Nasveti ekologija
: morski odpadki xxxxxxxx
besedilo Bojana Ljubec
I foto Bojana Ljubec, Andreja Palatinus
Morski odpadki Odpadkom se zadnjih nekaj let posveča večja pozornost, saj postajajo vse večja težava na obalah po vsem svetu.
E
vropska unija je sprejela Morsko Direktivo (2008/56/ES), ki poziva članice, da sledijo naraščanju morskih odpadkov v morskem okolju, naj razvijajo metode nadzora in sprejemajo ukrepe, s katerimi bi dosegli dobro okolijsko stanje morja do leta 2025. Ta direktiva dokazuje, da so morski odpadki postali velik problem in predstavljajo nekaj novega svetu morske biologije in ekologije. Žal lahko že v našem morju na nekaterih predelih, kakor tudi v oceanih, najdemo gostoto plastičnih delcev, ki presegajo količino planktona. To je posledica prisotnosti plastike v morju že mnoga desetletja, saj se le-ta razgrajuje preko 400 let. Nekoč je človek odlagal v morje neomejene količine odpadkov. Danes se zavedamo, da morja in oceani teh količin nikakor ne morejo »predelati«, saj so količine odpadkov, odložene v morje, ogromne. To pa se kaže kot onesnaženi oceani in obale. Počasi razpadajoča plastika postaja čedalje manjša, dokler ni očem nevidna, ostaja pa prisotna v morju. 25. septembra je bila 25. obletnica Mednarodnega dneva čiščenja obal (Internatio-
64 | oktober 2010
nal Coastal Cleanup), katerega idejni vodja je ameriška organizacija Ocean Conservancy (Varovanje oceanov). Dogodek poteka po vsem svetu vsako leto v mesecu septembru, prav tako pa je v Sloveniji potekala akcija Čista obala 2010. Čiščenje morske obale trdnih odpadkov v Sloveniji poteka organizirano že več kot pet let v okviru MOP ARSO, Služba varstva obalnega morja SVOM pri VGP Drava Ptuj, zadnja tri leta pa pri čiščenju aktivno sodelujejo študentje in člani društva Eco Vitae in projekta Čista obala. Idejni vodja je Andreja Palatinus, ki se je problematike morskih odpadkov lotila z izdelavo diplomske naloge Onesnaženost priobalnega zemljišča morja s trdnimi odpadki pred nekaj leti. Ekipa SVOM in Eco Vitae mesečno očisti okoli 15 km nepozidane, naravne slovenske obale trdnih odpadkov. Količine odpadkov so ogromne, zato so prostovoljci dobrodošli in zaželeni. Čistilne akcije potekajo vsak mesec, zadnjih pet dni oziroma odvisno od vremenskih pogojev. Količina odpadkov na obali je odvisna od preteklih deževnih dni. Kot posledica dolgotrajnega deževja ali povi-
Območje Pirana, z naplavljenimi palčkami za čiščenje ušes.
šanih plim se na obalo naplavi veliko trdnih odpadkov. Najpogosteje najdeni morski odpadki so: ribiške mreže in vrvi, vedra za ribe in druga odpadna ribiška oprema, škatle iz stiropora, vse vrste ladijskih odpadkov, komunalni odpadki, kuhinjski odpadki, ostanki tovora, velike plastične vreče/plahte, odpadki iz rekreacijskih čolnov, jaht, jadrnic, embalaža za hrano in pijačo, embalaža za vzdrževanje motorja in plovila, računalniška oprema, plastične mrežice iz gojišč školjk. Zraven odmetavawww.val-navtika.net
ekologija
: morski odpadki
nja odpadkov s plovil so v poletnem času, ko se poveča obisk turistov, vir onesnaženja tudi sončne kreme, maske, blazine, piknik oprema in cigaretni ogorki; in tako za seboj pustijo grdo sliko plaž. Na plažah najdemo (nekoč vatirane) palčke za čiščenje ušes, tampone kot posledico izpusta komunalnih voda, ki v morje vnašajo odpadke, ki jih čistilne naprave niso mogle zadržati. Če torej vržemo palčko za ušesa po uporabi v straniščno školjko, bo ta na koncu ležala na plaži, verjetno zraven vaše poletne blazine. Čeprav je Jadransko morje le kapljica v deležu svetovnih morij in oceanov, pa premore veliko raznolikosti, kot so morske livade, grebenasto in sedimentno dno, širne globine so zatočišča za mnoge rastlinske in živalske vrste, tudi ogrožene. Premalo se zavedamo, da je morski ekosistem zelo pomemben za uravnavanje temperature planeta, čisti vodo, proizvaja kisik, ohranja prehranjevalno verigo, hkrati pa nam nudi možnost za oddih, nas pomirja ob veličini horizonta ter nudi šport in rekreacijo. Pomorski promet za seboj pušča ilegalno odmetavanje ladijskih odpadkov, kot so kalužne vode, hidravlična olja, mazut, ostanki tovora in barv, ter druge odpadke, ki jih na ladjah ne potrebujejo več. Vsi ti nevarni odpadki se nalagajo iz dneva v dan in tako tvorijo plavajoče otoke ali na morskem dnu ustvarjajo »ceste« odpadkov, se kopičijo v morskih organizmih ter tako vstopajo v prehransko verigo, na koncu pa pristanejo na naših krožnikih. Za varovanje morskega okolja je zelo pomemben preventivni ukrep, kar pomeni spodbujanje prevzema ladijskih odpadkov, ostankov tovora, ozaveščanje ljudi in seznanjanje s posledicami odmetavanja odpadkov v morje. To lahko dosežemo tudi s povečanjem razpoložljivosti in uporabe sprejemnih zmogljivosti v marinah in pristaniščih, ter s poostrenim nadzorom zbiranja, recikliranja in uničevanja odpadkov, nastalih v marinah. Že napis na pomorskih kartah »Ohranimo Morje Čisto - Keep The Sea Clean« poziva morjeplovce k ustreznemu ravnanju z odpadki. Le malo ljudi se dejansko zaveda negativnih posledic odpadkov na morski in obalni ekosistem. Če bi preiskali vsebino želodcev poginulih živali, bi ugotovili, da imajo vse ptice v svojih želodcih plastične delce, kot so pokrovčki plastenk, vžigalniki in drugi koščki. Morski odpadek žival največkrat zamenja za naravno hrano ali po nesreči v svoj prebav-
odprtine trdnih odpadkov radovedne živali po nesreči zataknejo okončine ali telo tako, da se iz njih ne morejo več rešiti. Žival se poškoduje, dobi rane, infekcije, ovire pri rasti ali pogine, se utopi ali umre od lakote, čeprav je njen želodec poln - plastike seveda! Zaradi odpadkov se poškodujejo tudi čolni, ko jih vsrkajo v motor, prav tako vlečne mreže zaradi odpadkov na morskem dnu, ladje in druga plovila zaradi trčenja v večje plavajoče odpadke ali propelerji zaradi zapleta v lebdeče morske odpadke.
Kako preprečiti nastanek morskih odpadkov?
Vranjek (Phalacrocorax asritotelis) se je ujel v plastično mrežico s školjčišča v Mesečevem zalivu. Najverjetneje je smrt ptice povzročila podhranjenost zaradi nezmožnosti letenja in prehranjevanja.
ni trakt vnese trdne odpadke, ki posledično povzročijo velike težave in celo pogin živali. Prizadete so predvsem vrste morskih ptičev, morskih želv in morskih sesalcev. Morske ptice uživajo precejšnje količine lebdečih morskih odpadkov. Kosti iz smetišč, ki jih galebi prinesejo, lahko opazimo na solinah. Nemalokrat tudi poginjajoče galebe, ki jim žal ne moremo pomagati. Ptice lahko plavajoče odpadke zamenjajo za kosti, jih kljuvajo in deloma požrejo. Zaradi prehranjevalnih navad so zlasti ogrožene tudi morske želve. Glavata kareta in usnjača, ki ju lahko zasledimo v slovenskem morju, sta podvrženi nevarnostim požiranja trdnih lebdečih odpadkov, predvsem plastičnim vrečkam. Zlasti usnjače so ogrožene zaradi plastičnih vrečk v morju, katere želva zamenja za svoj glavni plen, meduze. Morske želve ogrožajo tudi plavajoči ribolovni odpadki, kot so ribiške mreže, v katere se lahko zapletejo in poginejo. Problem hranjenja z morskimi odpadki, se pojavlja tudi pri mnogih vrstah morskih sesalcev, ribah in mnogih drugih organizmih. Zaradi kopičenja odpadkov so ogroženi vsi delfini, ker pogoltnejo plastične vrečke, pločevinke ali kose vrvi. Vir toksičnih snovi v morju predstavljajo tudi cigaretni ogorki, ki sproščajo ob razpadu toksično snov v okolje. Ptice in morske živali lahko filter zamenjajo za vir hrane ali jih požrejo nenamerno in se z njimi zastrupijo. V obročke (na primer embalaža od povezanih piv v šestorček), zanke ali
Čas razkrajanja odpadkov v morju Steklo
Nedoločen čas
Plastika (embalaža, vrečke, plastenke, mreže)
450 let
Pločevinke
100 let
Aluminijasta pločevinka
200-500 let
Časopisni papir
2-4 tedne
Les
15 let
Tkanine (bombaž, volna)
1 leto
www.val-navtika.net
Ne odmetavajte odpadkov v morje in jih ne puščajte na obalah in plažah. S seboj odnesite vse, kar ste s seboj prinesli. Ne spuščajte v morje zaoljene odpadne vode iz čolnov in ladijskih motorjev. Odpadne kalužne in fekalne vode iz čolnov izčrpajte v za to namenjene tanke na obali (pokličemo upravljalca za vode, ki ima za to ustrezne prevzemne posode in črpalke). Druge ladijske odpadke - embalažo za barve, zaoljeno embalažo, zaoljene krpe, odpadne oljne filtre, baterije, akumulatorje, odpadna olja, premaze, topila, steklo, papir, plastiko, mešane komunalne odpadke - oddajte v kontejnerje na eko-otokih v marinah. Prijavite kršitelje pooblaščenim inšpekcijam ali službam za varstvo okolja. Pri tem bodite vztrajni, saj se odmetavanje odpadkov še vedno ne šteje kot hud prekršek! Če se na potop odpravljate s čolnom, ne sidrajte na morskem travniku. Bodite pozorni na svoje gibanje, da preprečite poškodbe nežnih morskih organizmov, ne svetite z baterijskimi svetilkami neposredno v njih, izogibajte se dotikanju morskih živali in zapustite morje samo s potapljaško opremo. Ne zbirajte morskih organizmov, le uživajte ob pogledu nanje v morju. Ne nabirajte morskih dateljnov in jih ne naročajte v restavracijah, saj s tem podpirate njihovo uničenje in uničenje drugih vrst. Ne sidrajte v morskih travnikih in ne plujte na motorni pogon s čolni preko naravnih morskih rezervatov. Upoštevajte rumene oznake (boje) in tako prispevajte k ohranjanju in obnavljanju podmorja. Če opazite kite, delfine, želve ali sredozemsko medvedko, se jim s čolni ne približujte, jih ne vznemirjajte in ne glisirajte v njihovi bližini. Ne približujte se jim bližje kot na 100 metrov. Najboljše je, da zaustavite motorni pogon in jim pustite, da se vam v miru približajo, kjer jih boste lahko opazovali v vsej njihovi naravni lepoti. Neposredno ozaveščajte in opozarjajte ljudi, če vidite, da odmetavajo odpadke iz čolnov. Če vidite poškodovano ali v mrežo zapleteno morsko žival, o tem čim prej obvestite Akvarij Piran ali Morsko biološko postajo Piran. ❐ oktober 2010
| 65