ePričevanja: Pojdite po vsem svetu … in po spletu!

Na pragu pomladi smo se na dveh skupnih srečanjih zbrali pričevalci Družine in Življenja – od pričevalcev z dolgo kilometrino pa vse do čisto »svežih« pričevalskih parov. Na srečanjih smo obnovili bistvene poudarke in namen pričevanj ter se dogovorili, da se damo na razpolago za pričevanja preko spleta. Tako se je v zadnjih mesecih po vsej Sloveniji vritualno zvrstilo več kot 25 pričevanj, namenjenih posameznim zakonskim skupinam, mladim, duhovnikom, župnijam, škofijam …

Gradijo se novi, boljši odnosi. Kamenček na kamenček.

S temi besedami je svoje vtise po epričevanju Romana in Rebeke Ravš, ki se ga je udeležilo več kot 450 udeležencev, strnil Bruno.

Roman in Rebeka Ravš sta nas v pogovoru z Benjaminom Siterjem popeljala po svojem življenju. Rdeča nit njunega pričevanja je rast v veri. Od tradicionalne vzgoje in odpada od vere in Cerkve po birmi do spreobrnjenja in gorečnosti, ki jo izžarevata danes. Nagovarjala sta nas svojo neposrednostjo, pristnostjo in iskrenostjo. Mnogi smo se prepoznali v njunih stiskah, v njunem iskanju poti do Boga in drug do drugega.

Iskrena, iskriva in zaljubljena.

Matej in Petra Berčan sta navdušila s svojim pričevanjem v maju. V pogovoru z Benjaminom sta nas spustila v svoje odkrivanje skupnega pogovora, iskanja pristnega odnosa z Bogom, spreobrnjenja na temeljnem seminarju in pomena poročne sveče, ki pri njima gori ob prav posebni priložnosti. J Mnogi pari so se prepoznali v Matejevem deloholizmu in se tudi sami vprašali, ali njihovo življenje odraža prave vrednote.

Udeleženci pričevanj so bili zbrani iz vse Slovenije in celo iz tujine (Bruselj, Anglija, Kanada …). Čutiti je bilo eno veliko hvaležnost, da se lahko vsem omejitvam navkljub (ali pa prav zaradi njih) srečamo v tako velikem številu in da smo, čeprav fizično daleč, vseeno blizu drug drugemu.

To bližino smo še posebej začutili, ko smo se po pričevanju zbrali v manjših skupinah, v katerih so podelitev moderirali DiŽevi zakonci, povečini voditeljski pari zakonskih skupin. Pari

so podelili, kaj se jih je v pričevanjih najbolj dotaknilo. Povabili smo jih tudi v zakonske skupine in kar nekaj parov se je po pričevanjih vabilu odzvalo.

Hvaležni Bogu, da preko naših pričevalcev deluje in nam daje moč, da gradimo odnose, obljubljamo, da bomo podobna srečanja organizirali tudi v prihodnje. Ugotavljamo namreč, da tudi tisti, ki morda že imamo oseben odnos z Jezusom, potrebujemo takšna pričevanja, da nas utrdijo, v nas zanetijo nov plamen in nas vabijo, da o tem, kaj v naših življenjih dela Bog, pričujemo tudi sami.

Takole so vtise po ePričevanju strnili nekateri udeleženci:

• Vsi smo bili navdušeni nad pričevanjem. Izpostavljena je bila Matejeva zaljubljenost v Boga po Ankaranu, ki je nato prerasla v ljubezen,

njuna zvestoba v gradnji odnosa z Bogom in med njima, Petrina vztrajnost in iznajdljivost v molitvi, njuna radoživost, iskrenost v pričevanju tudi o zelo intimnih temah. • Petra in Matej sta kot žarek, izžarevata veselje in veliko energije. • Petra in Matej sta prepričala s svojo iskrenostjo in menda sta na trenutke kar žarela od ljubezni. Prepričal je tudi Matej z moško odprtostjo o sebi in o »moških« stvareh, ki jih vsak dedec ne pove kar tako. • Nagovorila nas je predvsem Rebekina vztrajnost v molitvi. Res.

Mene še posebej. Da je kar dve leti molila za moža in ni obupala. • Tudi midva sva hvaležna za podeljeno osebno zgodbo, za njuno iskrivo in iskreno pričevanje.

Vedno znova spoznavava, da so

Božji dotiki res pravi blagoslov, dar

in milost, s katerimi nas Gospod bogato obsipava, samo tiste pristne, otroške vere, zaupanja vanj ne smemo pozabiti, zanemariti, ampak nenehno negovati in graditi odnos z Bogom in med seboj, drug z drugim, med zakoncema, v družini … Dotaknila se me je izjava: »Ko začutiš Boga, ne moreš stran /… / dotik Boga, pogled Jezusa, toplina /…/ takrat se je vame vrnilo življenje.« • Seveda je lepše, če se vidimo v živo, vendar je tudi tak način blagoslov, ker ne vem, če bi si vsi vzeli čas in odšli npr. v Ljubljano na tako pričevanje. To je bilo večkrat izpostavljeno. Še današnja prigoda iz službe: vidim sodelavko in se ji posmejim, potem pa obe hkrati rečeva: »A ni bilo včeraj čudovito?«