Erektor 3 April 2004 by Drustvo studentov medicine Slovenije (DSMS)

časopis študentov Medicinske fakultete

april 2004

letnik 01.03

150 SIT

INTERVJU

Polona Rogel Asistentka in raziskovalka na Inštitutu za fiziologijo INTERVJU

FORUM

Plečnikove nagrajenke

Nov študijski program Zadovoljni z našim študijskim sistemom? POD TUJIM NEBOM

Venezuela mednarodni kongres medicincev POSEBNA PRILOGA

Vodnik skozi anamnezo in status

uvodnik

april 2004

O navidezni resničnosti

Pri 27-ih hočem Porcheja. Ne mladeniča, ki bi mi trkal na dušo s svojim jeklenim egom, imenovanim Carrera RWD 2DR Coupe H6, ne, ne, hočem lastnega Porcheja. Niti s tem ne mislim službenega vozila za kakšne mafijske posle, trinajste plače pri prekupčevanju drog ali rojstnodnevnega darila radodarnih sorodnikov. O samo mojem, pošteno prisluženem in zasluženem Porscheju govorim. In vsi me imajo za fanatika. Tudi Madonna je nekoč morala reči: "Pevka hočem biti." In ji je še kar uspelo. Kar ne pomeni, da bo meni. Imam pa izhodišče. Kadar nekaj hočeš, moraš za to tudi kaj narediti. Ne sedeti v kuhinji in tožiti mami, ko pomiva posodo, kako bi bilo vse drugače, če bi "tisti tam zgoraj" stvari drugače zastavili. Zgolj ilustrativno: "če bi bil ta faks kaj vreden, bi po končanem študiju kaj znal." Treba je stopiti iz kuhinje in naglas povedati: Hočem, da je ta faks kaj vreden. Hočem znati, kar bom potreboval. Ali pa: Pevka hočem biti. Oz. pri 27-ih hočem Porscheja. Čeprav se zavedam, da pri začetniških slovenskih zdravniških plačah realnih možnosti za tovrstno investicijo ravno nimam. V najboljšem primeru bom pri tej starosti prišla do licence. Vse, kar lahko storim danes (če seveda nameravam ostati na svoji poti čistosti, kreposti in poštenja), je … Da se učim. Lahko pa situacijo uzremo tudi drugače. Pridobitev naziva dr. med. na Harvard Medical School bi me stala približno $ 200 000. Ker študiram v Ljubljani, teh 200 tisoč dolarjev avtomatsko prišparam. Po končanem študiju bom torej prav tako dr. med, pa še najdražjega Porscheja, model 911 Carrera Coupe, za $ 192 000 si lahko kupim. Celo $ 8 000 dolarjev viška za kakšno malenkost mi ostane! Žal je tovrsten Porsche po diplomi v Ljubljani povsem virtualen, navidezen. Nič zato. Tudi brez bo šlo. Pri 30-ih sem ga tako nameravala prodati. Pomenil naj bi samo skrajnost mladosti in višek divjosti, preden mi začnejo otroci ob pomivalnem koritu tožiti o vseh krivicah, ki jim jih prinaša ta svet... Porsche je eksotika. Zame dokaz, da je vse mogoče. V resnici ga ne rabim. Zato lahko ostane virtualen. Ne sme pa navidezno ostati znanje, ki naj bi stalo za mojo ljubljansko diplomo. Kaj bomo torej storili?

kje je kaj?

Stvarniki GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA Martina Turk TEHNIČNI UREDNIK Lovro Žiberna FOTO UREDNIK Primož Žužek LEKTORIRANJE Petra Trpin UREDNIŠKI ODBOR Polona Maver Tina Peršuh Petra Tomaževič Maja Tripar Irena Vrečar STALNI SODELAVCI Davor Denkovski Rok Devjak Srečko Dobrecović Nina Fister Andrej Grajn Aleksandra Mohar Nino Mirnik Ana Perpar Gregor Poglajen Alenka Vittori Duško Zagoranski PRI TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE: Katarina Berglez Mitja Četina Tanja Fičko Miša Fister Urh Grošelj Miran Križančič Meta Levstek Nina Ozimic Andrej Trojar ILUSTRACIJE: Marjana Udovič TISK: Grafex doo., Izlake NAKLADA: 700 izvodov IZDAJA: Društvo študentov medicine Slovenije, Korytkova 2, Ljubljana Tisk finančno omogočil: ŠOMF Cena vključuje 8,5% DDV.

Vaše prispevke pošljite na: erektor@dsms.net

V s e b i n a UVODNIK O navidezni resničnosti. . . . . . . . . . . . . . . 02 ..

PRENOVA ŠTUDIJA Prenova študija do sedaj. . . . . . . . . . . . . . 04 .... Anketa med študenti . . . . . . . . . . . . . . . . . 06 .... Sistemi drugje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .07 Tuji študentje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 09 PREDSTAVLJAMO Planinsko društvo na MF. . . . . . . . . . . . . . .11 ... Družinska povezanost grofov Celjskih. . . . 12 Prof dr. Janez Plečnik. . . . . . . . . . . . . . . . . 13 INTERVJU Najboljših Plečnikovih pet. . . . . . . . . . . . . .14

POD TUJIM NEBOM Poletna praksa v Kataloniji . . . . . . . . . . . . 16 .... AEGEE poletne šole. . . . . . . . . . . . . . . . . .17 ... Venezuela. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Majevska medicina. . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 KLINIKA Urgentna medicina . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Uvod v kliniko. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Posebna priloga: anamneza in status. . . . ..22

INTERVJU Polona Rogel. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 ... NA SCENI Zakulisje Medicinskih razgledov. . . . . . . . 26 1.december. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 . Okrogla miza: Smrt v življenju. . . . . . . . . . 28 Tek čez polja svobode. . . . . . . . . . . . . . . . 29 . TOK ZAVESTI Poezija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30 .. Ko se dečva zaljubi v asistenta. . . . . . . . . .30 .. Prigode kolega Jelka. . . . . . . . . . . . . . . . . 31 ... IZ ŽIVLJENJA Kam so vse banane šle?. . . . . . . . . . . . . . .32 Pust v Oražnu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32 Fotokopirnica pri Štorklji. . . . . . . . . . . . . . .33 ŠPORT Šport na univerzi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 .. Triatlon. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35 . SKIWEEK 2004 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 . PROSTI ČAS Nagradna križanka . . . . . . . . . . . . . . . . . .37 Po spletu z Erektorjem . . . . . . . . . . . . . . . .38

prenova študija

april 2004

PRENOVA ŠTUDIJA NA MF Dosedanja prenova študija na MF

Andrej Grajn, Gregor Poglajen

"STATUS PRAESENS" "Veš, sin moj, domovina je ena sama in edina. Nikjer na svetu ne boš našel toliko dobrega in lepega, kot je tam, kjer si. Oblast je na tem malem kosu zemlje dana od Boga, zato ni in ne more biti prav, da se sprašuješ, zakaj so eni postavljeni više nego si ti, temveč bodi predpostavljenim pokoren, v vsem ustrežljiv in vedno na voljo. Ne maraj za to, da drugim gre boljše nego tebi, zakaj takšna je Njegova volja. In ne upaj na to, da bo kdaj boljše, zakaj prazno hrepenenje lahko kaj kmalu vodi v pohlep. Ta pa mladega človeka vse prepogosto iz poti dolžnosti vodi v greh." (odlomek iz nedeljske pridige)

Kako je prenova študija potekala do sedaj? 20.11.2000 je senat Medicinske fakultete po predlogu kurikularne komisije sprejel izhodišča za posodobitev študija na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Tako je bilo sklenjeno, da se tudi pri nas končno začne postopna prenova dodiplomskega študija medicine in stomatologije. Začeli naj bi uvajati integriran način študija, ena od novosti pa naj bi bil tudi kreditni sistem, ki predvideva 40urni tedenski delavnik študenta in ki bi nas napravil primerljive z ostalimi medicinskimi fakultetami v Evropi. Izhodišča posodobitve

Na podlagi splošnega načrta o posodobitvi študija je bila kurikularna komisija zadolžena za pripravo in uskladitev znanj in veščin, ki se jih mora študent medicine ali stomatologije naučiti na dodiplomskem študiju. Ta naj bi predvidoma potekala v treh stopnjah: - uskladitev vsebin med predkliničnimi predmeti, - uskladitev vsebin med kliničnimi predmeti in - uskladitev vsebin med predkliničnimi predmeti; Kurikularna komisija je bila poleg tega tudi zadolžena za pripravo predloga o spremembah oblik poučevanja na MF - kolikšen del pouka bo potekal v aktivnih oblikah (seminarji, vaje), kolikšen ex catedra (predavanja) in kolikšen v obliki samostojnega učenja. Tretje pomembno področje prenove

študijskega programa na MF pa je sprememba urnika. To naj bi kurikularna komisija izvedla tako, da bi bila povezanost vsebin med predmeti kar najboljša. Predlog posodobitve

Kurikularna komisija je predlog posodobitve študija na MF razčlenila v petnajst točk: - spremembe sprejemnega postopka, - formalno sprejetje ciljev pouka na MF, - usklajenost zahtevanih znanj, - sodelovanje med predmeti, - sprejetje okvirnega urnika, - izdelava natančnega urnika po letnikih, - poenotenje navodil za klinične vaje, - spremembe na področju izbirnih predmetov, - uskladitev preverjanja znanja, - pobuda za državni izpit, - omogočanje multimedijskega učenja, - ustanovitev laboratorija za klinične

Prenova študija na MF

veščine, - zunanji sodelavci, - dodaten kriterij za izvolitev v naziv asistent (udeležba na seminarju iz medicinskega izobraževanja) in - mednarodno sodelovanje; Glede na okvirni terminski načrt naj bi nekatere točke iz predloga o posodobitvi začele veljati že v letošnjem šolskem letu, preostale pa do leta 2006.

Glede na poročilo kurikularne komisije in članke v Isisu, bi lahko rekli, da je izdelek naše fakultete na začetku še precej nebogljen. čudno, če pa študij tako dolgo traja. Stari židovski pregovor govori o tem, da je pred vsakim projektom treba najprej razčistiti finančne zadeve. Torej... medicinski študij nedvomno materialno ni med najcenejšimi. Poleg tega traja mnogo let, nakar so modro podaljšali sekundariat na dve leti, šele potem naj bi pričel z delom, ki bi te tekom let končno spravilo v funkcionalno stanje. človek bi mislil, da financerje tišči denar in ga pač morajo nekako zapraviti, da slučajno ne bi ogrožali tistih, ki kariero gradijo na jadikovanjih, kako se ne da ni nič narediti zaradi pomankanja sredstev ipd... Sicer smo individualisti in nas za vse družbeno finančne probleme prav malo briga, vendar leta tečejo in tudi mi se

Ilustracije: Marjana Udovič

prenova študija

Kot pa je bistroumno medicinsko oko najbrž že opazilo, se zaenkrat ni spremenilo še nič. A zakaj se ni? Spremembe so vedno neprijetne, še posebej, če so tako velike in če se dogajajo v tako majhne prostoru, kot je naš. Pa je to sploh potrebno? Je, seveda je. Nivo medicinskega znanja, informacijska tehnologija, zahteve družbe in razvoj

staramo. Najbolj kreativno obdobje človeka znaša nekako od 19. pa do 35. leta. Celo veliki Einstein je nekoč dejal, da so velika odkritja stvar mladih, torej zanj stvar preteklosti. Veliko let mine, narejenega pa je bolj malo. In kako je po tem, ko si enkrat na cilju, ali slehernik še najde dovolj energije, da vsaj poskuša biti boljši ali se pogrezne v brezimno povprečnost? Sedaj pa se vprašajte, če ni škoda, da najboljša leta pustiš fakulteti, ki te kljub vsemu na koncu pusti začasno nesposobnega? Začetno navdušenje študentov, ki pridejo na MF, vse prehitro splahni, nato hitro najdejo linijo najmanjšega odpora, se tiho in hinavsko strinjajo z vsem (tudi z očitnimi krivicami) in tudi če jim je dana možnost izražanja mnenj, večinoma ne zablejajo niti potiho.

medicinske tehnologije narekujeta popolnoma drugačen pristop k medicinski znanosti, kot pa jo nudi ta, ki je bil vpeljan že pred desetletji. A lahko študentje tukaj kaj pomagamo? Dragi moji!! če ne bomo sami poganjali tega ogromnega kolesja, se ne bo zgodilo nič in se bomo k istim vprašanjem in debatam vrnili čez 5 ali 10 let. Je to to, kar si želimo? Doštudirati medicino po liniji najmanjšega odpora?! Tako razmišljanje vendar ne sodi na medicino!! Stremeti moramo k temu, da bomo po končanem faksu samozavestno pristopili k pacientu, ker bomo popolnoma prepričani, da smo na fakulteti dobili dovolj teoretičnega in praktičnega znanja, da bomo bolniku lahko pomagali hitro, učinkovito in predvsem uspešno. Nenazdnje, zato smo tu!! Zaradi bolnikov! Dosedanje študentske aktivnosti pri prenovi študija

Hmmm.... jih kr ni blo, zato se pa še vedno ni nič zgodilo! Dejmo se mal zmigat, folk!! Zakjuček

Da povprečen študent svojega znanja v praksi ne zna v celoti uporabljati, se je pokazalo na enem čisto banalnem primeru. V študentskem domu se je zgodil incident, ob katerem je prišlo do

razbitja stekla. Ko se je eden od udeležencev dogodka na njem porezal (sicer ne hudo), so tri študentke, ki imajo vse lepo povprečno oceno, le nemo obstale kot vkopane, namesto da bi poskušale ustaviti krvavitev. Seveda lahko uganete izid, ako bi bile zadobljene hujše poškodbe. Slehernik težko verjame, da je temu botrovala prirojena okornost. Tisto, kar bi morali vsi brezpogojno vedeti, so ukrepanja v nujnih stanjih, če že ne kaj drugega. če bi to vedeli, bi lahko hitreje postali uporabni. Teorija je sicer važna, a ljudje še vedno živijo praktično, ne pa teoretično. Možnost, da naš preljubi živelj enkrat končno pokaže, da je vreden tega, da mu bo nekoč zaupano življenje sočloveka, se kaže prav sedaj, ko se bo pričela dogajati reforma študija. Treba se je zavedati, da si je treba na fakulteti pridobiti solidno znanje, saj bo diploma naše fakultete priznana v EU, kjer bo suvereno obvladovanje stroke pogoj za obstanek. Kakšnega množičnega odliva naših diplomantov na trg EU najbrž ne gre pričakovati. Kako se bo razpletlo za tiste, ki se bodo odločili za tujino, bo pomenilo informacijo o kvaliteti študija pri nas. Najverjetneje pa si nihče od nas ne želi, da bi mednarodni prostor o našem znanju imel slabo mnenje.

prenova študija

april 2004

Anketa med študenti: ugodja in nelagodja s študijem na MF! Na Medicinski fakulteti si nekateri profesorji in študentje zadnje čase že močno grizejo nohte, kajti želijo si temeljito prenoviti in izboljšati študij medicine in dentalne medicine. Erektorjeve novinarje je zanimalo, kaj o tem menijo študenti. Ali je pouk resnično tako slab ali pa se najde tudi kaj, kar bi bilo vredno obdržati v novem sistemu? Opravili smo anketo, v kateri je sodelovalo 294 študentov, od tega je bilo 233 medicincev in 61 dentalnih medicincev. Najprej nas je zanimalo, kako dobro so študenti osveščeni o prenovi študija. Kar 81% vprašanih je s prenovo seznanjenih. Le 7% je s študijem na Medicinski fakulteti zadovoljnih. 17% študentov meni, da študij ni dober. Večina pa je z njim le deloma zadovoljna. Izmed ponujenih možnosti, kaj bi bilo potrebno pri obstoječem sistemu najprej spremeniti, so študentje nižjih letnikov največkrat izbrali trditev, da bi bilo potrebno zmanjšati obseg učnega programa pri nekaterih predkliničnih predmetih, za katere menijo, da za zdravnika niso nujno potrebni. Anketiranci višjih letnikov pa si želijo zgodnejšega stika z bolnikom in menijo, da bi bilo potrebno uvesti več učenja na podlagi kliničnih primerov. Študente prvih letnikov moti predvsem njihov urnik, ki je neustrezno razporejen, zato "gre preveliko časa v nič". Menijo, da so predmeti, kot so biofizika ter biokemija, preobsežni in se premalo povezujejo s kliniko. "Sploh nimam občutka, da študiram medicino!" Pravijo pa, da le ni tako slabo, saj je velika večina pohvalila zanimive vaje, predvsem vaje nujne medicinske pomoči. "Dobro je, da že v 1. letniku vključujejo klinične primere v predpisano snov (npr. pri biokemiji)." V drugem letniku študentom medicine ustreza, da so predavanja neobvezna, kajti menijo, da je večina neuporabnih. "Velik strokovnjak na medicinskem področju ni nujno dober predavatelj!" Hvalijo izbirne predmete in priznavajo, da so kolokviji potrebni, saj te prisilijo k sprotnemu učenju. "Ni povsem definirano, kakšen del snovi za medicince bi morali znati stomatologi!" pa se pritožujejo njihovi kolegi dentalni medicinci. Na drugi strani pa kolokviji študente tretjih letnikov obremenjujejo, saj so prepričani, da jih je preveč. "Žalostno je, da profesorji priteg-

Anketa

Petra Tomaževič, Maja Tripar

nejo študente na predavanja tako, da uvedejo obvezna predavanja, namesto da bi se bolj potrudili in poskušali biti bolj zanimivi!" Všeč so jim vaje iz klinične propedevtike in patofiziologije. Četrti letniki so zadovoljni s kliničnimi predmeti in vajami, ki potekajo ob pacientih, čeprav menijo, da so skupine za tak pouk prevelike. Veliko šteje tudi mentorjeva zagnanost in predvsem od tega je odvisno, koliko od vaj odneseš, pravijo. Moti jih, da so predavanja iz interne medicine in kirurgije v četrtem letniku, izpit pa šele v šestem! "Zdi se mi, da smo premalo pripravljeni za delo s pacienti!" V petem in šestem letniku pogrešajo določena praktična znanja, saj so prepričani, da bi se "že v nižjih letnikih morali naučiti "sestrskih" opravil, kot so npr. jemanje krvi, priprava venskih kanalov…" Dobro pa je "da lahko v 5. in 6. letniku nekatere vaje delaš zunaj Kliničnega centra". Glede obsežnosti zahtevane snovi na fakulteti so si študentje vseh letnikov enotni. "Preveč informacij, ki si jih zaradi neuporabnosti ne zapomniš!" "Ni poudarka na pomembnih snoveh, učiš se vse po vrsti, na koncu pa ne vidiš drevesa sredi gozda!" Nekateri celo menijo, da je študij zelo neoseben, veliko stvari lahko izpustiš in vseeno narediš. Z vprašanjem, ali smo za pomanjkljivo znanje ob koncu študija krivi tudi študentje sami, se jih strinja 32% anketiranih. 10% jih meni, da to ne drži. Preostala večina se s tem strinja le deloma. Da je študij medicine in dentalne medicine potrebno obnoviti, čivkajo že ptiči na vejah. Kako, pa bo odvisno od vseh za to pristojnih. Morda jim pri tem pomaga tudi Erektorjeva anketa!

prenova študija

“TI SI PA NA MEDICINI, A NE ?” O študijskih sistemih medicine po svetu

Davor Denkovski

Študij medicine po desetletjih stagnacije doživlja renesanso, ki kot val zajema države po svetu, Evropi in bo zdaj zdaj pljusknil tudi čez Alpe. Se sprašujete, kaj je sploh treba menjati? Pravzaprav je potreben le posodobitve, ker tak, kot je, zaostaja v koraku s sodobno medicinsko prakso. Od nekdaj velja, da polovica tega, kar se kot študent učiš, ne drži več, in polovica tistega, kar drži, ob nastopu službe ne bo več držalo. Minili so časi, ko so bila za določeno bolezen na trgu tri zdravila, ki se desetletja niso spreminjala, in se je zadovoljnost z doseženim med raziskovalci kot zaspanost prenašala na pedagoško ekipo.

komunikacijo, deljenje informacij, medsebojno spoštovanje in sodelovanje ter odgovornost.

Danes se vsakodnevno objavi stotine novih študij in celo učbeniki, ki se obnavljajo vsako leto, dve ali več, komaj sledijo razvoju. Tempo je še hujši za marsikaterega učitelja, ki si je udobno postlal v razlaganju obsolentnih metod in znanj.

To od študenta seveda zahteva aktivno sodelovanje, ki je poplačano z večjim deležem osvojenega znanja in dobro pripravo na kasnejše delovne razmere.

Sodobni zdravnik mora biti strokovni zastopnik svojih bolnikov, na tekočem z novostmi svojega področja, med njimi kritično izločiti obetavne ter jih privesti do bolnika. In če hoče biti pri tem uspešen, mora zraven postati še spreten ekonomist, ki krmari med čim kvalitetnejšo oskrbo bolnika in nikoli zadostnimi sredstvi. Nadaljnji razlog za dobro informiranost je vse večje število ljudi, ki se na internetu odlično znajdejo, da o dostopnosti medicinskih knjig ne govorimo. Razumljivo je, da hoče vsak zase najboljšo možno terapijo, in s povečevanjem medicinske pismenosti med ljudmi raste število pravnih postopkov proti zdravnikom, čigar bolniki menijo, da so jim bile kratene pravice. Tako mora študij sodobnega zdravnika oskrbeti še z advokatskim znanjem. V razvitih državah študij doživlja preporod na račun Učenja Skozi Problem (USP-eh!), tako imenovanega PBL - problem based learning. Pri tem cilj ni nujno rešitev določenega problema, ampak ob tem pridobljeno razumevanje in znanje. Del procesa je delo v skupinah, ki razvija

Zaradi sprotnega preverjanja znanja ni zapravljanja časa z učenjem za izpite izpred leta ali več nazaj, medtem ko študent opravlja vaje iz povsem drugega predmeta.

Težavo pri uvedbi takega načina pouka včasih predstavlja zagotovitev zadostnega števila usposobljenih mentorjev, ki znotraj skupine skrbijo, da delo poteka v željeni smeri, dodatno motivira študente, svetuje pri učnem materialu in ob tem ohranja primerno distanco s tem, da se ne vmešava z dolgotrajnimi predavateljskimi vložki. Nadaljnja skrb pri takem načinu je zagotoviti nemoten dostop do virov informacij velikemu številu študentov hkrati. Problem Based Learning je lepo prestavljen na http://bmj.bmjjournals.com/cgi/content/full/326/7384/328 . Reforme na področju medicinskega izobraževanja so se začele v Ameriki, nato v poznih osemdesetih v Evropi, v večini držav pa so dokončno dobro zaživele šele pred leti. V Evropi so vodilne na tem področju skandinavske države, Nizozemska, Anglija ter posamezne fakultete v Nemčiji in drugih državah, nekatere pa se še trdno oklepajo starih sistemov.

Šolski sistemi po svetu

Vous le vous etudier avec moi? Vzemimo za primer Francijo, kjer študirati medicino ni mačji kašelj, kot bi nekdo pomislil ob dejstvu, da je vpis v prvi letnik neomejen. Namreč kar 9 od 10 študentov do drugega nikoli niti ne pride. In če nam je znan podatek, da se v drugi letnik vpiše približno 7000 medicincev, to pomeni, da jih več kot 60'000 ne naredi prvega letnika! Na primer fakulteta v Angersu v zahodni Franciji je lani vpisala 400 medicincev brucev. 66 jih je naredilo letnik, od tega se jih je 8 usmerilo v stomatologijo in 40 v bioraziskave. V drugi letnik je torej napredovalo samo 18 medicincev, 95% pa jih ni. Vendar pa bodo imeli ti vsaj priznano četrtino diplomskih točk na drugi (nemedicinski) fakulteti, za katero se bodo odločili. Ob tako dramatičnih podatkih ne preseneča, da je na obzorju temeljita reforma, ki vključuje manjši osip prvega letnika in širše zastavljen šestletni študij, po katerem pa diplomant ne bo mogel delati kot zdravnik, ampak le kot medicinski novinar, ekonomist ali raziskovalec. Če se bo hotel zaposliti kot zdravnik, bo moral pisati v specializacijo usmerjene teste in nadaljevati s študijem. No, in kako izgleda, ko si enkrat že gor. Prva tri leta v glavnem klasična predavanja, nato sledi klinika. Tu študentje dopoldneve preživijo na oddelkih, kjer najprej sodelujejo pri negi bolnika in opravljajo sestrsko delo, kasneje pa pod nadzorom specializantov sprejemajo paciente, predpisujejo preiskave, zdravila in za njih skrbijo. Popoldne so na sporedu predavanja in seminarji. Z let-

prenova študija

nikom raste odgovornost, ki jo študent ima, za svoje delo pa prejema simbolično plačilo, nekaj tisočakov na teden. Če se vam obilica klinike zdi zabavna, naj povem, da so v delovni teden vključene tudi sobote, dežurstva na poziv, ob vsakem času - v petek in svetek - pa so na urgenci štirje študentje. Sprostitev med napornim delovnikom tako predstavlja kosilo, ki ga kot vsak obed v Franciji jemljejo hudo resno. Za časa obreda se truma zdravnikov in študentov odpravi v jedilnico, kjer natakarice na mize znosijo dobrote. Čas se takrat ustavi, je se, pomenkuje in srka vinček ali pivo.

Ena od novejših pogruntavščin je štirileten študij medicine, ki ga zdaj ponuja že šest fakultet. Se sprašujete, kako je mogoče v štirih letih postati zdravnik? Po principih integrativnega načina podajanja znanj, tako da se že prvi teden šole zaviha rokave in iz vseh kotov obdela hipertenzijo. Etiološko, fiziološko, patološko, socio-epidemiološko, farmakološko… in klinično! Študenti se teorije učijo ob bolnikih. In potem je na vrsti drugi teden in nova tema. Program je bil sprva namenjen le diplomantom drugih (nemedicinskih) fakultet, ki so se želeli vpisati še na medicino, težko pa bi konkurirali srednješolcem pri zaključnih izpitih. No, zdaj je program odprt tudi slednjim, sprejemni izpit nanj pa sestoji iz eseja ter testa biologije, fizike in kemije.

Vendar še tako lahkoten pomenek ne prežene stresa, ki raste s študijem in doseže vrh ob usodnem izpitu ob koncu študija. Takrat namreč sledi nacionalni izpit vseh 43 medicinskih fakultet, kot nekakšna medicinska matura, ki določi, kaj boš specializiral. Tisti z največ pikami si to lahko izberejo kar sami, srednje uspešnim sta smer in kraj določena, najslabši pa brez izjeme lahko postanejo le splošni zdravniki. Tako se poleg rednega študija študentje ves čas mučijo še z v končni izpit usmerjenimi inštrukcijami in privatnimi tečaji. "All the best for your careeer, doctor!" In kakšne muke preživljajo študentje na sosednjem otoku? Tam na področju medicinskega izobraževanja potekajo številni nacionalni eksperimentalni projekti, kako v omejenem časovnem okviru doseči čim višjo stopnjo strokovne medicinske kompetence in humanosti.

Mimogrede, na sosednjem Hrvaškem se za vpis na medicino gleda uspeh zadnjih dveh letnikov srednje šole in sprejemni izpit, ki je za vse štiri medicinske fakultete enak, sestavljen iz biologije, fizike in kemije. Kot primerjavo s trajanjem naše mature še podatek, da se izpit piše v petek, v soboto pa na fakultetah že visijo rezultati sprejetih in padlih študentov! Nazaj na otok. Srečneže, ki so si pritočkovali ožji izbor, zdaj čaka zloglasni intervju, kjer se jih dodatno "zasliši". Zakaj zloglasni. Odvisno od fakultete sedi v komisiji pet do deset članov, predstavnikov fakultete, predavatelji, študent, zdravnik ipd., ki bodočega medicinca sprašujejo po njegovih pogledih na razno aktualno medicinsko problematiko, mu zastavljajo resnične strokovno-etične dileme, s katero se je na primer klinik srečal dopoldne v službi, analizirajo odgovore in ves čas tipajo, kako se obnese pod stresom. Znan je primer pred nedavnim, ko dekle ni bilo sprejeto na priznano fakulteto, ker ni verjelo v evolucijo, ampak je nastanek človeka razlagalo z vero. Kasneje so jo drugje vendarle sprejeli. Priporočeno, če ne že skoraj obvezno, je za seboj imeti kakšno počitniško prakso v

april 2004

domu za ostarele ali podobno voluntersko delo, o katerem se potem razpravlja. Obstajajo cele knjižne police priročnikov, kako uspešno opraviti intervju, odgovori na tisoč možnih vprašanj in podobno. Vsem pa je dobro znan odgovor, ki pomeni zanesljiv padec: "Rad bi pomagal ljudem". Zakaj je temu tako, si odgovorite sami. In ves trud samo zato, da bi na koncu izbrali resnično primerne kandidate za sladkokisel poklic zdravnika. Poglede na to, kakšen naj bi kandidat in kasneje zdravnik bil, je predstavila sama britanska zdravniška zbornica pod naslovom "Tomorrow doctors", ogled česar priporočam na naslovu www.gmcuk.org/med_ed/tomdoc.htm. Ena od fakultet, ki smernicam že sledijo, je Peninsula Medical School v vzhodni Angliji. Kako izgleda tipičen teden prvega letnika, preverite na www.pms.ac.uk/pms/undergraduate/typweek.php. Znameniti Oxford, ki se v svojem kadru ponaša z desetinami Nobelovcev, je v svoji osemstoletni zgodovini čvrsto ukoreninil način pouka, ki ga nudi slušateljem. Študij medicine je tako razdeljen na tri predklinična in tri klinična leta, vendar se

Oxford University

predklinika razlikuje od naše. Ko se namreč študira nek organski sistem, se hkrati obdela njegov embrionalni razvoj, histoanatomijo, njegovo pato-fiziološko delovanje in farmakologijo, pri čemer se vzporedno razlaga organsko specifična

prenova študija

celična biologija in biokemija. Ideja, ki stoji za tem, je posnemanje realnega stanja prepletenosti strukture in funkcije organov ter posledično lažja predstava mehanizma in obvladovanja bolezni. Predavanja tu ohranjajo svoj prostor in študentje vlogo radovednih spraševalcev. Tišina lahko predavatelja celo užali oz. vsaj navede k razmišljanju, kje ga je polomil. Tako učitelj, ki mu obiski predavanj padejo pod šestdeset procentov, hitro postane kandidat za zamenjavo.

Če Cambridge študenta oboroži z znanjem, ga Oxford nauči razmišljati Od njega se namreč pričakuje, da se dobro znajde med golimi študijami, ki jih izbrska v bazah podatkov ali strokovnih revijah (takšnih, ki krasijo police naše knjižnice), ter jih uporablja pri učenju in reševanju problemov, s katerimi ga zalagajo profesorji, svoje hipoteze pa podpre s testiranji na primerni modelih. Tudi klinični del je zastavljen na samoučenju in poteka v eni pripadajočih univerzitetnih bolnic. Spoznavanje z novim oddelkom se začne s tednom, med katerim se študentje vživijo v vlogo tipičnega bolnika. Jedo isto hrano ter podlegajo istim neaktivnostim in preiskavam, na katere bodo v prihodnjih tednih pošiljali bolnike. Poleg osnovnega študija mora študent opraviti 30% nemedicinskih predmetov, ki skrbijo za njegovo ravnovesje in dobro počutje, izbira pa lahko med praktično čimer hoče, od plesa, zena, elektronike, do komedije in tujih jezikov. Prava poslastica je tudi šport, s katerim se na fakultetnem nivoju ukvarja večina študentov in se ga jemlje precej resno. Za splošni blagor poskrbijo razne vrstniške podporne skupine, vsakemu študentu pa je dodeljen osebni mentor, ki redno spremlja njegovo študijsko pot in počutje ter skrbi za zgodnje odkrivanje težav in njihovo odpravljanje. Več na http://study.medicine.ox.ac.uk/

Samo v Evropi je tako na stotine medicinskih fakultet, ki se celo znotraj držav po učnih programih med seboj dramatično razlikujejo.Vedno ima veliko vlogo pri tem, koliko razumevanja in znanja bo študent odnesel, stopnja njegove prizadevnosti in motiviranosti ob dejstvu, da slednje ponekod iz njega bolj pogosto izvabijo. Kljub razlikam pa vsem ostaja skupno, da medicinsko izobraževanje nikdar ni samo sebi namen, temveč obstaja zaradi človeka. Stremi k izboljšanju kvalitete njegovega življenja, promociji zdravju prijaznih vsebin in lajšanju težav, ko te nastopijo.

Tuji študentje kirurgije. Študij traja dvanajst semestrov, prav tako kot vaš. Bistvena razlika, ki pa sem jo opazila, je večji poudarek naše fakultete na praksi. To nam omogoča zaposlitev, še preden končamo študij.

Henna Karra, Univerza Turku, Finska Sem študentka petega letnika fakultete za medicino na univerzi mesta Turku, najstarejšega mesta Finske in njegove prve prestolnice, ki leži dobrih sto kilometrov zahodno od Helsinkov. Poznam način študija na vaši fakulteti. Ta je pravzaprav zelo podoben našemu. Imamo pet semestrov predklinike, v šestem pa začnemo s kliniko in predavanji iz interne medicine. V sedmem semestru sledijo predavanja iz

Fakulteti v Tampereju, severovzhodno od Turkuja, in Helsinkih sta že renovirali svoj program študija. Gre za mešan tip, kjer predklinika in klinika nista strogo ločeni. Sprememba sistema študija se obeta tudi na naši fakulteti. Glede na to, da na Finskem vlada veliko pomanjkanje zdravnikov - ti so še posebej zaželjeni na bolj odročnih predelih - se študent že po končanem četrtem letniku lahko zaposli v bolnici in prejema plačo. Pomembnejši izpiti: 1.letnik: anatomija, histologija, fiziologija 2.letnik: patologija, farmakologija, biokemija 3.letnik: mikrobiologija, propedevtika, klinična farmakologija 6.letnik: interna medicina, kirurgija

Evelien Kerkhof Erasmus Universiteit, Rotterdam, Nizozemska Pred tremi leti sem začela študirati medicino v Rotterdamu na Nizozemskem. Ravno takrat je zaživel nov študijski program "Erasmusdoctor 2007" na Univerzi Erasmus v Rotterdamu. Ta program je mešanica sodobnih vplivov različnih evropskih programskih

tuji študentje medicine

prenova prenov. Vsebuje več različnih tipov poučevanja. Del izobraževanja predstavljajo običajna predavanja, na katerih so predelane nepogrešljive osnove iz anatomije, biokemije in patofiziologije, vse v enem sklopu. Ta način mi je zelo všeč, saj omogoča celosten pogled na določen problem. Potem so tukaj "problem based" vaje, kjer v manjših skupinah razpravljamo o resničnih problemih pacientov in jih obravnavamo od anamneze, statusa, laboratorijskih izvidov do zdravljenja in prognoze. Že v prvem letu začnemo s treniranjem jemanja anamneze in statusa. Tudi s prakso začnemo zgodaj: v prvem letniku z enim tednom v bolnici, do tretjega letnika se praksa podaljša na štiri tedne. V okviru novega programa je potrebno veliko samostojnega študija; meni je ta način všeč, saj te stimulira pri delu. Imamo tudi veliko možnosti za opravljanje prakse v tujini. Prejšnji mesec sem preživela štiri tedne v okviru pediatrične prakse na Pediatrični kliniki v Ljubljani in imela sem se super!

april 2004

Rok Satler, Medicinska fakulteta na Dunaju, Avstrija Na Medizinische Universität Wien smo pred dvema letoma dobili nov študijski program. Traja šest let, razdeljen pa je na tri dele: prvi traja dva semestra, drugi šest in tretji štiri semestre. Novosti programa so obravnavanje predkliničnih predmetov po organskih sistemih, del študija je v majhnih skupinah (Problem based learning) in spremembe izpitov. Ob sprotnem ocenjevanju sodelovanja je ob koncu semestra t.i. FIP, ki služi kot orientacija študentu, ob koncu leta pa SIP, ki je pogoj za nadaljevanje študija. Do konca študija je treba opraviti 24 tednov famulature, to je praksa v bolnici, in napisati diplomsko nalogo. Iz področja diplomske je prvi del ustnega komisijskega izpita ob koncu študija, drugi del je obravnavanje pacienta.

Peter Zelenik, Medicinska fakulteta v Grazu, Avstrija Vsaka stvar ima svoje predosti in slabosti, tako jih ima tudi študij v Grazu. če najprej naštejem slabosti, boste vsi tisti, ki študirate v Ljubljani, mislili, da ste frajerji. Najslabše je prav gotovo to, da moraš za zadostno narejen izpit doseči najmanj 68%, kar je včasih prava mala umetnost. Tudi to, da imaš okrog 680 sošolcev, je lahko včasih precej naporno, glede na to, da toliko ljudi sploh ne gre v predavalnico, in glede na to, da lahko v 2. Abschnitt napreduje samo 240 ljudi. Drugih slabosti pa v bistvu ni. V Grazu je v primerjavi z Ljubljano vse XXL: secirnica, predavalnica, LKH (=klinični center, ki je kot pravo malo mesto). Kar pa se tiče profesorjev, asistentov in izpitov, pa je tako kot povsod. Večina profesorjev je zelo korektnih in prijetnih, najdejo pa se seveda tudi izjeme, hudič je pač, če imaš tako srečo, da je pet profesorjev v redu, ti pa naletiš ravno na tistega šestega... Boljše kot sam študij pa je seveda obštudijsko življenje. V Avstriji sicer ni študenskih bonov, imamo pa KEBAB - scharf oder nicht scharf. O nočnem življenju pa boljše, da niti ne razlagam...

Da postaneš zdravnik, moraš v Nemčiji študirati šest let. Po prvih dveh predkliničnih letih, ko nimaš še nobenega stika s pacienti, te čaka velik izpit s pisnimi in ustnimi testi. če v treh poskusih ne opraviš tega izpita, se moraš žal odločiti za drug poklic! Sledijo štiri klinična leta s predavanji in prakso na različnih oddelkih. Ravno zdaj se sistem v Nemčiji spreminja: do sedaj so predkliničnemu testu sledili še trije veliki izpiti, po tretjem, petem in šestem letniku. Po novem bo študente čakal le en ogromen preizkus na koncu šestega letnika. In kakšne so klinične izkušnje? Mislim, da bi z njimi morali začeti prej. Tudi stik s pacienti bi moral biti bolj pogost. Na kliniki moraš opravljati prakso v štirimesečnih sklopih, običajno od oktobra do februarja ter od aprila do julija. Sam se lahko odločiš, na katerem oddelku želiš opravljati prakso, prav tako pa jo lahko opraviš tudi v tujini, kar močno priporočam! V šestem letniku ni več nobenih predavanj ali vaj. Ves čas preživiš na kliniki, zato se zadnje leto imenuje tudi "praktično leto". Razdeljeno je na tri štirimesečna obdobja: prvo je rezervirano za kirurgijo, drugo za interno medicino, v tretjem pa si sam izbereš področje, ki te zanima in za katerega se po možnosti nameravaš specializirati.

Sandra Lundgren, Medicinska fakulteta v Frankfurtu, Nemčija

Končno, po šestih letih študija in zaključnem preizkusu, postaneš doktor medicine in lahko začneš s specializacijo, ki traja od štiri do šest let, odvisno pač od izbranega področja. Torej, študij medicine v Nemčiji, podobno kot v Sloveniji, zahteva ogromno časa in je pogosto precej naporen, ampak mislim, da je vreden truda.

tuji študentje o študiju medicine

predstavljamo

MEDICINEC PLANINEC?

Nino Mirnik

20 LET ORGANIZIRANEGA PLANINSTVA NA MF Proslava ob 20. obletnici Planinskega društva dr. Gorazd Zavrnik se je odvijala v petek, 12.12.2003 zvečer, v srednji predavalnici naše fakultete. Društvo je namenjeno delavcem MF in KC, študentom MF, drugim zdravstvenim delavcem in vsem prijateljem gora, ki se dobro počutijo v tej družbi. Po izdaji prvega Erektorja smo dobili na naš naslov e-mail predsednice društva, Tatjane Irman Florjanc. Napisala je, da je sicer nekaj sedanjih študentov tudi članov društva, zagotovo pa bi jih bilo več, če bi vedeli, da ta

dejavnost na naši fakulteti sploh obstaja in nas povabila na proslavo ob obletnici. Odločil sem se torej, da se udeležim proslave, za Erektor izvem o društvu še malo več in z dejavnostjo društva seznanim bralce. Na proslavo so bili vabljeni vsi, ki jih zanima delovanje in druženje v okviru društva. Izkazalo pa se je, da sem tam bil edini študent, pa še to bolj po "službeni" dolžnosti kot

zato, ker bi mi bilo karkoli o društvu že od prej znanega. Med profesorji, njihovimi družinskimi člani in prijatelji, ki se redno udeležujejo planinskih izletov, sem kot študent 2. letnika nekoliko izstopal. Povečini udeležencev nisem poznal in oni niso poznali mene. Šlo je namreč predvsem za profesorje višjih letnikov in profesorje, pri katerih izpita sam še nisem opravljal. Predstavljam si, da se zato v okviru tega društva nekoliko bolje počutijo višji letniki, ki so jim tudi profesorji že bolj poznani. Kljub nepoznavanju so me udeleženci prav lepo sprejeli in me, ker sem pač bil edini, poimenovali kar predstavnika študentov. Skupaj smo se v dobri uri sprehodili od začetkov delovanja društva do današnjih dni. Vse skupaj je bilo presneto zanimivo in poleg tega še prav lepo začinjeno s prelepimi fotografijami z naših gorskih očakov in vseh mogočih prehojenih smeri, ki se jih v dvajsetih letih ni nabralo malo. Zanimivi so bili statuti ob ustanovitvi društva. V bivši državi je moral biti namen društva strogo

Planinsko društvo na MF

prodržaven in je moral nekako poveličevati takratni režim, da so papirji prišli skozi natančna uradniška sita in je društvo sploh lahko bilo ustanovljeno. Zato je statut vseboval mnogo različnih parol in obljub o prosocialističnem delovanju, kar je nekoliko starejšim študentom morda še znano. Meni pa, ki niti pionir več nisem bil, se je zdelo le še izredno zanimivo in vredno nasmeha. Ob koncu novembra 1983 je bilo tako na naši fakulteti ustanovljeno Planinsko društvo dr. Gorazd Zavrnik. Ustanovitelji so ga poimenovali po svojem poklicnem kolegu, zdravniku in gorskem reševalcu dr. Gorazdu Zavrniku, pionirju gorskega reševanja pri nas, ki je tragično preminil prav pri opravljanju svojega poslanstva, v helikopterski reševalni akciji na Vodinah. Člani društva so si zastavili ambiciozen načrt in smernice delovanja. Kasneje se je izkazalo, da na vseh načrtovanih področjih ne bo mogoče aktivno delovati. Izstopale pa so tri dejavnosti: organiziranje planinskih izletov, predavanj in izdaja svojega glasi-

predstavljamo

april 2004

Družinska povezanost grofov Celjskih Mitja Četina Knjiga doc.dr. Zvonke Zupanic Slavec

la. Po številu članov je društvo med manjšimi v Sloveniji, vendar po svoji aktivnosti gotovo ne najmanjše. Posamezni člani društva so se udeležili tudi različnih seminarjev in posvetov (tečaj PZS za inštruktorje varstva narave, markacijski tečaj, posvet Gore in varnost, tečaj za gorske vodnike) in se tako planinsko izobrazili. Vsa leta (tudi letos) organizirajo enkrat, včasih tudi dvakrat mesečno pohode, izlete ali ture bodisi po lažjih, v večini manj znanih poteh v sredogorju, pa tudi po zahtevnih visokogorskih poteh. Pri tem jim pomagajo tudi izkušeni planinci in alpinisti ter gorski reševalci, tako da je za varnost več kot poskrbljeno. Društvo organizira predavanja z gorsko in medicinsko tematiko in potopisna predavanja. Predavanja z gorsko tematiko obsegajo prikaze gorskih tur, plezanja, turnega smučanja, reševanja, zgodovine reševanja, pohodov doma in v tujini in tudi prikaze alpinističnih podvigov. Potopisna predavanja pa odstirajo nova obzorja življenja in pokrajin v daljnih in bližjih deželah. Pri predavanjih sodelujejo člani društva in povabljeni predavatelji, med njimi tudi priznani planinski strokovnjaki, alpinisti, gorski reševalci… Manj kot leto po ustanovitvi društva je začelo izhajati tudi društveno glasilo - najprej kot bilten, kmalu pa se je preimenovalo v glasilo Sledi. Pogoji izdajanja glasila, njegov izgled, obseg in vsebina so se z leti spreminjali. Največje spremembe so bile tehnične narave: od razmnoževanja na ciklostil preko fotokopiranja do uporabe računal-

nika, kar se je pri Sledeh začelo s sedmo številko, leta 1987. Po desetih letih izhajanja je nekaj najbolj aktivnih članov uresničilo idejo, da bi izdajanje glasila zaključili z izdajo knjige. Tako je nastala kar obsežna in po vsebini bogata knjiga z naslovom Sledi, ki je za bralca danes enako aktualna in zanimiva, kot je bila ob svoji izdaji. V njej je zbranih nekaj novih prispevkov in nekaj ponatisov člankov, ki so bili dotlej objavljeni v glasilih. Zajema opise poti, gorniško problematiko, medicinsko-strokovne članke in literarne zapise. Z novimi tehničnimi zmožnostmi se je spremenilo tudi obveščanje članov. Pisna poštna obvestila je zamenjala elektronska pošta. Društvo ima svojo spletno stran (http://www2.mf.uni-lj.si/~gore/), ki jo redno vzdržuje eden od najaktivnejših članov društva in kamor ste vabljeni vsi zainteresirani. Tam so podatki o društvu, o izletih (z opisi poti), predavanjih in povezave na druge spletne strani z gorsko tematiko. Tam boste izvedeli, kje se včlanite in koliko vas to stane (za letno članarino je dovolj že obisk pri blagajničarki društva Andreji Lesar na Inštitutu za histologijo z 2300 tolarji). Ob pregledu "prehojene poti" Planinskega društva dr. Gorazd Zavrnik so njegovi člani zadovoljni z delom in na svoje društvo tudi ponosni. Ostaja pa jim želja, da bi v svet gora uspeli pritegniti več mladih. Tu smo na vrsti mi, študentje, ki imamo radi naravo in gore, da jim to željo izpolnimo.

Na štajerski strani Trojan, le streljaj od cestninske postaje Vransko, kjer s plačilom cestnine prispevamo k nadzvočni gradnji našega križa, stojijo na markantnem pomolu, ki štrli izpod gozdnatih Dobrovelj, ostanki gradu Žovnek. Pa kaj, pač še ena od tistih nekaj več kot tisoč razvalin, ki na Slovenskem v bolj ali manj ugodnih okoliščinah kljubujejo času. Napaka. Na tem kraju je svojo pot do treh zvezd in nazaj začela najpomembnejša in najmogočnejša plemiška rodbina pri nas, dinastija Celjskih. Del njihove preteklosti je iz pozabe sedaj iztrgala doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec v svoji knjigi Družinska povezanost grofov Celjskih, ki je izšla pri Založbi ZRC, SAZU. Žovneški, kasnejši grofje in knezi Celjski, so se v borih 300 letih iz habsburških vazalov razvili v enega najmočnejših subjektov Srednje Evrope in postali konkurenti krivonosim tvorcem "Rajha na vzhodu". Ugodna lega njihove posesti na prehodu prometnih poti iz Štajerske proti Kranjski, z vzhoda na zahod jim je ob spretnem gospodarjenju in politiki omogočila širjenje posesti in vpliva. Vsakdo je že slišal za Hermana II. in njegovo avanturo z Veroniko Deseniško, zaradi katere je umoril lastno ženo. Pa Friderika II., njegovega očeta, ki je Veroniko dal umoriti, da bi obrzdal razvratnega sina, ki je rad osrečeval tudi hčere svojih podložnikov na Teharjah in tako širil modro kri po okolici. Pohlep, pogum, modrost, čast in razvrat so bili Celjskih sreča in konec. Zadnjemu, Ulriku II., so ogrski plemiči v Beogradu leta 1456 razčesnili lobanjo po tistem, ko je postal cesarski namestnik na Ogrskem. Alfa in omega, krog je sklenjen. člane izumrle dinastije so pokopali v celjski minoritski cerkvi, njihove lobanje pa po požaru leta 1811 oštevilčili in spravili za cerkveni oltar. Danes obiskovalca motrijo izza vitrin Pokrajinskega muzeja v Celju. Doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec je s svojo raziskavo hotela ugotoviti ter potrditi ali ovreči identiteto, starost, spol in družinsko povezanost znamenitih 18 lobanj, ki so jih po požaru minoritske cerkve vse prej kot strokovno prenesli za glavni oltar. V Celjski grobnici so bili pokopani člani dinastije, umrli med leti 1354 in 1456. Odlika dela je povezovanje humanistike (zgodovina) z empiričnimi naravoslovno-medicinskimi znanostmi (antropologija, rentgenologija, stomatologija, paleopatologija, epigenetika, genetika, sodna medicina). Poznavanje zgodovinskih virov avtorici služi kot okvir, znotraj katerega potrdi oz. zavrne svoje hipoteze. Delo je okvirno razdeljeno v tri sklope. Prvi, historiografski, govori o zgodovinopisnih dognanjih. V drugem, identifikacijskem, so predstavljeni razultati identifikacijskih metod, s katerimi so bili lobanjam določeni spol, starost in patološke spremembe. S pomočjo določanja antroposkopskih znakov, antropometričnih

predstavljamo

Prof. dr. JANEZ PLEČNIK

indeksov in stomatoloških metod je bil lobanjam ugotovljen spol. Podatke o starosti so dali endoin ektokranialna obliteracija šivov, forenzično-stomatološke in rentgenološke metode. Tretji sklop je sinteza obeh prejšnjih in kronsko dognanje dela. Odkrit je bil ključ pokopavanja; Celjske so v gorobnico pokopavali po kronološkem redu njihove smrti, ločeno moške in ženske. Lobanje, dotlej označene s številkami, dobijo imena, identiteto. In navsezadnje, s pomočjo primerjave epigenetskih morfoloških znakov je določena sorodstvena povezanost po družinah. Zaradi poškodb in starosti lobanj genska analiza, ki bi hipoteze nedvomno potrdila, ni bila uspešna. Avtorica je s svojim interdisciplinarnim delom, mostom med naravoslovjem in humanistiko, vrnila imena članom znamenite rodbine Celjskih, katerih posmrtni ostanki so bili brez identitete skoraj 200 let in s tem ustvarila pomebno delo s področja zgodovine medicine, pa tudi širše. V tem širšem kontekstu se "modrim lobanjam" pridružujejo tudi vsi tisti mrtveci, ki svoje orbite vprašujoče uperjajo v oči svojih najditeljev na gradbiščih cest, šol, bregovih rek ... Pravna in etična dolžnost je, da jim odgovorimo.

Tina Peršuh

Služboval je v deželni bolnišnici in kot jetniški zdravnik v Ljubljani. Bil je tudi sodni izvedenec. Plečnik je bil med pobudniki in organizatorji ustanovitve Medicinske fakultete v Ljubljani (1919). Leta 1920 je bil imenovan za rednega profesorja anatomije, tri akademska leta je fakulteti načeloval kot dekan, večkrat je bil izvoljen za prodekana. V tem obdobju je uredil anatomski inštitut ter oblikoval temelje za ustanovitev histološko-embriološkega in sodnomedicinskega inštituta. Na Pravni fakulteti je predaval sodno medicino, medicincem pa anatomijo. Njegova predavanja so bila dobro obiskana, kot profesor je bil priljubljen. Pred izpiti je govoril, da je še tako slaba skica boljša kot najlepše opisovanje z besedami.

Priljubljen profesor anatomije, znanstvenik, utemeljitelj slovenskega anatomskega izrazoslovja, dekan ljubljanske Medicinske fakultete, prvi na svetu z dokazano krvno skupino B, nadarjen glasbenik. Janez Plečnik (1875-1940) je bil izjemen človek, ki je v slovenskem zdravstvenem prostoru pustil velik pečat. Njemu in njegovemu obsežnemu delovnemu opusu v čast in spomin tako že 34 let njegovi nasledniki organizirajo strokovna srečanja z naslovom Plečnikovi memoriali. Prvi po vrsti je bil natanko 30 let po njegovi smrti, 5.12.1970. Prav je, da ga spoznamo tudi mlajše generacije bodočih zdravnikov. Po študiju medicine na Dunaju je nastopil specializacijo na patološko-anatomskem inštitutu dr. Antona Weichselbauma, kjer se je seznanil z dr. Karlom Landsteinerjem. S kasnejšim Nobelovim nagrajencem je sodeloval pri njegovem odkritju krvnih skupin. Plečniku je bila dokazana krvna skupina B, Landsteinerju pa, kot jo je ta sprva sam poimenoval, krvna skupina C (kasneje 0).

Pomemben je njegov prispevek pri oblikovanju slovenskega anatomskega izrazoslovja. S pomočjo študentov je iskal slovenske ljudske izraze (npr.: cellula-celica, medulla oblongata-vezni sredež, pharynx-žrelo, extremitas-ud). Bil je član Medicinske terminološke komisije. Pomembna je njegova knjiga Kratek repetitorij anatomije… (1925), s katero so si študentje dolga leta pomagali pri učenju anatomije. Njegovo raziskovanje je bil študij o strukturi žleze nadledvičnice, vpeljal je tudi novost v laboratorijski tehniki. Pisal je poljudne (o kačjem piku, vročinski bolezni) in strokovne članke, veliko je razmišljal o anatomiji človekovega obraza (več prispevkov Dobri znanci s ceste). Povzetu po knjigi Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, Zgodovinski zbornik; Janez Plečnik, Anton Prijatelj, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Zdravniška zbornica Slovenije, Ljubljana 2003.

april 2004

intervju

Na 13. spominskem srečanju akademika Janeza Milčinskega in 34. memorialnem sestanku profesorja Janeza Plečnika (4. in 5. 12. 2003) v organizaciji Inštituta za sodno medicino, Inštituta za anatomijo, Inštituta za histologijo in embriologijo ter Inštituta za patologijo je bilo tokrat govora o profesionalni etiki pri delu z ljudmi. V otvoritvenem govoru je prof. dr. Balažic poudaril, da je etika vse večji žulj, a ne le zdravniškega poklica. Gre za vprašanje vrednot in zato bi zdravnik moral svojo kakovost, znanje in strokovno usposobljenost zaokrožiti z etičnimi kodeksi, saj je profesionalnost brez etike nična. Tradicionalni pokrovitelj srečanja prof. dr. Žargi je temo poimenoval večno in široko zastavljeno, saj ima etika v zdravstvu trde temelje, a zna biti dandanes pri marsikaterem zdravniku zapostavljena. Prepričan pa je, da fakulteta nudi diplomantom dovolj moralnih in etičnih vrednot, a se jih je potrebno vedno znova spominjati, da si pridobimo pravi odnos do dela in bolnikov. Bodoče zdravnike naj vzgajajo pri vseh predmetih, ne le pri deontologiji in sodni medicini. Akad. prof. dr. Ferluga, častni predsednik sestankov profesorja Janeza Plečnika, je menil, da osnovne vrednote ostajajo, spreminjajo se le vedenjska pravila, ter da bi o tem morali razpravljati. Zadovoljen je bil, da se tradicija nadaljuje ter se Plečnikov duh in osnovna pobuda spoštujeta: vsakoletno predstaviti zanimivo temo in jo obdelati z vseh vidikov medicine, ki je široka in integralna veda. Predsednik Slovenskega zdravniškega združenja, prof. dr. Poredoš, je dodal, da je etika temelj delovanja vsakega zdravstvenega delavca in kakovostnega dela. Zavedati se moramo, da se kultura naših medsebojnih odnosov zrcali v odnosu do bolnikov. Asist. mag. Bitenc, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, pa je zaključil, da je skrajni čas, da se streznimo in zamislimo, kaj je glavni namen našega delovanja.

Janez Milčinski: "Včasih je nad vrati v anatomsko secirnico pisalo: 'Tukaj mrtvi učijo žive.' Zdaj piše: 'Za garderobo ne odgovarjam.'"

NAJBOLJŠIH PLEČNIKOVIH PET Maja Tripar, Tina Peršuh Spoznajte letošnje Plečnikove nagrajenke. Trdijo, da niso nič krive za izjemoma popolno žensko prevlado in da jih je nagrada presenetila. Pri študiju pa je najpomembnejša motivacija. V okviru 34. memorialnega sestanka profesorja Janeza Plečnika in koncerta zdravnikov v veliki dvorani Slovenske filharmonije so bile podeljene Spominske nagrade profesorja Janeza Plečnika za najboljši uspeh pri predmetih anatomija, histologija z embriologijo in patologijo. Letošnje nagrajenke so medicinke Maja Gams, Ana Gortnar in Staša Jelerčič ter stomatologinji Mateja Simončič in Tina Jerše, ki so za uspešne prve tri letnike študija prejele Robbinsovo Patologic basis of disease. Ob tem je dekan prof. dr. Miha Žargi pozval in izzval moški del študentov, da bosta naslednje leto vsaj kak nagrajenec ali dva več.

Imaš kak nasvet za učinkovito učenje, kako študiraš ti?

MATEJA SIMONČIČ Posebnega nasveta nimam, jaz si za obsežen izpit vzamem kar precej časa, čeprav ga na koncu vedno zmanjka. Navadno se umaknem iz Ljubljane v mirnejše okolje in tam najraje študiram sama, za sprostitev hodim na sprehode in poslušam glasbo.

MAJA GAMS Plan si moraš narediti in se prepričati, da ti bo vse ful prav prišlo, čeprav potem v resnici tričetrt stvari sploh ne rabiš....

TINA JERŠE Jaz mislim, da se je najprej potrebno motivirati, se zavestno odločiti, da se boš nekaj naučil. Pa tudi zanimivo si moraš narediti vse skupaj.

STAŠA JELERČIČ Pomembna je motivacija, taka ta prava, na primer počitnice, pa seveda štipendija (le da na to vedno manj gledam). Potem ko imaš ustrezno motivacijo, se samo usedeš, narediš plan, kaj in kako, potem pa kar gre.

ANA GORTNAR Vsak predmet je malo drugačen, vsakega se učiš na poseben način. čez leto ugotoviš, v čem so "hakeljci", na čem je poudarek, na primer, če so to predvsem informacije... Pa narediti si moraš zanimivo in odmisliti, da ti ni všeč!

Intervju z nagrajenkami

intervju Zakaj misliš, da ste bile letos nagrajene le punce in noben fant? MATEJA Mislim, da je bil to zgolj slučaj. Fantje na našem faksu so zelo pridni, vendar jih je številčno mnogo manj kot deklet in je morda tudi to eden od razlogov, da smo bile letos same nagrajenke. TINA Letos je to izjemoma, načeloma smo pa punce bolj pridne! STAŠA Na faksu je že itak več punc.... MAJA Ne vem, mogoče pa smo res punce bolj pridne. Si Plečnikovo nagrado pričakovala? MATEJA Ne, nisem je pričakovala. Mislila sem, da je tudi letos komu uspelo zbrati tri desetke, zato sem je bila zelo vesela. TINA Seveda nisem pričakovala nagrade, ker sem imela itak histo 9. Tako da je nagrada kar prišla... Mama je bila bolj zadovoljna kot jaz (smeh)! STAŠA Je bolj ratalo, saj ne načrtuješ. Lahko da kdo s slabšo oceno iz patologije zdaj več ve kot jaz. MAJA Učiš se, da narediš izpit, pa potem pač dobiš dobro oceno in na koncu rata... ANA Težko načrtuješ kaj takega, pričakuješ pa še manj. Kako se ti zdi nagrada oz. bi si za nagrado želela kaj drugega? MATEJA Meni je bila nagrada všeč, ker knjigo vedno lahko vzameš v roke in v njej najdeš koristne podatke. Je pa nekoliko neposrečeno izbrana, saj je izpit iz patologije pogoj za nagrado in si je marsikdo to knjigo že kupil. Morda bi v prihodnje nagrajence lahko vprašali, če imajo morda kakšne želje glede literarne nagrade. TINA Knjiga je sicer nobel, samo ne vem, koliko jo bom še potrebovala. Mogoče bi nam stomatologom bolj prav prišla oralna patologija ali kakšna druga knjiga za naprej. Je pa razumljivo, da če nagrado podeljuje Inštitut za patologijo, podarijo svojo knjigo.

STAŠA Z nagrado trenutno ne vem kaj početi, ker že imam ta debelega Robbinsa. Mogoče bi morali podariti kakšno interno medicino.. MAJA Jaz imam tudi zdaj dve knjigi! ANA Nagrada je itak stranski produkt vsega, knjigo pa že imam.

Kakšen je bil odziv profesorjev in sošolcev? MATEJA Odziv profesorjev je bil pozitiven, ravno tako sošolcev. Slišati je bilo same dobre želje za nadaljnje delo. TINA Nekega grozno posebnega odziva ni. Profesorji seveda poznajo nagrajence, ponujena mi je bila tudi ena raziskovalna naloga. STAŠA Mogoče kdo na izpitu opazi, da sodiš med nagrajence. Se mi pa ne zdi, da bi to imelo nek velik vpliv. MAJA Sošolci so mi vsi čestitali, kakšen asistent tudi, če sem ga srečala. ANA Vsak profesor na izpitih vidi, da si nagrajenec. Da bi pa imelo nek poseben pomen ali celo privilegij, pa ne.

ANA Nismo me krive! Že na podelitvi so nas vsi spraševali, zakaj ni nič fantov, zato pa nismo me odgovorne. Mogoče smo punce bolj za predkliniko?

Kako izkoristiš prosti čas? MATEJA Ukvarjam se z glasbo, v pihalnem orkestru igram flavto. Hodim na sprehode po naravi, smučam, tečem na smučeh, kolesarim, se potapljam, rada potujem. Hodim v kino, na koncerte, v gledališče, berem dobre knjige. Počnem vse stvari, ki me zabavajo in zanje si vedno vzamem čas. TINA Malo rekreacije že, predvsem šport. Živim v študentskem domu in se vestno udeležujem študentskih zabav. Drugače pa delam tudi kot promotorka pri Red Bullu. Poleti pa obvezno na popotovanje! Bila sem že z interrailom po Evropi, v Maroku in lani 5 tednov po Indoneziji. Zdaj pa intenzivno šparam za Tajsko. STAŠA Rada se sprehajam, pogledam kakšen dober film, in žur seveda! Trenutno hodim tudi na tečaj španščine, ker grem poleti na prakso v Španijo. Poleti grem vedno kam na počitnice, pa ne v kakšne oddaljene dežele. MAJA Nič grozno posebnega, hodim v gledališče, na kakšen žur. Zdaj hodim še na tečaj špančine, poleti grem v Mehiko! ANA Predvsem težnja, da je čim bolj intenzivno, pa čim manj v zvezi s faksom! Da skratka odklopim. Poleti pa obvezno morje.

pod tujim nebom

Poletna praksa v Kataloniji Zakaj je fino biti študent medicine in tudi poletje preživeti v beli halji V Tarragoni lahko v zameno za kanček resnosti pričakujete odlično organizacijo prakse, zanimivo delo v bolnici s prijaznimi sodelavci, veliko sonca in morja ter prisrčnega Jordija. Pričujoči sestavek naj vam služi v vzpodbudo in pomoč pri izbiri vaše poletne prakse. Preljube kolegice in velespoštovani kolegi! Lahko se smilite sami sebi in razlagate naokoli, kako ubogi smo študentje medicine in pod kakšnim neprestanim stresom nas držijo naši učitelji s svojimi zahtevami, po drugi strani pa se lahko enostavno trudite po svojih (najboljših) močeh in si ob tem privoščite tudi kakšno posebno ugodnost, ki jo nudi naš študij. Iz izkušenj na lastni koži vam zagotavljam, da so poletne prakse v organizaciji IFMSA prav odlična priložnost za širjenje obzorij in pridobivanje izkušenj takšne in drugačne vrste.

Jordi, vzel moj kovček in me pospremil do stanovanja v centru mesta. Takoj sem imel priložnost spoznati Ivono in Karin (kolegici iz Romunije in Avstrije), s katerima sem stanoval v prostornem štirisobnem stanovanju. Naše bivališče je bilo solidno opremljeno (študentski standard), še najbolj pa smo pogrešali klimo, kakšen radio ali televizijo ter nekoga, ki bi prid-

Katalonci (uradno so Španci, a uživajo v precejšnji avtonomiji) imajo samostojno organizacijo in tako tudi pripravljajo študijske izmenjave. Izbirate lahko med Barcelono, Lleido in Tarragono (izbral sem zadnjo, saj je Barcelona zame preveliko mesto, Lleida pa leži predaleč od obale). Zelo hitro po oddaji moje prijavnice se mi je oglasil tamkajšnji LEO (local exchange officer) Jordi (po domače Đordi), ki se je maksimalno trudil in me zelo pridno oskrboval z informacijami ter pomagal razrešiti marsikatero vprašanje ali dvom.

Ob Jordiju poziramo za družinski album

Avtor na Balco del Mediterrani, v ozadju Platja del Miracles Zadnji dan junija 2003 sem tako z letalom z Brnika prek Zuricha odletel do Barcelone, od koder sem po uri in pol vožnje z vlakom proti jugu Katalonije prispel v Tarragono. To je mesto ob Costi Dauradi, leži slabih 100 kilometrov južno od Barcelone, ima 120.000 prebivalcev in bogato zgodovino vse od rimskih časov. Že na peronu železniške postaje me je pozdravil

Katalonija

no pomival in pospravljal za nami. V naslednjih dneh so prišli še štirje: dve študentki s Slovaške in par iz Španije. Njih so namestili v nekoliko udobnejše stanovanje na drugem koncu mesta. Ker nas je bilo torej vsega skupaj samo sedem, smo se dodobra spoznali med seboj. Postali smo prava mala klapa in ves prosti čas smo preživeli skupaj. Z nami se je veliko družil tudi Jordi, ki se je očitno trudil biti dober gostitelj, le idej o tem, kaj početi in kaj pokazati, mu je zelo hitro zmanjkalo (vse pogosteje se je iz njegovih ust slišalo: Where do you wanna go, I don't know, You choose!). Tako smo morali iniciativo prevzeti sami, on pa nas je povsod zvesto spremljal. Prakso smo vsi opravljali v univerzitetni bolnici Joan XXIII, ki je ena izmed dveh bolnišnic Tarragone in leži na skrajnem južnem delu mesta. Od našega stanovanja je bila oddaljena 15 minut hoje, kar je bilo zjutraj ravno pravšnje

april 2004

Andrej Trojar dramilo, na poti nazaj pa si se v vročini že pošteno prepotil. Sama bolnica je dokaj sodobna in dobro opremljena, osebje pa na splošno prijazno in ustrežljivo, le s sporazumevanjem (če seveda ne znaš špansko ali celo katalonsko) znajo biti težave. Za skoraj vse naše potrebe nam je bila na razpolago tajnica študentskega referata v bolnici (bolnica je namreč učna enota medicinske fakultete v bližnjem Reusu). V menzi za osebje smo imeli zagotovljeno celodnevno prehrano čez cel teden (tudi vikend). Obroki so bili kar obilni in predvsem bogati z maščobami, v ne preveč široki izbiri pa se je dalo poskusiti tudi nekaj tipičnih katalonskih in španskih jedi. Poleg tega smo lahko v omejenih količinah uporabljali računalnike (dva!) z internetno povezavo, na voljo pa so nam dali tudi prostor v čitalnici z zadovoljivo zbirko strokovne literature. Delo v klimatizirani bolnici je bilo, glede na poletne razmere zunaj stavbe, več kot prijetno. Sam sem se odločil za oddelek za ginekologijo in porodništvo, skupaj z mano je bila še kolegica s Slovaške. Začetek ni bil ravno obetaven, saj sva ugotovila, da se najin mentor šele čez dva tedna vrne na delo. Tajnica v študentskem referatu nama je svetovala, naj si kar sama najdeva koga, ki se bi želel ukvarjati z nama. Dali so nama na izbiro sodelovanje v operacijski dvorani, porodni sobi, UZ ambulanti ali na bolniškem oddelku. Začel sem v operacijski, kjer je skrb zame prevzel nadvse prijazni in zabavni dr. Cabre. Tako sem prve tri tedne bolnišničnega dela večino časa preživel z njim, že po dveh dneh me je določil za svojega asistenta. Asistiral sem pri porodih, raznih ginekoloških operacijah, carskih rezih, se trudil izvesti UZ preiskave v ambulanti, ipd. Tudi izven operacijske dvorane je bil dr. Cabre dobra družba, saj je kar dobro poznal Slovenijo in sva imela veliko snovi za klepetanje. Predvsem se mu je zanimiv zdel Kras, pa Ljubljana, Triglav, zanimala ga je potica, Avseniki in kako se pripravi nedeljska goveja župca, pa še mnoge druge stvari. Ker se mu je zdel moj priimek pretežak za izgovorjavo, si je izmislil Doktor Triglafa, kar se je hitro prijelo na celem oddelku. Pa se je zgodil ponedeljek četrtega tedna in zjutraj na oddelku kar naenkrat nisem več opazil nobenega znanega obraza. Začel se je namreč čas množičnih dopustov in prosto si je vzel tudi dr.Cabre. Na delo so prišli čisto novi, nepoznani ljudje, med njimi tudi moj uradni mentor dr. Miralles, sicer predstojnik oddelka. Kar naenkrat je vse skupaj postalo blazno dolgočasno, saj so vse delo omejili na nujne primere. Dr. Miralles se je izkazal kot izredno resen in

pod tujim nebom nič kaj zabaven vodja, sam pa sem zopet nazadoval na nezanimivo mesto opazovalca. Ker poletna praksa ni samo delo v bolnici, pa še nekaj o tem, kaj sem počel preostali čas. Popoldneve smo na začetku večinoma preživljali na plaži. V mestu je v bližini pristanišča plaža Platja del Miracles, vendar je pot do nje kar dolga, kar jo ob neugodnih vremenskih razmerah (vročina namreč, dežja sploh ni bilo) naredi prenaporno za vsak dan, pa tudi plaža ni nič kaj posebnega. Zato smo večkrat raje sedli na avtobus in se odpeljali do malo bolj oddaljene L´Arrabassade. Tam je bilo morje čistejše in mirnejše, plaža pa bolje vzdrževana. Ko smo se naveličali namakanja v čedalje bolj divjem morju in poležavanja na zlatem pesku, smo se po obvezni siesti raje lotili raziskovanja okoliških krajev (Reus, Cambrils) in zanimivosti, ki jih je blizu na pretek. Tu lahko na svoj račun pridejo predvsem ljubitelji ostankov Rimskega

Klinika nad palmami

imperija, saj je Tarraco (takratna Tarragona) v svojem času veljal za najlepšo vojaško pristaniško postojanko v Sredozemlju. Ob večerih ima Tarragona kljub temu, da ni čisto tipično turistično mesto, kar veliko ponuditi. Prva ogleda vredna posebnost je vsakoletno srečanje pirotehnikov, ki skušajo vsak večer čimbolj navdušiti gledalce (zadeva je tekmovalne narave, traja pa cel teden). Cel julij je tudi v znamenju kulturnega festivala. Vsak večer imaš možnost obiskati različne koncerte v priljubljenih klubih in parkih, filmske predstave in razne druge prireditve. če te nobena stvar ne pritegne dovolj, pa lahko v miru malo posediš na živahnem osrednjem trgu ali pa ostaneš doma z družbo, kjer ti kakšen španski kolega navdušeno pripravlja in servira sangrijo (no, tega vam ne morem zagotoviti, to je moja izkušnja). Za vikende Jordi ni imel vnaprej pripravljenega družabnega programa (kot je sicer obljubljeno) in se je vse spet dogajalo po sistemu You choose. Izbira ni bila težka, saj je v okolici Tarragone moč najti dovolj privlačnih zadev, kjer se da porabiti cel dan časa. Obiskali smo Port Aventuro, ki je nor tematski park v stilu filmov Universal Studios. En vikend smo se namakali v vodnih atrakcijah nekega vodnega parka, nekajkrat smo pokukali tudi v sosednje razvpito nočno-zabaviščno mesto Salou. Veliko možnosti ponuja prečudovita Barcelona, ki je še najbolj primerna za večdnevni izlet. Noči ob koncu tedna pa naredijo tudi Tarragono nekoliko bolj živahno mesto, saj oživijo prej neopazne diskoteke v športnem delu pris-

V parku Port Aventura tanišča. Tam se kar naenkrat gnete množica bolj ali manj mladih ljudi vseh sort. Priložnosti za zabavo, kakršnekoli si že zaželiš, je torej več kot dovolj. Zelo sem zadovoljen, da sem se odločil za poletno prakso v Tarragoni, saj je bila to moja prva in še kako prijetna izkušnja študija in sploh življenja na tujem. Edina stvar, ki je nekoliko oteževala dneve, je bila komaj znosna vročina. Temperatura se večkrat niti ponoči ni spustila pod 28 stopinj Celzija, čemur se je pridružila še visoka vlaga v zraku. Vse to je dneve, predvsem pa noči, naredilo precej napornejše. No, to pa je bila hkrati tudi edina neprijetna izkušnja, ki sem je bil deležen. Priznam, da sem se na koncu s težkim srcem poslovil od novih kolegov, prijazne bolnice in Tarragone. Na srečo pa sem s seboj odnesel tudi mnogo lepih spominov, ki bodo še dolgo ostali.

SPOZNAJ EVROPSKA MESTA NA AEGEE POLETNIH ŠOLAH! Mesec april je čas prijav na poletne šole Društva AEGEE-Ljubljana. Letos ponujajo kar 100 možnosti, da v 14 dneh za skromnih 120 EUR doživite evropska mesta in spoznate kup novih prijateljev z vseh koncev Evrope! AEGEE poletna šola je lahko jezikovni tečaj na Siciliji, kolesarjenje po Nizozemski, jadranje v Gdansku, fotografiranje v Turčiji, iskanje Gaudijevih sledi po Barceloni, potovanje po Estoniji in Finski… Cena 120 EUR zajema vse stroške prenočišča, prehrane (ponavadi 2 obroka na dan) in programa (aktivnosti, ekskurzije, ogledi, prevozi…). Tematsko so poletne šole zelo raznolike: jezikovni tečaji - Language Course, potovalne poletne šole - Travel Summer University, na katerih spoznate več mest, poletni tečaji Summer Course (športa, fotografije, jadranja, gradnje mostov,…) ter poletni dogodki Summer Event, ki ponavadi zajemajo spoznavanje dežele in mest, znamenitosti in kulturnih običajev. Zabave in norega druženja pa ne

glede na vrsto poletne šole nikjer ne zmanjka!!! Opisi programov vseh poletnih šol 2004 in prijave so že sedaj dostopni na naši spletni strani, rok prijave pa je 27. april 2004. AEGEE (beri: "aeže") je kratica francoskega imena Association des Etats Generaux des Etudiants de l'Europe, angleško ime je European Students' Forum. AEGEE ne povezuje mladih glede na njihovo študijsko smer, ampak študente in mlade, ki se zavzemajo za odprto in strpno družbo ter združeno in demokratično Evropo, ki pa za nas ne pomeni zgolj EU, ampak od Irske do Kavkaza, od Malte do Finske. Temeljni cilj organizacije so prizadevanje za večjo mobilnost mladih v Evropi, medsebojno kulturno izmenjavo ter izboljšanje visokošolskega izobraževanja.

AEGEE poletne šole

Vse informacije o letošnjih poletnih šolah in AEGEE-Ljubljana najdete na spletni strani www.aegee-ljubljana.org, sicer pa nas lahko obiščete v Mednarodni pisarni na ŠOU (Kersnikova 4, Ljubljana - uradne ure ob torkih: 18.00-19.00 in četrtkih: 16.30 - 17.30) ali nam pišite na aegee.ljubljana@uni-lj.si.

Katarina Berglez

april 2004

pod tujim nebom

MEDNARODNI KONGRES ŠTUDENTOV MEDICINE V VENZUELI

Miša Fister

Delovne počitnice v znamenju zastonj cocktailov in Karibov Na začetku marca se je na prelepem otoku Isla Margarita v Venezueli zgodil mednarodni kongres študentov medicine. Kongres poteka pod okriljem organizacije IFMSA (International Federation of Medical Students Associations). Udeležili so se ga študentje medicine iz vsega sveta, ki se ukvarjajo z izvenšolskimi aktivnostmi, kot so vodenje študentskih izmenjav (znano kot elektivi in prakse), s projekti javnega zdravja, itd. Kongres poteka v obliki delavnic, predstavitev projektov in predavanj, ki so večinoma ločena po interesu študentov. V IFMSA obstaja 6 komitejev (za prakse, elektive, javno zdravje, medicinsko izobraževanje, reproduktivno zdravje in AIDS in za begunce in mir). Ker se tudi v DŠMS študentje ukvarjamo s tovrstnimi projekti, se nas je 10 udeležilo tudi tega kongresa. Kongres je bil zaradi takratne nestabilne politične situacije organiziran pod pričakovanji. Zaradi zastoja opreme za predstavitve in delavnice je vse skupaj potekalo bolj na osnovnem nivoju (brez računalniških prezentacij in projekcij, itd.). Poleg tega je bilo prisotna vrsta motečih dejavnikov, kot npr. Karibsko morje, zastonj cocktaili,

Raj na zemlji plaže in mnogo zanimivih ljudi iz vsega sveta. Kljub temu pa smo se cel dan trudili in vztrajali na delavnicah ter od tega odnesli veliko bolj ali manj koristnih informacij. Zvečer je bil seveda čas za drugačno druženje. Vsako noč je bila organizirana regijska zabava, kjer so predstavniki posameznih kontinentov poskrbeli za ambient z glasbo, nošo in seveda pijačo. Na žalost so se zabave hitro končale zaradi drugih gostov v hotelu. Seveda pa so

Slovenska delegacija tako in...

Venezuela

tisti, ki jim še ni bilo do spanja, poskrbeli za nadaljevanje žura. Kot je vseh lepih stvari še prehitro konec, se je končal tudi naš kongres. To je pomenilo tudi odhod domov, ki - kot si lahko predstavljate - po enem mesecu uživanja takšnih in drugačnih lepot Venezuele ni lahka stvar. Še posebej, če te isti dan po prihodu domov že čakajo vaje in kolokviji. Sedaj pa spet na delo in nestrpno pričakovanje avgustovskega kongresa v Makedoniji!

...drugače

pod tujim nebom

TRADICIONALNA MAJEVSKA MEDICINA (ko kri sama govori o bolezni oziroma ko sveče preženejo zle duhove)

Nina Ozimic

Lansko poletje sem na svojem potepanju po Mehiki obiskala Centro de Desarollo de la Medicina Maya - center tradicionalne majevske medicine, ki ga je ustanovila organizacija avtohtonih zdravnikov Chiapasa, ene najrevnejših mehiških držav. Organizacijo so ustanovili, da bi rešili, branili, razvili in promovirali starodavno majevsko medicin. Ko se cerkev spremeni v bolnico V primerjavi z našo "moderno" temelji njihova medicina predvsem na molitvah in odganjanju zlih duhov, bolezni pa zdravijo z vsemi mogočimi zdravilnimi zelišči. Bolnico tam zamenja cerkev, ki je eden najpomembnejših prostorov, tudi kar zadeva zdravljenje. V cerkev npr. prinesejo živo kokoš in jo polagajo po bolnikovem telesu, predvsem na mestu bolečine, otroka ali nosečnico pa na ta način zavarujejo pred morebitnimi boleznimi.Verjamejo namreč, da živa kokoš odganja bolezni in bolečino. Sledi obredno prižiganje na stotine sveč in molitve, ki jih zaključijo z obrednim pitjem Coca Cole. Ta namreč sproža riganje, ki naj bi odganjalo zle duhove in očiščevalo telo.

zdravnik moli pred križi in na ta način odganja bolezni. Drugi je zadolžen za nabiranje zdravilnih rastlin, s katerimi zdravijo bolne. Preden utrga katerokoli rastlino, ima poseben obred, rastlini se opraviči in se ji zahvali. Tretji zdravi kosti, četrti tipa pulz in "posluša, kaj mu kri govori o bolezni", peti pa je pomemben predvsem za ženske, opravlja delo babice. Zdravilne sveče Majevski porod Porod, kot poteka pri Majih, te osupne. Poteka doma, na prašnih tleh, na katera pogrnejo par odej, na katere nosečnica poklekne, kar oblečena. Zraven mora biti nujno en družinski član, ki ji ob bolečinah stoji ob strani, če se le da, je to mož, ter seveda "babica", ki pride (če enkrat obljubi pomoč) v vsakem primeru. Ko se otrok rodi, ga umije, z vrvico, namočeno v alkohol, zaveže popkovinco in jo prereže z britvico. Mož nekje v bližini hiše skoplje luknjo, v katero položijo posteljico in si ob tem zaželijo še mnogo otrok ter kakšnega spola naj bi bil naslednji otrok. Ženska mora nato 3 mesece počivati in kot zanimivost sem izvedela še, da ne sme jesti avokada in čebule.

Najpomembnejši način zdravljenja bolezni poleg zdravilnih zelišč je zdravljenje s svečami. Sami izdelujejo sveče, ki so različnih barv, vsaka barva pa ima svoj namen. Tako npr. naj bi črna barva odganjala zle duhove, modra, roza in druge barve so namenjene specifičnim boleznim, bela barva pa je univerzalna.

Pet vrst zdravnikov Tradicionalna majevska medicina pozna pet vrst zdravnikov. Eden je zadolžen za to, da v hribih, v samoti, moli za zdravje vseh ljudi in odganja bolezni. Po njihovem namreč vse bolezni izvirajo iz zemlje in iz dežja. Pri tem ima pomembno vlogo križ, ki ga srečaš ob številnih poteh, v vaseh… ponazarja pa drevo, ki je povezava med nebom in zemljo. Iz tega križa se potem projicirajo različne bolezni na človeka. Tak

Majevska medicina

V tem centru lahko poleg tega kupiš tudi številna zdravilna zelišča, lahko pa se prepustiš tudi zdravniku, da ti potiplje pulz in prisluhne tvoji krvi, kaj mu bo povedala.

klinika

april 2004

Delavnice URGENTNE MEDICINE UVOD V KLINIKO Se je že kdaj v tvoji prisotnosti (ne)poznana oseba hudo poškodovala in je bilo potrebno poklicati rešilca ? Si že kdaj na na cesti naletel na kraj, kjer se je pred nekaj trenutki zgodila prometna nesreča in so bili ponesrečenci še vedno na mestu dogodka in čakali na nujno medicinsko pomoč? Če se ti to še ni zgodilo, pa je v prihodnosti na vsakem koraku veliko možnosti, da se ti bo.Prometne nesreče. Naravne nesreče. Bolezni. In takrat se boš, študent medicinske fakultete, znašel pred veliko preizkušnjo: Kaj narediti? Kako ukrepati? Koga poklicati? Odgovori na ta vprašanja morajo biti jasni in v glavi vsakega posameznika trdno zasidrani, tako da je v vsakem trenutku pripravljen in usposobljen nuditi ustrezno pomoč osebam, ki jo potrebujejo. To ni zgolj osebna izbira - narediti ali ne narediti, to je dolžnost vsakega posameznika, še posebej pa študenta medicinske fakultete, bodočega zdravnika.

V anketah, ki so bile izvedene, je zelo velik del študentov pokazal zanimanje za obnavljanje in nadgrajevanje tega znanja, zato smo se odločili, da s sodelovanjem strokovnjakov pripravimo delavnice, ki bodo udeležencem celovito in poglobljeno prikazale sedanje doktrine pomoči v primeru različnih nesreč, od nesreč v prometu pa do akutnega koronarnega sindroma ter motenj zavesti. Zato ste vabljeni vsi, ki želite sodelovati pri organizaciji delavnic, ali pa bi se jih radi zgolj udeležili in naučili marsikaj novega in koristnega, da nas poiščete v klubu študentov in se nam pridružite!

Miran Križančič, vodja projekta urgenca@dsms.net www.ksmf.org/urgenca

Znanje, nujno potrebno za pomoč v nesreči, obsega teoretično poznavanje različnih situacij, predvsem pa praktičen pristop v določenem trenutku, sosledje akcij, ki se ga je treba enostavno naučiti, ga utrditi tako, da "ti pride v kri", saj se lahko le na ta način preprečijo morebitne napake, hkrati pa se precej olajša delo profesionalni ekipi in tako zviša možnosti za preživetje ali uspešno rehabilitacijo ponesrečencev. To znanje je zato nujno obnavljati in ga nadgrajevati. Žal pa je za urjenje tovrstnih veščin v osnovnem šolskem kurikulumu namenjeno le določeni število ur, ki pa v veliki meri ne zadošča potrebam in željam študentov.

Sposobnost vzeti občutljivo in natančno anamnezo in izvesti temeljit klinični pregled, poglobi naš odnos z bolnikom in izostri klinično sliko. Misli usmeri v možne vzroke, ki so do stanja pripeljali in je nenadomestljiva podlaga ustrezni sekundarni tehnološki diagnostiki. Ko vstopimo v območje klinične ocene bolnika, pričnemo z združevanjem osnovnih elementov klinične obravnave: empatičnega poslušanja, pogovora z bolniki vseh starosti, razpoloženj in okolij, tehnik preiskave telesnih sistemov in kliničnega sklepanja. Z izkušnjami v jemanju anamneze in pregledu statusa bodo prav hitro na stabilnosti in čvrstosti dobivali tudi posamezni koraki v procesu kliničnega sklepanja. Že ob prvem stiku z bolnikom, identifikaciji simptomov težave in razpoznavi abnormalnih znakov, povezavi odkritij z zadaj potekajočimi patofiziološkimi procesi in osnutku hipoteze. Po izkušnjah večine od nas se na začetku rado zgodi, da se pri pregledu bolnika izgubi nit ali nehote izpusti pomemben aspekt pri anamnezi ali statusu. Na plonku je zajet splošen pregled, ki pa je nekoliko razširjen in večinoma ne bo niti potrebe niti časa, da bi dobili odgovore na vsa na njem ponujena vprašanja. Po drugi strani je za marsikatero specialnost premalo natančen, zato svetujem, da se na oddelku, kjer ga boste uporabljali, pred uporabo posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Tistim, ki s kliniko začenjate, bo marsikatera podrobnost nejasna, posebej ker je stvar v obliki jedrnatega opomnika. Vendar je takšna namenoma in bo radovedne napeljala k odkrivanju prepotrebnega znanja in razumevanja, ki stoji zadaj. Pogovor z bolnikom in njegov pregled izkušenejšemu študentu predstavljata vedno nov izziv komunikacije, vzpostavitve kvalitetnega medosebnega odnosa, dobro opravljenega intervjuja, razpoznave znakov bolezni, učenja novih veščin in preizkušanja svojih teoretičnih zalog. Študent novinec je v teh rečeh manj gotov in se posledično pri stvari rad drži bolj zadaj. Takrat se velja spomniti tistega, da je vsaka stvar zoprna prvih desetkrat, ko jo naredimo. Zato čimprej čez prvih deset pregledov!

Za vas pripravil Davor Denkovski.

Urgentna medicina

POSEBNA PRILOGA

Anamneza DATUM, ČAS: IME, PRIIMEK: STAROST, SPOL: STAN: poročen, samski, vdovec POKLIC: AKTUALNA TEŽAVA: opis, začetek, okoliščine, potek, analiza simptomov (lokacija, lastnosti, jakost, začetek, trajanje, frekvenca, dejavniki, ki sprožijo, poslabšajo, izboljšajo, pridruženi simptomi) simptom 1, 2, 3, 4 ZDRAVILA - za kaj, ime, pogostost, doza, način administracije, od kdaj, domača zdravila, brez recepta, dodatki, sposojena, oralni kontraceptivi ALERGIJE: substanca, reakcije PREJŠNJE BOLEZNI: OTROŠKE: ošpice, rdečke, mumps, oslovski kašelj, norice, revmatska vročica, angine, škrlatinka, meningitis, polio, ostale, komplikacije, poškodbe, operacije ODRASLE: diabetes, hipertenzija, astma, hepatitis, ginekološke, psihične, hospitalizacije, operacije (datum, indikacije, tip, diagnoza, terapija) CEPLJENJA: tetanus, oslovski kašelj, davica, polio, ošpice, rdečke, mumps, gripa, hepatitis B, hemofilus, pnevmokok, klopni meningitis, drugo in reakcije OPRAVLJENI TESTI: holesterol, tlak, glukoza, rentgen, CT, mamogram, pap DRUŽINSKO ZDRAVJE: starost, vzrok smrti, oče, mati, bratje, sestre, otroci, vnuki, stari starši. V družini hipertenzija, koronarna bolezen, povišan holesterol, kap, infarkt, diabetes, bolezen ščitnice, ledvic, rak - tip, artritis, tuberkuloza, bolezen pljuč - astma, glavobol, epilepsija, psihične bolezni, samomor, alkohol in droge, tobak, alergije, aktualna bolnikova simptomatika OSEBNI IN SOCIALNI STATUS: interesi, dnevne aktivnosti, poklic, razmere doma, izvori stresa (trenutni, stari), hrana in pijača, gibanje, viri podpore (vera, prijatelji...), alternativna medicina in rezultati (bioenergija, homeopatija, akupunktura...) PREGLED ORGANSKIH SISTEMOV SPLOŠNO: teža in sprememba, višina, vročina, utrujenost, bolečine KOŽA: opaža spremembe, znamenja, izpuščaji, kraste, srbenje, znojenje, suha, barva, poraščenost, nohti GLAVA: glavobol, poškodba, vrtoglavica OČI: vid, očala, leče, bolečina, rdečina, solzenje, dvojni vid, megleni, pikice, bliski, glavkom, mrena UŠESA: sluh, zvonjenje, piskanje, vrtoglavica, bolečina, vnetje, izcedek NOS, SINUSI: prehladi, prehodnost, izcedek, srbenje, seneni nahod, krvavitve, sinusi USTA, ŽRELO: zobje, dlesni (krvavitev), proteze, jezik, suha usta, boleče žrelo, hripavost VRAT: zatrdline, bezgavke, gibljivost, bolečine, golša DOJKE: zatrdline, bolečine, izcedek, spremembe, samopregledovanje DIHALA: dihanje, kašelj, sputum (barva, količina, videz), kri, dispneja, piskanje, bolečine, astma, pljučnice, tuberkuloza SRCE IN ŽILE: težave s srcem, bolečina, palpitacije, motnje ritma, sinkopa, dispneja, ortopneja, paroksizmalna nočna dispneja, edem nog, kdaj se zadiha (stopnice, razdalja), revmatična vročica, preiskave (EKG, UZ), povišan tlak, intermitentna klavdikacija, krči v nogah, varice PREBAVILA: apetit, požiranje, zgaga, spahovanje, slabost, bruhanje, prebava, blato (količina, barva), driska, zaprtje, spremembe prebave, intoleranca hrane, bolečine v trebuhu, kri in črno blato, hemoroidi, plini, zlatenica, težave z jetri in žolčem, kamni URINARNI TRAKT: na vodo - frekvenca, količina, barva, nikturija, urgenca, boli, peče, kri, inkontinenca, kontinenca, sprememba curka - curljanje, infekcije, kamni GENITALNI SISTEM: Ženska: menstruacija, frekvenca, trajanje, količina, bolečina, krvavitev med ciklusom, po spolnem odnosu, zadnja menstruacija, menarha, menopavza in simptomi, vaginalni izcedek, srbenje, razjede, zatrdline, spolno prenosljive bolezni, terapija, število nosečnosti, porodi in način, splavi (spontani, inducirani, zapleti), kontracepcija Moški: spremembe na spolovilu, razjede, izcedek, moda, zatrdline, samopregledovanje, spolne bolezni in terapija, potenca SPOLNOST: da, ne, interes, usmeritev, zadovoljstvo, partnerji, zaščita

POSEBNA PRILOGA

MUSKULOSKELETNI SISTEM: moč, bolečine v mišicah, sklepih (lokacija, oteklina, rdečina, bolečina, otrdelost, gibanje, kdaj), artritis, putika, hrbet in križ, poškodbe NEVROLOŠKI SISTEM: omedlevice, epilepsija, šibkost, paraliza, omrtvičenost, senzorne motnje, mravljinčenje, tremor, zgibki HEMATOLOŠKI SISTEM: bledica, anemija, podplutbe, krvavitve, transfuzije in reakcije ENDOKRINI SISTEM: težave s ščitnico (temperaturna intoleranca, znojenje, hiperaktivnost, utrujenost, strahovi), povečana žeja, lakota, poliurija, sprembe velikosti čevljev, rokavic PSIHIČNI SISTEM: razpoloženje, živčnost, depresija, spomin, samomor

Status SPLOŠNI: - prizadetost, orientacija - videz (vtis), izraz, razpoloženje - vsebina misli in govor, pozornost, spomin - razvitost, zgradba, višina, teža, drža - obleka, higiena, vonj VITALNI ZNAKI: dihanje, tlak, pulz, temperatura, bezgavke KOŽA: barva, toplota, vlažnost, turgor, zlatenica, cianoza, bledica, lezije (lokacija, distribucija, morfologija, velikost, barva), lasje, nohti GLAVA: lasišče, lobanja, obraz (simetrija), izstopišča možganskih živcev, glavobol, voh, žvekalke, kornealni refleks, mimika, moč trapeziusa OČI: položaj, vid, vidno polje, škiljenje, zenice (primerjava, velikost, odzivnost), veke, beločnice, veznice, očesni gibi, UŠESA: uhlji, kanal, bobenček, sluh NOS IN SINUSI: zunanji nos, prehodnost, sluznica, septum, perkusija sinusov, izcedek, kongestija USTA IN ŽRELO: ustnice, oralna sluznica, dlesni (krvavitev, odstop), zobje, proteze, jezik (gibljivost, moč), nebo, tonzile, žrelo (na mehkih strukturah izpuščaj, izcedek, obloge, razjede) VRAT: gibljivost, zatrdline, bezgavke, ščitnica, meningealni znaki ROKE IN RAME: razvitost mišičja, tonus, gibljivost, sklepi, refleksi, senzorika HRBET: mišice, palpacija, perkusija vretenc PRSNI KOŠ IN PLJUČA: simetrija, gibljivost, perkusija, zamolklina, predihanost, dihanje: frekvenca, globina, ritem, napor, poki, piski, prepona, fremitus, bronhofonija DOJKE IN AKSILA: videz, bradavica, izcedek, zatrdline, aksile (bezgavke) SRCE IN ŽILE: obraz (cianoza), jugularne pulzacije, CVP, iktus (lokacija, velikost, amplituda), srčna akcija, ritem, 1., 2. ton, naglašenost, cepljenje, šum, širjenje, 3., 4. ton, karotida (avskultacija), pulz (rednost, jakost) ABDOMEN: videz, nivo, simetrija, palpacija, defans, bolečina, zatrdline, organi - jetra, vranica (velikost, konzistenca), avskultacija, peristaltika GENITALIJE IN REKTUM: penis, moda, vulva, hernije, anus, rektum, maternica, prostata NOGE: koža, barva, edem, razjede, muskulatura, gibljivost (kernig), tonus, femoralni, stopalni pulz, ingvinalne bezgavke, senzorika ŽIVČEVJE: motorika, senzorika (temperatura, bolečina, dotik, L-D), refleksi - biceps, triceps, patelarni, ahilov, babinski, ravnotežje, hoja, prst-nos

intervju

"DELO NA FAKULTETI JE NOSTALGIJA PO ŠTUDENTSKIH LETIH" Tekst: Martina Turk Foto: Primož Žužek Polona Rogel, dr. med., asistentka na Inštitutu za fiziologijo Kam po diplomi? Morda v raziskovalne ali pedagoške vode? Kaj pomeni biti mlad raziskovalec in asistent na Inštitutu za fiziologijo, nam je v pogovoru razkrila Polona Rogel. Najprej sem se ji morala opravičiti - kot uslužbenki fakultete in tudi moji učiteljici ji namreč dolgujem spoštovanje, ampak težko je vikati nekoga, ki je skoraj tvoj vrstnik in izžareva takšno mladostnost. Polona je diplomirala šele pred tremi leti, zdaj je ena izmed najprijaznejših in najbolj simpatičnih asistentk na fakulteti. Takoj sva bili na "ti", vse spoštovanje pa seveda ostaja! Lani si bila naša asistentka na vajah. Kako je izgledala tvoja pot po končanem študiju medicine? Najprej sem šla na sekundarij. Opravila sem prvi del - pol leta urgentne medicine in strokovni izpit, kmalu zatem pa so pošiljali povabila za delo asistenta na inštitutu vsem, ki smo končali. Mislim, da je bila pomembna tudi povprečna ocena. Najprej sem eno leto nadomeščala kolegico, zdaj sem pa redno zaposlena. Vaše generacije se spominjam, ja, ste res dobra generacija. Mogoče ste mi toliko bolj ostali v spominu, ker ste moja prva. Tudi na predavanja iz fiziologije sem hodila, tako sem se z nekaterimi več srečevala, smo prijatelji. Je delo s študenti lepši del zaposlitve na inštitutu? Meni je to lepši del. Že na fakulteti sem bila demonstrator pri pouku anatomije in biologije celice. Pedagoško delo mi je bilo že prej všeč. Včasih sem plesala športne plese, po zaključku pa poučevala - malo za žepnino, malo pa, da bi obdržala stike s plesom. Mogoče sem se res odločila za delo na fakulteti, ker mi je ta stik manjkal. To je neka nostalgija po študentskih letih, ki so tako hitro minila. Še vedno se mogoče počutim, da nisem tako ven iz tega. Drugače pa je delo na inštitutu precej individ-

ualno. Imam svojo pisarno, kjer se učim, pripravljam na vaje, vpisala sem podiplomski študij in trenutno pripravljam dve raziskavi. Velikokrat sodelujem tudi s kolegi na inštitutu, tako da je kar pestro. Bi teoretično lahko prišla v službo ob 17h popoldan in ostala do 2h zjutraj? Teoretično ja, čeprav bi težko uskladili skupno delo, če bi hodili vsak po svojem urniku. Raje delam zjutraj. V službo pridem zgodaj ob 7h, da potem izkoristim dan, ko pridem domov. Včasih zaradi obveznosti ostanem tudi do večera. Pri raziskovalnem delu sam sebi določaš svoj čas. Pri nas je kar precej fleksibilno in to mi je všeč. Kako pa je s poletnim dopustom? Imajo obiski kongresov prednost pred zasebnimi počitnicami? (A nam zaupaš svojo sanjsko počitniško destinacijo?) Dopust si vzamem takrat, ko so študijske počitnice in je manj obveznosti na inštitutu. Delo je delo, zabava pa zabava. Kongrese štejem med delo, ki je nujno potrebno, potreben pa je tudi počitek, ki si ga z dobrim delom

zaslužiš. Veliko je sanjskih destinacij, težko bi se odločila za eno. Ni mi treba leteti čez lužo, da se imam sanjsko. Kakšno je vzdušje med sodelavci na inštitutu? Vas je kar nekaj mlajših, a ne? Ja, nas je kar nekaj, je pa tudi starejša generacija, "stara garda", in vsi se kar dobro razumemo. Odnosi so zelo sproščeni in kolegialni. Miha Arnol je šel na kliniko, ker je dobil specializacijo iz nefrologije. Preko inštituta imamo možnost priti do specializacije. Včasih je bilo mesto asistenta način, kako priti do specializacije, saj takrat še ni bilo javnih razpisov. To se je sedaj spremenilo. A tudi ti razmišljaš, da bi šla v kliniko? Rada bi pridobila specializacijo in klinično znanje, ki bi mi omogočilo delo s hiperbarično komoro, ki jo bomo imeli na inštitutu. Zanima me športna medicina, hiperbarična medicina, vendar take specializacije pri nas ni, zato sem se prijavila na specializacijo iz medicine dela, prometa in športa, ki je najbliže temu, kar si želim. Klinika in razisko-

intervju valno delo se po mojem mnenju morata povezovati. Na inštitutu me pri moji želji podpirajo. Glede na tvoje zanimanje za medicino športa si verjetno tudi sama navdušena športnica? Se potapljaš? Deset let sem trenirala športne plese. Po zaključku sem se začela ukvarjati z marsičem - tekom, plavanjem, smučanjem, aerobiko, gorništvom, kolesarjenjem, odbojko… Opravila sem tudi potapljaški tečaj, vendar se redko potapljam. Skrbim za kondicijo, vendar malo menjam športne discipline. Redno tečem na Cankarjev vrh, ki je blizu mojega doma, sicer pa se vsako leto spomnim nekaj novega. Letos sem se vpisala v tečaj Tai-čija. Nisem preveč pridna, saj bi morala doma vsak dan ponavljati formo, ki se jo učimo, pa je ne. Brez raziskovanja pa se v prihodnosti ne vidiš? Mislim, da brez raziskovanja danes sploh ne gre. Tudi če si zdravnik, moraš biti raziskovalec. To ni tako slaba stvar, kot se mogoče sliši študentu, tako nujno zlo. Ko neko stvar študiraš in jo znaš "v nulo", te kar vleče, da bi odkril nekaj novega. Ni raziskovanje bolj fascinacija, nekaj več? Recimo, mlada znanstvenica? To se tako dobro sliši. Zdi se mi, da je mogoče fama okrog tega majčkeno pretirana. če nekaj študiraš oziroma se z nečim ukvarjaš, je logično, da si radoveden, da hočeš svojo domnevo preveriti.

Prešernova naloga je dober način, da se študent seznani z raziskovalnim delom in ugotovi, da to ni tak "bau-bau". Važno je, da si postaviš neko vprašanje, potem pa premisliš, kako bi si nanj odgovoril. V začetku potrebuješ malo pomoči, mentorja, strokovnjaka, ki te usmerja, sicer pa raziskuje lahko vsak. So Prešernove naloge res hrepenenje po novih znanjih ali pa prevladuje težnja po točkah za specializacijo? Ne vem. Mogoče oboje. Mislim, da je študij medicine precej zahteven in logično je, da če imaš premalo časa, se fizično eni stvari ne moreš posvetiti. če nimaš nekega dodatnega razloga, da ti to nekje koristi. Korist so lahko točke, lahko so nova poznanstva, nove izkušnje in nenazadnje tudi novo znanje. Jaz sem imela veliko srečo. V družini namreč nimam zdravnikov, tako da bi vedela nekatere stvari. Moj prvi mentor je bil prof. dr. Aleš Žemva, dr. med. na Interni kliniki Petra Držaja. Bil je čudovit mentor, človek, s katerim sem se lahko veliko pogovarjala in ki ni skoparil z nasveti in podporo. In kako si prišla v stik s svojim prvim mentorjem? V tretjem letniku sem bila pri njem na vajah iz internistične propedevtike. Opazil me je, ker sem mu postavljala nekatera vprašanja. Nasploh sem pri vseh predmetih veliko spraševala. To je nekaj, česar medicinci ne počnejo radi, saj se bojijo kritike.

Polona Rogel

april 2004 Bi si upala trditi, da je Zemlja okrogla, pa čeprav bi vsi verjeli v njeno ploščatost? Hmmm…. Težko si upam trditi karkoli. Dvomim, da bi prišla na tako idejo, če pa že, mislim, da je dogme treba spreminjati. Brez sprememb ne bi bilo napredka. Koliko tekmovalnosti je prisotne med raziskovalci? Sem še premlada, da bi to vedela. Kolikor slišim od kolegov, obstaja tudi lojalna konkurenca, kjer si med seboj pomagajo, saj je vsako novo spoznanje koristno za vse. Marsikatera raziskava sloni na spoznanju drugega. Je pa res, da znanje in pa neka ideja... to se trži, to je vrednost. Vse skupaj se vrti okrog denarja, to je dejstvo. Kdor bo neko stvar prvi iznašel, bo lahko imel veliko korist od tega. Menim pa, da sam težko uspeš, zato je povezovanje različnih strokovnjakov v skupine edina pot do uspešnega in kvalitetnega dela. če imajo ljudje isti cilj, so odnosi med njimi veliko bolj prijateljski, čeprav tekmovalnost ostaja. Imaš mogoče med kakšnega vzornika?

znanstveniki

Težko bi nekoga izpostavila. Veliko ljudi spoštujem.

intervju Enkrat si rekla "Repetitio est mater studiorum", ponavljanje je mati učenja… Si do tega spoznanja prišla v toku študija? To je znan rek. Ne vem točno, kje sem ga pobrala. Zagotovo pa to spoznaš v času študija. Edina pot do znanja je ponavljanje. Za medicince je značilno, da tekmujemo in se primerjamo po pameti. Zdi se, da so nekateri bolj inteligentni od drugih, ampak v to močno dvomim. Mislim, da je glavna ločnica pridnost in motiviranost. Mislim, da so uspešnejši tisti, ki na pravi način več delajo. Pri kolegih sem opazila tudi veliko pretvarjanja in prikrivanja, kot da bi bilo sramotno priznati, da se je za znanje treba potruditi. Nekateri sveto trdijo, da so študirali smešno malo časa pred pomembnim izpitom in ga nato opravili z odliko. To je po domače povedano en tak "bull shit". Kako so izgledale tvoje priprave na izpite? Najraje sem se učila v paru. Zadnje štiri leta sem se praktično za vse izpite pripravljala s kolegico in dobro prijateljico Nino. Drugače ne vem, kako bi. Pri študiju sem najhuje prenašala osamljenost. Medsebojno sva se spodbujali. Ko je eni malo padla motivacija, je bila druga bolj zagnana in obratno. Tako delo je veliko bolj zabavno in učinkovito, saj sva bili prisiljeni druga drugi snov pojasnjevati, tako kot na ustnem izpitu. Šele ko "na glas" ponavljaš, odkriješ luknje v znanju. Za tako delo je treba biti malo bolj discipliniran, da ne zapraviš preveč časa s klepetom in ostalimi neumnostmi, čeprav je malo tudi tega treba. Se ti zdi, da bi bilo treba na vajah iz fiziologije kaj spremeniti? Je to dober način poučevanja?

Mogoče! Vedno se da kaj izboljšati. Premalo sem izkušena, da bi točno vedela, kaj. Jaz se trudim na svojem področju. Na vajo se pripravljam vsaj dva tedna, čeprav to snov že znam. Vodenje vaj je kar zahtevno delo. Saj ne vem, če delam prav, ker ne dobim veliko povratnih informacij. Študentje ste zelo zadržani, zato pogosto ni tistega odziva. Zelo rada imam konstruktivno kritiko, ker je to edini način, da se tudi jaz nekaj naučim. Ne vem, ali je prišlo do tvojih ušes, ampak med moško populacijo študentov si zelo priljubljena. Si naletela na kakšne informacije, morda namige? Opazila sem kakšen nasmešek in simpatično rdečico. Direktno do mene ni prišel nihče. Verjetno so to mali fetiši: učiteljica…, dohtarca, … Mogoče se zdim bolj dostopna, ker sem še mlada. Včeraj sem še sedela v študentskih klopeh. Kaj misliš o osebnem razmerju med uslužbencem fakultete in študentom? To je skoraj tabu tema, pa vendar resna problematika. Težko si predstavljam sebe v takšnem razmerju, podobno kot se ne bi mogla zaljubiti v fanta svoje prijateljice. Verjetno imam neko zavoro in se mi to zdi majčkeno nesprejemljivo. Pa stereotip o ženski-gospodinji? Kako se znanstvenica znajde za štedilnikom? Nisem ne znanstvenica ne gospodinja. Od gospodinjskih opravil najraje kuham, sicer pa delam tisto, kar je potrebno, v znanosti pa podobno.

Si hodila v Pajzl? Kako uporabno je bilo tvoje plesno znanje na zabavah? Ja, sem hodila! Bilo je fino, dokler sem poznala ljudi. Potem pa so se generacije zamenjale, zato ga ne obiskujem več, poleg tega so zabave ob četrtkih, jaz moram pa v petek v službo. Na plesnih zabavah sem se vedno dobro počutila. Predvsem nisem imela problemov s samozavestjo in mi ni bilo težko iti plesat. Pravijo, da vsakdo ob medicini nujno potrebuje še kaj? Kaj je tisto tvoje "še kaj"?

Preproste stvari. čas s prijatelji, športi, glasba, ples,… Vsega po malem.

ZNANSTVENI CURRICULUM VITAE: 1.Ehokardiografska študija športnega srca in presnova inzulina pri moških in ženskah (l. 1999). Mentor: prof.dr. Aleš Žemva, dr.med. 2.Povezanost 24 - urnega tlaka z razvojem športnega srca pri ženskah in moških (l. 2001). Mentor: prof.dr. Aleš Žemva, dr.med. Trenutno se ukvarjam z dvema raziskavama. Prva je na našem inštitutu pod mentorstvom doc.dr. Finderle o vplivih hiperbarične oksigenacije na oksidativni stres in antioksidativno zaščito celic in vitro. Druga je v povezavi z doc.dr. Accetom iz oddelka za hipertenzijo in revmatološkim oddelkom. Tema te raziskave je povezanost mikrocirkulacije z nastankom arterijske hipertenzije pri bolnikih s sistemsko sklerozo.

april 2004

na sceni

ZAKULISJE MEDICINSKIH RAZGLEDOV Urh Grošelj Verjetno je prvo, na kar pomisli mnogo medicincev ob imenu Medicinski razgledi, sobica pod veliko predavalnico, kjer se kupi kakšen priročnik za vaje ali knjigo za neustavljivo bližajoč izpit. Drugi (upam, da je teh več) pa pomislijo na naše osnovno poslanstvo: izdajanje revije Medicinski razgledi. Revijo Medicinski razgledi je leta 1962 ustanovila skupina zagnanih študentov medicine in stomatologije. Verjetno si dandanašnji medicinec, vajen fotokopiranja in printanja debelih šopov študijskega gradiva, le stežka predstavlja takratni čas, ko je bilo študijsko gradivo pred izpitom nekaj precej manj samoumevnega. V skladu s spremenjenimi razmerami se je skozi čas spremenilo tudi poslanstvo Medicinskih razgledov. če je šlo nekdaj predvsem za novačenje člankov pri profesorjih, ki so potem služili za študijsko gradivo, so danes Razgledi predvsem recenzirana strokovna revija, ki je močno presegla svoj začetni namen. Poleg revije izdajamo še vrsto zbornikov različnih strokovnih srečanj, razne priročnike in knjige, ki so nepogrešljive za vsakega medicinca. če sem se že namenil, da bom v tem članku pisal o zakulisju MR, moram nujno razgaliti posebno subkulturo, ki se je razvila na MF, t.i. razgledovce oziroma uradno člane uredniškega odbora MR. V uredniškem odboru je trenutno 20 zagnanih študentov in študentk medicine in 1 stomatolog (oziroma po novem dentalni medicinec). če bi statistično povprečil uredništvo, bi kot primer tipičnega razgledovca dobili medicinko (vpliv žensk na lažnivo statistiko), s kakšnim odvečnim kilogramom in velikostjo manekenke (vpliv moških), ki hodi v 4. letnik, ne kadi, je pridna študentka in ji poleg študija ostane še nekaj časa, ki ga posveti MR. Značilnost MR je, da se celotno uredništvo zamenja na kakih pet let. Tako v uredništvo neprestano prihajajo nove ideje in mladostna svežina, na žalost pa nam istočasno odtekajo izkušnje starejših članov (nekaj jih seveda ostane v obliki ustnega izročila ali pa v pisnih navodilih).

Najbrž si večina ne predstavlja natančno, kaj konkretno delamo v uredništvu. Glavnina dela, ki ga opravljamo razgledovci, je, da nek članek, ki ga avtor pošlje v uredništvo, spravimo v tako stanje, da je primeren za objavo (oziroma poiščemo in izločimo neprimerne za objavo). Članek najprej pošljemo v lektoriranje in določimo, kdo izmed urednikov bo skrbel za posamezni članek. Ko se članek vrne od lektorja, urednik članek pregleda, posloveni medicinske tujke, poišče morebitne napake v članku, lahko predlaga spremembe in izboljšave članka. Članek se nato prvič pošlje nazaj avtorju, da se seznani in sprejme (ali zavrne) prve popravke članka. Za članek nato izberemo recenzenta (načeloma naj bi bil ta avtoriteta na svojem strokovnem področju), ki predstavlja glavno sito pri objavi članka, pogosto pa predlaga več bolj ali manj tehtnih popravkov članka. Recenziran članek se spet pošlje avtorju, da se seznani z mnenjem in popravki recenzeta, zaželjeno je, da jih tudi čimbolj upošteva. članek gre nato spet k recenzentu, ki da zeleno luč za objavo (v idealnem primeru). Članek nato urednik še oblikovno uskladi in po nekaj mesecih dolgi opisani proceduri je članek končno nared za objavo. In ko se takih člankov nabere dovolj, se rodi nova številka naše revije, kar se zgodi štirikrat na leto.

1. DECEMBER 2003 Naloga: opozoriti ljudi na vedno večjo problematiko v zvezi s HIV in AIDS-om. Jih prebuditi v smislu, da to ni neka eksotična bolezen, ki se nas Slovencev ne tiče. Na zabaven način predstaviti to področje in hkrati ljudi vključiti v dogajanje. S takim namenom se nas je par študentov medicine začelo bolj resno družiti že tam nekje v septembru. Kot že pet let poprej smo želeli organizirati veliko, odmevno in nepozabno akcijo ob svetovnem dnevu boja proti aids-u. Najbrž vsi ob tem dnevu pomislite na rdeče pentljice, kondome in stojnice v centru Ljubljane s prostovoljci, ki skačejo okoli in razdajajo letake. Za vsem tem se skriva ogromno dela in truda, ki ga prostovoljci vsako leto vložijo v ta ogromni projekt. Številke, kot na primer, da je v letu 2002 živelo 42 milijonov okuženih, od tega 5 milijonov novo okuženih in da je za to boleznijo umrlo 3 milijone ljudi, niso zanemarljive. Zato se pri Projektu VIRUS skozi celo leto trudimo, da bi ljudi opozarjali na to problematiko, največ moči in dela pa se usmeri prav v pripravo akcije ob 1. decembru. Kot sem že povedala, sta organizacija in načrtovanje stekla že v septembru, če ne že prej. Delo in napetost pa sta se stopnjevala in dosegla vrh prav par dni pred akcijo. Takrat že tradicionalno prirejamo t.i. kondom party. Kondom party je namenjen pripravi materialov na eni strani, na drugi

Seveda delo urednika predstavljajo še raznorazna druga opravila, med katerimi so verjetno najbolj priljubljena tista, ki so bolj družabne vrste. Vsaka dva tedna se zberemo na sestanku uredništva MR, ki se ponavadi zaključi v poznih večernih urah, pogosto v lahkotnejših tonih. In za konec še malo reklame: za smešno nizko ceno 1800 SIT (približno spominja na ceno 4 bonov ali pol smučarske karte) lahko postaneš celoletni naročnik revije Medicinski razgledi, uredništvo pa ti v zameno jamči, da bodo tvoja medicinska obzorja širša in širša in širša ...

Viruski v akciji

na sceni

SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDS-u pa prijetnemu druženju in zabavi. Kdor pride prvič, je kar malce šokiran. Ne vidiš pač vsak dan nekaj tisoč kondomov pred sabo. Še hujše pa je, ko zveš, da boš moral prilepiti celih 80.000 kondomov v brošurice!!! Halo!!! Koliko dela je to. Ampak z dobro voljo in zavzetim delom nam vedno uspe pripraviti materiale za stojnice. Stojnice stojijo vedno na večih lokacijah po Ljubljani, v sodelovanju s študentskimi klubi in nekaj mladinskimi centri pa tudi drugod po Sloveniji. Delo na stojnicah je vedno zelo "in" in zabavno. Hodiš okoli, ustavljaš ljudi in z njimi govoriš, jim postavljaš vprašanja, deliš brošurice s kondomi…. To je vedno zelo zabavno in zaželjeno delo :. Prostovoljci pa smo dobili še ful lepe rdeče kapice in šale, tako da nas ni zeblo in smo bili še bolj opazni. Pridni Viruski na delu

Prisotni smo bili tudi v medijih. Na televiziji so vrteli našo luštno reklamo, v kateri je Evica prelisičila kačo, in na varen način zaužila jabolko, tako da ni bila izgnana iz raja. V časopisu Delo in Premiera pa so objavili oglas. Letos pa nam je uspelo še več! Priredili smo tudi koncert na Kongresnem trgu. Ah, še en koncert boste rekli. Samo da so nastopala sama bolj ali manj znana imena slovenske glasbe in to vsa zastonj, torej čisto prostovoljno. Tako smo lahko slišali Adija Smolarja, Rok'n'band, Site hlapce, Ksiht in Nude. Vse skupaj je povezovala Anja Tomažin, ki pa je hkrati nastopala v vlogi tršice in svoje poslušne učence, torej množico, naučila kar nekaj pomembnih dejstev v zvezi z HIV/AIDSom. To nalogo pa so tekom celega dneva tudi več kot uspešno opravljali naši prostovoljci na stojnicah. 1. december je bil zelo naporen dan za kar nekaj študentov medicine. Tudi koncert je presegel naša pričakovanja. Po ocenah strokovnjakov je tekom večera prišlo okoli 10.000 ljudi. Na koncu pa smo se vsi utrujeni in zadovoljni odpravili v Bailey's pub na zasluženo žurko. Tako smo na najboljši način zaključili velik projekt!

projekt Virus

Zadovoljna množica na Kongresnem trgu

Meta Levstek

na sceni

april 2004

OKROGLA MIZA: SMRT V ŽIVLJENJU Nina Fister, Tanja Fičko Nad sončnimi urami nekaterih starih samostanov piše memento mori ("ne pozabi, da moraš umreti"), nad nekaterimi drugimi pa stoji napis memento viveri ("ne pozabi, da moraš živeti"); in med obema napisoma v resnici ni prav nobene razlike. Decembra je bila na Medicinski fakulteti okrogla miza z naslovom Smrt v življenju. Pogovor med gosti je vodil psihiater Borut Škodlar, ki je kot glavne teme izpostavil: zavestno izrinjanje smrti iz našega življenja; smrt kot nekaj, kar plemeniti naše življenje; ter pojem malih smrti v življenju: tišina, prekinitve odnosov, smrt bližnjega, omame vseh vrst… Glavno vprašanje, okoli katerega se je pletel pogovor, pa je bilo, ali nam ta doživljanja smrti v različnih oblikah za časa našega življenja kaj pomaga pri pripravi na našo veliko smrt. Onkologinja Metka Klevišar je poudarila, da je smrt del življenja vsakega posameznika. Nanjo se pripravimo tako, da se o smrti pogovarjamo, predvsem o lastnih izkušnjah. Začnemo že z otroki v vrtcu, saj se takrat prvič lahko srečajo s smrtjo, ko jim pogine muc, ptiček. Prvo srečanje s smrtjo je še posebej pomembno, ker lahko ta način doživljanja spremlja človeka celo življenje. Z organizacijo ne samo teoretičnih, ampak tudi praktičnih delavnic pa bi bilo potrebno pripravljati na srečevanje s smrtjo tudi študente, ki se bodo v svojem poklicnem življenju ukvarjali z ljudmi: študente medicine, socialnega dela, psihologije. Stewart Sowatsky, religiolog, psihoterapevt, raziskovalec na področju joge, je poskusil zbranim praktično pokazati, kaj pomeni občutek življenja. S tem, ko smo položili roko na srce, ter s poslušanjem vdiha in izdiha smo občutili življenje, pa tudi hvaležnost do našega telesa, ki nam omogoča živeti. Tudi čas in pozornost, ki ju dajemo drug drugemu v določenem trenutku, pomeni življenje. Priprava na smrt pa lahko vključuje razmišljanje, kaj se bo zgodilo, ko ne bomo več vdihnili, ko se bo fizično življenje v nas ustavilo.

Jože Štupnikar, teolog, duhovni spremljevalec bolnih in umirajočih, je predstavil poglede in delo Cerkve na tem področju. Priporoča, da vsak pridobi human odnos do smrti tako, da dojame, da je smrt realnost ob koncu zemeljskega življenja vsakega. Aktivno sprejemanje smrti pri svojih bližnjih, prijateljih, nas nauči izgubljati strah pred lastno smrtjo. Bližine težko bolnih naj ne zavračamo. Potreben je tudi odprt pogovor o tej temi. Slabo je, če misli o smrti prepustimo tišini. Umirajočim pa je bolj pomembna naša prisotnost kot pa verbalna komunikacija. Lama Shenphen, menih, posvečen od Njegove Svetosti Dalajlame, je povedal, da v tibetanski religiji smrt ni tabu, tako kot je v zahodnjaški miselnosti. Smrt ne pomeni konec obstajanja; zavest se nadaljuje, čeprav ni več življenja. Lahko se vrne in doživi novo izkušnjo na Zemlji, morda v kakšni drugi obliki. Smrt se učijo izkusiti preko meditacije, ki jih uči, kako prepoznati različne stopnje, skozi katere gre nekdo pri procesu smrti. Ti postopki pomagajo zbrisati strah pred smrtjo, saj je ta drugače prisoten kot strah pred neznanim, pred trpljenjem, strah pred izgubo materialnih dobrin, čustvenih odnosov in pa strah pred izgubo Sebe, svoje podobe. Razmišljanja pomagajo naučiti se, da se ne navežemo toliko na te stvari, in pripomorejo k temu, da v trenutku slovesa ne bi čutili toliko jeze in bojazni. Maja Milčinski, filozofinja, prevajalka azijskih filozofij, je opisovala, kako so na Japonskem stoletja nazaj preko fresk in posmrtnih pesmi ljudi učili, da so vsi minljivi in da ni ločnice med življenjem in smrtjo, pač pa gre za kontinuum. Podobno cerkvena poslikava v Hrastovljah Mrtvaški ples iz srednjega veka kaže, da smrt doleti vsakogar, ne glede na starost in poreklo. Vse to je služilo kot neka priprava na smrt. Onja Tekavčič-Grad, klinična psihologinja, strokovnjakinja za preprečevanje

Okrogla miza o smrti

Bogataša preseneti smrt, Bertrandova grafika, 17. stoletje samomora, se je spraševala, če je smrt kot dogodek lahko enaka ali različna. Primerjala je smrt samomorilca, ki se je razstrelil v samomorilskem napadu, smrt 17letnika, ki je naredil samomor, in smrt 90-letnika. V prvem primeru mati samomorilca vsi spoštujejo, mati 17-letnika pa ima hude občutke krivde, v družbi pa nosi sram in stigmo. V zadnjem primeru pa pusti 90-letnik svojca potešenega, da je življenje v polni meri preživel in ga izpolnil. Pri svojcih pride do izgube bližine, vlog, ki jih je umrli nudil. Žalujoči to nadomestijo s fantazijami in razmišljanji. Poleg tega doživljajo različne fenomene, ki si jih razlagajo glede na njihovo filozofsko usmeritev kristjani drugače, ateisti, ljudje vzhodnjaškega prepričanja spet drugače. Poudarila je tudi, da je tukaj in zdaj potrebno dati trenutku največjo vrednost, saj vemo, da časa nimamo na pretek. Sama smrt v sebi skriva nekakšen paradoks. Po eni strani jo jemljemo kot strašno nujnost, po drugi strani pa kot dragoceno pomoč za polno in dobro življenje. Dejstvo, da nas smrt gotovo čaka, lahko daje našemu življenju nov polet, novih moči in vanj vnese neko resnost. Iz tega zornega kota smrt življenja ne konča, ampak prispeva k njegovi polnosti. Vendar je to mogoče šele, ko smrt spoznamo in vidimo - pa ne iztrgano ampak v povezavi z vsem življenjem, kot le en delček velikega mozaika.

na sceni

Tek čez polja svobode Polona Maver Večer poezije, ki se je odvil 17. decembra v Veliki predavalnici Medicinske fakultete, je zahteval vključitev vseh naših čutil in sposobnosti zaznavanja. Ambiciozna ideja o multimedijsko zasnovanem pesniškem večeru je morda poeziji odrekla njeno samostojnost, zato pa jo je postavila v simbiotski odnos različnih umetniških zvrsti. Zamisel glavnih akterjev kulturno-umetniške sekcije, Lee, Anite in Matevža, je bila sinteza različnih občutkov. Vsaka pesem je imela lastno vizualno in glasbeno podlago, med prelivanjem besed je ušesa poslušalcev božala ali vznemirjala (primerno vsebini posamezne pesmi) pestro odbrana glasba, za katero je skrbel Pamo; pred očmi se je na velikem platnu odvijal film, ali bolje rečeno kratki filmski prebliski, ki so tako ali drugače predstavljali neko asociativno povezavo s poezijo. Za časovno in vsebinsko usklajenost teh posameznih elementov pa je bila potrebna premišljena režija; glavne režiserske niti je v rokah držal Pasha. Velika mračna predavalnica, v kateri so se obiskovalci kar porazgubili, blage vonjave dišečih paličic, film, glasba, poezija, vse to je ustvarilo rahlo napeto vzdušje. Kdor je pričakoval sproščujoče lahkotno in nezahtevno razvedrilo, je bil mogoče presenečen. Kdor pa se je prepustil nekoliko drugačnemu toku večera in invaziji vseh dražljajev, je po koncu dobro uro trajajočega pesniškega večera odhajal malo utrujen, a poln vtisov, asociacij, zavestnih in polzavednih občutkov ter s prijetnim brnenjem v ušesih. Ker pa nobeno čutilo tisti večer ni smelo ostati pasivno, in ker sta poezija in vino že tradicionalno povezana, so bili ob zaključku vsi deležni tudi razvajanja s sadovi trte... KUS pa neutrudno deluje naprej; poleg zbiranja poezije, Filmoljuba in gledališke, fotografske ter likovne delavnice je letos pripravil tudi izdajo pesniške zbirke; v marcu in aprilu se bo v okviru Meseca kulture v nizu petih tednov zvrstilo kar nekaj kulturnih dogodkov, zamišljenih kot tematski dvojčki večinoma v kombinaciji filma in koncerta. Celoten projekt se bo sredi aprila zaključil z naslednjim večerom poezije. Kar je lansko leto pomenilo rojstvo, se je letos razvilo v tradicijo. Upamo lahko, da se bosta tako zimski kot pomladni večer obdržala tudi v prihodnje. Sveže ustvarjalne ideje in pesniški motivi študentov pa že čakajo, da na njih posije pomladansko sonce. Neskončno sonce... no, končno.

Poezija

Izmenjavanje mnenj in vtisov, ki jih je na poslušalce naredil pesniški večer. Ob poeziji je vino nepogrešljivo.

Multmedijska preobleka poezije; za mešalno mizo sta Pamo&Pasha.

tok zavesti

POEZIJA

pesnik: Hawk Eye

MOJ MEDENI TRENUTEK

NEUPORABLJEN STAVEK

Moj mali medeni trenutek vsak večer me v svoje roke vzame. Vsak večer ta sladkobni ob?utek v mojih mislih se vname. Kot duh, iz nič se pojavi ne vpraša, se le dotakne in že leživa v mokri travi se loviva, me medena noga spotakne Moj mali medeni trenutek. Lahka sem, peresce brez bremena neseš me, nosi me zrak in plavava po divjih rekah, igrava se, otroka dva, mahava ljudem. in skačeva po zasneženih smrekah. Moj mali medeni trenutek. Vzameš me, me neseš v višine, zjutraj spet me vrneš v zemeljske ravnine. In zbudi me vonj medu iz sanj.

Opazujem te, ko drviš proti meni. Brez oziranja, Hitro, Mogočno. Pripravljen imam stavek, da te ustavim. Zaradi premnogih poskusov izbrušen kot izdelek najskrbnejšega kiparja. Pa vendar v danem trenutku zglajeni robovi postanejo ostri, stavek postane prevroč, da bi ga zmogel obdržati v roki. Odložim ga v njegovo z žametom oblazinjeno skrinjo in te pustim, da greš mimo. Ostane grenak priokus v ustih.

Ne čakaj na zvezdne tolarje To je pravljica Zvezde ne padajo z neba Sam moraš ponje preko trnja

lokvanji lebdijo na vodi šume mesta preglasi krakanje vran veter v mladih hrastovih grmih rahlo tresenje tal, ko gre mimo tramvaj v daljavi mah se tesno drži skal jaz tudi

Glasbena priložnost

KO SE DEČVA ZALJUBI V ASISTENTA T. OP.: VSAKA PODOBNOST Z RESNIČNIMI DOGODKI/OSEBAMI JE ZGOLJ PLOD VAŠE DOMIŠLJIJE. Ura je tiho tiktakala. Skozi žaluzije so že prodirali šibki jutranji sončni žarki, Dečva pa je še sladko spala pod toplo odejo in sanjala svojega Princa. Vendar ne za dolgo. Prebudilo jo je tolčenje po steni. Aha, je pomislila Dečva, spet je sosedova ta stara zgrešila stran. Soseda je bila namreč že v letih in je postajala rahlo sklerozna, zato se je v zadnjem času vse večkrat pripetilo, da je z metlo tolkla po napačni steni. Hotela je namreč prebuditi svojega sina, ki je živel v sosednjem stanovanju. Dečva je hitro vstala ter pogledala na uro - ter se zdrznila. Danes ji je morala odpovedati budilka! Na hitro se bo treba spraviti v red in čim prej odpraviti, če noče zamuditi. Vendar ni nikdar dobro, če je človek pod pritiskom... stres slabo vpliva na človeka, si je rekla. Vendar se je že v kopalnici zataknilo, ko je morala čakati še obe cimri, da zadovoljivo opravita s svojo higieno. Potem je skočila v kuhinjo, kjer jo je raztogotil (spet) prazen hladilnik. Lepa si je včeraj očitno spet privoščila skupno večerjo s tipom. Jezna je nase navlekla kavbojke in se spravila v rahlo preozko majčko, še zadnjič vrgla pogled na razmetano predsobo in zavpila, tik preden je zaloputnila za sabo: "Tina, Lepa, ni se treba truditi s kosilom še zame. Greva s sošolko na bone!" Preden je šla na faks, je zavila še v sosednji Mercator po sendvič in banano, da bi ju na hitro zmazala pred vajami. Vendar je bila notri taka gneča, da jo je vse minilo in se je ritensko izmuznila iz trgovine. "Danes se je pa res ves svet obrnil proti meni," si je rekla, "stopim k Silvotu, da me malo razvedri. Pa še enega mafina si bom privoščila zraven kofeta. Potem pa res grem na inštitut za fiziologijo."

KLAVIRSKO TEKMOVANJE NA NIZOZEMSKEM Za študente, ki se klavirsko ne izobražujejo na glasbenih akademijah ali konzervatorijih, torej tudi za nas, medicince, organizira Univerza v Utrechtu v prihajajočem oktobru že šesto mednarodno klavirsko tekmovanje Pomeni izvrstno priložnost za vse, ki ob študiju pogrešajo glasbeno ustvarjanje in nastope. Tekmovanje poteka v treh etapah, trije finalisti pa igrajo z orkestrom in si razdelijo denarne nagrade. Srečajo se sorodne duše z vseh koncev sveta, ki jih kljub raznolikim primarnim študijskim usmeritvam druži predanost do klavirske

april 2004

glasbe. Na enem izmed preteklih tekmovanj je bila kar polovica udeležencev študentov medicine. Bivanje in prehrano priskrbi organizator. Prijavnico in več informacij najdete na www.pianocompetition.uu.nl

"No, kolegica, kaj je to EKG?" "E...eee, to je-mm...z njim gledamo, kako srce dela-" "Ne, kolegica, ne, to je elektrokardiografski zapis. In spremlja kaj?" Grr. Dečva je imela pametnjakoviča že dosti in najraje bi mu zabrusila, da ni edina študentka na vajah, naj še koga drugega kaj vpraša. Končno jo je pustil pri miru, vendar z vtisom sajitak-nč-ne-veš-kaj-se-sploh-ukvarjati-s-tabo, tako se je vsaj njej zdelo. Vaje so z izjemo nekaj bridkih trenutkov za Dečvo minile brez posledic. Vmes je postalo celo zabavno, ko so morali kolegu Janku namestiti elektrode in izmeriti EKG odvode. Asistent se je med tem celo izkazal za ne tako zelo zadrgnjenega in Dečvi za trenutek

tok zavesti

Prigode kolega Jelka

ni deloval kot polikan snob, ki se strašno trudi govoriti ljubljanščino.

Rok Devjak

Ilustracija: Marjana Udovič

Lizika

Kak teden kasneje je Dečva že skakala po Vrazovem trgu in si v knjižnici sposojala vse mogoče bukve in atlase za histo, kajti odločila se je, da jo spravi pod streho še marca. Ko se je dodobra otovorila, je krenila proti faksu in kakor ji je bilo v navadi, preden se je utaborila v veliki predavalnici, je zavila še v Mandibulo, da bi se okrepčala s čistim (more/less) kofeinom. Na vhodu je obstala - bil je tam, sedel je za šankom in srkal skodelico čaja. Sama sebi se je začudila, ko so ji kolena postajala bolj mehka, ko se je bližala šanku. Daj, Dečva, spravi se v red, takle asistent-snob te pa ja ne bo spravljal iz tira, si je rekla. Silvo jo je, kot vedno, sprejel z nasmehom: "Ka bo dobrga, Dečva?" Naročila mu je kapučin in preklinjala trenutke, ko je morala tako dolgo stati tako blizu asistenta. Trudoma je počasi obrnila glavo in presenečena ugotovila, da jo ta gleda. Skoraj proti svoji volji se je nasmehnila. Zdelo se ji je zelo čudno - nasmehnil se ji je nazaj, in v njegovem vedenju ni bilo nič oholega, presenetljivo se sploh ni zdel povzpetniški snob, za kakršnega ga je imela. Zdaj ga je videla v pravi podobi: bil je le prijazen mlad fant. V tem ji je Silvo pred nos postavil kapučino. Vsa zmedena, še sama ni vedela zakaj, se je hitro pobrala iz prostora. Dopoldne je še nekako preživela, popoldne pa se ji je vleklo. S kolegico sta nameravali napisati še seminar, česar pa se nista najbolj veselili, ker sta bili že utrujeni. Kolegica je vztrajala, da mora najprej nekaj pojesti, zato sta se odpravili v Kliničnega, kjer je skočila v Zdravka, Dečva pa jo je čakala zunaj na fotelju. Nekaj se je bila ravno zamislila, pa je slišala glas nedaleč stran. Ob njem se je zdramila in ugotovila, da poleg nje stoji On - Asistent, da jo je pozdravil in zdaj hiti stran. V njej se je nekaj premaknilo, čudno jo je spreletelo. In vedela je, da je to to. Njena usoda je bila zapečatena.

Komaj prebujen, z zaspanci v očeh, je Jelko korakal proti lokalu, kjer je bil zmenjen na kavi. Jutro je bilo sončno, čakal ga je lep dan, lepa opravila, z lepimi ljudmi. Vzdušje kot iz škatlice! Tako hodeč po ulici, je Jelko izza sebe slišal bučno govorjenje, ki se je počasi približevalo. Bila sta dva še netrezna kolesarja, ki sta se odpravljala od bogvekje. Prav počasi sta ga obšla z širokosinusoidnim gibanjem in eden je vanj vrgel pločevinko piva. Prazno in zmečkano, seveda. Jelko dogodku ni namenjal posebne pozornosti. Ga je pa takoj zatem pocukala za rokav neka gospa in ga nepotrpežljivo nagovorila: "Posprav! Vidla sem te! Ti si jo vrgu na tla." Takoj zatem pa je pristopil še starejši gospod s svežimi žemljami v naročju in pristavil: "Gospa ma prou! Posprav! Pa pir že na vsezgodaj, kaj?"

Slednji dogodki so nad Jelka prišli tako iznenada, da so ga hipoma predramili in prepričali, da ne sanja. Kot pika na i pa je bila neka desetletna deklica s čopki pri straneh, ki je hodila z gospodom. Imela je liziko. Prav privoščljivo se je nasmihala ob strani in lizala liziko, ki ji je očitno dobro teknila. Jelko se je poskušal braniti z argumenti, ki mu niso nič kaj dosti pomagali. Vse bolj je postajal nejevoljen, saj je bil kot ujet v neki brezizhodni situaciji. Slednja pa je še najbolj ugajala deklici, ki se je še naprej nasmihala in ga gledala kot smet. Je bila pač vzgojena v duhu, da so ljudje kot Jelko apriori barabe. Vdal se je. Počasi je pobral pločevinko in se namenil, da bo odšel. A tik pred odhodom je na hitro še enkrat obliznil liziko in odšel z istimi koraki kot "prišel". Vsi klici, vsa zmerjanja za njim so bila zaman. Deklica je še nekaj časa gledala v oblizano liziko, nevedeč, kako bi je oprala nesnage. Vreči jo je morala stran in bila je žalostna kljub gospodovemu zatrjevanju, da ji bo kupil novo.

april 2004

iz življenja

KAM SO VSE BANANE ŠLE… (ŽE DOLGO TEGA)

Ana Perpar

PUSTNI TOREK V ORAŽNU Nino Mirnik

Včeraj, medtem ko je oče veselo smrčal na kavču, me je moja mati prijela pod roko in mi v kuhinji, potem ko se je prepričala, da naju nihče ne posluša, prišepnila na uho: "Veš, po vstopu v Evropsko Unijo bodo banane dražje." Počakala je na mojo reakcijo, nato pa še dodala: "Pa še manj jih bo." Pardon? Pardon? Kaj ima pa politika EU z bananami? Mati mi je razložila, da v EU obstaja kvota. Kakšna kvota? Je omejeno število banan, ki jih lahko nekdo proda? Ne. Obstaja kvota, koliko banan lahko posameznik kupi. Stvar je jasna. Šele zdaj, po ratifikaciji pogodbe, bodo v javnost počasi pricurljale informacije o tem, kako kraljevsko smo nasankali. V Republiki Sloveniji bo zavladala panika. Vsak posameznik si bo poskušal nagrabiti čimveč zalog za čase pomanjkanja. Najprej bodo napadene stojnice s sadjem na ljubljanskih tržnicah. Maksimarket, Nama in ostale večje veleblagovnice bodo klonile pod hordami paničnih državljanov, ki si bodo poskušali nagrabiti čimveč banan zase in za svoje družine. Kar naenkrat bo rumenih sadežev začelo krvavo primanjkovati. To bo stanje še poslabšalo. Tudi tisti, ki so prej ohranili mirno kri, bodo takrat izgubili razsodnost. Vladni poziv, naj ostanejo mirni, bo ostal brez učinka. Vlada bo prisiljena odpoklicati velik del policistov za nočne straže pred trgovinami s sadjem. Angelom v modrem bo naročeno, naj streljajo na vsakogar, ki se bo poskušal neopaženo približati zastraženim objektom. Pomanjkanje se bo razširilo na vse vrste sadja. Lastniki sadovnjakov bodo najeli usluge raznih služb za varnost, katerih uslužbenci bi noč in dan bdeli nad sadnim drevjem. Politično stanje v Republiki Sloveniji bo postalo nestabilno. Vsakodnevni boji pouličnih tolp bodo ogrozili miren vsakdan. Tudi miroljubni državljani si bodo priskrbeli strelno orožje in brez njega ne bodo zapustili doma. Cena banan bo skočila do neba, povpraševanje po njih bo tako veliko, da bo črni trg naravnost zacvetel. Starši si

bodo trgali od ust, da bodo lahko prihranili dovolj za en obrok sadja na teden. Predsednik države bo na Združene narode poslal obupano prošnjo, naj prosim PROSIM pošljejo pomoč sestradanim slovenskim državljanom. Prve pošiljke Združenih narodov se bodo izkazale kot gnilo sadje, ki je pet let ležalo v skladiščih v Ženevi. Razjarjeni Slovenci bodo napadli predstavništva vseh tujih držav (kot tudi Združenih Narodov) in jih zravnali z zemljo. Zahvaljujoč odličnim obveščevalnim informacijam bodo vsi uslužbenci pravočasno evakuirani iz napadenih stavb. Rednim pošiljkam sadja navkljub se bo stanje v Sloveniji iz dneva v dan slabšalo. Na cestah se bodo vse pogosteje pojavljali koščeni, sestradani reveži, ki bodo bolj podobni okostnjakom kot pa živim ljudem. Oblečeni v stare cape, umazani in bolni bodo tavali po cestah slovenskih mest, iščoč zadnje ostanke svežega sadja.

Medtem ko se je večina kolegov učila za marčevske roke izpitov in se niso maskirali, je Oražnov dijaški dom spet predstavil svojo tradicionalno pustno masko. Lansko leto smo kot Tarzani napadli Pajzl in poželi skoraj izključno le odobravanje. Letos pa se je dvajset vrlih "Oražnofcev" obleklo v aerobičarke. Nase smo dali le dvoje roza najlonke, zlate ženske tangice in žensko majčko z malo prirejenim Nike-ovim sloganom Just Touch It. Pod majčko smo seveda imeli še karseda bujno oprsje in tako vzbujali zavist mnogih pripadnic nežnejšega spola. Ker je tradicionalni pustni Pajzl odpadel (zakaj že? - zelo smo ga pogrešali!), smo svojo letošnjo kreacijo predstavili na Metelkovi v Gala Hali. O tem, ali smo bili boljša maska lanski ali letošnji pustni torek, pa presodite sami.

Število obolelih za skorbutom bo dramatično naraslo. Bolnice in ustanove Rdečega križa še zdaleč ne bodo zmogle nositi bremena. Med obolelimi bo veliko število policistov in varnostnikov, zato bodo napadi na skladišča, trgovine in sadovnjake postali del vsakdana. Začelo bo veljati geslo: "Vsak zase". Tuje države bodo končno doumele, kakšno nevarnost predstavlja podivjana Slovenija. Na mejne prehode bodo postavili barikade; mejna območja bodo patruljirali vojaki iz elitnih enot. Vsak prestrašen posameznik, ki bi skušal pobegniti v Avstrijo, Italijo, Madžarsko ali Hrvaško, bo bil ustreljen. Na tisoče ljudi bo padlo pod streli tujih vojakov, ne da bi storili kaj hudega. Na koncu bo na izredni seji Združenih narodov sprejeta resolucija, da bodo kot dejanje milosti na slovensko zemljo vržene bombe z napalmom.

Aerobičarke v elementu

Razen naših predragih politikov, ki so nas v bistvu spravili v to godljo - oni bodo pa v svojem preljubem falconu veselo leteli nad oblaki. In jedli - banane… Bojni posvet Tarzanov

O tem pa več naslednjič…

Kje so banane?

iz življenja

"ZARADI TEHNIČNIH TEŽAV DO NADALJNJEGA ZAPRTO" Na pogovoru z Bojanom, uslužbencem "fotokopirnice pri Štorklji"

Martina Turk

Ko sem z novim semestrom prišla na faks, polna načrtov o zavzetem in (tokrat pa res) sprotnem študijskem delu in me je od novega, delovnega načina življenja ločil le še snop kopiranih zapiskov in starih kolokvijev, sem naletela na zaprta vrata. In ne le na zaprta vrata, tudi na zajeten kup zemlje pred vrati! " 25. 2. 2004, sreda, 11:05 je pred grmado zemlje bil opažen policijski kombi. Uslužbenca fotokopirnice smo zalotili v burnem dialogu z dvema policistoma", poroča Erektorjeva sodelavka. Nismo ostali zgolj pri opazovanjih, pač pa smo se o problemih, ki so študente Medicinske fakultete spravili ob kopirnico, pogovarjali z Bojanom, ki je v njej zaposlen že 10 let.

A to ste nekega jutra nič hudega sluteč prišli v službo in kar našli zemljo pred vrati? "Ne, v bistvu ne. Mi sploh nismo delali, ker nismo imeli elektrike. 6.4. je obravnava za motenje posesti. če bo sodišče odločilo, bomo tudi mi naprej delali. Dokler ne bo obravnave glede tiste pritožbe dedičev. Oni ne bi smeli prodati tega deleža, ker je v sodnem postopku." Bojan

NESPORAZUMI O LASTNIŠKIH ODNOSIH Hiša, v kateri je tudi vsem dobro poznana "fotokopirnica pri Štorklji", je bila v denacionalizacijskem postopku vrnjena trem dedičem. "Moj šef je kupil del s kupoprodajno pogodbo na sodišču, kjer je vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik ene osmine te hiše", pripoveduje Bojan. Potem so se preostali dediči pritožili in čeprav je bila pritožba v sodnem postopku, so celo hišo prodali novemu lastniku. S tem novim lastnikom so težave že kakšno leto. " Šel je na Elektro in vse števce prepisal nase, potem jim je rekel, da jih ne rabi in naj vse odklopijo. Nakar je natresel to zemljo pred vrata. Ko smo hoteli zemljo dati stran, je policijo poklical, češ, da mu zemljo krademo."

ARHIV ŠTUDIJSKEGA GRADIVA Nas sodno-pravne formalnosti ne zanimajo preveč, hočemo le mape z zapiski, seminarji, kolokviji… in možnost fotokopiranja v bližini faksa! Fotokopirnica sedaj začasno obratuje na Medicinski fakulteti, ta namreč razume stisko. Na istem prostoru (med srednjo in veliko predavalnico po zavitih stopnicah navzgor) je nekoč že obratovala neka druga fotokopirnica, sem izvedela od Bojana, ki je nadaljeval zgodbo: "Faks smo prosili in najeli te prostore, imamo začasno pogodbo. Premajhen prostor je. Tam si lahko šel vsaj malo na zrak." Fotokopirnico torej na nek način imamo. Še vedno pa nimamo map! Tako smo se navadili nanje, da se nam zdijo povsem samoumevne. In kam sega zgodovina tega arhiva študijskega gradiva? To je v bistvu Bojanova osebna zbirka. " Saj koristi jaz od tega nimam," pripoveduje. "Zbirka je nastajala 10 let. Eni zapiski so tako za 4 leta, potem pa že hočejo nove, ker se sigurno kaj spremeni."

Govorilo se je že, da je s pafija pobegnil transgenski krt

Fotokopirnica pri Štorklji

Vprašam ga, ali se je ob sestavljanju zbirke naučili kaj medicine? "Včasih, ko nimaš kaj za delat, pa res malo pogledaš," odgovarja. In se najde kaj zanimivega? " Veš, da se. Drugače ljudje ne bi študirali medicine. Sploh pa je veliko tega. Veliko študentov poznam, res, tako smo prijatelji, s kakšnimi igramo skupaj tudi nogomet. Govorijo mi, kako je težko, kako veliko je za predelati." In kakšna je možnost, da bi zbirko študijskega gradiva prestavili sem, na faks? "Načeloma je tako", zaključuje Bojan: "S temi mašinami jaz ne morem narediti toliko kopij, kot jih naredim na one velike mašine dol, sigurno da ne. Drugače ne bi bil noben problem." Ostajamo torej brez starih kolokvijev. Isti kopirnici so študentje nekoč menda govorili "Pri svečarstvu", vhod je bil iz druge strani, od zadaj. Menjave generacij pomenijo tudi zamenjavo imen - danes je to fotokopirnica "Pri Štorklji". Glede na okoliščine pa se sploh ne bi bilo čuditi, če bi jo prihajajoči rod oklical za fotokopirnico "Pri krtini".

šport

ŠPORT NA UNIVERZI Bo financiranje športne dejavnosti na univerzi še naprej to, kar je bilo do sedaj, ali pa bo le pretveza in sredstvo za reševanje materialnih in kadrovskih težav Fakultete za šport?!!! Članice univerz so do sedaj lahko namenjale do 1,2 % sredstev za študijsko dejavnost univerzitetnemu športu, od leta 2004 do 2008 bo ta odstotek 3 %. Prvič do sedaj so namenska sredstva za športno vzgojo na visokošolskih zavodih podvojena. Namera Fakultete za šport je preusmeritev vseh zagotovljenih finančnih sredstev, namenjenih športu na UL, na svojo fakulteto. S strani vodstva FŠ je bil s tem namenom Univerzi podan predlog centralizacije športa na UL v obliki Centra za univerzitetni šport na FŠ. Predlog vodstva FŠ je bil izoblikovan brez vednost učiteljev športne vzgoje na UL, katerim je bila na ta način odvzeta možnost strokovne presoje omenjenega predloga, in kar je najhujše, brez upoštevanja mnenja nas študentov, ki nam je univerzitetni šport prvenstveno namenjen. Nedvomno lahko iz metod in postopkov FŠ

april 2004 Napovedujemo...

Duško Zagoranski pri nameravani reorganizaciji univerzitetnega športa sklepamo, da si s tem želi pridobiti le sredstva za reševanje lastnih tako materialnih kot kadrovskih problemov. Prav tako je treba izpostaviti tudi problem športne infrastrukture za potrebe študentov, v katero se v zadnjih desetletjih na žalost ni vlagalo. Vemo, da sta univerzitetnemu športu namenjeni le dve telovadnici, pri čemer je treba poudariti, da FŠ svoje dvorane univerzitetnemu športu ne namenja. To dejstvo kaže na to, da bi bilo v Ljubljani treba najprej zagotoviti boljše materialne pogoje za šport na Univerzi in šele potem razmišljati o reorganizaciji, predvsem pa centralizaciji.

BATAVIEREN RACE Konec aprila se 50 medicincev odpravlja na Nizozemsko na Batavieren race. To je največji etapni tek na svetu, zapisan celo v knjigi svetovnih rekordov, poznajo pa ga tudi kot največjo in najboljšo zabavo v državi. Proga je dolga kar 180 kilometrov, razdeljena je na 25 etap, dolgih od 3,5 do 12 km, speljana pa po lepem podeželju južne Nizozemske. Začeli bomo z "ogrevanjem" v Amsterdamu, v nadaljevanju skušali teči hitreje kot ostalih nekaj tisoč športnih navdušencev iz cele Evrope, zaključili pa - kot se za tako prireditev spodobi - z zabavo. Držimo pesti za naši dve ekipi!

V preteklih dneh smo študentje fakultet, članic Univerze, podpisovali peticijo proti zgoraj obravnavanemu problemu in tako prispevali tudi svoj delež ter podali svoje lastno mnenje, ki bo vsekakor vredno obravnave ter upoštevano.

V novo sezono z Red Bullovim "narobemobilom" Ste se že kdaj peljali v avtomobilu, narejenem za angleški trg, torej v takšnem, ki ima volan na desni? Večina verjetno ne, si pa gotovo predstavljate, da je za nevajene to precej nerodno početje. Zadevo še dodatno zapletejo angleške ceste, ki so v stilu otoške nekompatibilnosti solidarno obrnjene, in kot da ni dovolj, da se moramo navaditi sedenja na sovoznikovem sedežu, držati za volan in se voziti po "napačnem" voznem pasu, nas na koncu v obup spravi še prestavna ročica, ki je v angleških vozilih praviloma namenjena levi roki, torej popolnoma drugi kot drugje v Evropi in večini sveta. Narobemobil, kaj pa drugega!? A če Angleži sežejo do skrajnih meja, gredo Slovenci še dlje. Ko so člani študentske flote rdečega bika nekega večera v ljubljanski piceriji razglabljali o prihodnjih projektih, je na dan prišla tudi prva misel o vozilu, ki bi deloval popolnoma narobe, z njim pa bi slovensko mladino vzpodbujali k razmišljanju o varnosti v prometu. Rodil se je Red Bullov Baby Soap, dogodek, ki je v svoji prvi izdaji - lani - z navdušenjem zaznamoval pet študentskih lokacij v Ljubljani in Mariboru, letos pa se na študentsko sceno vrača še nekoliko izpopolnjen. Narobemobil je delo Marka Kaluže, ki je v svoji delavnici sestavil pravo uganko za malce manj motorične in pravi izziv za tiste, ki mislijo, da jih "narobekomande" ne morejo ustaviti. Vozilo se premika s pomočjo vrtenja pedal nazaj, da gremo naprej, zavija pa levo, ko vrtimo volan v desno, in obratno. Za tekmovalce, ki se na vsaki tekmi pomerijo v spret-

Šport na MF

nostni vožnji z njim, je sodelovanje vsekakor velik preizkus. Vozilo seveda ne uboga rado, lani pa smo opazili, da je vlogo pri nespretnosti velikokrat igrala tudi žuru ob prireditvi primerna "rahla" okajenost in stožci, okoli katerih je bilo potrebno loviti krivine, so hitro postali smrtni sovražniki številka ena. Borba za mesta, ki prinašajo nagrade, bo tudi letos huda in napeta, poleg vozniških sposobnosti pa bodo o uvrstitvi seveda še vedno odločali tudi promili alkohola v krvi. Manj napihanih promil bo prineslo manj kazenskih točk, to pa posledično boljšo uvrstitev in morda tudi kakšno nagrado. Se torej vidimo 7. aprila v Rožni dolini na otvoritvi letošnje sezone? Ne bo časa? Nič zato. Ostanejo še štiri predtekmovanja v maju. Neuradni datumi so: 5. maj (lokacija zaenkrat še skrivnost), 12. maj (Maribor, študentsko naselje), 13. maj (Kranj, Teden mladih), 19. maj (Fakulteta za šport). Tega res ni vredno zamuditi …

šport

Triatlon (in nekaj vtisov iz tekem) "Samo še 42 km, pa sem končal" je rekel in že ga nisem videl več, ko je pred tem prekolesaril 180 km, še prej pa 3600 m preplaval. Res malo v primerjavi s tem, kar je že opravil.

Srečko Dobrecovič

Poznamo pa tudi krajše triatlone, namenjene širšim množicam amaterjev in entuziastov, v katerih pa ni pomembno zmagati, ampak priti do konca. Prve izkušnje s triatlonom sem imel v gimnaziji in od takrat je to moj edini pravi šport. Štart

Triatlon je nastal zaradi večnega prepira, kateri izmed treh ameriških vojaških časnikov, ki so služili na Havajih, je boljši športnik. Vsak je bil prepričan, da je njegov šport prestižnejši od drugih dveh (plavalec, kolesar in maratonec) in da je on s tem boljši športnik, vse dokler se niso enega sončnega dneva spomnili, da naj se pomerijo v vseh treh. To se je zgodilo ravno na Havajih v razdaljah, ki so navedene zgoraj. Rodila se je najprestižnejša tekma vseh časov. Ta Meka triatloncev je tudi hud preizkus, saj temperatura zraka na soncu presega vse fiziološke meje (50°C), vrh tega pa imamo v tisti modri morski vodi nekaj "domačih živali" z imenom pes. In koliko vse skupaj traja? Najboljšim je uspelo to v manj kot 8 urah, navadni smrtniki pa se zelo veselimo, če nam to uspe pod 10 urami.

Stojimo na štartu v mrzli jezerski vodi, v kateri se nočejo kopati niti račke, štartna pištola se sproži in vsi se odrinemo. Vlada neopisen kaos, vse se peni, ničesar ne vidiš, nekaj podobnega nogi te je zadelo v rebra, a vseeno nadaljuješ. Po desetih sekundah ugotoviš svoj položaj in loviš tempo. Nemci, Avstrijci in Italijani v boju za zmago, seveda se boš vmešal in poskušal premagati večne tekmece. Po dresu, ki se v vodi komaj razloči, kasneje ugotoviš, da je bil tip, ki te je povlekel za ramo, makaronar. Uslugo sem mu vrnil takoj, ker dolgove je teba plačati čim prej; prijel sem za glavo in se odrinil za dolžino telesa. Na vidiku je prvi menjalni prostor. Prilezeš iz vode in tečeš do kolesa.

Standardna razdalja plavanja je pri šprintu 750 m, pri klasiku pa 1500m. Plava se lahko v morju, jezeru ali bazenu, obvezna oprema pa je kapa s številko in kopalke. Prepovedana je uporaba vseh plavalnih pripomočkov (plavutke, lopatke, rokavice ipd).

Sedeš na kolo in začneš poganjati kot cirkular. Hitro se formirajo grupe. Kot pod taktirko najboljšega dirigenta smo vsi kot najbolje uigran tim. Menjave v ospredju se

Triatlon

vršijo brez potrebnega dogovora. V primeru prezgodnjega omaganja tistega, ki bi moral vleči, je mogoče slišati kletvice v vseh jezikih. V daljavi slišimo sodniški motor. Hitro se razidemo in se pretvarjamo, da ne vozimo skupaj. Žvižg naznani rumeni karton. Zopet nekaj tujih besed: "Warum ich?" ali "Sej si slep". Ko se oddalji, se zabava nadaljuje. Bliža se zadnjih nekaj kilometrov, vsi postajamo hudo podobni največjim psom, ki samo iščejo možnost za pobeg. Poskusi se vrstijo eden za drugim, nog ne čutiš več od kisline in ugotoviš, zakaj je zračni upor tako pomemben dejavnik pri konstrukciji aerodinamičnih vozil. Bidone si že zdavnaj izpraznil, a misel, da boš pil po drugem menjalnem prostoru, te žene naprej. Vidim redarja z zastavico, naznanja sestop s kolesa, in takoj odpnem čevlje ter pred menjalno črto stopim s kolesa. Pri šprintu je kolesarska proga dolga 20 km, pri klasiku 40 km. Obvezna oprema je čelada, štartna številka je na hrbtu. Ponekod je prepovedana vožnja v zavetrju. Minimalna razdalja med tekomovalcema je 10 m, če ga prehitevaš, moraš to opraviti v 30 sekundah. Kazni za neupoštevanje so rumen karton (dva pomenita diskvalifikacijo) in stop & go (ustaviš se, dvigneš kolo nad glavo in nato nadaljuješ tekmo - ena najhujših kazni, ki pa je nisem slišal izreči še nikoli). Kolo naj bi bilo cestno, ni pa nujno, zaželjeni so tudi kolesarski čevlji.

šport Preobuješ se v superge, popiješ par požirkov in kolikor ti moči še dopuščajo, loviš tekmovalce pred seboj. V tem trenutku se približno tretjič vprašaš, zakaj to počneš, ali ne bi bilo bolje počivati v senci in nič početi. Najpomembneje je, da nimaš kamnčka v čevlju, tako zoprno in nevarno je, da se moraš ustaviti in izgubiti toliko mest. Dobri tekači držijo tempo, ki ti ne odgovarja, zato moraš imeti svojega. Na teku si sam! Zmanjkuje ti moči in misliš, da si čisto na koncu, vendar odgovor je ne, pospešiš tempo in zdržiš še zadnjih par kilometrov. Publike je vse več, tudi znani obrazi, ki te spodbujajo in navijajo. Neopisni občutki ti mešajo glavo in pozabiš na bolečino, tip, ki si mu gledal rit že kilometer, ti preseda. Napadeš in v finišu ga premagaš. Kot bi dobil naječjo stavo. Zasopel iščeš samo še nekaj za piti in kam

april 2004 klasika 10 km. Posebnih omejitev ni, le bližnjic ne smeš iskati (pri teku v krogih), saj te diskvalificirajo. Imeti moraš že uhojene superge, ker nove povzročijo hude travmatološke spremembe - amputacija pod vprašajem. Ženke morajo imeti kvaliteten dres, če so bolj bogato obdarjene, drugih razlik ni.

se boš usedel. Tekme je konec, zmagal si, pa čeprav nisi prvi. Pri teku je štartna številka na prsni strani. Razdalja za šprint je 5 km,

Utrinki so bili iz tekme v Avstriji. Domače tekme so tudi zelo zanimive, ker srečaš veliko znanih prijateljev, jezik ni nikoli problem in si po tekmi hitro doma. Vedno moraš iti v spremstvu vsaj enega prijatelja/ice in nikoli jesti 2 uri pred tekmo! Vse dodatne informacije na sedežu kluba TKL Ziherlova 40, 1000 Ljubljana.

SKIWEEK 2004 - MEDICINCI, SNEG IN MAČEK V zadnjem tednu študijskih počitnic se je hotel v Lokah pri Mozirju napolnil s študenti medicine. Zbrani z vseh evropskih koncev, smučarsko opremljeni in željni druženja smo prišli s ciljem, da preizkusimo smučišče Golte, pa tudi vzdržljivosti, ki jih zahtevajo večerne ure. Projekt Mednarodni teden smučanja Skiweek je organiziralo Društvo študentov medicine Slovenije. Sam projekt pa je pod okriljem Evropskega združenja študentov medicine (EMSA). Zaradi odmevnosti dogodka iz prejšnjih let smo tudi letos gostili več kot 35 študentov medicine iz Nemčije, Anglije, Finske, Srbije, črne Gore in Makedonije. V dneh pred smučanjem je potekal strokovni kongres o aktualni temi visokošolskega izobraževanja - Bolonjskem procesu. Študenti so razpravljali o možnostih mednarodnega povezovanja in svoja stališča izrazili v uradni izjavi, ki so jo tudi podpisali. Druženje se je neformalno nadaljevalo 70 kilometrov severnovzhodno od Ljubljane, 1400 m nad morjem.

Aleksandra Mohar, Nina Fister

Ko smo prispeli do hotela, so naši pogledi presenečeno obstali na pomladno zelenih travnikih, obsijanih s soncem, kar ni bilo v povezavi s tematiko tega tedna... smučanjem. A že lastnik hotela nas je potolažil, da je na smušišču dovolj snega, in da smuka vsekakor bo. V čisto novem hotelu smo se po hitrem postopku razdelili po sobah. Potreben je bil počitek, saj nas je že zvečer čakala prva zabava. Vsako jutro nas je avtobus odpeljal do 5 kilometrov oddaljenega vznožja hriba, od koder nas je sedežnica povzdignila do smučišča. Proge so navdušile tudi zahtevnejše smučarje, nekateri pa so na boardu ali smučkah stali celo prvič. Zunanji faktorji so bili ugodni. Ko so naše moči popustile, smo se regenerirali v zavetju tople koče. Ob vrnitvi v hotel smo vsak na svoj način preživeli čas do večerje: nekateri na kavici, drugi v postelji. Po večerji so nas čakale tematske zabave, ki smo se jih vsi cel dan veselili. Že v nedeljo je bil organiziran spoznavni večer, potem pa so mu sledili Pižama parti, karaoke in Village parti. Najbolj pa smo bili navdušeni nad Fetish partijem, ki je

SKIWEEK 2004

odlično uspel. Predstavili smo lastne kreacije, narejene iz črnih polivinil vrečk, ki so normalno namenjene odpadnim produktom. Zaposleni v hotelu Benda so nam bili v vseh pogledih naklonjeni, izponili so nam še tako zahtevne želje in pogledali skozi prste, ko je bilo potrebno. Na koncu tedna, ko smo izpraznili še zadnje rezervoarje energije, smo se le stežka ločili od novih prijateljev. Domov smo odšli s prijetnimi občutki in željo, da se čimprej spet vidimo.

prosti čas

NAGRADNA KRIŽANKA Pravilno geslo iz prejšnje številke: EREKTOR. Verjamemo, da ni bilo pretežko. Prejeli smo nekaj pravilnih odgovor, ampak brez imena. Dragi bralci, če ne boste napisali poleg pravilnega gesla svojega imena, vam nagrade žal ne moremo podeliti. V tej številki je nagrada samo za bralke, in sicer večerja v dvoje z mladeničem Igorjem, ki ga vidite v desnem spodnjem kotu križanke. Naj omenimo le, da bo večer nepozaben. Pravilne odgovore oddajte v Erektorjev nabiralnik ali nam pišite na: erektor@dsms.net

Punce, Igor pričakuje!! 1 - procesi razgradnje snovi v telesu 2 - beseda, ki se ponovi v naslovu humoristične nanizanke o Francozih med 2. svetovno vojno 3 - prvi solmizacijski zlog 4 - slovenska pevka Rupel 5 - 18. črka abecede 6 - slovenski skladatelj in orglar Anton 7 - daljša pripovedna pesnitev 8 - avstrijski kipar (Georg Raphael) in angleški režiser (Clive) 9 - makedonsko kolo 10 - sibirska kuna 11 - organizirana skupina celic 12 - pisalo brez nezvočnikov 13 - zračno plovilo na vroči zrak 14 - testament 15 - ovoj 16 - spolni izliv 17 - pevec Pestner 18 - svetnik, zaščitnik čebel in čebelarjev 19 - taborniki

20 - italijanski letalski konstruktor Umberto 21 - ameriška zvezna država 22 - Los Angeles 23 - močan biblijski junak 24 - ovitek 25 - litij 26 - najpogostejša trdota svinčnika 27 - kalij 28 - gastrointestinalni trakt 29 - Shakespearov junak 30 - radij (kemijski element) 31 - prvi vokal 32 - tisti, ki ubija 33 - ameriški igralec Humphrey 34 - reka na Peloponezu 35 - jugoslovanski denar 36 - učenje 37 - izraz pri orientiranju (glede na kote) 38 - Popajeva ljubezen 39 - prvi solmizacijski zlog 40 - ljudožerska različica BSE 41 - britanski premier Tony 42 - slovenski premier Anton

43 - Mohamedov tast, tudi pogost pridevek k arabskim imenom 44 - srebro 45 - ameriški igralec Brad 46 - Sumerska boginja zemlje, tudi podredni veznik 47 - vnetje možganskih ovojnic 48 - Brazilija 49 - kisik 50 - pravljična dežela, kjer domuje čarovnik 51 - veda, ki se ukvarja z imunskim sistemom 52 - kalij 53 - zdravilo 54 - doba, vek 55 - Aljaž Pegan 56 - dolžinska merska enota 57 - pridevek več škotskih priimkov 58 - merilo kislosti ali bazičnosti 59 - Novo mesto 60 - francij 61 - nekdanji finski tekač Paavo 62 - nigerijska pokrajina

Nagradna križanka

63 - vrsta oblačila 64 - enka 65 - prva črka abecede 66 - ameriška preiskovalna agencija (Federal Bureau of Investigation) 67 - nemški zdravnik Paul (po njem se imenuje vrsta bakterij) 68 - prvi vokal 69 - atenski kralj 70 - Velika Britanija 71 - zrakoplovec 72 - dušik 73 - avstrijski operni skladatelj Ernest 74 - podoba, tudi izraz v geometriji 75 - kalcij 76 - gora v Švici 77 - Jean Harlow 78 - Richard Gere 79 - žveplo 80 - snov, ki se uporablja za beljenje 81 - gojenec častniške šole (pri nas npr. dijak policijske šole) 82 - amper

vas

83 - liter 84 - del okna v programu Windows, s katerim premikamo stran 85 - samostojni solistični nastop 86 - ime mafijskega šefa Caponea 87 - koča, hiška 88 - cigan 89 - italijanska filmska igralka Miranda 90 - vodna žival s klešči in huda bolezen 91 - skandinavski drobiž 92 - iridij 93 - solmizacijski zlog (G) 94 - roman Dostojevskega 95 - polmer 96 - avtomobilska oznaka Finske 97 - oslovski glas 98 - ameriški režiser Martin (Taksist, Barva denarja…) 99 - Strahovnik Igor 100 - jod 101 - enota za merjenje električne upornosti 102 - cenik storitev

april 2004

prosti čas

Z EREKTORJEM PO SPLETU

http://www.mszs.si/slo/solstvo/visoko/visoko.asp Na tej povezavi so zbrani dokumenti o Bolonjskem procesu oz. konvenciji, ki nam bo v prihodnosti krojila študentsko usodo v novi Evropi.

http://www2.gov.si/mz/mz-splet.nsf Če se sprašujete, čemu vse peripetije in napadi na ministra Kebra…. na dolgo in široko v Beli knjigi na spletu.

http://www.24ur.com/zdravniki/index.php POPOVI ZDRAVNIKI Zakladnica koristnih odgovorov na poljudna zdravstvena vprašanja, s katerimi vas mučijo babice, sosede in frizerke, je kot nalašč za nevešče govorce.

http://www.rompompom.net/bonapetit/index.asp Portal ponuja študentom popoln pregled restavracij, ki so vključene v sistem ponudbe hrane na bone: ocenjevanje, najboljših deset, najnovejših pet, dnevna ponudba, delovni čas,… Še v povojih.

http://www.stajerc.org/ Čuj ti, v Ljubljani si! Razvpiti KMŠ ne slovi le po vsakodnevnih zabavah, organizirajo tudi okrogle mize, potopisna predavanja, gledališke večere. Preglejte napovednik dogajanja! http://www.therightbrain.co.uk/ http://www.zzs-mcs.si/isis Zdravniška zbornica Slovenije predstavlja na spletu najnovejše izvode revije Isis, ki vabijo k zanimivemu in izčrpnemu branju. Od letnika 2001 naprej.

Surfajmo po netu

Stran je posvečena prikazovanju kreativnih stvaritev študentov medicine in zdravstvenih delavcev: fotografije, slike, grafike, pesmi, zgodbe. Vsekakor vredno ogleda.