Onesnaženost morskega dna z odpadki by Bojana Ljubec

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

MAGISTRSKA NALOGA Bojana Ljubec

Portoroţ, februar 2014

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

MAGISTRSKA NALOGA Bojana Ljubec

Onesnaţenost morskega dna z odpadki

Portoroţ, februar 2014

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

MAGISTRSKA NALOGA Onesnaţenost morskega dna z odpadki

Mentor: Študent: Jezikovni pregled: Vpisna številka: Študijski program: Smer študija:

prof. dr. Alenka Malej Bojana Ljubec Aleksandra Boj, prof. slovenščine in sociologije 09960191 podiplomski magistrski študij program druge stopnje Pomorstvo Morske vede

Portoroţ, februar 2014

PREDGOVOR Problematika odpadkov ne pozna meja, saj se širijo po morjih in oceanih, se nalagajo na obalo, prosto plavajo po morju ali potonejo na morsko dno. Predvsem me je zanimalo, kaj se nahaja na dnu slovenskega morja. Pričujoča naloga je nastala na pobudo prijateljice in kolegice Andreje Palatinus, ki mi je pred skoraj desetletjem odprla oči o problematiki morskih odpadkov. Kot prostovoljka sem se udeleţevala čistilnih akcij na obali slovenskega morja za potrebe monitoringa. Če so se odpadki na obali spremljali, pa so podatki o količini le-teh na morskem dnu bili skopi, kar je tudi botrovalo nastanku te raziskave. Seveda pa ta naloga ne bi nastala brez pomoči potapljačev potapljaških društev, ki so mi pomagali beleţiti odpadke na čistilnih akcijah v mesecu septembru 2013, fantom iz sluţbe SVOM za podporo, Medotu, ki je naredil nekaj zelo lepih fotografij ob teh čistilnih akcijah, Aleksandri, Vesni, Martini in Eriki, ki so mi priskočile na pomoč v danih trenutkih, ko sem jih potrebovala ter Sebastjanu za izposojo čolna. Zahvalo sem vsekakor dolţna mentorici, prof. dr. Alenki Malej iz Morske biološke postaje Piran, ki mi je zaupala pri mojem raziskovalnem delu in mi podala smernice za še boljši izdelek, kot bi bil sicer.

Vsekakor pa ta naloga ne bi nastala brez predanosti Roberta, ki se je s fotoaparatom podal pod vodno površino in se vrnil s fotografijami, ki so nanizane na koncu naloge. Magistrsko nalogo posvečam nečakinji Ani, ki mi je v času nastajanja bila inspiracija za marljivost in vztrajnost. Naj njena generacija z večjim občutkom ravna z oceani in morji, ki so polni naših odpadkov in so groţnja morskim ţivalim.

KAZALO

UVOD ................................................................................................................................. 1 1.1

Problem in predmet raziskave .................................................................................... 1

1.2

Namen in cilj raziskave .............................................................................................. 1

1.3

Znanstvene metode .................................................................................................... 1

1.4

Kompozicija dela ....................................................................................................... 2

1.5

Pravne podlage za izvedbo naloge ............................................................................. 2

ONESNAŢENOST MORSKEGA DNA Z ODPADKI IN STANJE V JUGOVZHODNEM DELU TRŢAŠKEGA ZALIVA ................................................... 3

2.1

Viri odpadkov v morju in odpadki na morskem dnu ................................................. 4

2.2

Protokoli in metodologije........................................................................................... 5

2.3

Pregled metodologij ................................................................................................... 6

2.3.1 Monitoring morskega dna v plitvem morju ................................................... 6 2.3.2 Tehnične zahteve ............................................................................................ 7 2.3.3 Protokol za morsko dno 20 do 800 m ............................................................ 8 2.3.4 Prostovoljne čistilne akcije morskega dna ..................................................... 9 BISTVENE LASTNOSTI SLOVENSKEGA MORJA................................................ 10 3.1

Globine in sestava morskega dna ............................................................................. 10

3.2

Tokovanje in dvig pridnene vode............................................................................. 11

3.3

Vetrovi na severnem Jadranu ................................................................................... 12

3.4

Valovanje ................................................................................................................. 13

PRIPOROČENE METODOLOGIJE IN POPIS ODPADKOV ................................ 14 4.1

Izhodišča .................................................................................................................. 14

4.2

Opredelitev transektov ............................................................................................. 14

4.3

Preliminarni pregled ................................................................................................. 16

4.4

Metode dela .............................................................................................................. 16

REZULTATI IN DISKUSIJA ....................................................................................... 17 5.1

Terenski popisi ......................................................................................................... 17

5.2

Čistilne akcije ........................................................................................................... 18

5.3

Izdelava digitalnega sloja ......................................................................................... 19

5.4

Sestava (kategorije odpadkov) ................................................................................. 22

PREDLOG METODOLOGIJE ..................................................................................... 27

SODELOVANJE S STROKOVNJAKI ........................................................................ 30

LITERATURA ................................................................................................................ 31

PRILOGE ........................................................................................................................ 35

III

POVZETEK Morski odpadki so velik socialni problem, ki ne pozna meja. Zelo malo vemo o odpadkih na morskem dnu, kako se prenašajo in akumulirajo ter kakšen vpliv imajo na morsko dno in organizme, ki tam ţivijo. V tej nalogi, ki je pravzaprav prva tovrstna v Sloveniji, je predstavljen osnutek metodologije spremljanja odpadkov na morskem dnu v jugovzhodnem delu Trţaškega zaliva, s pomočjo potapljanja in fotografiranja opaţenih odpadkov na morskem dnu. Največ odpadkov na izbranih lokacijah je plastičnih, sledijo kovina in guma. Ključne besede: odpadki na morskem dnu, Slovenija, potapljanje, fotografije odpadkov, onesnaţenje.

ABSTRACT Marine litter is a major social problem that knows no boundaries. Little is known about how sea floor litter is distributed and how it accumulates, and moreover how it affects the deep-sea floor and deep-sea animals. In this research, which is actually the first of its kind in Slovenia, is presented a draft methodology monitoring of waste on the seabed in the southeastern part of the Gulf of Trieste, with the help of diving and shooting observed waste on the seabed. The most common were plastic wastes, metal, rubber.

Keywords: sea floor litter, Slovenia, snorkeling, photos of litter, pollution.

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI EU

European union; Evropska unija

IBTS

International Bottom Trawl Surveys

ICC

International Coastal Cleanup; Mednarodno čiščenje obal

ICES

International Council for the Exploration of the Sea

IzVRS

Inštitut za vode Republike Slovenije

MEDITS

Mediterranean Trawl Survey Programme; Mednarodna raziskava s pridneno vlečno mreţo v Sredozemlju

MSFD

Marine Strategy Framework Directive; Okvirna direktiva o morski strategiji (2008/56/ES)

Project AWARE Aquatic World Awareness Responsibilityand Education SCUBA

Self Contained Underwater Breathing Apparatus, potapljanje z jeklenkami

TSG ML

Technical Subgroup on Marine Litter; Strokovna tehnična podskupina za morske odpadke

UNEP

United Nation Environmental Plan; Program Zdruţenih narodov za okolje

VII

1.1

UVOD

Problem in predmet raziskave

Predmet raziskave je opis stanja onesnaţenosti morskega dna z odpadki v jugovzhodnem delu Trţaškega zaliva, kar pomeni popis odpadkov na morskem dnu, vključno z analizo količine, sestave, prostorske razporeditve in, če je to mogoče, tudi izvora. Slovensko morje je del Trţaškega zaliva in je pod vplivom človeških pritiskov na okolje, predvsem turizma v poletnih mesecih, vpliva rek in ribištva ter mednarodnega ladijskega prometa. V nalogi se je skušalo prikazati, kje se v tem delu Trţaškega zaliva pojavljajo odpadki na morskem dnu in njihova sestava, s katero bi lahko določili izvor. Delo je temeljilo na pregledu o tem obstoječe strokovne literature, terenskem delu potapljanja z ABC opremo in beleţenju odpadkov na morskem dnu ter na kasnejši analizi opaţenih odpadkov.

1.2

Namen in cilj raziskave

Namen raziskave je določiti količino in vrsto odpadkov na morskem dnu, opredeliti metodologijo za spremljanje stanja, določiti območja akumulacij, ki bodo sluţila za nadaljnje redno spremljanje in zbiranje podatkov.

V projektni nalogi bodo predstavljena problematika morskih odpadkov, posamezni kazalniki odpadkov v morskem okolju ter prikaz zbranih podatkov o sestavi, količini in izvoru na področju slovenskega morja.

1.3

Znanstvene metode

Pri raziskavi in izdelavi smo pregledali predvsem tujo znanstveno literaturo na temo odpadkov na morskem dnu, predvsem s pomočjo znanstvenih člankov Science Direct1 (Marine Pollution Bulletin) ter priporočil TSG ML2 in MEDITS3. Izbrali in uporabili smo najprimernejšo metodo za popis odpadkov na morskem dnu v slovenskem morju v obdobju med septembrom in novembrom 2013.

http://www.sciencedirect.com TechnicalSubgroup on Marine Litter 3 http://www.sibm.it/SITO%20MEDITS/principaleprogramme.htm 2

1.4

Kompozicija dela

Projektna naloga obsega šest poglavij. V Uvodu naloge so predstavljeni predmet, namen in cilj raziskave ter kratek opis metod dela. Drugo poglavje predstavlja pravne podlage za nadzor odpadkov na morskem dnu. V tretjem poglavju, z naslovom Stanje onesnaţenosti morskega dna z odpadki v jugovzhodnem delu Trţaškega zaliva, je navedenih nekaj osnovnih dejstev o pojavnosti odpadkov v slovenskem morju s poudarkom na onesnaţenosti morskega dna, predstavljene so bistvene lastnosti našega morja, navedene so tudi do sedaj uporabljene znanstvene metode in priporočila za popis odpadkov na morskem dnu. V četrtem poglavju, z naslovom Izbor metodologije in popis odpadkov, je opisana metoda, s katero smo izvajali popis. Peto poglavje, Rezultati in diskusija, podaja končne rezultate raziskave na podlagi vzorčenj in analiz sestave, prostorske razporeditve in izvora odpadkov na morskem dnu ter opredelitev območja akumulacij odpadkov v slovenskem morju. V sedmem poglavju so navedeni predlogi metodologije za spremljanje pojavnosti odpadkov na morskem dnu.

1.5

Pravne podlage za izvedbo naloge

Nacionalne pravne podlage 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1A), (Uradni list RS, št. 57/08) 2. Uredba o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem (Uradni list RS, št. 92/10) Pravne podlage EU, ki jih je treba upoštevati pri izdelavi naloge 1. Direktiva 2008/56/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja 2. Sklep Komisije o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih vod (Sklep Komisije (2010/477/EU)) 3. Celostna morska politika za boljše gospodarjenje z morjem v Sredozemlju (COM (2009) 466) Mednarodni sporazumi, ki jih je treba upoštevati pri izdelavi naloge 1. Konvencija o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja (Barcelonska konvencija)

ONESNAŢENOST MORSKEGA DNA Z ODPADKI IN STANJE V JUGOVZHODNEM DELU TRŢAŠKEGA ZALIVA

Morski odpadki so trdni odpadki, ki se pojavljajo na obali, morskem dnu, v vodnem stolpcu; vključeni so tudi zelo majhni delci (mikrodelci). Kljub zakonodaji, direktivam in konvencijam, ki regulirajo problematiko vnosa odpadkov v morsko okolje, morski odpadki predstavljajo vse večjo groţnjo za morsko in obalno okolje, saj se v morskem okolju zaradi počasnega razkroja kopičijo. Največ odpadkov je iz plastičnih materialov, sledijo steklo, kovine, papir, les in blago (UNEP, 2005). Podobno kot v svetu, kjer je za značilnosti in količine odpadkov na obalah največ zbranih podatkov, velja tudi za podatke, zbrane v priobalnih delih slovenske obale. Odpadke v morskem okolju se v Sloveniji spremlja od leta 2007 dalje. IzVRS (Inštitut za vode RS) je za izvajanje ene izmed zahtev Direktive (2008/56/ES) kot naročnik sklenil pogodbi z zunanjim izvajalcem. Namen je bil priprava Predloga programa spremljanja stanja in začetne presoje stanja morskih voda glede na lastnosti in količine morskih odpadkov na morski obali v skladu z Direktivo.

Znotraj Okvirne direktive EU o morski strategiji iz leta 2008 je predmet obravnave tudi popis odpadkov na morski površini, vodnem stolpcu in morskem dnu ter mikroplastike. Potrebno je pripraviti strategijo za spremljanje odpadkov in trende v morskem okolju ter do leta 2020 doseči »dobro okoljsko stanje«. Zgoraj navedeno je izhodišče za izdelavo projektne naloge za popis odpadkov na morskem dnu in predlog metodologije za spremljanje pojavnosti odpadkov na morskem dnu. Odpadki na morskem dnu so najslabše popisani in podatkov skorajda ni. V preteklem letu se je pričel popis v sklopu Direktive EU o morski strategiji za deskriptor 10 – morski odpadki. Do sedaj so bili podatki zbrani v letih 2008 in 2009 v okviru dejavnosti potapljaških društev oz. čistilnih akcij morskega dna. Dejavnosti tečejo v sodelovanju z organizacijo Project

Aware4 (Dive Against Debris), katere cilj je poročati Ocean Conservancy5 v okviru Mednarodnega dneva čiščenja obal (International Coastal Cleanup). Kljub priporočilom, da naj bi se zbirali podatki o odpadkih na morskem dnu sočasno s popisom ribjih staleţev v okviru programa MEDITS (Mediterranean Trawl Survey Programme; od leta 1995 mednarodna raziskava s pridneno vlečno mreţo v Sredozemlju), podatkov za odpadke na morskem dnu ni, saj jih Zavod za ribištvo RS ne spremlja zaradi 'pomanjkanja finančnih sredstev ter usposobljenih oseb' (e–pošta z dne 27. Nov. 2013: Marčeta B., Zavod za ribištvo RS).

2.1

Viri odpadkov v morju in odpadki na morskem dnu

Odpadki v morskem okolju so posledica aktivnosti na kopnem in na morju. Večina odpadkov v morsko okolje prihaja s kopnega. Agencija Zdruţenih narodov za okolje (UNEP, 2005) ocenjuje, da največ odpadkov v morje naplavijo reke, kanalizacijski iztoki, hudourniki in podobno, v morje jih nanese veter iz mest ali bliţnjih odlagališč odpadkov ali pa jih na obali pustijo obiskovalci plaţ. Pomemben vir predstavljajo še aktivnosti na morju. Odpadna ali izgubljena ribiška oprema in oprema iz marikulture ter raznovrstni odpadki s plovil (ladijski odpadki, tovor) predstavljajo visok deleţ vnosa odpadkov v morje. Določanje virov odpadkov je teţko. V različnih sektorjih dejavnosti se velikokrat uporablja enake predmete in teţko je določiti, od kod točno odpadek izvira. Pomagamo si lahko z oznakami in napisi na predmetih (npr. embalaţa za hrano) in črtnimi kodami, če so le-te še vidne. Odpadkom, ki so značilni za neko dejavnost, je laţje določiti vir, vendar le-ti ne predstavljajo večine vseh odpadkov (IzVRS, 2011). Odpadki pridejo v morsko okolje zaradi človekovih dejavnosti in nepravilnega ravnanja z odpadki. Glavni vir so naslednje dejavnosti: turizem, ribištvo in marikultura, pomorski promet ter poselitev obale. Kazalnik 10.1.2.:opredeljuje odpadke v morskem in obalnem okolju, trende v količinah odpadkov odloženih na morskem dnu, z analizo njihove sestave, prostorsko razporeditvijo inizvor, če je mogoče, v skladu s sklepom Komisije (2010/477/EU). 4

http://www.projectaware.org/ http://www.oceanconservancy.org

Med odpadki, ki vstopijo v morsko okolje, jih do 70 % konča na morskem dnu, okoli 15 % odpadkov pa je prosto porazdeljenih v morskem stolpcu ali jih morje naplavi na obalo. (UNEP, 2005). Zato je potrebno pri začetni presoji stanja morskega okolja upoštevati prisotnost morskih odpadkov na dnu in v vodnem stolpcu.

Koordinirani nacionalni ali regionalni programi spremljanja odpadkov na morskem dnu v RS so se pričeli šele leta 2013 z eksperimentalnim spremljanjem. Najpogostejši pristopi za oceno količine in distribucije odpadkov na morskem dnu je uporaba oportunističnega vzorčenja. Ta vrsta vzorčenja je navadno povezana z rednimi raziskavami v ribištvu (morski rezervati) in programi spremljanja biotske raznovrstnosti. Zato bi se za spremljanje stanja odpadkov na dnu lahko posluţevali podobnih ali celo sočasnih pregledov in tudi metod, ki se uporabljajo za vzorčenje bentoške in biotske raznovrstnosti z vlečnimi mreţami, potapljanjem, snemanjem. Uporaba podmornic ali t.i. daljinsko upravljanjih plovil (Remotely Operated Vehicles, ROVs) je primeren za globokomorska območja, vendar je ta oprema draga. Tudi raziskovanja z vlečno mreţo v Sredozemlju (MEDITS), ki se izvajajo v okviru analize ribjega staleţa s pridneno vlečno mreţo letno na sistematično določenih mestih (Zavod za ribištvo RS) bi omogočala sočasno spremljanje odpadkov na dnu.

Za primerljivost rezultatov odpadkov na morskem dnu med regijami se predlagajo usklajene metode. Strategije, merila, značilnosti in razne omejitve glede dostopnosti so ţe predvidene, predlagane so tudi komplementarne metodologije. Pomembno je tudi zagotavljanje kakovosti podatkov in nadzor kakovosti za oceno trendov in druge analize. V morjih do globine 80 m, odpadkov ni mogoče spremljati v vseh območjih zaradi omejenih dostopov. Na teh področjih strategijo spremljanja določi vsaka drţava članica na nacionalni ravni in opredeli katera prednostna področja je treba spremljati. Oportunistični pristopi lahko zmanjšajo stroške. Dragocene informacije je mogoče zbrati sočasno s spremljanjem bentoških vrst na zavarovanih območjih, med snemanji podvodnih inštalacij, kot so cevovodi, čiščenjem pristanišč in s potapljaškimi aktivnostmi.

2.2

Protokoli in metodologije

Dosedanje študije so potekale z različnimi metodami spremljanja za različne globine morja. Priporočila in izbor metodologije so prilagojeni za: a) plitva obalna morja do 20 m, 5

b) kontinentalne police od 20–800 m in c) oceansko dno. Na geografsko porazdelitev odpadkov na morskem dnu močno vpliva hidrodinamika, geomorfologija in človeški dejavnik, zato so pomembni podatki:  morski tokovi,  valovi,  vetrovi,  mešanje morske vode,  dvig pridnene vode ("upwelling"),  vrsta dna (koralni grebeni, skalnato dno, morski travniki),  rečni vnosi,  bliţina urbanih področij in komunalne odplake,  gost ladijski promet in bliţina pristanišč,  navtični turizem in  ribištvo.

2.3

Pregled metodologij

2.3.1 Monitoring morskega dna v plitvem morju

Po pregledu strokovne literature in priporočil TSG ML se po do sedaj uporabljenih metodah tudi v nadaljevanju priporočata metodi avtonomnega potapljanja z jeklenkami (Self Contained Underwater Breathing Apparatus, SCUBA6) ali s 'snorkljanjem'7 (potapljanje z ABC opremo), ki smo ju privzelitudi v Sloveniji. Najprimernejša metoda vizualnega pregleda morskega dna do 20 m globine je z uporabo linearnih in pravokotnih transektov od obale do točke razdalje, ki jo določi opazovalec (UNEP, 2009). Ta metoda se uporablja za spremljanje morske biodiverzitete bentoške flore in favne, saj je natančnejša in bolj primerna kot razne metode vzorčevanj s plovila. Pri popisu se upoštevajo odpadki, večji od 2,5 cm.

http://en.wikipedia.org/wiki/Scuba_diving Maska, dihalka, plavutke

2.3.2 Tehnične zahteve

Pogostnost Pogostnost vzorčenja za vse lokacije je najmanj enkrat letno, zaradi sezonskih sprememb pa je priporočljivo lokacije pregledati vsake tri mesece.

Transekti Pregled dna se izvaja na dveh transektih, prečnem in vzdolţnem, ki ju označuje na dno poloţen trak. Izhodiščna točka posameznega transekta je opazovalec na čolnu. Opazuje se širina 2 m dna na vsako stran od linije poloţenega traku. Izbor transektov v preiskovanem območju je lahko naključno izbran ali pa na mreţi sistematično razporejenih. Zaţelena je dobra prostorska pokritost opazovanega področja. Posamezen odpadek se zabeleţi znotraj 4 m širokega transekta, od linije sredine transekta (polovica širine Tš od linije transektov). Kolikor je mogoče, se zabeleţi vsak odpadek na razdalji od sredinske linije transekta, z daljico, pravokotna razdalja od črte in kategorija odpadka. Zabeleţi se tudi vrsta dna, habitatni tip. Dolţino transektov se določi glede na globino, gradient globine, kalnost, kompleksnost habitata in gostote odpadkov (Katsavenakis, 2009), običajno je med 20 in 200 m. Rezultati so izraţeni v gostoti odpadkov na enoto površine (odpadek / m2 ali predmetov / 100 m2).

Zaznavnost Enostavna standardna metoda za določanje gostote odpadka na določeno področje, transekt ali parcelo vzorčenja se določi s številom vseh transektov s skupno površino, s skupnim številom zabeleţenih odpadkov v okviru teh transektov. Po definiciji je gostota odpadkov na določen transekt, število odpadkov na enoto površine, transekta izraţena s formulo:

D = N/ a

(1)

kjer je:  D − gostota odpadkov na morskem dnu  N − število odpadkov na transektu  a − površina kjer je v slovenskem morju povprečna gostota določena glede na dolţino transekta in 7

opaţenega odpadka povzeta po metodi kot jo navaja (Katsanevakis, 2004):

D = 72 / 100 m x 4m D = 72 / 400 m2= 0,18 odpadka/transekt

(2)

kjer je: 100m − dolţina posameznega transekta 4m − širina transekta 72 − število opaţenih odpadkov

2.3.3 Protokol za morsko dno 20 do 800 m

Zbiranje podatkov o odpadkih na kontinentalnih ploščah (0 do 200 m) se je na poskusni ravni pričelo leta 1990 v severovzhodnem Atlantiku s programom IBTS (International Bottom Trawl Surveys, ) in v Sredozemskem morju (v okviru programa MEDITS).

IBTS je delovna skupina ICES (International Councilfor the Exploration of the Sea) in je pred kratkim razvila edinstveni protokol za oceno stanja na morskem dnu z uporabo vlečne mreţe. Program, ki ga prevzame Mednarodni svet za raziskovanje morja v IBTS programov v severovzhodnem Atlantiku.Ta protokol usklajuje postopke za zbiranje in poročanje na osnovi podatkov o morskih odpadkih, ki se zbirajo sočasno z obstoječimi vzorčenji ribjih vzorčenj ribjih staleţev. Protokol je obravnavala tudi skupina TSG-ML. Namen je zagotavljanje natančne metodologije spremljanja za evropsko direktivo o morski strategiji in laţje vrednotenje virov, trendov ter analize podatkov. Program raziskav z vlečno mreţo v Sredozemlju (MEDITS) je evropski program, v katerega je Slovenija aktivno vključena od leta 1995. Vzorčenje poteka z najetim raziskovalnim plovilom, ki enkrat letno opravi standardizirane ribolove s pridneno vlečno mreţo na dveh sistematično določenih transektih v slovenskem morju. Pri vzorčenju sodelujejo posadka raziskovalnega plovila, strokovni sodelavci Zavoda za ribištvo. Zbiranje podatkov poteka neodvisno od gospodarskega ribolova (http://www.zzrs.si/mr-ribiska-biologija.html).

2.3.4 Prostovoljne čistilne akcije morskega dna

Rekreacijski in profesionalni potapljači so lahko dragocen vir informacij o odpadkih na morskem dnu. Le-ti imajo znanje in opremo, potrebno za zbiranje in beleţenje, ter si izmenjujejo informacije o odpadkih na morskem dnu. Mnogi potapljaški klubi organizirajo podvodne čistilne akcije, pogosto v partnerstvu z nevladnimi organizacijami ali lokalnimi oblastmi. Redna vsakoletna čiščenja morskega dna in tudi spremljanje ter ocenjevanje trendov pogosto temelji na prostovoljnih akcijah. Primer svetovne čistilne akcije je organizacija PROJECT AWARE, ustanovljena leta 1989 kot zdruţenje potapljaških inštruktorjev »Potapljanje proti odpadkom«, ki prav tako daje smernice in protokole za potapljače o tem, kako zbirati in poročati o morskih odpadkih, ki jih najdejo na dnu. Tovrstne čistilne akcije so zelo koristne, vendar so pomanjkljive, ker se potopi ne izvajajo periodično, na istih lokacijah in enakih transektih, kot zahteva standarnizirana in harmonizirana metodologija za redno spremljanje odpadkov. Potapljači v okviru čistilne akcije Project Aware odpadke popišejo in stehtajo ter podajo informativno poročilo javnosti in rezultate vnesejo v spletno bazo podatkov.

Vir: (Foto: Alojz Medved).

Slika 1. Čistilna akcija Project Aware (Nemo Divers) in popis odpadkov na podatkovno kartico ICC.

Za nekatere drţave članice bi takšne čistilne akcije bile primerna priloţnost za spremljanje odpadkov, vendar bi morala biti sprejeta standardizacija in usklajenost metod in orodij. Vsaka 9

drţava članica bi določila področje opazovanja, pogostost in periodičnost ter metodologijo vzorčenja. V ta namen bi usposabljali potapljače ter pripravili gradiva v okviru neprofitnih organizacij in raziskovalnih ustanov, ki delujejo na področju zaščite morskih voda.

BISTVENE LASTNOSTI SLOVENSKEGA MORJA

Za geografsko razporeditev morskih odpadkov je pomembno poznavanje značilnosti morskega okolja, kjer se izvaja popis odpadkov na morskem dnu in vpliva na izbor primerne metodologije za popis.

3.1

Globine in sestava morskega dna

Slovensko morje je plitvo in le izjemoma presega globino 25 m, zato ga lahko uvrščamo med plitva morja. Zalivi ob slovenski obali imajo precej strmo obalo, ki se v globini med 5 in 10 metri hitro prevesi v poloţno podvodno ravnico.

Vir: (Digitalizirana navtična karta Tržaškega zaliva, M 1:80000).

Slika 2. Izobate Trţaškega zaliva.

Ustja rek so zapolnjena s kvartarnimi sedimenti rečnih nanosov (Dragonja, Riţana). Ob flišnih obalah je sediment ponekod meljasti pesek, prevladuje pa temnosivi glineni mulj. V globljem delu slovenskega morja prevladuje sivi meljasti pesek. ponekod celo pesek, sestavljen iz do 80 % fragmentov biotskega izvora, zaradi katerega je vsebnost karbonata 10

visoka. Sediment v notranjosti Koprskega in Piranskega zaliva je glineni mulj (http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/NUMO_Bistvene_ lastnosti_morskega_okolja.pdf).

Vir: (http://www.hidrografija.si/p1/3-3.php).

Slika 3. Sediment morskega dna.

3.2

Tokovanje in dvig pridnene vode

Velik vpliv na hidrodinamiko Trţaškega zaliva ima vzhodni tok, ki v slovensko morje prihaja vzdolţ istrske obale, splošna shema kroţenja v Trţaškem zalivu pa je v obratni smeri urinega kazalca. Površinska cirkulacija Trţaškega zaliva je izredno variabilna in je pogojena s temperaturnim in slanostnim poljem (Malačič, Petelin in Vodopivec, 2012)

Vir: (http://www.hidrografija.si/p1/3-4-1.php).

Slika 4. Morski tokovi v Trţaškem zalivu. 11

Na cirkulacijo Trţaškega zaliva vplivajo vetrovi, ki povzročajo izrazito vetrno cirkulacijo. Najpogostejša vetrova sta burja (SV) in jugo (JV). Zaradi široke odprtosti Trţaškega zaliva je potrebno obravnavati njegovo cirkulacijo v okviru cirkulacije severnega Jadrana. Ob juţnem vetru prihaja v površinski plasti vodna masa v Trţaški zaliv ob severni italijanski obali, kjer zavije v notranjost zaliva. Takrat vodna masa v globinah izhaja iz zaliva ob juţni slovenski obali. Ko piha burja, pa vodna masa v površinski plasti ob severni obali zapušča Trţaški zaliv, medtem ko priteka vanj v globinah ob juţni (slovenski) obali (Malačič, Petelin in Vodopivec, 2012). Upwelling je pojav, ki je pogosto povezan z delovanjem Coriolisove sile na večje vodne mase, v primeru Trţaškega zaliva pa gre za mešanje vodnega stolpca zaradi delovanja vetra (burja). Močan veter (burja), ki piha prek močno stratificiranega vodnega stolpca, lahko v nekaj urah premeša celoten vodni stolpec, v nekaj dneh pa zamenja celotno vodno maso v trţaškem zalivu.

3.3

Vetrovi na severnem Jadranu

Vetrovi se poimenujejo po smeri, iz katere pihajo v center roţe. Na severnem Jadranu so najpogostejši vetrovi burja iz severovzhoda oz. vzhoda, jugo iz jugovzhoda in juga ter severozahodni veter maestral, ki pa je prisoten le v toplejšem delu leta. Na osnovi statistične obdelave podatkov, izmerjenih na Oceanografski boji »Vida«, je bilo ugotovljeno, da sta glavni smeri dveh najpogostejših vetrov − burje in juga.

Vir: (http://www.hidrografija.si/p1/4-1-6.php).

Slika 5. Vetrovi na Severnem Jadranu. 12

3.4

Valovanje

Valovi v slovenskem morju so večinoma posledica vetrov − juga in burje. Jugo, ki je manj pogost in po jakostih šibkejši, povzroča večje in daljše valove, kot burja. Ob burji, ki lahko preseţe hitrost 17 m/s, nastajajo najvišji valovi, ki so višji celo od 1,8 m. Višina valov je odvisna od jakosti vetra. Valovi, ki jih generira lebič, se po smeri skorajda ne razlikujejo od smeri valov, ki jih generira oštro. Značilna in maksimalna višina valov je lahko večja od 2 m. http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/NUMO_Bistvene_l astnosti_morskega_okolja.pdf)

4.1

PRIPOROČENE METODOLOGIJE IN POPIS ODPADKOV Izhodišča

Izhodišče za določitev metodologije je analiza znanstvene literature in priporočila, katerih povzetek je prikazan v Prilogi I. Ti dokumenti obravnavajo ţe izvedene raziskave in popise odpadkov na morskem dnu drugje po Sredozemlju.

4.2

Opredelitev transektov

V Sloveniji do sedaj še ni bila opravljena celovita raziskava o pogostosti odpadkov na morskem dnu. Zato je pričujoča naloga prva raziskava do sedaj za določitev prisotnosti in gostote v slovenskem morju. Izbrana metoda za popis odpadkov na morskem dnu v slovenskem morju vključuje pregled s potapljanjem (potapljaška ABC oprema ali SCUBA) na vnaprej določenih linearnih in paralelnih transektih, kjer je mogoče prešteti vse odpadke in se zabeleţi vrsto in/ali velikost. Dolţina transekta je označena z vrvjo, 100 m od začetne točke; to določi opazovalec – potapljač (Slika 6 in 7) in zabeleţi koordinate Tz (točka začetna). Potapljač − opazovalec − plava vzdolţ središčne črte transekta, opazuje 2 m na vsako stran, opaţen odpadek zabeleţi in

2m 2m

100 m

OBALA

fotografira. Zabeleţi tudi globino, koordinate in vrsto morskega dna.

Slika 6. Vertikalni transekt.

Čoln

100 m

OBALA

Slika 7. Linearni transekt.

Uporabljeni material:  plovilo gumenjak NOVOMAR 480 z izvenkrmnim motorjem Yamaha 60 HP,  fotoaparat s kamero Nikon Coolpix AW110, Waterproof 18m GPS, World map display,  GO PRO podvodni fotoaparat,  100 m ladijska vrv za označbo transekta,  plavuti, maska z dihalko, neopren potapljaška obleka,  tablica (Priloga 2) in pisalo za beleţenje (transekta in odpadkov) na čolnu.

Vir: (Foto: Ljubec, B.).

Slika 8. Potapljač na terenu s podvodnim fotoaparatom, Bele skale.

4.3

Preliminarni pregled

Prvi vizualni pregled dna (potapljač z ABC plavalno opremo) je bil izveden 4. septembra 2013, kjer smo preizkusili metodo, pregledali vzorčna transekta, linearni in pravokotni, ob ustju reke Dragonje (Sečovlje). Začetna točka je bila na mestu sidranja čolna, pribliţno 100 m od ustja reke Dragonje. Potapljač je naredil pregled dna vzdolţ določenega transekta pravokotno na ustje in zabeleţil dva odpadka. Ko smo potrdili izhodišče o prisotnosti odpadkov na morskem dnu območja ob izlivu reke Dragonje pred Sečoveljskimi solinami, smo delo nadaljevali po opredeljeni metodi.

4.4

Metode dela

Metode smo razdelili v tri sklope:  terenski popisi z vnaprej določenimi lokacijami na naključno izbranih transektih oz. površinah,  izdelava digitalnega sloja za prikaz lokacij odpadkov na morskem dnu in  osnovna statistična analiza odpadkov na morskem dnu. Izbira transektov oziroma površin je bila vzdolţ slovenske obale naključna, pričeli pa smo pri skrajni juţni meji ob izlivu reke Dragonje. V preglede so bila vključena tudi zavarovana območja slovenskega morja (Slika Google Earth, tabela Lokacije in datumi – Tabela 1). Pred izvedbo terenskega popisa smo optimizirali podatkovno kartico, tako da je bila čim bolj funkcionalna ter prilagojena sistemu dela za analizo morskih odpadkov. Poleg osnovnih podatkov o globini, vrsti morskega dna, vidljivosti ter količini odpadkov ter lokaciji odpadka je v kartici dodana tudi klasifikacija morskih odpadkov na morskem dnu, kar smo povzeli po MEDITS priporočilu (Priloga 3).

REZULTATI IN DISKUSIJA

Pri popisu odpadkov na morskem dnu smo ţeleli čim bolje pokriti lokacije vzdolţ slovenske obale. Izbirali smo področja, kjer smo pričakovali veliko odpadkov, kot npr. izliv reke Dragonje (T1, T2), Mesečev zaliv (T10) ali Debeli rtič (T12), kjer je bila pojavnost zelo majhna ali nična. Pri naključnem transektu v Izoli (T9) je bila pojavnost odpadkov na dnu največja, kar lahko povezujemo tudi s povečanim številom plavajočih odpadkov na površini v tem obdobju oz. v času pregleda morskega dna.

5.1

Terenski popisi

Tabela 1 vsebuje glavne podatke o načinu pridobivanja ter podajanja rezultatov o pojavljanju odpadkov na morskem dnu: lokacijo potopa, datum, koordinate začetne točke transekta, linearni (L) ali vertikalni (V), transekta na obalo ter globino morja na točki opazovanja. S popisom odpadkov smo nadaljevali v obdobju med 5. 9. in 26. 10. 2013 – prikaz v Tabeli 1. Dolţina transekta je bila 100 m, medtem pa parcela oziroma pregled parcele pa 20 x 20 m.

Tabela 1. Prikaz lokacij potopov Zapor.

Lokacija

št.

Datum

T začetna

Transekt/100m

Globina

2013

T1 Dragonja izliv

4.9.

prvi poskusni transekt

L/V

0,5-1m

T3 Rt Seča

4.9.

45,5041 13,5972

L/V

0-4

T4 Avtokamp Lucija

4.9.

45,5030 13,5911

L/V

0-6

Portoroţ

4.9.

45,5114 13,5897

pregled parcele

0-6

T9 Strunjan/soline

5.9.

45,5281 13,5989

0-7

T10 Strunjan plaţa

5.9.

45,5340 13,6001

L/V

0-5

T7 Pacug

5.9.

45,5266 13,5905

0-14

T8 Salinera

5.9.

45,5272 13,5982

L/V

0-5

T6 Piran/ obzidje

6.9.

45,5282 13,5750

0-10

T2 Dragonja izliv

7.9.

45,4797 13,5838

0-1

T12 NS Debeli Rtič

9.9.

45,5266 13,7015

L/V

0-10

Piran pred mestom

22.9.

45,5250 13,5667

pregled parcele

0-12

T5 NP Rt Madona

22.9.

45,6306 13,5636

L/V

0-20

Pod Belvederjem

24.9.

45,5327 13,6409

pregled parcele

0-8

Zapor.

Lokacija

Datum

št.

T začetna

Transekt/100m

Globina

2013

Petelji rt Izola

24.9.

45,2420 13,6593

pregled parcele

0-7

Petelji rt Izola

27.9.

45,2420 13,6590

pregled parcele

0-7

T11 Bele Skale

26.10.

45,5378 13,6208

L/V

0-12

T11 Mesečev zaliv

26.10.

45,5380 13,6100

0-10

V slovenskem morju so tri zavarovana morska območja: naravni spomenik Debeli rtič, Naravni rezervat Strunjan in naravni spomenik Rt Madona (http://www.zrsvn.si/dokumenti/ 63/2/2007/Zavarovana_območja_web_917.pdf). Na področju zavarovanih območjih nismo zasledili večje količine odpadkov na izbranih področjih opazovanja: Tabela 2. Zavarovani deli slovenskega morja in količina odpadkov Zavarovano morsko območje

Število odpadkov

Naravni spomenik Debeli rtič

Naravni rezervat Strunjan

Naravni spomenik Rt Madona

5.2

Čistilne akcije

Čistilne akcije prostovoljcev potapljaški klubov: v okviru PROJECT AWARE so potekale v mesecu septembru 2013 na lokacijah prikazanih v Tabeli 3. Tabela 3. Čistilne akcije Project Aware (Potapljaški klubi: 1 − PD OCEANIK, 2 − Nemo Divers, 3 − Divestrong, Sharky in drugi, 4 – Ankaranska bandima) Zapor.št.

Lokacija

Datum 2013

T začetna

Semedela Koper

31. 8.

45,5458 13,722

Portoroţ

14. 9.

45,5130 13,5900

Fiesa Piran/jezero

14. 9.

45,5256 13, 5806

Ankaran Valdoltra

21. 9.

45,5797 13,7258

5.3

Izdelava digitalnega sloja

Pri terenskih popisih smo za določanje koordinat lokacije odpadka uporabljali WGS84 Lat, Lon decimalni zapis. S pomočjo uporabe pretvornika koordinat v aplikaciji Atlas okolja smo koordinate spremenili v Gauss Krüger (X,Y) koordinatni zapis (Priloga 4) Nato je sledila izdelava podatkovnega sloja v Geopediji.si PRO z vnašanjem točk terenskega popisa v geografski informacijski sistem. Izdelana je bila pregledna karta z označenimi lokacijami odpadkov na dnu na topografski osnovi (Slika 10) ter pregledna karta na reliefni osnovi (Slika 11). Ker so odpadki na določenih lokacijah zgoščeni, smo te predele dodatno pribliţali ter jih prikazali z uporabo manjšega merila. Kot še bolj podroben prikaz odpadkov na morskem dnu in lokacije potopov, smo uporabili ţe preizkušeno metodo obdelave podatkov (Miyake, 2010), ko so vsi podatki bili vneseni v Microsoft Excelovo preglednico (Priloga 5 in 6) in pretvorjeni iz datoteke Microsoft Excel (xls) v datoteko KML, ki omogoča, da se uvaţa v Google Earth. Spletna stran za pretvorbo iz xls datoteke v datoteko KML je bila nameščena na spletni strani http://www.earthpoint.us/ ExcelToKml.aspx Pretvorjene datoteke KML so bile uvoţene v Google Earth poloţaj odpadkov in kategorija so prikazan na zemljevidu Google Earth (Slike 9 a−d).

d) Vir: (izdelava Ljubec, B.).

Slika 9. a-d: Prikaz lokacij za popis odpadkov na morskem dnu med Dragonjo (T2) in Debelim RtiÄ?em (T12).

Vir: (izdelava Jež, E.).

Slika 10. Odpadki na morskem dnu (rdeče pike) na območju slovenskega obalnega pasu

Vir: (izdelava Jež, E.).

Slika 11. Odpadki na morskem dnu (črne pike) na območju slovenskega obalnega pasu s prikazom lokacij transektov vzorčenja.

5.4

Sestava (kategorije odpadkov)

Primerjava rezultatov z ostalimi podobnimi raziskavami drugod po svetu je nemogoča, saj so pri popisu odpadkov večinoma uporabljali vlečne mreţe. Torej gre za drugačno metodo in je primerljivost neprimerna. Primerjamo lahko po kategoriji odpadkov, v vseh primerih avtorji navajajo prevladovanje plastike, kar je tudi ugotovljeno pri naši raziskavi. Pri izvedbi 18 terenskih popisov transektov smo zabeleţili 72 morskih odpadkov na dnu. Med morskimi odpadki prevladujejo odpadki iz plastičnih materialov, sledijo odpadki iz kovine (37 %), nekaj odpadkov je bilo iz gume (avtomobilske pnevmatike), lesa, stekla ali tekstila (Tabela1, Grafikon 1) Tabela 4. Popis lokacij in zabeleţeni odpadki na morskem dnu ter njihova sestava Vrsta morskega dna

Količina

Kategorija odpadkov

mulj, trava

B1/C4

mulj, trava

C1/A1

mulj, trava

pesek, trava

A5/A9

mulj, trava, pesek

peščenjak,trava

A8/A9

trava, pesek

A2/A5

kamenje, pesek

mulj,trava

C1/A5

trava, pesek

trava, kamenje

A1/A3/A4/A9/B1/C1/C4/C5

pesek, korale

kamenje, pesek,trava

A4/A5/B1/C3/C4/C5/E1/G

kamenje, pesek

kamenja, pesek

A3/A4/A5/B1/C4/C5/D3

pesek, trava, kamenje

B1/C1/C4

trava, kamenje

Grafikon 1. Deleţi odpadkov po vrsti materialov.

Če primerjamo podatke kategorij odpadkov iz vseh čistilnih akcij, vidimo, da prevladuje plastika (47 %), sledijo ji steklo (16 %), tekstil ter kovina. Steklo (steklenice) kaţe na to, da se lokacije čistilnih akcij nahajajo na področjih turističnih pomolov in plaţ (glavni portoroški pomol, sprehajalna pot Semedala–Ţusterna, pomol Valdoltra). Prav tako lahko trdimo, da so vir odpadkov (plastenke, steklenice in pločevinke) bile zabave. Največ odpadkov je bilo na področju pred piranskim mestnim pristaniščem in Fornačami (Grafikon 2). Celoten seznam vseh opaţenih odpadkov je Prilogi.

Vir: (http://www.earthpoint.us/ExcelToKml.aspx).

Slika 12. Odpadki med Piranom in Fornačami (za podrobnejši prikaz se uporabi tabela Priloga 6.

Čistilne akcije (Project Aware) morskega dna so potekale v mesecu septembru 2013 (priloga − tabela), kjer smo zabeleţili vse odpadke in jih kategorizirali. Tabela 5. Štiri lokacije čistilnih akcij potapljačev Vrsta morskega dna

Količina

Kategorija odpadkov

mulj, trava

A1/A2/A3/A4/A5/A8/C1/C4/D1/D2/E1/E2

mulj, trava

170

A6/A9/B1/B2/C1/C5/D1/D2/E1/E3

pesek, kamenje

A2/A3/A6/A8/A9/D1

mulj, trava

178

A1/A2/A3/A4/A5/A6/A8/B1/B2/C1/C4/D1/D2/E1/E2/F

463

Grafikon 2. Tortni diagram prikazuje deleţe odpadkov po kategoriji materiala na čistilnih akcijah.

Največ odpadkov je bilo na področjih koncentracije poletnih aktivnostih na glavnih turističnih pomolih: Portoroţ, Fiesa, Koper Semedela ter Valdoltra. Med odpadki so prevladovale pločevinke, plastenke in steklenice. Na območju pomola Valdoltra je zraven velikega števila pločevink bilo povečano število odpadkov iz ribiško-navtične aktivnosti, kot so vrvi in ribiške vabe. Pri natančnejši analizi morskih odpadkov na področju Valdoltre (kjer je odpadkov bilo največ) smo ugotovili, da prevladujejo pločevinke, sledijo plastenke in drugi plastični odpadki, ribiške vrvice, steklenice ter vrečke.

Grafikon 3. KoliÄ?ina odpadkov, popisanih na dnu pri pomolu Valdoltra, Ankaran.

Vir: (Foto: Krajnc, R.).

Slika 13. Pnevmatika in jeklenka (Strunjan) na morskem dnu.

Slika 14. Prikaz na Google Earth map, Strunjan 26

PREDLOG METODOLOGIJE

V prihodnje bi bilo potrebno dodelati metodo za spremljanje stanja onesnaţenosti morskega dna z odpadki, ki bi bila usklajena na regionalnem in subregionalnem nivoju, z upoštevanjem ţe obstoječih načinov pridobivanja podatkov, ki so ţe delno predstavljeni v projektni nalogi. Vsekakor bi se manjkajoči podatki z dna na področju, kjer je potapljanje s potapljači neustrezna metoda, morali pridobiti z vlečenjem ribiških mreţ na določenih transektih celotnega slovenskega obalnega morja. Zaradi časovne omejitve izdelave naloge (3 mesece) so podatki o količini odpadkov le informativne narave. Za določitev področja akumulacij bi bilo potrebno več časa, predvsem za opredelitev mest, kjer bi spremljali pojavljanje v povezavi z letnimi časi in turistično sezono (obiskovalci plaţ in obale v poletnih mesecih). Na podlagi strokovne literature in preliminarnih rezultatov priporočamo: 1. Sezonsko opazovanje odpadkov na opredeljenih lokacijah za ugotavljanje dinamike oziroma akumulacije odpadkov na morskem dnu z uporabo potapljaških pregledov (snorkljanje in/ali avtonomno potapljanjem (SCUBA) do globine 15 m). 2. Vlečenje mreţ (MEDITS program) nad 15 m globine v dogovoru z Zavodom za ribištvo RS. Za del slovenskega teritorialnega morja izven priobalnega področja priporočamo metodo z vlečenjem mreţ. Potapljanje na področju plovnih poti je namreč prepovedano, poleg tega velja osnovno pravilo, da plovba (predvsem v pristaniščih in na območju frekventnih plovnih poti) ne sme ogroţati drugih udeleţencev v pomorskem prometu in ne povzroča škode okolju ter objektom na morju in obali. Pravilnik o izogibanju trčenju na morju predpisuje (42. in 43. člen), da se mora plovilo dolţine manj kot 20 m, ne glede na vrsto pogona, pri voţnji v pristaniščih umikati s poti večjim plovilom in da plovilo, ki pluje v pristanišče, ne sme pri manevriranju ovirati plovila, ki pluje iz pristanišča (http://www.hidrografija.si/p2/3-3.php).

Vir: (http://www.hidrografija.si/p2/3-2-1.php).

Slika 15. Območja prepovedane in omejene plovbe.

Vzorčna mesta je treba razdeliti glede na vire (mest, turističnih območjih, v bliţini rečnih vnosov) in gostote ladijskih poti ter ribiška območja. Predlagane lokacije za nadaljevanje izvajanja monitoringa v jugovzhodnem delu Trţaškega zaliva bi bile:  področja hotelskih plaţ od Portoroţa do Ankarana,  pristaniški pomoli v vseh predelih Slovenske obale,  ustje reke Dragonje,  glavne plovbne poti trgovskih ladij,  širša področja marikulture v Strunjanu in v Piranskem zalivu in  vsi naravni rezervati. "Okno priloţnosti" oziroma spremljanje odpadkov istočasno z drugimi raziskavami, kot so spremljanje morskih rezervatov, pregledi cevovodov ter drugih podvodnih inštalacij ali programov za spremljanje biotske raznovrstnosti, so lahko priloţnost za monitoring odpadkov na morskem dnu z minimalnimi stroški. V namen osveščanja javnosti o problematiki morskih odpadkov bi se na plaţe postavile informativne table o posledicah morskih odpadkov v morju ter njihov čas razgradnje v morju in na morskem dnu.

Organizacija delavnic na temo morskih odpadkov za osnovnošolske otroke in druge deleţnike (ladjarje, ribiče, ribogojce) bi prispevale k osveščanju o posledicah za morsko okolje in organizme ter ţivali, ki ţivijo z morjem.

SODELOVANJE S STROKOVNJAKI

V izmenjavi izkušenj, mnenj in predlogov na področju dela popisa odpadkov na morskem dnu je bil vzpostavljen kontakt z naslednjimi strokovnjaki iz drţav članic.

1. ChristosIoakeimidis, Ph.D. e-pošta: cioakeim@hcmr.gr Hellenic Centre for Marine Research Institute of Oceanography 46.7 km Athens-Sounioave. 19013 Anavissos – Greece

2. Dr. Georg Hanke e-pošta: georg.hanke@jrc.ec.europa.eu WaterResourcesUnit Institute forEnvironment and Sustainability T.P. 29 European CommissionJointResearch Centre Via Enrico Fermi 2749 I-21027 Ispra (VA) Italy 3. Bojan Marčeta, Zavod za ribištvo RS e-pošta: Bojan.Marceta@zzrs.si Nacionalni koordinator mednarodne raziskava s pridneno vlečno mreţo v Sredozemlju (MEDITS, 29.5.2011)

LITERATURA

1. Bertrand, J. A., Souplet, L., Gil de Soula, G., Relini, C. in Politou. (2007). International bottom trawl survey in the Mediterranean (Medits), Instructionmanual, Version 5. 62 str. Dostopno

na:

http://www.sibm.it/SITO%20MEDITS/file.doc/Medits-Handbook_V5-

2007.pdf. 2. Buckland, S. T., Anderson, D. R., Burnham, K. P., Laake, J. L., Borchers, D. L. in Thomas, L. (2001). Introduction to distance sampling: Estimatingabundance of biologicalpopulations. Oxford University Press, New York. 448 str. 3. Cheshire, A. C., Adler, E., Barbière J., Cohen, Y., Evans, S., Jarayabhand, S., Jeftic, L., Jung, R. T., Kinsey, S., Kusui, E. T., Lavine, I., Manyara, P., Oosterbaan, L., Pereira, M. A., Sheavly, S., Tkalin, A., Varadarajan, S., Wenneker, B. in Westphalen, G. (2009). UNEP/IOC Guidelines on Survey and Monitoring of Marine Litter. UNEP Regional Seas Reports and Studies, No. 186; IOC. 4. ICES/IBTS. (2012). Manual for the International Bottom Trawl Surveys, Revision VIII. The International Bottom Trawl Survey Working Group, SERIES OF ICES SURVEY PROTOCOLS, SISP 1-IBTS VIII, pp. 72. Dostopno na: http://www.ices.dk/sites/pub/ Publication%20Reports/ICES%20Survey%20Protocols%20(SISP)/SISP1-IBTSVIII.pdf. 5. Katsanevakis, S. (2009). Estimatingabundance of endangered marine benthicspeciesusing Distance Samplingthrough SCUBA diving: the Pinnanobilis (Mollusca: Bivalvia) example. In: Columbus AM, Kuznetsov L (eds) EndangeredSpecies: New Research. Nova SciencePublishers, New York. 81–115 str. 6. Katsanevakis, S. in Katsarou, A. (2004). Influences on the distribution of marine litter on the seafloor of shallowcoastalareas in Greece (EasternMediterranean). Water, Air and SoilPollution, 159: 325–337 str. 7. Malačič, V., Petelin, B. in Vodopivec, M. (2012). Topographic control of wind-driven circulation in the northern Adriatic. Dostopno na: http://www.mbss.org/staff/doc/V_ Malacic/Malacic_et_all_JGR_2012.pdf. 8. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. (2013). Dostopno na: http://www.mko.gov.si/si/ delovna_podrocja/voda/okvirna_direktiva_o_morski_strategiji/zacetna_presoja_stanja_m orskega_okolja_dolocitev_dobrega_stanja_morskega_okolja_ciljnih_vrednosti_in_kazalni kov. 9. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. (2013). Dostopno na: http://www.mko.gov.si/ fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/NUMO_opis_stanja_in_cilji.pdf. 10. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. (2013). Dostopno na: http://www.mko.gov.si/ 31

fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/NUMO_Bistvene_lastnosti_morskega_ okolja.pdf. 11. Miyake, H., Shibata, H. in Furushima, Y. (2010). Deep-Sea Litter Study Using Deep-Sea Observation Tools. Interdisciplinary Studies on Environmental Chemistry—Marine Environmental Modeling & Analysis, Eds., K. Omori, X. Guo, N. Yoshie, N. Fujii, I. C. Handoh, A. Isobe in S. Tanabe, 261–269 str.© by TERRAPUB, 2011. 12. Monitoring Guidance for Marine Litter in European Seas. MSFD GES Technical Subgroup on Marine Litter (TSG-ML). DRAFT REPORT, July 2013. Dostopno na: https://www.ifremer.fr/sextant_doc/dcsmm/documents/Galgani_et_al_2013_TSG_ML. 13. Morska Bioloska Postaja Piran. (2013). Dostopno na: http://www.mbss.org. 14. MSFD GES Technical Subgroup on Marine Litter, Marine Litter Technical Recommendations for the Implementation of MSFD Requirements, EUR 25009 EU 2011. Dostopno na: http://www.dredging.org/documents/ceda/downloads/2011msfd_ges_tsg_ marine_litter_report.pdf. 15. Thomas, L., Laake, J. L., Rexstad, E., Strindberg, S., Marques, F. F. C., Buckland, S. T., Borchers, D. L., Anderson, D. R., Burnham, K. P., Burt, M. L., Hedley, S. L., Pollard, J. H., Bishop J. R. B. in Marques, T. A. (2006). Distance 6.0. Release Beta 3. Research Unitfor Wildlife Population Assessment, University of St. Andrews: St. Andrews, UK. Dostopno na: http://www.ruwpa.st-and.ac.uk/distance. 16. United Nations Environment Programme. (2013). Dostopno na: http://www.unep.org/ yearbook/2011/pdfs/plastic_debris_in_the_ocean.pdf. 17. Zavod

Republike

Slovenije

varstvo

narave.

(2013).

Dostopno

na:

http://www.zrsvn.si/dokumenti/63/2/2007/Zavarovana_območja_web_917.pdf. 18. Zavod za ribištvo Slovenije. (2013). Dostopno na: http://www.zzrs.si/mr-ribiskabiologija.html. 19. Zavod za ribištvo Slovenije. (2013). Dostopno na: http://www.zzrs.si/mr-ribiskabiologija.html.

KAZALO SLIK Slika 1. Čistilna akcija Project Aware (Nemo Divers) in popis odpadkov na podatkovno kartico ICC. ................................................................................................................ 9 Slika 2. Izobate Trţaškega zaliva. ......................................................................................... 10 Slika 3. Sediment morskega dna. .......................................................................................... 11 Slika 4. Morski tokovi v Trţaškem zalivu. ........................................................................... 11 Slika 5. Vetrovi na Severnem Jadranu. ................................................................................. 12 Slika 6. Vertikalni transekt. ................................................................................................... 14 Slika 7. Linearni transekt. ..................................................................................................... 15 Slika 8. Potapljač na terenu s podvodnim fotoaparatom, Bele skale. ................................... 15 Slika 9. a-d: Prikaz lokacij za popis odpadkov na morskem dnu med Dragonjo (T2) in Debelim Rtičem (T12). ............................................................................................ 20 Slika 10. Odpadki na morskem dnu (rdeče pike) na območju slovenskega obalnega pasu .... 21 Slika 11. Odpadki na morskem dnu (črne pike) na območju slovenskega obalnega pasu s prikazom lokacij transektov vzorčenja. ................................................................... 21 Slika 12. Odpadki med Piranom in Fornačami (za podrobnejši prikaz se uporabi tabela Priloga 6. .................................................................................................................. 24 Slika 13. Pnevmatika in jeklenka (Strunjan) na morskem dnu. .............................................. 26 Slika 14. Prikaz na Google Earth map, Strunjan ..................................................................... 26 Slika 15. Območja prepovedane in omejene plovbe. .............................................................. 28

KAZALO GRAFIKONOV Grafikon 1. Deleţi odpadkov po vrsti materialov. ................................................................. 23 Grafikon 2. Tortni diagram prikazuje deleţe odpadkov po kategoriji materiala na čistilnih akcijah.................................................................................................... 25 Grafikon 3. Količina odpadkov, popisanih na dnu pri pomolu Valdoltra, Ankaran. ............. 26

KAZALO TABEL Tabela 1. Prikaz lokacij potopov ............................................................................................ 17 Tabela 2. Zavarovani deli slovenskega morja in količina odpadkov ...................................... 18

Tabela 3. Čistilne akcije Project Aware (Potapljaški klubi: 1 − PD OCEANIK, 2 − Nemo Divers, 3 − Divestrong, Sharky in drugi, 4 – Ankaranska bandima) ..................... 18 Tabela 4. Popis lokacij in zabeleţeni odpadki na morskem dnu ter njihova sestava ............. 22 Tabela 5. Štiri lokacije čistilnih akcij potapljačev.................................................................. 24

PRILOGE

Priloga 1: Pregled znanstvenih člankov na temo »odpadki na morskem dnu v evropskih morjih in uporabljene metode«

Vir članka Marine PollutionBulletin Vol. 36, No. 5, pp. 389±393, 1999

Marine PollutionBulletin 60 (2010) 131–138

Avtorji, drţava Stefatos, in sod.: Marine debris on the seafloor of the Mediterraneansea: Examples from two enclosed gulfs in Western Greece

Diana L. Watters ain sod.: Assessing marine debris in deepseafloor habitats off California

Obdobje/ čas/ področje raziskave Grčija november 1997, maj 1998

Metoda /teren Zaliv Patras: 3 vlečne mreţe, 4 ure na področju, 1.16 km2, na globini 80-120m, hitrost 3,5 vozla

Zaliv Echinadhes: Vleka mreţe 1.18 km2 površina morskega dna, trajanje v vsakem izvleku pribliţno 6 ur in globini 247-360 m in 2 vlečnimi mreţami, hitrost vleke 3,5 vozlov

1993–1994/ 1997–1998 (1993–1994 in 1997–1998/ 2002/ 2007,Kalifornija, ZDA, globoko morsko dno – kanjoni in kontinentalne police Kalifornije, naravni rezervati in zavarovana področja (Monterey Bay National Marine Sanctuary and several marine protectedareas off central California, and offshore bankswithin the Cowcod Conservation Areas off southern

Video opazovanje z DELTA podmornico, na globini med 20 in 365m, transekti širok med 2 in5 m na desni stranki kamere opazovalec opiše odpadke opaţene, konstantna hitrost 0,5-1,0 vozel za 10 ali 15 min. Dolţina vsakega transekta je bila ocenjena z eno od dveh metod: ( 1) na video trak , štetje števila segmentov razmejena z dvema laserji da so nameščena fiksno razdaljo ( 20 ali 39,5 cm) narazen na vsaki strani kamere, (2) računanje oddaljenosti od navigacijskih podatkov DELTE. Čas je odtisnjena na videu za vsak odpadek posebej, ki je tudi določen s

Rezultati / ocena stanja podana v..

Opombe

Število odpadkov na km2 Razdeljenih na 11 kategorij: plastika, les, kovina, steklo, stiropor, gume, oblačila, barve, najlon, sintetična (tip `tetrabrik": papir / plastika / aluminij) in drugi. To je bil zdruţeno tudi v sedem kategorij glede na svojo prvotno uporabo: embalaţa za hrano, pijačo, splošno embalaţo, artikli za čiščenje, oblačila, ribiška oprema; zabeleţena tudi vir proizvodnje in datum veljavnosti uporabe, če je mogoče Štetje odpadkov, tip in sestava, Gostota odpadkov (število odpadkov/100 m) na transekt, in jih preslika prostorsko v ArcMap 9.3. Uporaba različnih razdalj, povezani z razmikom transektov (npr. 500, 1000, 2000 m) Kategorizacija odpadka: izvor ( komercialni ribolov , rekreacijski ribolov pomorski in obalni)

Vidljivost, kalnost, kompleksnost morskega dna, poraščenost odpadkov, je povezana z natančnostjo opaţenih odpadkov

Vir članka

Avtorji, drţava

Obdobje/ čas/ področje raziskave California Baltsko, Severno, Keltsko morje, Biskajski zaliv, področja severozahodno sredozemsko morje in Jadransko morje 27 oceanografskih vzorčenj z ladij med november 1992 in avgust 1998

Marine PollutionBulletin Vol. 40, No. 6, pp. 516±527, 2000

F. Galgani , in sod.:: Litter on the Sea FloorAlong European Coasts

Water, Air, and SoilPollution: 1– 13, 2004. C_ 2004 KluwerAcademicPu blishers

S. Katsanevakis in A.Katsarou:Influences on the distribution of marine debris on the seafloor of shallowcoastalareas in Greece (EasternMediterranean)

Vzhodni Mediteran, obalno morje Grčije Maj – avgust 2003

R. Mifsud in sod.:: Marine litter from circalittoral and deeper bottoms off the Malteseislands (Central Mediterranean)

11 - 21.junij 2005, Sredozemsko morje, otok Malta

Medit. Mar. Sci., 14/2, 2013, 298-308 Mediterranean Marine Science;

Metoda /teren koordinatami, geografski poloţaj Potopi uporabljajo posadko na podmornicah Cyana in Nautile med 50 in2700 m, vlečne mreţe (20 mm) , čas vleke 20 do 150 minut, kategorije ( plastike , plastenke ; steklo, kovina , usnje, tkanino ali gumo ribiška oprema

Vizualni popis s SCUBA , 59 lokacij na globini med 0-25m, 16 vzporednih transektov 50m x 2m x 16 = 1600m2 (kot je opisano v Katsanevakis in Verriopoulos, 2004, osem večjih kategorij (plastike, kovine, gume, papirja, kartona, oblačila, steklo, keramiko, drugo) glede na vrsto materiala

MEDITS projekt, vlečne mreţe, področje 3,5km2, 44 lokacij, globine med 10 in 800m

The journal is available on line at http://www.meditmar-sc.net

Rezultati / ocena stanja podana v..

Opombe

Podatki so prikazani v gostoti (število/ hektar in predstavljena na karti porazdeljenosti

Kartiranje rezultatov je pokazala področja višje koncentracije zaradi vpliva hidrodinamičnih in geomorfoloških dejavnikov na njihovo porazdelitev

Gostota določena s štetjem najdenih predmetov, koncentracija je bila izračunana glede število odpadkov na 1000 kvadratnih metrih (i/1000 m2), prevladuje plastika 59 lokacij je razdeljenih na 3 načine kodiranja: -izbrana lokacija v zalivu, - sidrišče za barke in ribiške barke, zalivi in odprto; splošni linearni modeli (GLM) so bili razviti za oceno učinkov od teh spremenljivk na gostoti morskih odpadkov Odpadek/km2

Vir članka

Marine PollutionBulletin 56 (2008) 226–230

Interdisciplinary Studies on Environmental Chemistry—Marine Environmental Modeling&Analysi s, Eds., K. Omori, X. Guo, N. Yoshie, N. Fujii, I. C. Handoh, A. Isobe and S. Tanabe, pp. 261– 269. © by TERRAPUB, 2011.

Avtorji, drţava Spengler, A., Monica F. Costa: Methods applied in studies of benthic marine debris (26 študij)

MIYAKE,H. in sod.: Deep-Sea Litter Study Using Deep-Sea Observation Tools

Obdobje/ čas/ področje raziskave Pregled metod za določanje odpadkov na morskem dnu na podlagi pregledane literature

Japonskaglobomorska področja, JapanTrench (6272 m globine)

Metoda /teren

Rezultati / ocena stanja podana v..

vlečna mreţa, globinomer, potopne podmornice kamerami, snorklanje – ABC oprema, SCUBA potapljanje in manta vleka; najpogosteje uporabljena metoda je vlečna mreţa (1976 to 1996)kot spremljanje ribjega deleţa, potapljanje je manj pogosteje uporabljeno in se nanaša na globine do največ 20m, snorklanje do 10m Snemanje s submersibles , videi so bili ROV Dolphin 3K # 294 Dive (299 ~ 400 m globina, čas opazovanja: 5:31:51), Shinkai 2000 # 636 Dive (1086 ~ 1147 m globine, časa opazovanja: 4:44:04) in ROV Kaiko # 242 Dive (1682 ~ 1753 m globine, časa opazovanja: 05:36:13) iz filma knjiţnici shranjena pri JAMSTEC. Globokomorski odpadki so prešteti, določena kategorija in vrste materiala identificirani okoljskih podatkov (čas pojav, globina, tip dna stanje na dnu, ţivali na ali okoli odpadka). Opazovani odpadek je bil razvrščen kot plastika, kovina, steklo, potopljenega lesa, ribiški pribor, drugo. Globokomorski baza video in Deep Sea zbirka slik na domu bili ROV Dolphin 3K # 294 Dive (299 ~ 400 m globina, čas opazovanja: 5:31:51), potopShinkai 2000 # 636 Dive (1086 ~ 1147 m globine, časa

100 m2 (3 študije), 1000 m2 (2), ha2 (5) in km2 (7 študij). 4 študije prikazujejo rezultate v kg/ 100 m2, 900 m2 ali km2

Vse podatke so vnesli v Microsoft Excel delovni list, in pretvori iz Microsoft Excelove datoteke (xls) v datoteko kml ki je sposoben, ki se uvaţa v Google Earth spletna stran za pretvorbo iz xls datoteko datoteko klm na http://www.earthpoint.us/ExcelToKm l.aspx. Pretvorjene datoteke KML uvoţeno v Google Earth prikazujejo odpadke na globokomorskih področjih

Opombe

Vir članka

Avtorji, drţava

Obdobje/ čas/ področje raziskave

Marine Pollution Bulletin Volume 30, Issue 11, November 1995, P.713–717

GALGANI, F. in sod.: Distribution and abundance of debris on the continentalshelf of the northwesternMediterranean Sea

Severozahodni del Sredozemskega morja, med novembrom 1993 – julij 1994

Marine PollutionBulletin Volume 30, Issue 1, January 1995, Pages 22–24

B.S. Galil,: Litter at the bottom of the sea: A sea bed survey in the Eastern Mediterranean

Vzhodno Sredozemsko morje, pomlad 1993

Metoda /teren opazovanja: 4:44:04) in ROV Kaiko # 242 Dive (1682 ~ 1753 m globine, časa opazovanja: 05:36:13) na epikontinentalnem pasu v severozahodnem Sredozemskega morja, v treh oceanografskih kriţarjenjih

Ugotovi se, da so odpadki preteţno iz pomorskega prometa kot zavrţene smeti iz ladij

Rezultati / ocena stanja podana v..

Odpadek na ha, največ plastičnih vrečk na področju francoskega mesta Marseille, na globini 700m pa je veliko odpadkov v zalivu Lion

Opombe

Priloga 2: Vzorčna kartica za popis odpadkov

Opombe

Datum Lokacija: Koordinate transekta linije: začetek: Vrsta morskega dna: Transekt: Linearni transekt – vzporedno na obalo Metoda: ABC potapljanje, SCUBA (obkroţi)

Konec:

Vertikalni pravokotno na obalo

pogoji: nizka motnost - habitat: 20mx 4m (0,1- 1 odpadek /m2) visoka kalnost: 20mx4m (0,1- 1 odpadek /m2) za vse pogoje: 100m x 8m (0,01 – 0,1 odpadek/m2) za vse pogoje: 200m x8m (<0,01 odpadek /m2) Vrsta odpadka: kategorija (povzeto po MEDITS)

Priloga 3: Kategorije odpadkov na morskem dnu –povzeto po TSG ML

Kategorije in pod-kategorije odpadkov na morskem dnu ( MEDITS) za Sredozemlje in Črno morje A:plastika

B:guma

C:kovine

D: steklo / keramika

A1: vrečke

B1:pnevmatike

C1:pločevinke

D1:steklenice

A2: plastenke

B2:drugo(rokavice, čevlji)

C2:embalaţa za hrano

D2: koščki stekla

C3: srednje velike konzerve C4:veliki kovinski objekti C5:kabli C6: ribiška oprema (razno)

D3:keramični kozarci

A3:embalaţa za hrano A4: plastične folije, podlage A5:druge plastični odpadki A6: ribiške mreţe A7:ribiške vrvice A8:ribiška oprema (vabe, pasti) A9:vrvi/jermenje A10: sanitarni material (plenice)

E:blago/ naravne vlaknine E1:oblačila (obleke, čevlji) E2: večji kosi ( preproge) E3:naravne vrvi

D4:Veliki predmeti (navedi)

Povezane velikosti A <5*5 cm= 25 cm2 B <10*10 cm= 100 cm2 C <20*20 cm= 400 cm2 D <50*50 cm= 2500 cm2 E <100*100 cm= 10000 cm2= 1 m2 F >100*100 cm = 10000 cm2= 1 m2

F:le s

G: papir/lepenka revije

H: drugo

I: nedol

Priloga 4: Koordinate začetnih točk 100 m transektov (rumeno), koordinate posameznih odpadkov potapljaške čistilne akcije (modro) GKY 45, GKX 13 so koordinate začetnih točk

Št. potopov 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

16 17

GKY 45 389991 390273,3 390931,5 391036,6 390875 390272,4 389064,9 389657,3 389681,1 398941,7 389493,6 389599,3 390206,8 400937,2 388423,8 388410,7 388403,3 388385,8 388385,9 388377,3 388365,7 388375,1 388382,2 388427,5 388179,9 394240 394255,5 394280,7 394272,2 394272,6 393174,5 392776,6 392692,3 392789,6 391815,7 391816,5 395695 395662,2 395642,3 395637,7 395616,5

GKX 13 40769,78 40820,41 43599,09 44253,12 43500,03 43443,87 43648,58 38241,13 38262,95 50468,84 43341,47 43185,21 41933,2 49170,88 43344,09 43306,65 43241,01 43224,03 43153,31 43062,68 43104,88 43148,25 43314,57 43380,77 43920,63 44088,22 44119,46 44095,87 44071,31 44070,07 44462,97 44555 44601,22 44565,59 44717,91 44712,03 45115,18 45095,66 45116,99 45101,01 45100,75

Opomba Rt Seča T3 Avtokp Lucija T4 Strunjan Soline T9 Strunjan plaţa T10 Salinera T8 Pacug T7 Piran Obzidje T6 Dragonja izliv T1 Dragonja izliv T2 Debeli Rtič T12 PA DIVESTRONG PA DIVESTRONG Portoroţ PA PA Ank. Bandima B1 C4 C4 C5 C4/A4 A3/E1 A9/B1/C1/C4 A7 H2 A9/C4 A5/A9 Rt Madona T5 A5/E1/C5/G B1 B1 C4 A4/C4 NR Strunjan T11 C1 v B1 C4 C4 C4 D3 B1 C5 A5 C5 C5 42

Datum 04.09. 04.09. 05.09. 05.09. 05.09. 05.09. 06.09. 07.09. 08.09. 09.09. 14.09. 14.09. 14.09. 21.09. 22.09. 22.09. 22.09. 22.09. 22.09. 22.09. 22.09. 22.09. 22.09. 22.09. 22.09. 24.09. 24.09. 24.09. 24.09. 24.09. 26.10. 26.10. 26.10. 26.10. 26.10. 26.10. 27.09. 27.09. 27.09. 27.09. 27.09.

Ĺ t. potopov

GKY 45 395603,2 395556,8 395552 395513,6 395494,9 395479,7 395456,9 395494 395536,6 395615,6 395616,5 400637,9

GKX 13 45098,5 45100,82 45099,97 45100,92 45098,45 45085,12 45083,03 45079,94 45084,17 45089,34 45090,56 45346,86

Opomba A3 D3 D3 A5/D3 C5 B2 C4 A5 C1/C4 A3 C4 Koper Semedela

Datum 27.09. 27.09. 27.09. 27.09. 27.09. 27.09. 27.09. 27.09. 27.09. 27.09. 27.09. 31.08.

Priloga 5: V Excel tabela za pretvorbo v KML Google Earth – lokacije potopov

Latitude Longitude 45,5022 13,5875 45,503 13,5911 45,5114 13,5897 45,5281 13,5989 45,534 13,6001 45,5266 13,5905 45,5272 13,5982 45,5282 13,575 45,4797 13,5838 45,5903 13,7015 45,525 13,5667 45,5306 13,5633 45,5327 13,6409 45,5427 13,6586 45,5427 13,6569 45,5378 13,6208 45,538 13,61 45,5458 13,722 45,513 13,59 45,5256 13,5806 45,5797 13,7258

Name T3 T4 P T9 T10 T7 T8 T6 T2 T12 P T5 P P P1 T11 T11 Č.A. Č.A. Č.A. Č.A.

Description Icon Rt Seča 147 Avtokamp 148 Portoroţ 134 Strunjan 153 Strunjan plaţa 154 Pacug 151 Salinera 152 Piran obzidje 150 Dragonja izliv 146 Debeli Rtič 117 Piran-Fornače 134 Rt Madona 149 Pod Belvederjem 134 Izola 134 Petelinji Rt 134 Bele skale 117 Mesečev zaliv 117 Semedela 155 Portoroţ 155 Fiesa 155 Valdoltra 155

Priloga 6: Seznam opaţenih odpadkov (na morskem dnu, Excel tabela za pretvorbo v KML Google Earth – lokacije (koordinate) odpadkov na morskem dnu (posnetki s fotoaparatom Nikon Coolpix AW110)

Latitude 45°32'14.62"N 45°32'13.15" 45°32'13.50" 45°32'14.62" 45°31'30.25" 45°31'28.12" 45°31'28.12" 45°31'27.65" 45°31'25.27" 45°31'25.17" 45°31'25.31" 45°31'25.37" 45°31'25.22" 45°31'25.27" 45°31'25.25" 45°31'25.21" 45°31'25.33" 45°31'25.12" 45°31'22.30" 45°31'22.28" 45°31'22.23" 45°31'22.35" 45°31'23.96" 45°31'25.10" 45°31'30.49" 45°31'30.42" 45°31'32.66" 45°31'58.84" 45°31'58.74" 45°31'58.90" 45°31'58.70" 45°31'59.86" 45°31'59.11" 45°31'58.49" 45°31'58.31" 45°31'58.21" 45°31'58.27" 45°31'58.07" 45°32'32.07" 45°32'32.89"

Longitude 13°37'16.37"E 13°37'20.30" 13°37'20.89" 13°37'16.37" 13°34'0.14" 13°33'59.85" 13°33'59.85" 13°33'59.06" 13°33'59.11" 13°33'59.12" 13°33'59.13" 13°33'59.14" 13°33'59.15" 13°33'59.16" 13°33'59.17" 13°33'59.18" 13°33'59.19" 13°33'59.20" 13°33'58.85" 13°33'58.81" 13°33'58.80" 13°33'59.00" 13°33'58.23" 13°33'58.63" 13°33'59.82" 13°33'59.72" 13°34'0.85" 13°38'28.10" 13°38'28.30" 13°38'28.05" 13°38'28.25" 13°38'28.79" 13°38'29.97" 13°38'31.52" 13°38'29.60" 13°38'29.70" 13°38'29.62" 13°38'29.52" 13°39'35.50" 13°39'34.36"

Name jeklenka pnevmatika kovina pnevmatika nedoločeno kovin. okvir vrv kabel plastika cev plastika podlaga kozarček embalaţa vrečka podlaga embalaţa podlaga pnevmatika okvir pločevinka vrv ribiška vaba beton. podst konstrukcija obroč embalaţa brisača embalaţa obroč revija pnevmatika pnevmatika nedoloč lad. lestev ţleb veriga cev pločevinka pnevmatika 45

Descripton kovina guma kovina guma nedoločeno kovina plastika kovina plastika kovina plastika plastika plastika plastika plastika plastika plastika plastika guma kovina kovina plastika plastika gradbeni kovina kovina plastika blago plastika kovina papir guma guma gradbeni kovina kovina kovina kovina kovina guma

Icon 13 12 13 12 18 13 11 13 11 13 11 11 11 11 11 11 11 11 12 13 13 11 11 18 13 13 11 15 11 13 17 12 12 18 13 13 13 13 13 12

Latitude 45°32'32.24" 45°32'32.92" 45°32'32.30" 45°32'32.35" 45°32'32.25" 45°32'32.32" 45°32'32.33" 45°32'32.23" 45°32'32.33" 45°32'31.80" 45°32'32.01" 45°32'32.05" 45°32'17.96" 45,5282 45,5281 45,5266 45,5272 45,4797 45,503 45,505 45,504 45,5269 45,4791

Longitude 13°39'34.36" 13°39'31.93" 13°39'30.14" 13°39'28.00" 13°39'28.10" 13°39'27.78" 13°39'26.01" 13°39'26.11" 13°39'26.21" 13°39'27.08" 13°39'30.72" 13°39'30.76" 13°36'35.98" 13,5992 13,5989 13,5905 13,5982 13,5838 13,61 13,5911 13,5915 13,59 13,5845

Name cev cev embalaţa keramika keramika embalaţa nedoloč nedoloč snorkelj stojalo kozarec cev nedoloč zaboj zaboj ribiška vaba vţiganik, plastenka pločevinka vrv pločevinka2 vrečka vrv podstavek

Descripton kovina plastika plastika steklo steklo plastika plastika plastika guma kovina plastika kovina kovina plastika plastika plastika plastika kovina plastika kovina plastika plastika plastika

Icon 13 11 11 14 14 11 11 11 12 13 11 13 13 11 11 11 11 13 11 13 11 13 11

Priloga 7: PoloĹŁaj odpadkov na morskem dnu

Izjava Bojana Ljubec potrjujem s svojo častjo in svojim podpisom zagotavljam, da: 

je predloţeno magistrsko delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;



sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v magistrskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani;



sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del magistrskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani;



sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v magistrsko delo in sem to tudi jasno zapisala v magistrskem delu;



se zavedam, da je plagiatorstvo kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi ukrepom Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani v skladu z njenimi pravili;



se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno magistrsko delo in za moj status na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani;



je magistrsko delo jezikovno korektno in da je delo jezikovno pregledala Aleksandra Boj, prof. slovenščine in sociologije.

Portoroţ, februar 2014

Bojana Ljubec