reportaža : delfini
Delfini V Slovenskem morju besedilo Bojana Ljubec
I foto Polona Kotnjek
Poleti smo se v okviru projekta »Morje okoli nas« udeležili predavanja o delfinih v slovenskem morju v prostorih društva Morigenos, v raziskovalni bazi, ki se ukvarja z raziskovanjem in zaščito morskih sesalcev v Luciji.
T
opel sprejem predstavnice društva in nacionalno pestra sestava prostovoljcev, ki so se vrnili z opazovanja z obalne opazovalne točke pri piranski cerkvi in z opazovanja s čolnom, sta dala vedeti, da se v društvu veliko dogaja. Društvo Morigenos je neodvisna in neprofitna nevladna organizacija, ki se posveča raziskovanju in zaščiti kitov in delfinov ter ohranjanju čistega in zdravega morskega okolja ter ozaveščanja javnosti o prisotnosti delfinov v našem morju. Ustanovljeno je bilo leta 2001, ime »Morigenos« pa v stari keltščini pomeni »rojen v morju«. Pred ustanovitvijo društva je bilo o delfinih v Sloveniji malo znanega.
Delfini v slovenskem morju
Le malo Slovencev je seznanjeno z dejstvom, da so delfini prisotni tudi v našem morju. Slovensko morje, skupaj s hrvaškimi in italijanskimi vodami, je namreč pomemben življenjski prostor populacije delfinov vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus). Delfini slovensko morje uporabljajo za prehranjevanje, počitek, igro, tukaj se tudi razmnožujejo in vzgajajo mladiče. Nekaj je takšnih, ki so prisotni vsako leto, 8 let; toliko časa društvo že spremlja delfine. Seveda pa se delfini Slovenije gibljejo tudi v sosednjih hrvaških in italijanskih vodah, saj državne meje na morju delfini ne poznajo. Zabeleženih je več kot 70 primerkov, ki se pojavljajo v severnem delu Jadranskega morja. Delfini so pomemben del morskega ekosistema. Z učinkovito zaščito delfinov lahko zaščitimo tudi druga bitja in celotno okolje, v katerem delfini živijo. Obstoj delfinov ogroža človeški dejavnik, in sicer v naslednjih oblikah, kot so onesnaževanje, hrup, gost pomorski promet, prekomerni ali neprimerni ribolov ter splošna degradacija morja in njegove obale. Vendar je dejstvo, da so delfini prisotni, dober znak za naše morje.
malo Slovencev je seznanjeno z dejstvom, da » Le so delfini prisotni tudi v našem morju. Slovensko
morje, skupaj s hrvaškimi in italijanskimi vodami, je namreč pomemben življenjski prostor populacije delfinov vrste velika pliskavka. « 78 | marec 2011
Kiti in delfini niso ribe, temveč sesalci, prav tako kot psi, mačke, sloni in ljudje. To pomeni, da imajo trajno telesno temperaturo, dihajo zrak s pljuči, zato morajo za dihanje prihajati na površino. Kotijo žive mladiče, ki sesajo materino mleko.
Poletni raziskovalni tabor
V času poletnih raziskovalnih taborov z delfini se spremlja prisotnost delfinov na raziskovalnem območju in zbiranje podatkov o njihovem gibanju, vedenju, interakcijah z ribištvom in »fotoidentifikaciji«. Pri opazovanju so med julijem in septembrom pomagali prostovoljci iz Slovenije, Italije, Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske, Francije in Poljske. Vsakodnevna opazovanja potekajo na plovilih in s kopenskih opazovalnih točk. Raziskovalna baza društva Morigenos je v Luciji, kjer prostovoljci iz vsega sveta bivajo v času kampa, istočasno pa sem tam odvijajo vse aktivnosti. Namen udeležbe na taboru je omogočiti sodelovanje pri proučevanju delfinov. S tem se udeležence spodbuja k odgovornemu odnosu do okolja in drugih živih bitij, prav tako pa dobijo priložnost neposredne izkušnje v znanosti o morskih sesalcih in morski biologiji. Namen je predvsem ta, da se udeleženci naučijo nekaj novega in koristnega, se ob tem zabavajo in preživijo počitnice na drugačen, koristen in zanimiv način. Opazovanja s plovila društvo izvaja z gumenjakom. Pri iskanju delfinov raziskovalna ekipa vizualno pregleduje obzorje. Primernejše je, če je morje mirno. V času iskanja se beležijo navigacijski in okolijski podatki. Ko delfine opazijo na morju, se plovilo približa živalim in začne s sledenjem. Plovilo bo ostalo v bližini delfinov eno ali več ur, odvisno od števila delfinov v skupini, njihovega vedenja, vremenskih razmer in drugih okoliščin. V rednih intervalih se beležijo čas, GPS položaj in druge podatki. Kopenska opazovanja potekajo s kopenskih opazovalnih točk, s pomočjo daljnogledov in teodolita. V času opazovanja se beležijo okolijski podatki in podatki o ladijskem prometu. Fotoidentifikacija je osrednja metoda raziskovanja. Posamezni delfini se lahko prepoznajo po naravnih oznakah, kot so zareze, praske in brazgotine na hrbtnih plavutih. Ko opazovalec opazi skupino delfinov, je osnovni cilj pridobiti posnetek plavuti vsakega delfina v skupini. Ta metoda je neinvazivna in lahko poda informacije o mnogih vidikih biologije in ekologije delfinov. Ob vrnitvi v bazo se www.val-navtika.net
reportaža : delfini
se delfini opazijo, je predvsem odvisno od » Da sreče. Potrebno se je zavedati, da so delfini divje in svobodne živali. Zaradi tega so nepredvidljivi, imajo relativno veliko območje bivanja in veliko potujejo naokoli. «
zbrani podatki uredijo in shranijo. Druge aktivnosti potekajo v skladu z načrti in potrebami za določen dan. Da se delfini opazijo, je predvsem odvisno od sreče. Potrebno se je zavedati, da so delfini divje in svobodne živali. Zaradi tega so nepredvidljivi, imajo relativno veliko območje bivanja in veliko potujejo naokoli. Njihovo gibanje je nemogoče nadzorovati. Zato nikoli ne moremo vedeti, kdaj in kje jih bomo opazili. Iskanje lahko traja le slabo minuto ali pa več ur. Včasih je lahko celodnevno iskanje neuspešno. Včasih je delfine moč opazovati več dni zapored, včasih pa jih več dni ni. Zato je pri opazovanju potrebna velika mera potrpežljivosti. Poleg tega lahko slabo vreme, veter in razburkano morje, dež ali slaba vidljivost omejuje ali preprečuje delo na terenu in s tem zmanjša možnosti, da se delfini opazijo. To je del tovrstnega dela, sestavni del raziskovanja delfinov. Kako lahko pomagate in sodelujete pri zaščiti delfinov v slovenskem morju?
Eden od načinov, da sami pomagate pri raziskovanju in zaščiti delfinov, je posvojitev delfina. Posvojitev delfina ne pomeni, da je delfin vaša last in da morate zanj skrbeti kot za domačega ljubljenčka. Posvojitev je na simbolični ravni in pomeni, da na neki način preko nas spremljate življenje tega delfina, hkrati pa nam pomagate pri boju za obstanek teh delfinov, pa tudi drugih morskih bitij. Ob srečanju s predstavnico društva, Polono Kotnjek, nam je povedala tudi naslednje:
V preteklem letu smo razširili raziskovalno delo. S kopenske opazovalne točke smo delfine začeli spremljati s teodolitom, pod morsko gladino pa beležimo njihovo oglašanje. Vključitev novih raziskovalnih metod in širši spekter podatkov nam omogoča še boljši vpogled v ekologijo in življenje populacije delfinov pri nas. Z Zavodom RS za varstvo narave sodelujemo pri projektu z naslovom »Morski datlji? Ne, hvala!«. Cilj projekta je izboljšati uresničevanje prepovedi nabiranja in trgovanja s temi školjkami ter tako zmanjšati negativne vplive na www.val-navtika.net
naravo in tudi ljudi. Z nabiranjem teh školjk se namreč ne uničujejo le školjke in njihovo življenjsko okolje, temveč celotna življenjska združba obalnega morja. V avgustu smo s podpisom dogovora z Javnim zavodom Krajinski park Strunjan pristopili k spremljanju stanja na morskem delu parka. S plovilom redno spremljamo in beležimo kršitve na morju in obali Krajinskega parka Strunjan. Sodelovanje je uspešno steklo in upamo, da se bo število kršitev kmalu zmanjšalo. Nova opažanja delfinov, koliko jih dejansko beležite?
Glavna metoda raziskovanja delfinov je fotoidentifikacija, s pomočjo katere lahko preko slik hrbtnih plavuti prepoznamo posamezne delfine. V katalog prepoznanih delfinov smo od leta 2002 uvrstili preko 100 delfinov v širšem območju Tržaškega zaliva. Okoli 70 delfinov bolj pogosto videvamo v slovenskih in okoliških vodah. Številka vseh prepoznanih delfinov še ni dokončna, saj še vedno srečujemo nove delfine. Tudi v preteklem poletju smo opazili nekaj novih plavuti in z veseljem prepoznali nekaj »starih znancev«. Po končani analizi vseh fotografij smo tako v katalog uvrstili nekaj novih delfinov. Skupaj je sedaj zabeleženih preko 120 živali. Morebitne težave, s katerimi se spopada društvo prostorska stiska, finance …
Društvo Morigenos je od ustanovitve leta 2001 zelo hitro raslo. Danes sodelujemo že z vsemi večjimi ekološkimi društvi v Sloveniji, pa tudi z drugimi ustanovami in društvi. Zelo dejavni smo tudi na mednarodnem področju. V prihodnosti želimo nekaj ljudi tudi zaposliti, kar bo omogočilo lažjo koordinacijo in nadaljnji razvoj. Do sedaj vse delo temelji na prostovoljstvu. Ko bo mogoče, želimo odkupiti prostore raziskovalne baze na slovenski obali, od koder poteka glavno terensko delo. Trenutno to še ni mogoče, saj si tekoče stroške projektov krijemo večinoma iz sredstev javnih razpisov. Zelo veseli in ponosni smo, da nas podpira veliko ljudi tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Sodelovanje vsakega posameznika in skupin z vključitvijo v različne aktivnosti društva nam pomaga pri doseganju bolj učinkovitega varstva morskega okolja in ohranjanju delfinov pri nas. Pozivamo bralce, da si ogledajo našo spletno stran, kjer dobijo še več informacij o našem delu in delfinih v slovenskem morju. Delfini tudi v zimskem času ostajajo v Tržaškem zalivu, zato so kakršna koli opažanja dobrodošla na e-pošto: morigenos@morigenos.org ali prenosni telefon: 031 771 077. ❐ marec 2011
| 79