Reporta`a : TAJSKA
Otok Rang Yai in gojenje biserov
Tajska Ko sem na eni izmed stojnic turisti~nih ponudb izbrala napol samotni otok Koh Rang Yai, sem bila kar malo vznemirjena: zasebni otok! Rainy je seveda izku{ena v pogajanju cen in ob jutranji kavi v italijanskem baru, kjer si na veliko veselje naro~im kapu~ino, po telefonu z agencijo dogovori aran`ma najema in prevoza zame. Vse skupaj me stane vsaj dvajset odstotkov manj, kot sem predvidevala. Za na{e razmere v Sloveniji skoraj simboli~no. tekst Bojana Ljubec
I foto Bojana Ljubec
O
b deseti uri zjutraj na pomolu Laem him na vzhodni obali otoka Phuket, ko izstopim iz avtomobila in iz prtlja`nika z vsemi mo~mi, ki jih premorem, dvigujem nahrbtnik, je vame uprtih dvajset parov o~i temnih mo`akarjev, verjetno ribi~ev, od katerih nobeden ne spregovori. Sedijo v senci pod improviziranim sen~nikom, tik ob pomolu. Veter v ozadju dviguje valove tja do pol metra. Ocenim ga na 3 bofore. Pri~akovala sem, da bo ~oln, ki naj bi me odpeljal do tega skrivnostnega otoka, gliser. Bila je lesenja~a, zna~ilen tajski ~oln z lesenim kljunom na premcu in podalj{ano osjo motorja, ki slu`i tudi kot krmilo. Ta zanimiv sistem omogo~a ~olnu, da lahko pristane v plitvi vodi. »A grem sama?« »Da,« mi odgovori gospod Ek, ki je bil prevajalec. Tudi sam se ~udi, kako to, da grem na ta otok. »Zakaj ne gre{ na Phi-phi otok, tam je ve~ ljudi.« »Ja, saj zaradi tega; raje grem tja, kjer je manj gne~e.« Ne razume.
Vkrcanje in veliko pri~akovanje »Safety first,« pomislim in si nadenem re{ilni jopi~. Mo`akar, ki bo 20 minut imel v rokah krmilo, me za~udeno opazuje. [e gojzarje si sezujem; nikoli ne ve{, morda bom morala plavati. Veter se krepi, valovi tu in tam zalijejo notranjost trupa. Hm, do cilja bom premo~ena, a ni~ zato, saj je morje toplo. Na desni strani je otok, porasel s palmami in 84 | april 2009
neposeljen. [e en oto~ek pred nama. »Naprodaj,« pravi mo` na krmilu. Tajska prodaja veliko zemlji{~ in drugih nepremi~nin. Za vse okuse. Na horizontu miljo naprej se `e ka`e obris otoka: palme in borovci, bela linija - pe{~ena pla`a, seveda! ^oln zarije v pesek, nobenih vozlov ne potrebujejo, nobene nezategljive zanke, mo{kega vozla in posebnih mornarskih spretnosti. Pristajanje je manever, ki ne povzro~i stresa, kot marsikomu na na{i obali. Stopim na tla raja: Rang Yai island. Uslu`benci mi pomagajo prekrcati prtljago na {tirikolesni motor, bosa se izkrcam na pla`o, se zahvalim mo`akarju za prevoz. ^evljev ne obujem naslednjih sedem dni. Po pe{~eni poti med zelenico in palmami me odpeljejo do bambusovega bungalova {tevilka pet. Najve~ji in najlep{i. Osem bungalovov na pla`i ti daje ob~utek povezanosti z naravo, ti{ina se izgublja v valovih, ki so zve~er ob plimovanju skoraj gostje v majhni hi{ki. Pomislim na »vodno posteljo« s potaplja{ko masko na glavi, ~e prihiti en velik val; na sre~o ga ne do`ivim. Puki in Peanut sta postala takoj moja zaveznika. Tajska psa, prijazna in hkrati ~uvaja otoka. [e uslu`benci so se ~udili, kako to, da sta ves ~as ob meni, saj jima nisem dajala klobas ali drugih, psom priljubljenih pribolj{kov. Dan dnevu enak, pole`avanje na pla`i, »snorklanje«, kolesarjenje, predvsem pa nabiranje novih mo~i za vrnitev nazaj domov. w w w. v a l - n a v t i k a . n e t
Reporta`a
:x
Otok Rang Yai
zgoraj: Sre~no pot!. sredina: Smerokaz. spodaj: Pla`a, v ozadju bungalovi.
w w w. v a l - n a v t i k a . n e t
[e v sedemdesetih letih otok ni imel imena. S~asoma je postal priljubljena ribolovna to~ka ribi~ev, ker je bilo v izobilju »lang fish«. Beseda lang ali rang se je obdr`ala in tako je otok dobil ime. Leta 1990 je otok postal lastnina Richy Island Phuket Co. podjetja, ki je dejavnost usmerilo v ekolo{ki turizem. Posebnost otoka je tudi vzgoja biserov. Zaradi primernih morskih tokov tukaj gojijo bisere, ki dose`ejo visoke cene. Na otoku je zraven doma~e restavracije, zunanjih tu{ev, {portnega centra, kjer lahko najamete kolo za dvajsetminutno turo okrog otoka, odbojkarskega igri{~a, mini golfa pod palmami, tudi trgovina z biseri. Pridru`ila sem se skupini Angle`ev, ki je tisti dan pri{la kupit prstane za prihodnje mladoporo~ence. Tudi to je posebnost ponudbe na otoku. Organizirajo vam poroko, ki se vam bo vtisnila v spomin zaradi krasne narave, kjer boste dahnili svoj »da«. Albumi z ve~ kot 500 fotografijami pri~ajo, da je svojo partnersko zvezo tukaj sklenilo `e veliko parov z vsega sveta. Mlad gospod nam je z navdu{enjem razkril biser, ki se je skrival v lupini {koljke ostrige. »Vauuuu,« smo dahnili vsi v en glas; kako se je zalesketal! Vzgoja biserov se je pove~ala {irom po svetu, kar je posledi~no prispevalo k raznovrstnosti oblik, barve in velikosti. Seveda je to vplivalo tudi na oblikovanje cen in kakovost. Kakor posamezni dragi kamni, imajo tudi biseri svoje zna~ilne lastnosti, kot so sijaj, brezhibnost povr{ine, simetrija, barva in velikost. Razlog, da so biseri tako posebni, je v njihovem nastanku. Za razliko od drugih dragih kamnov, ki jih najdemo v zemlji, so biseri rojeni globoko v morju, v objemu ostrige. Torej nastanejo v notranjosti {koljke, kot reakcija na tujek. Ostriga za~ne ob vnosu tujka izlo~ati kalcijev karbonat v kristalni obliki. Mineral ve`e protein. Kombinacija slednjih pa je biserna matica. Sijaj biserov nastane zaradi odboja in loma svetlobe na mejnih ploskvah med karbonatom in proteinom. Sijaj je tem lep{i, ~im tanj{e so plasti karbonata. Prelivanje barv nastane zaradi odboja bele svetlobe na posameznih plasteh, ko se del svetlobe izgubi, del pa okrepi. Biseri so navadno beli, lahko s kremastim ali vijoli~nim odtenkom, lahko tudi zlati, zeleni, modri ali sivi. [e zlasti so cenjeni ~rni, prav zaradi njihove redkosti. Ve~ina biserov, ki se danes uporabljajo za nakit, je vzgojena. Bisere, ki imajo obliko solze, uporabljajo za obeske. Bisere z napakami uporabljajo predvsem za ogrlice, tiste s pravilno okroglo obliko pa za prstane. Biseri ne zahtevajo rezanja ali poliranja, tako lep se preprosto rodi v matici ostrige. To vrsto vodne kulture je razvil Japonec Koki~i april 2009
| 85
Reporta`a Reporta`a : TAJSKA x
Mikimoto in jo `e leta 1896 patentiral. Rojstvo bisera je naklju~je in se je za~elo najverjetneje, ko je zrno peska ali parazita za{lo v ostrigo. Le-ta je zaznala tujek in za~ela s samoobrambo, z izlo~anjem biserovine. Plast na plast in tako je oblekla tujek v to ~udovito sijo~o snov. Danes ~lovek umetno vna{a v ostrige nukleus, jedro iz biserne matice in ko{~ek tkiva iz druge {koljke, ki po dolo~enem ~asu obrodi biser. Odvisno od vrste, od enega do treh let. [koljke ostrige so umetno gojene na farmah. Rojstvo bisera {e vedno meji na ~ude`. Dejstvo je, da je le eden od stotih, morda tiso~ih biserov popolne oblike in kakovosti. Najpomembnej{i kriterij pri vrednosti bisera je lesk - tisti skrivnostni sijaj bisera, za katerega se zdi, da prihaja iz notranjosti. Ta enkraten pojav svetlobe daje biseru pomen, hkrati pa je tudi razpoznavno znamenje za trajno kakovost gojenega bisera, kajti le debela plast biserne matice se lahko tako intenzivno lesketa. Po obliki je idealen seveda okrogel biser ali popolna kapljica. Brezhibnost povr{ine je posebnost. Celo v visokih cenovnih razredih se znajdejo biseri z drobnimi »lepotnimi napakami«. Velikost je bistvena. Vrednost bisera raste z velikostjo v Doma~ini se preva`ajo po otoku.
86 | april 2009
levo: Dobrodo{lica. desno: Prodajalna in demonstracija.
sorazmernosti. Na farmi vzgajajo tri vrste biserov: South Sea, Akoya in Mabe. Ju`nomorski biseri veljajo za »kralje biserov« in »bisere kraljic«. Zahvaljujo~ redkosti in svoji neobi~ajni velikosti (od 18 do 20 mm) so izredno dragoceni. Ve~inoma so okroglih in baro~nih oblik in od bele preko zlate do srebrno modre barve. Biserna matica le`i v ostrigi od dveh in pol do treh let. Akoya je najbolj zna~ilna oblika gojenega bisera. O~arljive stvaritve, ve~inoma okrogle do ovalne, debeline od 2 do 10 mm. Biser dozori po dveh letih. Mabe biseri nastanejo najhitreje in so najcenej{i. Po demonstraciji so nas povabili v trgovino Perl shop. Seveda te zamika, da kupi{ kaj, le izbira je prevelika. In tudi cene so visoke. Otok Rang Yai je priljubljena destinacija navtikov. Restavracija na otoku ponuja romanti~ne ve~erje na pe{~eni pla`i. Vsak ve~er so pred otokom zasidrane jadrnice v varnem zavetju in kakor hitro se na pla`i pri`gejo sve~ke, `e se tenderji naplavijo na obalo. Ve~erja ob son~nem zahodu, pod zvezdami. Romanti~no, ni kaj. Kuhinja ponuja tradicionalne tajske jedi, naro~ite pa lahko tudi {pagete karbonara. Moram priznati, da so me razvajali s slastnimi vegetarijanskimi jedmi, peko~imi omakami in neznanimi sladicami za povrhu. Tajci pravijo, da imajo manj peko~e, bolj peko~e in zelo peko~e jedi. Mislim, da so moje ve~erje bile zelo peko~e. Navti~ni turizem je na Tajskem visoko razvit. Redne povezave med otoki, ekskurzije in enodnevni izleti so dobro organizirani. Celo hidroletala vas popeljejo do neokrnjenih pla` samotnih oto~kov, kjer pre`ivite dan dale~ stran od gne~e. Za celodnevni izlet s hidrogliserjem na enega od otokov, prigrizkom, kosilom, izposojo potaplja{ke maske, kolesa ali druge aktivnosti boste od{teli do petdeset evrov po osebi. Opazila sem, da ima veliko jadrnic na krmi name{~ene vetrne turbine, kar sodi v obnovljive vire energije na barkah in si tako omogo~ajo dalj{o avtonomijo med plovbo po potrebi elektri~ne energije. Slovo od otoka je bilo `alostno zaradi dejstva, da zapu{~am raj, pristanek na rodna tla pa se je zgodil na prvi zimski dan. Sre~na sem bila, da sem s seboj nosila spomine na sedem bo`anskih dni v tropski idili. p w w w. v a l - n a v t i k a . n e t