v Centre Pompidou v Parizu, vendar tukaj z večjim izzivom – narediti muzej na vrhu tunela. Ukrivljenost predora kot temelj je bil tudi navdih za ukrivljeno obliko same stavbe z 22 metri nadmorske višine. Največji futuristični center na Nizozemskem me je očaral navzven, v svet tehnologije in znanosti pa nisem vstopila, saj je bila gneča na vhodu prevelika. V tem centru lahko razstavljene eksponate primete v roke in z njimi celo eksperimentirate! Čas je za sladoled, saj sonce prijetno pošilja sončne žarke in nekateri navdušenci iz čolnom skačejo v vodo v mestnem pristanišču. Ali so kanali v Amsterdamu primerni za kopanje? Vzorci so pokazali, da še nikoli tako kot letos. Kvaliteta vode je iz leta leto boljša, amsterdam-
SEPTEMBER/OKTOBER 2014 NAVTIKA plus 5
REPORTAŽA AMSTERDAM IJburg, naselje plavajočih hišk.
Parnik iz leta 1900, ki še danes pluje po Amsterdamskih kanalih.
V pomorskem muzeju: razstava atlasov in razvoj nastanka Mercatorjeve karte, ki je v uporabi še danes.
ski upravljavec z vodami Waternet je namreč zajezil izpuščanje odpadnih voda v kanale in skrb za čiste vode si želijo še izboljšati. Pot nadaljujem do središča mesta, ki je prepredeno s kanali in z uličicami. Amsterdam me spominja na Benetke. Morda sprva presenečena nad nizkimi zgradbami kot iz pravljice, ne kot pričakovana prestolnica Nizozemske z nebotičniki. Vtis je presenetljiv. Že pot do mesta skozi drevored po označenih kolesarskih stezah, kjer imajo kolesa prednost pred avtomobili in pešci, razen če ni izrecno označena prednostna pot … To je nekaj, kar bi si želela videti v Sloveniji.
6 NAVTIKA plus SEPTEMBER/OKTOBER 2014
PLOVBA PO KANALIH MESTA Zgodovina Amsterdama je tesno povezana z vodo. 165 kanalov je bilo ustvarjenih v preteklih stoletjih za spodbujanje trgovine in transporta. Kanali zaznamujejo krajino mesta in v letu 2010 je amsterdamski kanalski obroč vpisan na seznam svetovne dediščine UNESCO. Način, da si ogledaš mesto, ne glede na to, ali si v Amsterdamu pogosto ali le enkratni turist, je plovba po kanalih čudovito doživetje. Canal cruises, kot imenujejo plovbo ponudniki, so eden od najbolj priljubljenih amsterdamskih ekskurzij – in to z dobrim razlogom! Če si na obisku prvič, ti taka plovba omogoči uvod v številne znamenitosti mesta. Običajno plovba s ‘vodnim avtobusom’
traja dobro uro in vodi po plovnih kanali, kjer vodič (posnetek) podrobneje razlaga, kje plujemo in kakšne so znamenitosti na kopnem, ki si jih je moč ogledati na obeh straneh kanalov. Vkrcanje na barko in sama plovba sta mi podali bolj poglobljen pogled v samo mesto, z neverjetnimi prizori na nešteto mostov, na katerih so priklenjena kolesa, stavbe markantnih fasad in velikih oken brez zaves, množice ljudi ob kanalih, nekateri s prigrizki, drugi s ‘jointi’ v družbi prijateljev ter srečevanje z drugimi plovili, med drugim tudi pedolinoti, ki si jih povečini sposojajo turisti za ogled mesta. Morda so še ti le najbolj moteči, saj ne poznajo plovnega reda, zaradi česar prihaja do ‘tesnih’ srečanj. Glavni mestni kanali so Prinsengracht, Herengracht, Keizersgracht in Singel. Seveda pa je tu še mnogo manjših kanalčkov kot so Brouwersgracht, Bloemgracht in Leliegracht. Če pa se ob plovbi po kanalih zaljubite v to mesto, lahko najamete čoln in postanete svoj kapitan! Večina čolnov za najem je krajših od 15 metrov in lahko z njimi plujemo z največjo hitrostjo 20 km/h, za kar ne potrebujemo posebnega izpita za upravljanje s čolnom. Vsako leto se v mestu zgodi več pomembnih prireditev ob ali na kanalih. Aprila se mesto obarva oranžno ob praznovanju Dneva Kralja (nekdanji Kraljičin dan, op. a.) in kanali so spremenjeni v pravi plavajoč teater, avgusta, ko je poletje na vrhuncu, pa se zgodi Gay Pride (pri nas Parada ponosa, op. a.), tej pa sledi še festival klasične glasbe Grachtenfestival (Canal Festival).
STANOVATI NA VODI Kot zanimivost kanalov so tudi t.i. houseboat – barke, preurejene v bivalne domove, privezane ob obalo kanalov. Na Nizozemskem jih je prek 10.000, od tega 2.200 na kanalih Amsterdama. Vlada sicer skuša število novih privezov
165 kanalov je bilo ustvarjenih v preteklih stoletjih z a spodbujanje trgovine in transporta, danes pa z aznamujejo krajino mesta.
House boat muzej – plastificirana lista, na katerih je opisana barka “Hendrika Maria”, presenetljivo v slovenščini.
zajeziti tako, da ne obnavlja dovoljenj. Bivanje na houseboatih je postalo razširjeno zaradi izjemnega pomanjkanja stanovanj po koncu druge svetovne vojne. Če sem kot študentka navtike pred slabimi dvajsetimi leti iskala barko na slovenski obali, kjer bi lahko prebivala in istočasno spoznavala plovilo od bližje, so me na recepcijah marin opozorili, da nismo na Nizozemskem. V kanalih Amsterdama jih ne moreš spregledati. In muzej imajo, katerega tudi poiščem. Naslov je Prinsengracht 296k, stopim na krov in v podpalubje take hiške.
Na veliko presenečenje me ob nakupu vstopnice gospodična povpraša od kod prihajam. Iz Slovenije, odgovorim. „Oh, nice,“ odvrne in mi ponudi informativno plastificirano brošuro v slovenščini, na kateri piše vse o barki, na kateri stojim. Lepo! Z velikim zanimanje vstopim dlje v salon in naprej do premca, kjer se predvaja film o houseboatih. Muzej je na barki “Hendrika Maria”, nekdanji tovorni ladji, zgrajeni leta 1914, do leta 1960 je prevažala predvsem pesek in
Nizozemski pomorski muzej in ob njem privezana replika barke Amsterdam.
gramoz, nato pa so jo preuredili v houseboat in ohranili njen zgodovinski zunanji videz. Tovrstne barke so idealne za tiste, ki se jim zdijo povprečne nizozemske hiše ali stanovanje preveč prostorne in prevelike. Običajno ponujajo en ali dva prostora, rahlo zanikrne in temačne predelane kanalske barže, ki so služile za prevoz tovora. Praktično so te plavajoče hiške potencialne bombe, če dodamo še dejstvo, da so privezane na plovnih poteh z gostim kanalskim prometom. Kljub vsem nevšečnostim pa je še vedno zelo priljubljeno živeti na houseboatih, še posebej za vse, ki jim tak način bivanje pomeni odmik od bivanja v klasičnih hišah, morda je to pomorska tradicija in v vsakem primeru je bivanje na teh plovilih značilno za to deželo. Seveda lahko za Nizozemsko trdimo, da je visoko razvita država, njeni prebivalci pa živijo visok standard. Iz situacij,e iz katere prihajam, sem dobila vtis, da se tukaj cedita mleko in med. Mesto, ki premore prek 50 muzejev, obiščejo množice turistov, da bi si ogledali velika dela umetnikov. Nekje sem prebrala, da jo sami prebivalci živijo, umetnost namreč. V deželi, ki jo prevoziš v treh urah, ne gre zamuditi mlinov, tulipanov, sirov in kanalov. Nizozemci so na prvi pogled prijazni, vljudni in voljni pomagati turistom ter tujcem. Radi govorijo o svoji deželi, odkrito radovedno pa so želijo izvedeti tudi vse o tvoji kulturi. A kot preberem v knjigi The UnDutchables, se ta vtis drastično spremeni, če tukaj živiš dlje časa. SEPTEMBER/OKTOBER 2014 NAVTIKA plus 7