Erektor 2 December 2003 by Drustvo studentov medicine Slovenije (DSMS)

Ä?asopis ĹĄtudentov Medicinske fakultete

december 2003 letnik 01.02 150 SIT

ov m o kond

ja o v z ra a n i v o d o Zg Trop ska med Mad icina agas na karj gine u, kolo gija v Br azili ji

In t la erv st ni ju s ko Si m lv om M A an S vo , P t ĹĄ A u N r d Si o d ib k s n t s e ul o n a slov n e oz r v e za n

uvodnik

december 2003

Narod ljubi heroje

"Celo James Bond je bil v eni izmed svojih epizod poslan na odstranjevanje prostih radikalov. Ni kaj, junaki morajo biti mladostni, čili in vitalni, drugače jih ni. In kdo jim ohranja življenja, medtem ko rešujejo svet? Na pomoč priskoči medicina. In potem tudi zdravnik postane junak. Ekranizacija belih halj je tej trditvi gotovo v podporo. Ni treba brskati po TV-sporedu, samo pritisnite na daljinca in vsaj po enem kanalu se bo valila truma angažiranih zdravnikov. Gorski zdravnik, Vaški zdravnik, Urgenca, Bolnišnica upanja, Zadnje upanje, Angel v belem…Celo plastiko iznad dekoltejev zamenjujejo fatalne dohtarce. Sprašujem se - zakaj? Odgovarjajo mi - le kako ne, narod ljubi heroje! Narod ljubi vse, kar je nedosegljivo, spoštljivo in neznano. Včasih narod hoče, da bi ga narod ljubil. Takrat je treba biti nekaj več. Morda dajati vtis vsesplošne kompetence, učenosti in inteligence? Zveneti kot najbolj razgledano in pametno bitje na svetu? V tej smeri mi ne gre najbolje. Še enkrat moram začeti ta sestavek. Torej. Celo James Bond (v njegovi vlogi se je doslej preizkusilo pet igralcev - Sean Connery, George Lazenby, Roger Moore, Timothy Dalton in Pierce Brosnan , govorim pa seveda o prvem, Seanu Conneryu) je bil v svoji epizodi Never Say Never Again (edini Bondov film, izmed enaindvajsetih, ki ga ni zastopala filmska družba MGM-Metro-Goldwyn-Mayer), premierno uprizorjeni leta 1983 (isto letnico nosi tudi MGM-ov Octopussy z Rogerjem Moorom ), poslan na odstanjevanje prostih radikalov, ki so atomi, ioni ali molekule z nesparjenim spinskim kvantnim številom. Včasih je treba navreči kakšen detajl in potem ljudje privzamejo, da si poučen o vseh širših okoliščinah. Blefiranje je mati modrosti. Razen, če si zdravnik. Ali morda tudi takrat? Na Titaniku je menda bilo 36 000 jabolk, 36 000 pomaranč, 36 000 limon in 13 000 grenivk. 34 ton svežega mesa. Bonda na Titaniku ni bilo. Steklenic piva so prešteli 16 000. …lobanjice se bele kotalijo čez svet, preštevati, preštevati, red mora biti, red. (Svetlana Makarovič, Preštevanje) Človeško telo ima 3 milijarde svojevrstnih genov, 33 vretenc, 23 lobanjskih kosti, 4.2-6.3x1012 eritrocitov na liter krvi. Erektor ima 40 strani.

kje je kaj?

Stvarniki

V s e b i n a

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA Martina Turk

UVODNIK Narod ljubi heroje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 02 ..

UREDNIŠKI ODBOR Rok Devjak Polona Maver Tina Peršuh Petra Tomaževič Maja Tripar LEKTORIRANJE Irena Vrečar OBLIKOVALEC Lovro Žiberna STALNI SODELAVCI Aleksandra Mohar Ana Perpar Anita Tadić Petra Trpin Alenka Vittori Duško Zagoranski Primož Žužek PRI TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE: Andreja Avberšek Špela Baznik Andej Doma Liza Grčar Katja Kovač Tomaž Podlesnikar Rok Ravnikar Blaž Vrhnjak Marko Žličar ILUSTRACIJE: Marjana Udovič Fotografija na naslovnici: doc. dr. Miroslav Petrovec, dr.med TISK: Diling d.o.o., Velenje NAKLADA: 700 izvodov IZDAJA: Društvo študentov medicine Slovenije, Korytkova 2, Ljubljana

Vaše prispevke pošljite na: erektor@dsms.net Cena vključuje 8,5% DDV.

V VRTINCU SiNAPSA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 04 .. Camerata medica.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 06 .... Medicina & Pravo . . . . . . . . . . . . . . . . . . .08 ... INTERVJU Silvo Ivanjko, šef Mandibule. . . . . . . . . . . 10 .... NA SCENI Hagada. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 .. Prešernove nagrade. . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 . Droge. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 . Zvestoba. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 ..

POLJUDNO & ATRAKTIVNO Zgodovina razvoja kondomov. . . . . . . . . . 17 . Medicinske zanimivščine. . . . . . . . . . . . . . 19 . NAPOVEDNIK Januar 2004 & Februar 2004. . . . . . . . . .20 . PRIPRAVLJA SE Ski Week. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 ... Mednarodni trening v Kairu. . . . . . . . . . . . 21 ....

INTERVJU Maša Šukunda, predsednica DŠMS . . . . . 22 .... POD TUJIM NEBOM Tropska odprava na Madagaskar. . . . . . . 25 ... Split. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 ... Brazilija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 ... MNENJA Drugi o nas. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31 .. TOK ZAVESTI Kako je biti stomatolog?. . . . . . . . . . . . . . .32 ... Zakaj Arabci ne marajo Disneya?. . . . . . . 32 ... Prigode kolega Jelka. . . . . . . . . . . . . . . . . 33 .. NOVOSTI Zbirka poezije študentov MF. . . . . . . . . . . 34 ... Moj prvi Erektor. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 .. PRED IZPITI Po spletu z Erektorjem. . . . . . . . . . . . . . . . .36 . Lestica histologiziranosti. . . . . . . . . . . . . . .37 . Medicinka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 .... Nagradna križanka. . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 ...

v vrtincu

december 2003

SiNAPSA JE …VZPOSTAVITEV STIKA IN SIMBOL KOMUNIKACIJE Doc. dr. Maja Bresjanac o slovenskem društvu za nevroznanost

Martina Turk

Raziskovalna pot doc. dr. Maje Bresjanac je vodila iz Ljubljane prek krajših obiskov na Inštitutu Max Planck v Münchnu in na "Projektu za ozdravitev paralize inštituta v Miamiju do dveletnega nabiranja raziskovalnih izkušenj na Univerzi v Rochestru, v državi New York, ZDA. Doktorirala je na Univerzi v Ljubljani, kjer je na MF zaposlena kot učitelj patološke fiziologije. Vodi Laboratorij za regeneracijo in plastičnost živčevja, od julija letos pa je tudi v.d. predsednice SiNAPSE, slovenskega društva za nevroznanost.

Nevroznanost je sicer multidisciplinarna veda, ki zajema spoznanja iz genetike, molekularne nevrobiologije, klinične nevrologije, psihiatrije in psihologije. Kdaj in v kakšnih okolišcinah se je osamosvojila kot povezovalna znanstvena disciplina? Ste seznanjeni, kako so se oblikovala prva društva za nevroznanost? Pravzaprav so društva, kot je naše nacionalno društvo, ki presega meje posameznih raziskovalnih panog, izum nove dobe. Šele v zadnjih 50 letih so dozorela spoznanja, da bo napredek v nevroznanosti pogojen s sodelovanjem med raziskovalci in z medsebojnim dopolnjevanjem njihovih metod in pristopov. Prej so se pogosteje oblikovala "cehovska" združenja, po panogah, ali pa bistveno širša, krovna združenja, kot je denimo nacionalno

fiziološko društvo. Si študent naše fakultete lahko ustvari bazično nevroznanstveno znanje, če obiskuje izbirne predmete nevroanatomija, nevrofiziologija, nevropatologija in nevropatofiziologija? Je to edina pot? Obstaja kakšno temeljno delo, mogoce nevroznanstveni učbenik, ki bi ga priporocili študentom? Gotovo je za "okus" po znanosti in raziskovalnem delu dobro, da si študent privošci kdaj zaužiti kak intelektualni zalogaj mimo rednega pouka. Nevroznanstveni problemi so prisotni pri mnogih predmetih, pogosto pa se na Medicinski fakulteti odvijajo tudi simpoziji, seminarji, kongresi, ki so vedno odprti tudi za študente. Učbenikov, ki bi omogocali poglabljanje v nevroznanost ne manjka...

SiNAPSA

Doc. dr. Maja Bresjanac: "V največje veselje mi je sodelovanje z mladimi ljudmi odprte glave in z željo po spoznavanju skrivnosti delovanja naravnih procesov, posebno tistih, ki so temelj živčnih funkcij."

na Inštitutu za patološko fiziologijo je knjižnica na treh straneh od tal do stropa pokrita s knjigami, pod katerimi se šibijo knjižne police. Ne želim postavljati posamezne knjige v ospredje... ne boste zgrešili, če vas bo zanimanje pritegnilo h katerikoli, ki vam bo odprla "apetit" po dodatnem branju o živčevju, od molekul do delovanja višjih spoznavnih procesov. Otvoritveni javni dogodek SiNAPSE je bilo septembrsko gostujoče predavanje. Za kaj natanko je šlo in

kakšen je bil odziv? Je v načrtu še več tovrstnih predavanj? Od septembra 2003, ko sta na kratkem uvodnem seminarju svoje delo z živalskimi modeli spominskih motenj predstavili dr. Mia Emgard iz Lunda, na Švedskem, in dr. Nataša Milivojevič, iz Ljubljane, do danes, smo pod okriljem ali s podporo SiNAPSE izvedli še dva dogodka: oktobra je bila v okviru multikonference "Informacijska družba 2003" tudi konferenca Kognitivne nevroznanosti, ki je na svojstven, znanstven

v vrtincu način obravnavala osrednjo temo multikonference, ki so ga v angleščini poimenovali kar "Mind-body problem". V prvih dneh novembra pa smo na MF izpeljali mini simpozij o novostih v diagnostiki prionskih bolezni. Načrtujemo mesečne seminarje ali vsaj posamezna zanimiva predavanja, ki bodo v mesecih do izpeljave načrtovane poletne šole "Kognitivna nevroznanost delovnega spomina", v juliju 2004, kognitivno obarvane.

bomo pisali najprej in najvec na spletnih straneh društva SiNAPSA (www.sinapsa.org).

Omožganjena Slovenija, logo SiNAPSE.

In kam segajo začetki vašega navdušenja za nevroznanost?

ČLANSTVO V DRUŠTVU JE REDNO, ČASTNO IN ŠTUDENTSKO Če ste študent dodiplomskega ali podiplomskega študija in se aktivno ukvarjate z raziskovanjem oz. izražate pristen interes za nevroznanost, lahko postanete študentski član društva. Podpisati morate pristopno izjavo, si zaradi referenčnega načela pridobiti podpisa dveh članov, sprejeti morate statut društva in plačati članarino. Potem ste "noter". Imeli boste dostop do informacij, ki prispejo na društvo, aktivno boste lahko oblikovali in uresničevali program ter izvajali dejavnosti društva. Če se želite podiplomsko izobraževati na področjih nevroznanosti, pa boste deležni pomoči pri organizaciji in izvedbi vaših načrtov. Se za naše študente že obeta kakšen organiziran nevroznanstveni izziv oz. priložnost? Velik izziv in priložnost za študente, ki bi jim bilo ubadanje s problemi živčevja v veselje, bi bil lahko projekt "Teden možganov", ki se sočasno odvija na vseh koncih sveta vsakega marca in vedno odpre številne možnosti za spoznavanje z možgani in njihovim delovanjem v normalnih in patoloških razmerah. O tem

veljalo vsem podiplomskim študentom, mlajšim doktorjem znanosti, ki niso starejši od 35 let ali še ni minilo več kot 5 let od zagovora njihovega doktorata, izjemoma pa tudi dodiplomcem, ki bi lahko s svojimi raziskovalnimi dosežki pokazali, da jih tematika šole že nekaj časa zanima in se z njo ukvarjajo. Poziv bo šel na vse celine in pričakujemo res mednarodno udeležbo.

Ob podpori Mednarodne organizacije za raziskovanje možganov (IBRO) in Federacije evropskih združenj za nevroznanost (FENS) bo poleti 2004, kot ste že omenili, na Bledu potekala poletna šola z naslovom "Kognitivna nevroznanost delovnega spomina". Kdo in kako se je bo lahko udeležil? Vabilo (tudi objavljeno na spletnih straneh društva) bo

Vse se je začelo z branjem članka, "Zakaj se živci obnavljajo?" v sredi osemdesetih let, ko sem bila še študentka medicine. "Zastrupila" so me vprašanja, v čem so si periferni živci različni od možganov in hrbtenjače, kakšne so značilnosti odzivanja teh tkiv na okvaro, s kakšnimi posegi morda lahko pre-

maknemo procese v osrednjem živčevju v korist obnavljanja zgradbe in funkcije okvarjenih ali bolnih možganov in hrbtenjače, podobno kot se ti procesi odvijajo v perifernih živcih. Zanimivo je, da so ista vprašanja odprta še danes, le izboljšane metode nam omogočajo vse bolj poglobljeno razumevanje zapletenosti odgovorov... Sodelovanje med raziskovalnimi disciplinami in uporaba njihovih komplementarnih pristopov pa obeta, da se nam le-ti ne bodo več dolgo izmikali.

SiNAPSA napoveduje 6. januar 2004 v Ljubljani: "Gene expression in memory formation", dr. Boris Rogelj, Oddelek za nevroznanost, Inštitut za psihiatrijo, London.

Na redni skupšcini, 9. decembra 2003. SiNAPSA je pod pobudo skupine raziskovalcev in kliničnih strokovnjakov bila ustanovljena konec minulega julija.

v vrtincu

december 2003

Ko študentje in zdravniki zaigrajo skupaj... Camerata medica - ljubljanski zdravniški orkester

Polona Maver

Veselje do skupnega muziciranja, odprtost za nove ideje in nove ljudi, zagnanost, sproščenost, ubranost in nenazadnje visok nivo, četudi gre za ljubiteljski orkester in ne za profesionalce, to vse so odlike, ki zaznamujejo Camerato medico.

Na začetku je bil kvartet. Zdravniški godalni kvartet Mašera. Tako je, po prof. dr. Mašeri, predstojniku Inštituta za patologijo in našem predavatelju, ki je v omenjenem kvartetu igral violino. Toda godalcev med medicinsko populacijo je veliko, zato se je pred približno trinajstimi leti porodila in kmalu nato uresničila ideja o zdravniškem orkestru. Danes ga sestavljajo zdravniki, študentje medicine in stomatologije, pa tudi farmacije, veterine... Orkester namreč ne postavi prepreke nikomur, ki si želi igrati, zato tudi nimajo avdicij. Pa vendar je težko uskladiti 25 glasbenikov z različnimi glasbenimi predstavami, idejami in znanjem, zato še tak ljubiteljski entuziazem potrebuje trdno roko profesionalca; dirigent Andrej Ožbalt drži taktirko Camerati praktično od samega začetka, ko je bil tudi on še dvajsetletni študent glasbe.

Vsak teden se zbirajo na vajah na Pediatrični kliniki, a kljub resnemu delu ostaja glavni namen, da se imajo fajn in da igrajo glasbo, ki jim je všeč. Njihov repertoar obsega vse od klasične glasbe do zimzelenih popevk, pa tudi priredbe narodnih pesmi jim gredo dobro od rok oziroma lokov. Ne zanemarjajo niti slovenskih skladateljev, pravzaprav na vsak koncertni spored uvrstijo kakšno njihovo delo. "Sicer pa igramo, karkoli si kdo zmisli," pravi dr. Bogdan Lorber, ki je član Camerate že od vsega zacetka. "Še zmeraj vzamemo vsako pobudo in razmišljamo o njej. Dostikrat ni potrebno nobeno iskanje, kajti solisti skupaj z idejo prinesejo tudi note iz arhiva. A treba je vedeti, da nismo profesionalci in nismo popoln orkester; predvsem smo godalci. Pri nekaterih delih zato potrebujemo več časa,

Camerata medica

bolj se moramo potruditi pri skladbi, ki jo morda profesionalci jemljejo z levo roko. Toda v tem je nek draž, na koncu tehnično morda nismo čisto prefektni, muzikalno pa smo toliko bolj zanimivi." "Večkrat se je izkazalo, da nenavadno veliko zdravnikov igra kakšen inštrument, in to dobro," dodaja dirigent, "najboljši in ves čas naš redni solist pa je dr. Marko Zupan,

predstojnik nevrologije v Celjski bolnišnici, drugače odličen violinist." Za vse tiste, ki mislijo, da je poleg medicine nemogoče še karkoli početi, naj povem, da je dr. Marko Zupan tudi koncertni mojster Celjskega godalnega orkestra, vsako leto ima vsaj en samostojni recital, igra v različnih komornih sestavih in seveda s Camerato... Kako mu to uspe? Menda tudi tako, da med mirnimi dežurstvi,

Ustvarjalno vzdušje na vajah v Pediatrični kliniki

v vrtincu interpretacij orkestralnih, vokalno-instrumentalnih skladb ter skladb za soliste in orkester.

Camerata medica po koncertu v Slovenski filharmoniji

ko nima nobenega drugega dela, vzame v roke violino in vadi; če je možno, tudi od polnoči do štirih zjutraj... Camerata medica je popestrila že marsikatero prireditev, povezano z medicinsko stroko, otvorili so na primer svetovni kongres otroške nevrologije v Cankarjevem domu, igrali ob 80-letnici Medicinske fakultete ter ob 40-letnici pediatrije v Trbovljah. Igrajo tudi na dobrodelnih prireditvah, kot na dobrodelnem koncertu, ki ga je organizirala Liga proti epilepsiji leta 2000 v Cankarjevem domu. Vsako leto izvedejo samostojni koncert v Slovenski Filharmoniji. Njihova trditev, da so odprti za vse ideje, ni le floskula; lep primer tega je njihov nastop v TV oddaji Orion, kjer so zagodli

po strunah, medtem ko so Čuki peli: "Jutr mam zobarja, mama boš z mano šla..." Morda je po njihovi zaslugi zdaj koga malo manj strah zobozdravnikov. Pred leti so igrali tudi na podelitvah diplom in magisterijev na Medicinski fakulteti, dokler niso nastopanja te vrste prepustili Coru. Dr. Lorber je igral na podelitvi lastnega magisterija, in kot sam pravi, je bil to najpomembnejši razlog, da je prišel v obleki in z metuljčkom okoli vratu. Sicer pa na leto izvedejo osem do deset nastopov, vse samostojne letne, pa tudi nekatere ostale pomembnejše koncerte posnamejo; ob deseti obletnici delovanja so izdali svoj prvi CD, na katerega so uvrstili nekaj naboljših

V vseh teh letih koncertiranja so si nabrali že precej glasbenih izkušenj, hkrati pa znajo povedati marsikatero zabavno anekdoto s posameznih koncertov: med drugim se je zgodilo, da neki član orkestra na koncert ni prišel v črnih hlačah. Kaj zdaj? Iznajdljivost ne pozna meja, v publiki pa se vedno najde kdo, ki je oblečen v črne hlace in ki je pripravljen pomagati, pa čeprav mora posoditi del svoje garderobe... Pošteno se je namučil tudi gostujoči trobentač, ki je s Camerato igral na koncertu v Šmartnem pod Šmarno goro. Le da je on sam mislil, da bodo koncertirali na Šmarni gori in je tako poskrbel za svojo

rekreacijo pred nastopom. Na vrhu je spoznal svojo zmoto in se k sreči vrnil še pred generalko... In če mislite, da se vsi koncerti odvijajo v večernih urah, najzgodnejša akcija Camerate se je odvijala ob sedmih zjutraj. Zakuhali pa so jo onkologi s prenatrpanim programom svojega kongresa. Trenutno Camerata medica usmerja svojo energijo v svež letošnji program. Izvajali bodo eno zgodnjih Mozartovih simfonij, dve Beethovnovi Romanci za violino in orkester (skupaj z dr. Markom Zupanom), scensko glasbo Maticek se ženi J.K. Novaka, neklasična oziroma zabavna polovica njihovega programa pa je še odprta za predloge in zamisli...

Skupaj s Čuki v TV oddaji Orion

v vrtincu

december 2003

Medicina & Pravo Tina Peršuh Tradicionalni interdisciplinarni posvet zdravnikov in pravnikov o aktualnih vprašanjih tako ene in druge stroke je postal stalnica spomladanskega dogajanja v prostorih Univerze v Mariboru.

Kako je sploh nastala ideja o sodelovanju med obema cehoma?

Zdravniški in pravniški poklic sta si v marsičem podobna, saj se oba trudita pomagati človeku pri (zdravstvenih oz. pravniških) težavah. Oboji zagovarjamo tudi preventivno delovanje, to je čim uspešneje preprečiti poslabšanje obstoječega stanja in razvoj negativnih posledic. A pogosto se med obema strokama krešejo kopja, saj nemalokrat med seboj tekmujemo ali se zaradi svoje ozke strokovnosti ne razumemo. Pogosto delujemo na videz vsaksebi, čeprav izhajamo iz skupnih etično moralnih izhodišč in imamo skupne cilje.

spoznavanje načina razmišljanja in argumentov stanovskih kolegov in drugih strok vodi do uspešnega reševanja problemov. Skupne ugotovitve in nova spoznanja prav tako pomembno vplivajo na razvoj obeh strok.

Prav temu so namenjeni "mariborski razgovori", kot jih je imenoval prof. dr. Šime Ivanjko, univ. dipl. prav., kjer se z različnih strokovnih zornih kotov obravnavajo vprašanja v zvezi z delom zdravnika in s pravnimi posledicami zdravnikovega delovanja. Medsebojno sodelovanje obeh poklicev ter

V starem Rimu so rekli, da so zdravniki srečni ljudje, saj na njihove uspehe sije sonce, neuspehe pa pokriva zemlja. Danes pa bi lahko rekli, da se o neuspehih zdravnikov razpravlja več kot o njihovih uspehih. Čeprav najbrž čisto tako, kot pravi pregovor, tudi v Rimu ni bilo, pa je res, da je odgovornost zdravniškega dela postala bolj raznovrstna in obsežnejša kot kadarkoli prej. Vse bolj zapleteni posegi povečujejo tudi odgovornost zdravniškega dela. Razen bolnikov in prava se danes v odgovornost zdravnikov vpletajo tudi novinarji in javnost. Zato je veliko razlogov, da zdravniki skupaj s pravniki razpravljajo o vsebini zdravniškega dela. V Sloveniji je sodelovanje zdravnikov in pravnikov že tradicionalno, prav tako tudi njihove skupne publikacije. ( Vir: ISIS 1999, št.5 )

Srečanje se že od začetkov v letu 1991 pripravlja pod okriljem Pravniškega in Zdravniškega društva Maribor. Projekt vseskozi podpira tudi Splošna bolnišnica Maribor in njen direktor prim. Gregor Pivec.

Prof. dr. Vesna Rijavec odgovori, da iz preproste potrebe po medsebojnem dopolnjevanju in zaradi nepoznavanja tujega področja. Tako so začeli orati ledino in pred 12. leti zlahka napolnili največjo kongresno dvorano v Mariboru. Odtlej uspe organizacijskemu odboru, ki deluje v nespremenjeni sestavi od prvega srečanja dalje, vsako leto zbrati največje slovenske in tuje strokovnjake ter še vedno številne

poslušatelje. Nekateri predavatelji so že redni gostje srečanja, npr. prof. dr. Balažič, dr. med., akad. prof. dr. Trontelj, dr. med. in prof. dr. Dolenc, dr. med., ki vsakič v uvodnem predavanju na svojstven način predstavi svoja razmišljanja o etičnih in moralnih vidikih obravnavane tematike. Ko je ves svet govoril o Human Genome Projectu, so leta 2001 na srečanju razpravljali o človeški genetiki in darovanju delov telesa. Posveta se je udeležil tudi prof. dr. M. Fox iz UNESCA. Naslednje leto je bil v

v vrtincu središču odnos med bolnikom in zdravnikom, vedno aktualen in pereč problem. Naslov zadnjega srečanja je bil "Organiziranost zdravstva in strokovna napaka ". Poleg strokovnih direktorjev naših največjih zdravstvenih ustanov, prim. Pivca in prof. dr. Arneža, ter ministra Kebra so gostili strokovnjake iz sosednje Hrvaške, dr. M. Mastilico, S. BabičBosanac in dr. k. Paveliča iz Zagreba. V pripravi je nov, že šesti zbornik, kjer bodo zbrani prispevki predavateljev zadnjih treh srečanj. V polnem teku so priprave na 13. posvetovanje Medicina in pravo. Tematika bo aktualna tudi s stališča bližajočega se vstopa Slovenije v Evropsko unijo: "Ureditev na področju farmacevstkih in biomedicinskih sredstev". Govora bo o avtonomiji zdravnika pri predpisovanju zdravil, odgovornosti za napačno izbrano zdravilo, položaju zdravnika pri izbiri farmacevtskih sredstev, kazenskopravnih vidikih zlorabe farmacevtskih sredstev, etičnem pogledu na predpisovanje zdravil, predstavljen bo evropski pravni pogled na dosežke biomedicine,... Pričakujejo ugledne domače in tuje strokovnjake iz Hrvaške, Avstrije in ZDA.

Organizacijski in strokovni odbor srečanja Medicina in pravo ( od leve ): prof. dr. Vesna Rijavec, univ. dipl. prav.; asist. Vojko Flis, dr. med.; prim. Jelka Reberšek Gorišek, dr. med. in mag. Viktor Planinšec, univ. dipl. prav. (Foto: arhiv Naše bolnišnice, Časopis Splošne bolnišnice Maribor)

asis t. Vo jko Flis: Flis "Medicina je veda, kjer ni mogoče vsega urejati s predpisi in zakoni. Prav tako je veda, ki je v praksi sploh ni moč vedno in povsod meriti s hladnim znanstvenim aparatom. Zdravniški poklic je bil tradicionalno svobodnjaški. Nikoli ni bil poklic uradnika. Ko so zdravnika skušali napraviti za uradnika, so mu tudi skušali naprtiti posledice strateških ekonomskih zdravstvenih odločitev. Toda takšen način razmišljanja se je odzrcalil predvsem v poslabšanju odnosa med zdravnikom in bolnikom. Zdravniku so skušali dopovedati, da mora misliti v korist zavarovalnic, a v šolah so tega istega zdravnika vseskozi učili, da naj misli v korist svojega bolnika. V korist koga naj torej zdravnik misli?" (Vir: Zbornik Medicina in pravo III, Pojasnilna dolžnost, Maribor 1995 )

mag. V ikt or Planinšec: Planinšec "Razgledanost in spoštovanje med zdravnikom in bolnikom bosta največ prispevala k izhodu brez tožbarjenja in vzgajanja rentne psihoze, kar se pri nas k sreči še ni preveč razraslo, pa čeprav se tako radi 'amerikaniziramo'." ( Vir: Zbornik Medicina in pravo III, Pojasnilna dolžnost, Maribor 1995 )

Intervju

december 2003

SILVO IVANJKO, lastnik Mandibule Rok Devjak

“Mandibula je moj hobi in moj lajf” Ste žejni na MF? Stopite do Silvota. Ste lačni na MF? Stopite do Silvota. Ste potrti na MF? Stopite do Silvota. Pravite, da ste na MF in ne veste, kdo je Silvo? Lažete, to je nemogoče! Nam opišeš svoj normalen dan? Moj dan se začne ob šestih zjutraj, ko zazvoni ta nenormalna ura. Potem se z največjo težavo zvlečem do kopalnice, kjer se začne resno prebujanje. Nato se sprehodim do Mandibule, kar traja približno deset minut. V Mandibuli pa v glavnem zabava, razen, če nisem čisto sesut, potem znam biti tudi tečen (sej sem samo človek). To traja do štirih popoldne ali malo več. Doma pojem kosilo, preberem kakšno knjigo ali pogledam film ali pa poslušam kakšen dober CD. V glavnem, zelo na "izi" popoldan. Odkar sem (spet) bolj zagnan v Mandibuli, me tudi že kmalu zmanjka, recimo, okoli desetih zvečer. Koliko časa že delaš v Mandibuli? V Mandibuli sem že 19 let. Drugo leto bo 20 let in upam, da bomo zmogli pripravit kakšno dobro žurko. Je tvoj prihod v Mandibulo naključnega ali načrtnega značaja?

Silvo

Otvoritev Mandibule je bil čisti slučaj. Neka prijateljica, ki je takrat začela hodit na medicinski faks, mi je omenila, da imajo na novi fakulteti lokal, ki je vedno zaprt. Šel sem na razgovor in to je to. Kdo je poimenoval Mandibulo? Ime Mandibula sem izbral sam iz anatomskega atlasa. Takrat še nisem vedel, da se bo ime tako dobro ujelo z Maxillo nad nami. Ti vodiš poslovni načrt Mandibule? Imaš zastavljeno kakšno strateško potezo v prihodnosti? Morebiti Mandibulo na mariborski MF? Kakšnega posebnega načrta ni, se bolj prilagajam. Za mariborsko MF pa še ne vem. Ne bi bilo slabo. Dvomim, da bi se tako dobro razumeli z vodstvom MF, kot smo v dobrih odnosih tukaj. Je tvoja služba tvoj hobi? Včasih da, včasih ne. Čeprav sem rad tukaj, mi je včasih kar naporno. Ne vem, mogoče sem že malo star… ("Ne, Silvo! To je

zaradi nizkega zračnega pritiska!") Ampak še vedno mi moralo dvigne folk (v glavnem punce) in tudi če dan ni najboljši, je na koncu vse v redu. Mandibula je moj hobi in moj life! Nedvomno se je v Mandibuli zgodilo že kar nekaj absurdnih štorij. Nam zaupaš eno? Ja, težko kej povem, ker bi se ljudje spoznali v zgodbi. Je pa gospod Vandot (žal že pokojni) iz anatomije prišel v Mandibulo na prvo kavo (prvi gost Mandibule) in rekel, da mu moram

plačat. To pa zato, ker sem mu vzel ime za lokal. Sej veš, avtorske pravice. Kje preživljaš dopust? Dopust, hmm. Nisem bil že vsaj ene tri leta. Prej pa vsako leto malo na morje: Grčija (Malta, Ciper), Španija, Italija. V glavnem topli kraji. No, na Španijo sem bil pa še posebej navezan. Fajn prijat'li, fajn ljudje. Pred tremi leti sem bil pa s stomatologi na absolventu. Naselili so nas v nek hotel med same upokojence, mi smo pa razgrajal. Receptor

Intervju

SILVO IVANJKO

je bil ful jezen in sem ga jest miril. Glih sem se zmenu, da bo vse v redu, pa je prišel en stomatolog zraven v recepcijo in bruhnu med tistimi penzionisti... :)

Tvoje obličje opazujemo tudi v reklamah telefonskih operaterjev. Opiši nam svojo igralsko kariero.

bo Silvo prvič govoril v filmu Božič s Čuki. Moram reči, da sem hotel samo poizkusiti, a sem sposoben kaj reči pred kamero. Ne vem, mislim, da je bilo kar v redu. Boste pa vi, ki ga boste gledali, povedali svoje mnenje. Moram reči, da je bilo snemanje kar zabavno, posebno, če je taka ekipa, kot je bila pri tem filmu. Ena izmed reklam

pa z mojim prijateljem Borisom vedno na telefonski zvezi med kakšnim nogometom, ker pogosto staviva, kakšen bo rezultat. Sem slab napovedovalec stav. Pijača, če že je, mora biti res konkretna ("žestoka", čim več). Kako redno se ukvarjaš z izbranim športom?

Kako redno se pa videvaš z izbrano družbo? Z družbo se videvamo vedno manj, ker so že vsi moji letniki poročeni in s kupom otrok. Ti stereotip medicinke ugaja? No comment. : ) Ljubezen?

Neredno. Zelo neredno. Grozno… Na snemanju filma Nikogaršnja zemlja

Začelo se je čisto slučajno. Prijatelj režiser mi je rekel, da imam faco za na TV. Potem sem mu moral ful težit, da sem Adobil prvo statiranje v filmu. Ne vem več točno, kateri je bil ta prvi, ker sem od takrat posnel že več stvari. Najpomembnejši filmi: Nikogaršnja zemlja (vojak), Zvenenje v glavi (policaj), Ljubljana (oči), in še nekaj jih je bilo, pa so mi že ušli iz glave. Potem pa še reklame. Ene trideset jih je že bilo. No, letos sem kot glavni akter posnel reklamo za HTV mobi. Prvič kot glavni igralec! Za Božič pa

Ha! Samo to bom reku: rad imam muce.

Pri katerem športu si najraje opazovalec in pri katerem aktivni sodelovalec? Pogledam in odigram kakšen nogomet, kakšen tenis in seveda pozimi smučanje (smučati in ga gledati). V kakšni družbi gledaš šport in s katero pijačo? Šport gledam vedno bolj poredko v kakšni družbi. Mogoče kakšen nogomet pa še to vedno manj. Sem

Silvova muca

december 2003

na sceni

Hagada "Monokomedija s pitjem in petjem"

Lena

Plakati so dolgo vabili na ogled zmagovalke festivala Monodrama 2003, na monokomedijo Hagada Gregorja Čušina. Ogledali bi si jo sicer lahko tudi v MGL, a za medicince ima Velika predavalnica vseeno prav poseben čar, ki se mu ne moremo upreti. Da se obeta nekaj posebnega, je pred vhodom povedal napis: RAZPRODANO! Gregor Čušin

Hagada je beseda židovskega izvora in pomeni nekaj takega kot v krščanstvu pomeni prilika. To je preprosta, poljudna razlaga neke verske, svete vsebine. Vsi poznamo npr. priliko o izgubljenem sinu (če je ne poznate, ste pozabili narediti maturo!), kdor bolj pogosto hodi v cerkev, pa še kakšno več… Hagada pa je tudi slovenska ljudska pesem (menda obstaja v milijon variantah), ki na kratko povzema vsebino Svetega pisma in zanimivejše prigode takratnega (izbranega) ljudstva. Gregor Čušin se je odločil za verzijo s štirinajstimi kiticami. In komentarjem. Po strahovito resnem začetku (podob-

In osmi dan je Gregor ustvaril Hagado…

nem mojemu zgoraj) se je zgodba začela razvijati v bolj montypythonovskem slogu. Vsako izmed štirinajstih prigod je spremljala dodatna kitica pesmi, ki so jo obiskovalci predstave že kar hitro začeli mrmrati skupaj z glavnim (in edinim) igralcem. Zgodba sicer ni tekla po kronološkem vrstnem redu, ampak začeti je bilo vseeno treba na začetku. Seveda je moral Bog najprej ustvariti vse, kar je pač ustvaril. Adam pri tem ni želel pretirano sodelovati, zato je (sicer navdušen nad dejstvom, da bo dobil žensko družbo) namesto roke, noge in (citiram) "tamauga" za Evo žrtvoval le eno rebro. Seveda je potem prišlo ven to, kar danes poznamo kot žensko. No, pametna je pa bila: ko je sumila, da jo vara, mu je preprosto samo preštela rebra… (Ideja?) Če ste se kdaj spraševali, kdo je izumil incest, sodomijo,

patološko fiziologijo in podobna nečistovanja, to zdaj ni več skrivnost. Vse se je zgodilo med Mojzesovim izletom na sveto goro. Le to ni jasno: zakaj je vse ostalo, razen patološke fiziologije, prepovedano? Res, skrivnostna so pota Gospodova… Niso pa bile vse prigode tako sproščujoče. Nekaj jih je bilo zelo resnih, nekaj celo zaskrbljujočih: menda je Jožef komaj prepričal Marijo, naj sina ne imenuje Hugo. Verjamem, da vas ob tem spreletava srh! :) Nekaj prilik je bilo tudi družbeno kritičnih. Povsem jasno je postalo, da dr. Rugelj in dr. Keber ne bereta prav veliko religiozne literature. Zapomnite si, Jezus je dejal: "Pij vino. Ne more ti škodovati, saj sem ga jaz naredil!" Ste si vzeli k srcu? Dobro premislite o tem, do naslednjega Pajzla recimo?

Ob vsej pestrosti predstave in izvirnosti sicer nepredstavljivo stare tematike občinstvo preprosto ni moglo ostati ravnodušno. Gregor se je moral pred publiko vrniti tolikokrat, da ni nihče več štel. Ob tem je vsakič povedal še nekaj zanimivosti (beri: vicev) in čeprav so bili nekateri malce obrabljeni (skeč o organizaciji v peklu je uprizarjal že Rowan Atkinson, pa mogoče še kdo pred njim), so dosegli svoj namen: zabavati. In ni jih bilo malo, ki so domov odhajali z nasmehom, potiho si mrmrajoč melodijo Hagade. V nebesih in na zemlji… :)

Jezus je dejal: "Pij vino. Ne more ti škodovati, saj sem ga jaz naredil!"

na sceni

O užitkih, ki jih ponujajo raziskovalne naloge za Prešernovo nagrado Andreja Avberšek Ko sem zadnjič brezskrbno posedala v domski kuhinji z nekaj pripadnicami zadnje romantične generacije medicincev, se je iz nikotinske meglice izvila razprava o grehih letnikov od 78 navzdol. Posvet je vodila Bojevnica, ki jo je razdražilo novo točkovanje za pridobitev specializacije, kjer se od kandidatov avtomatično pričakuje, da imajo na polici nagrajene Prešernove raziskovalne naloge, objave v revijah, udeležbe na kongresih, zelene zavisti vredna povprečja in kar je še te navlake. Vsi, ki smo opravljali novo maturo, delujemo na točke. Je to razlog za inflacijo Prešernovih nalog v zadnjem letu? Ali pa nas vodi čisto veselje do odkrivanja novega? Visenje na inštitutih, branje obskurnih strokovnih člankov, anketiranje in testiranje preiskovancev kot užitek? Ne nameravam razpravljati o zgornjih vprašanjih, morda kdaj drugič v naši kuhinji. Ta sestavek naj bi bil preprosto navodilo za študente nižjih letnikov z željo po raziskovanju za Prešernovo nagrado. V resnici ni veliko napisati, študentsko raziskovalno delo je improvizacija z namenom, da se marsičesa boleče naučiš na lastni koži. Je simulacija tvoje verjetne prihodnosti.

Obstajata klasična in alternativna pot, kako priti do teme za nalogo. Klasična pot je danes pozabljena, delovala pa je v časih romantične

medicine. Mentorji so razpisali privlačne teme, seznam s kratkimi opisi je bil v začetku oktobra na voljo v tajništvu dekanata. Študenti so se brez posebne panike privlekli na pogovor za temo, ki jih je pritegnil. Trenutne razmere pa so nekako takšne: izbereš si področje in potencialnega mentorja, dogovoriš se za razgovor, prideš z zanimanjem in vizijo raziskave, nato skupaj oblikujeta načrt. Lahko se zgodi, da so najbolj vroči mentorji rezervirani za kako leto vnaprej. Zgodi se, da te arogantno zavrnejo. Včasih te zlorabijo za zbiranje podatkov, ki jih potrebujejo za svoje projekte. Zgodi se, da so užaljeni, ker se je prijavilo dekle. In potem preživljaš urice v družbi znanosti.

Raziskovalne naloge

učbenike in doktorromane. Številke citatov imajo pogodbo s hudičem.

Miroljuben sotrpin in dober mentor sta opora, brez katere bi odnehal že na začetku. Od tebe pričakujejo samostojno delo, kar se mi še danes zdi nesramno. Tvoja začetna neusposobljenost dosega neslutene razsežnosti. Spoznanja, do katerih se dokoplješ na koncu, bi potreboval na začetku. Hipoteze se sesujejo. Roka za oddajo niso prilagodili tvojim željam. Pravila, ki se jih je treba držati pri pisanju naloge, so delo ciničnih sadistov. Privilegij pisanja zanič tekstov je rezerviran za pisce učbenikov. Ko odrastem, bom pisala

In ko držiš v rokah v črn skaj vezano delo, ima hudič tudi tebe. Če nisi delal sam, se je med tabo in sotrpinom spletla svojevrstna vez. Če si imel srečo, si tudi z mentorjem pridobil novega prijatelja. Občutki ob zaključku so fenomenalni, tako privlačni, da si nalednje leto želiš - še ?

na sceni

december 2003

Dekriminalizacija drog je za Slovenijo (še) neprimeren ukrep Rok Ravnikar

Ideja o dekriminalizaciji drog, predvsem marihuane, se je iz grafitov in bolj ali manj ilegalnih skupin preselila v javno sfero. O njej debatirajo mladi navdušenci, stroka in službe, ki se ukvarjajo s problematiko drog ter seveda tudi politika. Mnenja so, razumljivo, zelo različna. Zagovorniki trdijo, da bi dekriminalizacija (kar v praksi pomeni, da uživanje in gojenje marihuane za lastne potrebe ni prekršek oz. kaznivo dejanje) skupaj s kontrolirano prodajo v stilu nizozemskih "kofišopov" občutno zmanjšala t.i. "črni trg" in s tem prekinila stik uporabnikov s kriminalnim podzemljem. Uveden bi bil tudi državni nadzor nad prodajo, hkrati pa bi se z davki pri tem tudi pridobilo nekaj novih sredstev. Nasprotniki dekriminalizacije na drugi strani opozarjamo na očitno premalo poznano škodljivosti drog, tudi marihuane, opozarjamo na zaskrbljujoče dejstvo, da bi se ob sprostitvi marihuane z liste prepovedanih drog število uporabnikov zagotovo povečalo, hkrati pa dekriminalizacija ne prinaša nobenih pozitivnih sprememb za mladino pod 18 let. Nizozemska ima že večdesetletne izkušnje

Droge

z dekriminalizacijo marihuane in njihovi strokovnjaki navajajo, da so po problematiki enaki državam, kjer ohranjajo prohibicijo; navajajo celo izboljšanje na področju zelo nevarnih drog, kot je heroin. Žal pa Slovenija ni Nizozemska. Pri nas si še vedno zatiskamo oči pred iz leta v leto bolj zaskrbljujočo razširjenostjo vseh vrst drog med mladino in celo med zelo mladimi. Problematika drog je še vedno tabu, prišli nismo niti do konsenza glede boja za zmanjšanje rabe in posledic drog, kaj šele, da bi sprejeli nacionalni program glede tega. Ni celovite primarne preventive z začetkom izobraževanja, tako otrok kot njihovih staršev, že v osnovni šoli. Obstajajo posamezni poskusi manjših skupin, ki ne morejo imeti vpliva na celotno populacijo mladih. Prehiteva se s t.i. sekundarno preventivo, pri kateri se ciljano obračamo na tiste, ki so že v svetu zlorabe drog. Na ta neob-

vladan "požar" drog pa nekateri želijo "naliti še olje dekriminalizacije". Preprosto je naša mladina, skupaj s svojimi starši, premalo osveščena, država pa ima oz. namenja premalo sredstev temu, da bi si lahko privoščili take sprostitve. Ne gre za nezaupanje do državljank in državljanov, ampak za realno in trezno oceno. Kako bomo ob dekriminalizaciji onemogočali dostop mladini do marihuane? Še pri cigaretah in alkoholu smo popolnoma neuspešni! Raje si lepimo nalepke v stilu "spoštujem zakon", kot da bi zahtevali osebne izkaznice. Inšpekcijske službe niso niti malo kos vsakodnevnim kršitvam na tem področju, pa si bomo

privoščili še dekriminalizacijo marihuane!? Ob tem, da komaj začenjamo z aktivnostmi za zmanjševanje rabe cigaret in alkohola, ki v celoti zares povzročita največ škode v Sloveniji. Če želimo stabilno stanje, ne smemo odpirati več "ventilov", kot jih uspemo zapirati. V boj za zmanjševanje zlorabe drog in njihovih škodljivih posledic bomo morali stopati še bolj odločno, s še več energije in sredstvi, predvsem pa z več upanja na uspeh. Dekriminalizacija je v prihodnosti lahko eden izmed možnih korakov na tej poti, zagotovo pa ne sme in ne more biti prvi.

na sceni

DROGE

OSVEŠČEN, NE ZADET! Aleksandra Mohar in Petra Trpin V okviru preventivnega meseca novembra, ki ga je Urad Vlade RS za droge poimenoval Več informacij, manj tveganj, in meseca sociale na ŠOU v Ljubljani smo študentje medicine organizirali projekt z naslovom Osveščen, ne zadet! Namen projekta je osveščati širšo slovensko javnost o problematiki drog v Sloveniji in na ta način tudi zmanjšati tabuiziranost teme in stigmatizacijo uporabnikov. V Društvu študentov medicine Slovenije se je letos pojavila pobuda, da poleg akcije ob 1. decembru organiziramo podoben projekt na temo preventive uporabe drog. Projekt, ki sta ga pripravila Marko Žličar in Janko Vlaović, je potekal v treh delih. V prvem tednu novembra je bilo organizirano tridnevno izobraževanje, na katerem so bile droge predstavljene s področij medicine, farmacije, kriminalistike, psihologije in sociale, predstavnikov organizacije DrogArt ter različnih programov. Naslednji teden smo

plakatov, ki bodo izobešeni po desetih slovenskih mestih, na katerih bodo slikovno predstavljene najpogostejše droge. Na predavanjih so nas najprej seznanili z učinkovanjem drog na centralni živčni sistem z anatomskega, biokemičnega, farmakološkega in patofiziološkega vidika. Predstavila se nam je nevladna organizacija DrogArt, katere člani so prisotni na vsakem rave partyju, kjer nudijo informacije in pomoč ob morebitnih težavah pri zaužitju droge, predvsem

Tridnevno izobraževanje o drogah

izvedli dvodnevno akcijo: 11. novembra smo postavili stojnice po različnih fakultetah Univerze v Ljubljani, 12. pa v središču naše prestolnice. Na stojnicah smo prostovoljci razdeljevali brošure z osnovnimi informacijami o različnih vrstah drog, o tveganjih, ki jih prinaša uporaba, in o prvi pomoči ob predoziranju. V pripravi pa je še izdelava

ekstazija. Spoznali smo preventivne, nizko- in visokopražne programe, ki pomagajo odvisnikom. Skupina, ki izvaja nizkopražni program, gre na teren, kjer odvisnike informira o možnostih resocializacije. Pri tem od njih ne zahtevajo prenehanja jemanja droge, temveč jih povsem brez prisile želijo vključiti v normalno življenje. Pri

INFO stojnice v centru mesta

visokopražnih programih pa je bistvo, da posameznik ne uživa več droge, predstavniki pa jim pomagajo, da ne zapadejo ponovno v prejšnji način življenja. V okviru tega smo si ogledali Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog na Zaloški cesti, kjer so nam predstavili, kako ta program v resnici poteka. Odziv na stojnicah je bil zelo pozitiven tako s strani prostovoljcev kot tudi s strani mimoidočih. Seveda smo naleteli tudi na take, ki so mislili, da se ta tematika njih ne tiče oz. da o njej že vse vedo. Marsikdo pa se je ustavil in z nami na kratko spregovoril o tej temi oz. povprašal po dodatnih informacijah. Med mlade, starše, učitelje ter ostale zainteresirane (med njimi je bil tudi dedek z vnučki) smo razdelili 10.000 brošur.

Akcija je bila tudi medijsko pokrita, saj smo nastopili na Viziti (POP TV, 24ur) in v mladinski oddaji na radiu Zeleni val. Akcijo in izobraževanje nameravamo naslednje leto ponoviti in ju še razširiti. Predvsem bi radi sestavili ekipo študentov, ki bi bila o tej temi primerno izobražena in bi vodila delavnice osveščanja po osnovnih in srednjih šolah. Drugi cilj pa je v projekt vključiti tudi študentske organizacije ostalih fakultet ter ga razširiti še na ostale regije, tudi na periferijo, kjer je ta problem še preveč zamolčan. Želimo si tudi večje medijske pozornosti. Letošnji projekt sta finančno podprla Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU Ljubljana) in Urad Vlade RS za droge.

Deljenje brošur na Prešernovem trgu

na sceni

december 2003

Zvestoba Špela Baznik 24 ur po 1. decembru. Na idejo, da bi bilo fino kaj napisati o našem projektu ob svetovnem dnevu boja proti aidsu, smo pomislili ob klepetanju po končanem delu v lokalčku Limonca. Pa gremo lepo po vrsti... Zasnovna ideja se je porodila že lani skupini študentov Mladi za zedinjen svet Gibanje fokularov, katerim so se aktivno pridružili tudi študentje medicine z Markom in Tomažem na čelu. Menili so, da se veliko govori o HIVu, AIDSu, kondomih, spolno prenosljivih boleznih, premalo pa o odnosih, razumevanju, zaupanju in zvestobi. In tako sta nastali gesli Zvestoba ter Samo ti + jaz = najlepši par. S tem smo želeli poudariti, da je najpomembneje ostati zvest sebi in svojemu partnerju. Če si dva zaupata, potem vesta, kaj imata in kaj lahko dobita. Poleg abstinence je to prav gotovo najučinkovitejši način proti širjenju okužbe. Priprava vsebine zgibanke in koledarčkov se je začela že v oktobru. Tekom nešteto pogovorov se je oblikovala zasnova zgibanke. Marko, Tomaž in Judita so vse skupaj še oblikovali v celoto in dobili

smo plakate, zgibanke in koledarčke za leto 2004. Benjamin pa je uredil še spletno stran: (www.zvestoba.silaq.org). Po vseh pripravah je končno prišel dan d, v katerem sem sodelovala tudi sama. Ob 8.30 sem na Prešernovem trgu že zagledala kolege, ki so čakali na prihod stojnice. Postavili smo tri - na FDV, FF in na Čopovi ulici. S Tomažem sva stojnico na Čopovi polepila s plakati in informiranje, deljenje zgibank ter koledarčkov se je začelo. Tomaž je stal ob stojnici in vse, predvsem mlade nadebudneže, seznanjal z našim motom in jim seveda, če jih je le zanimalo, posredoval še vse ostalo znanje o HIV-u, spolnosti in še marsičem drugim. Moje delo pa je potekalo nekako takole: oborožena s kupom zloženk in koledarčkov sem se postavi-

la na sredo Čopove in jih delila mimoidočim z geslom: Za zvestobo. In če sem opazila, da človeka stvar zanima, sva se že pogovarjala. Prav neverjetno, koliko ljudi se je odzvalo. Seveda pa naletiš tudi na posebneže, posebno kake starejše ljudi, ki imajo svoje zelo hecne poglede na vse skupaj. Da oni tega ne rabijo. Opa, zvestobo rabimo prav vsi! Veliko ljudi pa seveda nič ne zanima, a ko omeniš, da imaš koledarček, ga le vzamejo. Koledarček je bil res terna. Povpraševanju ni bilo videti konca. Fino pa je, da je na njem tudi naša spletna stran in da ga imaš celo leto - torej smo dosegli trajnejši učinek. Kmalu je postalo prav živahno, prišli so še drugi kolegi, ura se je približala 12.05 in s Tomažem sva odhitela na predavanje (iz ginekologije!) in vaje ter se vrnila ob 17.30. Kolegi so povedali, da so imeli obilico dela, še posebno ob koncu pouka srednješolcev. Se jih je kar trlo. Fino. Predvsem oni so bili naša ciljna skupina. Želeli smo jim vtisniti v spomin, kako pomembna je zvestoba. Seveda pa so nekateri spraševali le po kondomih (oz. zračnicah in gumicah:) ali pentljicah, ki pa

Zaščita, ki trajno osrečuje

so jih imeli pri sosednji stojnici (projekt virus), pa še tem jih je predčasno zmanjkalo. Ura je bila nekaj čez 18, vse žepe sem si napolnila z zgibankami in koledarčki ter odšla na Kongresni trg, kjer je potekal koncert. Množici sem razdelila ves material in se kar malo razočarana vrnila nazaj na Čopovo (na Kongresnem trgu je kraljevalo pitje alkohola, kajenje in poslušanje Adija Smolarja - seveda še kaj drugega ni prišlo v poštev). Je bilo pa zato bolj živahno na Čopovi, kjer sem uspela kar nekaterim razložiti za kaj se zavzemamo in odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja. Kmalu pa je bilo tam več nas kot drugih. Tako so ob 20.30, po dvanajstih urah dela, fantje pospravili stojnico, vsi sodelujoči pa smo odšli v Limonco na pico in pogovor, ki se je zavlekel pozno v noč. Bilo je zanimivo nad mojimi pričakovanji. Pa tudi mrzlo (hvala viruski za kapo in šal)! Mislim, da smo dosegli zastavljen cilj: govoriti več o zvestobi, zaupanju, spoštovanju in o zdravih odnosih! Torej na zvestobo in sodelovanje, upam, da s pomočjo katerega izmed vas, tudi naslednje leto!

poljudno&atraktivno

Zgodovina razvoja kondomov Več kot 3000 let nas že ščiti pred spolno prenosljivimi boleznimi. Tudi danes. Tudi jutri. Seksualno nasičen svet sprevrača ljudi v pohotne stroje. Le premišljena uporaba stroja omogoča daljše delovanje. Seksualno revolucijo šestdesetih danes nadomešča seksualna evolucija. Poglejmo, kje se je začelo. Najstarejše freske kondomov so bile najdene v Egiptu pred več kot 3000 leti. Upodabljajo moške z nekakšno prevleko čez penis. Težko je presoditi iz slik, kaj so Egipčani imeli v mislih s tako "obleko" za penis. Morda so jo uporabljali v spolne namene, morda je služila le kot okras v raznih obredih, verjetno pa obojemu.

kondom uveljavil v plemiškem sloju. Problem je bil v tem, da so si kondom med seboj posojali in da ga po uporabi niso očistili, zato so se kljub uporabi kondoma spolne bolezni še vedno pojavljale. Ti kondomi so bili tudi zelo dragi. Fallopijevo iznajdo, "laneni kondom", je v 18. stol. uporabljal in hvalil tudi slavni Casanova.

Kondom iz 17. stoletja. Vrvice omogočajo pričvrstitev kondoma na spolni ud.

“Hmm.. nocoj oblečem moje najljubše oblačilo”

Nekateri zgodovinarji trdijo, da so Rimljani izdelovali kondome kar iz mišičnega tkiva padlih vojakov, ki so jih premagali na bojišču. Prvi uradni opis je zapustil Italijan Gabrielle Fallopio, t.i. oče kondoma, ki je med drugim znan tudi po svojih anatomskih študijah in po Fallopijevih vodih. Leta 1564 svetuje, naj si moški med spolnim odnosom na spolni ud natakne tanko laneno prevleko, da se ne bi nalezel sifilisa. Opravil je poskus na 1100 moških, ki so pri spolnih odnosih uporabljali kondom in opazil, da se nobeden ni okužil s sifilisom. Kmalu se je

Najstarejši najdeni vzorci kondomov izvirajo iz utrdbe Dudley Castle blizu Birminghama v Angliji. Predvidevajo, da so jih uporabljali vojaki Charlesa I. okoli leta 1640. Narejeni so iz ribjega in živalskega črevesja, večina iz živalskega slepega črevesa. Uporabljali so jih predvsem zaradi nevarnosti spolnih bolezni, bolj redko pa kot kontracepcijsko sredstvo. Še ena starejša verzija. Konec kondoma je dodatno zadebeljen - daljše življenjsko obdobje. Kondomi so bili namreč za večkratno uporabo.

Lovro Žiberna

Mnenja o izvoru besede kondom so različna. Nekateri zgodovinarji trdijo, da ime izvira od dr. Condoma, ki je bil zdravnik angleškega kralja Karla II. in bi naj iznašel kondom na kraljevo prošnjo. Karl II. se je namreč želel obvarovati pred spolnimi boleznimi prostitutk, hkrati pa je želel preprečiti tudi rojstva nezakonskih otrok. Drugi omenjajo latinsko etimologijo: pri Rimljanih je "condus" pomenilo "zbirališče", spet drugi omenjajo perzijsko besedo "kondu", ki označuje podolgovato posodo iz živalskih črev, v katero so spravljali zrnje.

Zbiranje drevesnega soka kavčukovca. Po obdelavi nam omogoča udobne in varne užitke tako v vožnji z avtom kot v postelji.

In v 19. stol. revolucija - industrija odkrije kavčukovec. To drevo je korenito spremenilo izdelovalne postopke in utrlo pot velikanskemu razmahu tega spolnega pripomočka. Kavčukovec je tedaj rasel le v Južni Ameriki, in to kot "divja

rastlina". Leta 1820 je Thomas Hancock v Angliji izdelal predelovalni stroj, s pomočjo katerega so lahko iz drevesnega soka kavčukovca pridobivali mehki kavčuk. Dvajset let pozneje, leta 1839, je Američan Charles Goodyear iznašel vulkanizacijo. To je postopek, ki spremeni lastnosti naravne gume tako, da ta postane odpornejša. Leta 1844, ko je Goodyear patentiral svojo iznajdbo, je vstopil kavčuk v industrijsko obdobje. Kavčukovce so posadili na velikih območjih v Aziji, kjer so se popolnoma prilagodili in trenutno zagotavljajo 90% svetovne proizvodnje. V tem času so na tržišču še vedno kondomi narejeni iz črevesja ovac, ki so jih po spolnem odnosu sprali in namazali s petrolejem. Hranili so jih v lesenih škatlicah v predalu nočne omarice, zaščitene pred očmi otrok. Leta 1870 se je pojavil prvi kondom narejen iz gume, skromne kvalitete in precej nepraktičen. Okrog leta 1930 je dosegla velik napredek industrija lateksa, koncentrirane naravne gume. Ta "novi kondom iz leta 1930" je tanjši, trdnejši in obstojnejši. Zaradi raznih predsodkov so ga do leta 1960 uporabljali izključno v borbi proti spolnim boleznim, šele kasneje se je uveljavil kot kontracepcijsko sredstvo.

poljudno&atraktivno

The American Social Hygiene Association se je na začetku 20. stoletja borila za prepoved uporabe kondomov v ZDA. Ti "strokovnjaki" so bili prepričani, da naj vsak, ki se spusti v tvegan spolni odnos, tudi nosi posledice. Ameriškim vojakom je bilo prepovedano uporabljati kondome v 1.svetovni vojni v Evropi. Zato ne

cepcijske tabletke, kar predstavlja najbolj zanesljivo kontracepcijo, kar jo je svet kdajkoli videl. Spolna energija je cvetela vsepovsod: v znanosti, v medijih, v umetnosti, predvsem pa v ljudeh. Šele kasneje so vojakom dovolili uporabo kondomov, da so le-ti lahko ostali v bojnih linijah in ne v barakah zaradi sifilisa ali gonoreje. V času druge svetovne vojne so vojaški poveljniki spremenili pogled na kondome. V strahu pred tem, da bi se vojaki vračali domov okuženi in

preseneča podatek, da je imela ameriška vojska največji odstotek prekuženosti s spolnimi boleznimi - 70% ameriških vojakov pač ni znalo reči "ne". Nadaljnji problem so bila dvojna merila glede uporabe kondomov. Zdravniki so lahko "predpisali" kondome moškim kot zaščitno sredstvo pred sifilisom in gonorejo, kadar so leti imeli predzakonske ali zunajzakonske spolne odnose, ženske pa kondomov niso mogle dobiti kot zaščito pred neželeno nosečnostjo. Podobno je bilo v času nacistične oblasti v Nemčiji. Uporaba kondomov ali kakršnakoli druga oblika kontracepcije je bila za vse državljane strogo prepovedana. Želeli so namreč vzgojiti bojevnike čiste arijske rase.

Vse do 80. let je popularnost kondomov upadala, takrat pa so v javnost pricurljale novice o virusu HIV, o epidemijah obolelih za AIDSom. V tem času je bilo 25% vseh obolelih za AIDSom najstnikov. Takoj je postalo jasno, da bo kondom postal edina in najboljša možna zaščita. Dolžina: 16 - 22 cm, ko ga razvijemo Premer: približno 3,5 cm Debelina gume: od 0.03 do 0.09 milimetra (iz lateksa), 0.025 mm (iz poliuretana) Rok uporabnosti: približno 5 let (na ovitku jasno označen) Testi vzdržljivosti : - kondom iz lateksa mora vzdržati pritisk, ki ga v njem ustvari 40 litrov zraka - mora se vsaj 6 - 7 krat podaljšati preden poči - v industriji ga napolnijo z 0.3 litra vode in obesijo za 3 minute, t.j. vodni test. Preizkusite!

širili bolezen, so načrtno in agresivno začeli promovirati uporabo kondomov. V učnih vojaških filmih, ki so jih bili deležni naborniki pred odhodom na bojišča, veli poveljnik svojim vojakom: "Don't forget - put it on before you put it in." Seksualna revolucija šestdesetih je skoraj izničila uporabo kondomov. "Pridna dekleta" so menjavala številne spolne partnerje, saj so do takrat poznane hude spolne bolezni, sifilis in gonorejo, z lahkoto ozdravili. Iznašli so intrauterine vložke in kontra-

Žalostno je, da še danes v nekaterih šolskih ustanovah odločno nasprotujejo deljenju kondomov. Razvoj in industrija kondomov sta v zadnjih letih napredovali. Na trgu so se pojavili še modeli iz poliuretana, ki omogočajo še tanjšo izdelavo, bolj intenzivne občutke, vendar malenkost večje tveganje, da se poškodujejo. Leta 1993 se je pojavil tudi prvi ženski kondom in tako zagotovil ženskam enakopravnost tudi na tem področju. Izdelovalcem danes ne manjka domišljije. Na trg pošiljajo

december 2003

kondome najrazličnejših oblik, pravilne, valovite, raznih oblik, najrazličnejšega

videza; površina je ponavadi gladka, včasih prekrita z izboklinicami, razbrazdana, hrapava. So najrazličnejših barv, prozorni, motni, okrašeni z raznimi vzorci in tudi različnih velikosti. Obstajajo celo modeli, ki so v notranjosti obdani z lokalnimi anestetiki ter tako podaljšujejo čas do izliva in nudijo daljše užitke. Današnji kondomi so v večini primerov namazani z lubrikanti, zato da se lažje in udobneje namestijo. Nekateri lubricirani kondomi so na voljo tudi z spermicidnim sredstvom, ki nudi še dodatno zaščito v primeru, če se kondom poškoduje. Kvaliteta kondomov danes ni vprašljiva, saj so vsi izdelki pred prihodom na trg natančno testirani. Tudi cena je zaradi množične industrijske izdelave dosegljiva vsem. Ostane nam le še pravilna in vestna uporaba. Nikar ne pozabite, da je 1.december mednarodni dan boja proti AIDS-u in 1. december je dan, ko kondome delijo zastonj. Pa varno spolnost in čim več orgazmov!

poljudno&atraktivno

Medicinske zanimivščine Lovro Žiberna Za pojav fluoriranih zobnih past se moramo zahvaliti raziskavi, narejeni leta 1802 v Neaplju, ko so lokalni zobozdravniki pri nekaterih pacientih opazili rumenkasto-rjave madeže na zobeh, ki pa so bili sicer popolnoma zdravi. Podrobnejša raziskava je razkrila, da je bil vzrok za obarvanost zob povečana koncentracija fluorida v vodi. Ugotovili so, da nižja koncentracija fluorida obarvanosti zob ne povzroča. Potrebno je bilo kar precej časa preden so se pojavile nadaljnje raziskave uporabe fluorida v vodi v ZDA leta 1915. Prva zobna pasta s fluoridom se je pojavila v trgovini šele leta 1956.

Najprej oklican kot čudežno zdravilo konec 19. stoletja, leta 1914 pa že zakonsko prepovedan v ZDA - kokain. Kadar se človek preveč nahrani, njegov sluh deluje manj ostro.

Za strastno poljubljanje porabimo 6,4 kalorije na minuto. Kot dodatek bom navedel, da je povprečna kalorična vrednost banane 85 kalorij, to pomeni 13 minut strastnega poljubljanja. Hmm, poljub! Med enim poljubom se izmenja v povprečju 278 bakterijskih kolonij.

Sarin je plin, ki naj bi bil uporabljen v napadu na podzemno železnico v Tokiu. Ta plin lahko pridobi vsak, ki ima vsaj srednješolsko znanje kemije iz (pre)prosto dobljenih kemikalij in z navodili za pripravo, ki se jih zlahka najde na internetu. Ta agens je tip organofosfatnih pesticidov, in sicer povzroča paralizo. Kovalentno se veže na acetilholinsko esterazo in preprečuje razgradnjo AcH v sinapsi. Uredništvo Erektorja vas prosi, da ne poskušate izdelovati tega ali podobnih bojnih strupov doma!

Heroin je bilo nekoč tržno ime za morfij, ki ga je tržil Bayer. Včasih so urin uporabljali kot detergent za umivanje. Če bi iztisnil iz svojih prebavil vse bakterije, bi z njimi lahko napolnil skodelico kave.

Če ti izrežem 6 cm2 kože in naredim mikro- in makroskopsko analizo, bom našel: 650 žlez znojnic, 20 žil, 60.000 melanocitov in če to naredim v poletnih mesecih še 6 komarjevih pikov.

Med starostjo 30 in 70 Človeška pljuča je 100 krat let se bo tvoj nos lažje napihniti kot standardni podaljšal in razširil. balon. V ledvicah je 1 milijon ledvičnih tubulov v skupni dolžini 65 kilometrov

Termodinamika v telesu ?! Človek mežika v povprečju na vsake 2 -10 sekund. Če želiš izgubiti 1 kg maščobe, Ko se osredotočiš na vsako besedo v tem stavku, moraš popiti kar 300 litrov na tvoje oči nihajo naprej in nazaj 100 krat v sekundi Čeljustne mišice so 10 stopinj Celzija ohlajene in vsako sekundo tvoja retina izvede 10 milijard najmočnejše mišice v vode. Da segrejemo liter vode "računalniku podobnih" kalkulacij. človeškem telesu. Se za eno stopinjo, moramo namše spomnite, kako je reč vodi dovesti 1000 kalorij Prav vsi smo kot novoro- Mike Tyson odgriznil energije. jenčki zajokali z natanko del ušesa? enako frekvenco (višino glasu). Ta je 440 Hz. Pri starosti 60 let večina ljudi izgubi več kot polovico okuševalnih brbončic. Če si boš priklenil svoja kolena v sto- Snov v naravi, ki jo človeška kri najbolj oponaša (gledano na ječem položaju in dovolj dolgo stal, kemijsko sestavo), je morje. boš omedlel. Ne verjameš? Poskusi.

december 2003

napovednik

Januar & Februar 2004 na MF januar 2004 01 ČET 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19

PET SOB NED PON TOR SRE ČET PET SOB NED PON TOR SRE ČET PET SOB NED PON

20 21 22 23 24 25 26 27

TOR SRE ČET PET SOB NED PON TOR

28 29 30 31

SRE ČET PET SOB

Novo leto

februar 2004 01

NED

02 PON

Sestanek DŠMS ob 19:30

03 TOR 04 SRE 05 ČET

Izpit iz Biofizike

Izpit iz Anatomije

06 PET 07 SOB 08 NED

Kongres o Bolonjskem procesu

Sestanek DŠMS ob 19:30

09 PON

Izpit iz Mikrobiologije z imunologijo

Začetek zimskih počitnic

10 TOR 11 SRE 12 ČET 13 PET 14 SOB 15 NED 16 PON

Začetek študijskih počitnic, izpit iz Mikrobiologije z imunologije

Izpit iz Histologije z embriologijo

17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29

Dogaja se...

TOR SRE ČET PET SOB NED PON TOR SRE ČET PET SOB NED

Začetek mednarodnega smučarskega tedna

Začetek Poletnega semestra Sestanek DŠMS ob 19:30

Sestanek Erektor ob 13:00

Sestanek DŠMS ob 19:30

Rok oddaje prispevkov za Erektor 3

Letos je prestopno leto!

pripravlja se...

Kongres o Bolonjskem procesu in smučarski teden Letos bomo v Društvu študentov medicine Slovenije organizirali dvodnevni kongres o Bolonjskem procesu 6. in 7. februarja 2004 v Ljubljani z neformalnim nadaljevanjem na m e d n a r o d n e m smučarskem tednu, ki bo potekal od 8. do 15. 2. 2003 na Golteh, s preko 60 udeleženci. V Bolonjski proces, ki zadeva evropski visokošolski prostor, je vključenih preko 40 držav. Ponuja se nam

enkratna priložnost, da smo med prvimi, ki bomo predložili možne načine implementacije Bolonjske deklaracije v študiju medicine. Več informacij o Bolonjskem procesu: - www.esib.org - www.uni-lj.si - www.mszs.si/slo Nadaljevali bomo na Golteh, kjer bo potekal smučarski teden študentov medicine z mednarodno udeležbo. Stanovali bomo v novem hotelu pri smučišču. Lani je bil prece-

jšen odziv, zato se bomo potrudili, da bo letos še boljše. Pripravljamo seveda tudi zanimiv družabni program z obveznimi norimi zabavami. Vse sveže informacije v zvezi s projektom so dosegljive na: www.slomsic.org/bolognaandski2004. Kdor si želi sodelovanja pri oblikovanju študijskega programa za prihodnje generacije, se poditi po smučiščih, se

noro zabavati s kolegi iz Slovenije in tujine - tu je pravi naslov. Seveda je možno sodelovati ločeno samo na kongresu ali samo na smučarskem tednu. Kontakt: skiweek@slomsic.org

Mednarodni trening v Kairu "Več kot samo študent medicine" Ste se že kdaj vprašali, kako bo po dolgih letih študija in sedenja za knjigami? Kako se boste znašli v resničnem svetu, ko bo nastopila krizna situacija, boste sposobni pravilno odreagirati? Imate občutek, da nas naš program na fakulteti ne pripravi dovolj dobro za vse izzive, ki nas bodo doleteli v zdravniškem poklicu? Dandanes se od zdravnikov pričakuje veliko več kot samo osnovno zdravljenje bolezni. Zdravniki naj bi bili ekonomsko učinkoviti, sposobni zdraviti, hkrati biti sočutni do svojih pacientov, se ob vsem še doživljenjsko učiti in reše-

vati probleme, biti izvrstni v sporazumevanju... Obenem pa je potrebno znati tudi pravilno interpretirati in ocenjevati znanstvene podatke in razmišljati kreativno... Glede na vse zgoraj omenjene izzive se je mednarodna skupina študentov medicine odločila, da organizira trening, ki bo potekal v Kairu, v Egiptu, od 15. do 18. februarja 2004. Program bo vključeval trening intelektualnih sposobnosti, komunikacijski trening, kako ravnati v stresnih situacijah, predstavitev različnih možnih načinov učenja med-

icine, od elektronskega učenja do različnih izobraževalnih sistemov, ki jih uporabljajo po vsem svetu. Predstavile se bodo nevladne organizacije (Svetovna zdravstvena organizacija, UNESCO...), ki širom po svetu, kot tudi pri nas, nudijo medicincem možnosti zaposlovanja. Del treninga pa bo namenjen tudi metodologiji raziskovalnih nalog in področju ustvarjanja dobre raziskovalne naloge.

Katja Kovač

Celoten trening bodo izvajali strokovanjaki s posameznih področij. Vse podrobnosti in prijave potekajo preko interneta na naslov: http://www.geocities.com/scome_it Vsak čas pa se lahko obrnete tudi na mene osebno: katjak@dsms.net

THERE ARE THOUSANDS OF MEDICAL STUDENTS ALL ARROUND THE WORLD. SO, IF YOU WANT TO MAKE A DIFFERENCE AND LEAD THE FUTURE OF MEDICINE, YOU MUST BE TRAINED TO BE:

Več kot samo študent

"MORE THAN JUST A MEDICAL STUDENT!"

intervju

december 2003

Maša Šukunda Anita Tadić

predsednica Društva študentov medicine Slovenije Aha, pa sem te! Oz. sem jo... Po tednu lovljenja sem jo končno ulovila. Nažalost ne ob kavici, ampak za pisalno mizo v fotokopirnici. Pravzaprav bi morala že sama vedeti, da jo bo težko uloviti in da še takrat, ko mi bo končno uspelo, bova verjetno na tesno s časom. In res. Intervju je bil skrajno razgiban. Potekal je torej v knjižnici, na poti na faks, po telefonu, mailu. Drugace pač ne gre. Govorimo namreč o predsednici DŠMS-ja, veliki Diplomatki, oz. Maši Šukundi, spontani in zelo simpatični punci.

Kako bi opisala sodelovanje v društvu? Glede na to, da je v društvu veliko različnih ljudi, je tudi vzdušje raznoliko. To pomeni, da se lahko imamo ful fajn, včasih pa zna tudi priti do kakšne napetosti. Najpogosteje je to ob vrhuncu izvedbe kakšnega projekta. Vendar je to v takih situacijah nekaj čisto običajnega ali bolje rečeno pričakovanega -

vemo, da si takrat ponavadi pod pritiskom. Smo pa tudi že vajeni en drugega... (in Mašin mobitel zapoje- prvič)... Se opravičujem... (se nasmehne, se ne pusti zmesti in nadaljuje) Sodelovanje pri projektih lahko pripelje do velikih prijateljstev, v nekaterih primerih pa ostanejo odnosi na 'profesionalni ravni'. V vsakem primeru pa se ob koncu kakega projekta ali pa vsake toliko časa zberemo na kakšni

zabavi, se na tak način malce nagradimo za delo, ohranimo dobre odnose in pozitivno vzdušje v klubu. Katere projekte ocenjuješ kot najuspešnejše, najodmevnejše? In za katere meniš, da so dobro zastavljeni, vendar bi potrebovali še malce poudarka? No, najprej mislim, da je potrebno potegniti ločnico med projekti. V eno skupino spadajo npr. Virus, Medimedo, Osvešcen, ne zadet. Ti projekti so namenjeni širši javnosti, obdelujejo vedno aktualne teme in so mogoče navidez bolj uspešni, vedno znova

Maša

namreč pritegnejo množice. Medtem, ko so projekti, namenjeni študentom MF manj odmevni, že samo na MF. To po mojem mnenju ni krivda vodij projektov, ampak so študenti preobremenjeni, oz. mislijo, da so. Vodje projektov si seveda prizadevajo, da bi študentom ponudili čimveč in da bi se le-ti končno zavedli, da je študij medicine lahko veliko več. Kot predstavnica DŠMS-ja veliko potuješ. Kako zgledajo taka potovanja in kaj se ti je vtisnilo v spomin kot eden izmed lepih utrinkov?

intervju

MAŠA ŠUKUNDA roj.dan: 02.12.1979 horoskop: strelec prvi spomin: 1.dan, ko sem se naucila vozit kolo, sem se zaletela v pošto...rezultat: 4 šivi + lastnost: spontanost - lastnost: impulzivnost, oz. kadar me spontanost pokoplje naj dan v tednu: petek naj knjiga: Milan Kundera - Neznosna lahkotnost bivanja

To, da veliko potujem, je res. Vsaj dvakrat na leto. Na žalost to ne pomeni zabave, ampak moraš biti prisoten na številnih sestankih, sejah, planarkah... Res pa je tudi, da če se kakšen kongres odvija poleti, si lahko podaljšaš potovanje, vendar je to potem v lastni režiji. Ups... (mobitel- Wyclef bi rekel: two time!) Alora, kje smo ostali? Aha - najlepši utrinek... letos poleti na Nizozemskem sem spoznala predsednico nemškega društva. To je bila prva dovolj iskrena oseba, ki je priznala, da ima njihova organizacija določene probleme, ki so bili zelo podobni našim. Tako sva si lahko tudi medsebojno pomagali, kadar so nastopile težave z lastnimi delegacijami. Drugače je na takih meetingih ponavadi tako, da se določeni predstavniki radi izpostavljajo, češ

da je njihova organizacija zelo uspešna in dejavna na vseh področjih, nima problemov,... in vse to samo zato, da bi dobili mednarodne funkcije. Kje na svetu še nisi bila, bi pa rada, da te kdaj zanese tudi tja?

Imela sem zelo veliko željo videti Južno Ameriko in to je že praktično izpolnjenogrem spomladi! :) Bi pa še rada raziskala arabske države, ker se mi zdi, da nihče od nas dejansko ne ve, kako je v resnici tam. Vsi nekaj vidimo na dnevniku, prebere-

mo kako in kaj je... ampak mislim, da nimamo pojma o realnem stanju! Kaj pa v Sloveniji? Kraj, kjer še nisi bila, pa bi ga rada obiskala? Na žalost rabim 'tour della Slovenija'! ha, ha, ha,... Ker sem obiskovala italijansko šolo, smo več časa posvetili potovanju po Italiji in zanemarili Slovenijo. Nam zaupaš, kaj je bila najbolj nora stvar, ki si jo kdaj naredila v življenju?

Maša pred evropskim parlamentom

Hmmm...čaki mal...to pa morm poklicat domu...(in dejansko res poklice). Alora, na eni žurki sem si sposodila avto in obljubila lastniku, da bom samo malo vozila po parkirišču. Nisem namreč še imela izpita in v avtošoli sem pre-

december 2003

intervju vozila šele 5 ur. Na koncu sem opravila 15km vožnjo po obali... je bilo neumno, ampak sem ful uživala! Aja, sem pa naredila tudi nekaj dobrega tisti večer... natankala sem mu! Na kaj pomisliš ob besedi užitek? Eeee...na hrano in seks! Oz. hrano po seksu!

ne bo uspelo. Seveda, mi ponavadi uspe. :) (povrne se ji barva) Dam ti 3 sekunde za odgovor! Kaj imaš raje koncert, predstavo ali tekmo? Koncert! Klasične glasbe?

Na kaj pa pomisliš ob besedi strah?

Ha, ha, ha,... Neee, ampak indie rock, punk, reggae, ska.

Joj,... (prebledi) na dve stvari. Prva je višina in ti to dobro veš! Druga pa je, kadar delam stvari zadnji trenutek in se bojim, da mi

Ti ostane kaj prostega časa? Za kaj ga najraje porabiš? Glede na vse obveznosti, mi NE ostane kaj dosti

Maša na eni izmed konferenc

časa... nažalost. Katere lastnosti že imaš, ki naj bi jih po tvojem mnenju imel zdravnik in katere še moraš osvojiti? Mislim, da bom znala dobro vzpostaviti stik s pacienti. Imam pa slabo lastnost, ki jo bom morala odpraviti in se naučiti, da ne jočem za vsakim pacientom. Na kaj si ponosna? Na dosežke Društva!

Maša

Kaj priporocaš študentom medicine? Priporočam jim... samo trenutek... (spet telefontretjič)... ok, zdaj pa zares: toplo jim priporočam, naj imajo dobre odnose z vsemi delavci, kot so čistilke, vratarji ipd., ker lahko dosti pomagajo, kadar ti faks kaj prepreči. Mašin moto...

življenjski

TAKE IT EASY... (aja?)... ma se vidi! In pa NEVER REGRET WHAT YOU'VE DONE!

Pod tujim nebom

TROPSKA MEDICINA NA MADAGASKARJU Nora dežela norih skrivnosti

Liza Grčar

Začelo se je na Tropskem vikendu v Bohinju aprila leta 2001. Skupaj s kolegi smo se odločili, da se odpravimo na Madagaskar. Navdušile so nas fotografije starejše kolegice, ki je bila tam na delu pred nekaj leti. Kljub prvotnim načrtom so priprave trajale skoraj dve leti. V veliko pomoč so nam bili v misijonski pisarni v Ljubljani, kjer smo dobili naslove slovenskih misijonarjev, ki delajo na Madagaskarju. Dolgo časa smo se trudili s pošiljanjem pisem in emailov, a žal ni bilo odgovora. Bili smo vztrajni in se trudili dalje. Končno nam je pri prvem in hkrati najpomembnejšem koraku pomagal bivši misijonar, ki živi v Sloveniji. Začeli smo si dopisovati s patrom Rokom Gajškom, ki je skupaj s patrom Pedrom Opeko vodja dobrodelne organizacije

kdo smo in zakaj si želimo priti na delo v organizacijo Akamasoo. Akamasoa (beri: a-ka-ma-šua, slov. dobri prijatelji) je ime dobrodelne organizacije katero je leta 1989 ustanovil pater Pedro Opeka. Glavni cilj dela je pomagati ljudem, ki so tako ali drugače ostali brez prihodka, izobrazbe ali strehe nad glavo. Takih je predvsem v okolici Antananariva kar veliko. Opeka je po prihodu iz podeželja v glavno mesto Madagaskarja na obrobju mesta odkril ljudi, ki so si hrano in prebivališče iskali kar na

Naselje Akamasoa

Akamasoa, ki deluje v glavnem mestu Madagaskarja. Imeli smo srečo in se že nekaj tednov po tem sestali s patrom Opeko, ki je bil na obisku v Ljubljani. Srečanje je bilo kratko, vendar spodbudno in nam je vsem ostalo v trajnem spominu. Skušal nam je opisati razmere ter nekoliko razložiti takratno politično situacijo na Madagaskarju. Seveda je tudi njega zanimalo

smetišču. Veliko teh je bilo otrok, ki so ostali brez staršev zaradi lakote, alkoholizma, prostitucije ali mamil. Takoj je začel z delom in svetovno kampanjo za pomoč ljudem Madagaskarja. Kmalu je zraslo naselje, ki je znano kot slovenska vas na Madagaskarju. Danes je to naselje postalo že manjše mesto, v katerem živi skoraj dvajset tisoč ljudi. Znotraj naselja je

Okoli nas je bilo ob vsakem času polno otrok

nekaj šol, dispanzer, banka, trgovina, telovadnica in nogometno igrišče. Družinam, ki poiščejo pomoč, organizacija postavi tri pogoje: delo, šolanje otrok in disciplina. V začetnem obdobju jim organizacija nudi osnovne življenjske pogojehrano, bivališče in medicinsko pomoč. Družina si na robu naselja izgradi preprosto bivališče-barako. Odrasli se morajo zaposliti v kamnolomu blizu naselja in otroci redno hoditi v šolo, ki je brezplačna. Cilj je socialna rehabilitacija in v dolgem roku finančna neodvisnost. Po čim krajšem obdobju uvajanja, v katerem naj bi se priučili poklica, si družina s finančno pomočjo organizacije lahko izgradi stanovanje v naselju. Po dveh mesecih intenzivnega dela z zbiranjem zdravil, sanitetnega materiala in denarja smo junija 2003 končno odleteli na Madagaskar. Sledil je kulturni šok, ki je dobro zaznamoval naše trimesečno bivanje na Madagaskarju. Takoj smo se morali privaditi na nekoliko počasnejši tempo življenja in drugačno mišljenje ljudi. Kmalu po prihodu v Antananarivo (Tana, na kratko)

se je naša skupina razdelila na dva dela. Trije smo imeli možnost oditi 400 km južneje po centralni planoti na delo v postojanko, ki prav tako spada pod okrilje organizacije Akamasoa. V hribovski vasici med ljudmi, ki živijo odrezani od zunanjega sveta, smo skupaj z zdravnikom iz organizacije Akamasoa in malgaškima medicinskima sestrama odprli delo v dispanzerju. Stalno zaposlenega zdravnika tam ni, čeprav kompleks sestavlja ambulanta, manjše poslopje z bolniškimi posteljami in porodnišnica. Zdravnik ljudem v teh krajih pomeni pravo razkošje. Malokdo med njimi si lahko privošči pot do najbližjega mesta, kaj šele zdravljenje v bolnišnici. Edino cesto, ki vodi v bližnje mesto Fianarantsoo, je izgradila Akamasoa in še ta je blatna in tlakovana le s kamenjem. Spoznavanje ljudi, ki so prihajali v dispanzer, je bilo zanimivo, zabavno in vznemirljivo, kdaj pa tudi pretresljivo in žalostno. Več dni smo zdravili podhranjenega novorojenčka, katerega je vsak dan pripeljala druga 'mama'. Pred vrati ambu-

december 2003

pod tujim nebom

V posebno lepem spominu so mi ostali sprehodi po okoliških vaseh, pri katerih smo spoznavali življenje ljudi. Ko smo se opogumili in začeli govoriti z ljudmi, smo se hitro naučili njihovega jezika. V okolici dispanzerja so ljudje sami kovali lopate, pridelovali premog in opeko. Vsaka hiša je bila polna otrok, s katerimi smo v prostem času igrali nogomet. Zgodilo se je, da se je igra končala, ko so otroci morali domov odpeljati svojo čredo ombijev (beri: umbi= zebu, malgaško govedo). Za Madagaskar značilen Lemur

lante je umrl fantek, ki je tri tedne prej padel z drevesa. Neko dopoldne je prišlo večje število otrok s hudimi znaki prehlada in izpuščaji in kmalu smo ugotovili, da je izbruhnila epidemija ošpic. Velikokrat smo se smejali- kako stehtaš nekoga, ki prvič vidi tehtnico? Kako izmeriš tlak in temperaturo ženski, ki je zaradi mraza oblečena v vseh sedem svojih tankih oblekic? Kaj storiš, ko bos pacient stopi v lužico, ki jo je v ambulanti polulal otroček pred njim? V času našega dela je bila na Madagaskarju zima vsi ljudje so bili bosi in premraženi. Zaradi dela v vodi riževih poljih ali potokih, kjer lovijo ribe, pa so kljub mrazu nosili kratke hlače.

Počasi smo razumeli, da ljudje tam ne živijo tako kot mi in tudi ne delajo zato, da bi imeli vedno več. Izkoristijo tisto, kar jim v tistem trenutku narava da, in sprejmejo takrat, ko jim vzame. Lakoto, bolezen in smrt sprejemajo kot del življenja.

Po mesecu bivanja in dela na centralni planoti Madagaskarja smo se vsi skupaj odpravili na jugovzhodni del otoka, kjer je večje slovensko misijonsko središče. V okolici Vaingaindrana (beri: van-gandanu) je do zdaj delalo največ slovenskih misijonarjev. Na stopnicah misijona smo se srečali s Tonetom Kerinom, ki nas je odpeljal na petdeset km dolgo pot v notranjost tropskega gozda proti mestecu Ranomena (slov. rdeča voda) in nato še k sebi v Midongy. Na tej poti smo doživeli nekaj najbolj zanimivih trenutkov potovanja po otoku. Devet dolgih ur smo se vozili štirideset kilometrov skozi hribovit predel tropskega gozda po hudo blatni in razmočeni cesti. Tonetova 4x4 Toyota se je pozibavala globoko v desno in levo, včasih tudi malo nazaj in hop, že smo bili globoko v luži…zabavali smo se vse dokler nismo prišli do mosta, katerega smo morali sami sestaviti iz tramov, ki smo jih vozili s seboj v prtljažniku. Na tem mestu se je zopet pokazala naša zahodnjaška naivnost. V trenutku panike se spomnim, da sem hotela nekoliko omiliti situacijo in zategniti ročno zavoro. 'Marjanca,' je rekel Tone, 'pa menda ne misliš da tista stvar še dela!'

Delo v ambulanti

V Ranomeni smo se srečali s sestro usmiljenko Terezijo Pavlič, ki že petintrideset let dela z bolniki južnega Madagaskarja. Dolgo časa je vodila leprozorij v Ft. Dauphinu, šest mesecev pred našim prihodom se je preselila v podeželski dispanzer v Ranomeni. Vsak dan sama pregleda okoli 100 pacientov. V delo smo se hitro vključili. Paciente smo povprašali po imenu in starosti, jih stehtali, jim izmerili temperaturo, se z njimi pogovorili, jih pregledali in jim

predpisali zdravila. Vsakodnevno smo se srečevali z mnogimi tropskimi (malarija, shistosomiaza, filarioza, lepra) in tudi ne-tropskimi boleznimi kot je TBC, pljučnice, epilepsija, … Največ je bilo infekcijskih bolezni (driske, abscesi, respiratorni infekti). Veliko je bilo bolezni kože, otroških bolezni (poliomielitis, varicella, ošpice, oslovski kašelj), hipovitaminoz (VIT A) in podhranjenosti. Skoraj vsakega otroka in tudi odraslega smo morali zdraviti

Člani odprave skupaj s sestro Terezo

Madagaskar

pod tujim nebom za gliste in garje. Srečali smo se tudi z arterijsko hipertenzijo, srčnim popuščanjem, prirojenimi motnjami kot je albinizem, Downov sindrom, spolnimi boleznimi (gonoreja, sifilis), nujnimi kirurškimi stanji in poškodbami. Vsak dan smo se naučili novega malgaškega izraza. Seveda smo velikokrat rabili pomoč pri prevodu. Težave so lahko povzročila že najbolj preprosta vprašanja kot je starost ali ime bolnika, saj bolniki svoje starosti večkrat niso vedeli, dojenčkom pa imena do tretjega meseca

Improvizirano mikroskopiranje

starosti sploh ne dajo. Velikokrat je bilo bolnikom nerodno ali pa so bili prestrašeni, saj v krajih okoli Ranomene belcev ne vidijo pogosto. Kljub temu smo imeli občutek, da so nas bili ljudje veseli in da so radi prišli k nam. Prihajali so tudi iz več kilometrov oddaljenih vasi, velikokrat so hudo bolne ljudi prinesli na najbolj preprostih nosilih narejenih iz trsja in palmovih listov. Pred obiskom pri nas so zagotovo obiskali še lokalnega vrača (malgaško: ombiasy), ki je na zanimive načine 'zdravil' njihove težave. Navada je taka, da če ni prepovedi (malgaško:

fady) se bolezen ne bo izboljšala. Največkrat so te prepovedi absurdne, skoraj nemogoče se jih je držati- ne hodi tam, kjer so spodaj korenine; ne hodi čez dvorišče, kjer je hodil belec (malgaško: vazaha); majhnega otroka se ne sme potipati po glavi- tudi mi smo začeli uporabljati prepoved, in sicer fady sira- ne soli!! Ranomena je kraj, ki je nerazvit in težko dostopen. Ljudje so komaj pismeni, ne govorijo francoščine, ponavadi le lokalno različico malgaškega jezika. Zdravstveni dom in šolo so pogosto zapirali, saj so učitelji in zdravniki zelo slabo plačani. Enkrat mesečno morajo peš ali s kolesom oditi v mesto, kjer dobijo plačo le, če so dovolj zgodnji. Ponavadi morajo že štirinajst dni prej čakati v vrsti, ker je denarja za plače pač premalo. Kljub temu, da je v teh krajih rastje bujno, so ljudje lačni. Zelo malo pridelajo riža ali manjoka, pa še tistega ne razporedijo skozi čas. Vsepovsod rastejo bananovci, banane pa zaradi lakote velikokrat pojedo še zelene. V skrajni sili, ko že vsega zmanjka, se prehranjujejo z apali (angl. jack-fruit). Kako lahko pri obilici banan, papaje, manga in ličija pride do lakote in podhranjenosti smo se velikokrat spraševali. Počasi smo razumeli, da ljudje tam ne živijo tako kot mi in tudi ne delajo zato, da bi imeli vedno več. Izkoristijo tisto, kar jim v tistem trenutku narava da, in sprejmejo takrat, ko jim vzame. Lakoto, bolezen in smrt sprejemajo kot del življenja. Dobro smo spoznali lepote in zanimivosti Madagaskarja, se veliko naučili od ljudi, njihovih navad in tudi eden od drugega. Izkušnja Tropske medicine je neprecenljiva, tako vztrajnost, timsko delo kot pogum so zelo pomembni.

Sestra pri deljenju zdravil

MADA MADAGASKAR - otok ob vzhodni afriški obali - prvotno naseljen iz Indonezije - francoska kolonija od 1886 - samostojen od l. 1958 - 587.041 km2 - 17 milijonov prebivalcev

Ekonomija - 71% ljudi pod mejo revšcine - 50% ljudi z manj kot 1$ na dan - 78% ljudi z manj kot 2$ na dan - gospodarska rast 1975-2000 -1.9%

Demografija - 50% mlajših od 17 let, 3% starejši od 65 - pričakovana življenjska doba 56 let - 31 % odraslih je nepismenih - Od l. 1980 do l. 1992 je število prvošolcev padlo za 1 / 3, zaprtih je bilo 2.500 osnovnih šol zaradi pomanjkanja učiteljev

Zdravstvo - 11 zdravnikov na 100.000 prebivalcev - cepljenih 50% otrok - 0,3% okuženih s HIV - 59% otrok po 5 let je že imelo malarijo - 40% ljudi je podhranjenih (l.92 35%) - 1996 - 98: 5.965 bolnikov s kugo v letu 1999 za kolero zbolelo 23.838 ljudi, umrlo 1350

Organizacija odprave - 4 absolventi medicine, 1 zdravstveni tehnik - izobraževanje: predavanja Tropske medicine, Tropski vikend, zbiranje epidemioloških, demografskih podatkov o Madagaskarju… - vzpostavitev kontakta z organizacijo Akamasoa - zbrana priporočila dekana fakultete, ministrstva za zdravstvo, nosilca predmeta Tropske medicine prof. Pikelja - sestava brošure s predstavitvijo projekta - poslanih skoraj 1500 prošenj za pomoč vecjim slovenskim in tujim podjetjem, ter zasebnim zdravnikom - zbranih 600 kilogramov zdravil, sanitetnega materiala in inštrumentov - cepljenje, nakup letalskih kart,ureditev zdravstvenega zavarovanja pomoč Rdecega križa Slovenije pri pošiljanju humanitarne pomoči

nora dežela norih skrivnosti

pod tujim nebom

december 2003

PRAKSA V SPLITU Tomaž Podlesnikar Letos poleti, natančneje od 15. julija do 15. avgusta 2003, sem bil na izmenjavi študentov medicine v Splitu. To je namreč eno izmed štirih hrvaških mest, kamor lahko poleti odpotujemo študentje na izpopolnjevanje našega znanja in če je v tebi še želja po morju, vročini in dalmatinskem temperamentu, zagotovo prekaša Zagreb, Osijek in Rijeko.

Po ustaljenem urniku poletnih izmenjav so delu v bolnici namenjene približno 4 ure, sam sem bil na kardiološkem oddelku interne medicine, o katerem lahko povem samo pozitivne stvari. Sicer Split ni kakšen skandinavski paradiž moderne opreme, kjer bi človek strmel in se čutil majhnega Slovenca - nasprotno, standard v našem kliničnem centru pa tudi mariborski bolnišnici, kolikor ju pač poznam, je precej višji. Na primer, na kardiologiji v Splitu sem povečini sodeloval pri klasičnih ultrazvočnih pregledih srca in žil, včasih za spremembo še pri kakšnem transezofagealnem UZ srca in pa ergometriji - snemanju EKG pri hoji po tekočem traku. Bilo je zanimivo, zagotovo je k temu prispevalo moje zeeelo skromno znanje interne medicine 3. letnika, veliko pa tudi sposobnost komuniciranja v hrvaščini, ki te približa tako zdravnikom, osebju kot pacientom, in prepreči, da bi ti bilo dolgčas. Če pa bi bilo komu kljub vsemu preživeti mesec dni v več ali manj dveh ambulantnih sobah premajhen izziv, pa je najmanjši problem zamenjati oddelek. Prav vsi študentje so se pohvalili, da so mentorji prijazni, razumevajoči, s posluhom tudi za naše "izvenbolnišnične" želje. Pomeni, da si lahko kakšen delovni dan izpustil brez skesanih opravičil, če je nočno življenje zjutraj pustilo prevelik pečat ali pa si podaljšal vikend, če je bil na

programu daljši izlet. Naj citiram svojega mentorja, ko sem hitel z opravičilom, da kot študent 3. letnika pač ne razumem vseh ultrazvočnih umetnin: "Pa najbitnije da ti vidiš Dubrovnik, Hvar, Brač, sve ču te ove medicinske riječi počekati". Malce karikirano, ampak dejansko je rezultat tvoje prakse odraz izkazanega interesa, vneme in vedoželjnosti. Nekateri prijatelji so z veseljem hodili ob 7h in pomagali pri operacijah na različnih kirurških oddelkih, večina pa se nas je kljub vsemu raje oblekla v belo haljo okrog 9h.

jenje. V veliko pomoč so nam bili prijazni hrvaški gostitelji (Cromsic), ki so nam dali potrebnega zagona, nato pa se je začel odvrtevat čarobni krog idej in domislic - izletov na že omenjene otoke, v Dubrovnik (za vse te kraje velja izkoristiti vsaj soboto in nedeljo), na slapove Krke, kopanja na plažah v Splitu in bližnji okolici (priporočam, če je možno, da se gre v Split z avtom, saj je mesto veliko, krasnih plaž in zanimivih krajev v oklici pa je še več), nočnega življenja.

zagotovo vedeli okoliški stanovalci, receptor in policija, ki so v tem vrstnem redu prišli kvarit naše dobro razpoloženje. No, tako so bila jutra pač namenjena disko klubom, kitari ob morju - ko je postalo prevroče je bilo zraven morje!

Zabava ob morju. Vzrok? Vsakodnevno pride in odide kdo izmed druščine, tako da razlogov za zabavo ne zmanjka. Ko so nas zvoki kitare preveč ogreli, smo se pa zapodili v valove.

Na praksi nas je bilo kakšnih 25 študentov medicine, in sicer se jih je večina zamenjala ob prehodu meseca, le jaz in še par izjem smo imeli datum prihoda in odhoda v sredini meseca. Bili smo iz najrazličnejših držav, Makedonije, Španije, Francije, Portugalske, Nemčije, …. če pa si k temu prištel še študente ostalih fakultet (farmacije, ekonomije, mednarodnih odnosov in drugih) iz Brazilije, Litve… je bila druščina še bolj pestra.

Baćvice: najbolj znano splitsko kopališče, kakšnih 100 metrov ti sega voda do pasu, pod nogami pa fina mivka. Mhm… Sicer pa se najdejo plaže za prav vse okuse, od praženja na mivki, pesku, skalah, do senčnih borovih gozdičkov!

Vsi smo bili namreč nastanjeni v nekakšnem youth hostelu, kjer smo imeli resnično komfortno bivanje. Stavba je bila povsem nova, sobe z 2 posteljama, velika skupna kopalnica, kuhinja…. Skratka primeren kraj za druženje, kjer smo se študentje hitro spoznali in začeli skrbeti za družabno živl-

Vsak dan je bil nekaj posebnega, prej ali slej se je naš skupni prostor (čez dan kuhinja, zvečer pa klepetalnica, kvartopirnica, koncertni prostor za kitaro in pevski zbor, pivovarna:) -skratka večnamenski prostor) napolnil in če se nismo sami uspeli odločiti, kje bi nadaljevali naš živžav, so to

Split pa so v tem času obiskali tudi Severina, Bajaga z Instruktori, Vlatko Stefanovski, Električki orgazam… Severine nismo zamudili. Povrhu pa vsakega nogometnega zanesenjaka zagotovo očara pogled na Poljud, splitsko nogometno trdnjavo in ogleda tekme njihovega Hajduka se ne bi smelo zamuditi. Sicer pa je Split relativno blizu, mnogo nas tudi sicer preživlja počitnice v okolici, tako da je praksa imenitna priložnost za srečanje ali obisk. Tudi mene sta obiskala sošolec in dekle. Kakšne nočitve namreč ni

Split

pod tujim nebom težko urediti, malo daljše bivanje pa za zares nizko - študentsko ceno. Torej, idej sem izdal že več kot preveč, naj omenim še enkrat, da je obvezno delo od ponedeljka do petka, in sicer se zaključi nekako s kosilom, med 13. in 14. uro, vse ostalo pa je prepuščeno tvojim željam in interesom. Omenim naj še, da praksa vključuje vsakodnevni zajtrk in kosilo v bolnici,

pri čemer je kosilo resnično odlično, obilno, predvsem pa veliko bolj pestro kot jutranje maslo in marmelada:) Split je krasno mesto, utrip je veliko bolj počasen, klima vroča (tudi ob 6h zjutraj je bilo 32! stopinj C), ljudje pa so večinoma zelo prijazni. Atmosfera med študenti pa upam in verjamem da vsako leto tako pristna, vesela in nepozabna. Skratka, ništa kontra Splita!

Nogometni večer. Združena internacionalna ekipa navija za Maribor in preglasi Dinamove navijače. Prva (ki ji sledi še bolj boleča) zmaga za Hrvate.

SALVADOR DE BAHIA, BRAZILIJA Andrej Doma

Izmed kopice mest, ki so v Braziliji na voljo za študentsko izmenjavo, sem se za Salvador odločil, ker sem iz knjig, interneta in ustnih priporočil izvedel, da je to kulturna prestolnica Brazilije s čudovitimi plažami in večinskim (80%) črnskim prebivalstvom ter stalnim poletjem. Prav tako ni bilo dvoma, katero stroko bom izbral: po majskih vajah iz ginekologije in porodništva in opravljenem izpitu konec junija, 4 dni pred odhodom, je bila to idealna kombinacija: Brazilke, porodništvo in jaz.

Začetno slabo voljo pred odhodom je povzročal popoln molk brazilskih izmenjevalcev: njihovo potrdilo, da me pričakujejo, je prišlo šele 3 tedne pred odhodom. Izkazalo pa se je, da je bila skrb popolnoma odveč: komaj so čakali, da se prikažem! Po zares težkem slovesu od Nje se je na zagrebškem letališču tako začelo mojih 7 tednov Južne Amerike: 40 ur kasneje sem se znašel na letališču v Salvadorju, kjer me je že čakal Luis, moj gostitelj. Salvador se je izkazal za idealen izbor: ta 500 let stara prestolnica federalne dežele Bahie, ene najrevnejših v Braziliji (in v velikosti Francije), je vpisana v UNESCO-v seznam kulturne dediščine. Ponaša se s čudovitim starim delom, Pelourinhom, kjer se v sinje tropsko nebo pno zvoniki številnih

Brazilija

prelepih portugalskih baročnih cerkva: za vsak dan v letu naj bi bila ena. Stare kolonialne hiše z bogatim okrasjem po fasadah se bleščijo v živih barvah, ulice pa kar kipijo od življenja: na vsakem koraku stare debele črnke cvrejo prigrizke, ki po sestavinah in okusu spominjajo na črno Afriko, ves čas se v daljavi sliši ritem oloduma, tipičnih bajanskih (Bahia) bobnarskih skupin, ali pa glasba capoeire, borilnega plesa, ki so ga sužnji iznašli, ko so jim Portugalci prepovedali treniranje njihovih borilnih veščin. Večinsko prebivalstvo so črnski otroci, sledijo jim številni prodajalci kokosa na plažah; ohlajenega ponujajo za 35 SIT. Ulice so presenetljivo čiste, avtobusni promet po mestu je varen in dobro urejen. NIHčE ne kadi, mnogi skrbijo za zdravje in postavo z jutranjim

Salvador, Pelourinho. Prestolnica veselja

tekom ob obali Atlantika. Temperature tamkajšnje zime (julij) so zelo prijetne; podnevi slabih 30, ponoči dobrih 20°C, skoraj vsak dan pa je ulice spral rahel 15 minuten dežek. Mestne plaže so prelepe, čiste, peščene, vedno polne ljudi, tiste odmaknjene pa se že nagibajo k raju. Morje je toplo, brez psičkov. Moj gostitelj Luis in njegova punca Ana Luiza sta bila študenta 4. letnika medicine. Zaradi stavke na univerzi sta imela zame obilo časa. Oba sta dobro znala angleško, on pa se je učil še francoščine in nemščine. Živel sem v ogromnem 8-sobnem stanovanju pri Luisovi babici, za pospravljan-

je, čistočo, pranje perila in odlično kuho so skrbeli služabniki. Moja gostitelja sta se zelo trudila, da mi nikoli ne bi bilo dolgčas: šli smo na nogometno tekmo, koncert simfoničnega orkestra Bahie, razstavo Picassa, očarljivo skrivnosten voodoo verski ritual condomble, ki so ga sužnji prinesli s seboj iz Afrike,... Konec tedna pa na vikend- 300 m2 veliko hišo pod palmami, ob peščeni obali, ki ji ni bilo videti konca. Postali smo veliki prijatelji, sprejeli so me za enakovrednega člana družine in bil sem atrakcija za najrazličnejše daljne sorodnike, ki kar niso mogli verjeti, da pred sabo vidijo nekoga iz Evrope (ko pa sem po njihovo spregovoril še par besed

pod tujim nebom

in vse povabil na kavo, so pa itak padli v histerično navdušenje!) Tudi sloves od mojih gostiteljev je bil težak: služabniki so jokali in hlipali, večkrat sem moral obljubiti, da se bom vrnil...

zelo dobrih, izšolanih v priznanih severnoameriških univerzah in bolnicah, nekaj pa jih je bilo tudi zelo slabih, površnih. Razmere v bolnici ter način dela je bil podoben našemu v začetku prejšnjega stolet-

Salvadorska tržnica: Sestavine za lokalne specialitete - moda, kopita, rilci, oči

PRAKSO sem opravljal v veliki državni porodnišnici, kar je pomenilo, da so bile nosečnice neizobražene, iz najnižjih slojev- iz favel- in si niso mogle privoščiti boljših, privatnih bolnic, njihova oskrba pa je bila zelo borna. Delal sem od 8. do 14. ure, dvakrat tedensko pa sem v porodnem bloku preživel tudi celo noč. Asistiral sem pri carskih rezih in ginekoloških operacijah, predvsem pa porajal kot babica. Delo je bilo zelo (tragično) zanimivo, videl sem bolezni in stanja, ki jih v Evropi (k sreči) ne bi mogel: obsežne karcinome, pozabljene nosečnice v 44., 45. tednu z gigantskimi trebuhi, na žalost pa tudi premnoge mrtve novorojenčke. Najstniške nosečnice, stare 14, 15 ali 16 let so prihajale vsak dan, še mlajše le občasno, starejših od 32 let pa ni bilo. Dela je bilo veliko: na dan se je rodilo vsaj 30 otrok. Z osebjem sem se sporazumeval v mešanici angleško-portugalsko-latinskih izrazov, še najmanj težav so povzročali medicinski pogovori. Nekaj zdravnikov je bilo

ja: pred operacijo smo si roke prali s hladno vodo in jodom, ultrazvoka v bolnici ni bilo (in so ga na svoje stroške med nosečnostjo opravile le redke nosečnice), kakršenkoli test za hepatitis, HIV, sifilis, toksoplazmo,... je bil prava redkost, ženske med nosečnostjo niso bile vodene, zato so prihajale v porodnišnico, ko jih je začelo boleti, le redke so vedele za natančen čas trajanja nosečnosti, itd. Analgezije med porodom ni dobila nobena, tudi CTG pred porodom ne, so pa vsem naredili epiziotomijo. Za carski rez so se odločili zelo redko, pa še tiste indikacije so bile ugotovljene bolj na oko. Ob takem načinu dela ni bilo čudno, da sem iz bolnice pogosto odhajal strtega srca, saj sem bil priča kar nekaj porodom, ki so bili tako grozni, da bi bil njihov opis v tem poročilu popolnoma neokusen. Veliko je bilo tudi število splavov, saj je tam kontracepcija med najrevnejšimi precej nepoznana. Kolikšno nevarnost je predstavljal HIV, mi ni znal povedati nihče: med prostitutka-

mi je okuženih 40%, za ostalo populacijo pa niso vedeli. Ker pa je tam promiskuiteta neizmerna (21-letnica je bila noseča tretjič, s tretjim), sem bil zelo pozoren na igle in skalpele. K sreči do nesreče ni prišlo. Potovanje po Braziliji je bil po praksi naslednji vrhunec poletja: obiskal sem pokrajino Minas Gerais z očarljivimi vasicami, dediščino davnih časov zlata in diamantov, najlepše vseh mest, Rio, ki pa je vse svoje lepote tiste dni skrilo za oblake in neskončno deževje, slapove na reki Iguazu, bližnji največji jez na svetu Itaipu ter za nekaj ur Argentino. Po izjemno dramatični železnici od Curitibe do Paranague sem se še enkrat spustil k Atlantiku ter si pred vrnitvijo v Evropo ogledal še največje južnoameriško mesto Sao Paulo. Avtobusi so poceni in zelo udobni, že najcenejši so imeli neverjetno velike sedeže, kot v poslovnem razredu na

december 2003

azijskimi izkušnjami: tu se NE potuje na strehi). Letenje je najcenejše z antično floto družbe VASP. Nad vsem, kar sem doživel, sem bil navdušen. Brazilci so zelo gostoljubni, vedno pripravljeni pomagati. Sloves Brazilk pa se mi je zdel neupravičen, saj jih slovenska dekleta v lepoti prekašajo. Za popotnika predstavljajo največjo nevarnost poblazneli vozniki, kriminal je doma le v velikih mestih. Hrana je odlična in poceni, tropskega sadja pa seveda v izobilju. Posebno omembo si zasluži še kava: izjemna je! Upam, da bom imel še kdaj priložnost obiskati to prijazno deželo in njene čudovite prebivalce. Prakso v Braziliji priporočam predvsem študentom višjih letnikov z znanjem klinike. Poleg ginekologije/porodništva si lahko bogate izkušnje naberete tudi na pediatričnih, infekcijskih,

Porodnišnica Iperba. "O, vi, ki vstopate, vsak up pustite!" (Dante Alighieri)

letalih. O točnosti se ne splača izgubljati besed: po 24 urah vožnje smo pridelali največ 10 minut zamude, pogosto pa smo bili celo prezgodnji. Vozovnice se kupi na postajah, izbereš celo številko sedeža (za vse z

dermatoloških, kirurških oddelkih,... Revščina in podnebje žal poskrbita za zanimive klinične primere.

mnenja

"Kaj pa ti študiraš?"

Petra Tomaževič, Maja Tripar

"Eh………..(pavza), no ja…………..hm,….medicino (bolj potiho)" "A res?!? Kako si pridna, sploh ti ni videt! Koliko ur na dan se pa učiš? A imaš sploh kaj življenja? Celo fanta imaš? Zagotovo je medicinec…" Vsak od nas je že kdaj doživel takšen ali podoben odziv! Očitno obstajajo še vedno stereotipi tipičnega študenta medicine: priden, vesten, življenje preživlja za knjigami, časa za zvezo nima, za žur pa še manj! Ali je res tako??!! PRIMOŽ, PRAVNA FAKULTETA

V moji glavi so se podrli vsi stereotipi! Tisti medicinci, ki jih jaz poznam se ful učijo in ful žurajo! So študentje kot vsi ostali, tako ali tako pa ne poznam nobenega študenta, ki bi samo žural. Verjamem pa, da imajo veliko več sprotnega dela, za razliko od ostalih.

VIKTOR, SLOVENŠČINA

TANJA, NOVINARSTVO IN PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST, IN SAŠO, PREVAJALSTVO

Slišala sva za Pajzl in da so tam ful hudi žuri, samo nama še ni uspelo priti tja. Šla bi študirat medicino, a na žalost je najina naravoslovna plat prešibka. To je ful zanimiv študij, je pa res, da je kasneje še bolj naporen poklic. Verjetno ne bi prenesla kakšnih obdukcij! IRENA, FARMACIJA

Prihajam s Poljske, zato ne poznam nobenega slovenskega študenta medicine. Pri nas pa to velja za težak in dolg študij. V splošnem spoštujem medicince, že zaradi same odločitve. ANJA, FARMACIJA

Uf, moja cimra je medicinka, pa še h CORu hodim. Študentje medicine se mi zdijo nekoliko zadrgnjeni, imajo premalo življenja, ker so preveč obremenjeni s faksom in nimajo časa misliti na druge stvari. Sicer so pa ful organizirani ljudje, kar je tudi razumljivo, saj to zahteva njihov študij in drugače pač ne gre. Mislim da je študij težji, kot pri nas na farmaciji. In še to, fantje na medicini so mi zelo všeč!

V bistvu sem se najprej vpisala na medicino, tam naredila prvi letnik, vendar se potem prepisala. Zakaj? Nisem bila ravno prepričana, da resnično želim postati zdravnica. Se mi pa zdi, da to tudi nekaterim medicincem ni čisto jasno. Če primerjam fakulteti, se spominjam, da smo se na medicini bolj zbližali npr. na vajah, medtem ko na farmaciji spoznaš sošolce, le če hodiš bolj redno na predavanja. Poleg tega pa so na farmaciji dosti bolj organizirani žuri in ekskurzije, Pajzl pa je bil redkeje kot sem pričakovala. Študij medicine je težji, saj je daljši in tudi urnik je veliko bolj natrpan.

Drugi o nas

SANDRA, PRAVNA FAKULTETA TOMI, EKONOMSKA FAKULTETA

Prepričana sem, da dober zdravnik ravno ne moreš biti brez učenja, čeprav se najdejo tudi talenti, kot na vsakem faksu, ki potrebujejo manj učenja. V stereotipe, tudi tiste, ki veljajo za pravnike, ne verjamem. Sama bi težko gledala bolne ljudi, čeprav je medicina kot teorija ful zanimiva. Menim, da je zato potrebna določena mera neobčutljivosti, torej da se znaš soočit z boleznijo in smrtjo. Hkrati pa moraš ohraniti občutek za ljudi. KATARINA, VISOKA POSLOVNA

Ne, ne sedijo samo za knjigami! Drži pa da so in da morajo biti disciplinirani bolj kot ostali študentje, mislim da veljajo za ene najbolj pridnih študentov. Sama nisem nikoli razmišljala o študiju medicine, ker ne prenesem krvi! HELENA, FILOZOFSKA FAKULTETA

Sam sem imel priliko spoznati medicince in medicinke v malo drugačni luči in sicer na absolventskem izletu, kjer so me popolnoma presenetili. To izgleda nekako tako, da se ti ljudje prvič po šestih letih prepustijo zabavi in poskušajo v tistih desetih dneh nadoknaditi vse preštudirane in neprežurane dneve v Ljubljani. Ljudje se čisto odklopijo in ne glede na to, da bi pričakovali, da so pač starejši in bolj odrasli ter zreli od ostalih absolventov, se to nikakor ne zazna. Vživijo se v ostalo množico in kar je čisto pravilno, saj so zato tudi šli na absolventski izlet. Pa glede nato, da imamo ponavadi ekonomisti, pravniki in pa medicinci skupaj študentske žure - preprost razlog, ker če bi jih imeli medicinci in pravniki sami, najbrž nobeden ne bi prišel (smeh)! Moram pa priznati, da sem se pred začetkom študija tudi sam odločal o študiju medicine, vendar so me ne koncu za ekonomijo prepričale nekatere druge reči. V bistvu so medicinci čisto povprečni študentje, vendar pa tega zlahka ne pokažejo in mislijo, da se ne smejo spustiti na raven povprečnega študenta, ker se od njih vedno pričakuje, da so nekaj več, podobno kot od pravnikov!

Ja, poznam take zapiflane in v redu medicince. Eni so fajn in eni, ki so malo manj fajn. Poklic se mi zdi v redu, ker pomagaš ljudem. Verjtno bi lahko delala kot medicinska sestra, da bi pa asistirala pri operacijah, to pa niti slučajno!

tok zavesti

Kako je biti stomatolog? N.N. Stomatologija je med ljudmi zelo priljubljena. A zakaj? Med laiki mi je najljubša tista: Stomatologija?… hm… to je nekaj v zvezi z želodcem, seveda! Da crkneš od smeha:) Hujše pa so tiste med strokovnimi medicinskimi krogi, kjer je stomatolog vse drugo kot pa (zobo)zdravnik! Najboljši približek je zlatar - pa ne po umetniški, temvec po zaslužkovni plati, najbrž!? No comment! Obstajajo pa tudi stomatologom ljubše medicinske izjave, citiram: Mi se učimo patologijo, medtem ko vi smučkate na Krvavcu! Bog Vam pomagaj! Dovolite, da vam s svojo zgodbo vbijem v glavo tisti znani slovenski pregovor, da ni vse zlato, kar se sveti! Kot otrok sem sovražil zobarje. Ene sem grizel v prst, drugim sem pobruhal ordinacijo. Skratka bili smo daleč od najboljšega para ! Še več, zobar je obupal nad mano, jaz pa nad njim:) Vsi smo bili srečni, dokler ni prišel zobobol (zaradi usmiljenja do vseh, ki jih prav zdaj boli kak zob, se ne bom spuščal v podrobnejši opis te vrste bolečine)!!! Tako sem naposled spet pristal pri zobarju - novem seveda:) Vmes me je karies tako vzljubil, da sem se kratko malo preselil v zobno ordinacijo in od ljubega dolgčasa med vrtanjem, nameščanjem hroščka , plombiranjem,… me je stomatologija uročila, tako da naposled sam postajam stomatolog. In ko se zdaj vprašam, kako je biti stomatolog, mi postane toplo pri srcu, od besa! Prvič: po študiju o anatomiji želodca, o vrstah celic v sluznici želodca, o sekreciji želodčnega soka, o patologiji raka na želodcu,… namreč že sam več ne vem, ali bom gastroenterolog ali stomatolog.

Drugič: v kleti na Stomatološki kliniki, kjer prepariram svoje prve zobe na umetnih glavah, se res počutim kot zlatar, saj lahko vsak zob zaserjem z diamantnim svedrčkom. Problem je le v tem, da je večji poudarek na kvazi umetniški plati stomatologije. Medtem ko je zaslužkovna precej bolj temna, tipična študentska pač - vsak deseti je najlepši dan v mesecu; prostovoljno delo ob vikendih in med študijskim dopustom , da si s težko prigaranim denarjem lahko privoščim smučkanje na Krvavcu! Kako bo v prihodnosti ne vem, vendar glede na uspešnost čeferinovih tožb se mi že ob najmanjšem spodrsljaju hudičevo slabo piše. Še bi lahko pisal, vendar me je začela boleti glava. Stomatologija je krasna, vendar tudi peklensko pasja. Kako krasna in pasja je, pa veš le, če si stomatolog! In odgovor na vprašanje je: Lepo je biti stomatolog!

Stomatolog

december 2003

ZAKAJ ARABCI NE MARAJO DISNEYA ? Ana Perpar Nekaj let nazaj, ko sem uživala še sorazmerno brezskrbno in idilično otroštvo nekje v Sloveniji, je vso mojo takratno druščino šokirala novica, da so nekje na Bližnjem vzhodu zažigali Disneyeve filme. Ostali smo brez besed. Kdo bi zažigal Disneya? Disney je ja tako… tako… super! V njegovih risankah nihče ne umre! Njegovi izdelki so primerni za človeška bitja vseh starosti! Zakaj niso zažigali Pasolinija? Naši mladoletni možgani so nato mukoma prišli do zaključka, da je verjetno v puščavi lažje dobiti filmski trak kot pa kakšno suho dračje in da zato arabski narod tako veselo uporablja celuloid za kurjavo. čeprav se nam je zdelo, da je v našem razmišljanju kar nekaj hudo velikih lukenj, smo nadaljnje mozganje nad celo zadevo opustili.

našem kolektivnem spominu drugorazredno mesto. Gremo naprej. Kdo gre skupaj v tandem z Jakom? Njegovi trije nečaki (ki mi povzročajo nemalo neprespanih noči - njihovih staršev, od katerih je eden Jakov brat ali sestra, nikoli nismo videli. Gre mogoče za zaroto proti njihovi karieri?) in pa Jakica Racman z rožasto pentljo na glavi. Dobro nam gre. Kako pa Američani pravijo Jakici? Daisy. Daisy Duck. V njihovih stripih ima včasih rožasto pentljo, včasih klobuk, včasih pa raca naokoli kar z nepokrito

Kasneje se je neki hudo pametni sociolog važil z izjavo, da Arabce moti vsestranska odsotnost hlač oz. kril na njegovih pernatih junakih. Moja naloga je obvestiti cel svet, da so vsi prav hudo usekali mimo. Poglejmo si to počasi in previdno: Ko nam nekdo omeni Disneya, na koga najprej pomislimo? Na Miki Miško in Jaka Racmana. Vsi ostali filmi in risanke zavzemajo v

glavo. Že to je dovolj, da bi vsakemu muslimanu zavrela kri. Kaj je pa tisto, kar najbolj živcira muslimane? Daisy cutterji. Več mesecev jim že na njihove s turbani ovite glave dežujejo te pasje

tok zavesti

HUMOR SOVRAŽNIKI Doktorja se pogovarjata in eden reče: "Mi, doktorji, imamo pa res veliko sovražnikov na tem svetu!" "Res je! Na onem svetu pa še več!"

zahrbtne bombe, ki jim ne le popolnoma upepelijo družine in prijatelje v bunkerjih, ampak jim še za nameček čisto razsujejo mesta. In ko so jenkiji prvič začeli z bombardiranjem arabskih držav (in brezskrbno uporabo besedne zveze collateral damage), je Arabcem počil film. Sklepali so, da v deželi, kjer ne prihaja do zlorabe avtorskih pravic, ameriška vlada ne more poimenovati orožja po risanem liku brez soglasja njegovega ustvarjalca. Torej je po njihovem Walt Disney popolnoma soglašal z masakri, ki so se odvijali pod njegovim imenom. In tako kot so Kitajci pred nekaj leti množično in histerično uničevali kopije risanke Mulan, so Arabci uničevali vse Jakičine risanke, upajoč, da bodo tako končali nezaželene padavine. V njihovi logiki je pa napaka, ki jo lahko stori prav vsak, ki ne zna prav dobro angleško. Daisy namreč pomeni tudi marjetico… Razumljivo, da bi marjetice v puščavi malo težje našli…

LATINSKO Lojze je hotel od doktorja izvedeti resnico o svojem zdravju: "Gospod doktor, povejte mi iskreno, kako je z menoj!" "No, prav. Pijete in jeste preveč, premalo spite in premalo se gibljete!" " Ali mi lahko to poveste še po latinsko, da bom z diagnozo seznanil svojega šefa?" POZABLJIVOST Pacientka je prišla k doktorju in potožila: "Doktor, jaz tako hitro vse pozabim!" "Kar brez skrbi bodite!" je rekel doktor. "Predpisal vam bom tablete, ki bodo ozdravile vašo bolezen!" "Kakšno bolezen?" NOVI MODELI Kirurg se jazi na avtomehanika: "Za popravilo ste mi zaračunali več, kot jaz računam pacientu za operacijo srca!" "Veste kaj, jaz vedno delam z novimi modeli, vi pa še od časa Adama in Eve z istimi modeli." IZKORIŠČENA PRILOŽNOST Doktor v psihiatrični bolnici je vstopil v bolniško sobo in zagledal pacienta, ki je sedel na stolu in zamišljeno vrtel volan ter govoril: "Brrrrr...brrrrr..." "Kaj pa delaš?" ga je vprašal doktor. "S tovornjakom se peljem v Pariz!" je dejal pacient. V sosednji postelji je pod odejo ležal popolnoma gol pacient, ki je skakal po postelji. "Kaj pa ti delaš?" ga je vprašal psihiater. "Medtem, ko je on na službenem potovanju jaz seksam z njegovo ženo!" OBDUKCIJE Tožilec na sodišcu vpraša strokovnjaka sodne medicine: "Koliko obdukcij ste v svoji karieri naredili na mrtvecih?" "Vse obdukcije, ki sem jih naredil doslej, sem naredil na mrtvecih!"

Prigode kolega Jelka Jelko užene Buzka

Rok Devjak

Sredi noči se je Jelko sprehajal po ulici. Ko je ravno razmišljal, kako bo opravičil izostanek današnjega dne na faksu, se je zgodila nesreča. Glasna glasba je Jelka popolnoma nevede "potegnila" v lokal. Tam je rajalo mnogo očem prijetnih deklic. Posebno povšečna je bila deklica, ki je plesala z mladeničem Jelku znanega videza. Bil je Buzek. To je mladenič srednje postave, z velikimi očmi in pomanjkljivo higieno nohtov. Najbolj ga zaznamuje njegova komunikacijska nesposobnost, s hitrim podajanjem kratkih in neurejenih misli. On je torej nekdo, ki Jelku ne seže niti do gležnjev po celokupnih značajskih lastnostih. Zatorej je deklica postala Jelku dvojen izziv, saj bo moral najprej ugnati Buzka, da si bo lahko nato pridobil njeno naklonjenost. Pri čemer je drugi del naloge minornega značaja. Izdelan je cilj noči, način uresničitve pa ne. Za slednjega je potreben čas in globok razmislek. Jelko se je razgledal po lokalu v želji, da poišče primerno mesto sedenja. V trenutku mu je padla v oči miza v mračnem kotu. Za njo sta sedeli dve osebi, od katerih sta bili vidni le megleni silhueti. Dvojico bojda imenujejo Dinamični dvojec. Jelko je prisedel, naročil pijačo za vse ter jima zaupal svojo težavo. Dvojec se je polotil problema kot svojega in vsi trije so pričeli z izdelavo načrta. Koliko časa so ga izdelovali, ne vem, vem pa, da se ni popilo malo tekom pogovora. Ko je bil načrt izdelan, je Jelko stopil v akcijo, Dinamični dvojec pa je spremljal dogajanje iz svojega sedišča. Jelko je Buzku plačal tisto pijačo, ki slovi po svojem diuretskem učinku. Nato ga je šel čakat na stranišče. Ni čakal dolgo, kar vidi Buzka, kako v tenkih korakih teče proti pisoarju, neozirajoč se na okolico. Jelko je Buzka pričakal ob umivalnikih in ga povprašal, če mu odpre vodo, da si bo umil roke. Buzku je bila ta gesta všeč in je privolil. Jelko je vodo nalašč odprl na vso moč, da se je ta v močnem curku odbila od lijaka in poškropila Buzka ravno pod pasom. Nato se je kar nekajkrat opravičil Buzku, češ, da ni vedel, da voda tako teče in da… A Buzek je bil tisti, ki je izgledal kot nekdo, ki ni sposoben nadzorovati niti osnovnih telesnih potreb. Odšel je do deklice, spregovorila sta nekaj kratkih stavkov in nato je osramočen in s sključeno glavo zapustil lokal. Zatem je Jelko pristopil k deklici in načel pogovor v smislu, da čuti dolžnost opravičiti se v imenu vseh moških za Buzkovo nesposobnost. Z zmagoslavnim nasmehom je čakal trenutek, ko bo deklica skočila v njegov objem in ga poveličevala kot nekakšnega rešitelja. Dodal je še nekaj neumnih o Buzkovi nesposobnosti in nato je počilo. Deklica je Jelku prisolila klofuto z obrazložitvijo: "Buzek je moj brat!" Lokal je obnemel, le Dinamični dvojec je proizvajal glasen in porogljiv smeh…

december 2003

novosti

VEČERNI TEK ČEZ POLJA SVOBODE ZBIRKA POEZIJE ŠTUDENTOV MF TI SI ODŠEL Ana Nihče ni dovolil, a si šel. Stopil si ledeno srce in se smejal, ko si ga posuval z mrzlim pepelom. Ozrl se nisi. Morda ti je res vseeno, če boli, peče, reže v dušo.

Pred dobrim letom smo se odločili za KUS-eksperiment na populaciji MF. Skozi gosto KUS-sito smo spustili veliko večino študentov MF. Obdržali smo tiste, ki so se zataknili v našo mrežo in jih nato še centrifugirali pri 2003 obratih/min. Supernatant smo odlili. Ostala je frakcija čiste, goste in vlecljive poezije, s katero smo premazali elektroforetski gel in vključili električni tok. Po končani elektroforezi, ko je vsaka poezija prepotovala ustrezno pot do anode oz. katode, smo obarvali frakcije in dezintogram ponujali mimoidočim v avli MF za simboličnih 330 sit. Zbrani denar je namenjen številnim projektom KUS-a (opremljanje temnice, večeri poezije, material za delavnice). Torej se bodo vaši prispevki ponovno pretopili v tako obliko, da boste lahko ponovno uživali sadove KUS-a in se za trenutek, večer ali dan odpklopili od medicinskega vsakdana!

Samo tista hinavska tekočina še zapolni praznino. Kaplja za kapljo me spreminja v vulkan, zakrit s pepelom. Tvojim mrzlim pepelom. Obstajam mirna. Ob zori izbruham - to ogabno tekočino in tvoje laži.

Eksperiment so za vas izvedli Leanita feat. Žamet & Co. anita@dsms.net leam@email.si zamet@hotmail.com

Poezija

SEOSKI DUH Jaca Plavi, seoski duh mi se bezobrazno uvukao u kosu, raspustio je, da me mazi po licu i miriše na vetar zore dok bosa skakučem po barama i gledam se u šaputavoj varoši zvižduči tvom dodiru. I, gle, evo još jednog ugla izza kojeg bih volela da sretnem otisak tvog lica na nebu i da se prepustim osmehu koji bi me zavrteo u najludi ples pokvarenih, uličnih svetiljki. Dok bi ja pričala gluposti, naravno. A ti bi zavirkivao u najstidljivji deo mog pogleda.

VERIŽNE BLODNJE Lea

ODA Z4 Zala

kaj se dogaja okoli nas ko navidezno zapremo oči in se zazremo v nezavedno ko utihne utrip pisanih šarenic in ugasnejo tvoje besne misli zdrsiš v potopljeno senco blaženosti in za uro ali dve odpišeš svet kaj se zgodi ko prodre sonce v temen kotiček tvojega bivanja in se zaveš da sanje niso le sanje ampak svet v katerem obstajaš bivaš sekunde se zdijo minute ko se realnost razblini z zarjo tvoj obstoj ni definiran s tvojimi besedami in dejanji le z bliskajočimi sanjami in mislimi na noč spanec vzame izgubljen dan in z jutrom vrne del tistega kar se je izgubilo zbudiš se iz dušeče kome nočnih mor in vrže te v brezno slaboumnosti trzljaji rok govorijo o zbeganosti ki jo prinese vrtenje koles genij se ne ustavi in išče skrito in pozabljeno iluzije ustvarjene z nemočjo izpuhtijo ob iskani resnici

Pogledam skozi okno na svoje dvorišče In ozrem na privozu tvoje lepo platišče Kako lepo se v pomladnem soncu lesketa Tvoja popolno oblikovana forma iz aluminija.

POGLED Jaca Tvoj pogled je tako nem tako strašno nem… i ta tišina mi razjeda srce, koje tako silno želi čuti tvoj glas, tvoje reči, tvoju mudrost… Tiši je čak i od moje žarke žudnje za osečajem blizine i odjednom se mekoča tvoje ljubavi pretvara u oštrinu koja samo boli, boli, jel' te nema, nema te, čak i kad si tu…

Tvoji seksi črni boki me vabijo Tvoje zapeljive luči se spozabijo Poželjivo strmijo vame Da bi končno prišel vate. Tvoje telo, močno, športno in vzdržljivo, V usnje oblečeno, oh, kako zapeljivo. Zvabiš me v svoje naročje In zdrviva v strmo pobočje. Tvojih 231 konjev me pelje v norost. Katarzična je tvoja 3000 kubična krepost. V šestih sekundah do 100, Si popeljal me v nebo. Dirjava po gorski poti V ovinkih Tvoj zadek privlačno drsi Zadnji pogon ti daje moči O, moj 6 valjnik, še bolj zažgi. Moj ego raste, se šopiri, Ljubim te, moj lepi BMW Z4! Pozabil sem na krizo srednjih let, zdaj sem pubertetnik spet!

POPLAVA Aleš Prišel sem na svet. In hodim. Temno je. In mokro je. Gazim. Sega mi do kolen. Ker je toplo, mi greje noge. Prija. Lepljivo je. Vlečljivo je. Sladkobno je. Rad bi vedel, kaj je to. Tak je ves svet. Padem in okusim. Vstanem. Nagnusno je. Kar sem okusil, mi teče iz ust. Kri.

novosti

Moj prvi Erektor Fotoreportaža

Iz recenzije KOT MESEC NA NEBU Blaž Vrhnjak

Na naši fakulteti smo študentje in študentke za nekaj časa ostali brez nam namenjenega časopisa. Natančnih razlogov zakaj, sam ne poznam, vem pa, da je študentski časopis bil pogrešan. Ne kot skupek listov, popackan s črnilom, temveč kot znanilec študentskega duha. Radovednosti. Igrivosti. Nenazadnje znanja in sposobnosti.

Priprava na množični napad radovednih medicincev…

In zdaj? Zavel je nov veter in če je šlo vse po sreči držiš, draga kolegica, dragi kolega, v bralni razdalji približno dvajsetih centimetrov pred sabo nov, drugi izvod Erektorja. Še lepši, še boljši. Še lepši in še boljši zato, ker se je v prejšnjo številko trudu navkljub prikradel tiskarski škrat in poskrbel, da je umrlo še nekaj živčnih celic uredniškega odbora. Nadomestil je številke z nerazumljivimi znaki, zamenjal nekaj velikih začetnic z malimi ter pomalical nekaj vejic. Pa naj mu bo - se je vsaj najedel ter bo odslej lepo spal. Sit. Na srečo ima tiskarski škrat moč le nad obliko izdanega, saj vsebini ni moč oporekati (skoraj) ničesar. Zanimivi potopisi, izvirni intervjuji in ostale sveže stvari so aktualno prikazale utrip na naši fakulteti. Morda bi aktualnost izdanemu časopisu nekoliko podaljšala še kakšna križanka... Ne glede na spodrsljaje, ki so ob prvi številki sprejemljivi, Erektorju želim, da bi postal kot Mesec na nebu - prijetno znan, a vsakič zanimivo drugačen. Nov. Glasnik nas in o nas.

Ljubezen na prvi pogled

Srečni obrazi ob rojstvu; tudi žlahta (uredništvo) je vesela!

Rojstvo Erektorja

Na zdravje! Še na mnogo številk Erektorja!

pred izpiti

Po spletu z Erektorjem

HUMOR TEŽAK PRIMER “V čem je problem?” vpraša psihiater pacienta. “Nimam problemov,” odgovori ta. Tedaj doktor žalostno zmaje z glavo: “Težak primer, zelo težak … Mogoče neozdravljiv…”

www.ncbi.nlm.nih.gov/PubMed/ Pravi naslov za brskanje med najnovejšimi raziskavami in dognanji tujih znanstvenikov. Z ustrezno izbranimi ključnimi besedami popestri in osveži marsikateri seminar.

www.netanatomy.com/ Prerezi, preseki od glave do pet. Če si tik pred izpitom iz anatomije in se v svojih skicah ne znajdeš najbolje. Priročno tudi za hitro osvežitev že enkrat naučenega.

www.bistreglave.com/

Kviz v stilu Milijonarja, izbereš področje, v katerem si najbolje podkovan in…veliko sreće ter hitre prste pri reševanju. Kot predah med študijem, čeprav tudi medicinskih vprašanj ne zmanjka.

www.dermatlas.med.jhmi.edu /derm/ www.med.harvard.edu/AANLIB/home.ht ml Cerebrovaskularne, degenerativne in infekcijske bolezni ter neoplazme "v živo". Za ljubitelje MR in CT posnetkov. Uporabno pri pati, pafiju, mikri in nevri.

Če niste povsem prepričani, kaj ste dopoldan videli na vajah, je ogled te strani obvezen. Pregledno, nazorno in poučno.

http://med.over.net ZBIRKA POSNETKOV NAJPOGOSTEJŠIH MOTENJ SRČNEGA RITMA www.mf.uni-lj.si/mmd/cardio-a/index-slo.html Priročna zbirka motenj srčnega ritma, s katerimi se najpogosteje srečujemo v klinični praksi. Vsekakor vredno ogleda za vse, ki se na stvar že spoznate.

december 2003

Zdravje in medicina za vse. Poljudno znanstveni članki o novostih v medicini, boleznih, terapijah...

Internetne povezave

ANASTEZIST Na mednarodni zdravniški konferenci se spoznata mlad doktor in prijetna svetlolasa doktorica. Že prvi dan se po večerji skupaj odpravita v sobo. Ona si v kopalnici umiva roke, ko ji on reče: - "Ti si pa sigurno kirurginja!" - "Kako pa si to ugotovil?" ga vpraša presenečeno. - "Po načinu, kako si umivaš roke." Po umivanju sta se predala posteljnim užitkom. Ko sta končala, sta prižgala cigarete. Doktorica pravi: - "Ti si pa sigurno anestezist!" - "Kako pa si ti to ugotovila?" - "Nič nisem čutila." NAJLEPŠA LJUBEZEN Ali veste katera je najlepša bolezen na svetu? Skleroza. Nič ne boli, pa vsak dan zveš kaj novega. ZASKRBLJENOST -Kako je z mojo ženo, gospod doktor? - Moram priznati, da sem zaskrbljen, niti malo mi ni všeč... - Oh, gospod doktor, popolnoma vas razumem! Meni tudi ni več všeč... PIJAČA Pride pacient k doktorju. Le-ta ga preiskuje do onemoglosti, na koncu pa reče: Ne morem in ne morem odkriti, kaj vam je, ampak mislim, da je kriva pijača. Pacient odgovori: "Nič ne marajte, bom pa prišel, ko boste trezni...

pred izpiti LESTVICA HISTOLOGIZIRANOSTI 1. Regresija do stopnje male šole. Merilo: lesene barvice. Na podstrešju, v kleti in v boljše založenih trgovinah poiščeš vse različice rdeče-vijolične, bordo-črne, azurno-sinje, škrlatno-modre, lila, meseno-roza, kovinsko-oranžne, karmin-vijolične in rožnato-modre. Jaz imam tudi golobje sivi primerek. 2. Umivaš si zobe in misliš na ščetkasti obrobek. 3. Eozinofilni pulover. Bazofilni nohti. Ustnice, barvane po Massonu. 4. Psa pelješ na sprehod, pod pazduho pa nosiš histološki atlas. 5. Spremeniš geslo za dostop do Interneta v nekaj kot: sudoriferamero, gomoribezga, jukstaglomerul ali corpusalbicans. 6. Pri kosilu se ti zazdi, da je v tvojem krožniku morebitni primer epimizija, ker gledaš kuhinjske zavese in prepoznaš čipkasto jedro eozinofilca. Obe trditvi sta pravilni, toda nista vzročno povezani. 7. Poster s strukturno formulo glikogena snameš iz stene, ki sedaj postane prebavna cev v štirih pasovih. Produkt opazuješ od daleč in žalosten ugotoviš, da je lamina propria slabo prehaja med odseki prebavne cevi. 8. S kolesom dirjaš skozi mesto, da bi prečistil svojo dušo in telo. Pokrovi kanalizacijskih jaškov pa te spominjajo na zbiralca Medulle renalis. 9. Smeh, smeh, smeh. (…ko si poizkušaš zapomniti Glandulo lacrimalis) 10. Za rojstni dan si zaželiš svež komplet histoloških preparatov. Pa te tvoji najbližji razveselijo z nenavadno razsežno zbirko, pridani so namreč še vsi demonstracijski primeri. To je znak, da se tvoj histološki virus raznaša po širšem prostoru. Nevarnost epidemije.

ZAKAJ SE MEDICINKI REČE MEDICINKA? V prejšnji številki smo vas spraševali, od kdaj, kako in zakaj tista velika usnjena žoga sliši na ime medicinka (ang. medicine ball). Prejeli smo več zanimivih odgovorov, prepričanj in slutenj. Medicinka je medicinka: , ker ima vse značilnosti dobre igrače. , ker se jo izjemno težko preluknja. , ker je izjemno obstojna v vseh vremenskih podgojih, trpežna in praktično neuničljiva. , ker lahko sodeluje, če le hoče, v zelo različnih dejavnostih, poleg svoje osnovne. , ker se je treba z njo veliko ukvarjati, če hočeš z njo doseči željene rezultate. , ker je še kar poskočna. , ker je narejena z medicinsko natančnostjo. , ker skrbi za naše zdravje, če se z njo ukvarjamo. , ker nam vrne z obrestmi, če se je lotimo nepripravljeni na njene karakteristike. , ker se je sposobna izboljšati. , ker je neverjetno močna. , ker jo dvigujemo in si jo podajamo. , ker z njo veliko vadijo športniki. , ker se z njo igra curkomet.

Kaj je curkomet? Curkomet je neke vrste nogomet z žogo medicinko in vodnimi curki. Igrata dve moštvi s po pet igralci, ki so večinoma člani gasilskih

društev. Nevednež bo besedo curkomet vsekakor razumel malo drugače.

Nikakor se nismo morali odločiti za najboljši predlog, zato smo nagrajenca izžrebali. Srečni dobitnik nagrade, ki je svoj odgovor oddal pod šifro ROD87H, naj se z dokazom avtentičnosti zglasi na erektor@dsms.net in dogovorili se bomo za srečanje. Za konec smo glede medicinke za mnenje poprosili še strokovnjaka. Prof. Slavko Potočnik s Katedre za športno vzgojo je v šali dejal: "Prav posebej se nisem nikoli zanimal o izvoru poimenovanja. Morda pa izvira od tod, ker po teži, obliki in svoji veliki vztrajnosti v fizikalnem smislu spominja na ritko mlade medicinke ob koncu študija”. Je pa res, če smo povsem iskreni, da vprašanje ostaja mistetrij, kajti pravilnega odgovora nanj ne ve prav nihče...

križanka

december 2003

Erektorjeva nagradna križanka

1 - gora na Koroškem 2 - plenilec 3 - reka v Nemčiji 4 - del kopnega, ki štrli v morje 5 - dva izrastka na prstih 6 - drugi vokal 7 - Italijanska igralka Ornella 8 - jod 9 - avstrijski operni skladatelj Ernest 10 - pripovedna pesnitev 11 - Petra Pajnik Rot 12 - radon 13 - posoda (npr. za smeti) 14 - francoski književnik Zola 15 - odziv 16 - uran 17 - … pri Savici 18 - Evita Peron 19 - zelenica sredi puščave 20 - ameriška vesoljska agencija 21 - angleško ime za hrast 22 - denarna vrednost izdelka 23 - mračnost 24 - trojanski junak, ubil ga je Ahil

25 - tisti, ki organizira 26 - pripadnik nomadov 27 - pisarna notarja 28 - dušik 29 - orel iz germanske mitologije 30 - vranicni prisad 31 - rojstni kraj Prešerna 32 - predlog 33 - pevec Rok'n'benda 34 - pevec, Parni Valjak 35 - tabornik 36 - Aleš Gorza 37 - figovo drevo 38 - computer tomography 39 - 18. crka abecede 40 - velika papiga 41 - barva, podobna crni 42 - prvi vokal 43 - pustno pecivo 44 - slovenski ilustrator Rogelj 45 - Onassisov vzdevek 46 - prvi vokal 47 - zadnji vokal 48 - v redu 49 - televizijski vesoljček 50 - prazgodovinski roman Janeza Jalna

Križanka

51 - stavba 52 - dušik 53 - moško ime 54 - heroji 55 - pripadnik nacizma 56 - slabost, napaka 57 - … sredica (priloga revije Gea) 58 - pripadnik Galcev 59 - Tia Lange 60 - ameriški nogometaš Simpson 61 - junakinja romana C.Bronte, Jane 62 - Jaka Urh 63 - hrvaška naftna družba 64 - naš smučar Aleš 65 - mitološki glasbenik, mož Evridike 66 - vrsta vrbe 67 - beseda, ko želimo več, dodatek 68 - zbor 69 - letalstvo 70 - osebni zaimek 71 - Jugoslavija 72 - oče 73 - prvi vokal

74 - delovna skupnost 75 - kalij 76 - nekdanji ruski vladar 77 - kravji glas 78 - vanadij 79 - zaključek 80 - izolacija 81 - prva črka abecede 82 - Radko Polič 83 - satirik Buchwald 84 - vrtna ali pasja koča

Rešitev nagradne križanke oddajte najkasnejo do 14. februarja v naš Erektorjev nabiralnik. Izžrebani nagrajenec dobi nagrado: “Erektorjev poljub” Na valentinovo si lahko izbere kogarkoli iz Erektorjeve ekipe in ga poljubi. Pa naj še kdo reče, da se ne splača reševati križank...

sveže

Foto: prof. dr. Tomaž Rott

Plečnikov memorial NA 34. KONCERTU ZDRAVNIKOV

5.12.2003

Jure Volk, Alenka Okorn in Andreja Černe med izvajanjem Corellijeve Sonate. “Medicina je kruh, glasba je ljubica”.

Točka večera: nagrajenec doc. dr. Matej Bračko je navdušil zbrane kot pevski solist po končanem uradnem sporedu. Zbranim zaloge narodnih napevov ni zmanjkalo.

"Sladko vince piti, to me veseli..." Duhovni vodja pevskega zbora COR, Matej Godnič, s pevskima kolegoma Črtom in Mariom.

Združene moči in talenti na odru velike dvorane Slovenske filharmonije. Gershwinova opera Porgy in Bess, katere umetniški vodja je bil prof. dr. Pavle Kornhauser: “Če si nekaj zares želiš, lahko minejo desetletja, potem pa se želja uresniči”.

Pravo žurersko razpoloženje, ki se je iz Filharmonije preselilu k Bračku domov... Prof. dr. Ravnik (v središču) bo po duši vedno ostal pajzlčan.

Izvrsten tenorist prof. dr. Tomaž Rott v družbi gospe Ravnik (na levi ) in doc. dr. Zvonke Zupanič - Slavec ( v sredini ), voditeljice večera.

Profesorji & študentje skupaj