Erektor 5 December 2004 by Drustvo studentov medicine Slovenije (DSMS)

èasopis študentov Medicinske fakultete

december 2004

letnik 02.02

200 SIT

INTERVJU

Larisa Stojanoviè Asistentka na Inštitutu za anatomijo AKTUALNO

MF MB vs MF LJ SPECIALIZACIJE

Kako in kaj Interna medicina in psihiatrija INTERVJU

Miša Fister Predsednica ŠOMF-a in vodja projekta Virus

UPORABNO

Kako predstaviti seminar? Pot do Prešernove nagrade za raziskovalno nalogo POD TUJIM NEBOM

Leonardo program mobilnosti Libanon, Dubrovnik, Èeška PREDNOVOLETNO

Zakulisje koledarja medicincev

uvodnik

december 2004

ZAKAJ SO DINOZAVRI IZUMRLI? "Norost je poèeti stvari tako, kot smo jih poèeli vedno, in prièakovati drugaène rezultate", je menda izjavil Einstein. Se pa je tega zavedal že praèlovek, recimo takrat, ko je kremenovo strgalo zamenjal za leseno kopje. Že od nekdaj (ali pa vsaj zadnjih 400 000 let) ljudje hoèemo živeti bolje, lepše in drugaèe. Kar je nekoè bila borba za fizièno preživetje, je danes veèinoma boj za uspeh, èe že ne za absolutno zmago. Nekaj paè moraš pokazati - nekoè mamuta, dlakavega nosoroga ali jamskega medveda, danes Nobelovo nagrado za mir, Prešernovo nagrado za raziskovalno nalogo ali spominsko diplomo prof. dr. Janeza Pleènika. To je evolucija - posameznika in celotnega èloveštva. Prav je, da gremo naprej. Toda vsi ne moremo biti v prvi vrsti. Še vedno je žal neizogibna delitev na zmagovalce in looserje. Na tiste, ki bodo dobili želeno specializacijo, in tiste, ki bodo ostali praznih rok. Tukaj nekaj tolažilnih besed, èe se vam zdi ta svet kratkomalo nepravièen. Zgodovina uèi, da najboljši redko zmagujejo. Ko se je Charlie Chaplin v Monte Carlu inkognito udeležil tekmovanja dvojnikov Charlieja Chaplina, je pristal na tretjem mestu. Torej mu je dejansko mogoèe biti še bolj podoben, kot je bil sam sebi!? Vse je odvisno od kriterijev. Vsako tekmovanje ima lastna pravila. Eno izmed takih je npr., da se Nobelove nagrade posthumno ne podeljujejo. Rosalind Franklin tako niè ne pomagajo zasluge pri odkrivanju strukture DNA, prehitro je umrla, da bi se vpisala v zgodovino. Iz njenih izhodišè in seveda z lastnim raziskovalnim delom so Crick, Watson in Wilkins leta 1962 dobili Nobelovo nagrado za podroèje medicine. Vsi leksikoni jih danes navajajo kot odkritelje molekularne strukture nukleinskih kislin in pomena te za prenos informacij v živih organizmih. Rosalindinega imena se ne omenja skoraj nikjer. Zato mirne živce, èe nekoè ostanete brez Prešernovega priznanja. Ali brez specializacije. Poskusite še enkrat. Seveda na drugaèen naèin. In èe še vedno ne bo šlo, se spomnite, da je veèina velikih ljudi v zgodovini bila sprva spregledanih. Vse je stvar sistema. Kar je dobro tukaj, ni nujno tudi nekje drugje. Odvisno od tistih, ki postavljajo pravila. Kar je na naši rang lestvici specializacij sedemintrideseto mesto, je nekje drugje morda petindvajseto, v nekem sistemu pa mogoèe celo prvo. Seveda si moramo z vsemi moèmi osebno prizadevati za premik proti želenemu cilju. Èe upoštevamo še en Einsteinov izrek, malo znamenitejši in bolj avtorski - èeš da "bog ne meèe kocke", imamo lahko na marsikaj gromozanski vpliv. Tako na lastno sreèo kot na sreèo drugih. Ne glede na izid pa se moramo vsaki situaciji prilagoditi. V tem je skrivnost preživetja. Brez slabe volje, èrmogledosti in cmeravosti. Karkoli že se bo zgodilo, prilagodite se! Dinozavri se niso znali. Zato so izumrli.

kjekje je je kaj?

Stvarniki GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA Martina Turk IZVRŠNA UREDNICA Tina Peršuh TEHNIÈNI UREDNIK Andrej Lesjak Boštjan Rituper UREDNIK FOTOGRAFIJE PrimoŽ ŽuŽek LEKTOR Petra Trpin VODJA PRODAJE Maja Tripar VODJA PROMOCIJE Petra TomaŽeviè EREKTORJEVA EKIPA Urša KoŽar, Polona Maver, Nino Mirnik, Ana Perpar, Barbara Pistor, Marko Saje, Peter Trošt, Alenka Vittori STALNI SODELAVCI Jasna Bordon, Rok Devjak, Sreèko Dobrecoviæ, Nina Fister, Meta Levstek, Duško Zagoranski, Marjana Udoviè, Lovro Žiberna PRI TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE: Mitja Èetina, Gabrijel Fišer, Urša Gartner, Nina Glavnik, Sonja Golob, Helena Haskaj, Jana Kenda, Miran KriŽanèiè, Lea Maèkovšek, JoŽe Mauèec, Polona Peèlin, Špela Pretnar, Andrej Trojar, Urška Zoran TISK: Grafex doo., Izlake NAKLADA: 700 izvodov IZDAJA: Društvo študentov medicine Slovenije, Korytkova 2, Ljubljana Tisk finanèno omogoèil: ŠOMF Cena vkljuèuje 8,5% DDV. ISSN1581-9078

Vaše prispevke pošljite na: erektor@dsms.net

303

V s e b i n a UVODNIK Zakaj so izumrli dinozavri . . . . . . . . . . . . . . 02 PREDSTAVLJAMO Sekundarij in specializacija . . . . . . . . . . . . . 04 Psihiatrija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 06 MF MB vs. MF LJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 07 07 STROGO STROKOVNO Patografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Abu Ali al-Hussein Ibn Abdallah Ibn Sina . . 10 .... Radovednost bo rešila svet?. . . . . . . . . . . . 10 Kako do raziskovalne naloge in Prešernove nagrade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Jest ne bom predstavlou seminarja! . . . . . . 14 Zašèita na internetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

INTERVJU Asist. Larisa Sotjanoviè, dr.med. . . . . . . . . . 17 ... POD TUJIM NEBOM Praksa v Olomucu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Urgentna medicina v Dubrovniku . . . . . . . . 21 .... Lebanon refugee project . . . . . . . . . . . . . . . 22 Anketa - Kam bi najraje šli študenti MF . . . . 23 .... Leonardo do Vinci - Evropski program mobilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 IZ ŽIVLJENJA Naj bo pajzl spet naš . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Revolucionarna sprememba . . . . . . . . . . . . 27 .. Izpitne zgodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Motivacijski vikend DŠMS . . . . . . . . . . . . . . 28 Teèaj govorice gluhih - znakovni jezik . . . . . 29 122 ur brez spanja??? . . . . . . . . . . . . . . . . 30

INTERVJU Miša Fister . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 ŠPORT Resnica o plavanju in izgubi teže . . . . . . . . 33 Pripravlja se . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 33 TOK ZAVESTI Samo milijon nas še živi . . . . . . . . . . . . . . 34 Jelko - Finanène težave . . . . . . . . . . . . . . . 35 PREDPRAZNIÈNO Božiè, božièek in novoletna jelka . . . . . . . . 35 .. El colledar za nuovo leto. . . . . . . . . . . . . . . 36 .... Berem, torej sem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Humor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Križanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 FOTOREPORTAŽA MR v sliki in besedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

predstavljamo

december 2004

Sekundarij in specializacija KAKO IN KAM PO KONÈANEM ŠOLANJU NA MEDICINSKI FAKULTETI Tekst: Barbara Pistor " A si pol, ko konèaš medicinski faks, že pravi dohtar?" Preprièana sem, da smo prav vsi že kdaj odgovarjali na podobna vprašanja prijateljem ali znancem. Mnogi smo se med pojasnjevanjem kmalu zaèeli zapletati, ker nismo vedeli, kaj natanko nas èaka po diplomi na Medicinski fakulteti in kako vse skupaj poteka. Da v prihodnje ne bo veè zadreg pri pojasnjevanju, na hitro o tem, kam in kako po konèanem šolanju na Medicinski fakulteti. NAJPREJ: DIPLOMA Študij na Medicinski fakulteti (v nadaljevanju MF) se zakljuèi s podelitvijo diplome. Podelitev diplom poteka dvakrat na leto, zato si lahko študent takoj po konèanih obveznostih (izpitih, vajah) na dekanatu pridobi Dokazilo o zakljuèenem študiju na Medicinski fakulteti, s katerim se lahko nemudoma prijavi na Zdravniški zbornici Slovenije (v nadaljevanju ZZS) na sekundariat, ki traja dve leti. Študent, ki konèa šolanje na MF, dobi naziv: doktor medicine - dr.med. (primer: Jože Novak, dr.med.) SEKUNDARIAT Mrežo delovnih mest zdravnikov sekundariatov doloèa Ministrstvo za zdravje na predlog ZZS. Število delovnih mest je znano vnaprej in je prilagojeno naèrtovanemu številu zdravnikov sekundariatov v Sloveniji. V èasu sekundariata opravlja zdravnik sekundarij prvih 6 mesecev program pripravništva (pripravništvo je plaèano) na podroèju urgentne medicine. Teh 6 mesecev urgentne medicine je razdeljenih na: - 2 meseca urgentne kirurgije in anesteziologije, - 2 meseca IPP-ja in dela na CIIM-u, - 2 meseca na ostalih podroèjih (ginekologija, ORL,…)

Program se zakljuèi s strokovnim izpitom, ki sestoji iz teoretiènega in praktiènega dela in poteka pred komisijo, ki jo sestavljajo trije èlani iz razliènih strokovnih podroèij. Po opravljenem programu iz urgentne medicine kot prvem delu sekundariata zdravnik sekundarij nadaljuje z drugim delom, ki traja še 18 mesecev. Drugi del sekundariata je razdeljen na obvezni in izbirni del. Kandidat se za opravljanje sekundariata na posameznem obveznem ali izbirnem strokovnem podroèju v okviru programa prijavi po svoji želji, tako da predloži lasten predlog celotnega poteka sekundariata. Obvezni del poteka na oddelkih s podroèja interne medicine (8 mesecev) in kirurgije (4 mesece). Izbirni del poteka na oddelkih katerega koli izmed prej naštetih podroèij, ali na enem ali veè oddelkih drugih podroèij, v poljubnem trajanju, vendar najmanj 1 mesec (anesteziologijo z reanimatologijo, dermatologijo, fizikalno medicino in rehabilitacijo, ginekologijo s porodnièarstvom, nevrologijo, oftalmologijo, onkologijo, ortopedijo, ORL, pediatrijo in psihiatrijo). Zdravniki sekundariji praviloma zaènejo z delom na internistiènih oddelkih, nato pa z delom nadaljujejo na ostalih strokovnih podroèjih. Sekundariat se opravlja pod vodstvom nadzornega in neposrednega mentorja. Nadzorni mentor skrbi, da se sekundariat opravlja skladno s programom, nadzira usposabljanje sekundarija in je odgovoren za njegovo

Specializacije

usposobljenost. Na vsakem oddelku zdravnika sekundarija posebej usposablja za samostojno delo neposredni mentor z navodili, praktiènim delom in nasveti. Na oddelkih zdravnik sekundarij pod vodstvom neposrednega mentorja vodi sobo, sodeluje pri zdravljenju bolnikov in asistira pri posegih ali operacijah. Sekundariat se zakljuèi z licenènim izpitom - preglednim preizkusom usposobljenosti, ki poteka pred komisijo in je sestavljen iz teoretiènega in praktiènega dela. Po opravljenem programu sekundariata in uspešno opravljenem licenènem izpitu prejme zdravnik licenco za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti. SPECIALIZACIJA ZZS dvakrat v letu objavi Javni razpis specializacij za posamezna specialistièna podroèja za potrebe javne zdravstvene mreže. Na razpis se lahko prijavi kandidat že med opravljanjem sekundariata (od trenutka, ko opravi strokovni izpit). Ustrezni obvezni dokumentaciji za prijavo na razpis lahko kandidat priloži še dokazila za ocenjevanje izbirnih meril. Sedaj se konèno izkaže, kako "priden in marljiv" je bil kandidat med šolanjem na MF in v kolikšni meri se je dodatno udejstvoval na raziskovalnih, strokovnih ali drugih podroèjih!

predstavljamo Izbirna merila so: 1. povpreèna ocena dodiplomskega študija. Primer: povpr. ocena od 6,00 do 6,99 (1 toèka), povpr. ocena od 8,50 do 8,99 (20 toèk) (maksimalno število toèk: 30) 2. mnenja dosedanjih mentorjev in priporoèila kandidata (maksimalno število toèk: 20) 3. kandidatovi dosedanji dosežki in reference. Npr.: sodelovanje v raziskovalnem projektu, Prešernova nagrada, objave èlankov v medicinskih strokovnih revijah, pasivne ali aktivne udeleže na medicinskih seminarjih, kongresih,… (maksimalno število toèk: 30) 4. osebni razgovor s kandidatom - po presoji izbirne komisije (maksimalno število toèk: 20) Za odobritev specializacije so ZZS predlagani tisti kandidati, ki so dosegli najveèje število toèk, ter toliko kandidatov, kolikor je bilo na posamezni specializaciji razpisanih specializantskih mest. Recimo, da je bila kandidatu odobrena specializacija iz interne medicine. Kakšen je potek in dolžina trajanja specializacije?

Specializacija iz interne medicine je uèno-vzgojni proces, v katerem si specializant pridobi tako teoretièno in praktièno znanje s podroèja* interne medicine, da je sposoben samostojno oskrbeti veèino bolnikov z akutnimi in kroniènimi boleznimi notranjih organov. *Podroèja interne medicine so: endokrinologija in bolezni presnove, gestroenterologija, hematologija, intenzivna interna medicina, kardiologija, angiologija, nefrologija, pulmologija in alergologija, revmatologija, urgentna interna medicina s toksikologijo, infektologija. Specializant mora v èasu specializacije obravnavati najmanj 1000 bolnikov z internistiènimi boleznimi. Na oddelku skrbi za 10 do 20 bolnikov. Med specializacijo mora opraviti minimalno predpisano število obveznih posegov oz. asistirati pri zahtevnejših posegih in obravnavah. Specializacija iz interne medicine traja 6 let in je sestavljena iz: - zaèetnega dela (enoten skupni pro gram), ki traja 2 leti - nadaljevalnega dela, ki traja 3 leta in - izbirnega dela, ki traja 1 leto Zaèetni del je enak za specializacijo iz interne medicine in vse ožje specializacije interne medicine. Nadaljevalni in izbirni program pa doloèi vsak program ožje specializacije posebej. V zaèetnem delu specializant najprej prvo leto kroži po oddelkih s podroèja interne medicine, kjer se podrobneje seznani z internistiènim pristopom k bolniku (anamneza in telesni pregled) in odrejanjem naèrta preiskav ter izbiro zdravljenja. Vadi v opisovanju in oceni izvidov biokemiènih, hematoloških in drugih laboratorijskih testov, rentgenogramov, EKG, … Seznanja se z naèini odvzema materiala, s škodljivimi uèinki zdravil in z naèinom vodenja dokumentacije. Pod neposrednim nadzorom mentorja naèrtuje zdravljenje, nadzira njegov potek in uspeh. Drugo leto zaèetnega dela programa specializant opravlja dela kot v prvem letu, le da vse bolj samostojno izvaja diagnostiène postopke, odreja zdravljenje in ga

nadzira. Seznanja se s posameznimi ožjimi podroèji interne medicine, metodami in tehnikami diagnostike ter specifiènega zdravljenja. Usposablja se za samostojno delo na podroèju urgentne internistiène dejavnosti. Vkljuèuje se tudi v dežurno službo in v ambulantno delo. Naslednja 3 leta, v okviru nadaljevalnega programa, specializant prav tako kroži po internistiènih oddelkih in v vse veèji meri samostojno opravlja delo sobnega zdravnika in samostojnega zdravnika v specialistièni ambulanti pod posrednim nadzorom mentorja. Sestavni del nadaljevalnega programa so tudi predpisani posegi, obravnave in asistenca oz. vrednotenje posameznih posegov. V izbirnem programu specializant predpisani èas izrabi za usposabljanje na ožjem strokovnem podroèju (npr. kardiologiji). Usposablja se lahko tudi v tujini ali pa se posveti raziskovalnemu projektu. Specializacija se konèa s specialistiènim izpitom, ki obsega teoretièni in praktièni del. Teoretièni del je lahko pisni ali ustni. Praktièni del obsega: - anamnezo in telesni pregled 1 od 3 bolnikov z boleznimi notranjih organov, postavljanje delovne oz. diferencialne diagnoze, odrejanje ustreznih preiskav,… - izvedbo diagnostiènega postopka ali posega iz nadaljevalnega programa specializacije - izdelavo izvedenskega mnenja na osnovi predložene dokumentacije Po opravljeni specializaciji in uspešno opravljenem specialistiènem izpitu dobi novopeèeni in usposobljeni strokovnjak v ožji veji medicine naziv specialist. Za pomoè in praktiène nasvete se najlepše zahvaljujem Borutu Jugu, dr.med, mlademu raziskovalcu in specializantu na oddelku za žilne bolezni Kliniènega centra. Vir informacij in dodatne informacije: www.zzs-mcs.si/

predstavljamo

december 2004

Intervju s specializantko otroške in mladostniške psihiatrije Jernejo Maèek, dr. med.

PSIHIATRIJA -

SPECIALIZACIJA , KI OMOGOÈA HOLIS TIÈEN POGLED NA PACIENTA Tekst: Jasna Bordon

Na intervju sem povabila Jernejo Maèek, dr.med. s Kliniènega oddelka za mentalno zdravje (KOMZ), kjer je na Oddelku za motnje hranjenja na dvomeseènem kroženju. Najprej me je bodoèa mlada mamica pouèila o tem, da beseda specializacija pomeni kroženje po oddelkih po programu, ki ga razpiše Zdravniška zbornica (ZZ) za doloèeno èasovno obdobje, nato pa sva prešli na pogovor. E: Dr. Maèkova, specializacija iz otroške in mladostniške psihiatrije je relativno nova specializacija, saj je bila prviè razpisana julija 2003. Kako je bilo prej s tem? Prej je bila možna zgolj specializacija iz psihiatrije in nato podiplomski študij iz pedopsihiatrije. Zdaj pa sta specializaciji iz psihiatrije ter otroške in mladostniške psihiatrije loèeni in trajata pet let. Specializacija vkljuèuje skupno deblo (36 mesecev), ki se nato deli v dve veji: psihiatrijo(24 mesecev) ter otroško in mladostniško psihiatrijo (24 mesecev). Nato je možno še dodatno izobraževanje iz psihopatologije, psihoterapije, pedopsihiatrije itd. E: Kakšen je postopek za odobritev specializacije? Kar nekaj novosti se je pripetilo na tem

podroèju v zadnjih letih. Vèasih si šel na oddelek in se s predstojnikom dogovoril glede opravljanja specializacije. Sedaj pa je ta postopek veliko bolj transparenten, saj veèkrat letno izide razpis specializacij, ki ga vodi ZZ. Zdravstveni zavodi obvestijo ZZ o potrebah po doloèenih specialistih in ta glede na mrežo specialistov razpiše regijske razpise. Nato se vloži vlogo za odobritev specializacije. Ne more se hkrati vložiti veè vlog za razliène specializacije, pa tudi za eno specializacijo lahko kandidiramo le v eni regiji. E: Torej, èe sem prav razumela: na en razpis lahko oddamo samo eno vlogo za specializacijo. Kaj se zgodi, èe naša vloga ni odobrena? Poèakati je treba na ponovni razpis. E: Kako je s potrebo po psihiatrih pri nas? Menim, da je Slovenija nasploh podhranjena s specialisti iz psihiatrije, saj se jih bo precej kmalu upokojilo, pa tudi razpisov je bilo v preteklih letih izredno malo. Trenutno je pri nas približno 25 specializantov. E: Kako poteka kroŽenje po oddelkih? V sodelovanju z glavnim mentorjem se izdela program specializacije za dolžino celotne specializacije glede na možnosti in zmogljivosti posameznih oddelkov. Program mora nato odobriti ZZ. E: Ali so moŽne vmesne prekinitve specializacije?

Specializacije

Seveda. V tem èasu specializacija miruje. E: Kako pa je s preverjanjem znanja? Ali imate kolokvije po konèanem izobraŽevanju na posamezni uèni enoti? Kolokvijev nimamo. Je pa tako, da si na oddelku (odvisno katerem) vkljuèen v timsko delo, aktivno sodeluješ na skupinah, obiskuješ seminarje, kongrese, enkrat na teden so kolegiji, kjer predstaviš kliniène primere iz prakse. Tvoje delo in znanje sproti spremlja in preverja neposredni mentor, ki je ponavadi tudi vodja oddelka. Novost je list specializanta, v katerem so jasno napisane dolžnosti in znanja, ki jih mora specializant pridobiti na posameznem oddelku (št. anamnez, pregled mladostnikov, ...). E: Kako je s specialistiènim izpitom? Po petih letih oz. po konèanem programu se v dogovoru z glavnim mentorjem prijaviš na ZZ na specialistièni izpit, ki je praktièni in teoretièni. E: Zasledila sem, da se sekundariat lahko prizna kot del programa specializacije. Res je. Sekundarij traja maksimalno dve leti. Po opravljenem urgentnem stažu, ki traja 6 mesecev, lahko pristopiš k strokovnemu izpitu (ki ga sicer lahko opraviš do konca sekundarija). Nato te èaka še 8 mesecev interne, 4 meseci kirurgije in 6 mesecev je izbirnih. Èe dobiš specializacijo, lahko sekundarij prekineš in 6 mesecev prebiješ na psihiatriji.

predstavljamo jo iz otroške in mladostniške psihiatrije? Med študijem je bila to le ena izmed opcij. Razliène izkušnje, ki sem jih pridobila predvsem tekom sekundarija, so me preprièale v to, da si dela z otroki in mladostniki še posebno želim. Poleg tega je psihiatrija veja v medicini, za katero je znaèilen holistièen pogled na pacienta.

E: Ali ste vi tako storili? Da. Na KOMZ-u sem zaprosila za opravljanje sekundariata in ga del opravila na enoti za motnje hranjenja, del pa na enoti za adolescentno psihiatrijo. E: Kdaj ste se odloèili za specializaci-

E: Ali ste bili kot študentka kje na praksi v tujini? Konec 5. letnika sem bila na Švedskem na enomeseèni praksi iz pediatrije. Tam me je prevzel izredno dober odnos do pacientov in sama organiziranost zdravstva. Zdravniki imajo veliko èasa na voljo za posameznega bolnika in se mu lahko povsem posvetijo. E: Ali bi kaj spremenili pri specializaciji? Stvari se iz leta v leto izboljšujejo. Novost - list specializanta je v veliko

pomoè, èedalje bolj so zaželjena dodatna izobraževanja. Ker sem šele na zaèetku specializacije in ker je to relativno nova specializacija, ne morem biti bolj kritièna. E: Torej: vse lepo in prav. Kako pa je s plaèo in dopusti? Dopust je predpisan z zakonom in se zanj dogovorimo z glavnim oz. neposrednim mentorjem. Delovne pogodbe se sklepajo z delodajalcem, t.j. klinièno ustanovo, kjer delaš, za èas opravljanja posameznih delov specializacije. Plaèuje ti ZZ iz skupnega fonda. Prej so specializante plaèevale zdravstvene ustanove in ti so bili nato pogodbeno vezani, da se tam zaposlijo za doloèeno število let. Sedaj pa je zaposlitev vezana na regijo in ne na ustanovo. Višina plaèe je nekje v povpreèju z zajamèeno plaèo v Sloveniji.

Medicinska fakulteta v Mariboru pod drobnogledom

MF MB vs. MF LJ

Urša Kožar

Mnogo tega je bilo že povedanega, slišati je bilo veliko (tudi tistih manj) prijetnih govoric, na veliko se je opravljalo in širilo skepticizem, bilo je tudi nekaj joka in stoka. Vendar so govorice kmalu postale resniènost in 1. oktobra letos je vrata odprla tudi èisto nova Medicinska fakulteta v Mariboru ter sprejela pod svoje okrilje 85 študentov. In od takrat naprej so zlobni in manj zlobni jeziki utihnili. Mi pa smo se odloèili, da se sami odpravimo v štajersko prestolnico in se preprièamo, kakšno je dejansko stanje. VSAK ZAÈETEK JE TEŽAK Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je bila ustanovljena z Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije 02.10.2003. Potem so po mnogih sejah in dogovarjanjih izvolili vodstvo, se domenili za program in dobili decembra lani vse privolitve od pristojnih ministrstev. Zaèelo se je mrzlièno dogovarjanje o profesorjih, prostorih, pripomoèkih za študij in vaje ter nasploh vsem, kar sodi v okvir kake fakultete. NEKAJ SPLOŠNIH PODATKOV Dodiplomski univerzitetni študijski

Konkurenca?

program Splošna medicina traja 6 let (12 semestrov) in je ovrednoten s 360 ECTS toèkami (=European Credit Transfer System). Program in predmetnik sta pripravljena po vzoru evropskih medicinskih fakultet, ki imajo svoje programe ovrednotene z ECTS toèkami. Na ta naèin se bodo lahko študenti in profesorji vkljuèevali v mednarodno izmenjavo v okviru programa Socrates/Erasmus. Izvajanje študija na osnovi ECTS omogoèa izmenjave študentov in visokošolskih uèiteljev tudi z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, s katero so usklajene tudi vsebine nekaterih premetov. Univerzitetni študijski program Sploš-

na medicina je sestavljen iz 52 predmetov, med katerimi so 4 izbirni predmeti in 8 PBL modulov, seveda vse podkrepljeno z vajami (kot lahko vidite tudi v tabeli na koncu besedila). Nekatere predmete boste tako zaman iskali na urnikih v avli naše fakultete, saj sta si programa vendarle razlièna. Prav tako se zdi, da ima mariborska MF veliko veè obveznosti, vendar po zatrjevanju tako profesorjev kot študentov, pri (nepomembnih) stvareh ne gredo toliko v podrobnosti, saj je navsezadnje to študij medicine, ne pa kemije, fizike ali biologije.

predstavljamo

ŠTUDENTI Nove èlanice mariborske Univerze so se najbolj razveselili štajerski, prekmurski in koroški dijaki, ki jim po dragoceno izobrazbo sedaj ne bo treba vse do Ljubljane. (Na tem mestu morda presunljiv podatek; samo iz II. Gimnazije Maribor obiskuje 1. letnik MF v MB cca. 25 študentov od skupno 85). Naj opozorim še na napaèno vsesplošno mnenje (skoraj) cele Slovenije: na MF v MB se NISO vpisovali "slabši" dijaki, saj je bila omejitev le za toèko niŽja, ampak tisti, ki se jim je zdelo bolj smiselno študirati bližje domu. Je pa res, da prav zaradi relativno majhnega števila študentov in komaj zaèetega sistema predavanja in vaje potekajo nekoliko bolj "svobodno", z vzpodbujanjem odprtega dialoga. Bruci nove fakultete so optimistièno razpoloženi, ne glede na to, da vse stvari še niso popolnoma dodelane. Tako imajo predavanja kar na mariborski Univerzi (saj zaenkrat potrebujejo le 1 predavalnico), vaje pa imajo razmetane bolj ali manj v bližini; na Pedagoški fakulteti, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, na Inštitutu za anatomijo, ki je v neposredni bližini Splošne bolnišnice MB (=SBM)… ZANIMIVO Nekoliko me je presenetilo dejstvo v zvezi z anatomijo; kot namreè veste, so za vaje potrebni preparati. In ker jih je potrebno najmanj 6 mesecev prej namakati, jih na MF v MB seveda niso imeli. Na pomoè je priskoèila MF v LJ in solidarno odstopila dva kadavra. Tukaj pa se zgodba zaplete. Nosilka predmeta, predavateljica, pa tudi asistentka na vajah, prof. dr. Pejkoviè, je alergièna na formaldehid. Tako so kadavra vrnili v Ljubljano in si naroèili nova iz Avstrije, ki pa sta bila vložena v alkoholu. Vaje so se torej lahko zaèele. Ker pa sta bila kadavra še cela, ju je bilo najprej potrebno razkosati in secirati. Na pomoè so priskoèili izkušeni zdravniki iz SBM in opravili "groba"

dela, tista bolj fina (kot je prepariranje mišic, žil in živcev) pa so prepustili kar prvi generaciji mariborskih medicincev, ki so se tako že po prvem mesecu znašli s skalpelom v roki. Ena izmed stvari, ki me je prav tako prijetno presenetila, je bilo opravljanje kolokvija pri anatomiji; doloèita se dva ali trije roki, študenti sami izberejo, na katerega bodo šli, in potem imajo ustni zagovor pri profesorici, kjer morajo stvari tudi praktièno pokazati na preparatih. (Samo za primerjavo; mariborski medicinci se preko roke zagrizejo v toraks, nato pa se preko abdomna prebijejo do spodnjih ekstremitet. Glava ostane za drugi semester, èeprav možganske živce v program vkljuèujejo že sedaj.)

Slika 1: edina predavalnica - zaenkrat kar na mariborski univerzi

Tretja zanimiva stvar so muduli PBL (=problem based learning), ki potekajo nekako takole: skupina študentov se odpravi na doloèen oddelek SBM, kjer jim zdravniki predstavijo doloèen problem, s katerim je povezana bolezen pacienta. Potem imajo na voljo kakšno uro ali veè, da med vso mogoèo literaturo poišèejo èim veè ustreznih diagnoz. Sledi pouèna diskusija. Torej nekakšen aktiven naèin uèenja, ob katerem si deležen tudi stikov s pacienti že v prvem letniku. OBVEZNOSTI Ni fakultete brez kolokvijev in izpitov. In tudi v Mariboru na MF je tako. Èeprav izpitov še niso opravljali, je predvideno veliko manj ustnih izpitov kot pri nas (ali pa bodo le po potrebi).

Konkurenca?

december 2004

Sicer pa je sistem podoben; opravljene vaje - opravljeni kolokviji opravljen izpit. Èe se morda sprašujete, kako se bodo prijavljali na izpite… Ja, preko intereneta, kako pa???

Slika 2: dekan MF MB (desno) prof. dr. Ivan Kranjc in rektor UM (levo) prof. dr. Ivan Rozman

NOVA FAKULTETA? Letos, ko program obiskuje le 85 študentov, še ni prostorske stiske, kar pa bo vedno bolj izrazito postajalo naslednja leta, z vpisom novih generacij. Da, nova Medicinska fakulteta naj bi nastala nekje v neposredni bližini SBM, prav tako pa bi naj popolnoma nov študentski dom, ki je trenutno v izgradnji, na obmoèju Lenta, naselili le študenti medicine v Mariboru. Tako bo poskrbljeno tako za predavanja in vaje kot tudi za bivanje. RIVALSTVO Vsi se sprašujemo, kakšen odnos se bo razvil med obema Medicinskima fakultetama in èe bo na koncu prisotna le še zdrava tekmovalnost ali pa bo ta prerasla v rivalstvo. Poleg tega se pojavljajo tudi dvomi, kakšen je smoter vpisovanja nekaj manj kot 300 medicincev vsako leto… Seveda me je zanimalo, èe so Mariborèani "ukradli ali si izposodili" kakšnega profesorja ali asistenta. Kolikor je znano, je službo menjala le ena asistentka (Biologija celice). Izposoja profesorjev naj bi bila (po neuradnih podatkih) kaznovana celo z odpušèanjem s strani MF LJ. Dovoljeno je le sodelovanje za

predstavljamo izpopolnjevanje programa tako ene kot druge fakultete. Pojavlja se seveda tudi vprašanje, kaj bo to pomenilo èez nekaj let za nas študente in èe bomo sploh še lahko opravljali vaje v SBM? Verjetno bi bilo najhuje, èe bi se fakulteti, namesto da bi sodelovali med seboj in izmenjevali izkušnje, podali v zagrizen boj za… jah, kdo bi vedel za kaj! Èast, slavo, priznanost? Pojavlja se seveda tudi vprašanje, kaj bo to pomenilo èez nekaj let za nas študente in èe bomo sploh še lahko opravljali vaje v SBM? Verjetno bi bilo najhuje, èe bi se fakulteti, namesto da bi sodelovali med Sloveniji bo najbolj koristilo, èe bosta fakulteti delovali z ramo ob rami in kolikor se le da izboljševali razmere v zdravstvu, da bo konkurenèno npr. severnoevropskim drŽavam. Od metanja polen pod noge pa ne more biti nobene koristi.

seboj in izmenjevali izkušnje, podali v zagrizen boj za… jah, kdo bi vedel za kaj! Èast, slavo, priznanost? Še najbolj zrelo potezo so naredili predstavniki DŠMS-ja, ki so se bratsko podali v Maribor in s polno mero entuziazma povabili mariborske kolege k sodelovanju, saj je DŠMS nenazadnje Društvo študentov medicine SLOVENIJE in ne le Ljubljane. V ta sistem povezovanja je tako vloženega veliko upanja za boljši jutri.

SPLOŠNA OCENA Moram priznati, da je na novopeèeni, tako rekoè "brucki med fakultetami", potrebno še marsikaj postoriti, vendar levji delež stvari je bil opravljen, ko so se nekateri pogumni ljudje (na èelu z dekanom, prof. dr. Ivanom Kranjcem) pred 2 mesecema in pol odloèili odpreti vrata ter tako vzgajati, uèiti in skrbeti za nove generacije medicincev. Torej; odlièno!

Slika 3: Ljubljanska MF

strogo strokovno

december 2004

SIMPOZIJ - 7. Pintarjevi dnevi

V PLIV

PAT OGRAFIJA BOLEZNI NA ž IVLJENJE

DELO ZNAMENITIH OSEBNOSTI po povzetku doc. dr. Zvonke Zupaniè Slavec Simpoziji, poimenovani po zgodovinarju medicine doc. Ivanu Pintarju (1888-1963), ki je pred 70 leti (1934) uvrstil zgodovino medicine v predmetnik tedaj še nepopolne Medicinske fakultete v Ljubljani, so postali sreèanja vseh, ki spoštujejo zdravstveno preteklost ter odkrivajo že pozabljeno zgodovino zdravstvene kulture našega maloštevilnega naroda. Tokratna vsebina se dotika pri nas doslej neobravnavane teme patografije oz. prouèevanja medicinske biografije posameznika ter vpliva bolezni na življenje in delo znamenitih osebnosti. Kolikšna bi bila ustvarjalna bera na najrazliènejših podroèjih èloveškega duha, èe ne bi toliko genialnih ustvarjalcev podleglo razliènim boleznim. Npr. za tuberkulozo so umrli Franèišek Asiški, Atila, Moliére, Èehov, Vivaldi, Chopin, Toulouse Loutrec; za sifilisom Erazem Roterdamski, Arthur Schopenhauer, Paganini, Flaubert, Baudelaire; raku sta podlegla Siegmund Freud in Evita Peron; alkoholizem je gospodoval v življenjih Aleksandra Velikega, Petra Velikega, ameriškega predsednika Lyndon-a Johnsona, pa Stalina in Jelcina; narkomanija in tabletomanija sta unièili življenja Marylin Monroe, Janis Joplin, Jimmy-ja Hendrix-a; v sodobnejšem èasu pa sta za aidsom umrla Freddy Mercury in Rudolf Nurejev. Kuga je sredi 14. stoletja pomorila pol evropske populacije, pegavi tifus je bil v vojnah hujša kosa kot vsi meèi. Španskim konkvistadorjem so koze v novo osvojenih mehiških in perujskih deželah bolj pomagale kot vsi kanoni, saj so domorodce skoraj prepolovile. Celo španski gripi v letu 1918 gre neslavna zmaga, saj je z dobrimi 20 milijoni žrtev krepko prekosila vojni žrtveni plen. Aids ima prekratko prehojeno pot, da bi lahko natanèneje govorili o njegovi usodnosti; nesporno pa je, da njegova epidemiologija napoveduje eno najveèjih katastrof èloveštva. Povabilu se je odzval mednarodno priznani strokovnjak, paleopatolog in mumiolog, prof. dr. Eugen Strouhal iz Prage, ki je dal sreèanju dodatno dimenzijo s predstavitvijo sodobnih možnosti raziskovanja bolezni na egipèanskih mumijah. Imenitno prenovljena mumija Amonovega sveèenika Isahte je sreèanje vsebinsko povezala z Narodnim muzejem, kjer jo tudi hranijo. Sreèanje nakazuje možnosti nadaljnje obravnave inderdisciplinarne teme patografije, saj je pravo vsebinsko bogastvo. Èe je evropsko plemstvo patografsko odlièno raziskano in so nam znane njihove bolezni ter posledice dedne hemofilije, ostaja za nas nedosežen horizont poznavanje patografije lokalnega in bližnjega plemstva; poznamo jo le za grofe Celjske in Turjaško gospodo. Analogno plemiškim raziskavam bi želeli bolje poznati patografijo znamenitih vladarjev in umetnikov, ki so bili bolni. Raziskovalce èaka še veliko dela, da bodo pri ustvarjalcih bolnikih, ki so zaznamovali svoj èas, odmerili tudi pravo mesto njihovi bolezni v ustvarjalnem opusu.

Iz zgodovine

Eden najveèjih zdra v islamsk A BU A LI AL -H USS I BN

Lumann, Geerwich, Weber - le kdo še pomirim tiste zanesenjake, bojda vas j nili hiteti odpirati kilogramske leksikone dedci z medicino nimajo nobene zveze cinec/-ka na svojem popotovanju skozi nal le Hipokrata, pa še tega zgolj po s namenjenih tudi kakšnemu "manj znan nosti. Kljub dolgemu imenu velja Avicenna, kakor so ga imenovali v latinšèini, v islamskem svetu za enega najveèjih zdravnikov in uèenjakov vseh èasov. Rodil se je l. 979 državnemu uradniku v Afschani, mestu v današnjem Uzbekistanu, kjer je študiral medicino in filozofijo. Kakor pravi v svoji avtobiografiji, je že desetleten na pamet recitiral koran in velik del takratnega leposlovja. V starosti 16 let je, piše v nadaljevanju, obvladal vse znanosti, kasneje naj bi jih zgolj poglabljal. Kot dediè velikega premoženja je Avicenna popotoval po perzijskih dvorih, kjer je služboval kot zdravnik, astronom, državnik in pisatelj. Že osemnajstletnega ga je samanidski vladar Buchare zaradi izjemnih zdravniških sposobnosti imenoval za svojega telesnega zdravnika. Zadnjih 14 let življenja je preživel kot zdravnik in znanstveni svetovalec na dvoru isfahanskega kneza. Bagdadski kalif pa mu je že za življenja podelil zveneè naziv šejka. Njegovo temeljno delo, ki je nastalo l. 1030 in nosi naslov Al-qanum fi attibb (Canon medicinae), je nadomestilo samostansko medicino kršèansko-latinskega zahoda z znanstvenimi postopki in tako v Orientu kakor v Evropi dolgo obveljalo za enega najpomembnejših medicinskih uèbenikov. Postalo je temelj znanstvene medicine in se postavilo ob bok spisom Hipokrata in Galena na vseh pomembnejših evropskih

strogo strokovno

vnikov in uèenjakov em svetu EIN I BN A BDALLAH S INA Tekst: Mitja Èetina

e ni bil slišal za te može. Da pa hitro e na teh hodnikih kar nekaj, ki bi utege in zapolniti to sivo liso spomina, ti e. In prav je tako. Da pa bi mlad medii kri, znoj in jemanje anamneze ne pozsili razmer, bo nekaj vrstic v prihodnje emu" predstavniku te naše obrti - umetuniverzah. Delo sestoji iz petih knjig, v katerih je vsa medicina tistega obdobja sistematièno in po primerih klasificirana: anatomija, fizologija, patologija, notranja medicina, kirurgija, porodništvo, veda o vroèini in zdravilstvo. Knjige se delijo v odseke, ki sestojijo iz doktrin. Te so sestavljene iz sum, ki se zopet èlenijo v poglavja, ta pa tvorijo osnovno enoto dela. Že samo komentarji v knjigah tvorijo samostojno literarno zvrst. Ker pa je Avicenna imel velih posluh za svoje študente, je celotno delo tudi upesnil in nastala je pesnitev iz 1326 verzov. Omeniti velja tudi, da je delo v arabskem jeziki izšlo kot drugo, takoj za koranom. Da bi uzrli Abu Alijevo podobo, nam ni treba potovati tisoèe kilometrov skozi pesek do kakšne slavne mošeje, dovolj je že obisk Milana, kjer motri mimoidoèe z vitraža tamkajšnje katedrale.

Na 16. raziskovalnem kongresu

" RADOVEDNOST BO REŠILA SVET?" Tekst: Martina Turk Že v pripravah na 17. sreèanje, kjer bodo predstavljene letošnje raziskovalne naloge, se ozrimo še nazaj, v pretekli februar. V veliki predavalnici MF je potekal 16. raziskovalni kongres študentov, tokrat v organizaciji Jurija Štalca, Uroša Tominca in Petra Poredoša. Pod njihovim uredništvom je nastal tudi Zbornik povzetkov, ki je bil ob tej priložnosti prviè predstavljen. Po uvodnem nagovoru Jurija Štalca je svoj pogled v raziskovanje podal prof. dr. Marko Hawlina, predstojnik Katedre za oftalmologijo. "Življenje kot tudi medicina sta odkrivanje, za to pa je nujna radovednost." Po besedah prof. dr. Hawline "raziskovalca nagradijo notranje samozavedanje, spoznavanje omejitev in pridobljene izkušnje na prehojeni poti. Brez napora paè ne gre, ta pa eksponentno narašèa v zadnjih 10% dela," pravi prof. dr. Hawlina. "Z raziskovanjem se nekaj nauèimo napraviti do konca in tudi èe to ni to, nas izkušnja vedno zaznamuje." Kakšna pa naj bo strategija uspeha? "Obvladati moramo dotedanje znanje, postaviti pravo vprašanje (kar je velikokrat loterija) in dosledno izpeljati naèrt." Prof. dr. Hawlina je opozoril še na zdrav dvom in dejstvo, da je tudi negativen rezultat dober rezultat. In v èem je praktièni pomen raziskovanja? Spoznamo stroko, spoznamo ljudi, naše delo pa je lahko uvod v magisterij ali doktorat. Ocenimo lahko tudi svojo trenutno vrednost. "Ostati zgoraj pomeni nenehno delo. Pozabite delavnik od 8h do 16h", zakljuèuje prof. dr. Hawlina. "Zavedajte pa se tudi, da kar dobite kot uèenec, boste z obrestmi vraèali kot uèitelj." Sledila je kratka predstavitev v letu 2003 oddanih raziskovalnih nalog. Sreèanje je potekalo pod spretnim moderatorstvom Petra Poredoša.

Nastop se je med raziskovalci razlikoval - ponekod je bil skrbno nauèen, drugiè spontan, vèasih razgiban, kdaj monoton. Pri nekaterih je predstavitev delovala nekoliko "osnovnošolsko", pri drugih spet visoko strokovno. Zaslediti je bilo vse od plašnosti do argumentirane samozavesti. Kar pa seveda nièesar ne pove o kvaliteti samih nalog. Ob tej priložnosti je izšel še Zbornik povzetkov, ki zajema predstavitve 39ih raziskovalnih nalog. Povzetki so na ogled tudi preko spletnih straneh Arhimeda - Arhiva raziskovalnih nalog (www.ksmf.org/arhimed). Ta deluje že od leta 1997 in je zelo uporaben pri iskanju aktualnih tem oz. pregledu že narejenega na vašem podroèju zanimanja. Lahko pa predstavlja le vir za potešitev gole radovednosti.

dr. Hawlina

strogo strokovno

december 2004

Udeleženca 16. raziskovalnega kongresa interdisciplinarno in timsko. Rezultati seveda prinašajo potešitev radovednosti, a ponavadi odgovori prinašajo s sabo tudi kup novih vprašanj in dilem. To pa nam daje novo motivacijo in zaèaran krog je sklenjen.

Simon Brežan Simon BreŽan, soavtor naloge "Elektroencefalografska koherenca med vidnimi in motoriènimi podroèji moŽganske skorje pri vidno-motorièni nalogi" Za raziskovalno delo sem se odloèil, ker me je že iz èasa gimnazije zanimalo delovanje možganov, in sicer bolj na teoretiènem nivoju: vprašanja zavesti, svobodne volje, kdo smo, zakaj smo taki, kot smo itd. Šele v zadnjem èasu se je v Sloveniji zaèelo zanimanje za kognitivno nevroznanost, zato sem se odloèil najti ljudi in zaèeti z raziskovalnim delom po dolgih letih sanj. Tako smo zaèeli s postavljanjem metode EEG koherence na Inštitutu za nevrofiziologijo KC. Prejšnje leto smo se odloèili za model vidno-motoriène naloge, letos pa stvar nadaljujemo s preuèevanjem kognitivnih funkcij možganov oz. še posebej delovnega spomina s pomoèjo koherence. Podroèje kognitivne nevrologije in možganov je polno še neodkritih izzivov in zanimivih vprašanj, je še zadnje precej nedotaknjeno skrivnostno podroèje v znanosti. Dotikamo se zelo kompleksnih, a bistvenih vprašanj èloveka in njegovega delovanja ter obstoja. Zato je raziskovalno delo

Naše raziskovalno delo je vsekakor majhen prispevek v mozaiku nevroznanosti, saj smo prvi v Sloveniji ovrednotili metodo koherence kot take (metoda se bo zato lahko kasneje uporabljala tudi v kliniène namene), hkrati pa na novo ugotavljali razlike oz. asimetrije v funkciji možganov pri izvajanju naloge sledenja z desno ali levo roko. Glede uskladitve z rednimi študijskimi obveznostmi moram reèi, da nam je raziskovalno delo vzelo ogromno èasa, zaradi tega se roki izpitov premaknejo malo naprej. Seveda si je to lažje privošèiti v zadnjih letnikih kot pa na zaèetku. To pa ne pomeni, da se na koncu to ne izplaèa. Bolje kvaliteta, narediti nekaj ustvarjalnega kot pa narediti faks par mesecev prej. Zapleti pa so ob takem delu zelo pogosti, in to najveèkrat žal èisto tehnièno-banalne narave. A žal brez tega ne gre, ker je seznaniti se z raziskovalno metodologijo pomemben del Prešernovih nalog. Zato smo na koncu presedeli budni precej noèi, ker tudi pisanje in urejanje naloge vzame ogromno èasa na raèun oblikovnih problemov in zahtev. Zgodi se tudi, da skoraj že obupaš, ker misliš, da ti ne bo uspelo oddati naloge do roka, pa te takrat še raèunalnik izda… tako da vidite, raziskovalno delo je polno avantur in adrenalina, zato ga vsem zelo priporoèam, ker zelo razgiba na našem faksu vèasih preveè zakrnele možgane… Seveda pa to velja samo za tiste, ki se zadeve lotijo zaradi zanimanja in ne zaradi tega, ker ti bo to koristilo in ker to tudi drugi delajo… pa za tiste, ki radi mislijo s svojo glavo, kar pa je vèasih zelo naporno, a ne?

V PRIPRAVI P ROJEKT

ZBORNIK

Veèina vas je najbrž naletela na prijavnice ob vpisu, nekatere druge smo napadli osebno, tretje pa je na Zbornik opozorila èudna škatla v Mandibuli. Ja, Zbornik je v delu, predvidoma bo ugledal luè sveta januarja, vendar je na žalost veliko odvisno od financ. Letošnji Zbornik bo nedvomno precej obsežen, predvsem gre zahvala vsem študentom, ki so se prijavili. Obsegal bo kratke predstavitve društev in organizacij na faksu, seznam študentov po letnikih in predvidoma tudi seznam uèiteljev s slikicami in kontakti (za vse tiste, ki ne hodite na predavanja in bi vseeno radi vedeli, kako izgleda izpraševalec). Rok prijav je že potekel, še vedno pa teèe akcija zbiranja podatkov s kateder. Trenutno zakljuèujemo z vpisovanjem podatkov in skeniranjem slik, ki jih lastniki, po objavi na listah, lahko pridejo iskat v klub. Zbornik brezplaèno dobi vsak, ki je »not«!

Raziskovanje

MATEJ GODNIÈ Matej Godniè, soavtor naloge "Primarna biliarna ciroza in osteoporoza: vpliv polimorfizmov gena za osteoprotegerin" Zelo izpopolnjujoèe je, ko najdeš problem in si ga potem sposoben razèleniti tako, da ima smisel. Sam sem zaèel raziskovati, ker me zanima delo internista in bi na tak naèin lažje prišel tja, kamor želim. Pozitivna stran raziskovalne naloge je tudi timsko delo - nisi prepušèen samemu sebi, da tavaš po temi brez orientacije. To se pozna tudi, ko ti priène zmanjkovati èasa med letom zaradi študijskih obveznosti in na koncu, ko se vse skupaj zelo skoncentrira. Takrat je dobro imeti še nekoga zraven, da ne izgubita pregleda nad tematiko. Seveda pa je tukaj zelo pomemben mentor. Nauèiš se tudi (po mojem mnenju) zelo pomembno stvar - objektivno gledati na dobljene podatke, jih analizirati in zagovarjati. Zelo prijetna in koristna izkušnja.

strogo strokovno

K AKO

DO RAZISKOVALNE NALOGE IN ... KAKO DO

P REŠENOVE

NAGRADE ...???

O temah, rokih, ocenjevanju, finanènih in vseh drugih koristih Tekst: Martina Turk Prešernove nagrade se na Medicinski fakulteti podeljujejo že desetletja. Izrazit porast raziskovanja pa je opaziti v zadnjih letih. O razlogih ne bomo razpravljali. Je pa dejstvo, da v višjih letnikih skoraj ni študenta, ki ne bi delal raziskovalne naloge. Ker èe je ne delaš, menda ostajaš zadaj - tako pri toèkah za specializacije, možno-stih za objave in predvsem pri neprecen ljivih izkušnjah in poznanstvih, ki jih lahko pridobiš. Razpisi tem Zainteresirani uèitelji preko predstojnikov kateder na zaèetku študijskega leta fakulteti posredujejo raziskovalne teme. Fakultetni razpis se oblikuje do 10. oktobra in je po tem datumu dostopen v tajništvu. Uradni univerzitetni razpis pa je objavljen po 3. decembru, navadno pa šele januarja v univerzitetnih Objavah. Ni vedno nujno, da se ozirate na te datume. V sodelovanju z mentorjem je namreè možno oddati tudi nalogo, ki ni bila razpisana. Kako torej do idealne teme? Najbolje je, da si sami zastavitete raziskovalno vprašanje na doloèenem podroèju in opredelite temo, ki vas zanima. Potem stopite do mentorja, ki deluje na tem podroèju, mu predstavite svoje ideje in ga prosite za sodelovanje. Èe se strinja z vašimi predlogi, bo temo oddal na fakulteto. Po dogovoru z mentorjem èimprej priènete z raziskovanjem. To je veèkrat razporejeno skozi celo študijsko leto, kdaj pa tudi skozi dve. Pomembno je, da nalogo za tekoèe leto oddate v tajništvo (seveda napisano in oblikovano v skladu z vsemi pravili) do 1. oktobra. In èe še nimate jasno oblikovanih raziskovalnih zanimanj, pa bi vseeno želeli raziskovati? V tajništvu povprašate po razpisanih temah in avtorjih. Podatka o zasedenih temah žal ne morete dobiti. Treba bo preverjati pri posameznih mentorjih. Z nekoliko vztrajnosti in sreèe boste tako slej

kot prej naleteli na prosto temo. Dogaja pa se tudi, da nekateri mentorji sami aktivno išèejo raziskovalce. Spremljajte objave na oglasnih deskah in preverjate internetne strani. Èe ste se odloèili, da hoèete raziskovati, boste gotovo odkrili raziskavo, ki vam ustreza. Zdaj je treba le še zaèeti! O mentorjih Mentorstvo uèiteljem ne prinaša le osebnega zadovoljstva, temveè tudi druge ugodnosti. Za izvolitev v naziv rednega profesorja je recimo potrebnih 12.5 toèk iz pedagoške dejavnosti. K temu fakultetna Prešernova nagrada doprinese do 1 toèko. Ker je po pravilniku v tekoèem študijskem letu mogoèe biti mentor le eni raziskovalni nalogi, so nekateri mentorji zasedeni že kar nekaj let vnaprej. Koristi avtorjev Vsi torej zbiramo toèke. Po novih merilih za specializacije je fakultetna Prešernova nagrada vredna 3 toèke, fakultetno Prešernovo priznanje pa 2 toèki (od 100-ih). Zahvaljajoè temu dejstvu je v zadnjih letih opaziti skoraj eksponentno rast raziskovanja. "Za leto 2004 je bilo oddanih 55 nalog, leta 2003 jih je bilo 47, leta 2002 pa le 26", poroèa ga. Marija Marinèiè, ki je v tajništvu MF pristojna za podroèje Prešernovih nalog. O ocenjevanju Naloge po objektivnih kriterijih ocenjuje tri-èlanska komisija. Z vsakim letom se en èlan menja. Toèke oddajo povsem neodvisno, izraèuna se povpreèje, naloge pa se glede na to rangira. Loèeno se ocenjujejo uvod, metode, rezultati, razpravljanje, povzetek, prezentacija, viri in tveganost delovne hipoteze, pri oceni pa se ne upoštevajo pomembnost in zanimivnost ter obseg dela, ki ga je avtor vložil v raziskavo. Vsako leto je podeljenih 10 fakultetnih nagrad in 20 fakultetnih priznanj. Dve nalogi pa fakulteta predlaga tudi na univerzi, ki letno podeli do 12 univerzitetnih Prešernovih nagrad. Iz Medicinske fakultete jo je v letu 2004 dobil TomaŽ Vovko, študent 6. letnika, in sicer za nalogo "In vitro oznaèevanje prionskih leh z 18-fluoro-2-dialkilamino-6-acilmalononitril naftalenom (FDDNP), ki je nastala pod mentorstvom doc. dr. Mare Popoviæ in somentorstvom prof. dr. Mare Bresjanac. Finanène vrednosti nagrad Univerzitetna Prešernova nagrada prinaša 120 000 sit. Fakultetna Prešernova nagrada je po pravilniku vredna dve tretjini le-te in si jo razdelijo avtorji naloge. Vsak dobitnik fakultetnega Prešernovega priznanja pa dobi bon za knjigarno v vrednosti 10 000 sit. Se torej splaèa?

strogo strokovno

N EKAJ

december 2004

NASVET OV ZA PRIPRAVO PREDSTAVITVE SEMINARJA

"JEST NE BOM PRETSTAVLOU SEMINARJA!" Helena Haskaj in Urška Zoran Vsak, ki bo del nove generacije zlatih medicinskih peres, bo svojo delo moral predstaviti tudi drugim. Danes se pri tem vadimo s predstavitvijo seminarjev. Kaj vse je potrebno, da se napiše dober seminar, je bilo predstavljeno že v prejšnji številki. Torej, èe je seminar dobro pripravljen in napisan (se pravi veè ali manj avtorsko delo, v katerega je vloženo kar nekaj ur dela vseh avtorjev seminarja), je to osnova za dobro predstavitev. S tem pa ni reèeno, da moramo vse, kar piše v se-minarski nalogi, enostavno prestaviti na diapozitive. Vprašati se moramo namreè, kaj je smisel našega seminarja in njegove predstavitve. Da samo opravimo obveznost pri tem in tem predmetu in

ga odkljukamo kot opravljeno? Ali nasprotno: morda želimo naše poslušalce tudi kaj nauèiti, da se jim bo splaèalo sedeti tisto uro tam in poslušati? Ob poplavi nepripravljenih oziroma slabo pripravljenih seminarjev vsak izgubi veselje obiskovanja predstavitev svojih kolegov. Imamo od nastopa tudi mi kakšno korist? Ali pa nas profesorji samo izkorišèajo, ker se njim ne da predavati? Da bi od nastopa vsi odnesli najveè, se je za predstavitev potrebno dobro pripraviti. Ta mora upoštevati poslušalce, samo tako je lahko uèinkovita. PRIPRAVA NA PREDSTAVITEV Slika 1. Osnove dobre predstavitve.

Predstavitev je potrebno naèrtovati. Dobri seminaristi posvetijo kar nekaj

èasa predpripravi. Vse se zaène s posvetom z mentorjem, s katerim se doloèi poudarke predstavitve. Ker seminar obièajno piše kar nekaj ljudi, je potrebno doloèiti osebo, ki predstavitev koordinira in je hkrati moderator seminarja. Moderator je lahko tudi tisti, ki predstavlja oziroma predava. Njegova naloga je, da naredi prvi uvod v predstavitev, predstavi seminar oziroma osnovni problem tega in oporne toèke zapiše na tablo, da jih imamo ves èas pred oèmi. Po koncu predstvavitve vodi debato in naredi povzetek ter s tem še enkrat povzame bistvo, saj je dokazano, da je ponavljanje mati uèenosti. Nato se doloèi, kdo bo predstavljal in kaj. Najlažje je, èe predstavlja vsak svoj del seminarja, ker tisti del snovi obvlada. Hkrati pa je nesmiselno, èe se pred tablo zvrsti kopica študentov, ki vsak pove po en stavek ali dva. Nasprotno pa, èe stoji ves èas ena oseba pred nami, je statièno in nezanimivo. Torej, izbrati moramo srednjo pot, predava naj nekaj ljudi. Ti že pred predstavitvijo vadijo ob projekciji, da vidijo, koliko èasa posameznik porabi, o èem se lahko pove veè, kaj se bo preskoèilo in èe predstavitev deluje kot celota. PREDSTAVITEV

Kako predst aviti seminar?

Pri predstavitvi je za moderatorjem na vrsti splošni uvod v predstavitev, kjer je potrebno na kratko ponoviti že poznane vsebine ter predstaviti in razložiti temo. Nato je smiselno ustvariti splošen pregled, razložiti težje stvari ter spodbuditi k razmisleku. Pri predstavitvi je dobro vkljuèiti tudi kakšne "dodatke", ki poživijo predstavitev in ohranjajo koncentracijo poslušateljev, npr. šalo, primer iz vsakdanjega življenja, osebno izkušnjo… Da si naši kolegi zapomnijo informacijo veè, je èisto zanimivo kakšen klinièni primer tudi zaigrati.

Govoriti je potrebno glasno in razloèno. Biti obrnjen proti publiki in hkrati ne zastirati žarkov projektorja. Ob razlagi diagramov, shem in slik je potrebno pokazati z miško ali laserjem, pri katerem koraku smo. Vedno je potrebno misliti tudi na nekaj minut za vmesne prekinitve, vprašanja, za nepredvidene težave in

strogo strokovno

na konèno diskusijo. PREDSTAVITEV V RAÈUNALNIŠKEM PROGRAMU Slika 2. Priprava raèunalniške predstavitve.

S pomoèjo moderne informacijske tehnologije se lahko natanèno prikaže vsako misel seminarista, ki vsebine predstavlja publiki. Oblika Že pri pripravi mislimo na sam prostor predstavitve. Težava nastopi, ko se ugasnejo luèi, publika pa ni osvetljena (predavalnica v KC). Predavatelj tako ne vidi svoje publike in ne more z njo navezati stika. Poslušalci postanejo omotièni, odsotni in zaspani ali pa celo zaènejo klepetati. Zato izberite èimbolj svetlo ozadje (slika 3), ki oddaja precej svetlobe, publika pa postane še kar dobro vidna. Pri kombiniranju barv se zaradi možnosti, da je nekdo izmed slušateljev barvno slep, izogibamo uporabi rdeèe na zeleni podlagi in obratno. Pomisliti moramo tudi na velikost samega platna, saj nekaj, kar je videti na zaslonu ali papirju popolnoma v redu, na platnu izgubi preglednost, loèljivost ter intenzivnost barv. Velikost èrk lahko preverimo tako, da natisnemo diapozitiv s tekstom, ga položimo na tla in poskusimo prebrati iz stoje. Èe je to mogoèe, potem je velikost èrk ustrezna. (1)

Dober raèunalniški diapozitiv vsebuje le nekaj kljuènih informacij (slika 4) in nikakor ne celih povedi (slika 5), po možnosti prepisanih iz osnovnega uèbenika. Izogibajmo se prevelikih podrobnosti, katerih se sploh nikomur ne uspe zapomniti. Veè toèk lahko razdelimo na veè diapozitivov in ne vse na enega (slika 6). Slika 4. Diapozitiv pri predstavitvi seminarja Tonzilarni problem.

Kot zadnji diapozitiv - po zakljuèkih lahko pokažemo še kakšno zanimivo fotografijo, povezano s predavano vsebino (slika 8). Torej, bistveno je, da prestavitev sledi tako miselnemu toku predavatelja kot slušatelja in je hkrati zanimiva za ušesa in oèi.

Slika 5. Neprimeren diapozitiv. Slika

toèk,

razdeljenih

Slika 7. Zapisane informacije ponazorimo s sliko (predstavitev seminarja Tonzilarni problem).

posamezne diapozitive (predstavitev seminarja Komunikacija z onkološkim

Slika 3. Prvi diapozitiv predstavitve seminarja Tonzilarni problem.

Slika 8. Zadnji diapozitiv pri predstavitvi seminarja Tonzilarni problem.

bolnikom).

Vsebina

(karikature, stripi, risani junaki) postanejo ob miselnem toku seminarista hitro zelo smiselne. Lahko so tudi zabavne, kar pri poslušalcih sproži razliène odzive, predavatelj pa tako ve, da mu poslušalci še sledijo.

Predavatelj, ki ima veè treme in si na diapozitiv za vsak sluèaj napiše še nekaj, da ne pozabi, si lahko to mnogo bolj uèinkovito "napiše" s sliko. Ta ga opomni, hkrati pa služi kot ilustrativno gradivo (slika 7). Dobimo ga lahko na medmrežju, pomagamo si tudi s skeniranjem fotografij, slik, skic… Vse to predstavitev obogati. Na prvi pogled nesmiselne slike

LITERATURA 1. Saylor T. Creating an effective powerpoint presentation. Dosegljivo na: URL: http://people.csp.edu/saylor/effective_powerpoint.htm 2. Izkušnje in znanje èlanov 10. skupine 5. letnika medicine.

strogo strokovno

december 2004

ZAŠÈITA NA INTERNETU …

ALI KAKO SE JE

A RPI

OBRANIL NAPADOV VIRUSOV, HE - KERJEV

IN OSTALIH INTERNETNIH NEVŠEÈNOSTI Boštjan Rituper "Ah, pa saj tega nihèe ne rabi," so mi rekli prijatelji, ko sem jih vprašal, a jih bo tak èlanek v Erektorju zanimal. "Kaj hudièa boš o tem pisal, pa saj obstaja še veliko drugih, bolj zanimivih tem," so še rekli. In ravno ta odgovor me je še bolj spodbudil k uresnièitvi moje ideje, da napišem nekaj vrstic uporabnih nasvetov za medicince in dentalce. Pa še en velik razlog obstaja za tole pisanje. Ko sem zadnjiè obiskal raèunalnico in se logiral v sistem, se je odprlo okno protivirusnega programa, kjer je pisalo: 367 VIRUSES FOUND AND DELETED!!!! In to v dveh mesecih po ponovnem zagonu raèunalniške sobe. Osnove Pri navadnem surfanju po spletu, èe seveda ne zganjate nevemkakih hudih akrobacij, lahko pride do nezaželenih posledic na vsaj 3 naèine: - okužba z virusom, - napad hekerja, - odpiranje oken z reklamami, ki se vèasih znajo namestiti celo v sistem. Verjetno vas veèina temu ne bo verjela, ampak vsakdo, ki je že bil na spletu, je imel opravka z vsaj dvema, èe ne celo z vsemi tremi nevšeènostmi. Virusa se verjetno sploh niste zavedali, dokler vam ni unièil Windowsov ali pa resetiral raèunalnika. Èe vam kdo pove, da se mu med surfanjem še nikoli ni odprla kakšna reklama s prelestnimi lepotièkami ali pa superkulskimi avtomobili, pa se pošteno laže. Takšne reklame (ki jim v anglešèini mirno lahko reèemo pop-ups), so milo reèeno nadležne, lahko pa tudi nevarne. Za konec ostanejo še hekerji, za katere obstaja najmanjša možnost, da napadejo vaš raèunalnik, nikakor pa to ni nenevarna zadeva. Še posebej, ker ni tako zelo redko, da komu ukradejo številko kreditne kartice ali pa mu unièijo raèunalnik. AMPAK; vsemu temu se da izogniti, in o tem bo govoril ta prispevek. Kako se je torej Arpi zašèitil pred vsemi "svinjarijami" interneta. (Tukaj moram dodati še, da Arpi brez raèunalnika ne more, ker ima veliko seminarskih nalog; kajti odsotnost z interneta ostaja še vedno daleè najboljša rešitev). Korak 1 Kljub temu da danes do kakršnih koli programov zelo težko pridemo zastonj, še vedno obstajajo ljudje in podjetja, ki ponujajo t.i. "home" razlièice programov brezplaèno. Kar je seveda za nas, uboge študente, odlièna priložnost, da si snamemo nekaj brezplaène zašèite. In ravno to je storil tudi Arpi. Pri kolegu raèunalnièarju se je pozanimal, kakšne vrste zašèito je smiselno naložiti na raèunalnik in èesa se je najbolj bati. Ugotovil je, da proti vsaki od internetnih "svinjarij" obstaja program, ki lahko sistem uèinkovito zašèiti. Toda ta program mora biti vedno v najnovejši razlièici, saj na splet najdejo pot vedno nove in nove grožnje. Kljub temu se Arpi ni prestrašil, saj skoraj vsi zašèitni programi vsebujejo možnost "Update", ki omogoèi programu, da se sam posodobi preko spleta. Arpi je svojega kolega raèunalnièarja torej vprašal, kako naj se zašèiti pred reklamami (torej pop-upi), saj ga med iskanjem literature za seminarsko nalogo ti najbolj motijo in nadlegujejo. Zašèita pred takšno vrsto "svinjarije" se imenuje Pop-up blocker in se ga da na spletu zlahka dobiti zastonj. Raèunalnièar je Arpiju razložil tudi, da ga morajo poleg pop-upov skrbeti še virusi in hekerji. Proti virusom se lahko zašèiti s protivirusnimi programi (logièno, a ne?), vendar pa je te že težje dobiti brezplaèno. Programi za zašèito pred vdori pa se imenujejo požarni zidovi (ali firewall po angleško). Korak 2 Arpi se je oborožen z novim znanjem odpravil na splet (a ste opazili, da se vse dogaja na spletu???), da si poišèe teh nekaj brezplaènih programov. Ker so ga najbolj ogrožali virusi, se je najprej odloèil za iskanje protivirusne opreme. Pokukal je v škatlo, v kateri je dobil novokupljeni raèunalnik, èe so mu kakšen protivirusni program mogoèe priložili. (Najpogosteje je v škatli priložen Trendmicrojev PcCillin). Ker ga ni našel, je pobrskal po spletu in našel brezplaèno (home) verzijo antivirusnega programa Avast, ki ga je naložil na sistem in posodobil. Cepljen proti virusom se je Arpi odpravil po zašèito proti hekerjem; po firewall ali požarni zid. Prijatelj raèunalnièar mu je razložil, da imajo Windows XP firewall že vgrajen in da ga mora samo vklopiti, èe pa teh Windowsov nima, naj naloži program po imenu ZoneAlarm. Oba požarna zidova sta najbolj uporabljeni zašèiti na podroèju zašèite proti hekerjem. Sledilo je seveda še nalaganje zašèite proti pop-upom. Teh programèkov na spletu kar mrgoli. Arpi se je odloèil za program PopUpStopper, ki ga je prav tako lahko brezplaèno snel s spleta. Korak 3 Zgodbica, kako se je Arpi zašèitil proti vsem internetnim nadlogam, pa se na tej stopnji še ne konèa. Ker so vsi na novo naloženi zašèitni programi "home" izvedenke (in temu primerno brezplaèni), proizvajalci doloèenih možnosti ne vkljuèijo. Kupiti celo (oz. profesionalno) razlièico pa je seveda drago. Posledièno je seveda smiselno imeti še en program, ki ga obèasno poženemo in ki preišèe celoten sistem za "svinjarije", ki so ušle vsem ostalim programom. Ta program se imenuje Ad-aware in je prav tako brezplaèno snemljiv s spleta. Predvsem je uporaben za t.i. spyware. To so programi, ki jih uporabnik ponavadi nevede naloži na svoj raèunalnik, potem pa ti pošiljajo v splet podatke z uporabnikovega raèunalnika (vkljuèno s številkami kreditnih kartic, …). Povzetek Verjetno je po prebranem èlanku vsakomur lahko jasno, zakaj je Arpi potreboval zašèito proti internetnim "svinjarijam", pa tudi to, da je popolna zašèita nemogoèa. Pa saj veste, tudi kondom nima 100% zašèite in te programèke lahko zanesljivo primerjamo prav s klasiènim kondomom (brez okusa seveda). Obilo užitkov na spletu ter èim manj internetnih "svinjarij".

Pa ja ne boš ti tisti??!!

intervju

ASIST.

L ARISA S T OJANOVIÈ , DR . MED . "M EDICINA JE VEDA , V KATERI MORAŠ IMETI ÈLOVEKA BREZPOGOJNO RAD , ÈE HOÈEŠ SVOJ POKLIC OPRAVLJATI VSEM SRCEM !"

Marko Saje Specialistka dermatovenerologije, tenisaèica, veèini medicincev poznana kot asistentka na Inštitutu za anatomijo, kjer jo imamo vsi priložnost spoznati že v prvem letniku, eni prej, drugi kasneje. Vendar pa se vsi strinjamo, da prej ko jo spoznamo, prej se zaènemo uèiti anatomijo. moj stari oèe je študiral medicino na Dunaju, prav tako tudi njegova sinova, se pravi moj oèe in stric.

E: Asist. Stojanoviè, kako se je vaša medicinska pot pravzaprav zaèela? Ste bili Že v srednji šoli tako zagnani na podroèju naravoslovja? V srednji šoli me je pravzaprav vleklo bolj v družboslovne vode. V bistvu so me zanimali vsi predmeti, zato sem se vpisala na družboslovno smer na gimnziji, kjer v drugem letniku naravoslovnih predmetov praktièno ni bilo veè. Zaradi tega je sledil prepis na naravoslovno smer, s èimer je "matematika" zopet prišla v igro. Po konèani srednji šoli, to je moralo biti nekje leta 1989, sem šla delat sprejemne izpite za Medicinsko fakulteto. Medicina kot veda pa mi je bila že od nekdaj všeè, ne samo zaradi tega, ker vsebuje tako naravoslovne kot družboslovne prvine, zelo me je zanimal èlovek oziroma bolezni in zdravljenje le-teh. Bila pa je seveda prisotna tudi v družini. Namreè

E: Kaj je bilo pa tisto odloèilno…? Informativni dan. Pravzaprav sem šla tistega dne v marcu v dopoldanski rundi najprej pogledat na ekonomijo, namreè eno alternativo sem vseeno morala imeti, popoldne pa sem šla na medicino. Mene je že sama fakulteta, ko sem prviè vstopila vanjo, neverjetno impresionirala, dokonèno pa me je preprièala sama predstavitev študija. Zanimivo, v popoldanski skupini nas je bilo kandidatov na predstavitvi dramatièno malo, ravno nasprotno dopoldanski skupini, kjer se jih je dobesedno trlo. To je omogoèilo, da se je med kandidati ter profesorji takrat vzpostavilo neko zelo prijetno, skoraj èarobno vzdušje. Spomnim se, kako sem v nekem trenutku samo zaprla oèi ter si rekla: jaz moram priti na to fakulteto. E: In kako je izgledal študij na MF v èasu vašega študija? Kot sem že omenila, je bilo takrat na zaèetku potrebno narediti še sprejemni izpit. Mislim, da smo bili mi zadnja vpisana generacija, ko je študij na MF trajal še pet let in pol, vendar se je poèasi že kazala tendenca k šest let, se pravi dvanajst semestrov. Poleg tega takrat študenti še nismo bili tako organizirani v razna društva kot danes. Imeli smo npr. Medicinske razglede ter še eno manjše društvo, ki pa ni bilo tako moèno kot današnja, kar pomeni, da je bilo tudi obštudijskih dejavnosti bistveno manj, kot jih je danes. Študentje smo že v prvem letniku zelo hitro vzpostavili dober medsebojni odnos, med nami je bilo precej kolegialnosti. S tem hoèem reèi, da smo brez

Asist. Larisa Stojaniviè

težav pomagali drug drugemu, delali in izmenjevali zapiske z drugimi kolegi. V poteku celotnega študija sem hodila na vsa predavanja... E: Hoèete reèi, da niste niti enkrat manjkali na predavanjih? …kot sem rekla, ne glede na to, ali je bilo predavanje ob sedmih zjutraj ali pa ob petih popoldne, jaz sem bila vedno tam. S tem sem imela obèutek, da sem pol snovi že predelala. Kasneje sem se po svojih zapiskih tudi uèila, seveda obvezno s knjigo v naroèju. Vendar je bila moja pisava takrat rahlo veèja, zato moji zapiski, kar se tièe kopiranja, niso bili ravno interesantni (smeh). Takrat je bila veèina izpitov zgolj ustnih, npr. kirurgija, interna medicina… Le redki so že imeli tudi pisno obliko, npr. na patologiji je bil testni tip vprašanj. Ravno zato je bilo zelo pomembno imeti zapiske doloèenih predavateljev, hkrati pa sem na ta naèin tudi bolje spoznala predavatelje oziroma njihov individualen pristop k predavani snovi. E: Danes ste asistentka na Inštitutu za anatomijo. Kako pa je ta inštitut izgledal prej? Predmet je tudi takrat trajal tri semestre in je imel tudi med nami študenti nek poseben status, svojo težo, ki smo se je vsi zelo dobro zavedali. Na inštitutu sta bila takrat še oba profesorja, tako prof. Dekleva kot prof. Širca, prof. Ravnik pa je bil takrat še asistent, vendar so ga študentje že takrat imeli zelo radi. Najbolj zanimivo je bilo, da so ravno njegovi študentje vedno šli vsi na prvi rok in ga tudi dobro naredili. E: Kaj pa danes, ko ste zaposlena na tem inštitutu? Kakšen je vaš pogled na anatomijo?

intervju Kot prof. Ravnik rad pove na svojih uvodnih predavanjih, gre pri anatomiji za znanje, ki se èloveku zdi samoumevno, kot znanje poštevanke, seveda ko se enkrat snov osvoji in opravi izpit. Vendar je pot do tega zelo dolga - 3 semestri. Jaz si praktièno ne morem predstavljati študenta medicine oziroma zdravnika brez znanja anatomije. Tu na inštitutu se trudimo

inštitut? Sprva sem si želela samo ostati v Ljubljani, ravno po konèanem sekundariju pa so na anatomskem inštitutu razpisali dve prosti mesti za delo asistenta. Že takrat me je delo s študenti zelo zanimalo, poleg pa je bila ponujena še možnost specializacije, zato sem se prijavila na razgovor, èesar sem še danes zelo vesela.

december 2004 E: Kakšni, èe lahko reèete zase, pa pravzaprav ste na vajah? Slišim, da pravijo, da sem stroga… E: Pa menite, da ste? Jaz osebno nimam tega obèutka. Moje mnenje je, da morajo študenti tisti èas, ko so tam, maksimalno izkoristiti, sicer je tega èasa škoda. Zelo me moti, èe nekdo pride na vaje, se usede in èaka, da mu dobesedno serviramo na pladnju vsak živec, vsako arterijo oziroma kar njegovo znanje. E: Ste tudi specialistka dermatovenerologije. Kako ste se sploh odloèili za to specializacijo? Dermatovenerologijo sem si želela specializirati že vse od zaèetka predavanj v èetrtem letniku naprej. Takratni predavatelji, prof. Lundrova ter prof. Betteto ter kasneje doc. Kocijanèièeva ter doc. Smrkoljeva, so vsi imeli predavanja zelo sistematièna, zato so me že takrat zelo navdušili za samo smer in od takrat naprej si samo sebe sploh nisem veè predstavljala v nobeni drugi specializaciji. Moram reèi, da je bila tudi sama specializacija zelo prijetna in nasploh vzdušje na kliniki zelo stimulativno.

tako vsi trije predavatelji, se pravi prof. Ravnik, doc. Cvetko ter doc. Meznarièeva, kot tudi asistentje na vajah, da bi študentom posredovali poleg samega znanja tudi nek klinièni vidik znanja anatomije, kar se mi zdi zelo pomembno. Mislim, da je za anatomijo bistveno, da ima svojih šest kolokvijev. Ne morem si predstavljati, kako bi bilo, èe bi se študentje zaèeli uèiti za izpit brez predhodno opravljenih kolokvijev. Gotovo bi bila pot zelo dolga. Zato mislim, da imajo tisti študenti, ki se redno pripravljajo na vaje, so na njih aktivni ter redno delajo kolokvije, praktièno narejenega že pol izpita. E: Kako ste sploh zaèeli delati kot asistentka? Kakšen se vam zdi sam

Sicer se pa pri nas trudimo, da bi bili študentom prijazen inštitut in zdi se mi, da gremo študentom zelo na roko, praktièno se da vedno vse zmeniti. Mislim, da se strinjate, èe pohvalim tudi našo tajnico, ki je vedno zelo prijazna. Tudi na vajah mislim, da se ponavadi vzpostavi zelo prijeten odnos, seveda moram priznati, je to odvisno tako od skupine kot od asistenta. Res pa je, da vsem naenkrat ne moremo biti všeè, to si lahko vsi samo želimo. Mene najbolj moti na vajah, èe študentje niso pripravljeni, vendar ne v smislu, da bi morali dobesedno znati vsak foramen, ampak vsaj toliko, da vejo, kaj se na tekoèih vajah obravnava. Zelo veliko mi pomeni, èe študent pokaže eno spoštovanje do predmeta!

Asist. Larisa Stojanoviè

E: Kje se v bodoèe bolj vidite: na vašem podroèju ali v pedagoškem delu na inštitutu? Kljub specializaciji me pedagoško delo na inštitutu še vedno zelo privlaèi, zato tudi nimam želje, da bi inštitut zapustila. Klinièno trenutno nisem ravno angažirana, se pa še naprej izobražujem. Sodelujem tudi pri Zdravniških nasvetih, kjer preko interneta razlièni specialisti neprofitno svetujemo ljudem glede njihovih težav. Sèasoma nameravam zaèeti tudi z ambulantnim delom v popoldanskem èasu, saj me delo s pacienti zelo veseli. E: Poklic oziroma poslanstvo zdravnika - vprašanje ni potrebno?! Medicina je veda, kjer moraš imeti èloveka brezpogojno rad, èe hoèeš svoj poklic opravljati z vsem srcem. Vsak posameznik, ki gre študirat medicino, se mora zavedati, da bo imel opravka s èlovekom, z ogromno ljudmi, kar je najbolj naporno. Èe nima rad èloveka, kakršen je, bo to za nekoga, ki se odloèi za poklic zdravnika, velika žrtev, v primeru, da to ni bil prvotni razlog za odloèitev za pok-

intervju teme

lic, ampak je bil npr. prestiž oz. denar, èeprav plaèa spet ni tako visoka, da bi moral biti to edini razlog. E: Menda se tudi veliko ukvarjate s športom, med drugim ste v tenisu osvojili Že kar nekaj laskavih naslovov, npr. zmago na svetovnem prvenstvu zdravnikov v Italiji?! Vsekakor mi šport že od nekdaj veliko pomeni, namreè že od malih nog zelo rada teèem. Še posebej mi je športna dejavnost pomembna zaradi ohranjanja ravnovesja med umskim in fiziènim delom. Ne more oziroma ne sme biti ves èas samo študij pa študij, jaz temu pravim kar neke vrste ventil. Tako se mi med tekom zbistrijo misli, vse se postavi na pravo mesto. Saj veste, da so že pri starih Grkih debate potekale med sprehodom po parkih. S tenisom sem se pa v bistvu zaèela ukvarjati relativno pozno, vendar sem imela to sreèo, da moj oèe igro zelo dobro pozna, tako da sem trenerja praktièno imela doma. Nato pa sem po konèanem študiju slišala, da obstaja svetovno prvenstvo zdravnikov v tenisu in sem si rekla, kaj ko bi zaèela igro zopet resneje trenirati. In tako mi je z dobrim trenerjem ter odliènim programom treningov štiri leta nazaj v Italiji v tretje le uspelo zmagati. Vendar pa se s tenisom ne ukvarjam veè tako aktivno, kveèjemu za kakšno igro ali dve, zadnje èase mi je zopet bližje tek. Zelo si želim enkrat preteèi maraton. E: Ali imate o tenisu kot tekmovalnemu športu kakšno posebno mnenje? Moja filozofija je, da je ena teniška partija v bistvu kot življenje v malem, ki vsebuje vse, to je zaèetek, vrhunec in zakljuèek, od koder lahko odideš kot zmagovalec ali poraženec. V bistvu je to zelo inteligenten šport, kjer lahko tudi s slabšo tehniko, a dobro taktiko premagaš nasprotnika, èe izkoristiš vse možnosti. Kjer je zelo pomembna tudi

psihièna pripravljenost, še najbolj želja po zmagi, to pomeni, da igraš zadnjega udarca. Sama osebno maram izgubljati, prav tako pa se poèutim najbolje, kadar izgubi tisti drugi strani mreže.

pa do ne ne na

E: Kako bi pa primerjali današnje medicince z medicinci v èasu vašega študija? Predvsem se mi zdi, da je dandanes med medicinci bistveno manj kolegialnosti oz. obèutka za soljudi, kar se mi zdi neverjetno žalostno. Poleg tega opažam, da študentje danes mnogo manj hodijo na predavanja. Meni se zdi ta kontinuiteta, ki se vleèe od prvega predavanja naprej, neverjetno pomembna, sicer se ta rdeèa nit izgubi. Predavatelji na predavanjih pogosto poudarijo marsikatero kljuèno stvar, za katero pa ni nujno, da je v knjigah. Pogosto žal tudi opažam, da nivo obnašanja tekom let pada. S tem imam v mislih tako spoštovanje do profesorjev kot tudi samospoštovanje, za katerega se mi resnièno zdi, da je pri medicincih vedno nižje. V ospredju so namreè neke popolnoma druge kvalitete in vrednote. Menim, da tej fakulteti manjka dodatna vzgoja osebnosti zdravnika. Morda je za to praktièno že prepozno, vendar mislim, da bi bilo treba študente vzgajati tudi v smislu humanosti, nekega obèutka zavedanja in obnašanja, ki pripada poklicu, ki smo si ga izbrali. E: Se strinjate z nam vsem dobro poznanim stereotipom tipiènega medicinca?!? Ne, ne strinjam se. Vendar pa si ne predstavljam, da bi tekom študija lahko nekje še delala, kot to lahko npr. na nekaterih drugih fakultetah. Že samo dejstvo, da študij medicine traja dve leti dlje kot veèina drugih študijev, potem pa še plus sekundarij, plus specializacija, pomeni, da so druge fakultete na

nek naèin v prednosti. Poleg tega tudi sami obsegi snovi za izpite ter to, da je študij prisoten oziroma obvezen dopoldne in popoldne. Vse to na nek naèin medicinca osebnostno (pre)oblikuje, vendar se strinjam, da je karakter èloveka tisti, ki ga definira. E: MF v Ljubljani vs MF v Mariboru: vaše mnenje? Sem popolnoma za in mislim, da je Slovenija z njo postala veèja. Vendar pa menim, da je prednost "manjše Slovenije" ta, da v bistvu na nek naèin poznamo vse kolege, se pravi vse bodoèe zdravnike. Z novo mariborsko fakulteto se bo to spremenilo, ko kar naenkrat ne bomo veè poznali mnogih naših kolegov in bo mogoèe potrebno za koga celo preveriti, ali je sploh konèal fakulteto. E: Ste svoje èase bili kaj Pajzlèanka? Svoja študijska leta nisem bila kaj dosti družbeno aktivna, zato tudi Pajzl v celem študiju od mene ni dobil ene same priložnosti obiska. Poznam pa mnogo ljudi, ki so velik del svojega študija preždeli ravno v Pajzlu. E: Za konec pa še eno malce drugaèno vprašanje, predvsem na pobudo mnogih kolegov: a kdaj med vašimi vajami opazite oziroma postanete pozorni na kakšne naklonjene poglede s strani kakšnega študenta? Takole bom rekla: nimam anten oziroma detektorjev za kakršnekoli poglede in èetudi sluèajno obstajajo, nisem še nikoli nobenega opazila. E: Bi radi za konec mladim nadobudnim medicincem še kaj povedali? Practice doesn't make perfect, perfect practice does! Mislim, da je v tem kratkem stavku veliko povedanega.

Pod tujim nebom

S TROKOVNA

PRAKSA NA

december 2004

È EŠKEM

PRAKSA V OLOMOUCU N EVROLOGIJA ,

POLEŽAVANJE , PIVO , POPOT OVANJA IN ŠE MARSIKAJ .. Polona Peèlin

Kot veèina ostalih študentov sem novembra lovila še zadnje dneve za prijavo. November se mi je sicer zdel malce prezgodnji mesec za naèrtovanje poèitnic v poletju... Potovanje v daljne dežele, prebiranje knjig na plaži, lenarjenje in zabava s prijatelji ... ali pa reševanje nadležnih jezikovnih testov, nestrpno prièakovanje rezultatov in navsezadnje medicinska praksa s popolnimi neznanci. In vendar se je bilo treba odloèiti. Odloèila sem se za slednje in delèek svojih poèitnic posvetila tudi urjenju v mojem bodoèem poklicu. Tako sem se v zaèetku avgusta odpravila v Olomouc na Èeško. V prijetno kulturno študentsko mestece na Moravskem, ki je sicer tudi pomembno zgodovinsko središèe (takoj za Prago), pa vendar brez nadležnih turistov in s tem visokih zasoljenih cen (kar za èeško prestolnico seveda ne bi mogla reèi). S sto tisoè prebivalci ni ravno središèe dogajanja, je pa vsekakor zelo primeren kraj za prakso. Èe bi se še enkrat morala odloèiti za kraj prakse, bi se prav gotovo še enkat odloèila zanj. Moj dvom o smiselnosti odhoda se je razblinil že takoj ob prihodu. Na postaji me je že prièakala Lucia, Slovakinja, ki že èetrto leto študira v Olomoucu, ter me prijazno

popeljala do doma, kjer sem preživela štiri tedne. Tudi mesto samo se mi je takoj prikupilo - urejen promet, gotska katedrala, arhitektura 16.-18. stoletja, èiste ulice... Z ostalimi študenti smo bili nastanjeni v študentskem domu, v prijetnem športnem okolišu z veliko zelenja, stadionom, bazenom, v bližini centra, le nekoliko predaleè od bolnice (jutranjih pol ure se kar vleèe). V sobi sem bila s Švicarko, v skupnem apartmaju pa še s tremi Egipèankami. Študentski dom ni bil ravno Oražen, vendar je bil èisto pravi študentski in kot tak mi je bil zelo všeè. Kuhinja je bila skupna za celo nadstropje, hladilnik in kopalnico pa sem si delila z ostalimi v apartmaju. Avgusta nas je v Olomoucu opravljalo prakso 16 študentov,

Èeška

in sicer iz Portugalske, Italije, Bolgarije, Rusije, Egipta, Madžarske, Švice... Moram reèi, da smo se super ujeli, skupaj preživljali popoldneve (in vèasih tudi dopoldneve), ki smo si jih zapolnili z razliènimi dejavnostmi. Nekaj nam jih je organizirala Lucia, druge pa smo opravili v lastni režiji. Bližnje jezero, bazen, galerije in muzeji, kegljanje, ogledovanje bližnjih gradov... In seveda spoznavanje tradicionalne èeške hrane in piva, poležavanje v parku in pogovori pozno v noè. Definitivno dobra stran opravljanja prakse na vzhodu Evrope so nizke cene na vsakem koraku. Pivo za 150, dobro kosilo za 600 SIT. Karta za tramvaj, avtobus le 60 SIT. Tako vsaj nismo imeli veliko dela s pospravljanjem kuhinje... Ob vikendih nismo ostali v Olomoucu, temveè smo se že ob petkih zjutraj odpravili na veèdnevne izlete, in sicer v Bratislavo, Krakov, Auschwitz, Prago. Lepa mesta, poceni bivanje, prijazni

ljudje, dobri žuri in velike težave pri komunikaciji... to mi pride na misel, ko se spomnim na naša kratka popotovanja. Ker pa je bil namen odhoda na Èeško vendarle medicinski, smo dopoldneve preživljali v bolnici. Sama sem si izbrala nevrologijo. Na oddelku sem se že prvi dan zmenila, kaj približno me zanima in kaj bi rada poèela. Na oddelek sem prihajala okoli pol devetih, nazaj domov pa razlièno, od enajstih pa do petnajstih. Najveè èasa sem preživela s pacienti po CVI, na raznih preiskavah (ultra-

zvok, CT, MRI, biopsija, EMG, EEG...) ter na nevrokirurgiji. Veèinoma sem spremljala svojega mentorja na ogledu po sobah nevrološke in drugih klinik, kjer sva skupaj pregledovala paciente ter se o njih pogovorila. Najveèji problem je bil jezik, ker veèina pacientov ni znala besedice angleško, tako da je bil moj pogovor s pacienti neka mešanica èešèine, slovenšèine, nemšèine in anglešèine. Predstavljam si, da bi bilo veliko bolj zanimivo, èe bi lahko z njimi komunicirala, pa tudi z ostalimi zdravniki ter s sestrami bi mi bilo lažje. Tudi s slednjimi je bilo namreè podobno kot s pacienti oz. zgodba z naslovom `Kaj vse se lahko doseže z rokami in nasmeški`. Drug problem je bil precej majhen nevrološki oddelek z malo pacienti, tako da vèasih ni bilo niè novega. Tiste dneve sem se odpravila na nevrokirurgijo, kjer se je vedno našlo kaj zanimivega. Veèinoma frakture vretenc, operacije možganskih in hrbtenjaènih tumorjev, discus hernie, implantacije intratekalnih programiranih pumpic za odmerjanje zdravil... Operacije so bile veèinoma zelo zanimive, vendar za študentskega opazovalca malce predolge - tudi veè kot 5 ur (nevrokirurgija!!). Kirurgi so me s svojo prijaznostjo prijetno presenetili, vsi po vrsti pa smo me spraševali o našem prof. Dolencu, pri katerem so se vsi izpopolnjevali.... Mogoèe je tudi to pripomoglo k njihovi prijaznosti. Tudi moj mentor in ostali tim niso bili niè drugaèni. Vkljuèili so me medse, skupaj smo hodili med paciente, na kosila, tudi ven. Sicer pa niso vsi imeli take sreèe s svojimi mentorji. Nekaterim tudi po tednu vsakodnevnega iskanja ni uspelo priti v kontakt s svojimi zdravniki, tako da so že po prvem tednu obupali in dopoldneve raje prespali v domu. Spet drugi so jim sledili kot cucki in bili veseli, èe so sploh dobili kakšno pojasnilo. Vendar ni bilo nikoli nobenega problema z zamenjavo oddelkov za kakšen dan (nekateri so bili najbolj navdušeni nad internetnim oddelkom na fakulteti), tako da so tudi ostali lahko prišli na svoj raèun in vsaj kaj odnesli od enomeseènega izpopolnjevanja.

Pod tujim nebom

EMSA S UMMER S CHOOL , 15.-23. JULIJ 2004 URGENTNA MEDICINA V DUBROVNIKU K AKO AKTIVNO PREŽIVETI POÈITNICE Nina Glavnik in Urša Gartner Vse skupaj se je zaèelo sredi noèi, ko smo malo zaspani in teèni odrinili iz rodne dežele proti letališèu v Zagrebu. Od tam smo v zgodnjih jutranjih urah poleteli v Dubrovnik oz. 10 km stran. Sledila je adrenalinska vožnja s taksijem, kjer je bil edini predstavnik moškega spola v naši ekipi prviè deležen obèudovanja zaradi številnega ženskega spremstva (3). Po krajšem iskanju vhoda v dekliški dom Marije Krucifikse nas je odrešila redovnica, ki nas je zelo prijazno sprejela. Malo manj navdušena je bila predsednica OC (organizing commitee), ki smo jo vrgli iz postelje. Zgodnji prihod se je izkazal kot velika prednost, saj smo dobili sobo z lastno kopalnico. Ko smo odložili prtljago in promocijski material, ni ostalo drugega kot obisk plaže. Prvi dan je minil mirno in v horizontali. Na slovesni otvoritvi s peèenim mesom in slovenskim pivom smo spoznali še ostale udeležence. Študenti so prišli iz Avstrije, Poljske, Nizozemske, Nemèije, Srbije in Èrne Gore, Makedonije in Kosova ter seveda ogromna delegacija domaèinov. Uspešno smo prebili led. proslavili vsako na vajah rešeno življenje. Tema naslednjega dne, travma, šok in koma, so popolnoma ustrezali poèutju veèine. Z nekaj težavami smo družno uspeli ponoviti patofiziološke mehanizme razliènih vrst šokov. Po kosilu pa je sledil vroè (40oC) turnir mešanih ekip v odbojki na mivki. Žal je bilo nekaj poškodovanih zaradi improviziranega igrišèa in pregretja. Utrujeni in ožgani smo hiteli pripravljati vse potrebno za village party (predstavitev vsake države z znaèilnimi jedmi in pijaèami). Naša miza je ponujala orehovo potico, bunko (prekajeno meso), Gorenjko, Šumi bonbone, cvièek, teran, chardonnay in domaèi orehovec. Žal predstavitve ni doèakala prekmurska gibanica, ker v hladilniku zanjo ni bilo prostora in smo jo žrtvovali že drugi dan, konec kranjskih klobas pa je bil precej bolj klavern, saj so splesnele v predalu. Siti kot pujsi in z dezinfeciranim GIT (rakija) smo nadaljevali v eni od diskotek. Takšne izjemne fiziène napore je preživela le polovica slovenskega tima. Prvi dan se je zaèel precej naporno z obiskom župana, pozdravnim govorom in stanjem na 30oC. Sicer se je pouk zaèenjal ob enajstih in trajal do treh, vmes pa so nas potolažili z lunch paketom. Ta dan smo preživeli na »schnellkursu« urgentnih stanj v pediatriji, kjer smo se lahko izživeli na lutki za intubacijo. Na žalost je bil praktièni del èasovno omejen, vendar smo se v morju hitro potolažili. Zveèer smo se udeležili obveznih družabnih aktivnosti (izlet v fancy coctail bar na plaži). Iz prve roke: zarja v Dubrovniku je krasna. Sledeèi dan je bil seveda precej manj krasen. Za dodatek; tema dneva je bila farmakologija oz. kaj se skriva v zdravniški torbi. Popoldne so nas OC razveselili z obiskom bližnjega otoka Lokruma, kjer so izvrstni pogoji za ljubitelje skokov s peèin. Zveèer smo spoznali še en zanimiv lokal na skalah, žal pa ni zdržal tako dolgo, kot smo mi.

Dubrovnik

Take-home message tega dne je bil prefinjen nasvet, kako se znebiti moža, tema pa toksikologija. Ironièno so prav v Dubrovniku najbolj znani umori s èajem oleandra. Samo namig: po enem tednu rednega uživana vaša ljubljena oseba doživi AV blok. Namen dneva je bil sicer pridobiti obširnejše znanje o prvi pomoèi pri zastrupljencih. Ta veèer smo se uprli skominam in odšli spat relativno zgodaj, kajti sledil je najbolj zanimiv dan šole. Konèno smo doèakali praktièni del TPO (temeljni postopki oživljanja) in ALS (advanced life support). Po kratkem predavanju smo v štirih skupinah krožili po delovnem poligonu med postajami defibrilacija, vstavljanje IV (intravenske) poti, kardiopulmonalno oživjanje in intubacija. Žal nas je spet preganjal èas, vedar se nismo pustili kar tako odgnati z igrišèa. Zveèer smo vestno nadoknadili izgubljene ure in

Zadnje dva dneva sta minila v spremljavi teorije urgentnih staj v ginekologiji in pomorske, podvodne ter hiperbariène medicine. Kljub simpatiènim in zanimivim predavateljem smo skoraj umrli od vedno hujše vroèine. Posebno pohvalo zasluži veèdnevna obravava kompliciranega kliniènega primera (study case), ki bi ga lahko priporoèili tudi naši katedri za interno medicino. Zadnji veèer so nas dobro nahranili na gala veèerji s podelitvijo certifikatov in sreèelovom. Naš izkupièek: štiri majice, buteljka vrhunskega vina in Kraševe dobrote. Nujna je bila izmenjava naslovov, nekaj solzic ter seveda obljuba, da se še sreèamo. Poletna šola je bila res prijetna in pouèna izkušnja ter jo toplo priporoèamo. Dobra novica: najverjetneje bo podobna šola spet to poletje, tokrat na Hvaru! Vsi zainteresirani budno spremljajte plakate na MF.

Pod tujim nebom

december 2004

L EBANON REFUGEE PROJECT NEVERJETNA DOGODIVŠÈINA V LIBANONU Meta Levstek Že v srednji šoli so me privlaèila potovanja, odpravljanje v neznano. Samo z nahrbtnikom, prijateljem in dobrim vodièem v roki. Skozi predklinièna leta na MF sem se trudila združiti prijetno s koristnim. Ker sem pogrešala praktiène izkušnje, sem se odloèila, da to poletje preživim na Bližnjem Vzhodu, v odkrivanju arabske kulture in s prostovoljnim delom v bolnici in šoli palestinskega begunskega centra.

V meni je že kar nekaj èasa tlela ideja, da bi se odpravila v Libanon in sodelovala pri projektu »Lebanon refugee project«. Projekt poteka pod okriljem libanonskih študentov medicine v sodelovanju s švicarskimi študenti. Glavni namen je, da se tuji študentje sooèijo s problematiko beguncev in pomagajo v bolnici ter preživljajo èas z otroki v šolah. Marca sem se konèno prijavila in nekje konec aprila so mi sporoèili, da sem bila izbrana!! Projekt poteka v mesecu juliju in avgustu, izberejo pa štiri prostovoljce za vsak mesec. Prva ovira je bila premagana. Sledilo je še dosti zoprno èakanje na vizo. Vse pa se je sreèno izteklo in na zaèetku julija sem že letela v Bejrut. NA LIBANONSKIH TLEH Ko se prviè sreèaš z arabskim svetom, te kar malo odvrne. Priletela sem ob petih zjutraj, bilo je soparno, vroèe, predvsem pa zelo umazano. In še èakal me ni nihèe, tako da sem se morala znajti sama, kar je tam za žensko že pravi mali podvig. Tako sem ob šestih vsa polna energije prebudila svojo

Libanon

novo cimro in tudi sodelavko pri projektu Shubnum iz Anglije. Ne glede na zgodnjo uro sva se takoj spoznali in se zagovorili do ure, ko naj bi se odpravili na delo. Kot mi je razložila, je bil tisti dan na seznamu šole izlet. Že sama pot od mojega »novega« doma do begunskega centra je bila divja. Vozniki ne spoštujejo nobenih prometnih predpisov (razen zakon veèjega), gneèa pa je ogromna. Potem me je najprej pri vhodu v center prièakal kup smeti, ob katerih sta že stala dva avtobusa, polna otrok. In ti otroci so se kar naenkrat zagnali vame in me zaèeli preizkušati in spoznavati. Tako je pot do reke, kjer smo imeli piknik, minila ob petju in plesanju. Potem pa je sledilo obvezno špricanje in tunkanje v ledeno mrzli vodi. Ko smo se zveèer vrnili domov, sem bila izmuèena, hkrati pa navdušena nad prijaznostjo, odprtostjo, velikodušnostjo Palestincev in celotnim sprejemom. Še bolj pa sem bila navdušena nad mojimi tremi sodelavci, ki so se vsi izkazali za neverjetne osebnosti in dragocene prijatelje, tako v dobrih kot tudi težkih èasih. Res se je bilo težko odpraviti spat, saj smo želeli kar najbolje izkoristiti naš skupni èas.

DELO NA URGENCI Naslednje štiri tedne smo preživeli bolj ali manj zaposleni v centru. Zjutraj smo se najprej odpravili v bolnico, kjer smo delali do 14h. Dodelili so nas na urgenco, kjer smo sledili zdravnikom in jim pomagali. Imela sem veliko težav z jezikom, saj ljudje kaj veè kot arabsko niso znali. Na sreèo pa je bil eden od prostovoljcev sirskega rodu, drugaèe pa Amerièan. Tako je postal naš osebni prevajalec. Jemali smo anamneze, opravljali statuse, se pogovarjali o zdravljenju. Seveda se razmere tam ne morejo primerjati z našimi. O sterilnosti lahko tam samo sanjaš. Potrudiš se kar najbolje oèistiti rane, podroèje, kjer boš pacienta zbodel, pa še vedno ne moreš biti zadovoljen z rezultatom. Zato imajo seveda tudi veliko bolnišniènih okužb. Bili smo pripravljeni delati vse. Tako so nas medicinske sestre porabile za jemanje krvi, uvajanje kanalov, dajanje injekcij inzulina in drugih zdravil, uvajali smo urinske katetre, delali EKG, merili pritisk. Hkrati pa smo opazovali delo kirurgov. Ker je kar veliko ljudi prišlo zaradi vreznin, pa sem dobila priložnost tudi za šivanje! POUÈEVANJE DOMAÈINOV Po drugi uri pa nas je èakala druga zaposlitev. Odpravili smo se v bližnjo šolo, kjer so skrbeli, da se otroci poleti ne bi dolgoèasili. In pri tem smo pomagali tudi mi. Vsak dan smo imeli slabi dve uri anglešèine. Skorja vedno pa smo zavlekli, ker otroci preprosto niso hoteli iti. In smo se igrali, skrivali, risali, peli in plesali. Preseneti te neverjetna energija in pripravljenost za uèenje. Èeprav je bila to zelo naporna naloga, smo jo vsi z veseljem opravljali. Dobro pa smo se spoznali tudi z ostalimi uèitelji in vzgojitelji. Tako nas je ena od njih eno soboto povabila k

Anketa sebi domov na kosilo. Ponovno nas je prevzel topel sprejem, ki so nam ga pripravili znotraj neke hiške v begunskem centru, kjer ljudje drugaèe živijo v hudi stiski in bedi. Kjer se iz dneva v dan borijo za osnovno preživetje in kjer so nenazadnje še dobro vidni ostanki vojne in unièenja. Nas pa so sprejeli kot prijatelje in nam velikodušno ponudili vse - hrano, toplino in prijateljstvo. Okusili smo veliko arabskih specialitet in se navadili jesti s prsti. Mervat, punca, ki je delala v bolnici, pa me je povabila tudi na kopališèe. Seveda samo za ženske. Zadnji teden pa smo zaèeli še z izobraževalnimi delavnicami za matere. Tako nam je uspelo izvesti dve, in sicer o raku na dojkah, dehidraciji ter povišani telesni temperaturi (kaj je lahko vzrok, kaj lahko same storijo). KRATKOÈASENJE Naš èas pa ni bil namenjen samo delu. Libanonski študentje so se zares dobro potrudili za naše noèno življenje in izlete preko vikenda. Vsak teden smo tako hodili na žurke za rojstne dneve in pa kar tako. Bejrut ima res zelo zelo razgibano noèno življenje! Èe pa že nismo šli ven, smo si pa sami pripravili zabavo tam, kjer smo živeli. Z veliko glasbe, spet plesa in sangrije ;-) Vsako soboto pa smo se skupaj z drugimi študenti medicine, ki so prišli na izmenjavo, odpravili na izlet. Tako smo videli praktièno ves Libanon. Bili smo na vzhodu, kjer smo si v Baalbeku ogledali rimske templje. Na severu smo videli njihove skrivnosti podzemnega sveta, jame ter dobro poznane cedre. Šli pa smo tudi prav na jug do libanonsko-izraelske meje.

IZMENJAVE, DELO IN ŠTUDIJ V TUJINI K AM

BI NAJRAJE ŠLI ŠTUDENTI

Maja Tripar Za tokratno Erektorjevo anketo smo si izbrali vedno aktualno takšno ali drugaèno izpopolnjevanje v tujini.

navedli boljšo kvaliteto študija, napredno tehnologijo, višji standard in zanimivo izkušnjo.

V anketi je sodelovalo 55 študentov. Velika veèina (60%) bi najraje študirala v Evropi, 25% v ZDA, le 5% pa drugje. Med evropskimi državami je najbolje zastopana Anglija, sledi ji Francija, nato pa Nemèija, Švedska, Španija in druge. 58% anketirancev se bi za študij v tujini odloèili na podlagi zanimanja za to državo ter njene kulture, 35% pa zaradi študijskega sistema. Nekateri so kot razlog

Evropske države so prednjaèile tudi pri izbiri možne lokacije bodoèe zaposlitve in sicer v 65%. Anketiranci bi najraje delali v Angliji, Franciji, Švici, Švedski, Španiji, Nemèiji,… V ZDA bi delalo 10 %, medtem se kar èetrtina vidi drugje, predvsem v Afriki, Aziji in Avstraliji. Razlogov za takšne odloèitve je veè, kako so se zanje odloèili prikazuje sled graf.

The Palestinian Refugee project in Lebanon je projekt, namenjen tujim študentom medicine in jim ponuja mesec dela v enem izmed begunskih taborov. Glavni cilj projekta je vzpostavitev stika med študenti medicine in begunci, jim pomagati pri njihovih težavah, hkrati pa nuditi osnovno medicinsko in socialno pomoè v bolnišnici v taboru. Za veè informacij obišèite: http://lebrefugeeproject.tripod.com/

Kam?

a.) boljše možnosti za zaposlitev

b.) boljše/kvalitenejše specializacije

25 20 10

c.) boljše plaèe d.) drugaèno življenje

15 Mesec je kar prehitro minil. Pridobila sem si veliko praktiènih izkušenj iz urgence: kako ohraniti mirno kri, èe kri šprica naokrog, kako hitro vskoèiti in dokonèati šivanje rane, iskati žile,… Upam, da sem vsaj za en mesec otrokom v begunskem centru popestrila popoldneve in preko izobraževanja mater doprinesla k višji osvešèenosti. Poleg vsega pa sem spoznala neverjetne ljudi. Nikoli ne bom pozabila neprespanih noèi, norih izletov, razliènih kultur in narodnosti, s katerimi sem se sreèala. To, da smo si vsi razlièni, je res neprecenljivo bogastvo.

5 6 3

5 0

e.) pomoè tamkajšnjim ljudem, skupnosti f.) osebni razlogi (prijatelji, družina, ljubezen…) g.) drugo

Na študijsko izmenjavo bi se 55% odpravilo kar v Evropo in sicer v Anglijo, Nizozemsko, Švedsko, Portugalsko, Španijo, Italijo, Francijo, Nemèijo, Èeško, Švico, Avstrijo ali Grèijo. Dobra tretjina bi šla raje v ZDA, ostalih 15 % pa bi raje šli v Avstralijo, Afriko, Azijo, Kanado, Indijo, Brazlijio, Kitajsko ali Egipt. Polovica se je odloèila na podlagi zanimanja za izbrano državo in njeno kulturo, 40% je navdihnil zanimiv zdravstveni sistem, 10% pa ima za takšno odloèitev osebne razloge (prijatelji, družina, ljubezen...). Nekateri pa bi radi na izmenjavi želeli pomagati revnim, doživeti zanimivo izkušnjo, videti svet, uporabiti zanje tujega jezika.

Pod tujim nebom

D ELOVNA

december 2004

PRAKSA V TUJINI ZA ŠTUDENTE MEDICINE

LEONARDO DA VINCI E VROPSKI

PROGRAM MOBILNOSTI Sonja Golob

Leonardo Da Vinci je program Evropske unije, ki podpira projekte mobilnosti, torej dejansko mobilnost posameznikov na praktièno usposabljanje v tujini. Njegov namen je pridobivati nova znanja in (praktiène) izkušnje, izboljšati jezikovne spretnosti, utrditi mednarodno sodelovanje in razširiti evropsko dimenzijo v poklicnem usposabljanju. Ciljne skupine mobilnosti so zelo razliène (osebe, vkljuèene v osnovno poklicno izobraževanje, študenti, mladi delavci in tisti, ki so pred kratkim konèali študij, odrasli, zaposleni ali tisti, ki išèejo zaposlitev). GRAMOM IN PRAKSAMI, KI SE IZVAJAJO V

DŠMS? Leonardo je za razliko od praks v bistvu delo v tujini. Je finanèna pomoè pri delu in ne voditelj izmenjave, zato tudi ne poskrbi za namestitev, prevoz ali karkoli drugega. KAKO SI POIŠÈEM MENTORJA? Program Leonardo da Vinci ne zagotavlja prakse same po sebi, ampak ponuja finanèno pomoè, èe se odloèiš, da greš v tujino. Mentorja si poišèeš sam, seveda pa lahko poišèeš pomoè pri meni, koordinatorju, ki ti bom poskusila pomagati. Program zato zahteva neko stopnjo angažiranosti študenta. KAKO PROGRAM DELUJE PRI NAS? 1. Prijavljanje študentov koordinatorju 2. Pridobitve pisma o nameri (letter of intent) 15.01.05 3. Izpolnitev prijavnice za študente februSKLOPU

JE URADNA DEFINICIJA, KAJ PA TO

DEJANSKO POMENI ZA NAS?

Pomeni možnost dela v tujini za 3, 6 ali 12 mesecev in želi izboljšat zaposljivost študentov in mladih delavcev. Za razliko od programa Erasmus, ki pomeni študij v tujini, gre tukaj za delo. Osnovna ideja je, da najdeš mentorja iz tujine, ta ti pošlje pismo o nameri, kar je potrdilo, da bo tvoj mentor v èasu prakse. KOMU JE PROGRAM NAMENJEN? Pri nas se ukvarjamo z namestitvami, ki so primerne za študente in mlade delavce. Prijaviš se lahko v katerem koli letniku, èeprav je dobro,da imaš vsaj malo kliniènih izkušenj. Seveda si lahko medicinec ali dentalni medicinec. Ponavadi se za Leonardo odloèajo študentje višjih letnikov in absolventi, ker zahteva 3 mesece èasa. KAJ NAM PROGRAM PONUJA? Finanèna podpora za 3 - 12 meseène kliniène prakse, pri stroških priprave, prevoza, nastanitve in bivanja v višini približno 2000 € (se razlikuje). Èeprav to ni uradni dogovor in je odvisno predvsem od tebe, pa ti na nekaterih katedrah lahko priznajo kakšne vaje. KAKŠNA RAZLIKA JE MED LEONARDO PRO-

Sprostitev med delom

Leonardo

arja 4. Rezultati in podpis pogodbe v juniju 5. Prvi odhodi junija ali julija KAJ MORA ŠTUDENT NAREDITI? o Dobiti mentorja o Pismo o nameri: o Uradni papir o Žig o Podpis mentorja o Prijava koordinatorki IZKUŠNJE DO ZDAJ: Izkušnje do zdaj so zelo pozitivne, študenti so v glavnem zadovoljni z mentorji in delom na razliènih klinikah, pridobijo kulturne in jezikovne izkušnje. Poleg tega so dobrodošle tudi izkušnje lastnega preživetja v tujem okolju za 3 mesece. Kontakti: Leonardo@dsms.net www.cmepius.si

Pod tujim nebom Mojca Böhm

Mojca KoŽelj

Sprostitev med operacijami

Torej Leonardo da Vinci projekt je vsestransko zelo koristna zadeva. Imaš možnost opravljanja prakse, kjer si sam lahko izbereš državo (seveda v okviru držav EU) in kolikor sem imela možnost videti, niso veè tako potrebne veze in poznanstva, saj so v veèini univerzitetnih klinik seznanjeni s tem projektom in te sprejmejo v terminu, ki jim odgovarja (vsaj za Graz je tako). Preko internet naslovov in telefonskih številk tajništev posameznih oddelkov se da pozanimati in zmeniti za prakso. Moje izkušnje opravljanja prakse v okviru tega projekta so zelo pozitivne. V Landeskrankenhaus Universitäts- klinikum v Grazu sem bila 3 mesece. V tem èasu sem se nauèila nemškega medicinskega izrazoslovja (so zelo potrpežljivi in radi pomagajo), spoznala njihovo fakulteto in njihov naèin študija medicine, zdravstveni sistem, ogromno ljudi iz razliènih podroèij

Na pojedini

Imela sem jasno predstavo o tem, kaj bi poèela letošnje poletje. Kakšno potovanje po Indoneziji in surfanje. Potem pa sem januarja izvedela za razpis za štipendijo Evropske Unije Leonardo Da Vinci. In to dva dni pred prijavnim rokom, s tem, da je bilo treba k prijavnici dodati še pismo z vabilom podjetja oz. organizacije, kjer bi želel delati. In tako sem poslala par mailov našim sorodnim stomatološkim organizacijam v tujini in upala, da bo pismo prišlo pravoèasno. V petek, 18.1.2002, sem sedela na faksu pred faks mašino in živèno gledala, èe bo kaj prišlo skozi. Prijavnico sem imela že izpolnjeno, pisma s povabilom pa od nikoder. No, zadnjo minuto je le zapiskal faks in dobila sem dve pismi, iz Aten in iz Londona. Izbrala sem London, sploh ne vem, zakaj, saj je poletje vendar lepše preživeti ob morju. Mogoèe pa zato, ker sem vedela, da si sama še dolgo ne bi mogla privošèiti tako dolgega bivanja v tako dragi državi. Zaèela se je praksa. Èeprav bi temu lahko rekla tudi služba. Vstajanje ob 7.30, služba od 9. do17., najveèkrat pa kar do 18. ure. Vmes pol ure za malico. Bila sem zobozdravniški asistent ali po naše medicinska sestra. Zjutraj sem pripravila kartoteke pacientov, ki naj bi prišli tistega dne, pripravila pladenjèke z inštrumenti, RTG slike ..., skratka, ordinacija je morala biti pripravljena za nemoteno delo. Nekako dva dni je trajalo moje uvajanje v delo, predstavitev materialov in naèina dela. Moj delodajalec je bil navdušen nad mano, saj povpreèno potrebuje tri tedne, da uvede novo sestro. No, seveda je razlika, èe si študent stomatologije, saj z enoletnimi izkušnjami s faksa natanko veš, kaj bi ti želel od sestre pri delu in tako toèno veš, kaj potrebuje nekdo drug. V sklopu uvajanja sem dobila tudi "schnell kurs" medicinske in stomatološke terminologije za potrebe mojega dela, kar vkljuèuje štipendija Leonardo. V treh mesecih prakse sem se zelo veliko nauèila. Ne samo kar se tièe zobozdravniške stroke, ampak tudi glede razliènosti v zdravstvenem sistemu, šolskem sistemu in naèinu razmišljanja ljudi. Mislimo, da gre za eno Evropo, vendar je vsaka kultura nekaj zase. Velika Britanija sebe smatra za samostojni otok in ko gredo na poèitnice v Španijo ali Francijo, reèejo, da gredo v Evropo. To so gotovo ene od poèitnic, ki bodo ostale v mojem spominu vse življenje.

Daša Šuput Sprva mi je bilo pri Leonardu najbolj vseè, da prakse trajajo najmanj 3 mesece in da so v tujini. Ker se rada potepam, se mi je to zdelo enkratno. Vendar pa me na koncu ni najbolj navdušila turistièna komponenta, temveè strokovna. Èe imaš priložnost videti, kako se stvari lotevajo drugje, je to idealno. Pa ne govorim samo o tem, kako se obnašajo do pacientov in kako do študentov, ampak tudi o organizaciji dela v bolnici ter na oddelkih. No, pa to tudi še ni vse... Predlagam pa vam, da si prakso najdete iz podroèja, ki vas najbolj zanima in ga želite specializirati, ker vas na oddelku obravnavajo, kot da vas to podroèje zanima. To so paè moje izkušnje. Bilo je enkratno, obžalujem pa samo to, da nisem šla za dalj èasa.

medicine, s katerimi sem že sedaj v stikih in so pripravljeni na morebitno sodelovanje v prihodnosti, kar se pa tièe ozko gledano same prakse pa: njihov naèin dela in odnos do kolegov in bolnikov, ogromno posegov, ki jih pri nas opravljajo sestre, tam pa to poèno zdravniki (jemanje krvi, nastavljanje kanil, apliciranje razliènih zdravil...), diagnostiènih metod (npr. vsak internist je znal narediti UZ trebuha) in odvisno od oddelka, kjer opravljaš prakso, specifiène stvari iz tega podroèja, ki so ponekod bolje razviti in opremljeni od naših oddelkov. Prav tako spoznaš deželo, njeno zgodovino, kulturo, ljudi in se pri tem nauèiš iznajdljivosti in samostojnosti. Edini problem je, da si moraš poiskati sam prebivališèe. Veèinoma lahko dobiš prenoèišèe v študentskih domovih, kjer pa je priporoèljivo, da par mesecev prej rezerviraš, saj znajo imeti vse polno. Veèinoma najdeš študentske domove in njihovo ponudbo na internetu. Negativnih izkušenj nisem imela, prakso pa priporoèam vsem, ki bi si radi razširili svoja obzorja in sestopili iz zapeèka ter pokukali, kaj obstaja in se dogaja še drugje.

december 2004

Iz življenja

NAJ BO PAJZL SPET NAŠ

REVOLUCIONAR

Andrej Trojar Je pa res žalostno, da nekdo, ki ne ve èisto natanèno, kdaj mu bo tajnica katere od kateder pritisnila zadnji žig pod opravljen izpit in s tem (ne)vede konèala njegova študijska leta, ne more na svoj (morda) zadnji Pajzl (tako legalno, kot študent). Razumete resnost situacije?

KDO

Najprej bi vam rad razložil, kako moèan pomen ima besedna zveza zadnji Pajzl. Naj jo za lažje razumevanje na kratko razèlenim. Zadnji. Kako posebne so stvari, ki so zadnje, poslednje. Kristusova zadnja veèerja, petek kot zadnji delovni dan v tednu, zadnji izpit za vpis v višji letnik… S kakšno srèno radostjo in užitkom se obeležujejo take priložnosti. To bi moralo biti domaèe slehernemu bralcu! Pajzl. Pajzl je institucija! Veèino dni je bolj ali manj prijazen študijski in družaben kotièek. Tega ne vedo tisti, ki še nikoli niso prestopili njegovega praga. To deloma vemo tisti, ki smo ga uporabljali predvsem za prepisovanje nedokonèanih poroèil pred vajami prvega in drugega letnika. To še najbolje vedo tisti, ki jim je Pajzl drugi dom in notri preživijo veèji del svojih študijskih let (t.i. stalni pajzlèani, ki sem jim na tem mestu iskreno opravièujem zaradi kratenja miru ob zgoraj navedenih aktivnostih). Vsake toliko èasa se spremeni v študentski žur, izredno spoštovan s strani vseh študentov naše univerze. To vemo vsi, ki smo bili kdaj zraven. Tistim, ki pa tega še niso izkusili, bi to izkušnjo toplo priporoèil. In kaj je razlog, da študent-absolvent ne more na svoj (morda) zadnji Pajzl? Denarne težave, problemi doma, ljubezenske travme? Ne, vse to so premostljive težave. Kljub napornemu urniku si vzameš èas in se v družbi kolegic in kolegov pojaviš pred Pajzlom. Prva prava težava je v tem, da ti na oknu pajzlskega WC-ja za pošten denar nihèe noèe prodati vstopnice. Pa si misliš: »Ja fajn, tako dolgo že hodim sem, mogoèe me bojo konèno kar zastonj spustili noter.« Resnica je drugaèna. Pristojni in odgovorni namreè ocenjujejo, da je v Pajzlu že preveè razgretih teles in zato redarji ne spustijo skozi vrata prav nobenega. Niti tistih, ki v rokah že držijo vstopnice (vstopnine se ne vraèa!), niti tistih, ki že imajo žig na roki. Drugi redar ti, sicer prijazno, prepove približevanje zidovom Pajzla, èe želiš samo skozi rešetko na oknu preveriti, kaj se sploh dogaja v notranjosti. Vse skupaj poèasi že malo smrdi po represivnih ukrepih. Ali si študentje naše vele-

Pajzl

spoštovane fakultete res zaslužimo tak odnos? Ampak mi smo veseli ljudje, vedno pripravljeni pomagati. Tako se zunaj na mrazu stojeèim porajajo razne ideje, kako rešiti problem: »Dejte reèt, da bruce zuni že èakajo mame.« »Kle je veèja gužva, spust'te nas not.« »Dejte ven tiste, tiste, ki pravjo, da jih je not preveè, pa se noben veè ne bo pritožvou.« Še meni se posveti. Pokažimo, kako delajo z nami, bodoèimi zdravniki, in poklièimo tisto novinarko s POPularne TeleVizije, ki se dobro spozna na medicino in so ji v slast razni bombastièni dogodki, afere in škandali v zdravstvu. Èemu bi širnemu obèestvu kazali vedno nove rekordne vrste (v noèi na 18. dan v mesecu ali kakšen dan kasneje) pred vrati dekanata èakajoèih študentov, ki bi radi naslednji mesec pokazali svoje znanje na izpitu. Teh tegob te lahko še vedno reši kakšna prijazna tajnica. Tu pa imamo veliko veèji problem. Pred vrati Pajzla te vrste ne reši niti sklicevanje na poznanstvo s stalnim pajzlèanom. Tako lepo se je spominjati starih èasov. Preteklih let, ko smo lahko še (brez otipavanja s strani redarjev) prosto stopali skozi vhodna vrata, celo s kozarcem v roki. Še lepše spomine imajo naši spoštovani predhodniki. Takrat (najbrž daleè, daleè nazaj) je bil Pajzl dogodek, rezerviran za študente Medicinske fakultete. O kakšni vstopnini ni bilo niti govora, pijaèa po simboliènih cenah, glasba pa po okusu veèine. To so bili èasi, ko je bil Pajzl predvsem zabava, ne pa zaslužkarska priložnost. No, morda bodo razmere že na naslednjem Pajzlu èisto drugaène, morda bomo lahko celo prestopili njegov prag. Dejansko je velika razlika med stanjem zunaj na mrazu (kljub zanimivi družbi, ki se zna tudi tam pošteno zabavati) in sedaj še bolj neprecenljivim obèutkom BITI NOTRI. Za pajzlska lepljiva tla, drenjanje med mlajšimi in starejšimi kolegicami in kolegi ter ples na študijskih mizah paè ni mogoèe najti ustreznega nadomestila.

BI SI MISLIL, DA SE BODO T

ZAVEDATI, DA OBSTAJAJO R

Bliža se izpitno obdobje. Spomladansko namr zbiranje zapiskov, primerne literature, starih i nekje v podzavesti oglaša tudi glas, ki nas opo iti! In to pravoèasno. Kar v jeziku naše fakultet Seveda potem ni izkljuèena slaba volja, ko odh v množico kolegov, ki so prišli po istih opravkih se bodo v kratkem korenito spremenile! Verjetno sem najprej dolžna pojasnilo za nastanek tega prispevka… Pred kakšnim mesecem se niè hudega sluteèa odpravim v knjižnico, da bi se prijavila na izpit X (dolgovi prejšnjega letnika paè), kjer pa se na mojo veliko grozo raèunalnik ne odziva na zahteve in me nikakor noèe registrirati. In kar naenkrat se mi v glavi ponudi odgovor; seveda, saj je ŽE 26. v mesecu! Oddrvim na Referat za študentske zadeve, kjer mi bolj ali manj prijazno razložijo, da se res ne da storiti popolnoma niè, saj so zjutraj zaklenili raèunalnika, zbrali prijave in jih razposlali po inštitutih in katedrah. In da naj se paè prijavim na naslednji rok. Nekako se spomnim še na pisne prijavnice, ampak mi povejo, da to niti sluèajno ni izvedljiva opcija. Poskusim še na inštitutu, pa me tudi tam zavrnejo. Besna in zamorjena se odpravim domov in v glavi že delam naèrt, kako sedaj uskladiti vse obveznosti. In nato posežem še po zadnjem orožju. Spravim se za raèunalnik in v e-mailu predstojniku inštituta X kar najbolj nazorno razložim, v kakšni zagati sem se znašla in èe mi lahko morda on pomaga. Na mojo sreèo se je g. prof. dr. X zelo potrudil in mi priskrbel »vstopnico« na izpit, èeprav se bojda na naši fakulteti »zelo striktno držijo pravil«. Pravil, ki so bila prviè objavljena v Pravilniku leta 1997. Pravil, ki veljajo nespremenjena že 6 let (od leta 1998). Pravil, ki se marsikomu zdijo precej neprimerna za današnji èas in preveè neprilagodljiva… èeprav se v konèni fazi izkaže, da za vsako bolezen obstaja zdravilo… ali pa se da vsaj pozdraviti simptome. Da bi morda še komu (predvsem pa letošnjim brucem) prihranila podobne muke, kot sem jih doživljala sama, sem vas vse hotela le še enkrat opomniti, kako

Iz življenja

NA SPREMEMBA

IZPITNE ZGODBE

TUDI NA NAŠI FAKULTETI ZAÈELI

RAÈUNALNIKI IN INTERNET... Urša Kožar

eè. In kot da ne bi bila dovolj skrb za mrzlièno zpitov in informacij od višjih letnikov, se nam ozarja, da se bo na izpit najprej potrebno prijavte pomeni »med 18. in 25. predhodni mesec«. hitiš v knjižnico in se že nekje pri referatu zaletiš h kot ti sam. Vendar stvari se spreminjajo… oz.

pomembno je, da se na izpite prijavite pravoèasno. Sicer naj bi nas o tem opomnili na svetu letnika (samo kaj, ko pa je vedno tako zgodaj in nima najboljše obiskanosti), poleg tega tako obvestilo visi na oglasni deski pred referatom (pa sem se mogla prav potruditi, da sem ga locirala med vso tisto množico papirjev), tako da se je do zdaj še za najbolj uèinkovito pokazalo ustno izroèilo preko višjih letnikov in skrbnih profesorjev. Po kratkem poizvedovanju na Referatu za študentske zadeve pa izvem pretresljivo novico, da se tudi na naši fakulteti uvaja sistem prijavljanja na izpite preko interneta! Da, prav ste prebrali; od decembra naprej naj bi veljal nov pravilnik in v skladu z njim prijavljanje na izpite preko interneta. Ste ostali brez besed in odprtih ust? Da, tudi jaz sem, vendar se mi je od srca zagotovo odvalil ogromen kamen. Tako bomo konèno lahko tudi mi le teden dni pred izpitom sedli za raèunalnik, vzpostavili povezavo in se prijavili na vse izpite. Odlièno, se vam ne zdi? Vendar vsaka prednost nosi s seboj doloèene slabosti. Od uvedbe novega sistema naprej ne bo veè nikakršne druge možnosti, kar pomeni, da èe zamudite rok, ki bo prepisan v pravilniku, vam res ne bo nobene pomoèi! Kar je pa po svoje seveda razumljivo. Morda govorim preveè v nedoloènikih, vendar mi še nihèe ni znal zagotovo povedati, kako in kdaj se bo zgodila ta revolucionarna reforma. Poleg tega pristojni organi opozarjajo, da so tudi raèunalniške mreže nepredvidljiva stvar, tako da bosta vsaj še prve mesece od uvedbe novega sistema na voljo še vedno raèunalnika v knjižnici. Pa vendar; konèno se je zgodilo tudi nam!

7:30 Sivo oblaèno jutro me je prièakalo po dolgi neprespani noèi. Podèrtani zapiski, knjige in natisnjeni zapiski z Medenega srca 1so ležali povsod. »Èe pa tokrat ne bo zadosti…« je bila prva misel, ko sem zaprl biblijo predmeta – tanko knjižico s 586 stranmi, ki jo je, kakopak, potrebno znati domala na pamet. No, za kakšno oceno zadošèa to zanje, pa seveda vpliva še nekaj postranskih dejavnikov. Simpatiènost, spol, sposobnost hoditi okoli vrele kaše. In seveda vreme. A kaj, ko je danes oblaèno! 8:00 Pobašem belo haljo, v žep vtaknem beležko in pisalo ter se odpravim na pot. »Za zajtrk bo èas po izpitu, saj bo kmalu konec!« pomislim hkrati s pregrešno mislijo na obièajno svežo jutranjo žemljo in kozarec mleka. 8:30 … ali nekaj minut veè se pojavi sestra, ki pove, da bo pripeljala pacienta za klinièni pregled ob 9:00, saj imajo pacienti prej vizito in pred njo ne smejo nikamor. Zanimivo. Verjetno je tako danes prviè in tajnica na katedri, ki je na oglasno desko napisala, da bi se naj izpit zaèel ob 8:30, tega jasno ni vedela… 9:00 Sestra toèno kot ura pripelje pacienta. Hitro opravim z anamnezo in pregledom ves preseneèen, da pacient nima kake dedne bolezni. Le-te so namreè najhujša noèna mora vsakega študenta medicine: obstaja jih najmanj trilijon, vsaka ima svojo statistiko, svoje posebnosti, za nobeno pa se natanèno ne ve, zakaj nastane in jasno, da se nobene ne da preveè uèinkovito zdraviti. 9:30 Slovesno javim tajnici, da je praktiènega dela konec in da bi bilo lepo, èe bi se poèasi pojavil tudi profesor ter da bi se kalvarija procesiranja in produkcije znanja konèala. 9:45 Profesor prikoraka in me vljudno povabi v svojo pisarno. Po prvem vprašanju me prekine in pove, da mora nujno na predavanje, ki se zaène ob 10:15. Huh! Tega verjetno ni vedel že tedne prej… Jasno da ne, predavanja se razpisujejo pol ure pred samim zaèetkom… In za nadaljevanje izpita me naroèi ob 12:30. No, fino. Lahko grem potolažit pajke, ki mi že celo jutro predejo mrežo v želodcu. 12:00 Majhno pavzo sem izkoristil za meditacijo v svoji postelji. Pajki so še vedno nepotešeni, saj so se jim že ob sami misli na hrano postavili lasje pokonci… Ja, saj bo kmalu mimo, potem pa konèno pošteno kosilo… 13:00 Predavanja trajajo do 12:00, od fakultete do katedre je 10 minut peš… Kaj pa, èe se je profesorju na poti kaj zgodilo? Mogoèe prometna nesreèa? Ali pa ga je ugrabila Al-Kaida in ga sedaj cvrejo na ražnju nekje za Kliniènim centrom? Bah, od same napetosti mi je zaèela delovati domišljija. To na izpitu ponavadi ni najbolje. Verjet-

Izpitne zgodbe

no bo vsak trenutek tukaj. 14:00 »Še malce poèakam…gotovo bo prišel vsak trenutek!« 14:30 »Še malo… še kako minutko… ali urico… ali dve…. DOST MAM!« 14:30 Vsa preseneèena se od nekod prikaže tajnica. »A ti še vedno èakaš?« »Halooooo, pa kaj to ni nekako precej oèitno?!?!« Odide do telefona in poskuša doklicati profesorja. »Verjetno je v ambulanti…« In res. Ima samo še 5 pacientov. 5 PACIENTOV?!? Kaj pa študent medicine, ki bo èez kako leto ali dve zdravnik? No, èe preživi vse preizkušnje izpitov… Lahko se zgodi, da bo pa kmalu pacient. Na zaprtem oddelku prijazne ustanove z oblazinjenimi stenami in liènimi belimi jopicami z dolgimi rokavi in zapenjanjem na hrbtu, namreè! 15:00 Po hodniku se zaslišijo odmevi korakov. Nisem èisto preprièan, ali jih slišim z veseljem, jezo ali strahom. Vse skupaj se je v teh petih in pol urah zmešalo v en nedoloèen tišèeè obèutek v prsih. 15:30 KONEC IZPITA! V opravièilo za šesturno èakanje je bila razlaga kratka: »Malo sem pozabil nate…« O ocenah ne bomo debatirali tokrat. Tudi o subjektivnosti ustnega spraševanja in njegovi korelaciji z dejanskim znanjem študenta ne. Menda je nekje okrog 11%. A tako velika? Bolj zaskrbljujoè je odnos nekaterih pedagoških delavcev2 na našem spoštovanem faksu. Vaje, izpiti, seminarji… Toliko neproduktivno preživetega èasa in èakanja! Ni èudno, da se študij vleèe 6 let in da na koncu ugotovimo, da ne znamo ravno dosti in da pravzaprav sploh nismo usposobljeni za to, kar bi naj postali. Žalostno je, da od ljudi, ki nas izobražujejo in ki naj bi nam bili vzor, doživimo takšne in drugaène prigode, ki konec koncev krojijo tudi našo osebnost. Pedagoški naziv nosi poleg družbenih in finanènih bonitet tudi odgovornost, ki pa se je oèitno marsikdo ne zaveda. Delo s študenti paè ni za vsakogar, ki sicer zna napisati odlièen znanstven èlanek. Jasno je, da nekaterih stvari študentje ne bomo spremenili, morebiti pa bomo mi boljši. Upanje umre zadnje, mar ne? 1 http://medenosrce.ksmf.org/ - pred vsakim izpitom je nujno obiskati sledeèe spletne strani. Ave avtorju in vsem, ki prispevajo vsebino! 2 Avtor se globoko opravièuje vsem odliènim predavateljem, profesorjem in asistentom, ki – hvala bogu – vseeno tvorijo veèino pedagoškega kadra na naši fakulteti

M.K.

Iz življenja

december 2004

MOTIVACIJSKI VIKEND DŠMS Jože Mauèec Vsi vi, ki ste bili na motivacijskem vikendu DŠMS-ja, dajmo malce obudit spomine. Vsi vi, ki pa vas ni bilo, pa…naj bo žal nam, ki smo bili, pa tudi vam. Nam zato, ker ste zagotovo ta pravi žurerji, glede na to, da ste medicinci, vam pa zato, ker je bil vikend res super. In kaj smo takega poèeli? Žurali, delal, se uèil in se šli komandose. Ampak lepo po vrsti.

NAJPREJ DELO, POTEM ZABAVA Motivacijski vikend na Javorniškem Rovtu se je zaèel v petek popoldne, ko smo se zaèeli zbirati v CŠOD Trilobit. Že to je bila dogodivšèina. Ozke ceste, ostri ovinki, vožnja po strmem klancu, pa še zaideš tu pa tam, pa je res zabavno. Po prihodu je sledil pozdrav predsednice DŠMS Anite, ki nam je na kratko tudi predstavila potek dela èez vikend. Nato smo se šli nekaj kratkih iger spoznavanja in spoznali smo vloge raznih inštitucij, ki so tako ali drugaèe povezane z DŠMS-jem (ŠOU, ŠOMF, študentski svet MF, MF,…). Po tem uradnem delu, pa so se prièele priprave na èeški party!! Da, èeški party, ki pa ni imel zveze z državo Èeško, ampak je

bilo to vse skupaj bolj, hmmm…, metaforièno postavljeno v smislu, kdo je veèji èeh (izgubljena duša). In treba je priznat, da je nekaterim prav dobro uspelo (pa se niso vsi našemili). Izglasovali smo tudi naj èeha in naj èehinjo, ki sta dobila nagrado v ognjeni tekoèi obliki. Nato pa se je zabava, seveda po medicinsko, nadaljevala do zgodnjih jutranjih ur. In zato smo tudi drugi dan vstali z nekajurno zamudo. Kar pa ni bil tak problem, ker tudi odgovorne osebe niso vstale prej, hehe. NAGRADA ZA USPEŠEN PROJEKT JE... Po zajtrku, ki so nam ga prijazno nabavili dinozavri, smo spoznali osnove delanja projektov v sklopu DŠMS-ja. Po kosilu, ki smo ga s težavo spravili po grlu, pa smo se spravili delati virtualne projekte. To je zgledalo tako, da so organizatorji vikenda postali uradniki, tajnice, in ostale teène osebe, mi novinci pa smo si razdelili naloge in poskušali v zelo kratkem èasu sestaviti uspešen projekt. Za to smo morali zbrati denar, se prijaviti na razpise, pridobiti razna dovoljenja in opremo ter sestaviti naèrt projekta. In kljub napornim pre-

DŠMS Motivacijski vikend

govarjanjem, grožnjam, solzam in škrtanju z zobmi nam je na koncu uspelo sestaviti dva zelo zanimiva projekta na temo mentalnega zdravja. Po veèerji, ki ni bila dosti boljša od kosila, pa smo se najprej spravili na steno za prosto plezanje pod Stolom (by the way, to je gora v Karavankah) in jo vsaj veèina uspešno ali z malo pomoèi (hvala Brin!!) preplezali. Vendar pa je prosto plezanje ob 22. uri pri temperaturah pod nièlo kar malo neprijetno in zato smo se po najbližji poti vrnili v toplo zavetje CŠOD-ja. Tam so nam zelencem pripravili ognjeni krst. Tequila, borovnièke, vino, pivo in še in še. Pa tudi zelo zanimive igre so nam pripravili. Po samih igrah pa seveda spet žur. In muzika in pijaèa in zabava. Ko se je poèasi zaèelo daniti, pa smo se spravili spat za tisti dve uri do zaèetka programa v nedeljo. Po kruhu in marmeladi smo se nauèili še nekaj igric za izobraževanje mladih, zatem pa smo se poèasi prièeli pakirat domov. Po kosilu, ki smo ga pojedli samo zato, ker smo bili preveè laèni, da ga ne bi, smo preizkusili padalske sposobnosti naših predsednikov DŠMS-ja in ŠOMF-a. Z doskokom so imeli malo

Iz življenja

Teèaj govorice gluhih težav, drugaèe pa so pogumni kot levi. Zatem pa smo se polni lepih vtisov odpravili domov. Spotoma smo si ogledali še Bled in se v Lescah ustavili na grmadi (to je slašèica, èe še ne veste). Proti veèeru pa smo prišli domov. Vikend je bil zares super in prisrèna zahvala vsem organizatorjem – dinozavrom, kot si sami pravijo. Bilo je zabavno, pouèno in žurersko. Vsi vi, ki ste to zamudili, zagotovo pridite na naslednjega, vi, ki pa ste bili, pa nasvidenje prihodnjiè.

ZNAKOVNI JEZIK udeleženka teèaja Kretnja je kompleksen skupek èustev; ni le znak kot èrka, ampak beseda, izreèena z doloèenim tonom, pogledom, izrazom. Je veè kot beseda. Besede tako hitro narobe razumemo. Tako hitro jih izgovorimo z obžalovanjem, ne moremo jih vzeti nazaj. Kretnja pa se znajde v tišini, takrat ko so izgovorjene besede odveè. V ospredju zabrisanih otroških spominov se iskrijo odlomki iz televizijske oddaje Radovedni Taèek, kjer me je bolj kot radoživi psièek pritegnil majcen kvadratek v zgornjem robu ekrana. Nikakor mi ni bilo jasno, kaj mi poskuša gospa povedati. Vendar mi je njeno opletanje ugajalo. Skrivni znaki so postajali središèe mojega otroškega vesolja in laèno sem iskala sliko v sliki. S èasom sem uspela povezati sliko z zvokom, zvok z besedo, besedo s sliko. Potem sem eksperimentirala. In bila je tišina. V ozadju sem slišala šume in poke, zato sem nezadovoljno odkrila svoja ušesa. Kmalu po naivnih poskusih vživljanja v svet neslišeèih sem ugotovila, da je to zame nepredstavljivo.

Sluh je bil vedno èut na prvem mestu. In tako je postala moja želja po odkrivanju vedno veèja, dokler se mi ni izpolnila. Prviè sem stopila v sobo vznemirjena, v prièakovanju ... malce negotova. Lovila sem se, visela na vsaki kretnji in vpijala kot spužva. Vsaka ura je bila potovanje v zgodovino, našo folkloro, osebne misli in doživetja posameznikov. Kmalu je postal jezik del mojega besedišèa, nekakšen kod za posredovanje informacij na razdalje. Potrebno je vedeti, da znakovni jezik zaobjema elemente, ki jih uporabljamo vsi. Cel èas. Govorica telesa in mimika obraza je osnovni del èloveškega govora. Pri govorici gluhih je mogoèe le bolj izrazita in eksplicitna. Slikovitost èloveškega obraza dobi nove meje. Èustva so intenzivnejša, bolj iskrena. Zato lažje vzpostavim stik. In spoznanje, da bom lažje komunicirala z nekom iz 6000-glave množice ljudi z okvaro sluha, se mu približala in poskušala razumeti – kar je srž vsakega odnosa s soèlovekom – me prevzema v valovih sreèe. Postajam požrešna. Želim si veè. Entuziazem ni ugasnil!

Intervju 122 ur brez spanja??? Urša Kožar Moderator jutranjega radijskega programa Marko Potrè je na 103.7 postaji Center (Maribor) dosegel svetovni rekord v nepretrganem vodenju radijskega programa za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Marko je radijski program vodil nepretrgoma 122 ur, svoj podvig je zaèel v nedeljo opoldne, zakljuèil pa v petek ob 14. uri. Priprave na ta podvig so vkljuèevale skupinsko delo celotne radijske ekipe, nakup posebej izdelanega ergonomskega stola, najem maserke in fizioterapevtke ter skupino skoraj 30 zdravnikov (predvsem kardiologov), ki so budno pazili na Markove vitalne funkcije.

M IŠA F ISTER , NOVOPEÈENA PREDSEDNICA ŠOMF- A IN VETERANKA PROJEKTA V IRUS

POVSOD V PR VI VRSTI Martina Turk Saj ne moreš, da je ne bi opazil. Najprej zaradi intenzivnih rdeèih las, potem zaradi energiènosti ali dobre volje. S svojo karizmo, samozavestjo in odprtostjo že drugo leto vodi projekt Virus, sedaj pa je nov izziv našla kot predsednica ŠOMF-a. Emancipirana ženska? Ne, le študentka medicine, ki hoèe delati za druge in se vsak dan nauèiti kaj novega. Ko ravno izpolnjuje razpis za Virus ali z Meto ponavlja patologijo, jo je v klubu mogoèe najti tudi ob treh zjutraj. la v spominu? Nekaj nezadrŽno smešnega? Naš zakljuèni žur v Baileyu… …je bil izredno produktiven. (smeh) Mislim, da se noben Oražnov žur ali Pajzl ne more primerjati s tem.

Poleg tega je pogumni moderator skoraj celo leto prej obiskoval psihiatra, s katerim sta opravljala t.i. avtogene treninge; tehnike sprostitve, pri katerih v npr. 10 minutah pridobiš energije, kot bi spal 2-3 ure. To je bilo posebej pomembno, saj so Guiennessova pravila zelo stroga – Marko se je moral po vsaki pesmi v živo javiti v eter, na vsakih 8 ur pa je imel 15 minut prosto (seveda vse pod budnim oèesom sodnikov). V tem èasu je opravil vse potrebno za higieno in pa avtogeno sprošèanje. Èeprav priznava, da se prve noèi sploh ne spomni in pa da ima velike spominske luknje tudi glede drugih dni, njegovo zdravje nikoli ni bilo resno ogroženo. Posamezne nerednosti v bitju srca in pa vedno nižji krvni tlak sta bili le postranski zadevi. Ena od stvari, ki mu je prav gotovo pomagala zdržati, pa je bila fenomenalna podpora poslušalcev; na dan je tako prejel okoli 1500 e-mailov in 1000 sms-ov, kar mu je dalo novega zaleta. In kaj je storil po doseženem rekordu? Seveda, odpravil se je v posteljo – vendar ne za dolgo; ob 22.00 se je v njegovo èast že zaèel after party, katerega seveda ni smel zamuditi…

Že dve leti si vodja projekta Virus. Kakšni so obèutki po pravkar zakljuèeni akciji »1.december«? Neverjetni. Vsako leto na koncertu zveèer ne morem verjeti, da smo to dejansko naredili mi. Vse to je rezultat fantastiènega timskega dela. Že drugo leto akcijo vodiva skupaj z Urošem, s katerim se odlièno razumeva in neverjetno dobro funkcionirava skupaj. Seveda pa so tukaj še Meta, Danijel, Katarina, Nina, Juicy, Marko,… pa še en cel kup drugih. Vsi ti ljudje so neverjetni glede svojega veselja do dela, po drugi strani pa super osebe in dobri prijatelji. Letos je na Virusu tak krog ljudi, da si ga lahko samo želiš… Meni se je do te mere letos to zgodilo prviè in moram reèi, da tega obèutka ne bi zamenjala za niè na svetu! Prigoda, ki ti je tokrat najbolj osta-

Miša Fister

december 2004

Kako je recimo izgledal tvoj novembrski vsakdan? Kot vodja tako velikopoteznega projekta moraš imeti debelo koŽo, a ne? In veliko vztrajnosti in prizadevnosti? Uf… Debelo kožo- no, tega nimam. In seveda zato stvari vzameš tudi zelo osebno. Èe se za nekaj toliko èasa trudiš, te vsaka ovira, ki leži na poti, tudi osebno prizadene, kljub temu, da se trudim stvari ne jemati na osebnem nivoju. Moj novembrski vsakdan pa je precej poln. V bistvu je cela prva polovica šolskega leta zaznamovana s Projektom VIRUS- najprej šolanje, potem pa se že na veliko zaène priprava na 1.december. Moji prijatelji izven medicine se mi smejejo, ker tudi zdaj, ko je 1.december mimo in imam angino, torej bi po vseh pravilih morala ostati doma v postelji, tega nikakor nisem sposobna. Vsako leto sem res vesela poèitnic, ampak že po enem tednu neverjetno pogrešam moj natrpan urnik, vznemirjenje in veselje po konèanem delu. Najprej poèitek. Kaj pa Projekt Virus pripravlja potem? Morda predpoletno akcijo? Na Projektu VIRUS neprestano izva-

Intervju jamo delavnice varne in zdrave spolnosti po osnovnih in srednjih šolah. Vsako leto pred 1.decembrom je seveda ta dejavnost malo zanemarjena, ampak se bomo potrudili, da jih bomo spet naredili cel kup. Seveda imamo tudi kar nekaj planov- izdelati želimo brošuro samo za delavnice in loèeno za osnovne in srednje šole, poleg tega pa bi naredili še brošuro za študentke, ki pridejo na ginekološki pregled. Pa naša spletna stran je potrebna vsakoletne revizije, forum je pa tako ali tako non-stop aktiven. Glede predpoletne akcije pa smo se odloèili že lani, da je ne bomo veè izvajali. Zakaj? Ker je to toèno v èasu naših izpitov in ker študij kljub vsemu še vedno pride na prvo mesto! Kdaj in zakaj te je pritegnila problematika okuŽbe s HIV? Ko sva bili z Meto na zaèetku 2.letnika, sva opazili po faksu letake za mednarodno šolanje STOP HIV/AIDS in povabilo za izvajanje delavnic varne in zdrave spolnosti. Na šolanju sta bila gosta iz tujine, ki sta poleg zaèetnega navdušenja nad tem, da bova mlade mulce uèili o spolnosti, poskrbela še za dodatno motivacijo. Eden izmed teh dveh je bil namreè HIV pozitiven, kar nam je povedal šele zadnji dan. Ko se spoznaš z nekom in se nanj navežeš, potem ti pa pove, da je smrtno bolan, so bili vsaj zame to neopisljivi obèutki žalosti. On je potem govoril tudi o njegovih HIV pozitivnih prijateljih, ker imajo skupino. Ne moreš niè, samo gledaš, kako tvoji dragi umirajo pred tabo. Najbolj se zamisliš, ko te kakšna stvar osebno prizadene. HIV je bila do takrat tudi za mene dokaj abstraktna stvar, takrat pa je postala osebna. Zadnji èas si bila kar medijsko oblegana. Kakšne so izkušnje s televizijami in èasopisi? Na splošno prav v redu. Se mi zdi, da sem že od zaèetka oseba, ki ji ni težko nastopati pred ljudmi, sedaj pa s tem sploh nimam veè problemov. Razen seveda, èe niè ne spim že kakšna dva tedna in mam potem po Pajzlu zjutraj tiskovno konferenco, kjer moram povezano govoriti. Saj

nisem sploh niè pila, ampak v tej fazi utrujenosti to niti ni veè pomembno… Na živce mi pa gredo novinarji, ki na vsak naèin hoèejo iz tebe zvleèi neke senzacionalne novice. Na E- plus so naju z Urošem skozi spraševali, katera skupina ni hotela priti na koncert zastonj. Pa ko moraš samo nizati en kup podatkov brez prave razlage in vse skupaj izpade totalno brezveze. Sedaj si tudi predsednica Študentske organizacije Medicinske fakultete (ŠOMF). Po dolgoletni moški vladavini konèno Ženska na prestolu... Kako se zaenkrat znajdeš na tej poziciji? Na sreèo je Mircha fantastièen in meni in Vanetu ogromno pomaga, razlaga,... Jaz imam sicer manjšo prednost, ker ŠOU že od prej kar dobro poznam. Kar se tièe dela na MF, sploh ni problema. Cel upravni odbor so ljudje, ki vejo, kako se dela in to delajo dobro. Druga stvar so pa seje študentskega zbora, kjer je trenutno zaradi rezultatov volitev še malo neprijetna situacija, ampak upam, da bo tudi to kmalu mimo.

Za tiste, ki ne vedo – kaj je ŠOMF? Študentska organizacija Medicinske fakultete je v bistvu en mali del ŠOU v Ljubljani, ker študentje medicine dobimo nekaj sredstev, da jih (seveda v skladu s pravilniki) porabimo za svoje projekte. Tako lahko katerikoli študent Medicinske fakultete pride do mene, predlaga projekt, napiše približno, kako bi vse skupaj izgledalo vsebinsko in finanèno, potem pa se upravni odbor odloèi, èe in do katere

mere podpre projekt. Kaj te je napeljalo v politiène vode? Mislim, da je bilo to na nek naèin logièno nadaljevanje mojega dela, saj sem preko Projekta VIRUS spoznala delovanje ŠOU in se mi zato zdi, da se bom znašla v svoji novi vlogi. Niti sluèajno se ne poèutim kot politik. Delam v interesu najprej študentov MF, nato vseh študentov in mislim, da bom v takem duhu tudi konèala svoje delo. Vedno pa potrebujem spremembe - Projekt VIRUS je super in še vedno bom pri njem delala kar precej, je pa èas, da vodstvo projekta predam naprej. Se pod tvojim predsedstvom na naši fakulteti obetajo kakšne spremembe oz. novosti na podroèju obštudijskih dejavnosti? Kako te študentje lahko kontaktirajo glede svojih želja? Kot sem že povedala- kdorkoli je dobrodošel z zanimivimi novimi projekti. Možnosti je nešteto, upam, da tudi motivacije ne manjka. Mene je najbrž težko spregledati na hodniku

(smeh), pa tudi na faksu sem kar precej, predvsem v prostorih DŠMS nasproti WCjev, moja telefonska pa tudi ni tajna… Ko nekdo poène toliko reèi, bi prièakovali, da nima èasa za faks. Ti pa študij medicine zelo dobro in uspešno združuješ z vsemi aktivnostmi. Kako ti to uspeva? Že od biofizike naprej se uèim v NUKu skupaj z Meto. Èe se uèim

Intervju doma in èe to ni zadnja noè pred izpitom ali kolokvijem, ni od tega niè. Èe pa sem v knjižnici, kjer se skoncentriram na knjige, ni problema. Nimam težav s koncentracijo, tako da zelo dobro izkoristim èas za knjigo. Ker se uèiva skupaj z Meto, to pomeni, da druga drugi dajeva motivacijo, ko ta pri eni malo popusti in se »vleèeva naprej«. Kdo pa med uèenjem patologije ne izgubi motivacije? Že trikrat si prebral tumorje testisov pa še vedno ne znaš niti našteti vseh. Pa druga drugo sprašujeva. »Homemade« pina colada pri meni doma pa en kup vprašanj in sprošèeno vzdušje... Poleg tega se mi pa zdi, da te ravno delo na projektih nauèi, da znaš organizirati svoj èas in tudi dobro preceniš, koliko ga rabiš za doloèeno stvar. Študij pa je še vedno moja prioriteta in zato so izpiti, ko je treba, vedno na prvem mestu! Boš zdravnica ali se vidiš v preventivi? Vsekakor zdravnica! Preventiva ni zame- jaz želim videti rezultate svojega dela takoj, ne pa èez 10 let. Veliko bolj me tudi mikajo natanèni medicinski postopki, diagnostika (ko moraš biti cel detektiv, da ugotoviš kako bolezen) pa medicina kot taka, ki je neverjetna veda, ki prinaša še toliko novega. Obèudujem naše profesorje in asistente, ko razlagajo o stvareh, ki so jih poèeli in ko nam kažejo kake postopke, ko sam pri sebi ne moreš verjeti, da boš nekoè lahko tudi ti. Pa Miša zelo zasebno. Kdaj ugasneš mobitel? (smeh) Skoraj nikoli prostovoljno. Se mi je že nekajkrat zgodilo, da me je kdo klical sredi noèi in rabil mojo pomoè, pa imam nekako vedno ta strah, da bi se zgodilo kaj, kjer bi lahko pomagala, pa nisem bila dosegljiva. Mi pa seveda moj preobremenjeni telefon kar nekajkrat ugasne sam, ker se mu izprazni baterija. Na šolanju v Bohinju sem ga tudi neprostovoljno uèila plavati v rdeèem vinu in še vedno dela, èeprav ne veè tako zanesljivo, kot pred tem dogodkom. 2. letnik srednje šole si konèala v

Miša Fister

december 2004

Po horoskopu: bikica Najbolj svojevrsten izpit (&zakaj): biologija celice (ker me je prof. Jezernik na govorilnih urah pred izpitom ful prestrašil, izpit je bil pa super - logièno vodenje preko snovi z veliko vprašanji) DrŽava, ki se je najraje spominjaš: ni ena- Indija, Venezuela, Velika Britanija, Španija,… DrŽava, kjer bi nekaj let Živela: nekaj let bi živela praktièno kjerkoli Naj knjiga: to pa niso fer vprašanja… spet jih je ful- Sto let samote (Garcia Marquez), Middlesex (Eugenides), ljudske pripovedke in pravljice Naj film: Nore in svobodne (Girl, interrupted), Fantje ne joèejo (Boys don't cry), Amelie, Nikjer v Afriki Glasba, ki jo poslušaš v avtu: svoje CDje (Smashing Pumpkins, The Cranberries, indijsko glasbo, Bowieja…) pa moj najljubši komad Hey ya od Outcast Obsesija s èokolado? No ja, s piškoti Domaæica Fascinantne zgodovinske osebnosti? Vsi, ki so za svoj èas razmišljali popolnoma nesprejemljivo, potem pa so se njihove teorije izkazale za resniène.

Ameriki. Ker je dandanes to velika tema – kakšno je tvoje mnenje o Amerièanih? Moji prijatelji in ljudje, s katerimi sem živela v Ameriki, so meni eni izmed najbližjih ljudi. Moje leto v Ameriki ni bilo ravno lahko zaradi doloèenih dogodkov in so mi takrat ob strani stali ljudje, ki sem jih komaj poznala. Tega ne pozabiš kar tako. Na splošno pa se mi je zdelo moje leto v Ameriki predvsem, kar se tièe šole, brez izzivov in ne bi želela tam dokonèati svojega šolanja. Po mojih izkušnjah so Amerièani na splošno toplejši ljudje kot drugi narodi, so pa veliko bolj

površni- redko so sposobni nekih globljih odnosov. Jaz sem vsekakor veliko bolj navezana na Evropo in mi je ta naèin življenja veliko bližji. Še skrivnost rdeèih las? Od kdaj so tvoj prepoznavni znak? Od rezultatov mature… Bili smo v Parizu in èakali na rezultate mature, ko se je moja prijateljica odloèila, da me bo pobarvala na rdeèo. Tako so moji dolgi dolgi svetlo rjavi lasje postali rdeèi in skozi leta pridobivali na intenzivnosti barve.

Šport

RESNICA O PLAVANJU IN IZGUBI TEŽE Z AKAJ

PLAVANJE NI TAKO UÈINKOVIT O V ZNIŽEVANJU TELESNE MASE KOT TEK ?

Sreèko Dobrecoviæ Plavanje je promovirano kot najboljša oblika hujšanja in tudi logika nam ne govori drugaèe. Po številu mišiènih skupin, soudeleženih v vadbi, je s plavanjem primerljiv samo še tek na smuèeh. Plavanje je eden od treh najpomembnejših aerobnih športov, ki zahteva submaksimalno aktivacijo srène in pljuène funkcije, ob tem pa je poraba energije velika. Primeren je tako za noseènice kot tudi tiste s poškodbami. DEJSTVA VS. LOGIKA Ob upoštevanju, da ne trenirate z Mankoèem, se stvari pokažejo v pravi luèi, kajti pri plavanju, ne glede ali plavate prsno ali hrbtno, porabite enako število kalorij, kot jih porabite pri hitri hoji ali jogingu. Raziskave so pokazale, da je plavanje manj uèinkovito pri hujšanju kot druge oblike vadbe. Raziskava, objavljena v American Journal of Sports Medicine, dokazuje, da ima plavanje brez kontrolirane diete minimalen ali nièen uèinek na redukcijo telesne teže. V raziskavi prof. Gwinup et al. so opazovali spremembo telesne mase glede na posamezen program. Vsak program je zaèel z 10 minut vadbe na dan, nato so dolžino treninga podaljševali za 5 minut tedensko in jih konèali po treh mesecih vadbe. Preiskovanci iz programa hoje so izgubili 7,7 kg Tisti iz kolesarskega programa 8,6 kg Medtem pa so preiskovanci v plavalnem programu celo pridobili 2,3 kg. Potrebno je poudariti, da sprehajalci in kolesarji niso zaèeli izgubljati teže, vse dokler niso trenirali najmanj 30 minut dnevno. Tudi kolièina podkožnega mašèevja je pri tekmovalnih plavalcih veèja kot pri tekaèih ali kolesarjih, ki porabijo približno enako število kalorij na trening. APETIT Razliène študije so pokazale, da imajo

etniène skupine, ki preživijo veè èasa v vodi, tudi veè mašèevja. Še najboljši primer so japonske nabiralke biserov, ki so zelo fit, vendar tudi zelo debele, kljub temu, da preplavajo kar nekaj ur dnevno. Èe predpostavimo, da so vse tri skupine (sprehajalci, kolesarji in plavalci) porabili enako število kalorij, so morali plavalci kompenzirati svojo težo tako, da so pojedli veè. Tako naj bi po domnevah prof. Gwinupa plavanje v mrzli vodi stimuliralo apetit na poveèanje kaloriènega vnosa. Tako naj bi plavanje povzroèilo manjše zmanjšanje apetita kot naporen tek ali kolesarjenje. Veliko plavalcev je po treningu zelo laènih in enostavno nadomestijo vse kalorije, ki so jih med treningom porabili. Nekateri pa celo nadkompenzirajo in ustavrijo pozitivno kalorièno bilanco. Vse to naj bi se dalo razložiti s vplivom temperature na možgansko deblo, saj plavalci trenirajo v hladnem okolju, medtem ko tekaèi in kolesarji doživijo med treningom porast telesne temperature, kar lahko zavre apetit – vsaj kratkotrajno. RESNICA Na koncu pridemo do enostavne ugotovitve, da ne glede na šport, ki si ga boste izbrali in pri tem ne mislim izogibati se plavanju, ki kljub prejšnjim vrsticam še vedno ostaja v elitni trojki - lahko izgubite težo samo tako, da porabite veè kalorij, kot jih vnesete. Vsaka oblika vadbe je za to primerna, èe pa se odloèite za plavanje, imejte v mislih, da se izognete skušnjavi in jeste z glavo in ne z želodcem.

V SKLOPU U NIVERZE V L JUBLJANI SE PRIPRAVLJA PRVENSTVA V INDIVIDUALNIH ŠPORTNIH PANOGAH: Košarka - M, Ž Odbojka - M, Ž Mali nogomet

Squash Smuèanje in deskanje Plavanje Streljanje Tenis Orientacijski tek Odbojka na mivki

nov. 2004 - maj 2005 S.Z.Š., Poljanska 61 nov. 2004 - maj 2005 S.Z.Š., Poljanska 61 nov. 2004 - april 2005 Š.C. Triglav, Vodovodna c.

Plavanje

SKIWEEK 2005 MEDNARODNI SMUÈARSKI TEDEN ŠTUDENTOV ŠTUDENTOV MEDICINE Že skoraj tradicionalno si bomo tudi letos privošèili teden smuèanja. In to ne kjerkoli, temveè na Krvavcu od 30.1. do 6.2.2005! Zbrala se bo mednarodna zasedba, okoli 60 ljudi, željnih belih strmin in nore zabave. Lahko si zraven! V najkrajšem možnem èasu bo na voljo nova spletna stran, kjer boš lahko potešil svojo radovednost in se seveda prijavil.

februar 2005 februar 2005 marec 2005 marec 2005 maj 2005 maj 2005 junij 2005

Squash land, BTC Bazen Tivoli Strelišèe Dolenjska cesta Tenis Academy Breskvar Tivoli

PRVENSTVA V KOLEKTIVNIH ŠPORTNIH PANOGAH - UNIVERZITETNE LIGE

Tok zavesti

JELKO - FINANÈNE

SAMO MILIJON NAS ŠE ŽIVI… Ana Perpar (Izida ameriških volitev ne bom komentirala. Preberite si kateregakoli od veè kot ducat èlankov na to temo. Omenila bi samo, da je Marjan na dan razglasitve rezultatov mutiral v Kolcamoža in prebil cel dan na urgenci.) Ja, ja… Ful nas je malo… Vsak politik, ki da kaj nase, to na široko razglaša po sejah državnega zbora. S tem mi gredo že rahlo na živce. Mar mislijo, da bosta Jožica in Franèek med poslušanjem enega izmed njihovih vznesenjaških govorov rekla: »Prmejduš, da majo prov!« in se na kavèu spustila v horizontalni boogie v upanju, da bosta zaplodila novo generacijo Slovencev? Seveda se vodilni tega zavedajo. Ker so lakomni novih umov, ki bi si jih lahko podredili, ter novih denarnic, ki bi jih lahko izpraznili z novimi davki, so sprožili to bedasto »Samo milijon nas še živi« kampanjo, poleg tega pa še vsesplošno zaroto, ki so jo poimenovali Operacija Vnukanje. Ki gre tako: enega ali oba starša mladih (18-35) državljanov Republike Slovenije (MlaDrž) zamenjajo z nadvse nadarjenimi igralci (NadIgra), ki jih v petih fazah pripeljejo do tega, da na svet spravijo spoštovanja vredno kolièino narašèaja. Faza 1: »Kok bi blo fajn met vnuke…« Tukaj se v veèini primerov NadIgra spoprijatelji s sosedovim predšolskim otrokom in pod krinko igranja z njim hlini nostalgijo po èasih, ko je bil MlaDrž se majhen otrok. Druge tipiène izjave so še: »Joj, ko si bil/a ti še ena mejhna štruèka, kok si bil/a luškan/a…«, »A veš kok jst pogrešam èas, ko sem te še lahko držala v naroèju pa pestvala celo noè…«. To traja toliko èasa, dokler se MlaDrž ne spoprijatelji z dejstvom, da bodo takšne izjave postale del vsakdana. Faza 2: »A mislš ti kdaj met otroke?« To vprašanje NadIgra ponavadi kot bombo vrže v èisto spodoben pogovor med nedeljskim kosilom. Uèinek je èisto isti: v premeru petih kilometrov so same ruševine, preživeli pa lezejo izpod njih in se sprašujejo, kaj za vraga se je zgodilo. MlaDrž prvih nekaj trenutkov analizira brezupno stanje situacije, nakar pobito zamrmra: »ja, enkrat že…«, si v usta zatlaèi solato in v mislih naèrtuje pobeg na Antarktiko. Faza 3: »Ej, kdaj boš ti mel/a otroke?« Odloèilna faza operacije. Stoprocentno neodvisna od tega, ali MlaDrž že ima stalnega partnerja/ico ali ne. V prvem primeru se kritièno vprašanje spusti med (déja vu?) nedeljskim kosilom (po možnosti s NadIgrami partnerja/ice, ki služijo kot okrepitev) in pritisne oba MlaDrža v kot; v drugem primeru je pa že dovolj, èe se MlaDrža dosledno in neprestano spominja na to. V obeh primerih je konèni rezultat sramežljiv »Ja, kmal, no…«, kar v sledeèih fazah operacije služi kot eden izmed temeljev nadaljnjega delovanja. Faza 4: »Kaj je zdej s temi vnuki, k si mi jih oblubu/la? Veš, jst nisem tok mlad/a kt nekoè, sam rad/a bi, da pride nekdo za mano, da s tabo našga imena nau konc…« Da bi bil dosežen kar najboljši uèinek, se nesluteèega/o MlaDrža zvabi v zaupen pogovor ob kozarcu refoška po nedeljskem kosilu, ko se že malce mraèi. MlaDrž ne sme spiti preveè vina, ker bi to imelo poguben uèinek nanj in na izvedbo te nadvse pomembne faze operacije. NadIgra ves èas ponavlja, da MlaDrža res ne bi rad/a nikamor silil/a, da pa vendar èas teèe in da je treba misliti na to, kaj bomo pustili za sabo… MlaDrž je po eni ali dveh urah takšnega prigovarjanja pripravljena storiti vse, da bi se izognila še hujšim napadom na svojo zasebnost. Faza 5: »Dej zmigej že svojo rit pa mi dej vnuka! Ajde, gremo, gremo…« Ta faza nastopi samo pri resnih težavah. Ponavadi se veèina MlaDržev vda že po fazi 4, nekateri pa trmasto vztrajajo pri svojem. NadIgra toliko èasa prigovarja MlaDržu, dokler v rokah ne drži male povite štruèke, ki bo èez 18-35 let doživljala isto kot njen oèe/mati. Vsi se sprašujejo, zakaj je današnja MlaDež tako zafrustrirana. Govorijo o neznosnem stresu, nezdravem naèinu življenja in podobnih bedarijah. Nikoli pa ne omenijo tega, da nam vampirji v lastnih domovih pijejo veselje do življenja…

1.000.000

december 2004

TEŽAVE

Jelko je bil potrt. Bil je v domaèem lokalu med domaèimi, pa ni mogel dobiti domaèe pijaèe, ker je bojda že preveè popil na kredo. Ugotovil je, da je ta celotna reè okoli denarja prišla že predaleè, zato je sprejel odloèitev. Odprl je lastno dejavnost, ki bo nudila kurirske usluge v ustnem izroèilu. Gre za alternativni pristop medosebnega komuniciranja. Prejmeš ustno sporoèilo od enega èloveka in greš do drugega ter mu ga zrecitiraš. Po nekajdnevnem oglaševanju v èasopisju je Jelko dobil prvi telefonski poziv. Klical ga je g. Ambrož Prišel, s katerim sta se dogovorila o mestu sestanka. Jelko je odtekel do g. Ambroža, ki mu je naroèil, naj pojde povedat njegovemu prijatelju iz drugega konca mesta, da se dobita ob šestih zveèer. Jelko je sprejel naroèilo in odtekel do tistega prijatelja in mu zrecitiral sporoèilo. Ta mu je odgovoril, da ne more ob šestih, ker mora peljat ženo k novemu terapevtu, ki s polaganjem rok topi celulit. Zanima pa ga, èe je ob pol sedmih v redu. Jelko je sprejel sporoèilo in odtekel nazaj h g. Ambrožu. Ta se je ob novici nakremžil, pogledal na levo in na desno, se popraskal po glavi, nato pa prav globoko vzdihnil. In ravno v trenutku, ko je imel v sebi najveè zraka, še potegnil pas od hlaè visoko navzgor, da ga je verjetno prav zašèemelo v mednožju. V tisti sapi je nekako izdavil: »Bo šlo! Pa pridi mi nazaj povedat, èe še vedno drži iz njegove strani.« Ves zadihan se Jelko odpravi na pot. Èez kako debelo uro se je vrnil nazaj popolnoma brez sape ter pozvonil. G. Ambrož mu je odprl in Jelko ga je nagovoril: »Gospod…..Ambrožprišel…..« G.Ambrož pa ga prekine: »Kam èe bom prišel? « »Ne, a boš prišel, ampak Ambrož Prišel.« »Sine, menda vem, kako mi je ime!« »V glavnem, drži z njegove strani,« je nesporazum zakljuèil Jelko. Zakljuèil pa ni le pogovora, temveè tudi svoj novi posel, ki za prislužen denar zahteva preveè. Bo potrebno paè še naprej jadrati tako kot dosedaj.

Predpraznièno

BOŽIÈ, BOŽIÈEK IN NOVOLETNA JELKA VESELI DECEMBER NI MODERNI IZUM Barbara Pistor Veseli december: to je mesec, ko imamo polna usta sline zaradi omamnega vonja cimeta, piškotov, potice in kuhanega vina. Ljudje brezglavo dirjamo od trgovine do trgovine, v upanju, da bomo našli idealno darilo za najbližje. Otroci nestrpno prièakujejo prihod Božièka in mu vztrajno pišejo pisma. To je èas, ko se ulice in izložbe lesketajo v luèkah, domove in trge pa krasijo èudovita božièna drevesca. PRAZNIÈNI DECEMBER SO POZNALI ŽE NAŠI PREDNIKI PRED VEÈ KOT DVEMA TISOÈLETJEMA Že veliko let pred prihodom kršèanstva so se mnoga evropska ljudstva v najtemnejših dnevih zime veselila ponovnega prihoda sonca in svetlobe. To je bil èas zimskega solsticija, ki so ga praznovala 21. ali 22. decembra; takrat je bil dan najkrajši in noè najdaljša. Ljudje v tistih èasih so verjeli, da je sonce v resnici bog in da nastopi zima vsako leto, zato ker sonce (bog) zboli, postane slabotno in brez moèi. Zato so torej praznovali zimski solsticij, ker se bo sonce spet okrepilo (ozdravelo) in bo znova sijalo moèneje in dalj èasa, saj se dnevi po 21. decembru zaènejo ponovno daljšati. Konec decembra, je predstavljal idealni èas za praznovanja tudi zaradi drugih vzrokov! V tem èasu so namreè prirejali koline, tako, da živine

svet«. Z ustanovitvijo Božièa si je Cerkev pridobila veliko vernikov, vendar ji ni uspelo nadzirati njihovega naèina praznovanja tega praznika, saj so ga novi verniki še mnoga leta praznovali kar po starem (s popivanjem in veseljaèenjem).

sticija okraševala svoje domove z zimzelenim vejevjem. Verjeli so namreè, da zimzeleni odganjajo èarovnice, duhove, zlobne duše in bolezni. Zelenje v domovih jih je hkrati spominjalo na (zelene) rastline, ki bodo ponovno zrasle, ko bo sonce spet moèneje sijalo in se bo vrnilo poletje.

BOŽIÈEK Legenda o Božièku sega v 4. stoletje, ko je živel prijazni menih Sv. Nikola. Ta je bil znan po svoji dobroti in nesebiènosti, saj je vso svoje imetje razdelil revnim, ubogim in bolnim. Najbolj pa je znan po tem, da je rešil tri sestre, ki se niso mogle poroèiti, ker njihov oèe ni imel denarja za doto in bi jih bil zato primoran prodati v suženjstvo. Da bi jih rešil suženjstva in trpljenja, je Sv. Nikola skozi dimnik vrgel tri zlatnike: prvi je pristal v ognjišèu, drugi v èevlju in tretji v nogavicah, ki so se tam sušile. Zato otroci še danes na dan Sv. Nikole nastavljajo èevlje in nogavice, ki jih Miklavž (Sv. Nikola) napolni s sadjem in sladkarijami.

Najveè so k podobi božiènega drevesca prispevali Nemci. Tam so otroci sprva okraševali smreèice v gozdu, saj so bili preprièani, da jih bo tako okrašene Božièek lažje prepoznal in podnje položil darila. V 16. stoletju so nato kristjani smreèice prinašali že v svoje domove, kjer so jih okrasili z doma izdelanimi okraski, suhim sadjem, oreški, jabolki in piškoti. Mnogi verjamejo, da je bil protestantski reformator Martin Luther prvi, ki je jelko okrasil s sveèkami. Zgodba namreè pravi, da je Luthra nekega zimskega veèera na poti proti domu, prevzela lepota zvezd, ki so se lesketale skozi veje smrek. Da bi ponovno prièaral isti trenutek še svoji družini, je posekal smreèico, jo postavil v osrednji prostor in jo okrasil s sveèkami.

V èasu reformacije, so se protestanti odvrnili od Sv. Nikole, saj je bil ta preveè »katoliški«. Vsaka država si je zato omislila svojega »prinašalca daril«. V Franciji je (bil) to Per Noel, v Angliji Father Christmas, v Nemèiji Weihnachtsmann, na Nizozemskem Sinterklaas, ki so ga kasneje Amerièani preimenovali v Santa Clausa. Slovenskim, ruskim in ostalim slovanskim otrokom pa darila prinaša Dedek Mraz, ki so si ga omislili v èasu komunizma.

èez zimo ni bilo potrebno krmiti. Tako so bili dnevi ob koncu decembra za mnoge edini èas v letu, ko jim ni bilo potrebno skrbeti za hrano, saj so imeli zaloge svežega mesa. To je bil tudi èas, ko je pivo in vino dokonèno zavrelo in je postalo pripravno za pitje. Tako so ljudje v tem delu leta torej veliko jedli, pili, praznovali in se veselili ponovnega prihoda sonca in svetlobe. V obdobju zgodnjega kršèanstva, ko ljudje še niso praznovali Jezusovega rojstva, je bil glavni praznik velika noè. Jezusovo rojstvo kot praznik so uvedli šele v 4. stoletju, z namenom, da bi pridobili vernike. Tako so združili poganski praznik kolin in popivanja z rojstvom Jezusa Kristusa in ga predstavili za nekaj dni, na 25. december. V Svetem pismu namreè nikjer ni podatka o datumu, ko naj Jezus »privekal na

Božièek

Božièek je dobil današnjo podobo v zaèetku 19. stoletja, ko je Clement Moore napisal pesem A Night before Christmas, v kateri opisuje Božièka kot debelušnega in prijaznega dedka, z vreèo daril in sanmi, ki jih vleèejo jeleni. Nekaj let za tem so v znani ameriški reviji objavili razliène ilustracije Božièka, kot debelušnega dedka z dolgo belo brado. Konèni izgled pa je ta dobri mož dobil v oglasih za Coca-Colo, med leti 1931 in 1964. V njih je belobradi dedek obleèen v rdeèo obleko, obrobljeno z belim krznom, usnjene škornje, na glavi pa ima poveznjeno kapo z belim cofom. ZAKAJ KRASIMO JELKO? Že poganska ljudstva so v èasu zimskega sol-

Do danes so suho sadje, sveèke in oreške v veèji meri zamenjale svetleèe buèke, elektriène luèke in blešèeèi trakovi. ZAKAJ SE OBDARUJEMO? Za obdarovanje, naj bi bili najbolj zaslužni sveti trije kralji, ki so Jezusu prinesli darila. Obièaj obdarovanja, kot ga poznamo danes je postal popularen šele v 19. stoletju, s pojavom modernega Božièka. Danes, ko si mnogi Božièa skoraj ne moremo predstavljati brez daril, velikokrat pozabljamo, da bistvo tega praznika niso številna darila, temveè veselje, druženje z bližnjimi in mir. Škoda, da ni Božiè vsak dan!?

Predpraznièno

december 2004

EL COLLEDAR ZA NUOVO LET O ( ALI

KAKO POSKRBETI ZA PROMOCIJO NAŠEGA LETNIKA NA

MF) Ana Perpar

Vse skupaj se je zaèelo, ko je Nadan pri Lei doma s pogledom ošvignil koledar (ja, tisti koledar, ki si jih punce druga drugi za novo leto podarjamo z besedami: »No, èe že navjo v tvoji postli, bojo pa vsaj na tvoji steni, ha ha…«), na katerem se je dvanajst bajnih moških brez sramu razkazovalo zgoraj brez. No, vsi vemo, da se vsi plazovi zaènejo s tem, da se po poboèju zakotali majhen kamenèek… Teden kasneje je bil naš colledar že natanèno opisan, orisan, do konca predebatiran in oskubljen do potankosti (Nadan je celo doloèil dvanajst deèkov, po enega za vsaki mesec. Sebe je doloèil kot Mister Oktobra. Zakaj? Oktober = Vinotok. Konec koncev je vendarle Slovenec.). Vendar je colledar še kar dolgo èasa trmasto vztrajal kot šala, »running joke«, in se s tega mesta ni in ni hotel premakniti. Vsake toliko èasa se je nekdo oglasil z »Ma, a ne bi blo kul, èe bi mi to res nekak skoz spravili?«, ki pa nikoli ni bil resno mišljen. Nakar se je konec oktobra (ali pa zaèetek novembra) cela stvar èez noè zaèela jemati blazno resno (»Ja, ma kaj je zdaj z našim koledarjem?« »Ma, bo kaj zdaj ali ne bo niè?«). Jaz in Lea sva bili enoglasno izbrani za èlanici organizacijskega komiteja. V prevodu je to pomenilo, da sva morali midve hoditi naokoli in moriti folku, Nadan in Gabrijel pa s konstruktivno kritiko izboljšati najine ideje. Hoèeš noèeš smo zaèeli z ovohavanjem atmosfere na faksu. Bi konec koncev koga zanimal ta koledar, bi bil kdo pripravljen dejansko dati denar zanj? Odziv naših kolegov sploh ni bil tako negativen, nikakor. Še posebej ženski del je idejo pozdravil z dobršno mero navdušenja. Naslednji korak je bil malce težji. Deset fantov smo morali preprièati, da se slikajo zgoraj brez za colledar (dva, t.j. Nadan in Gabrijel, sta se kot pobudnika cele akcije že vnaprej strinjala s tem, da bo celotna populacija MF lahko obèudovala njune pektoralne mišice…). Veèina izbrancev se je strinjala, za dva ali tri smo pa brez problemov našli zamenjave. Nato smo zaèeli iskati tiskarne, ki bi nam, obubožanim študentom, po èim manjši ceni natisnile 150 izvodov colledarja v kolikor toliko kvalitetni izvedbi. Podrobnosti niso pomembne, važno je le, da je naše iskanje na koncu obrodilo sadove. Našli smo tiskarno, Velièastnih dvanajst je komaj èakalo snemanje (nekateri z malo veè, drugi z malo manj navdušenja), zdelo se nam je, da nam gre konèno vse po maslu. Nato je celo stvar poèasi zaèenjala ovijati megla. Nekaj manekenov je odpovedalo (nekateri tudi manj kot en teden pred snemanjem), vendar smo vseeno napeli mišice in z zadnjimi moèmi našli zamenjave za zamenjave, tako da stvar konèno spet dobiva svoj prvotni zagon. Èez dva dni imamo snemanje (ta èetrtek, takoj po interni… V bistvu, èe koga zanima, nam

lahko pride držati reflektorje, ker nimamo stojal. Bo tut pijaèa. Pa pice. Kako vas ne zanima? Ste ziher? Pol pa niè…). Kar meni ni jasno, je dejstvo, da je ljudem tako nerodno skoèiti pred kamero. Mogoèe bi govorila drugaèe, èe bi morala pred objektivom razkazovati žele na svojem trebuhu (in stegnih in bokih in rokah…) in misliti, da bodo ta moj žele mogoèe videli vsi moji študijski kolegi. Ampak konec koncev nihèe ni popoln. Kaj no, po moje se do smrti ne bom znebila tistih nekaj odveènih kilogramov, ki mi prepreèujejo nošenje tiste super ozke oblekice iz Zare (in ki je v bistvu ful poceni. Pa še barva mi ful paše) ali pa tistih enostavno norih Dieselovih kavbojk. Saj vem, da je ful klišejsko nakladati o tem, da je prava lepota tista znotraj ljudi (aja? Kdo poleg nefrologa se bo pa vame zatreskal zaradi mojih bujnih ledvic?), ampak po pravici povedano sem raje malo bolj obilna deklina, ki ima prijatelje, kot pa zadrgnjena, nevrotièna suhica, ki v teku celega dneva vase spravi dva

lista solate in en tic-tac. Dragi bralec, medtem ko bereš tale prispevek, je usoda našega colledarja že zapeèatena. Preprièana sem, da nam bo uspelo in da bo rezultat našega truda vreden ogleda. Èe te muèi radovednost, pa stopi do enega izmed

fantov na sliki in ga pobaraj, èe je še kakšen izvod na zalogi…

Za zimske dni :: KNJIŽNI KOTIÈEK

BEREM, TOREJ SEM Arto Paasilinna: Tuleèi mlinar Jasna Bordon Po zgledu naših slovenskih èasnikov, ki nas že vrsto mesecev »bombardirajo« z vrsto knjižnih uspešnic, smo se tudi mi odloèili za tovrstno promoviranje branja knjig. A da ne bo pomote. Knjig ne bomo podarjali, zgolj predstavili vam bomo njihovo vsebino, potem pa ste na potezi vi. Res je, da smo si ljudje po mnogih plateh razlièni, kar se odraža tudi v literaturi, ki jo nekdo prebira. Toda mislim, da vam lahko ponudim knjigo, ki bo navdušila marsikoga izmed vas. To je Tuleèi mlinar finskega kultnega pisatelja Arta Paasalinne. Ta na svojsten naèin, poln humorja, poda zgodbo, ki se nam sprva zdi smešna, a v resnici vzbuja grozo. Zdaj pa nekaj malenkosti o knjigi, pa spet ne preveè, da vas ne bi odvrnila od branja. Dogajanje je postavljeno na Finsko, deželo obsežnih gozdov, rek in ledenikov. Glavni junak novele je mlinar Gunner Huttunen, ki s svojim prihodom prinese nelagodje v vas. Vašèani ga oznaèijo za neumneža, ker se odloèi popraviti stari mlin. Kdo drug bi se lotil tako absurdnega projekta? Poleg tega pa v trenutkih samote in žalosti Huttunen tuli. Tuli tako glasno, da vznemiri vse vaške pse, ki s svojim lajanjem prebudijo vašèane. Takih noèi je mnogo, zato se ga vašèani hoèejo znebiti. Toda kako? Ponudi se jim odlièna zamisel: zapreti nepredvidljivega motilca v psihiatrièno bolnišnico. Za uvod naj bo to dovolj. Zgodba je oèarljiva, privlaèna, polna toplega humorja in soèutja do trpeèega èloveka, zato KNJIGO V ROKE in sami presodite, ali je res tako!

Prednovoletni koledar

Predpraznièno

HUMOR

»Doktor, ste preprièani, da imam pljuènico? Enkrat sem slišala o nekom, ki so ga zdravili za pljuènico, pa je na koncu umrl zaradi tifusa.« »Brez skrbi, meni se to ne bo zgodilo. Èe zdravim nekoga s pljuènico, bo tudi umrl zaradi pljuènice.« »Doktor, lepo vas prosim, morate mi pomagati! Roke se mi tresejo ves èas!« »Veliko pijete?« »Niti ne – veèino polijem!« Zdravnik: »Imam zelo slabe novice – imate raka in Alzheimerjevo bolezen.« Pacient: »No, vsaj raka nimam!« Možakar je šel k zdravniku zaradi hudega prehlada. Zdravnik mu je predpisal neke tablete, vendar niso niè pomagale. Ob naslednjem obisku mu je dal injekcijo, pa se ni stanje niè izboljšalo. Ob tretjem obisku pa je zdravnik rekel: »Pojdite domov in si pripravite vroèo kopel. Ko se okopate, odprite na stežaj vsa okna in nagi stojte na prepihu.« »Ampak doktor,« je protestiral pacient, »èe bom naredil to, bom dobil pljuènico!« »Vem,« odgovori zdravnik, »pljuènico znam pozdraviti.« Veterinar se je slabo poèutil in je šel k zdravniku. Zdravnik ga je spraševal vse obièajne stvari – o simptomih, njihovem zaèetku in trajanju…, ko ga je veterinar prekinil: »Poèakajte, sem veterinar. Svojim pacientom mi ni potrebno postavljati takih vprašanj; samo pogledam jih in lahko povem, kaj je narobe. Zakaj ne morete tega storiti še vi?« Zdravnik je prikimal, ga pogledal od glave do pet, napisal recept in mu ga izroèil: »Izvolite! Èe to ne bo pomagalo, vas bomo seveda morali uspavati.« Kakšna je razlika med splošnim zdravnikom in specialistom? Prvi zdravi, kar imaš, drugi misli, da imaš, kar zdravi. Kaj je dvojno slepa študija? Dva ortopeda, ki bereta elektrokardiogram. Koliko zdravnikov potrebujemo, da zamenjamo žarnico?

Humor

Odvisno od njenega zdravstvenega zavarovanja. Nobenega. Reèejo ji, naj vzame dva aspirina in pride na kontrolo èez 3 dni. Nobenega. Samo podpišejo mrliški list in poklièejo v mrtvašnico. Nobenega. Diagnosticirali bi depresijo in predpisali benzodiazepine. Samo enega, vendar ima sestro, ki mu pove, kateri konec se privije noter. Tri. Enega, da najde specialista za žarnice, enega, da najde specialista za inštalacijo žarnic, in enega, ki bo uredil stroške z zavarovalnico. Koliko kirurgov potrebujemo, da zamenjamo žarnico? Nobenega. Poèakali bi na primernega donorja in transplantirali nitko. Tri. Radi bi odstranili še okov žarnice, ker ga trenutno ne uporabljaš. Koliko veterinarjev potrebujemo, da zamenjamo žarnico? Tri. Enega, da zamenja žarnico in dva dodatna, ki se pritožujeta, da zdravniki zaslužijo desetkrat veè za enak poseg. Koliko fizioterapevtov potrebujemo, da zamenjamo žarnico? Nobenega. Žarnici pokažejo nekaj vaj in upajo, da bo ob naslednjem obisku delovala malo bolje. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani so bili štirje napihnjeni študenti, ki jim patologija ni povzroèala nobenih težav. Na kolokvijih so že imeli zagotovljene desetke. Bili so tako samozavestni, da so se zadnji vikend pred izpitom, ki je bil v ponedeljek zjutraj, odpeljali na nek žur k prijateljem v Maribor. Res so se zabavali, vendar so zaradi hudega žura in nekaterih substanc prespali celo nedeljo, tako da so se vrnili v Ljubljano šele v ponedeljek zgodaj zjutraj. Namesto da bi pisali izpit, so se odloèili, da bodo po koncu šli k profesorju in mu pojasnili, zakaj so manjkali. Razložili so mu, da so šli za vikend v Maribor, vendar so se nameravali vrniti dovolj zgodaj, da bi se še lahko malo uèili in nato prišli na izpit. Pa so imeli smolo, poèila jim je guma na avtu, niso imeli rezervne in niso mogli dobiti pomoèi zelo, zelo dolgo èasa. Tako so zamudili celo izpit. Profesor je premislil in jim dovolil, da bodo opravljali izpit naslednji dan. Fantje so se razveselili in si oddahnili. Tisto noè so študirali in drugo jutro ob 8:00 prišli na izpit. Vsakega je poslal v svojo sobo in jim izroèil teste, sestavljene samo iz dveh vprašanj. Prebrali so prvo vprašanje, vredno pet toèk. Bilo je nekaj enostavnega v zvezi z amiloidozo. »Kul,« so si mislili vsi hkrati, vsak v svoji sobi., »to bo pa èisto enostavno.« Vsak izmed njih je hitro rešil prvo vprašanje in nato obrnil stran. Na drugi strani je pisalo (za 95 toèk): »Katera guma?«

Žena: »Moj mož misli, da je satelitski krožnik.« Psihiater: »Ne skrbite, ga bom že pozdravil.« Žena: »Noèem, da ga pozdravite. Hoèem, da ga nastavite na movie channel!« Sestra: »Doktor, moški, ki ste ga pravkar obravnavali, je kolabiral na vhodu. Kaj naj naredim?« Doktor: »Hitro ga obrnite okoli, da bo izgledalo, kot da je šele prihajal!« Zdravnik in njegova žena sta ležala na plaži, ko je mimo prišla lepa, mlada blondinka v majhnem, tesnem bikiniju. Blondinka je pogledala zdravnika, se zapeljivo nasmehnila in mu zašepetala: »Živjo, korenjak, kako si kaj?« Nato je pomenljivo pomahala in odšla. »Kdo je bila to?!« je vprašala žena. »Eeee, samo ena ženska, ki sem jo spoznal poklicno,« je zajecljal zdravnik. »A res?« je ostro odvrnila žena, »v èigavem poklicu? Tvojem ali njenem?« Profesor fizike je na gimnaziji razlagal posebej zapleteno enaèbo, ko ga je zmotil bodoèi medicinec. »Zakaj se moramo uèiti te neumnosti?« je nejevoljno zagodrnjal. »Za reševanje življenj,« je odgovoril profesor. Nekaj minut kasneje se je dijak zopet oglasil: »Kako vendar fizika rešuje življenja?« Profesor je nekaj èasa gledal dijaka, ne da bi kaj rekel. »Fizika rešuje življenja,« je konèno nadaljeval, »ker idiotom prepreèuje vpis na Medicinsko fakulteto.«

Predpraznièno

december 2004

KRIŽANKA

1 - svedrasta bakterija, povzroèitelj kolere 2 - požiralnik 3 - grška osvobodilna fronta iz l.1941 4 - sestavina dreves 5 - proizvajalec malih in gospodinjskih aparatov 6 - avtomobilska oznaka Portugalske 7 - matematièna oznaka za polmer kroga 8 - Ana Dežman 9 - najhladnejši letni èas 10 - ameriški jezikoslovec Chomsky 11 - izdelovalec irhovine 12 - kalij 13 - simbolièno znamenje, znaèka 14 - podroèje, kjer lahko iz prostora izstopimo 15 - dušik 16 - skrivnostna sveta posoda, ki so jo iskali vitezi 17 - grška tragièna junakinja, Ojdipova hèi (tudi drama Dominika Smoleta) 18 - ameriški igralec Conrad 19 - naša strupena kaèa 20 - junakinja iz nordijske mitologije (Nibelungi) 21 - židovska država na bližnjem vzhodu 22 - osebni zaimek vikanja 23 - modni oblikovalec Christian 24 - kisik 25 - ministrstvo za zdravje 26 - gel za gojenje bakterij 27 - glavno mesto Moravske 28 - prvi dve èrki abecede 29 - neurejeno življenje umetnikov 30 - indijski junaški ep 31 - direktor KD Group, bivši èlan Lublankih psov, Matjaž 32 - Robert Fink Èadež 33 - Amnesty International 34 - namakanje tkiv (npr. kokonov sviloprejk) ali raz padanje trupla v vlagi 35 - èlan skupine globulinov, imunoglobulin 36 - Gospodinjski Aparati 37 - avtor Jamesa Bonda, Fleming 38 - rimska 1000 39 - Valerija Isteniè 40 - francoska tovarna avtomobilov 41 - gospa (okrajšava) 42 - inicialke l.1963 ubitega predsednika ZDA 43 - primorska domaèa jed 44 - muslimansko moško ime (premetanka DARE)

Križanka

45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91

nekdanji avstrijski smuèar Hans dušik osma èrka ozvezdje grškega junaka danski nobelovec, odkritelj vitamina K (drugi del zveze daj-dam) - klevetanje - Rita Mae - angleški junak Robin - avtomobilska oznaka Malte - mednarodni fond za pomoè otokom - priseljenec - zvok z doloèeno višino - glavni junak filma Jalla, Jalla! - nadležna žuželka, ki pièi - pripadnik plemena Sasov - pritisk - kraj na Dolenjskem, tudi èlanica Foxy Teens - mednarodna organizacija za standardizacijo - neponovljivost - drugi samoglasnik - veèja skupina pevcev - igralec Neeson - pevka Fitzgerald - štirinajsta èrka - religija, zaupanje, tudi žensko ime - Gorica - oranžada - drugi, peti in prvi vokal - ameriški harfist in skladatelj Carlos - dramski junak De Bergerac - poljski skladatelj Frederic - žlahtni plin (Ar) - naš literat Gruden - TV voditelj Stojan - nekdanja jordanska kraljica - pristanišèe v Maroku in naslov znanega filma - junak Eneide - cilj pri nogometu - ameriški igralec George (ER) - del oèesa, tudi stroènica - luknjaè (starinsko) - debela palica - izviren naslov filma Stevena Spielberga o deèku robotu - Zavrl Helena - Hubert Robert - del obraza - osemnajsta èrka

92 - izbrana družba, izbranci 93 - bivališèe umrlih 94 - uprava združenih narodov za pomoè in obnovo med in po 2. svetovni vojni (znani po paketih hrane) 95 - konjski tek 96 - vzrok, motiv 97 - nikalnica 98 - velikan, sin Gee 99 - egipèanski bog sonca 100 -produkt, ki nastane pri razgradnji beljakovin 101 -Kranj 102 -avtomobilska oznaka Vietnama 103 -skrajšan izraz za povodnega konja 104 -površinska mera 105 -strupena kaèa, kobra 106 -Jugoslovanska narodna armada 107 -prva ženska 108 -avtomobilska oznaka Španije 109 -kositer 110 -televizija 111 - amper 112 - umetnost 113 - ati 114 - Nika Rozman 115 - Eric Nolan

Nagradna igra Pravilno rešitev gesla oddajte v Erektorjev nabiralnik (pripišite elektronski naslov) ali pošljite na: erektor@dsms.net. Nagrajenec bo obvešèen po elektronski pošti. Tokrat podarjajo Kinematografi Kolosej 4 vstopnice za ogled filma po izbiri v kinocentrih Kolosej v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Celju. V prejšnji številki Erektorja sta bila izžrebana Nina Pokorn (2 karti za Malo sceno MGL) in Janez Breznik (2 karti za Veliki oder MGL). Èestitamo!

Fotoreportaža

MEDICINSKI RAZGLEDI V SLIKI IN BESEDI Jana Kenda, Špela Pretnar Èlanki. Pri urejanju èlankov za MR in razne suplemente (npr. Imunološki zbornik, Potovalna medicina, ORL itd.) seveda ne gre brez visoke tehnologije. Trenutno premoremo 4 mašine, ki so na žalost že precej v letih, tako da stalno povzroèajo težave. Po domaèe povedano, kadar stvar nujno potrebuješ, nikoli ne deluje, kot bi bilo treba.

Publikacije. MR poleg rednega izdajanja revije skrbijo tudi za izhajanje številnih drugih publikacij, o èemer se lahko preprièajo predvsem študenti višjih letnikov. Opomba za 4. letnik: RECEPTUR nimamo, ker na farmi menda pripravljajo prenovljeno izdajo, stare pa žal nimamo veè na zalogi. Mi pri tem nimamo niè zraven, saj èakamo na komando 'od zgoraj'. Podobno velja za Kirurgijo, kjer se še ne ve, èe nam jo bo uspelo dobiti za 9 jurjev.

Žiga. Vzorno skrbi za našo propagando. Fotografski objektiv ga je ujel ravno v trenutku, ko se je ubadal s pereèimi vprašanji, kot so, kako pridobiti èimveè novih naroènikov med medicinci, prodati èimveè izdanih publikacij, preprièati profesorje, naj v pomoè študentom napišejo èimveè preglednih èlankov, ki nam bodo v pomoè pri študiju za izpit. Glede na izraz njegovega obraza stvari jemlje resno, kot se za MR-jevca spodobi.

Medicinski razgledi

Debata. Za usklajeno delovanje nujno potrebna stvar. Dostikrat preseže teme, ki se dotikajo našega neposrednega delovanja. Helena v akciji. Uradne ure imamo ob ponedeljkih, torkih in èetrtkih od dvanajstih do pol dveh. Takrat lahko dvignete novo številko revije, nabavite potrebno (kak Kirurški praktikum ali Nevrološko preiskavo). OK, kadar imate sreèo, lahko stvar opravite tudi izven tega èasa, èeprav nad tem uredniški odbor ni ravno navdušen.