Zima 2014

zima 2014

zima 2014

1

Kazalo Darila zate

Adventni koledar Vazice Venček iz smrečja

Adventni koledar iz drvarnice Krasimo z voščilnicami Rulada Voščilnice z zimskimi motivi Darila

Božično krašenje z idrijsko čipko Predstavljamo

Flamma art studi

Hana Karim Katja Špiler / Oblique Nika Stupica Babushka botique Novoletna voščilnica s križci Zvezda iz letvic Gingerjeve tople sanje Razkošje barv in okusov ob tihi modrini Pite Čaj ob petih Zlati orehi – okraski Medeni možje Lizike iz blaga Lesen okrasek s čipko Okrasek s slovenskim ornamentom Novoletni okrasek – smrečica Tiskajmo Udobno naročje tradicije Krasimo s papirjem Pontarlier Skrivnostni december

2

zima 2014

Petra Slapar urednica Sandra Pohole, K8 dizajn oblikovanje in prelom Andraž Filač logo Jasna Simoneta urednica italijanske izdaje Tea Mejak lektura PKDV, SVETOVANJE, d.o.o.

Web: www.dominstil.si Kontakt: info@dominstil.si november, 2014 št. 12

Uvodnik Čokolada, pomaranče in orehi imajo glavno vlogo v letošnji zimski reviji.

Pišemo o darilih, ki jih boste z veseljem pripravili in so tako slastna, da jih verjetno niti ne boste podarili naprej, ampak si jih boste spekli zase in z njimi popestrili domačo mizo. Obiskali smo slovito slaščičarno Ginger Tea & Cupcakes na Tržaškem ter jedli Le potice v Kranjski Gori. Da res ne bo vse samo v hrani, smo pripravili kar devet različnih ustvarjalnih idej od okraskov do daril, tiskali smo, risali in lepili. Predstavljamo štiri slovenske keramičarje, verjamemo, da vas bodo njihovi izdelki navdušili. Za letošnje zavijanje daril vam predlagamo, da sami porišete darilni papir. Upamo, da vam bodo naši predlogi popestrili in olajšali decembrske dni. Želimo vam miren december, uživajte vsak dan posebej, družite se s svojimi najdražjimi in predvsem pojdite ven, na zrak. Tudi zimska noč ima namreč svoj čar. Za konec in začetek pa: kako vam je všeč naš novi logo?

Petra Slapar

zima 2014

3

Ustvarjalci PETRA SLAPAR V letu 2015 vam želim, da bi bili vsi problemi hudo preprosto rešljivi.

4

JASNA SIMONETA (Želim vam) prijetne, tople praznike, polne spodbudnih besed za vse, ki vas obdajajo.

TJAŠA BRAJDIH Naj vam bo toplo – pri srcu in pod mehkim puloverjem.

Srečno!

KLEMEN BRUMEC Naj vam v 2015 uspe tista ena stvar, ki si jo res že dolgo želite, pa do zdaj ni bilo časa.

MATEJA DOBRAVEC V prihodnjem letu vam želim, da bi se vsak dan ustavil čas za lepe trenutke in nore ideje. Naj bo vsak dan praznik!

zima 2014

VESNA VOGRIN Naj bo leto 2015 še bolj srečno, polno ljubezni, nasmehov, ustvarjalnih trenutkov in seveda čokoladnih piškotov.

SUZANA ŠLEBIR Naj bo leto 2015 čudovito!

TANJA TUTA Topline in lepote pa ljubezni krasote.

JANJA PRIVERŠEK Vsem bralcem želim veliko norih idej in kreativnih trenutkov v letu 2015!

ŽIVA VIVIANA DORIA Dneve naj posuje biserni prah radosti, v noči naj se prikradejo očarljive skrivnosti. Srečno!

VALENTINA VOVK Želim vam, da bi se zaobljube, ki si jih boste (bomo) zadali ob skoku v novo leto, tokrat zares tudi udejanjile.

KAJA PODRŽAJ V božinem času vam želim miru in spokojnosti, v novem letu pa naj bodo vse vaše poti posute s cvetjem.

TEJA PINTARIČ V prihajajočem letu si vzemite čas zase in se prepustite ustvarjalnemu navdihu.

zima 2014

5

naravna mila, ki se poleg kakovosti ponašajo še s privlačnim videzom mini cupcake tortic

razglednice 100% Suzi z voščilom

Darila zate

6

3D zgodbe, za lepši dan, Tamaraaa.sem

zima 2014

Adventni koledar

Izdelala: Mateja Dobravec

Fotografija: Klemen Brumec

Poglejte na naš adventni koledar, vsak dan smo za vas pripravili zanimivo idejo, nasvet ali misel.

zima 2014

7

Izvedba in fotografije: Mateja Dobravec

Vazice

8

zima 2014

Potrebujemo: • kozarčke • fimo maso • modelčke za piškote

Fimo maso razvaljajte in odrežite pravokotnik, ki po dolžini ustreza obsegu in po širini višini kozarca.

Z modelčki izrežite vzorec.

Pravokotnik ovijte okrog kozarca, da se na zadnji strani fimo masa stika.

Zapecite v pečici pri 110 stopinjah Celzija 30 minut.

1

Dodatno: • lahko uporabite tudi das maso ali slano testo, v tem primeru kozarček pustite, da se posuši, ne pecite.

• namesto modelčkov za kekse lahko uporabite tudi druge pripomočke, s katerimi izrežete vzorček – npr. slamico, pokrovček flomastra …

2

3

4

zima 2014

9

Vencˇek iz smrecˇja

Potrebujemo: • • • •

1

10

2

3

4

5

osnovo za venček zelo tanko žico smrečje okrasni trak

Osnovo za venček lahko naredite sami iz žičk (lahko uporabite tudi trše žice) ali si priskrbite že narejene slamnate obode, na katere dodajajte plast za plastjo smrečja. Mi smo tokrat želeli izdelati nežen, ozek venček.

Smrečje pritrdite na obod s tanko, t. i. aranžersko, žico, ki je mehka in se z lahkoto upogiba. Drugo plast dodajte šele, ko prvo pritrdite z žico, saj boste tako žico lepo skrili.

Ko je obod končan, nanj pritrdite okrasni trak.

zima 2014

Izvedba: Kaja Podr탑aj, Fotografija: Klemen Brumec

zima 2014

11

Adventni koledar iz drvarnice

12

zima 2014

Riše:

Živa Viviana Doria Fotografija:

Klemen Brumec

Letošnji adventni koledar bomo izdelali kar v domači drvarnici. Vzemite okroglo poleno in ga nažagajte na tanke kolute. S črnim in belim vodoodpornim flomastrom narišite števila od 1 do 24, lahko jih narišete tudi v različnih velikostih ali slogih. Kolutke lahko okrasite tudi z veselimi ilustracijami, na primer pentljami ali smrekovimi vejicami. Z obojestranskim lepilnim trakom jih lahko nalepite naravnost na steno ali klasično tablo, mogoče pa jim izdelate še luknjice in jih obesite na zanke. Nato jih obesite na primerno oporo (na primer na obešalnik ali priložnostno držalo), tako da z njimi oblikujete jelko. Na hrbtno stran jim nalepite listek z lepo mislijo ali simboličnim darilcem za lepši december. Darilo je lahko že sproščen sprehod ob lepem vremenu ali pa ogled okrašenega mesta. December je namreč za mnoge zelo naporen mesec, zato si podarjajmo predvsem pozornost in sprostitev v mirnem okolju.

zima 2014

13

Krasimo z vo¶{ilnicami Ko dobimo klasične voščilnice (saj jih še pošiljate, mar ne?), jih obesite na vrvico, ki jo pritrdite v prostor, kjer bodo krasna dekoracija in vsem na ogled.

Lahko se odločite za hodnik, dnevni prostor ali otroško sobo.

Izbrali smo voščilnice Petre Kern, www.petrakern.com.

14

zima 2014

Pecˇe in fotografira: Mateja Dobravec

Rulada

zima 2014

15

Potrebujete: • 5 jajc • 12 dag temne čokolade • 10 dag sladkorj • 400 ml stepene smetane + 200 ml za premaz • 200–300 g svežega sadja – gozdnih sadežev • 50 g temne čokolade

16

Pekač v velikosti pečice obložite s papirjem za peko, ki ga namastite z maslom ali oljem. Pečico ogrejte na 200 stopinj Celzija. Na pari ali v mikrovalovni pečici stopite čokolado. Ločite jajca in iz beljakov stepite sneg. Dodajte sladkor in stepajte, dokler se sneg ne sveti, nato vmešajte rumenjake in čokolado. Vlijte na pekač in ­pecite 10 minut.

Ko je rulada pečena, jo vzemite iz pečice, skupaj s peki papirjem obrnite na novo plast papirja za peko in z rulade olupite papir. Pustite, da se ohladi.

Namažite jo s smetano in obložite s sadjem. Za vsaj dve uri jo dajte v hladilnik.

Stopite temno čokolado in jo dajte v vrečko za brizganje z majhno luknjico. Na peki papir nabrizgajte čokoladne okraske, ki jih nato pustite na hladnem, da se strdijo.

Rulado premažite s preostalo stepeno smetano in okrasite s čokoladnimi okraski.

zima 2014

Riše: Živa Viviana Doria, Fotografira: Klemen Brumec

Vošcˇilnica

z zimskimi motivi Zelo preproste in tople voščilnice lahko izdelate tudi iz sivega ali rjavega papirja, okrasite pa jih s svojo lastnoročno ilustracijo. Morda se sprašujete, ali sploh imate dovolj risarskega daru, da bi se lotili podviga. Pri izdelavi ilustracij si lahko pomagate tudi s priložnostnim priročnikom, ki ga je pripravila Živa Viviana Doria. Izberite si motiv, s katerim bi radi svojim dragim zaželeli vesele praznike, obdajte ga s smrekovim venčkom in voščilom. Zamolklo barvo papirja lahko popestrite z drobnimi snežinkami v klasični beli ali pa tudi topli zlati barvi.

Potrebujete: • trši papir v izbrani barvi • tanke flomastre v izbranih barvah (črna, bela, rožnata, zlata, rdeča …)

• navodila za ilustracije Tako kot voščilnice lahko iz tršega papirja izdelate retro okraske. Na papir narišite zimski ali božični motiv in ga izrežite. S šivanko napeljite okrasno nitko in okrasek je nared.

zima 2014

17

18

zima 2014

-GRAFIÇNO OBLIKOVANJE -ZALOŽNIŠTVO -ROÇNA DELA

SREÇNO

2015

zima 2014

19

Ko se daljšajo večeri, se v naših kuhinjah več peče in kuha. Pripravili smo vam štiri ideje za darila, ki jih lahko obdarovanci pojedo, in sicer razpokančke, kandirane pomaranče s čokolado, pirine krekerje s semeni in čokoladno salamo. Predlagamo, da čokoladno salamo zavijete v rjav darilni papir in jo okrasite z nalepkami. Razpokančki bodo čudovito videti v steklenem kozarcu, ki ga boste okrasili z barvnim trakom.

Krekerje zložite v papirnato škatlo in jih okrasite z zelenjem in svetlečim trakom. Za kandirane pomaranče predlagamo manjši steklen kozarček in pisan trak.

Darila

Razpokancˇki • • • • • • • • • • •

120 g temne čokolade 170 g moke 40 g kakava v prahu žlička pecilnega praška 120 g masla 160 g sladkorja 1 vaniljev sladkor 2 jajci 0,5 dl mleka ščep soli kristalni sladkor in sladkor v prahu

Postopek: Čokolado raztopite in jo pustite, da se malo ohladi. Moko in pecilni prašek presejte.

Penasto umešajte maslo, sladkor in vaniljev sladkor, nato dodate jajci in ščep soli. Prilijte stopljeno čokolado.

Postopoma primešajte mleko in moko s pecilnim praškom.

Nastane malce tekoče testo, ki ga pustite v skledi in pokrijte s folijo. Pustite ga v hladilniku, da se dobro ohladi, vsaj štiri ure, najbolje čez noč.

20

Pečico ogrejte na 175 stopinj.

Z dvema žličkama oblikujte žličnik (tako se testo ne bo prijemalo dlani), ki ga povaljajte v kristalnem sladkorju, nato ga oblikujte v kroglico (približno 3 cm), ki jo povaljajte še v sladkorju v prahu.

Kroglice polagajte na pekač, ki ste ga obložili s papirjem za peko; med njimi naj bo 5 cm razmika. Pecite jih 12 minut.

Sveže pečene piškote spravite v škatlo s pokrovom, da ostanejo sveži.

zima 2014

Pecˇe in fotografira: Mateja Dobravec

zima 2014

21

22

zima 2014

• • • •

3 velike pomaranče 2 skodelici sladkorja pol skodelice vode čokolada z vsaj 70% deležem kakava

Pomaranči odrežite vrh in dno in jo narežite na krhlje. Izrežite meso, tako da ostane samo lupina. Lupino narežite na trakove debeline približno 0,5 cm.

Pomarančne lupine dajte v kozico, jih prelijte z mrzlo vodo, toliko, da so pokrite, in zavrite. Ko voda zavre, jo odlijte, nalijte spet mrzlo vodo in spet zavrite. Postopek ponovite vsaj trikrat, lahko pa tudi večkrat, saj bo lupina tako manj grenka.

Prekuhane pomarančne lupine odcedite.

V kozici pripravite sladkorni sirup.

Zavrite sladkor in vodo ter kuhajte približno 9 minut, če imate kuhinjski termometer, do približno 110 stopinj.

Nato v sirup dodajte pomarančne lupine, premešajte in kuhamo približno 40 minut, dokler ne postanejo prozorne.

Pomarančne lupine odcedite (previdno, saj je sladkorni sirup zelo vroč!) in vsako posebej dajte na peki papir. Pustite nekaj ur, da se posušijo. Čokolado raztopite, vanjo pomočite kandirane pomaranče in pustite na papirju za peko, da se čokolada strdi.

Kandirane pomarancˇe s cˇokolado

zima 2014

23

Pirini krekerji s semeni

• • • • • •

24

220 g pirine moke pol žličke soli pol žličke pecilnega praška 110 g masla nekaj žlic hladne vode po potrebi mešana semena (bučna, sončnična, sezam ...)

Iz masla, moke, pecilnega praška in soli zamesite testo. Če se ne poveže, po žlicah dodajajte mrzlo vodo, dokler ne dobite gladkega testa. Dodajte še semena in pregnetite. Razvaljajte na tanko, razrežite na primerno velike krekerje in pecite pri 180 stopinjah Celzija, dokler se robovi ne zapečejo zlato.

zima 2014

zima 2014

25

26

zima 2014

ˇ Cokoladna salama

• 200 g polnozrnatih piškotov • 2 jajci • 100 g sladkorja • vaniljev sladkor • 100 g masla • 50 g kakava • 50 g zdrobljenih lešnikov • sladkor v prahu Piškote zmeljite v multipraktiku. Nad paro penasto stepite jajca, sladkor in vaniljev sladkor, dodajte maslo in kakav.

Mešajte, da se zgosti, in odstavite z ognja. Ko se malce ohladi, dodajte mlete piškote in lešnike.

Oblikujte v klobaso in zavijte v folijo. Pustite v hladilniku, da se dobro ohladi in strdi. Odvijte, povaljajte v sladkorju v prahu in narežite na rezine.

zima 2014

27

Fotografija: Klemen Brumec, Ideja in izdelava: Andrejka L. Kofol (The Idria Lace), Vzorci za

Božicˇno krašenje z idrijsko cˇipko Darila

Tudi najbolj preprosto darilo, na primer škatla domačega peciva, bo dobilo poseben poudarek, če ga boste pri zavijanju okrasili še s čipko. Izberite najbolj primeren motiv za našega obdarjenca. Vzemite bel papir in ga z debelim čopičem popestrite z uporabo vodenk. Počakajte, da se barva posuši, nato pa zavijte darilo in ga zavežite z okrasnim trakom, v katerega ste vpletli tudi našočipko.

Idrijska čipka je prava klasika po naših domovih, žal pa jo razen na mizi ali v kakem okvirju poredko vidimo v pogumnejših vlogah. Male motive iz idrijskečipke smo tako sklenili uporabiti pri božičnem krašenju, da bi zasijale v novi luči. Čipke lahko uporabite tako v kombinaciji s pastelnimi barvami kot z bolj grobimi površinami, kot sta staran les ali stara kovina, saj pride tako njihova nežnost še lepše do izraza.

28

zima 2014

cˇipk: Anja Petek (The Idria Lace), Irma Pervanja, Izdelava cˇipk: Marta Logar (The Idria Lace)

Torta

Praznično pecivo bo še bolj slovesno, če ga okrasite z zastavicami iz čipkastih snežink. Snežinke nanizajte na tanko žico, vse skupaj pa pritrdite na lesene paličice.

Torto lahko okrasite tudi s priložnostnim napisom, ki bo na njej kraljeval na slovesnem papirnatem traku.

zima 2014

29

Srce

Iz tanke žice izdelajte dvojno srce in pazite, da na enakomernih razdaljah izdelate še drobno zanko za čipko. Obesite ga na veliko pentljo iz dekorativnega traku. Na zanke obesite drobne čipkaste motive. Srce lahko uporabite kot mobil nad mizo, okras za na vrata ali pa z njim dopolnite barvno steno v stanovanju.

Piše se leto 2020. Čipka je iz Idrije našla pot v življenje skorajda vsake mladostnice – čipko v živobarvnih kombinacijah nosijo najstnice, svetovljanke se ob toplih večerih rade pokažejo v s čipko olepšanih oblačilih, privrženkam retro/vintage sloga je nepogrešljiv kos opreme, svojemu pogledu na svet pa so jo prilagodile celo razbojnice, ki prisegajo na črnino in … črnino. In ko se spusti noč in odpadejo vsa oblačila … čipka ostane.

30

zima 2014

zima 2014

31

Sprašuje in stilira: Valentina Vovk, Fotografira: Klemen Brumec

Flamma art studio

32

zima 2014

Pod blagovno znamko Flamma art studio ustvarjata David Almajer in Eva Berce.

Flamma se je rodila nekje okoli leta 2009, iskrica za začetek ročnega oblikovanja kam­nine pa se je v Davidovi glavi porodila že konec devetdesetih let. Takrat se je na avtostop podal po glino k priznanemu keramičarju Magušarju, ki je imel takrat delavnico še na ljubljanskih Fužinah, in je domov odnesel poln nahrbtnik.

Ker je žganje keramike drag in zamuden posel, je zamisel o lastnem keramičnem studiu tudi ob pomoči nekaterih zanimivih izkušenj in spoznanj postopoma dozorevala vse do začetka Flamme.

Vmes se je David uril v nekaterih drugih umetniških veščinah, dokler nista skupaj z Evo ugotovila, da je prav keramika tista, ki oba zelo zanima.

Po številnih popotovanjih sta se umaknila iz mesta in preselila na Notranjsko, kjer sta ustvarjala vse do letos. Pred kratkim, ko se jima je rodila hčerka, sta se spet preselila v mesto, in sicer v Kranj, ki je sorazmerno blizu njune nove delavnice na Bregu pri Žirovnici.

Posebnost njunih izdelkov je v popolnoma ročni izdelavi ter neskončni ljubezni, ki jo, kot pravita sama, vgradita v svoje delo. V njem se trudita združevati uporabne in estetske vidike sodobnega oblikovanja. Njuni izdelki so po večini ustvarjeni s tehniko ščipanja, valjanja ter kombinacijo obeh. Tako zavračajo načela uvožene industrijske proizvodnje, ki s svojo masovnostjo in cenenostjo prispeva k nepremišljeni množični potrošnji. Vsak izdelek je plod kreativne misli, vtisov narave, življenjskih izkušenj in pristnega stika z zemljo.

David in Eva zase pravita, da sta ustvarjalca, usmerjena v sedanjost, saj načrti in izzivi, ki si jih zastavljata, ponavadi potrebujejo kakšno leto ali dve do dokončne izvedbe.

Zakaj prav keramika? Zakaj se vam zdi, da prav prek tega medija najbolje uresničujete svoj umetniški izraz? Kdaj in kako ste odkrili njen potencial?

Ne bi rekel, da v tem mediju najbolje uresničujeva svoj umetniški izraz, pač pa ga najbolje uresničujeva skupaj z materjo naravo, kot najlepši par. Neskončna spajanja atomov, reakcije in vedno ena velika neznanka so deli naravnega procesa, v kar sva oba zaljubljena.

Kako se začne vajin ustvarjalni proces? Je to samo misel, skica na papirju ali morda samo vtis?

David si ponavadi prižge cigareto, se popraska po pleši, in si že zamisli idejo, ki gre potem iz glave na papir, če že ne obtiči kar tam, kjer se je porodila, povesta v smehu. Sicer pa si vedno izmenjujeva mnenja in drug drugega sprašujeva, ali je kaj dobro, ker uporabljava veliko različnih glin, kamnin in porcelanov. Večinoma sva kar skladna, spreva se le, ko je treba očistiti orodje.

Veliko razmišljava in se pogovarjava o tem, kakšen bo končni videz izdelka, koliko se bo skrčil, kakšno glazuro uporabiti in podobno. Škoda je le, ker premnoge ideje ostanejo le na papirju in v glavi, preprosto ni časa za vse, kar bi še rada naredila.

Kje iščete navdih? Ali imate kakšnega vzornika med drugimi keramičarji?

Najin največji navdih je trenutno najina novorojenka Vita. Mislim pa, da navdih najdeva prav v vsakem trenutku. Ko denimo skuham kavo in jo vonjam, si prižgem cigareto in gledam dim, pogledam skozi okno in vidim svet, obarvan v odtenkih dneva in letnega časa, na roko mi prileti čudovita žuželka, slišim kako se sosed veseli gola … Svet je hecen: če opazuješ, vidiš, ko vidiš, razmišljaš, ko razmišljaš, se učiš. Še najtežje se mi zdi zapomniti in uporabiti stvari, ki se jih naučimo.

Moj največji vzornik je od nekdaj Leonardo da Vinci, njegov univerzalni pogled na ustvarjanje ter široka paleta znanja, ki ga je združeval v vseh svojih ustvarjalnih procesih.

Tudi sam že dolgo težim k temu. Mislim pa, da mi je s tem načinom razmišljanja uspelo okužiti tudi Evo. Kako pomembne so pri vašem delu barve, glazure, ­katera je vaša najljubša?

Najpomembnejše! Glazura mora imeti same dobre lastnosti; poleg trdote mora imeti še lep barvni odtenek, mat, sijajno ali grobo površino, ki se sklada z glino.

Najbolj so mi pri srcu tiste, ki mi jih je uspelo združiti iz nabranih materialov, kot so glina, zemlja, pesek, ­pepel in podobni.

Poznamo vas predvsem po uporabni keramiki, ali vas kdaj zamika tudi eksperimentiranje?

Hehe, midva kar naprej eksperimentirava. Eksperiment se dogaja vsakič, ko zloživa izdelke v peč. Velikokrat je to tveganje nepotrebno, pa vendarle vedno teživa k temu. Po mojem mnenju brez tveganja in eksperimenta ni dobrih rezultatov, le povprečni. Sicer pa se razume, da k uspehu največ prispevajo prav znanje in izkušnje. Z različnimi poskusi si pridobivava nova znanja, hkrati pa je to najboljši način za podrobno spoznavanje materiala, s katerim ustvarjava.

Kaj vam pomeni praznični čas, ki je pred nami? Kako praznujete, če sploh? Kaj vam je decembra najljubše?

Najprej mi pride na misel, češ spet bodo pokale rakete in petarde. Nisem ravno praznični tip človeka. Ljudje ob praznikih pretiravamo v vsem, sam pa se trudim ravno nasprotno, da bi bil vsak nov dan praznik. Pozimi mi je najljubše, kadar vse pobeli sneg, takrat je svet tako čist in tih.

Kakšni so vaši načrti za prihodnje leto, pripravljate kaj novega, kaj si želite zase in za svojo malo manufakturo?

Najine želje in ambicije so velike, pričakovanja pa bolj skromna. Zadovoljna bi bila, če bi lahko normalno živela in ustvarjala nove stvari, se nadgrajevala ter da bi bila še naprej zdrave pameti in v dobri fizični kondiciji. Osebno si želim prihodnje leto zgraditi anagamo peč, ideja je že malo jezna, saj že leta čaka na uresničitev! Les za peč že sušim, nabral sem tistega, ki ga je letos polomil žled.

Sicer pa ima Flamma v svojih načrtih vedno kaj novega in izvirnega in tako bo, upava, tudi v prihodnje.

zima 2014

33

Hana Karim

34

zima 2014

Hana Karim je sveže diplomirana profesorica likovne umetnosti, vendar se za zdaj bolj vidi v ustvarjanju kot poučevanju.

Izhaja iz družine umetnikov, zato je bilo kreativno izražanje že od nekdaj del vsakdanjika in verjetno je h temu pripomoglo tudi dejstvo, da je imela od nekdaj pri roki atelje in celo vrsto materialov, tehnik, ki jih je lahko preizkušala in uporabljala. Če bi se že morala opredeliti, bi zase rekla, da je precej delovna oseba, vsaj zadnje čase je tako. Ukvarja se tudi z grafičnim oblikovanjem in je vedno na lovu za zanimivimi detajli v vsakodnevnem življenju. Pri keramiki pa že od nekdaj sledi iskanju lepote v preprostosti, saj je ta medij že sam po sebi dovolj zapleten.

Zakaj prav keramika? Zakaj se vam zdi, da prav prek tega medija najbolje uresničujete svoj umetniški ­izraz?

Kdaj in kako ste odkrili njen potencial?

S keramiko imam dokaj zapleten odnos. Včasih je moja dobra prijateljica, včasih se nanjo malce ujezim, a keramika mi vedno, brez izjeme, jemlje sapo, ko prvič ugledam, kaj lahko stori ogenj v sodelovanju z barvo in obliko. Trenutek, ko prvič odprem peč po žganju, je tako intenziven in poln adrenalina, da me je že zdavnaj zasvojil. Keramika je preprosto uganka. Sploh zdaj, ko sem poleg nakita začela ustvarjati še lončenine in mi je od tod naprej pot še polna skrivnosti.

Težko bi s prstom pokazala na obdobje, ko me je keramika začela zanimati; vem pa, da sem svoje prve keramične obeske izdelovala že kot osnovnošolka in sem se potem med študijem ­poglobila v raziskovanje tega čudovitega medija.

Kako se začne vaš ustvarjalni proces? Je to samo misel, skica na papirju ali morda samo vtis?

Ustvarjam v različnih smereh: ko ustvarjam ptičke (iz kolekcije Birds), je to vedno svojstvena sprostitev, saj mi je oblika, barva in celotna pojava moje ptice že tako blizu, da mi je preprosto zlezla pod kožo. Ko ustvarjam v smeri svojega izraznega nakita, ki je v svojem bistvu dokaj abstrakten in konceptualen, je za začetek ustvarjalnega procesa najpomembnejša ideja, vtis, ki ga dobim, ko gledam svoj nakit za nazaj. Takrat me zanima, kako in kje ga lahko še izboljšam. Pri lončenih izdelkih pa je trenutna pot še dokaj skrivnostna, saj sem še vedno v fazi odkrivanja. Vem, da lahko vse združim: nakit in lončenino. Poskusila sem celo z oblikovanjem skodelic, pri katerih sem namesto ročajev uporabila prstane iz ene od svojih kolekcij. Mislim, da se izide.

Kje iščete navdih? Ali imate kakšnega vzornika med drugimi keramičarji?

Raje kot navdih imam nadgradnjo. Ko približno veš, kakšne vrste ustvarjalec si in katere oblike, barve so tvoje, mislim, da lahko vse skupaj pelješ naprej po enotni poti, le da vedno najdeš nekaj, s čimer lahko nadgradiš svoje delo. Včasih se mi zdi, da sem naredila že toliko brošk, da bi lahko iz vsake naredila mini ­kolekcijo.

­ ogosto se ozrem po preteklem delu in si P ob tem v glavi že rišem nekaj novega.

No, prav pri lončenini pa sem se z radovednostjo ozrla po keramičarjih in do poznih ur brskala po dobrem starem Pinterestu. Ugotavljam, da so mi blizu japonski keramičarji, ker so briljantno preprosti.

Kako pomembne so pri vašem delu barve, glazure, ­katera je vaša najljubša?

Ravno pred mesecem dni sem naredila »testno ploščo«, na katero sem nanesla samo turkizne in modre odtenke. Nisem vedela, da je to že na meji z obsesijo; mislim, da jih je vseh skupaj okoli trideset! Pri lončeninah še nekoliko eksperimentiram z engobami (obarvana glina), ki jih poprej nisem nikoli uporabljala. Za moj najbolj iskren izraz v nakitu pa so mi najljubše metalne glazure, rumena, črna in bela. Še vedno pa prisegam na naravno barvo gline.

Poznamo vas predvsem po uporabni keramiki, ali vas kdaj zamika tudi eksperimentiranje?

Mislim, da sem svoje konceptualne kose nakita skoraj vedno zasnovala na eksperimentu – tudi zato nekatere broške, prstani in tudi ogrlice niso nosljivi, če pa so že, so bolj za tiste drzne … Uporabna keramika šele z ­eksperimentiranjem z lončenino prihaja v moj kreativni izraz.

Kaj vam pomeni praznični čas, ki je pred nami? Kako praznujete, če sploh? Kaj vam je decembra najljubše?

Decembra se vsako leto veselim, letos še malo bolj, ker bo to prvi praznični čas, ki ga bom preživela na svojem. Zato se že veselim okraševanja, DIY-jev in drugih ­decembrskih drobnarij.

Kakšni so vaši načrti za prihodnje leto, pripravljate kaj novega, kaj si želite zase in za svojo malo manufakturo? Želim si res ogromno ustvarjati. In imeti čas in mir.

Veselim se, da se v hiši mojih staršev s prihodnjim ­ letom obeta pravi keramični atelje, namenjen samo ustvarjanju z glino, s preglednimi policami, polnimi glazur in orodja. In seveda z vretenom – upam, da bom čez kako leto že bolj suverena v lončarjenju.

zima 2014

35

Katja Ĺ piler/ Oblique

36

zima 2014

Katja Špiler/Oblique, živi v Križah pri Tržiču, kjer ima svoj keramični atelje, v katerem deluje kot samostojna oblikovalka. S keramiko se je pobliže spoznala leta 2001, med študijem na šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani, kjer je študirala kiparstvo in keramiko. Po končanem šolanju se je nekaj let izobraževala na različnih delavnicah ter skozi prakso pri ateljejskem delu spoznavala medij keramike, njegove številne tehnike in pristope k oblikovanju. Na začetku je delo z glino jemala predvsem kot sprostitev in odklop od vsakdanjika. Pravi, da je po naravi samotarka, zato rada dela sama v svoji delavnici, kjer ji nikoli ni dolgčas. Leta 2008 se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer Unikatno oblikovanje – steklo in keramika. Tam je sem spoznala prednosti dela v manjši skupini. S kolegi na oddelku so veliko delali, razstavljali kot homogena skupina ter dosegali lepe rezultate in doživeli čudovite trenutke. Želja po nadaljnjem skupnem delovanju z Anjo Radovič in Katarino Muller se je kalila že med študijem na ALUO. Septembra 2012 jih je kolektiv Rompom povabil k sodelovanju pri prvem Pop up Domu v Ljubljani. Povabilo so z navdušenjem sprejele, se zaprle v delavnico, in v mesecu dni je nastala pisana zbirka del pod skupno znamko Studio Oblique. Pozitivni odzivi javnosti in medijev so bili iztočnica za nadaljnje delovanje skupine.

Zakaj prav keramika? Zakaj se vam zdi, da prav prek tega medija najbolje uresničujete svoj umetniški ­izraz?

Kdaj in kako ste odkrili njen potencial?

Glina je medij, ki me je osvojil že davno tega. Omogoča namreč veliko različnih načinov obdelave in pristopov k delu. Pravijo, da je načinov v keramiki toliko, kolikor je ustvarjalcev. Poleg tega je naraven material, ki ga je mogoče reciklirati. Odpadka tako rekoč ni. Vsekakor je keramika moj primarni medij, s katerim ustvarjam uporabne predmete in se umetniško izražam. Svoje delo sem vedno jemala kot nekaj, kar je nekje vmes med umetnostjo in oblikovanjem. V prvi vrsti mora biti izdelek likovno skladen, zanimiv, da ga ljudje dejansko uporabljajo, čeprav je njegova funkcija drugotnega pomena.

Kako se začne vaš ustvarjalni proces? Je to samo ­misel, skica na papirju ali morda samo vtis?

Ustvarjalnost je proces, ki nima začetka in ne konca. Je razmišljanje o stvareh, oblikah, barvah. Debate, izmenjava misli, bolščanje v prazno, druženje, tišina in delo.

In marsikaj drugega. Ustvarjalni proces je posledica kreativnega razmišljanja. Včasih se začne z idejo, ki jo prenesem na papir, jo izoblikujem in razvijam, raziskujem, razmišljam o barvi, uporabi, namembnosti, in šele nato preidem na izdelavo. Rezultat takšnega dela so ponavadi prototipi, ki jih odlijem v mavčni kalup. Tako nastajajo kalupi za maloserijske izdelke. Zelo rada pa preprosto v roke vzamem kos gline in se lotim dela popolnoma neobremenjeno, intuitivno, ter sproti opazujem formo in obliko, ki jo gradim. Prav tak način dela me najbolj navdušuje in je hkrati tudi najbolj zahteven.

Kje iščete navdih? Ali imate kakšnega vzornika med drugimi keramičarji?

Navdih za svoje delo iščem v popolnoma vseh življenjskih situacijah in okolju.

Zelo rada potujem, spoznavam nove ljudi in njihove kulture. Veliko razmišljam in opazujem človeško vedenje in naravo ljudi. Občudujem naravo. Navdihujejo me ustvarjalni ljudje, predvsem tisti, ki delujejo in razmišljajo drugače in se mi zdijo zanimivi, potrudim se jih razumeti. Kdajpakdaj navdih najdem na spletu, keramični duo Studio Kahn sta eden od mnogih, ki me navdihujejo.

Kako pomembne so pri vašem delu barve, glazure, ­katera je vaša najljubša?

Kadar načrtujem neki izdelek, že vnaprej razmišljam o barvi. Ko pa spontano gradim formo, mi barva gline narekuje in pomaga graditi končno formo – takrat je težje izbrati primerno barvo glazure, zato rada uporabim prozorno glazuro ter ohranim naravno barvo uporabljene gline, ki jo reguliram z stopnjo žganja. Rada imam zemeljske pigmente. Sem privrženka črne. Vse je odvisno od naročila, potrebe ali trenutnega razpoloženja.

Poznamo vas predvsem po uporabni keramiki, ali vas kdaj zamika tudi eksperimentiranje?

Prav vsak uporaben kos nastane na podlagi eksperimentiranja. Za mano je kar nekaj umetniških razstav, kjer se meje med uporabnostjo in umetnostjo povsem zabrišejo.

Kaj vam pomeni praznični čas, ki je pred nami? Kako praznujete, če sploh? Kaj vam je decembra najljubše?

December me vsako leto preseneti :) Čas mi beži prehitro! Sem bolj poletni tip človeka in obožujem sonce in toplo vreme. V decembru bi si v Sloveniji zaželela sneg, takrat tudi mene zamika okraševanje in zabava s pogledom skozi okno v vse tiste lučke in odseve v snegu.

Rada imam zabave in druženje s prijatelji in z družino, ki se zbere v tem času, to mi veliko pomeni.

Kakšni so vaši načrti za prihodnje leto, pripravljate kaj novega, kaj si želite zase in za svojo malo manufakturo?

V prihodnjem letu si želim, da bi mali prodori na tuji trg obrodili še večje. Da bi znala ohranjati harmonično delovno okolje, ki je bistvenega pomena za moje delovanje v poslu, ki ga opravljam. Tako samo okolje kot tudi počutje med sodelavci sta mi zelo pomembna, saj le v skladnem okolju lahko optimalno delujem.

zima 2014

37

Nika Stupica

38

zima 2014

Porcelan Nike Stupica je pri nas že dobro prepoznavna blagovna znamka, ki pa se vse bolj uveljavlja tudi na tujem. Čudovito prosojni in obenem izjemno trdni izdelki, kot so skodelice, sklede, vrčki, lučke in podobno, nastajajo v malem družinskem podjetju Kaolin, ki ga vodi skupaj s partnerjem Boštjanom. V svetlih prostorih kreativnega studia podjetja Kaolin v neposredni bližini centra naše prestolnice je ves čas živahno. Poleg rednih predstavitev na domačih in tujih sejmih se kreativni par posveča tudi pedagoškemu delu, saj Nika svoje izkušnje in znanje z veseljem prenaša na svoje tečajnike. Delo s porcelanom je tehnično še bolj zahtevno od keramike in pri Niki to ni bila ravno ljubezen na prvi pogled. Prvo kepo porcelana, ki je nikakor ni mogla ukrotiti, je jezno zabrisala v kot, vendar ji radovednost in trma nista dali miru. Postopoma, ko je spoznavala vse možnosti, ki jih ponuja porcelan, pa se je čedalje bolj navdušila nad njim in danes je prava mojstrica.

Zakaj prav keramika? Zakaj se vam zdi, da prav prek tega medija najbolje uresničujete svoj umetniški ­izraz?

Kdaj in kako ste odkrili njen potencial?

To, da ustvarjam v keramiki, ni bilo načrtovano. Že kot otrok sem zelo rada gnetla glino in na likovni pedagogiki sem skoraj ves čas, namenjen ateljejskemu delu, preživela v kiparskem ateljeju. Zanimivo je, da so bile v tistem času tudi vse moje slike bele in tridimenzionalne.

Kako se začne vaš ustvarjalni proces? Je to samo ­misel, skica na papirju ali morda samo vtis?

Večina izdelkov, ki jih imamo v ponudbi, je nastalo skozi proces dela. Ponavadi je tako, da imam najprej le približno idejo o končni obliki. Prototipe, ki so modeli za kalupe, najprej oblikujem v glini, nato ulijem mavčni kalup in vedno nestrpno pričakujem prve kose porcelana. Zelo majhen delež porcelana – morda le pet odstotkov – je nastal po načrtovani skici, skozi različne projekte.

Kje iščete navdih? Ali imate kakšnega vzornika med drugimi keramičarji?

Ker je keramika povsod okoli nas, v kuhinjskih omaricah, na tleh kopalnice, je tudi navdih prisoten vedno in povsod. Še vedno v restavracijah obrnem vsak krožnik okoli, te navade se verjetno ne bom nikoli znebila.

Zanima me vse v zvezi s keramiko, tako pri uporabni kakor tudi umetniški. Nimam pa posebnega avtorja ali umetnika, po katerem bi se zgledovala. Občudujem različne avtorje in njihove pristope k delu, bolj pa me zanimajo tisti, ki delajo s porcelanom.

Kako pomembne so pri vašem delu barve, glazure, ­katera je vaša najljubša?

Porcelan me potegnil predvsem zaradi svoje beline in prosojnosti, tako da me vsaj na začetku barva ni zanimala, le struktura in površina. Kasneje sem zaradi povpraševanja in osebnega zanimanja razvila prve prosojne barve, zdaj jih je v kolekciji pet različnih: turkizna, modra, bledo rožnata, medena in siva. Sicer pa nimam

najljubše barve, pri vsakem žganju v peči dobim izdelek, ki mi je bolj všeč kot ­drugi, ne glede na barvo.

Poznamo vas predvsem po uporabni keramiki, ali vas kdaj zamika tudi eksperimentiranje? Želja po eksperimentiranju je seveda vedno prisotna, žal časa ni toliko, kot bi želela. Zelo veliko vzorcev pa tudi barv je nastalo z igračkanjem, ki je nujno potreben del procesa v vsakodnevni rutini.

Kaj vam pomeni praznični čas, ki je pred nami? Kako praznujete, če sploh? Kaj vam je decembra najljubše?

Praznični čas zame pomeni predvsem veliko dela in obenem je to tudi čas različnih sejmov. Vendar se zadnja leta trudim, da bi delo prestavila na čas pred decembrom, predvsem zaradi otrok. Z Boštjanom si želiva, da bi ob praznikih več časa preživela z njimi, saj jim praznični december in ves vrvež okoli njega veliko pomeni.

Kakšni so vaši načrti za prihodnje leto, pripravljate kaj novega, kaj si želite zase in za svojo malo manufakturo?

Načrtov imava z Boštjanom vedno veliko, kaj od tega se bo uresničilo, bomo pa še videli. Trenutno je nekaj novosti že v fazi razvoja in dela. Takšne stvari nastajajo počasi in prav je tako. Trenutno si želim predvsem neovirano delo in tekočo produkcijo, brez prevelikih težav, ki jih sicer nikoli ne zmanjka. Sicer pa je tako, več ko delaš, z več problemi se srečuješ, obenem pa se učiš in tako najhitreje napreduješ. To pa je tisto, česar si najbolj želim, napredka in novih spoznanj, teh ni nikoli dovolj.

zima 2014

39

Risba: Živa Viviana Doria, Darila: Babushka botique

Darilni papirporišite ga Letos predlagamo, da darilni papir porišete.

Vzemite različne barve, različne motive in porišite velike liste papirja. Lahko izberete različne motive in vse narišete z zlato barvo. Darila bodo videti še lepše, če jih zložite v kartonasto škatlo in zavijete le to.

Naš izbor daril, ki smo si jih ogledali v Babushka Boutiqueu, vsebuje:

pladenj:

29,30 eur, Atomic soda – mini labo denarnica: 29,90 eur, Atomic soda – mini labo zvezek: 5,40 eur, Atomic soda – mini labo 40

zima 2014

zima 2014

41

skodelica:

7,6 eur, Wild & Wolf krožnik: 12 eur, Wild & Wolf čajnik: 19 eur, Wild & Wolf

okvirček slika:

37 eur,

fino fino blazina oblaček:

22 eur,

fino fino broška oblaček:

9 eur,

fino fino balerinke:

Ursanina 42

zima 2014

38,90,

dvojna broška:

29 eur, Hana Karim dišeča svečka: 12,90 eur, Heaven sends

kuharska škatla:

35,40 eur,

Rifle paper Co. tabele za recepte (listki): 10,90 eur, Rifle paper Co. podstavki: 14,90 eur, Rifle paper Co. dnevnik: 13,90 eur, Rifle paper Co. zima 2014

43

Novoletna vošcˇilnica s križci

Voščilnica v videzu vezenega vzorca je kot nalašč za ljubitelje vintage sloga.

Pripomočki: • • • • • 44

papir z mrežo kos tršega papirja osnova za voščilnico pisalo 3D blazinice (lahko samolepljiv drsnik)

Na papir z mrežo narišite skico poljubnega vzorca s križci. Vzorec nato prerišite na trši kos papirja, na njegovo zadnjo stran pa prilepite štiri 3D blazinice ali koščke samolepljivega

zima 2014

drsnika, da ustvarite tridimenzionalni učinek.

Robove papirja oblikujte po želji. Papir z vzorcem nato prilepite na osnovo za voščilnico, v notranjost pa napišite posvetilo za najdražje.

1

3

2

Izvedba in fotografije: Teja PintariÄ?

4

5

zima 2014

45

Zvezda iz letvic

46

zima 2014

Fotografira: Klemen Brumec, Izvedba: Suzana Šlebir

1

Za okrasitev polic in oken smo tokrat izbrali minimalistični slog.

Z malo truda smo zato izdelali zvezdo iz navadnih tankih lesenih letvic.

2

Pripravite: • tanko leseno letev • žago • lepilo za les • lučke

3

4

Letev narežite na pet enako dolgih delov.

Iz njih sestavite zvezdo in zalepite oglišča. Če boste zvezdo uporabili kot zunanji okras, uporabite namesto lepila žebljičke, da bo lažje kljubovala vetru in vlagi. Zvezda je zdaj gotova, dodajte ji še lučke in – uživajte.

5

zima 2014

47

G

Fotografije: Arhiv Ginger, Piše: Tanja Tuta

inger Tea & Cupcakes je polno ime ene najbolj slovitih slaščičarn na Tržaškem.

Kako je to mogoče, ko pa je svoja vrata odprla šele lani? Kako lahko majhna kavarna tako izstopa med vsemi gostinskimi obrati v tržaški pokrajini, da si zasluži prvo mesto na Tripadvisorju?

Podobnih lokalov je namreč vse več. Marsikatera pekarna danes ponuja kavo pri pultu in malice.

Zakaj se potem stranke tako strastno vračajo v Ginger? »Ja, ker takih cupcakov nima nihče drug!« se posmeje Elena. Chiara potrdi, da je tudi njo, ko se še nista poznali in ji je Elena predlagala sodelovanje, vsekakor prevzela s svojimi sladicami. Že ob prvem grižljaju se nam razkrije razlog za tolikšno navdušenje: sestavine so res prvovrstne

(Chiara je izvedenka za začimbe, čaje in kakav), okusi pa izredno uravnoteženi.

Ko se posedete na pomirjajoče zelen globok kavč, vam postrežejo s torto, čajem (in peščeno uro, da ne bo predolgo stal) ter takim prisrčnim nasmehom, da začutite toplino, še preden se dotaknete toplega ingverjevega čaja.

Iz kuhinje ob vhodu je sicer par minut prej zadišalo po pečenih piškotih in v izložbi so se prikazale slastno okrašene tortice. Glede na mamljivo ponudbo je še najbolje, da se prepustite nasvetom lastnic. V Gingerju je prav osebni odnos drugi razlog za nenavadno hiter uspeh, kajti lastnici si res srčno želita ustreči svojim strankam. Za naključja tu ni prostora, od izbire sestavin do načina postrežbe, vse preveva želja, da bi bilo delo opravljeno dobro, čim boljše, s pristno toplino.

Gingerjeve tople sanje

48

zima 2014

Kako je bilo, ko sta odprli vrata slaščičarne? Kako sta se počutili na priporocˇa: prvi dan dela?

Oh, to je bilo noro! Še par minut pred … poleg slovitih odprtjem smo pleskali, posprav­ljali, cupcakov svetujemo, pometali … Ko pa smo vrata venda se predate darle odprli in je v zraku zazvenelo krhkemu testu in nekaj lahkotnega swinga, se je kamaslenemu nadevu varna takoj napolnila. Na cesti je Gingerjeve jabolčne nastajala vse daljša vrsta, vsi so se pite nam hoteli pridružiti in okusiti naše dobrote. Res nepozabno doživetje. … okusite Chiarino Ali sta dolgo pripravljali poslovni sivko: takih načrt? odtenkov še niste V bistvu eno leto prej. Treba je bilo poznali! pridobiti dovoljenja, izpeljati obnovitvena dela, včasih se je kje zapletlo, a vse se je izšlo. Medtem sva si zamislili tudi celostno podobo, poskrbeli za promocijo, recepte in vse, kar je potrebno.

Kako sta se pri vsem tem ujeli? Prej se nista ­poznali, vsaka se je ukvarjala s svojo dejavnostjo, in to na različnih področjih.

Kako je Chiara razumela, da je Elena poslovna partnerica zanjo, in obratno?

Chiara: Od nekdaj sem želela odpreti čajnico. Želela sem, da bi to bilo prijetno okolje, kjer se lahko človek usede in sprosti, pokramlja s prijatelji, bere knjigo … Ko mi je Elena predstavila svoj načrt, sem začutila, da je to skupna in enkratna priložnost, da uresničiva svoje sanje.

zima 2014

Elena: Petnajst let sem delala na področju kinematografije. Pojma nisem imela o tem, kako se vodi lokal, ne kako se prodaja hrana. A želela sem si prodajati svoje sladice. Potrebovala sem partnerico, ki se razume na trgovanje in ki bi z mano delila poslovni prostor in vizijo. Znanci so me napotili h Chiari, ki je tedaj prodajala začimbe. Dovolj je bilo, da sem vstopila v njeno trgovinico v bližini nabrežja, pa sem jo že vzljubila. S Chiaro sva imeli podobno vizijo in način dela, sčasoma nama je potem uspelo izkoristiti tudi skupne točke in nagnjenja.

49

Kaj zahteva od vaju vodenje GinČe bi bila Elena gerja in kaj vam daje v zameno? slaščica, bi bila…

Odprti smo šest dni v tednu in obe Majhen barvit delava od osmih do devetih zvečer. cupcake z vaniljevo Včasih je treba kaj postoriti celo kremo, posut s v prostem času, predvsem papirje pisanimi mrvicami urejava potem doma. Uspeh naju je presenetil, dejansko sva bili že nekaj Če bi bila Chiara mesecev po odprtju preobremenjeni začimba, bi bila… in sva zaposlili pomočnico. Okrog Kurkuma božiča pa bomo gotovo potrebovali še dodatno pomoč. Dela je res veliko, na srečo. Zadoščenje pa je še toliko večje!

Katera je vajina uspešnica?

Absolutna uspešnica so nedvomno angleške minitortice, t. i. cupcaki. Otrokom so všeč, ker so pisane, mladim, ker so modne, odraslim pa, ker so naše prav posebno slastne. Zelo skrbimo za okus in sestavine in vsak dan ponujamo več različnih, tudi take za ljudi z intoleranco na nekatera živila.

Ali sami sestavljata mešanice čajev, ki jih prodajata in kuhata v kavarni?

Pravzaprav to povečini niso mešanice, temveč različne zvrsti z raznimi načini pridelave, iz različnih krajev sveta. Imamo sicer tudi mešanice in čaje, ki jih sami pripravljamo, na primer črni ­aromatični

50

zima 2014

chai. Ponujamo pa tudi sadne poparke, doma pripravljene hladne čaje pa seveda toplo čokolado najvišje kakovosti.

To, da skrbno izbirata sestavine, je prav gotovo eden od razlogov za vašo slavo. Svojih dobrot ­sicer ne ponujata samo doma. Že v prvem letu delovanja je Ginger sklenil sodelovanje s po­ membnimi imeni na regijski ravni. Kako skrbite za reklamo in navezujete stike?

Za vsakodnevno promocijo se najbolje obnese F ­acebook. V pomembnejše dogodke se

zima 2014

51

­ ključujemo s pobratenji z drugimi podjetji. Do v marsikaterega sodelovanja je prišlo, potem ko so zaposleni v njih spoznali Gingerjevo ponudbo in se sami prepričali o naši kakovosti.

Uspeh se nadaljuje in, kot kaže, se še krepi. ­Uresničili sta svoje sanje. Imata že nove?

Ginger je majhen prostor, zahteva pa veliko dela, zato mu zdaj posvečava vso svojo energijo. Kdo ve, morda bova nekega dne začeli razmišljati o nastanku novih sladkih kotičkov, kot je ta. Prvi poskus se je še kar posrečil, mar ne? (se posmejeta) Res se je. Dvakrat preverjeno.

Kaj bi v Gingerju ponudili… … nezahtevnemu študentu, ki ne bi rad preveč zapravil?

Kavica in piškotek ga bosta gotovo zadovoljila: preprosto, okusno, poceni.

… odraslemu moškemu, ki odhaja na službeno potovanje in potrebuje malico?

Brownie bo v redu: nasiten, primeren za vse, saj je brez glutena in brez laktoze. In zlahka najdemo zanj tudi prostorček v torbi.

… gospe, ki se ponaša s tem, da se spozna na dobre stvari?

Torta Victoria Sponge in beli čaj pai mu tan jo bosta prepričali s svojo svežino in ­eleganco.

52

zima 2014

Velika izbira Zelenih, Črnih, Sadnih in Cvetočih BIO čajev samo v spletni čajnici www.zisha.si internet: www.zisha.si

zima 2014

•

e-pošta: info@zisha.si

•

telefon: 05 99 23 089

53

Razkošje barv in okusov ob tihi modrini

54

zima 2014

zima 2014

55

Fotografira: Tjaša Brajdih, Recepti: Zlato Jabolko

56

zima 2014

Tokratno novoletno praznovanje smo si zamislili ob morju. Novoletno jelko bodo zamenjale borove veje, ki smo jih postavili v primerno okrasno posodo. Okrasili smo jih z okraski iz blaga, ob morju rado piha in nismo želeli tvegati, da razbijemo družinsko dediščino steklenih novoletnih okraskov. Zimsko morje pomirja s svojimi modro sivimi odtenki. Zato smo se odločili, da bodo okraski v orientalskem slogu. Bleščice, perlice in živahne barve ter preproste oblike dajejo poseben pridih topline in domačnosti.

Jedilnik smo prilagodili orientalskemu pridihu in na naši mizi je zadišalo po začimbah in pomarančah. Pri Zlatem jabolku so nam namreč pripravili lečino juho, po kateri smo potresli rdeče jagode granatnega jabolka, curry z očarljivim črnim rižem in čudovito aromatično provansalsko pito. Vse skupaj smo postregli s penečim vinom in v barvitih posodah, ki so skupaj z vonjavami zapolnile naše čute. Če je že zimsko morje spokojno in sivo, bo naše praznovanje pisano in razkošno.

zima 2014

57

Provansalska cˇokoladna pita

58

zima 2014

zmesi vmešajte v čokolado – pomembno je dobro zmešati, sicer se bo čokolada sesedla. Čokoladno zmes nato vmešajte v preostalo maso z beljaki, zlijte v s testom obložen model, posujte z mandljevimi lističi ali pinjolami in pecite 20–25 minut.

Ko pito vzamete iz pečice, jo postavite na mrežo in čez 10 minut vzemite iz modla.

Potresite s preostalimi kandiranimi pomarančnimi lupinicami in ponudite s pomarančnim sirupom.

Sestavine: TESTO • 120 g masla • 75 g sladkorja v prahu • 2 rumenjaka • 120 g moke • 60 g kakava • 3 žlice vode NADEV • 6 jajc • 75 g masla • 112 g temne čokolade • 75 g sladkorja (grobi prah) • 60 g kakava • 5 g mandljevih lističev ali pinjol • 1/3 pripravljenih kandiranih pomarančnih lupinic TESTO Pečico segrejte na 190 stopinj, sestavine za čokoladno testo gladko zmešajte z ročnim mešalnikom ali v multipraktiku.

Dobro pomokajte in oblikujte v ploščat krog, zavijte v folijo in za najmanj pol ure postavite v hladilnik. Na delovno površino dajte velik kos folije in jo dobro pomokajte. Nanjo postavite čokoladno testo, ga pomokajte in pokrijte z novim kosom folije. Testo razvaljajte, da dobite krog velikosti modla skupaj z robom, odstranite zgornjo plast folije in z odkrito stranjo položite v pekač in razporedite po robovih ter odstranite še drugo plast folije.

NADEV Čokolado raztopite nad kropom, vanjo vmešajte maslo in kandirano pomarančno lupinico ter odmaknite z ognja. Posebej stepite beljake, ki jim postopoma dodajajte sladkor in stepajte, dokler sneg ni precej trd. Nato zelo nežno vmešajte rumenjake, kakav presejte in ga dodajte ter previdno zmešajte. Tretjino te

POMARANČNI SIRUP IN KANDIRANE LUPINICE Sestavine: • 4 neškropljene pomaranče • 200 g sladkorja • sol Pomaranče z lupilcem na tanko olupite in iz njih iztisnite sok. V slanem kropu pomarančne lupine vrite eno minuto, odcedite, splaknite z mrzlo vodo in postopek ponovite. Pomarančni sok skupaj s sladkorjem in lupinami naj nato na majhnem ognju vre približno deset minut, da nastane sirup in so lupine prosojne. Takrat jih vzemite iz sirupa in jih položite na papir za peko, da se ohladijo in posušijo, nato so pripravljene za uporabo.

1/3 drobno sesekljanih pomarančnih lupinic uporabite za čokoladno kremo, preostalo za okras.

zima 2014

59

Lecˇina juha Sestavine • • • • • • • • •

3 žlice olivnega olja 1 žlička kumine 1 drobno sesekljana čebula 2 stroka česna ½ žličke (oz. po okusu) kajenskega popra (če vam je ljubše, lahko uporabite čili) 1 žlička mlete kumine sok ½ limone ¾ kg kuhane leče (lahko iz konzerve) 1,5 l juhe (lahko uporabite piščančjo ali govejo)

V posodi segrejte olivno olje in dodajte zrna kumine, ki jih pražite kako minuto, da zadišijo, dodajte česen, pražite nadaljnjo minuto, dodajte še sesekljano čebulo in pražite, da čebula postekleni. Dodajte kuhano lečo in vse skupaj dušite kakšnih pet minut, da se okusi premešajo, nato dodajte kajenski poper in zalijte z juho. Juha naj na majhnem ognju vre še 10 minut. Nato jo pretlačite s paličnim mešalnikom ali v multipraktiku ter postrezite z rezino limone in ščepcem kumine.

60

zima 2014

zima 2014

61

Curry s cˇrnim rižem

62

zima 2014

+ ROČNO IZDELANO + TRADICIONALNE TEHNIKE + VEČ KOT 300 LET STARA OBRT www.theidrialace.com theidrialace.etsy.com

zima 2014

63

a t i p a orehov

64

zima 2014

pi t m az al in m ov arc o m ip a ar nom m el ad in o

C˘ pi ok ta ola

d

n

a

Lin ĹĄka pizima ta 2014

65

Pecˇe in fotografira: Mateja Dobravec

Pita Osnovno testo za pito: • • • • •

180 g 1,2 skodelice moke pol žličke sladkorja ščep soli 4 žlice mrzle vode

Hladno maslo narežite na kocke, dajte v multipraktik, dodajte moko, sladkor in sol, da masa spominja na drobtine.

Dodajte 4 žlice vode, da nastane kepa testa. Testo položite na pomokano desko in razvaljajte. Oblikujte v pekač za pite in odrežite ostanek. Preostalo testo uporabite za dekoracijo.

66

ˇ Cokoladna pita

zima 2014

Za majhno pito premera 12 cm potrebujete: • • • • •

250 ml mleka čokoladni puding 50 g temne čokolade 4 žlice sladkorja 20 g masla

V 50 ml hladnega mleka zamešajte puding in sladkor. Preostalo mleko zavrite in vmešajte puding. Dodajte še čokolado in kuhajte, dokler se puding ne zgosti in čokolada ne stali. Ko puding odstavite z ognja, vmešajte še maslo in puding ohladite.

Model obložite s testom za pite in nanj vlijte puding. Okrasite ga s preostalim testom in pecite pri 180 stopinjah Celzija približno 20 minut, dokler ni testo zlato zapečeno.

zima 2014

67

Za majhno pito premera 12 cm

Orehova pita

Potrebujete:

Mlete orehe premešajte z začimbami. Ločite beljak in rumenjak, beljak stepite v sneg. Primešajte rumenjak, sladkor in orehe z začimbami. Pekač obložite s testom, vlijte orehov nadev, dekorirajte s preostalim testom in pecite pri 180 stopinjah Celzija približno 20 minut, dokler ni testo zlato zapečeno.

• 100 g orehov • začimbe za medenjake ali cimet • 2 žlici sladkorja • 1 jajce

68

zima 2014

Linška pita Potrebujete: • mešana marmelada • sladkor v prahu

V model dajte razvaljano testo, ga obilno premažite z mešano marmelado in okrasite s preostankom testa. Pecite pri 180 stopinjah Celzija, dokler se zlato ne zapeče, in hladno posujte s sladkorjem v prahu.

zima 2014

69

Pita z marcipanom

in malinovo marmelado

Za majhno pito premera 12 cm potrebujete: • 150 g marcipana • malinova marmelada Model obložite s testom in premažite z žlico malinove marmelade.

Marcipan razvaljajte in oblikujte v ploščat krog, ki ustreza velikosti pekača. Marcipan položite na testo in premažite z nekaj žlicami malinove marmelade. Okrasite s preostalim testom, pecite pri 180 stopinjah Celzija približno 20 minut, dokler se testo zlato ne zapeče.

70

zima 2014

ˇ Cajni servis: Zisha, Fotografira: Petra Slapar

Zima je čas, ko je na naših mizah čaj pogostejši kot v poletnih mesecih. Čajanka bo prav posebno doživetje z Zisha čaji in čajnimi seti. Vsem ljubiteljem pravega angleškega čaja ob petih priporočamo set English garden, ki smo ga preizkusili tudi mi. Popoldanski čaj smo si privoščili v steklenih skodelicah, čajno mešanico pa shranjujemo v elegantno posodo.

ˇ

Caj ob petih

zima 2014

71

Izvedba in fotografije: Tjaša Brajdih

Zlati orehiokraski 72

zima 2014

1

2

3

4

Iz orehovih lupin z le malo truda lahko izdelate čudovite novoletne okraske.

Mi smo jih izdelali v kombinaciji z akrilnimi perlami v zlato-modri kombinaciji.

Za izdelavo takšnih okraskov potrebujete orehove lupinice, zlat akrilni sprej, akrilne perle ali dodatke po želji, vroče lepilo ali sekundno lepilo in vrvico.

Orehove lupinice najprej pobarvajte z zlato barvo v spreju. Ko se posuši, polne

orehe okrasite tako, da jim na vrhnji in spodnji konec nalepite akrilne perlice, pri tem pa ne pozabite na vrvico za obešanje okraskov.

Prazne lupinice pa napolnite z belimi perlicami, da delujejo kot mali zakladi s pravimi perlami.

Z nastalimi okraski lahko okrasite novoletno smrečico ali pa jih obesite na suhe veje, ki jih postavite v vazo, in tako dobite novoletno namizno ikebano.

5

zima 2014

73

Medeni mo탑je 74

zima 2014

Pecˇe: Mateja Dobravec, Fotografira: Klemen Brumec Naredite jih iz testa za medenjake.

Potrebujete: • • • • • • •

50 dag moke TIP 500 kavno žličko sode bikarbone 15 dag masla ali margarine 15 dag sladkorja v prahu 2 jajci 15 dag segretega in ohlajenega medu ščep cimeta, ingverja, muškatnega oreščka in klinčkov, janež, koriander, kardamom (ali uporabite mešanico začimb za medenjake)

Za temno testo žličko moke nadomestite s kakavom.

Iz vseh sestavin zamesite testo in ga zavijte v folijo ali položite v plastično vrečko.

Maso postavite za uro ali dve v hladilnik, potem bo ravno pravšnja za oblikovanje, saj se maslo in med lepo strdita.

Mizo ali kuhinjski pult potresite z moko in testo razvaljajte.

Z modeli oblikujte piškote.

Pekač obložite s papirjem za peko. Pecite pri 180 stopinjah, toliko da se dno piškota rahlo obarva (po navadi 10–12 minut); najbolje je, če peko prilagodite barvi piškotov, saj bodo tako ostali mehki.

zima 2014

75

Letos smo si pri krašenju božičnega drevesca zaželeli malo spremembe. Da bi se izognili nepotrebnemu nakupovanju, smo za nove okraske uporabili kar ostanke blaga in zobotrebce ter izdelali zanimive in vesele dvobarvne lizike.

1

Lizike iz blaga Pripravite: • • • •

2 76

tanek filc v dveh barvah vinilno lepilo zobotrebce nitko in šivanko

Filc razrežite na tanke enako dolge trakce.

Položite trakec prve barve na drugega, tako da na začetku uporabite tudi malce lepila. Zavijte oba trakca v svitek in sproti nanašajte lepilo, da bo lizika ohranjala svojo obliko. Na koncu vstavite še zobotrebec. Da bomo

3

lizike obesili na drevo, pa potrebujemo še zanko.

S šivanko jo všijte v filc, in tako je okrasek gotov.

Lizike bodo lepo krasile božično drevesce, lahko pa jih uporabite tudi kot okras na kruhkih ali sladicah.

4

zima 2014

Fotografira: Klemen Brumec, Izvedba: Suzana Ĺ lebir

5

6

7

8

9

10

11

zima 2014

77

Lesen okrasek s cˇipko 78

zima 2014

Izvedba in fotografija: Teja Pintarič

Zakaj se ne bi lotili izdelave drugačnih novoletnih okraskov?

Pripomočki: • dve leseni osnovi • čipka • prejica • igla • pisala • škarje • lepilo • obojestranski lepilni trak • prozorni akrilni lak (v spreju) Prejico z iglo napeljite skozi trak čipke, ki jo oblikujete v krog tako, da je večja od lesene osnove. Prejico zvežite, odrežite preostanek čipke, iz začetne in končne niti prejice pa z dodatnim vozlom naredite zanko za obešanje. Na izbočeni strani obeh lesenih osnov narišite poljubne vzorce, risbo pa zaščitite s prozornim akrilnim lakom. Na eno od lesenih osnov prilepite koščke obojestranskega lepilnega traku, na katere pritrdite čipko. Na čipko z lepilom prilepite še drugo leseno osnovo.

1

2

3

4

5

6

zima 2014

79

Izvedba in fotografije: Tjaša Brajdih

Okraski s slovenskim ornamentom

80

zima 2014

1

2

Preprostim, a elegantnim novoletnim okraskom smo vdihnili tudi nekaj slovenske ornamentalne tradicije.

Za izdelavo takšnih okraskov potrebujete: • belo modelirno maso, • modelček za piškote, • valjar, • alkoholni flomaster za poslikavo • darilni trakec ali vrvico za obešanje

3

Svežo modelirno maso razvaljajte približno 3 mm na debelo. Pomagajte si s plastično vrečko ali folijo, ki jo položite pod in na maso, da ne umažete podlage in valjarja.

Iz razvaljane mase z modelčkom za piškote izrežite poljubne oblike okraskov. Ne pozabite na luknjice, skozi katere boste pozneje vdeli vrvico za obešanje.

Izrezane oblike pustite čez noč, da se masa popolnoma posuši.

Sledi poslikava okraskov. Na spletu ali v domači knjižnici prav gotovo najdete veliko idej iz slovenske zakladnice ornamentov. Sicer pa je izbor motiva popolnoma vaša stvar.

4

Poslikane okraske po želji obesite na smrečico, z njimi okrasite namizno ikebano ali venček, lahko pa jih podarite kot novoletno čestitko in na zadnjo stran napišete še svoje želje naslovniku.

5

zima 2014

81

82

Novoletni okrasek – smrecˇica

zima 2014

Izvedba in fotografira:

Tjaša Brajdih

1 Poleg naravnih materialov lahko za novoletno dekoracijo uporabimo tudi odpadne materiale, ki jih najdemo doma. Mi smo uporabili staro bombažno majico, ki smo jo kombinirali z akrilnimi perlicami, in izdelali zanimive novoletne smrečice.

Iz bombažne majice narežite enakomerne trakove širine približno 3 cm (če so iz džersija, se

2

bodo zvili v rolico, in tako boste na koncu dobili približno 1 cm široke trakove).

Okrasek začnete izdelovati tako, da vzemite približno 50 cm dolgo vrvico, jo prepolovite in nekaj centimetrov proč od prepogiba naredite vozel. Nanizajte 1 perlico.

Takoj za njo s pomočjo šivanke nanizajte začetek bomba-

žnega traku. Dodajte naslednjo perlico in trak zavijte v obliki spirale, da ga spet nanizate na vrvico. Z vsakim nizanjem traku pazite, da pustite večji zavoj in s tem oblikujete okrasek v smrečico. Vmes dodajajte perlice.

Ko ste zadovoljni z velikostjo okraska, zadnji zavoj nanizajte tako, kot kaže slika, da skrijete konec traku.

3

5

4

zima 2014

83

Ovitek za zvezek

Novoletni Potrebujete:

• barvni filc, • žametno (ali drugo okrasno) vrvico, • šivanko, • škarje, • napihljivo barvo za tekstil, • luknjičast karton, • čopič, • peki papir.

Potiskana kuhinjska krpa Vsi smo kot otroci tiskali s krompirjem. Ta tehnika je izredno preprosta in nam ponuja nešteto možnosti vzorčenja. Zakaj torej ne bi s štampiljko iz krompirja potiskali kuhinjske krpe, ki jo lahko podarite kot uporabno darilo ob prihajajočih praznikih.

Za izdelavo potrebujete kuhinjsko krpo, barve za tekstil, čopič, srednje velik krompir, nož, peki papir.

Krompir prerežite na pol in nato vsako polovico z nožem oblikujte v poljuben vzorec. S čopičem nanesite barvo na vzorčeno površino krompirja in ga pritisnite na rob kuhinjske krpe. Vzorec nanesite po vsej dolžini in postopek ponovite še z drugim motivom. Ko dokončate, počakajte, da se barva posuši.

Potiskano površino zalikajte čez peki papir ali barvo fiksirajte po navodilih proizvajalca. Krpo zložite tako, da bo vzorec viden, zavežite z vrvico in dodajte sporočilce. In darilo je pripravljeno.

84

zima 2014

Izvedba in fotografije: Janja Priveršek

Izberite tanjšo neelastično tkanino s svojim najljubšim vzorcem ali pa jo potiskajte sami. Sama sem vzorec aplicirala v sitotisku. Kos blaga naj bo na vseh straneh par centimetrov daljši od rokovnika (zvezka, knjige ...).

Najprej vse obšijte z overlockom, nato zalikajte in na obeh straneh zarobite po širini. Zapognite dolžino zgoraj in spodaj, da dobite trak v višini rokovnika. Zapognjeni hrbtni del lahko nekoliko utrdite s cikcak šivom. Zapognite še sprednji in zadnji del ter zašijte, da dobite na vsaki strani žepek, kamor zataknete platnice zvezka. Ovitek iz blaga je preprost za vzdrževanje, ko se umaže, ga samo operete.

okrasek

S pomočjo kozarca ali okrogle šablone na filc narišite dva kroga in ju izrežite. Pripravite karton z luknjicami – lahko jih naredite z debelejšo pletilko ali luknjačem.

Prek luknjičastega kartona s čopičem na kroga nanesite barvo. Počakajte, da se posuši, nato čez peki papir zalikajte, da se barva napihne in fiksira. Z žametno vrvico kroga sešijte skupaj, tako da je pikast del na zunanji strani. Ostanke filca uporabite kot polnilo.

Ko zašijete po celem zunanjem robu, vrvico zavežite in nanjo nanizajte lesene kroglice. Zavozlajte in obesek je končan.

zima 2014

85

Udobno narocˇje S

Butični hotel Pr' Gavedarjo v Podkorenu, umeščen v staro kmečko hišo, tako za ljubitelje tradicije kot za privržence sodobnega oblikovanja – vse v enem.

Prepričljivo. Tudi v zavetju zime.

oboslikar je leta 1913 – le leto pred veliko vojno – dokončal slikarije v prezidani hiši v Podkorenu, last Ivana Gregorija, kmeta in lesnega trgovca, ter njegove velike družine. S pigmenti iz bližnjih Zelencev je prostorom domačije dal sodoben pridih takrat moderne secesije. Čez sto let zatem je samo ena poslikava ostala nedotaknjena, preostale so restavratorji izluščili izpod ometov in jih obnovili, namesto da bi jih – kar bi bilo ceneje – prepleskali ali zakrili s tapetami. Zdaj imenitno sijejo s sten.

To je le ena od zgodb, ki sestavljajo pripoved o uspešno ohranjeni in prenovljeni stavbni in kulturni dediščini nekoč kmečkega doma, zdaj butičnega dizajnerskega hotela. Hiša je bila vseskozi gostoljubna, tam so desetletja počitnikovali sorodniki in prijatelji, v njej so prespali počitnikarji in popotniki. Zdaj s sodobnim udobjem (v sobe so umeščene kopalnice, urejeno je prezračevanje, postelje in 86

zima 2014

Besedilo: Mirjam Furlan Lapanja, Fotografije: Klemen Brumec

tradicije

posteljnina so iz certificiranega bombaža …) in estetiko novega v spregi s starim nagovarja tako svetovljane kot nostalgike. In naravovarstvenike, saj je hiša prenovljena z naravnimi gradivi in glede na danosti (pročelje zaradi videza ni izolirano) energetsko nepotratna. Ne nazadnje vse Slovence, ki prisegajo, da ni doma brez copat – te so v hotelu obvezne.

Pobudnica tako skrbne prenove je Ivanova pravnukinja Martina Gregori, za koga presenetljivo veterinarka po poklicu. »Hotela sem ohraniti kulturno dediščino,« pravi, »čim več starega pohištva, tudi okna in vrata. Rasla sem v tem okolju, v družini naravovarstvenikov sem se naučila na biološki osnovi ceniti preteklost in njeno dediščino.

Zgodovina namreč določa zdajšnje dogajanje.« Pri iskanju primernih izvajalcev prenove je zahtevala, da se vse staro pohištvo ohrani, da so lesena okna replika originalnih in da ni n ­ obenih m ­ avčnih

zima 2014

87

sten. »Zdelo se mi je, da govorim kitajsko, saj so vsi po vrsti predlagali nova okna in knauf!« se zdaj zasmeje ob spominu na prve ponudbe, ki so po vrsti ignorirale njene želje. Potem je naključje hotelo, da je v časopisu opazila projekt Špele Leskovic in Aleša Košaka iz arhitekturnega biroja AKSL arhitekti. »Špelini in moji starši so bili prijatelji in ona je v otroštvu večkrat preživela počitnice pri nas. Spominjala se je hiše, zato sva se takoj ujeli, kaj hočeva. Renderji so me prepričali, skoraj ›umrla‹ sem od navdušenja.« Po nekaj letih priprav so samo pet mesecev in pol brneli stroji v hiši, podizvajalci so si podajali kljuko. »Nismo hoteli ustvariti replike starega, ampak ohraniti izvirne stare kose, novo pa narediti s starimi elementi v moderni izvedbi. Najtežje je bilo najti izdelovalca oken, sogovornika smo našli v Mizarstvu Dobrina iz Bistrice ob Sotli, kjer so ročno izdelali nova okna, ki so replika originalnih in so bolj energetsko varčna kot originalna.« Različno velike in opremljene sobe v hotelu z za zdaj trinajstimi posteljami ohranjajo spomin na njihove nekdanje prebivalce: na tata Franca, hlapca Jaka, teto Silvo in babico Marijo in na tatka Janeza. Ta soba, poimenovana po očetu,

88

zima 2014

zdajšnjem gospodarju domačije, biologu, zaslužnem za ohranitev izvira Save Dolinke, Zelencev, in ekološkem čebelarju, je Martini najljubša – v njej prespi, če je le prosta. Sivi oplesk s cvetlično šablonsko poslikavo se imenitno ujema tako s staro omaro kot tudi s sodobnim pohištvom iz masivnega oljenega slovenskega lesa (pohištvo v hotelu je narejeno po meri iz masivnega macesnovega lesa, poseben pridih dodaja kolekcija pohištva Cvetnoetno) s keramičnim umivalnikom in tekstilom, ki je delo modne oblikovalke Almire Sadar. Po vsej hiši so njene zavese, posteljnina, pregrinjala, blazine in preproge, na katerih prepoznavamo stare ljudske motive gorenjskega nageljna v barvah trobojnice in tradicionalne tehnike vezenja, vendar v sodobni predelavi – vse pa ustvarja prepoznavno povezavo med starim in sodobnim. Tako rekoč novo definicijo ›gorenjskega kinča‹.

Posebnost so kopalnice v »omari«, s čimer je arhitektom uspelo ohraniti prvotne stene: minimalistična prha in straniščna školjka, obdani

zima 2014

89

90

zima 2014

z belimi keramičnimi ploščicami, sta umeščeni v lesen okvir. »Arhitektoma sem popolnoma zaupala,« pravi Martina, ko pa sta Špela in Almira prinesli še tekstil, sem ›dol padla‹ od ­navdušenja.« Uspešna prenova privablja tako vedoželjne arhitekte kot navdušence nad lepim: nekatere samo na obisk, druge na daljše počitnice z zajtrki iz lokalno pridelane hrane. Martina pa že razmišlja o prihodnosti, nekoč bo tukaj središče dobrega

­ očutja in center za trajnostni razvoj in še kaj – p »načrtov imam še veliko«, se zasmeje.

Martini sledimo po sobah, mehki copati iz filca so neslišni, posedamo po mehkih posteljah in se naslanjamo na blazine, z željnim pogledom oprezamo za snežinkami, ki bodo prekrile Vitranc in vas pod njim. V zraku je namreč že mraz. Medtem pa neke druge roke razpostavljajo okraske iz papirja v pozdrav prihajajočim praznikom. O tem v naslednji zgodbi.

Martina na domu svojega očeta želi urediti center zdravega življenja s pridobljenim ekološkim znakom EU-marjetice, kakršnega imajo za zdaj pri nas le Terme Snovik – »ja, vem, to se sliši zlajnano, vendar sem načrtovala nastanitvene zmogljivosti s predavalnico, wellness centrom in delavnicami zdravega življenja, ki bodo ljudem pomagale poiskati v njej vir zdravja«.

zima 2014

91

Izdelava: Vesna Vogrin, Živa Viviana Doria, Fotografira: Klemen Brumec

92

Krasimo s papirjem zima 2014

zima 2014

93

Se spomnite tistih decembrskih dni, ko smo v šoli rezljali take in drugačne snežinke, delali verige iz papirja in okraševali učilnice? Za hotel ali hišo z že tako usklajeno in barvito zbirko pohištva in tekstila priporočamo bele papirnate dekoracije, ki so lahko še vedno zelo elegantne. Tokrat smo našo novoletno večerjo pripravili Pr govedarju. Na mizo smo namesto pogrinjka položili izrezane papirnate snežinke in postregli s potičkami iz Le potice. Za stropno okrasitev uporabite angele iz papirja, ki jih obesite na nitke. Predlagamo, da iz papirja naredite različne tridimenzionalne like. Papirnate okraske lahko pritrdite na venčke čistih linij, mi smo izbrali drsalke.

94

zima 2014

zima 2014

95

Pontarlier

- Francija

96

zima 2014

Ko smo se z družino preselili v Pontarlier, mestece na vzhod­ nem robu Francije, sem o njem vedela bolj malo, v glavnem le to, da je v kraju na skoraj 900 metrih nadmorske višine glavni letni čas zima, glavna prostočasna dejavnost domačinov pa smuka. Predsodki o večnem mrazu in snegu so se kmalu izkazali za pretirane, res pa zimske temperature pogosto sežejo pod minus dvajset in na pomlad čakamo precej dlje kot v nižje ležečih krajih.

A zima še zdaleč ni puščobna in meglena, ivnata jutra se hitro razvijejo v sončen dan, snega je običajno več kot dovolj za otroško veselje in z malce previd­ nosti človek hitro obvlada tudi ledene pasti površno očiščenih pločnikov v mestu. Ko smo še živeli v središču mesta, sem se na potep z otrokoma pogosto odpravila kar s sankami, ki sem jih z lahkoto vlekla po nespluženih površinah.

Med pohajkovanji po mestu se rada oziram po pročeljih hiš in občudujem barvite polknice na oknih, filigranske nadstreške nad vrati in strma ostrešja z desetinami ozkih dimnikov, ki me spominjajo na podobe iz otroških slikanic. Oknice se pozimi zvečer vestno zapirajo, da toplota ne pobegne skozi šipe, podnevi pa se na okenskih po-

Piše in fotografira: Damjana Vahen Etlicher

licah sončijo mačke in tu in tam kakšna trdoživa lončnica. Ko se zjutraj odpirajo lokali in trgovine v pritličjih mestnih hiš, ulice oživijo, a le do opoldanskega odmora za kosilo, ko se vsi poskrijejo po domovih ali zavijejo v katero od mestnih restavracij.

Kositi je v Franciji treba med dvanajsto in eno, najpozneje poldrugo uro. Po tem času se restavracije zaprejo in lakoto si lahko potešite le še v lokalih s hitro hrano.

Sredi novembra glavne ulice prepredejo novoletne lučke, na glavnem mestnem trgu bo do decembra zrasla vasica lesenih sejemskih hišk s tradicionalno ponudbo daril, kuhanega vina in medenjakov, zraven pa pisan vrtiljak za otroke in stojnice s toplimi posladki. Petarde so pred samim silvestrskim večerom v mestu bolj izjema kot pravilo, česar so zlasti veseli lastniki psov. Mestni kužki so večinoma majhne rasti, le redko srečam kakšnega konkretnega kosmatinca, je pa zato po pločnikih več kot dovolj pasjih kakcev, čeprav je na vsakem vogalu razdeljevalec plastičnih vrečk.

Do božiča me bo pot še večkrat zanesla v mesto, večinoma po sir, maslene rogljičke in na tržnico po jajca in sezonsko zelenjavo. Pa kakšno novo fotografijo zanimivega pročelja.

zima 2014

97

Pecˇe in fotografira: Nataša Potočnik

Skrivnostni december

98

zima 2014

Priznati moram, da smo pri nas kar dolgo zelo uspešno ohranjali prepričanje, da čudežna bitja, ki na veliko obdarujejo v decembru, zares obstajajo.

Dvojčka sta sicer kar naprej vrtala in spraševala, kako uspe dedku Mrazu obdelati vse dimnike v eni noči ali pa kako to, da pri sošolcih nosijo darila starši ...

S Petrom sva si izmišljala vse bolj neverjetne zgodbe, v katerih smo prav vsi uživali – tako zelo, da Nace in Rudi v resnici na koncu že sploh nista hotela priznati, da vesta, čeprav sta vedela … Obveljalo je torej: dedek Mraz obstaja, dokler verjameš vanj. Stvar je namreč preprosta – če ne verjameš, ne prinese daril, zato jih prinesejo starši, saj si ne želijo žalostnih otrok. Če pa verjameš, pa jih seveda prinese dedek Mraz (ali pa Božiček). Preprosto kot pasulj, drugače ne more biti.

Toda te zgodbe nama le ni uspelo prodajati več kot dvanajst let, dvojčka sta naju nekega dne zasačila z darili in resnica je prišla na dan … Vsi pa smo pogrešali pravljične decembrske zgodbice o čarobnih dogodkih, zato sem idejo o oživelih igračah, ki sem jo videla na nekem tujem blogu, z navdušenjem nadgradila v #skrivnostni december.

Za kaj gre?

Decembra, v mesecu čarobnih dogodkov, se pri nas dogajajo zelo skrivnostne reči.

Prvega decembra ponoči je namreč oživela skupina dinozavrov in pobegnila iz predala. Zjutraj smo videli vrv, s katero so si pomagali na plano.

Zasačili smo jih pri računalniku. Očitno so ponoči guglali, na zaslonu pa smo našli natipkano tudi tole pesmico: DECEMBRA, KO VSI ŽE SPIJO, IGRAČKE OŽIVIJO DIVJI DINOZAVRI SMO SEVEDA GLAVNI

Rime so nekoliko okorne, vendar jim ne gre zameriti. Najbrž so po vseh milijonih let malo okoreli.

A naše noči so postajale vse bolj divje. Vse višje so plezali in naslednjo noč so si pobegli dinozavri privoščili banano ter dobro posvinjali pult. Ali naj rečem raje, podinozavrili pult?

Nato so se oživeli dinozavrčki lotili knjižne omare in zmetali knjige s spodnje police. Brali so o dinozavrih in se učili risati. Kar dobro jim je šlo!

Dan jih je ujel tudi pri postavljanju novoletne smrečice in ugrabitvi dedka Mraza ter peki palačink. Večkrat so kaj pojedli, najbolj so jim šli v tek črvi. Njihovi trebuščki so bili vse večji, dokler niso nekega dne izlegli jajc in jih v gnezdu iz odeje divje branili.

Privoščili so si tudi savno, se naličili, odigrali košarkarsko tekmo, priredili divjo dirko z avtomobili, za piko na i pa smo jih našli med novoletnim odpiranjem daril v eni od škatel. Kjer so bilo nekoč piškoti, so zdaj kraljevali dinozavri z napetimi trebuščki. Mrcine dinozavrske!

Kar oddahnili smo si, ko so se stvari umirile – no, letos pa spet nestrpno pričakujemo #skrivnosni december!

POBEGNILI IZ PREDALA ZDAJ BO CELA ŠTALA BRSKAMO PO NETU KER SMO NA IZLETU MI SMO DINOZAVRI MI BOMO NAJBOLJ SLAVNI HARAMO PONOČI, TU NI KAJ POMOČI. PAZITE SE, HE HE HE …

zima 2014

99

100

zima 2014