Erektor 1 November 2003 by Drustvo studentov medicine Slovenije (DSMS)

ĹĄtudentski Ă¨asopis Medicinske fakultete

november2003

letnik 01.01

000SIT

uvodnik

november2003

Tišina je padla

"Brez Coca-Cole vojaki sploh ne streljajo!" je med drugo svetovno vojno vpil Einsenhower . Kriva je bila seveda Mae West, ko je s svojimi bujnimi oblinami navdahnila oblikovalce Coca-Cola steklenice. Samo še èudaki danes vizualizirajo njen stas. Tako se tudi malokdo spominja španske plesalke Pepite d'Oliva. Kockasta tkanina, pepita vzorec, ki skozi nihanje zgodovine postaja predmet množiènih obsesij, se imenuje po njej. Povsod kombinacija èrno-bele, karirasti šali, nogavice, klobuki in kravate, Pepite d'Oliva pa nikjer. Imena posameznikov paè tonejo v pozabo. Da škotskega inžinirja J.L. Mc Adama ne omenjam. Le zakaj se makadamu reèe makadam? Ko je kaj preveè samo po sebi umevno, se o tem ne sprašujemo, ne? Tako je tudi z vampirji. Svojèas smo tiho verjeli in obenem skrivnostno dvomili v njihov obstoj. Ampak znanost je vse razkrinkala. Zelo preprosto je, gre le za akumulacijo uroporfirinigena I, ki v sintezi hema nastaja namesto uroporfinogena III. In simptomi? V UV-svetlobi vam fluorescirajo zobje, vaš urin je rdeè, zapirate se v temne prostore in…ja, nagnjeni ste k pitju krvi. Èe bi naštete znake opazili pri svojem sosedu, najbrž ne bi hodili mirne duše po svetu. Pred nekaj stoletji bi zakrièali: "Vampir!!!", danes lahko le zamajete z glavo in se tiho potožite: "Ah, spet ta uroporfirinogen sintaza …" Znanost torej razbija mite. Uèenost trga poetiko. Je pa tukaj še Erektor, ki podira èasopisno zatišje na naši fakulteti. Kdo so Mae West, Pepita d'Oliva in J.L. Mc Adam, ste že izvedeli. Ko boste hoteli vedeti še veè, listajte naprej! Se bo vpisal v zgodovino, kdor bo prvi zavpil:

"Brez Erektorja medicinci sploh ne študirajo!?"

kje je kaj?

S t va r n i k i GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA Martina Turk UREDNIŠKI ODBOR Polona Maver Petra Tomaževiè Maja Tripar Irena Vreèar LEKTORIRANJE Petra Trpin TEHNIÈNI UREDNIK Lovro žiberna STALNI SODELAVCI Vid Arnejšek Rok Devjak Andrej Grajn Aleksandra Mohar Ana Perpar Alenka Vittori Duško Zagoranski Primož žužek PRI TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE: Vid Fikfak žiga Jan Ajda Skarlovnik Gregor Zemljiè Matija žardin ILUSTRACIJE: Marjana Udoviè OBLIKOVANJE: Martin Lovreèiè TISK: Maèek Tisk s.p., Celje NAKLADA: 700 izvodov IZDALO: Društvo študentov medicine Slovenije, Korytkova 2, Ljubljana E-NASLOV: erektor@ksmf.org

V s e b i n a UVODNIK Tišina je padla. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 01 .. AKTUALNO & POLEMIÈNO Videti preko trojan. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 04 Kaj pa o tem pravijo Študenti. . . . . . . . . . . 04 Stavimo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 06 06

INTERVJU Prof. Dean Ravnik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 07 NA SCENI Prvi dan. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Mami, oèi ni mi treba v Frankfurt. . . . . . . . .12 S koncerta patologov. . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 . POD TUJIM NEBOM Dopisništvo iz Izraela. . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 . Dunaj, AKH, Erasmus in še kaj.... . . . . . . . . .16. . Razpisi praks in elektivov za leto 2004. . . . 18 . Kalkuta, Kalkuta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 NAPOVEDNIK 20 November 2003 & December 2003. . . . . . .

PRIPRAVLJA SE... Porgy & Bess & Cor. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 .. . Kondom Party. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 .... Umetniške delavnice. . . . . . . . . . . . . . . . . . .22 Strokovna ekskurzija v Beograd. . . . . . . . . .22 ... INTERVJU Janko Vlaoviè. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 ... POLJUDNO & ATRAKTIVNO Fobije; strah ima velike oèi. . . . . . . . . . . . . . 26 .. Medicinske Zanimivšèine. . . . . . . . . . . . . . . 27 .. RETRO Ankete o pedagoškem delu profesorjev. . . 29 .. Veèer poezije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30 ... Umotvor. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31. TOK ZAVESTI Fakultete medicinske ergonomija . . . . . . . .33 .. ŠPORT & REKREACIJA Pisati o èemerkoli. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 . Zdrav duh v zdravem telesu. . . . . . . . . . . . . 34 .. Erektorjeva nagradna igra. . . . . . . . . . . . . . 35 .. ZADNJE BESEDE Os dolgoèasja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37 . Kratek diskurz o imenu. . . . . . . . . . . . . . . . .38 ..

aktaulno & polemièno

november2003

Videti preko Trojan

anonimni pisec

Desetletje in veè nazaj smo se Slovenci kot del bivše jugoslovanske periferije na veliko pritoževali zaradi centralizacije. Takrat je bil nedvomen center države Beograd in posredno Srbija. Vsaka država, tudi federativna, rabi svoj center, tu ni dvoma. Po enajstih letih nove države je situacija podobna. Imamo center, Ljubljano, in periferijo, vse ostalo. Razlike so nedvomno, princip pa enak. In stvari se vedno bolj usmerjajo v center. Zaradi vsega tega sem bil toliko bolj prijetno preseneèen, ko sem slišal, da se bo uresnièil tako dolgo naèrtovani projekt tretje univerze na Primorskem. Še bolj sem pa bil preseneèen, ko sem zvedel za projekt medicinske fakultete v Mariboru. Kot medicinca me bolj zanima ideja slednjega in možnosti, ki se odpirajo z njeno realizacijo. Kdor je do sedaj hotel študirati medicino pri nas, je imel toèno eno možnost. Alternative temu so medicinske fakultete v tujini, ki pa so v Zahodni Evropi zelo drage, tistih v bivši Jugoslaviji pa ti ne priznajo. Obenem jih moraš prav tako plaèati, na nobeni pa ni študija v slovenšèini. Toèno ta ena možnost izbire pri nas mi spet zbuja asociacije na bivše jugo èase socializma. Saj veste, ob odloèitvah se ti ni bilo treba sekirati, kako bi se odloèil, saj druge možnosti sploh imel nisi. In to je po mojem mnenju glavni argument za drugo medicin-

sko fakulteto. Možnost izbire je prvi pogoj za kvalitetnejše delo. Konkurenca pa je najveèja vzpodbuda za kvaliteto. Nuja najbolj vzpodbudi napredek, sedaj pa vlada ravno nasprotno stanje. Se spomnite sto tisoè tolarjev letne šolnine, ki so nam jih hoteli zaraèunati za izboljšanje kvalitete študija? Konkretna konkurenca bi tak uèinek nekajkrat poveèala. Položaj v Sloveniji je trenutno takšen, da primanjkuje zdravnikov. Kratkoroèna rešitev je vsekakor "uvoz" zdravnikov, ki pa ga v veliki meri prepreèuje specifiènost slovenskega jezika, katerega znanje je pogoj za delo pri nas. Tudi v prihodnosti nas bo to naredilo razmeroma nedostopne za veèino tujih zdravnikov. Dolgoroèna rešitev tega problema pa je vsekakor lastno izobraževanje zadostnega števila zdravnikov. Zaradi starostne strukture zdravnikov bo pomanjkanje v prihodnosti samo še veèje. Logièna in dolgoroèna rešitev tega problema je poveèevanje števila vpisanih na fakulteto. Pomisliti pa moramo tudi na to, da ljubljanska fakulteta nima neomejenih možnosti vpisa. Ponazoritev že sedanje prostorske stiske bom pokazal na primeru svojega letnika, sedanjega èetrtega. Trenutno nas je v letniku okoli sto šestdeset. že s takim številom so imeli lani obilo preglavic, kako nas razporediti v skupine za vaje na

text

Kaj pa o tem pravijo študenti? Petra Tomaževiè, Maja Tripar Anketa, anketa, anketa….. Kaj pravijo študenti o novi MF? Kako so se na to odzvali Štajerci, kako Ljubljanèani? Zakaj jim je ideja o novi MF všeè in zakaj ne?

76% študentov se z ustanovitvijo strinja, 20% je proti, 4% pa je neopredeljenih. Znotraj posamezne regije je to razmerje drugacno:

Zakaj se je 76% študentov strinjalo? Veèina vidi v novi fakulteti zdravo konkurenco, decentralizacijo države, razbremenitev ljubljanske MF in seveda veè zdravnikov. Poleg tega predstavlja veè možnosti za dijake, ki si želijo študirati medicino, Maribor je nekaterim študentom bližji kot Ljubljana, pa še cenejši je.

“Èe bo ljubljanska fakulteta imela konkurenco, se bo trudila izboljšati kvaliteto študija in ne bo veè imela monopola, razmere za študente bodo boljše.” “Sem proti centralizaciji, èas je, da tudi druga mesta pridobijo na veljavi, tako v šolstvu kot na ostalih podroèjih.” “Zdi se mi v redu, da se tudi take stvari dogajajo zunaj Ljubljane, da se razvije drugaèen, manj konzervativen sistem pouka.” “Ne bo potrebno uvažati tujih zdravnikov iz EU. Ljudje namreè bolje razumejo zdravnika, èe z njimi govori v njihovem jeziku.”

aktaulno & polemièno

Kaj pravi druga stran? Prevladuje mnenje, da bo za MF v Mariboru primanjkovalo tako sredstev kot pedagoških kadrov, tudi predklinika bi bila slaba. Kvaliteta med zdravniki bi padla, saj bi letno sprejeli veè študentov in s tem bi bila tudi omejitev vpisa.

mikrobiologiji, patologiji in patofiziologiji. Še huje pa je letos na predavanjih iz kirurgije, kjer je obvezna 70% prisotnost. V predavalnico z okoli sto sedeži se mora stisniti sto šestdeset medicincev, petinštirideset stomalogov in še kdo iz višjih letnikov, ki zbira bonus toèke na simpozijih. Vseh skupaj se utegne nabrati veè kot

“Še za MF v Ljubljani je premalo denarja. Manj je denarja, manj uèinkovit je pouk.” “že tako ali tako je premalo ustreznih profesorjev. Pa tudi program, kakršnega nameravajo imeti, se mi ne zdi dovolj dober.” “Najprej naj posodobijo to v Ljubljani, potem pa naj ustanovijo novo.” “Potreba po novi MF je predvsem politiène narave in ne toliko resnièna potreba oz. rešitev kolapsa sistema (pomanjkanje zdravnikov).” Z ustanovitvijo MF v Mariboru se veèinoma strinjajo prvi letniki, ki v tem vidijo dodatne možnosti vpisa, saj so do pred kratkim s tem imeli težave. Višji letniki, ki pa poznajo težave ljubljanske fakultete (predvsem finanène narave), so proti ustanovitvi, ker bi to pomenilo zmanjšanje že tako majhnih sredstev.

Splošna bolnišnica Maribor - novo medicinsko izobraževalno središèe?

dvesto ljudi. Nekateri sošolci pridejo že eno uro prej, da si rezervirajo sedež. Jaz naèeloma prihajam nekaj minut pred zacetkom ali pa toèno ob uri in lahko sem sreèen, ce dobim kakšno mesto na stopnicah (vèasih celo takšno s pogledom). Predstavljajte si razmere èez nekaj let, èe se bo nadaljeval trend poveèevanja števila vpisanih študentov. Zagotovo ne bi hotel biti eden izmed dvesto petdesetih študentov, ki se bodo drenjali v predavalnici KC 2, ki ima okoli sto sedežev. Kapaciteta MF ima paè svojo mejo, kar je samo še eden od razlogov, ki govorijo za medicinsko fakulteto v Mariboru. Prej sem govoril o možnosti izbire kot o zagotovilu bolj kakovostnega dela zaradi konkurence. Še boljša možnost bi bila, èe bi dejan-

sko lahko izbirali med alternativnimi sistemi študija. Vsekakor bi lahko bilo dosti predavanj zanimivejših oziroma bi bil pristop lahko boljši, kot je "ex catedra". Sicer se pri nas stvari poèasi spreminjajo, toda jaz še vedno ne opazim razlike med predavanji, simpoziji in seminarji. Ponavadi med temi izrazi ni razlike v vsebini, ampak gre le za razlièno poimenovanje istih stvari. Še vedno študentje najbolj razloèujemo razlike v pouku po kriteriju "obvezno" ali "neobvezno". Fakultete so rigidni in nemalokrat zarjaveli sistemi, ki jih je zelo težko spreminjati. V takšnem sistemu pa je tudi vsako napredovanje poèasno in nemalokrat odvisno samo od kadrovske situacije. Ko pa dejansko prideš do kakšnega pomembnejšega položaja, že mine ves polet. Ali ne bi bila druga fakulteta možnost, da se uveljavi mladi kader z obilo novih idej in elana? Poleg tega se je v dosedanji praksi mariborski kader pri kliniènih predmetih

po študentskih odzivih izkazal kot zelo dober. V prihodnosti bo študij vedno dražji. Pri tem ne mislim samo na neposredne stroške študija, šolnine, ki se ji v prihodnosti ne bomo mogli izogniti, paè pa tudi vse posredne stroške študija v nekem drugem kraju. Dejstvo je, da je Ljubljana zelo draga, tudi bistveno dražja od Maribora. Najemnina, hrana, vožnja z vlakom... Moramo pa tudi vedeti, da je vzhodna Slovenija eden revnejših delov države in tudi mesto najveèjega pomanjkanja zdravnikov. Najbolj logièno dejanje za rešitev teh dveh problemov bi bila nova medicinska fakulteta. Poleg vseh teh razlogov bi nova medicinska fakulteta v Mariboru ustavila trend, ki prestavlja vse pomembne ustanove v Ljubljano. Iz Ljubljane pa je vèasih težko videti preko Trojan, tudi za tiste, ki bi to morali.

Brucom, ki so se odloèili za študij medicine, so zaenkrat vrata odprta le v Ljubljani

aktualno & polemièno

Stavimo! Na koncu enega solidnejših predavanj profesor vpraša, èe ima kdo od študentov kakšno vprašanje v zvezi s pravkar predstavljeno snovjo. Študentje se za trenutek spogledajo, nekoliko zardijo, nato pa pogled usmerijo v tla in nestrpno èakajo, da se profesor konèno napoti iz predavalnice. Profesor pa, oèitno prièakujoè dano situacijo, v nekoliko grajajoèem tonu nadaljuje nekako takole. V Ameriki, kjer je predaval veè let, študentje neprestano skaèejo v besedo profesorju s komentarji in vprašanji. Še veè, pred prièetkom si preberejo najnovejše èlanke o temi predavanja in med seboj stavijo, kdo bo profesorju zastavil vprašanje, s katerim ga bo spravil v zadrego. Pri nas pa skozi celo predavanje niti enega vprašanja! Nad profesorjevimi besedami smo se nekoliko zamislili, seveda pa ni šlo brez šal na raèun zgodbe, èeš, pri nas pa profesorji stavijo med seboj, da študentje ne bodo zastavil niti enega vprašanja.

november2003

Gregor Zemljiè

Ameriški študent na tak naèin seveda zelo veliko odnese od predavanja, saj snov v veliki meri obvlada že pred predavanjem, samo predavanje pa je bolj kvalitetno, ker je možna diskusija med študenti in profesorjem, beseda pa teèe tudi o bolj specificnih in zanimivih problemih in ne zgolj o osnovah. (Med drugim pa je tudi profesor prisiljen, da se bolje pripravi na predavanje.) Kaj pa mi? Mi pridemo, èe sploh pridemo, na predavanje nepripravljeni. Kmalu po tem, ko profesor navede naslov in spregovori nekaj stavkov o osnovnih pojmih teme predavanja, se veèina študentov "izgubi". Nekateri prej, drugi malo kasneje, paè odvisno od osnovnega znanja, vsi pa še pred koncem prve tretjine. Nato nekateri samo še kot v transu zapisujejo po nareku, drugi pa nemoèno opazujejo dogajanje v predavalnici, vsem pa je jasno, da nekaj ni v redu. In jasno jim je, da ne morejo spraševati in diskutirati o neèem, kar so ravnokar

prviè slišali. Èe pa se komu le porodi kakšno vprašanje, pa je raje tiho, ker se mu zdi èudno, da tega ni vprašal kdo drug, in torej predvideva, da je vsem ostalim stvar jasna, in bi se z vprašanjem le osmešil, hkrati pa "iz solidarnosti" do kolegov ne želi podaljševati predavanja in s tem krajšati njihovega "zasluženega" odmora. Vzroka, da je pri nas tako zelo drugaèe kot v Ameriki, sta najmanj dva. Prvi je seveda razlika v osebnostnih znaèilnostih Slovencev in Amerièanov nasploh, kar je sicer vprašanje za sociologe. Drugi vzrok pa je naš sistem, ki ne vzpodbuja študenta k sprotnemu študiju in pripravi na predavanja, ali pa mu to celo prepreèuje. Težko je namreè hoditi na predavanja, biti na njih zbran, se sproti pripravljati nanja, hkrati pa se uèiti in opravljati izpite "za nazaj". In ravno ti zaostali izpiti v veliki meri hromijo sprotno delo. Zanje bi sicer lahko krivili študente same, èeš da se sproti ne potrudijo

dovolj, vendar se ta problem pojavlja pri veèini, kar kaže na napako v sistemu študija (ali pa nas je veèina nesposobnih in prelenih za ta študij?). In nenazadnje se želi vsak študent ob koncu leta uspešno vpisati v višji letnik in ne pretirano podaljševati že tako in tako dolgega èasa celotnega študija. Ta èlanek je napisan z željo, da bi se spremenila miselnost tako nas študentov kot tudi predavateljev in tvorcev sistema pouka na naši fakulteti. Le vsi trije skupaj lahko izboljšamo kvaliteto pouka. In zakaj ne bi mi študentje naredili prvega koraka? Torej, stavimo!

Ostali èlanki v tem èasopisu izražajo stališèa njihovih avtorjev ter uredništva in ne nujno tudi avtorja tega èlanka.

intervju

Prof. dr. Dean Ravnik predstojnik Inštituta za anatomijo

Polona Maver, Irena Vreèar

Dean Ravnik, professor, ki med prvimi pozzdravi bruce medicince in veèini tudi najbolj ostane v spominu.. Je èlovek, ki se v predavalnici odlicno poèuti.. V ocenjevalnih anketah študentov se vedno znajde pri vrhu in ravno te pohvale mu najveè pomenijo..

Ste zanimiv profesor; kakšni pa ste bili kot študent na MF, ste blessteli? Kot študent sem bil zelo povpreèen; je pa res, da so bile takrat zahteve popolnoma drugacne, povpreèje ni bilo tako pomembno. Dobro sem se nauèil tisto, kar me je zanimalo, kar me pa ni zanimalo, sem se pa nauèil 'tolk, da sem zlezu'. Tako sem potem nekaj izpitov veselo padel... Anatomija pa je bila moja prva desetka. Po tem, ko sem skoraj padel 1.letnik (v glavnem smo žurali in se uèili zadnje 3 dni pred izpitom) in videl, da tako ne gre, sem zares zaèel študirati anatomijo. Konec heca: v zaèetku semestra so se zaèela predavanja, mi smo pa v Pajzlu gulili knjige od jutra do sutra, tako da smo èisto pozabili, da se je zaèel pouk in so nas prišli iz predvojaške, ki je bila takrat obvezna, dol iskat... So sledile kakšne sankcije? Ne, predaval je polkovnik, ki je bil takrat že v pen-

zionu. Imel je èez 70 let, nas brucev je bilo nekje 150 v predavalnici, on pa je po pol leta po obrazu poznal vse.

A si Vi zapomnite študente v svoji predavalnici? Ja, kar precej, dobim neko intuicijo, kateri so bolj komunikativni, pripravljeni tudi na predavanju kaj povedati in se malo pohecati. Zapomnim si jih bolj po obrazih, po imenih vèasih po izpitu, èeprav potem dostikrat vse zmešam. Se mi je že zgodilo, da sem kasneje nekoga vprašal, kako mu gre pa pafi, pa me je èudno pogledal, èeš da je že v petem letniku. Kako se je spremenil sisstem študija od vaših študijsskih èassov pa do zdaj? Kar precej se je spremenilo: nekaj predmetov se je razdelilo na manjše Fiziologija in fiziološka kemija na Biokemijo II. in Fiziologijo; pa kasneje na kliniki se je uvedlo precej novih stvari, npr. anestezi-

ologija, družinska medicina. Spremenil se je tudi režim, predvsem glede ponavljanja izpitov: drugiè je bilo treba izpit nujno narediti. Na tretji, komisijski izpit sta šla dva, trije študentje, za katere je cel letnik vedel; danes je takih ena tretjina.

Študentov na medicini je vedno veè, letoss je 220 vpissanih v 1.letnik; vaš komentar? Veliko težje je delati, skupine na vajah so veèje, v predavalnici se težko vzpostavi kontakt, tako da je po mojem mnenju ta vpis šel preko meje. Prvi letniki to še preživijo, vprašanje je, kaj bo v 5. in 6.letniku, s pacienti. Predavate tudi na Fakulteti za šport in študentom farmacije; opažate kakšne razzlike med študenti? Povsod so malo drugaèni,

vsaki luštni po svoje. Vaje za njih so bolj ciljane: farmacevti obravnavajo bolj prebavila, dihala in KVS, difovci pa lokomotorni sistem.

Predavate tudi v

tujini? Ja, na Dunaju sem predaval in vodil vaje; nekaj èasa me je imelo, da bi ostal kar tam. To je bilo takoj po naši osamosvojitvi in je bil problem zaradi državljanstva. Lani sem predaval tudi na Reki, kjer so bili zelo zadovoljni in me letos spet vabijo. To je del službe, v katerem res uživam; to je zame najvecji 'žur' - ko se vrata zaprejo za tabo in imaš tisto svojo gruèo študentov, veš, da imaš 2 uri mir, da te ne bo noben sekiral, da ne bodo telefoni zvonili in tam 200 parov oèi zre vate: nekaj moramo narediti, da bodo šli malo bolj sreèni in malo manj

intervju

zgubljeni domov.

Vssako leto Inštitut za anatomijo, Inštitut za patologijo, Inštitut za hisstologijo in embriologijo ter Inštitut za sodno medicino organizzirajo Pleènikov memorial, na katerem se poleg palete glassbenih dogodkov med drugim podeli tudi nagrada najusspešnejšemu študentu prvih treh letnikov.. Imate Vi tudi possluh? smeh... Posluh pa že imam, pel sem v pevskem zboru na Trnovski šoli, okrog leta 1967 smo bili državni prvaki še v bivši Jugi. Potem sem v glasbeni šoli igral kitaro, leto ali dve pel tenor pri VOX MEDICORUM, a sem potem nehal zaradi glasilk, bil sem vedno bolj hripav od vaj, nastopov, predavanj; daljinske mikrofone so v predavalnicah uvedli šele v zadnjem èasu.

Je ress, da imate

motor? Neee (smeh). Ja, imel sem chopperja leta 94, uresnièitev sanj iz gimnazijskih èasov, pa še takrat so doma skoraj dobili živèni zlom, èeš z motorjem, bedak, družino imaš, zdaj se boš pa z motorjem razbil. Sem pa ugotovil, da to ni to. Z motorjem moraš zrast gor, èim pa enkrat voziš avto 20, 30 let, je pa kriza na motor 'prešaltat', poleg tega je pri nas kultura vožnje tako ali tako nizka in te na motorju zmeraj zrinejo, èeš saj si majhen. Pa predstave o tem, kako je fajn in kako vetrèek pihlja v laseh, so drugaène od realnosti, kjer imaš obleèeno usnjeno jakno, medtem ko iz asfalta kar puhti od vroèine, na glavi imaš vroèo kahlo, pred semaforjem ti pa a' uspuh' kakšnega kamiona direktno pod nos smrdi.

Odpade, je bistveno bolj fajn se v avto usest pa klimo prižgat!

Na inštitutu imate oèiten smissel za humor in se vsako leto za pussta našemite; lanssko leto ste bili vinsska mušica - kakšen globlji pomen? Ne, to je bilo èisto sluèajno. Moja žena ima družbo, ki si vedno napravi množièno masko, pa si jo kdaj tudi mi sposodimo. Bili smo že Japonke in Japonci, pa vinske mušice, ... Še v èasu prof. Kobetove je bilo šemljenje za pusta tu na inštitutu že stalna praksa. Ko smo imeli pustno zabavo, smo na vrata obesili napis: Danes inventura, zaprto. To je že dolga tradicija, ki so jo vèasih prakticirali tudi drugi inštituti. Pripravljate na inštitutu kakšno obnovo ali novo izdajo anatomsskih

november2003

skript? Raje ne komentiram. Spreminjati se teh skript zaradi avtorskih pravic ne da, skripte na novo napisati pa... žal je tako, da se od nas v glavnem zahteva znanstvenoraziskovalno delo in objavljanje èlankov v tujih revijah, pedagoško delo pa je odstavljeno na terciarni nivo. Denar od ministrstva dobimo na osnovi vseh teh èlankov - tudi pri vrednotenju po toèkah pedagoško delo ni vredno praktièno niè. že to je destimulativno... Da se lotiš pisanja nove knjige, moraš biti res prav entuziast, ali pa tako daleè v karieri, da nisi veè stalno v selekcijskem mlinu. Kar poglejte, kdo piše knjige - redni profesorji, ki so izvzeti iz tega in sodelavci, ki jim pri tem pomagajo. Tudi jaz imam v pripravi skripto za abdomen že 10 let, ki polna napak baje še

intervju

zmeraj kroži med študenti. Zdaj pa bo s pomoèjo asist. Hribernikove konèno zares izšla.

S kakšnimi razzisskovalnimi projekti se trenutno ukvarjate na Inštitutu? Skupaj s kirurgi raziskujemo èloveška jetra, 10 let dela je samo na tem; na jetrih smo naredili 1 magisterij, 1 doktorat, pa še 2 doktorata se trenutno konèujeta, en kup èlankov, knjigo (Atlas of Applied Internal Liver Anatomy, Eldar M.G adžijev, Dean Ravnik, izdana pri Springer Verlag)... Zaèeli smo tudi z raziskavami na placenti, kosteh... V sodelovanju s Fakulteto za strojništvo preizkušamo delovanje sil in obremenitev na telo: približno enak sistem imajo avtomobilske tovarne za zaletavanje z lutkami, vendar se umetne lutke ne obnašajo èisto tako kot èlovek. V kleti imamo tako ogromno drèo za poskuse: nekaj malega se strojniki sami spušèajo, drugaèe pa raziskave potekajo na naših truplih. Je problem dobiti zadossti kadavrov za študente, za specializzante kirurgije? Pri nas je ljudi, ki se prostovoljno zapustijo inštitutu,

"Predavanja so tisti del moje službe, v katerem zares uživam." kar precej, tako da reklame ne delamo. V primerjavi z inštituti v bližnji okolici nimamo nobenih problemov kot npr. v Italiji in Angliji, kjer se ljudje noèejo zapušcati, ne vem sicer, zakaj. Pri nas je pa tega kar precej, tako da lahko organiziramo tudi razne kirurške šole, kjer se kirurgi dejansko uèijo tu pri nas namesto na pacientih. Vrata pri nas so vedno odprta, tudi specializanti prihajajo s prošnjami, ali lahko secirajo roko, nogo... Sem zelo vesel klinikov, ker vidim, da ima smisel delati... marsikateremu študentu prvega letnika je namreè anatomija muka, a

abecede se je treba nekje nauèiti...

Kakšne pa so vaše kliniène izkušnje? Praktièno sem že med opravljanjem staža prišel sem, na anatomijo. Zaèel sem takoj po izpitu kot demonstrator, kmalu potem sem še pri kolokvijih spraševal. Ko sem konèal, me je profesor takoj poklical in me vprašal, èe bi bil pripravljen priti na inštitut. Odloèil sem se že v 4.letniku, ko se zaène resno delo s pacienti in me je bilo kakšnih posegov prav groza. Tu s študenti pa je bilo luštno delat.

Nam za konec zaupate, kako se zdaj pride do demonsstratorsskega messta na Inštitutu? Zelo enostavno. Vèasih je imela fakulteta fond denarja, iz katerega so se demonstratorji plaèevali. Zdaj je to è isto volontersko delo za tiste, ki jih zanima, ki bi radi spet malo obnovili svoje znanje. Z velikim veseljem sprejmemo vsakega. Vse, kar dobijo, pa je zahvala od študentov in od nas. V principu je to žalostno, študenti so konec koncev zmeraj brez denarja…

na sceni

november2003

Prvi Dan (ali kako je, ko postaneš bruc) Tretji oktober.. Ura je približno osem zjutraj.. Pot od posstaje mimo Kliniènega centra, trgovine in kopirnice je zavita v meglo.. Za vogalom se odpre pogled na stavbo iz temnorjavih opek, do katere vodi 25 stopnic.. Rahlo vznemirjenje, posspešen utrip srca in nezznano okolje govorijo, da se zaèenja novo obdobje: študentsska leta!! Še nekaj korakov in vstopiš skozzi drseèa steklena vrata, nad katerimi z belimi èrkami piše: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta.

Ekipa Erektorja je že dve uri kasneje po veliki predavalnici in v avli lovila in beležila prve vtise, želje in prièakovanja letošnjih brucev. Zaèeli so optimistièno in pogumno, zaželimo jim lahko le še vso sreèo in dobrodošli na našem faksu!

Dobrodošlica s strani Društva študentov medicine Slovenije

SANDRA, BLED Zelo je zanimivo, veliko je novega, danes sem prviè prespala v Ljubljani. Štirje stanovalci smo, niè nismo spali. Zaenkrat poznam samo eno sošolko, ki je moja cimra, bivšega sošolca pa še moram poiskati, sicer so pa vsi zelo prijazni. Na medicino sem se vpisala, ker me to zelo zanima.

JASMINA, LJUTOMER Prvi dan je zelo v redu, po prièakovanjih. Mislim, da je to pravi študij zame. Poèasi se navajam na Ljubljano in spoznavam razliène predele mesta.

na sceni

MOJCA, LJUBLJANA

Zaèeli smo resno, ampak to sem tudi prièakovala. Na medicino sem se vpisala, ker me zanima vse v zvezi s èlovekom, v bistvu me bolj privlaèi znanstvena plat medicine kot pa klinika in se kasneje tudi nameravam posvetiti znanosti, ne praksi. Mislim, da je prav, da zaèenjamo s klinièno prakso šele v višjih letnikih medicine, ker potrebujemo najprej dovolj teoretiène podlage. ORIANA, AJDOVŠÈINA Vzdušje je dosti sprošèeno, èeprav smo že prvi dan zaèeli s predavanji. Ampak to sem prièakovala. Nisem pa prièakovala, da bodo vsi tako prijazni. Na medicino sem se vpisala, ker sem si to želela že v otroštvu. Mislim pa, da bi s prakso lahko zaèeli že malo prej, kot je predvideno v študijskem programu.

TINA, CELJE Vtisi so kar v redu, sicer se mi zdi predavalnica precej polna. Prvo predavanje po urniku je bila biokemija in prof. Zorko se mi zdi prijeten, vsaj ne preveè strog. Prièakujem predvsem trdo delo, o študentskih žurih pa se moram še malo pozanimati. Prvi dnevi v Ljubljana so zanimivi, mesto po malem raziskujem z zemljevidom v roki. MATIC, LJUBLJANA

BORUT, SUHA POLJANA Precej presenecèen sem nad študenti na tem faksu, predstavljal sem si vas èisto drugaène, take malo zapiflane... Glede študija seveda prièakujem, da bom uspešen. Sicer pa sem slišal tudi za Pajzl... O zaèetku prakse mislim, da bi se lahko zaèela že malo prej, na primer v 2. letniku, èeprav je res, da je najprej potrebna teoretièna osnova. V Ljubljani sem komaj prvi dan, tako da se še privajam. JERNEJ, MARIBOR

A imamo danes èisto resno predavanja do treh??? Na drugih faksih so imeli prvi dan malo bolj "na easy"! Ampak drugaèe je èisto v redu. Na medicino sem se vpisal, ker se enostavno drugje ne vidim. Sicer sem pa že delal v ambulanti.

Zaenkrat je prvi dan èisto v redu, niso nas še prestrašili. Stanujem v študentskem domu.

JURE, ROG. SLATINA

Tukaj je res fajn. Uèitelji so boljši, kot sem prièakoval. Mislil sem, da bodo bolj vzvišeni, danes pa sem dobil vtis, da radi pomagajo šudentom. S klinièno prakso bi si želel zaèeti kar takoj! No ja, vsaj èim prej, takoj, ko bi znali nekaj malega, bi lahko ob pomoèi starejših zaèeli. V Ljubljani se kar dobro znajdem, imam tudi dva cimra, ki sta v 2.letniku, tako da mi malo pomagata.

november2003

na sceni

Mami, oèi, ni mi treba v Frankfurt žiga Jan

16.. in 17.. oktobra je v avli MF potekal že tretji knjižnji sejem rabljene študijsske literature Se spomnite, kaj je na nekem predavanju iz anatomije povedal profesor Ravnik? O tisti knjigi, ki da jo hrani v svojem kabinetu? Pravil nam je o anatomskem atlasu, c e s a r s ko - k r a l j e v e m , starem nekaj sto let. Knjiga je velika; celo dandanašnji Braunwaldov uèbenik Interne je zvežèiè v primerjavi z njim. Baje je težak atlas, ki bi ga bil takraten študent težko prenašal naokrog - ali bolj natanèno, njegov

služabnik bi ga bil težko razvažal naokrog na šajtrgi. že vleèemo vzporednice z današnjim študentom medicine! Knjige ostajajo tudi dandanes obsežne in podrobne, zanje mora študent še vedno odšteti veèino svojih krajcarjev. Medicinec kot bralec Erektorja prav dobro ve, da je bitje, ki požre metre literature in zato obèasno tudi kupi marsikatero knjigo. Denarja pa ne najde vedno dovolj za najnove-

jšo izdajo Lehningerja… Leta 2001 po Kr., v zgodnjih letih slovenske državnosti, sta dva študenta prišla na idejo o knjižnem sejmu. Tomaž Vovko in Peter Hudoklin sta prinesla dve mizi v avlo naše fakultete, prisedla k njima in zacelo se je: prvi knjižni sejem rabljene študijske literature. Preprosta zasnova, preprosta izvedba: študentje so prinašali svoje zapiske, fotokopije, vprašanja iz testov in pa seveda rabljene knjige ter še mnogo drobnih uènih pripomoèkov, jim postavili

kasneje sva s sošolcem Markom Kavèièem sklenila, da bo treba stvar ponoviti. Tako je nastal drugi sejem rabljene literature, tokrat že z logistièno podporo Medicinskih razgledov: pri njih smo imeli skladišèe in zavetje. Sejem je lepo uspel, najbolj zaradi požrtvovalnega prispevka vseh prodajalcev. Zadovoljstvo delavcev sejma in študentov, tako ponudnikov kot tudi kupcev, nas je vzpodbudilo k temu, da ga pripravljamo še naprej. Letos smo uradno zaprosili Medicinske razglede za

Kako je drevesu ime, èe vsi listi iz ene veje drže?

Angažirani preprodajalci

ceno in ponudili nižjim letnikom naprodaj. Ti so takoj pokazali zanimanje in literaturo razgrabili. Na sejmu se je namrec ponujalo vse zapisano znanje, ki so ga starejše kolegice in kolegi že osvojili, premleli, pokomentirali na ustnih, uspeli v študiju in nazadnje ugotovili, da bo še najbolj koristno, èe ga predajo mlademu rodu. Nenazadnje pa tudi dobili nekaj osnovnega kapitala za nakup novih knjig in knjižic… Takrat sem prviè voluntiral pri knjižnih štantih in leto

sponzorstvo plakatov in prigrizek. Vedeti moramo namreè, da je stvar docela prostovoljna, prodajalce se nagradi le s Silvovo kavo in kakšnim sendvièem. Tako kot lansko leto so pri sosednji mizi sedeli Razgledovci in prodajali knjige iz svoje zbirke, razdeljevali številke in pridobivali nove naroènike. Še posebej je razveseljivo, da so se nam pridružili mlajši pomagaèi; tako lahko upamo in raèunamo na to, da se bo sejem res prijel in postal tradicionalen.

na sceni

Ker je medicina sicer umetnost, veèidel pa vseeno znanstvena disciplina, vam ponujam razpredelnico, kjer primerjamo naš sejem z najboljšim najboljših, s Frankfurtskim knjižnim sejmom. Kraj

je zapiske iz pafija in pate, zgošèenke za mikro in pato. Zanimanje je bilo tudi med našimi profesorji: eden od njih je kupil skripta z namenom, da dobi povratne informacije o svojem predmetu. Èetrti letnik se je zanimal za vse

Frankfurt Buchmesse Sejem rabljene študijske literature Frankfurt na Maini Ljubljana

Èas

9-14.10.

16., 17., in 20.10.

Št. razstavljalcev Št. naslovov

okoli 6400

okoli 20

okoli 335.000

okoli 100

Obiskovalci

okoli 270.000

okoli 500

Promet

1000 milijonov EUR

90,000 SIT

Spodbuda za naprej

Vsekakor2

Vsekakor

Primerjava frankfurtskega knjižnjega sejma in sejma rabljene študijske literature 2Indirektno ugotovljeno

Sledi, da je naš sejem majhen, a kljub temu dobro sprejet. To je podprto z dokazi (angl. evidence-based). Oèki in mame so veseli nižjih študijskih stroškov in prihranjene kilometrine, ki jo terja obisk v Hessnu. Kaj je kupce najbolj zanimalo? Na prvem mestu Robinsov uèbenik patologije, ki ni bil na voljo, ravno tako Guytonova fiziologija. Zanimanje je bilo veliko za vso literaturo za prvi in drugi letnik, anatomske skice, zapiske iz biokemije 1 in 2, celiène biologije, biofizike, fiziologije; nadal-

od farme, kupovali so higieno, vprašanja itd. Ponudba pa je bila zanemarljiva za peti in šesti letnik, zato: prinašajte vse, kar vam je nedvomno odslužilo, ponudite in prodajte.

Gneèa pred ponujenim materialom

Drugo leto si želimo še boljši sejem: predvsem veèjo ponudbo literature, boljše oglaševanje,

uèinkovitejše izplaè evanje ponudnikov in izboljšavo drugih malih stvari pri sejmu. S svojimi pripombami in predlogi nam lahko pomagate tudi vi, in sicer z e-pismom na erektor@ksmf.org s pripisom Za knjižni sejem. P.S. Zahvala za sodelovanje na sejmu gre najprej Mojci, Tini, Marku, Blažu, Matevžu, Annemary, Daši, Martini in Andražu za lep plakat, vsem Razgledovcem za podporo in dežurstva in pa seveda Johnnyju B za sejemsko dobro voljo.

na sceni

november2003

S koncerta patologov Alenka Vittori

Septembra je v Ljubljani potekal 19.. evropsski kongress patologov, ki so se ga naši organizzatorji odloèili še dodatno popesstriti.. Naši professorji Ferluga, Mašera in Kornhausser so se namrec odloèili prirediti koncert, ki pa ni bil èissto navaden, saj so na njem nasstopili skoraj izkljucno sami zdravniki, veèinoma patologi.. Plesalci Srednje baletne šole v Ljubljani in razširjena komorna skupina Pro medico

Potekal je, kot se za gala koncert spodobi, v Cankarjevem domu. Gostitelj veèera je bil dr. Jan Vincents Johannessen, norveški patolog itd. (gospod ima polno konjièkov, vkljuèno s pisanjem olimpijske himne); stvar je speljal (jasno) bolje kot profesion-

Andraž s frizuro; kaj moremo, èe smo pa medicinci tako lepi…) s svojo izvedbo Griega. Še bolj pa je blestel gospod Cooke iz Avstralije, ki je zaplesal pravi tap dance in si tako nakopal zahtevo publike po ponovitvi in buèen aplavz. Le-tega pa ni

Polona Maver in Andraž Cerar, naša študijska kolega impresionirata za klavirjem

alci. Koncert je otvorila Bachova fuga na orglah (opomba: kdor najde orgle v Gallusovi dvorani, je že potencialni kandidat za Nobelovo nagrado). Nadaljevalo se je v nekoliko nežnejšem tonu; s ponosom sta nas navdala študijska kolega, ki sta blestela (Polona z obleko,

poèakal sicer izvrstni patološki pianist iz Japonske: prav po stereotipsko je hitro priletel na oder, tehnološko popolno zaigral svojo toèko in brez prièakovanja pohvale spet odletel z odra. Samo kot zanimivost: skladbo je napisal sam. Nastopali pa niso zgolj

zdravniki, razvajali so nas tudi gostujoèi pevci in baletniki, ki so se posvetili samo glasbi in plesu. Seveda pa je bil njihov koreograf - zdravnik. Toèk je bilo še veè in koncert se je zavlekel moèno proti polnoèi. Kongres je bil verjetno za vse udeležence zelo naporen, nekateri mlajši in žurov nevajeni kolegi so že kmalu po zaèetku zadremali na svojih sedežih. Drugi so se potiho odplazili iz dvorane in upali, da jih ni nihèe opazil. Najveèja napaka organizatorjev je bil zato prav odmor: šank je komaj odbil napad, bila se je bitka - ne boj, mesarsko klanje in tako se tretjina

poslušalcev sploh ni veè vrnila (nekateri so se rešili: po koncertu smo jih zalotili v McDonaldsu). Sicer pa nekaj, kar ljudje ustvarjajo z dušo (in glasba vsekakor sodi v to kategorijo), nikoli ne more razoèarati in tako tudi ta koncert ni. Ravno nasprotno. Bilo je zelo lepo in upamo lahko, da se bodo podobni koncerti ohranili tudi na prihodnjih sreèan-

Gospod Cooke v "tap dance" elementu navdušuje publiko

jih. In da takrat nihèe ne bo zadremal.

Za fotografije se najlepše zahvaljujemo prof. dr. Tomažu Rottu iz Inštituta za patologijo Vincent Johanessen, povezovalec veèera

pod tujim nebom

Dopisništvo iz Izraela Andrej Grajn

MED IZVOLJENIM LJUDSTVOM Oktober je prišel med nass. Moji pridni sošolci so se kakopak že pridno zagrizzli v boj za znanje, položaje, za èasst in oblasst, a mene ni najti med njimi.. Pogojnega vpissa mi nisso zavrnili.. Razzlog moje odssotnossti je tokrat bolj geografsske narave.. Tukaj, kjer sem, je okoli mene izvoljeno ljudstvo. In to izvoljeno ljudstvo me jemlje za svojega. O mojem židovstvu nimajo dvomov. Celo veè, zdim se jim, da sem cionistièen zid tak, ki ga tam, kjer biva, antisemitsko prežeta družba prezira. Takšen, ki je dolgo taval naokoli, pa je sedaj prišel preverit razmere, da se bo enkrat konèno naselil v deželi prednikov, kjer bo lahko zamenjal stran namesto biti preziran bo preziral in malo tako za šport z ameriško M16 poèil kakšnega Palestinca… Kakopak ne bi mogli usekati bolj mimo. Jaz sem seveda etièno zaveden, tako da ne preklinjam, ko jim moram znova pojasnjevati njihove zmote. A tudi to dejstvo ne vpliva bistveno na odnos tega ljudstva do mene. Vendar pa moram pojasnjevati le polovici izvoljenega ljudstva, s katerim se sreèujem. Preostala polovica ljudstva, s katerim se sreèujem (vštevši še nekaj Palestincev in raznih tujcev), vec ne miisli in govori nièesar. Sicer pa je najbrž težko misliti, èe so ti naboji odnesli veèji del glave z možgani. Se spomnite, ko ste se kot neumni mladici igrali partizane in Nemce. Kako niste sosedove Micke spustili zraven? Vojska ni za babe. Ali paè. Na secirni mizi tukajšnjega sodnomedicinskega inštituta leži 19-letna izraelska vojakinja. Nedotaknjena devica . Hotela je biti pilot, a so jo izkjuèili iz kurza. Avtor se poèasi loti dela zaenkrat zgolj zunanji opis. Potem pride mentor in mi sporoci, da vojska želi obdukcijo. Poèasi prièneva z delom. Imamo

nekaj èasa, tako da pomoèniku povem, naj mi nabrusi nož. Pomoènik, ki slabo razume angleško, jamra, da elektrièni brusilec ne dela… Paè si nabrusim sam. Organi so lepi, zdravi. Ker je zadeva precej jasna, koncamo hitro, poberemo telesne tekoèine. Rekonstrukcija mi lepo uspe. Hoèejo jo videti svojci, ki težijo pred inštitutom. Z njimi se zmeni rabin, a oni vseeno hoèejo videti truplo. Predstojnik jim dovoli. Po obdukciji pridejo pogledat. Seveda oprano in v vreèki. Vidijo samo glavo in vrat. Mati pade v nezavest. Sestra spušca živalske krike. Poleg trupla na drugi strani stojiva predstojnik in jaz. Stoièno. Brezizrazno. Hudega vajeno. Malenkost otopelo. Iz èloveškega vidika je to gotovo ena od najtežjih reèi, s katerimi se clovek v tej stroki sreèa. Za kosilo betonski zrezek. Na sreèo imamo na inštitutu vedno poln hladilnik. Dobimo sporoèilo, da so v Gazi razstrelili tri Amerièane. Sedim v sobi in kot drugi èakam, da pridejo trupla. Èakamo dolgo, ker Palestinci streljajo na izraelske reševalce. Ko èlovek boljše spozna židovskopalestinski konflikt, jim tega itak veè ne zameri. Moj mentor igra Soldier of fortune 2. Jaz pijem kavo in debatiram z rabinom. Politiène zadeve. Potem nam konèno pripeljejo one tri Americane. Veèino je pokasiral le eden. Ostala dva sta bila collateral damage. Tisti, ki ga priènem opisovati, je dobil šrapnel skozi oko nazaj levo v možgane. Sicer pa so Amerièani ogromni, sklepamo, da so kakšni varnostniki ali marinci. Mentor preverja moje ugotovitve in jih prevaja v hebrejšèino. Naši sklepi so potrjeni. Pridejo iz ameriskega veleposlaništva. Tokrat konfrontacija mine hladno, brez krikov, brez jeze, brez žalosti. Kdo se bi le sekiral za nekaj goril, ki so paè opravili svoje delo. Vse skupaj mine birokratsko hladno, kot èe bi npr. menjali registrske tablice. Na obljubljeno deželo se je ulegla noè. Spijem še eno kavo, pošljem maile domov. Vem, da jim bo malo odleglo, ko jih bodo brali. Zunaj je tiho, mrtvaško tiho. Na ulicah južnega predmestja Tel Aviva, kjer je sedež izraelske sodne medicine (v vili, od koder je leta 1947 pobegnila bogatejša arabska družina), je življenje izumrlo. Kakopak do naslednjega dne.

Pregled genitalijl je v sodni medicini obièajna rutinska stvar. Ugotovitev, da je devica, je povzeta iz objektivnih ugotovitev avtorja pri zunanjem pregledu trupla in ne pomeni kakšnih njegovih eksotiènih seksuanih nagnjenj, kot bi mogoèe kakšno neuko ljudstvo mislilo .

pod tujim nebom

november2003

Dunaj, AKH Wien, Erasmus in še kaj... Ajda Skarlovnik

kolièkaj odmora. Letošnje poletje pa je bilo vroce tudi zunaj bolnišnice. Še posebej, ko se je stemnilo. Hladili smo se z vsem mogoèim. Marsikdaj smo zašli na trg pred mestno hišo - Rathaus, kjer je v tem èasu potekal poletni festival na prostem. Vsak veèer se je na ogromnem platnu vrtelo nekaj drugega, na vrsto je prišlo vse od filmov do oper in celo jazz koncertov. Ob tem smo si na stojnicah z najrazliènejšimi narodnimi jedmi in pijaèami vedno kaj

Saluti et solatio aegrorum, za zdravljenje in tolažbo bolnim, velik napis nad vhodom v Allgemeines Krankenhaus Wien. Dve ogromni stolpnici - zelena, kirurška, in rdeèa, internistièna, tam, kjer sem te tri mesece delala. Prvi dan sem malo zamudila, ker sem iskala, kje se sploh nahaja glavni vhod v ta velikanski kompleks. Ampak znotraj je vse neverjetno dobro oznaèeno in nisem imela težav najti pravega oddelka. Zaèela

sem na nefrologiji in dializi. Intenzivno. Predstavila sem se mentorju, ta pa mi je hitro pokazal vozièek z iglami, adapterji, intravenskimi kanalèki… In kaj kmalu sem bila polno zaposlena. A vaja dela mojstrico in že po nekaj dneh je delo, od jemanja krvi do anamnez, statusov, vizit in EKG-jev, postalo praktièno rutina, sploh ker sem bila zelo resna in sem ostajala v bolnišnici od 8h zjutraj pa do 18h popoldne, ne da bi si vzela

privošcili. Tachos, paello, sangrio, gyros, duvec…Obèasno smo zašli v staro AKH, kjer je sedaj urejen univerzitetni campus s trgovinami in prijetnimi lokalèki, ali pa v t.i. Bermuda triangle, ki je središèe dunajskega noènega življenja. Na Dunaju se glasbi in kulturi preprosto ne moreš izogniti. V Haus der Musik sem d' irigirala' dunajskim filharmonikom, se navduševala nad razlagami zvoènih pojavov ter predvsem možnostmi igranja z

pod tujim nebom

ERASMUS IZMENJAVE NA MF

njimi, skomponirala 's voj' valèek in posnela 'svoj' CD. Kar nekaj zanimivosti sem izvedela o Straussu, Mozartu, Beethovenu, Haydnu... Enkrat sem bila celo na koncertu Hofburg Orchestra in poslušala Na lepi modri Donavi ter Radetzky marš, zašla pa sem tudi v kar nekaj muzejev, vkljuèno s Freudovim na Berggasse 19. Ste že kdaj slišali za Zaho Hadid? Fantasticna arhitektka, ki je imela ravno takrat razstavo v muzeju uporabne umetnosti. Stanovala sem v študentskem domu v 18. okrožju, 15 minut hoda od AKH. V tem okrožju je bilo dosti priseljencev iz bivše Jugoslavije, pa sem se ob vsakodnevnem joggingu po Waehringer parku marsikdaj poèutila kot

doma... Skupaj s študenti iz Avstrije, Finske, Italije, Nemèije, Francije, Izraela, Nigerije in celo Mongolije smo se odlièno razumeli in izkoristili vikende za potepanja… Vèasih pa sem bila tako utrujena od napornega tedna, da se mi je ljubilo le do najbližjega mestnega bazena. Dnevi so minevali prehitro. Avgust na revmatologiji je ob napornem delu in uèenju minil, kot bi mignil. Moja zadnja postaja, septembra, pa je bila gastro, pravzaprav pretežno hepatologija. Tam sem bila ob treh precej mladih zdravnikih, s katerimi sem se super ujela, celo edina študentka. Dovolili so mi, da sem delala praktièno vse. Jemala sem arterijsko kri, punktirala ascites,

delala s centralnimi venskimi katetri, poleg tega pa so mi z veseljem prepušèali vecino pacientov, da sem jim naredila status in anamnezo. Nova znanstva in prijateljstva, nova znanja in izkušnje. Nikakor mi ne more biti žal. In gotovo bom na Dunaj, v to 'g emuetlich' mesto, še prišla. Kajti èeprav sem že dosti prepotovala, je Dunaj mesto, kjer bi bila pripravljena živeti. Biti Erasmus študent pa je posebna izkušnja. Morda je še bolje iti celo za dalj èasa, saj so možnosti tudi za šest mesecev ali celo leto, opravljene obveznosti pa se na naši fakulteti priznajo. Vsekakor priporoèam!

Ste z Erasmusom hoteli drugam, pa niste vedeli kako? O Erasmus izmenjavah se na MF namreè ne govori na enak naèin kot na drugih slovenskih fakultetah (npr. Ekonomija, FDV, Filozofska) - tam se prijaviš na razpisana mesta in èakaš, da te izberejo. Iz spletnih strani Univerze v Ljubljani so razvidne Erasmus povezave vseh èlanic. Medicinska fakulteta je žal edina brez sklenjenih povezav s tujimi univerzami. Ajdo smo povprašali o ozadju stanja. Ajda : "Z Erasmusom je tako: izmenjave so zaenkrat kot freemover in ni podpisanih bilateralnih pogodb na MF (razen s Foggio...). Uredijo ti vse in si vpisan na univerzo, vendar pa ni denarja. Prof. Sket in mi se trudimo za Francijo, Pariz. Poizkusili bomo tudi z Nemèijo. Treba pa se je tudi lotiti promocije Erasmusa tukaj na MF."

pod tujim nebom

november2003

Razpis praks in elektivov za leto 2004 Matevž Harlander (NEO), Maja Perec (NORE)

Društvo študentov medicine Slovenije zopet razpisuje prakse in elektive za leto 2004. Na prakso se lahko prijavi vsak študent 3. ali višjega letnika medicine, na elektive pa prav vsak študent medicine. V kolikor si študent dentalne medicine in te izmenjave zelo zanimajo, se lahko oglasiš v uradnih urah in skupaj bomo preuèili tvoje možnosti. Izmenjave za naslednje leto bodo žal nekoliko dražje kot prejšnje leto, vendar se temu zaradi rastoèih stroškov ni dalo izogniti! Cena izmenjave je

tako 35.000,00 SIT, 5000 SIT pa lahko dobite nazaj po oddanem poroèilu. Denar bomo pobirali v dveh obrokih, prvega morate vplaèati pred drugim testom iz jezika (do 25. 11. 2003), drugega pa pred dokonèno prijavo, ki jo morate narediti do konca januarja. Sistem toèkovanja je objavljen na domaèi strani izmenjav (enak kot lani), najveèjo težo pa nosi jezikovni test. Zavedamo se, da je sistem daleè od popolnega, zato ste tudi vabljeni s predlogi, kako bi ga lahko izboljšali.

Država

Št.

Elektivi

mest

Poljska

Srbija in È. Gora

Èeška

Nemcija

Makedonija

Portugalska

Italija

Brazilija

Romunija

Egipt

Turèija

Hrvaška

Država Prakse

Št. mest

Anglija Bolgarija Brazilija - DENEM Brazilija - IFLMS Èeška Danska Egipt Estonia Finska Grcija Hrvaška Indonezija Italija Izrael Litva Makedonija Malta Mehika Nemèija Norveška Poljska Portugalska Rusija Srbija in Èrna gora Sudan Španija Španija - Katalonija Švedska Švica Turèija Venezuela

2 1 1 1 2 1 3 1 2 2 2 1 4 3 2 2 2 2 4 1 2 4 1 2 1 4 2 2 1 2 2

Za veè informacij ali razlago nejasnosti obišèite domaèo stran www.slomsic.org/eeo, pišite e-mail na neo@slomsic.org oz. nore@slomsic.org, ali pa se oglasite v uradnih urah vsak ponedeljek od 11.00 do 12.00 v klubu študentov.

pod tujim nebom

Kalkuta, Kalkuta

Ajda Skarlovnik

MED SPOMINI IZ INDIJE Anand nagar, The city of joy. Tistim, ki te knjige še niste prebrali, jo toplo priporoèam. Dominique LaPierre je napisal delo, ki te prevzame. Še posebej, èe se tako kot jaz v knjigo zatopiš neposredno po tistem, ko se vrneš iz Kalkute. No, razmere danes zdaleè niso veè takšne, tolikšne revšèine in tovrstnih slumov ne vidiš veè. Tudi bolezni kot TBC in gobavost niso veè tako razširjene in ljudi-konje so zdaj nadomestile motorizirane avtorikše. Ostala pa je miselnost teh ljudi. Ostala so njihova prepriè-anja, njihova verovanja, pa tudi njihov odnos do materialnega in do èasa. In ohranil se je njihov neusahljiv optimizem ter dobra volja. Nasmeh na obrazu, ki ga ni možno izbrisati. Ravno zadnjiè sem našla fotografije iz Kalkute in me je spet prevzela nostalgija. Spomini na prvi dan in prvo vožnjo v naše stanovanje, ko sva z Urši doživele hkratni vremenski in kulturni šok. Spomin na delo z otroki v bolnišnici in na terenu, pripravljanje hrane za prepreèevanje kwashiorkorja in marasmusa. Spomin na mon-

sune in hojo po blatu. In flashback še dalje v preteklost; ko sva, frišni brucki, sluèajno zagrabili idejo, da se odpraviva v Indijo, na Calcutta Village Project. Ko sva stopili do Vesne, ki je 'za rokav pocukala' Italijane, da so naju skupaj poslali tja. Ko sva na vrat na nos urejali vse formalnosti, od letalskih kart pa do cepljenja in vize…Bila je enkratna in nepozabna izkušnja. In tam, na Institute for Indian Mother and Child, sva spoznali dr. Sujita. Enega tistih ljudi, ki so zaslužni za to, da so razmere tam zdaj boljše. Ki je svoje življenje posvetil ljudem okoli sebe. Dr Sujit je ustanovitelj in direktor IIMC. Zaèel je iz niè, natanèneje iz opušèenega hleva. Trenutno imajo poleg bolnišnice in štirih lokalnih ordinacij 12 šol ter številne programe za prehrano in izobraževanje. Pri tem mu pomagajo številni prostovoljci iz cele Evrope. Dve leti za nama z Urši sta pri njem delali še dve Slovenki, Miša in Meta.

FEBRUAR 2003 - DR. SUJIT V SLOVENIJI Poleg zbiranja pomoèi smo ob tem zaèeli tudi v Sloveniji z botrstvom za 35 indijskih otrok, ki se tako šolajo z našo podporo.

Dr. Sujit je bil na naše povabilo letos prviè na obisku v Sloveniji. Nekateri izmed vas ste morda bili na predavanju, ki ga je imel konec febru-

arja v veliki predavalnici MF. Predstavitev IIMC z diapozitivi smo organizirali tudi v Mariboru, Polhovem Gradcu in Slovenj Gradcu.

Vanja, ki za vse to skrbi, gre novembra v Indijo. Tudi mene že hudo vleèe na ponoven obisk. žal zdaj še ne morem, morda bom uspela èez leto ali dve. Ampak grem zagotovo. Do takrat pa mi bodo morali zadošèati spomini

in fotografije. In seveda The City Of Joy gospoda LaPierra, dr. Sujitovega dobrega prijatelja.

napovednik

november2003

November & December 2003 na MF november 2003 01 SOB 02 NED 03 PON

50. obletnica YuMSIC-a, Beèièi - Èrna Gora 50. obletnica YuMSIC-a, Beèièi - Èrna Gora Sestanek DŠMS ob 19:30, sestanek projekt Virus ob 20:30, vsak ponedeljek vaja zbora Cor ob 19:30

04 TOR

Vsak torek teèaj znakovnega jezika ob 17:00 in sestanek za SKIWEEK ob 13:00, zaèetek projekta Osvešèen, ne zadet!

05 SRE

Sestanek za nove èlane DŠMS, Hagada, predstava Mladinskega gledališèa Ljubljana

06 ÈET 07 08 09 10

PET SOB NED PON

11 12 13 14 15 16 17

TOR SRE ÈET PET SOB NED PON

18 TOR 19 SRE

Sestanek DŠMS ob 19:30, sestanek projekt Virus ob 20:30, izzide nov èasopis Erektor

Sestanek DŠMS ob 19:30, sestanek projekt Virus ob 20:30 Sestanek projekta Medimedo ob 14:00, sestanek novih sodelavcev Erektorja ob 17:00 Ekskurzija v Beograd (od 20.-23.11.03) klub Filmljub: AMERIŠKA PITA 3 ob 18:00

21 PET

Zadnji dan za prijavo na prakse in elektive

Sestanek DŠMS ob 19:30, sestanek za 1.december ob 20:30

25 TOR

Priprave na 1.december, dan boja proti AIDSu projekt Virus

26 SRE

Priprave na 1.december, dan boja proti AIDSu projekt Virus, sestanek Erektor ob 17:00

27 28 29 30

ÈET PET SOB NED

01 PON

Dan boja proti AIDSU, Sestanek DŠMS ob 19.30, Sestanek projekt VIRUS ob 20.30, Rok oddaje prispevkov za Erektor 2

02 TOR

Teèaj znakovnega jezika ob 17:00, Sestanek za SKI WEEK ob 13:00

03 04 05 06 07 08

SRE ÈET PET SOB NED PON

09 TOR

20 ÈET

22 SOB 23 NED 24 PON

december 2003

"Kondom party" - projekt Virus "Kondom party" - projekt Virus

Dogaja se...

10 11 12 13 14 15

SRE ÈET PET SOB NED PON

Pleènikov memorial

Sestanek DŠMS ob 19:30, Sestanek projekt VIRUS ob 20:30 Teèaj znakovnega jezika ob 17:00, Sestanek za SKI WEEK ob 13:00

Sestanek DŠMS ob 19:30, Sestanek projekt VIRUS ob 20:30

16 TOR

Teèaj znakovnega jezika ob 17:00, Sestanek za SKI WEEK ob 13:00

17 SRE

Veèer poezije

18 19 20 21 22

ÈET PET SOB NED PON

Novoletni pajzl

EREKTOR - 2.številka, Sestanek DŠMS ob 19.30, Sestanek projekt VIRUS ob 20.30

23 TOR 24 SRE 25 26 27 28 29 30 31

ÈET PET SOB NED PON TOR SRE

BOžIÈ DAN SAMOSTOJNOSTI

Ni organiziranega pouka na MF Ni organiziranega pouka na MF Ni organiziranega pouka na MF, SILVESTROVO

pripravlja se...

PORGY & BESS & COR Polona Maver

Znano je, da smo medicinci glasbeno ustvarjalna populacija; zato ni niè presenetljivega, da je naša fakulteta ena redkih, ki ima lasten študentski pevski zbor. Trenutno se naše Srce - namreè Cor, intenzivno pripravlja na zahteven skupni projekt izvedbo najbolj zanimivih delov Gershwinove opere Porgy in Bess na Pleènikovem memorialu 5. decembra v Veliki dvorani Slovenske filharmonije. Pri

zborovskem delu opere sodeluje poleg Cora še mešani pevski zbor Dr. Bogdan Derc, za orkestralni del bo poskrbela razširjena zdravniška komorna skupina Pro medico, poleg treh solistov iz Akademije za glasbo pa bo kot solistièna pevka nastopila tudi študentka 5.letnika medicine Vlasta Rožman. George Gershwin (1898 - 1937) je bil eden

najpomembnejših ameriških glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja; razvil je povsem svoj stil, ki na izjemen naèin združuje elemente klasiène glasbe, jazzovskih prvin in zabavne glasbe. Med njegovimi najbolj znanimi deli sta zagotovo Rhapsody in Blue in omenjena opera Porgy in Bess. Ta ameriška nacionalna opera pa sprva ni doživela kakšnega izjemnega uspeha; na uho bolj podobna musi-

calu kot operi je s pesmimi namesto opernimi arijami izzvala negativno kritiko ameriških èasnikov. Pa vendar so ravno te pesmi postale popularne (npr. Summertime). Pravzaprav je bila opera veliko pogosteje izvajana v Evropi, kjer je v naslednjih desetletjih požela veliko

slavo; svojo prvo izvedbo v Metropolitanski operi v New Yorku pa je doživela šele 1985. Kratka vsebina: Opera Porgy in Bess je zgodba (praktièno kriminalka) o ljudeh v revnem èrnskem naselju Catfish Row. Kot vedno se vse zakomplicira okoli ženske: potem ko pijani Crown zagreši umor, se njegova Bess zateèe pred policijo v Porgyjevo stanovanje, Crown pa pobegne neznano kam. Pohabljeni krošnjar Porgy in Bess se kmalu zaljubita in si, naivneža, obljubita veèno zvestobo. Kmalu zatem vsa soseska odide na piknik na bližnji otok. Toda glej ga zlomka, tam se skriva preganjani Crown, ki med piknikovanjem ugrabi Bess. Nekako ji uspe pobegniti nazaj k Porgyju, a med unièujoèim orkanom se tudi Crown vrne v Catfish Row, zaradi Bess seveda... Napaka! Porgy mašcuje ugrabitev svoje drage in kazen je niè manj kot smrt: v krvavem obraèunu zabode, nato pa še zadavi Crowna (zihr je zihr...). Naslednji dan Porgyja odpelje policija, Bess, oèitno popularna punca, pa se v enem tednu pusti preprièati kaveljcu po imenu Sportin' Life, da jo èaka novo, lepše

Za ljubitelje petja

življenje v New Yorku, kakopak - z njim. Saj Porgyja tako ali tako ne bo veè nazaj, reveža paè èaka dosmrtna jeèa... A Porgy se zaradi pomanjkanja dokazov izmaže brez obsodbe, in ko ugotovi, da je Bess medtem že v New Yorku, se odloèi, da odide za njo. Opera se konèa s pesmijo "I'm on my way", trenutno najbolj zveneèo melodijo, ki odmeva na vajah Cora v Kliniènem centru... Sicer pa se bo Cor na tradicionalnem zdravniškem koncertu predstavil tudi samostojno, najprej s himno Votum Hippocratis, nato pa še z dvema zborovskima pesmima: prva nosi filozofski naslov Vse mine, po napevu Padovca jo je priredil zdravnik in skladatelj Benjamin Ipavec; druga pa je Strunam, Prešernova pesmica, ki joje uglasbil Davorin Jenko. Ni kaj, Cor deluje s polno paro; bolje reèeno, z ogretimi glasilkami. Pa ne mislite, da bo po koncertu utihnil: èakajo ga novi nastopi, podelitve diplom, magisterijev, kakšen predbožièni koncert in morda tudi zborovska revija...

november2003

pripravlja se...

Kondom party že šestiè zapored Projekt VIRUS, ki deluje pod DŠMS, organizira akcijo ob 1. decembru, svetovnem dnevu boja proti AIDS-u. Akcija bo vseslovenska s sodelovanjem s študentskimi klubi po Sloveniji, ostalimi fakultetami, zdravstvenimi domovi, lekarnami,... Imeli bomo stojnice na najbolj prometnih pešpoteh, nakupovalnih centrih, v Koloseju, plakate, letake, kondome, TV, radijske, èasopisne reklame, organizirali bomo koncert na Kongresnem trgu z znani-

Vaši VIRUSKI

mi slovenskimi glasbeniki, brezplaèno kino predstavo in še in še... Seveda bomo morali ta material, ki ga bomo razdeljevali, tudi pripraviti, zato organiziramo KONDOM PARTY, na katerega ste vabljeni vsi ljubitelji kondomov, dobrega žura in alkohola. Kondom partyji bodo 27. in 28.11. v avli MF. S sabo pripeljite tudi svoje prijatelje in dobro voljo! Ko n d o m i èakajo...

Strokovna ekskurzija

v Beograd Letos bo organizirana že tretja ekskurzija v Beograd, in sicer od èetrtka, 20.11., do nedelje, 23.11.2003. Ob prihodu v petek zjutraj se boste po namestitvi v hotelu v centru mesta najprej spoznali s kolegi študenti iz MF v Beogradu. Ti vas bodo popeljali na zelo zanimiv ogled anatomskega inštituta, nato pa vam bo zdravstveno osebje razkazalo Klinièni center. Popoldan bo sledil ogled mesta z vsemi znamenitostmi, sotoèjem Donave in Save, trdnjavo z muze-

pravoslavna cerkev svetega Save, Ada Ciganlija, novi Beograd… in seveda najveèji Merkator center na svetu! Zveèer možna veèerja na enem številnih splavov na reki Savi, kjer boste okušali tradicionalno hrano in poslušali glasbo pravih sviraèev. V nedeljo po zajtrku še zadnji sprehod po beograjskih ulicah in obisk buvljaka, t.i. bolšjega trga, kjer se boste lahko preizkusili v barantanju. Beograd boste zapustili popoldne po kosilu, prihod v Ljubljano bo predvidoma v zgodnjih jutranjih

jem vojaške opreme in ostalimi simboli Beograda. Zveèer se obeta obisk mestnega lokala, kjer se vam bodo pridružili beograjski študentje (preizkušena nora zabava!). V soboto sledi ogled znamenitosti v okolici mesta hiša cvetja, stadion Crvene zvezde, Dedinje,

ponedeljkovih urah.

Umetniške delavnice Letošnja novost KUS-KUS-a so delavnice, ki potekajo meseèno; vsak mesec bo oznaèevala doloèena tema (npr. Upanje). Študenti ustvarjajo v prostem èasu. Delavnice povezujejo veè zvrsti umetnosti. Tisti, ki imajo npr. radi fotografijo, bodo fotografirali, druge zvrsti izražanja pa bodo še slikanje, risanje, animacija, igra, poezija, proza, glina... Paè vse kar bi študenti radi odkrivali in razvijali, s tem razbili monotonost študija (dentalne) medicine, se obèasno preselili v drugaèen svet in se pri tem

hudo zabavali. KUS-KUS jih pri tem motivira, jim ponudi ideje, priskrbi doloèene potrebšèine (papir, barve), omogoèi razvijanje fotografij v temnici katedre za socialno medicino, prostor za gibalno-gledališko skupino in še in še in še. KUS-KUS (kulturno umetniška sekcija) Anita (anitadic@ksmf.org) Lea (leam@email.si) Matevž (zamet@hotmail.com)

Torej, sledite plakatom in mailing listam...

Za ljubitelje akcije

Vse to (razen neomenjenih morebitnih vstopnin v diskoteke in tradicionalne veèerje na splavu z živo glasbo) za pièlih 18.900 sit. S prijavami pohitite na janko@ksmf.org (oz. 041/769-255).

intervju

Janko Vlaoviè

predsednik ŠOMF-a (tik pred iztekom mandata)

za vas sta se trudili Aleksandra in Petra

ko ga spoznaš, ga ne pozabiš veè Zakaj si se odloèil za študij

medicine? že od nekdaj me je veselila pomoè ljudem in v medicini lahko to opravljaš vsak dan. Vsekakor je medicina poklic, kjer izobraževanje traja skozi celo življenje, vsak dan je drugaèen in na koncu študija lahko izbiraš med ogromnim številom poklicev. Za katere stvari poleg študija še porabljaš svoj èas v okviru MF? Kot predsednik

Študentske organizacije Medicinske fakultete (ŠOMF) si poleg študija vzamem kar precej èasa še za obštudijske dejavnosti ter zastopanje študentov v študentskem zboru. Sodelujem tudi v Društvu študentov medicine Slovenije (DŠMS).

Kako izgleda delo predsednika ŠOMF? Na kratko se vsega ne da povedati. Obsega pa vse od vodenja projektov do pomoèi pri izpeljavi

drugih projektov; èe že ne fizièno, pa vsaj finanèno. Vsekakor je pri delu potrebna tudi vizija, ki jo poskusiš skozi svoj mandat izpeljati. Zelo me veseli, da nam je spet uspelo obuditi medicinski èasopis, postaviti internetno stran ŠOMF-a ter izpeljati povsem nov projekt Mediciniada.

Kaj te pri tem delu privlaèi? Predvsem me privlaèi kontakt s študenti in možnost, da aktivno

spodbujam dogajanje na fakulteti.

Kaj je tisto, zaradi cesar drugim študentom MF priporoèaš, da sodelujejo s teboj in društvom? Vse temelji na prijateljski ravni. O predlogih se ponavadi pogovorimo ob pijaèi. Seveda se sklepi o podpori projektom predebatirajo na seji ŠOMF-a. Bistveno je, da imajo študentje svobodne roke, mi pa smo zraven, èe je potreben kakšen nasvet

intervju

Osebni podatki Ime in priimek: Janko Vlaoviè Rojstni datum: 20..12..1979 Letnik študija: 5.. Barva oci: zeleno-rrjava Karakter: šaljiv, nagajiv, pozzitiven, sanjav, entuzziassticen Posebni talenti: pless, igranje trobente in kitare, kuhanje, pranje Kontakt: janko@kssmf..org

za kvalitetnejšo izpeljavo projekta.

Ali boš letos spet kandidiral? Ne. Eno leto mi je bilo èisto dovolj. Nauèil sem se veliko, spoznal mnogo ljudi ter mnogim tudi pomagal. Sedaj bi si rad vzel èas zase ter za izpeljavo kvalitetnega projekta, ki bo zagotovo terjal kar nekaj mojega prostega èasa. Kakšen èlovek si želiš, da bi te zamenjal na mestu predsednika? E n t u z i a s t i è e n, domiseln, zagnan, pošten, zvest samemu sebi in svojim preprièanjem. Poznamo te tudi kot organizatorja razlicnih stvari. Katerih? Omenil bi že izpeljana projekta

Beograd ter Mediciniada. V aktivni pripravi pa je nov projekt "Osvešcen, ne zadet!", ki zajema preventivo o drogah.

Kaj lahko prièakujejo tisti, ki se bodo udeležili ekskurzije v Beograd?

Spoznali bodo, kako poteka sistem pouèevanja v Beogradu, lahko si bodo ogledali anatomski inštitut, kar je zelo zanimivo, ter se sprehodili po Kliniènem centru v spremstvu zdravnikov. Poleg tega se bodo spoznali s študenti MF Beograda, si ogledali mnogo mestnih lepot in doživeli veliko zabave, dobre volje ter neprespanih noci.

Mediciniada - kaj je to? Tukaj gre za športno tekmovanje medicinskih fakultet naše bivše Jugoslavije. Organizacija je na zelo visokem nivoju,

november2003

prav tako pa tudi rivalstvo med fakultetami. Poleg športa se vsak dan tudi veliko druži, zveèer so organizirane zabave, veliko je tudi ponoèevanja in jutranjih maèkastih kavic.

Kaj zanimivega pa lahko pricakujemo v prihodnje? Na noge postavljamo projekt "Osvešèen, ne zadet!", ki bo potekal v mesecu novembru. Za prostovoljce, ki bodo pripravljeni pomagati, bomo organizirali dvodnevno izobraževanje. Pripravili bomo tudi brošuro o drogah v Sloveniji. Nato bo sledilo

intervju

osvešèanje, ki bo potekalo dva dni - prvi dan po vseh fakultetah v Ljubljani, drugi dan pa kar po mestu.

navadiš. Svetujem jim, naj izkoristijo oktober, ki je poleg maja najveèji žurerski mesec. Ne panièarite, saj faks ni vse.

Najljubše stvari Film: Boter 1 Knjiga: Jonathan Livingston Galeb Skupina/zvrst glasbe: U2, Pink Floyd, disco-house Šport: tenis, košarka Hrana: zrezki na sto in en naèin Pijaèa: John Daniels (Novinarka: "A ni Jack?" Janko odgovarja: "Èe ga poznaš tako dolgo kot jaz, ne!")

Imaš kakšne posebne metode za sprošcanje po napornem uèenju? Imam, ja, samo ne bi zdaj o tem… (smeh) Drugaèe pa dobra družba, smeh, seks in rock'n'roll. Kaj svetuješ mladim študentom MF? Naj se ne prestrašijo preveè, ker so prišli na fakulteto, ki zahteva preskok v miselnosti. Na zaèetku je potrebno malce veè truda, potem pa se tega

Kaj pa Janko zasebno? Kaj pocneš, ko se ne uciš ali hodiš na faks? Sem zelo družaben clovek, rad se družim z resniènimi prijatelji, ukvarjam se s športom, pogledam kakšen dober film, preberem dobro knjigo, ponoèujem. Kakšen je tvoj življenjski moto? Skrajna pozitiva oz. "Smeh je pol zdravja". Zdaj pa še nekaj vprašanj, ki ste jih vedno želeli

postaviti Janku, pa za to niste imeli priložnosti. Si že kdaj nudil prvo pomoè ali je bil sam deležen?

Ljubezen Status: samski : ) Najdaljša zveza: 2,5 leta Idealna ženska: iskrena, pozitivna, samoiniciativna, z moèno notranjo energijo, ve, kaj hoèe, nore oèi, dobra ritka

Oživljal še nisem, sem pa uspešno opravil Heimlichov prijem.

Kaj te ljudje najpogosteje vprašajo? "Kje maš pa Metko?" Odgovorim jim: "Joj, že pred desetimi leti mi je padla iz žepa in od takrat naprej jo še išèem!" Èe bi seksal s katerokoli žensko, katera bi to bila? Madonna. Zato sem vsaki svoji punci rekel: "Muci, ful te mam rad, pa nikoli te ne bi prevaral. Ampak èe pride

Madonna, pa me hoèe, potem paè grem!"

Na katerih krajih si pa že? Dvigalo, taksi, gondola, vlak, avto, ladja. Cilj mi je izkoristiti vsa prevozna sredstva, tudi balon. Katero je najbolj izvirno darilo, ki si ga kdaj dobil? To je plišasta èebelica z napisom "Bee mine" in vošcilnico "Or stop licking my honey!". Dobil sem ga od bivše punce. Kaj pa tvoja najveèja neumnost? Ko sem vozil v vinjenem stanju, sem povzroèil nesreèo. Edina resna posledica je bila sicer samo na smrt prestrašena ženska, vendar me je to izuèilo! Don't drink and drive! Ali ti kdo kdaj rece, da si prevec samozavesten? Se zgodi. Vedno uporabim citat košarkarja Iversona "That's not me being overconfident, that's just me believing in my abilities". HA!

poljudno & atraktivno

november2003

Fobije - strah ima velike oèi Polona

Pred dobrim letom sem prviè v življenju dobila svojo lastno sobo v hiši in s tem tako potrebno zasebnost. Prvi veèer, ko smo vanjo preselili osnovne kose pohištva in je soba poèasi zaèela dobivati

svojo pravo podobo, sta me obiskala dva prijatelja, da bi si ogledala moje novo domovanje. Vsa ponosna in polna navdušenja sem ju pripeljala do vrat, jih odprla, stopila korak naprej in zagledala veliko èrno piko, ki se je naglo premikala po sveže prepleskani steni. Naglo sem odskoèila in v grozi zacvilila: "Pajek!!!" Oba prijatelja pa v smeh... Znan prizor? Baje zaradi strahu pred pajki trpi kar tretjina žensk in èetrtina moških... In to je le ena izmed mnogih fobij; med ostalimi se najdejo nekatere tako nenavadne, da je kar težko verjeti v nji-

hov obstoj. Kakšen strah pa sploh lahko definiramo kot fobijo? Fobos (Groza) je bil grški bog. Skupaj s Pogubo, Strahom, Prepirom in Smrtjo je v bitkah spremljal svojega oèeta Aresa, boga vojne. Beseda fobija, ki izhaja iz tega imena, oznaèuje motnjo, bolezenski iracionalni strah pred doloèenimi stvarmi ali položaji oziroma dogodki. Nekatere fobije se razvijejo zaradi slabih izkušenj v preteklosti; èe je bil nekdo na primer dalj èasa ujet v vroèem, prenatrpanem pokvarjenem dvigalu, je povsem možno, da bo razvil strah pred zaprtimi prostori. Podobno je s strahom pred višino, globino, hitrostjo, kaèami, èeprav se ti strahovi pogosto pojavijo brez kakšnega racionalnega razloga ali brez slabe izkušnje. Še težje je razumeti bolj nenavadne fobije: levofobija (strah pred predmeti na levi strani telesa), numerofobija (strah pred številkami), siderofobija (strah pred zvezdami), mizofobija (strah pred umazanijo), peladofobija (strah pred plešastimi ljudmi)... Na seznamu fobij se znajdejo celo tako neobièajni stra-

hovi kot so strah pred flavtami, klovni, kolesi, telefoni, otroki, bradami, drevesi, zelenjavo, strah pred delom, urami, knjigami, plesom, lepimi ženskami in še in še... Seveda je kot fobija zabeležen tudi strah pred obiskom zdravnika in znani strah pred zobozdravniki. Na internetu lahko najdete kar nekaj strani, ki vam z velikimi krièeèimi èrkami in gesli v stilu "Top Shop" ponujajo pomoè pri spopadanju z vašimi strahovi pred zobarskim stolom in ljudmi v belih haljah. Strokovnjaki klasificirajo fobije v tri velike skupine: agorafobija zajema strah pred neznanimi situacijami in okolji. Ljudje s to vrsto fobije se izogibajo nakupovalnih centrov, dvoran, množic, potovanj, v najhujšem primeru bolniki veè let ne zapustijo varnega zavetja doma.

Ljudje s socialnimi fobijami se izogibajo javnim nastopom, izpostavljenosti v družbi in imajo pretiran strah pred tem, da bi se osmešili ali osramotili. Nenehno jih skrbi, kaj si o njih mislijo drugi. Med specifiène fobije spadajo v glavnem vsi ostali strahovi, med katerimi je najpogostejši strah pred razliènimi živalmi. Zanimivo je tudi, kako se v razliènih družbah oziroma kulturah pojavljajo povsem nasprotne fobije: medtem ko je v zahodnem svetu vse pogostejša socialna fobija in se ljudje vedno bolj obremenjujejo s tem, kakšen vtis bodo naredili na druge, se je na Japonskem, kjer ljudi tradicionalno vzgajajo v uslužnosti in poslušnosti, moèno razvila fobija z imenom "Taijin kyofusho". Gre za strah pred tem, da bi kakorkoli užalili ali

poljudno & atraktivno

prizadeli ljudi okoli sebe; fobija, ki je pri nas skorajda ni... Toda

loèiti

moramo obièajen strah, ki je obvladljiv, od fobije, ki je iracionalna in pogosto neobvladljiva do te mere, da lahko privede do

paniènih izbruhov. Kadar nas strah pred neko stvarjo ali situacijo ovira pri našem vsakdanjem življenju in rutini, povsem okupira naše razmišljanje in nas privede do tega, da se izogibamo tej stvari ali situaciji, potem lahko govorimo o fobiji; 75% specifiènih fobij je menda mogoce ozdraviti s psihoterapijo. Toda dokler kljub strahu pred višino brez pomislekov obišèete prijatelja v 9. nadstropju, dokler kljub strahu pred kaèami z odporom pokukate v ter-

arij v živalskem vrtu in dokler se kljub strahu pred umazanijo rokujete z ljudmi, ni razloga za skrb. Tudi jaz po prvi zgroženosti nad pajkom v svoji sobi vedno zgrabim sesalec ali košèek papirja in lastnoroèno ugonobim malo gomazeèo osemnogo pošast.

Medicinske zanimivšèine Luano

V tejle rubriki vam bom predstavil razliène zanimivosti iz sveta medicine na nekoliko drugaèen naèin, in sicer nestrokoven naèin. To pomeni, da boste moje besede samo enkrat prebrali in boste vse razumeli. Danes prava redkost v medicini. Po naravi sem malo raztrešèen, zato imam unikaten naèin pisanja - umetnost, ki je moja uèiteljica slovenšèine ni nikoli razumela, in sicer raztrešèeno pisanje, preskakovanje, brez rdeèe niti…preprosto kot besedila od Siddharte.. Vse, kar sem zapisal spodaj, so informacije, dobljene iz razliènih virov, ki so prosto dostopni na svetovnem spletu. Odgovornosti za pravilnost spodaj napisanih stavkov ne prevzemam. Verjemite ali ne - vaša presoja. Hopla, kaj pa, èe je vse res?

Po podatkih revije Journal of American Medical Association umre veè kot 100,000 Amerièanov letno zaradi stranskih uèinkov na predpisana zdravila.

Ljudje, ki se veliko smejijo, so krepkejšega zdravja. Dr. Lee Bark iz Loma Linda School of Public Health v Kaliforniji je ugotovil, da smeh znižuje nivo stresnih hormonov v krvi in krepi imunski sistem. Šestletniki so na najboljšem, saj se smejijo v povpreèju 300 krat na dan, medtem ko odrasel èlovek 15 - 100 krat.

poljudno & atraktivno

Psi in ljudje (moški del populacije) smo edine živali s prostato.

november2003

Èloveški možgani prenehajo rasti pri starosti 18 let.

V povpreèju èloveku tekom njegovega življenja zraste 900 km las.

Kaj zmoreš, ker si èlovek? Lahko vidiš plamen sveèe 50 kilometrov dalec v jasni temni noci. Slišiš lahko tiktakanje ure v oddaljenosti 6 metrov v tihem okolju. Sposoben si okusiti 1 gram soli v 500 litrih vode. Zaznaš lahko 1 kapljico parfuma, razpršeno v 3 sobnem stanovanju. Zaèutiš lahko krilo èebele, ki prosto pade na tvoje lice iz višine enega centimetra. Pa naj še kdo reèe, da ljudje nismo senzibilni.

Ali ste vedeli, da se morate s kolesom skozi smrdljiv mestni zrak peljati okoli 15 km/h, èe želite, da boste vdihali najmanj strupov? Èe greste poèasneje, boste rabili za pot vec èasa, èe pa hitreje, pa bolj intenzivno dihate. Èe pa ste brez kolesa, pa je treba skozi mesto peš èim hitreje. In èe že hodite skozi mesto - poleg tega, da upoštevate izraèunane hitrosti, predvsem dihajte skozi nos!

Leta 1972 je skupina znanstvenikov poroèala, da lahko pozdravimo navadni prehlad z zmrzovanjem velikega palca na nogi.

Moški imajo veè krvi kot ženske.

Injekcije zlata se vèasih injicirajo v mišice za zdravljenje artritisa. Nekatere terapije so oèitno zlata vredne.

S u m e rc i (5000 pr.n.št.) so mislili, da so jetra organ, ki tvori kri, srce pa organ, ki je center mišljenja.

Za govor je potrebna interakcija 72 mišic.

ženske imajo 500 genov veè kot moški in so zaradi tega zašèitene pred barvno slepoto in hemofilijo.

Vesoljci lahko zaradi poveèanja kolièine tekoèine v prostorih med vretenci med bivanjem v breztežnostnem stanju 'zrasejo' tudi do 3 %.

retro

Študentske ankete o pedagoškem delu profesorjev Izvajanje teh anket je lani potekalo prviè? Za kaj natanko je šlo? Kako se je oblikovala skupina, ki jih je analizirala? Da, lani je bilo prviè. Predlog je prišel s strani enega od profesorjev, študentje pa smo idejo dokonèno izpeljali. Ocenjevanje kvalitete pedagoškega dela naših uèiteljev je zaenkrat eksperimentalni projekt. Uèitelje, ki so bili najboljše ocenjeni, smo nato javno nagradili, do najslabše ocenjenih uèiteljev pa smo stopili osebno in nato v pogovoru z njimi poskusili razvozlati, katere probleme so študentje izpostavili in kakšen je njihov pogled na to.

veèer, na katerem je nastopil Cor, o vsakem od glavnih nagrajencev pa smo povedali nekaj o njegovih zaslužkih in delu. Podelili smo jim “pokalèke”, ki smo jih študentje roèno izdelali. Podobno naèrtujemo tudi za letos.

Boste s projektom nadaljevali? Obstaja možnost, da bodo rezultati vaših anket kdaj upoštevani na uradni univerzitetni ravni? Da, s projektom že nadaljujemo. Upamo pa, da bomo tudi upoštevani, saj smo uèinkovitejši od uradnih anket. Rezultate za leto 2002/2003 bomo predvidoma objavili konec meseca novembra.

Ste naleteli na kakšen omembe vreden zaplet pri izvedbi anketiranja? Kaj pa pri reakcijah profesorjev na rezultate? Hmm… Prva dva tedna smo pri nekaterih slabo ocenjenih profesorjih naleteli na jezo in razoèaranje in se z njimi o tem ni dalo pogovarjati. Enako je bilo s tistimi, ki so bili dobro ocenjeni - ti so bili preveè veseli! No, seveda malo pretiravam.

In splošni odziv? Anketa je bila med študenti precej dobro sprejeta; na to kažejo tudi delni rezultati iz letošnjega leta (trenutno zbiramo podatke; v 2. in 3. letniku pa je zaenkrat oddalo svoja mnenja že cca. 120 in 80 študentov; za ostale letnike še ni informacij). Tudi uèitelji so bili veèinoma zadovoljni z anketo, ker jim bolj slikovito opiše, katere stvari študentje ocenjujemo kot dobre in katere ne.

Lani ste za najboljše profesorje pripravili podelitev nagrad? Da, pripravili smo

Pogovarjali smo se z Matijem žardinom, vodjo anketnega projekta

In kdo so najbolj pohvaljni ucitelji v letu 2002? 1.

letnik:

prof.dr. Matjaž Zorko, biokemija 1 2.

letnik:

prof.dr. Jože Balažiè, medicinska deontologija s filozofijo prof.dr. Draga Štiblar-Martinèiè, histologija z embriologijo asist.mag. Janez Dolenšek, anatomija 3.

letnik:

doc.dr. Matjaž Turel, interna medicina 4.

letnik:

doc.dr. Zvezdan Pirtošek, nevrologija prof.dr. Anton Grad, nevrologija 5.

letnik:

doc.dr. Irena Hoèevar Boltežar, ORL

retro

november2003

Veèer poezije - fantastièna disonanca Irena Vreèar

Dolgo prièakovani pessniški veèer medicincev je 18 8.decembra 2002 posstal realnosst.. Avla MF je za en veèer posstala scenografsska umesstitev prave kulturne prireditve, sveèe po kotièkih so razzsvetljevale drugaèen prosstor, napolnjen s poezzijo..

Odgovorni za ta prodor na kulturno sceno sta dve medicinki, Anita Tadiè in Lea Maèkovšek. Zamisel je nastala kot protiutež vsem obremenitvam študija medicine; nasproti formulam, definicijam in diagnozam sta Lea in Anita postavili Ustvarjalnost. Zaèelo se

je s poezijo, ki jo marsikdo od nas skriva v svojih najbolj skritih kotickih, dnevniku in ji ne pusti na plan. Pripravljenost odpreti intimen prostor svoje poezije obèinstvu predstavlja veliko preizkušnjo in dileme tudi že priznanim pesnikom; gre za to, da podariš delèek sebe in upaš na

razumevanje s strani poslušalstva. Škatla poezije, ki je v Mandibuli èakala na vse pogumne literate, ni ostala prazna. Ime za sodelovanje ni bilo pomembno, bistvena je g' ola poezija'. Pogum za sam nastop je zbralo kar nekaj medicincev: Veronika, Aleš, Jasmina, Ana, Tadeja in Martina; na kitari je njihovo interpretacijo spremljal Miha Lukaè, kot gostja pa je nastopila tudi profesionalna plesalka moderne-

ga plesa Sara Stropnik, ki letos konèuje akademijo v Salzburgu. Omembe vredna je bila organizacija in postavitev scene: v ozadju silhueta mesta, poslušalci postavljeni v 'kavarno' okroglih mizic s kozarci vina, pravih luèi ni, tema, z obiskom nehote postaneš del happeninga. Vzdušje te potegne vase. Med tabo in mestom sta dve pleskarski lestvi, na njih in pod njima pa šest bralcev... Prepustiš se dogodku.

Fotoreportaža: Aprilski veèer poezije

Pot na literarno prizorišèe (z rožicami posuta, brez šale). Pred zaèetkom sta na "odru" samevala kavè in zid iz kartonskih škatel.

Bralci poezije (poveèini èlani dramskega krožka) pri sklepnem dejanju, priklanjanju. Obiskovalcev je bilo preveè, da bi jih naš foto-objektiv lahko zajel, vsekakor pa njihovi obrisi rok kažejo navdušenje.

retro

Veèer je s prebiranjem svojih pesmi otvoril dr. Alojz Ihan, ki je samo prireditev zelo pohvalil. Všeè mu je bil poudarek na dramski predstavitvi in prijetnem ambientu. Pohvala za organizatorki: postavitev na nivoju ambicioznega performansa. Sam je pripravljen še sodelovati.. Kulturno udejstvovanje na MF je torej zaživelo. Aprila se je zgodil še drugi veèer poezije, zbirajo pa se že

prispevki za tretji pesniški veèer: škatla poezije v Mandibuli torej èaka na vse vas! Naè rti za prihodnost so, vabljeni ste seveda vsi, ki ste pripravljeni sodelovati in se malo prepustiti ustvarjalnemu duhu... Novi ljudje, nove pesmi, nove ideje... Kar tako naprej!

Umotvor Matija žardin V lanskem letu smo študentje izdali prvo številko Umotvora - to je brošura, v kateri smo zbrali svoje izkušnje z uèenjem. V njej najdete opisane razliène pristope k uèenju, ki smo jih preizkušali na lastni koži in ki se veèinoma dovolj dobro obnesejo. V letošnjem letu smo v brošuro dodali še par prispevkov s strani naših uèiteljev o tem, kako pripravljajo svoje predstavitve (seminarje, predavanja ipd.). Coming to you in november 2003! Lahko pa ga poišèeš tudi na internetu, na naslovu http://www.mf.uni-lj.si/mf/fakulteta/prenova/medicina/prenova-med.html

(izberi "Za bolj uèinkovito uèenje").

"Eterièno lebdenje duš nas bo požrlo", Miša sredi interpretacije. Celoten dogodek je bil zelo dinamièen in premišljeno dramaturško zaokrožen. Glasbeno podlago so ustvarjala tolkala.

Erektor - študentski èasopis

s t r i p

strip

november2003

tok zavesti

Fakultete Medicinske Ergonomija Vid Arnejšek

ergonomija [iz gršèine], veda o prilagoditvi èloveka na delovne razmere, združuje tehnološka, medicinska, psihološka, tudi socialna in ekološka spoznanja. (vir: Veliki splošni leksikon, DZS, Ljubljana 1998) poklica. Širi se vest po javnosti slovenski, da zdravnikov krvavo primanjkuje. Dasiravno je bila to toèa, opazljiva že davno tega, se šele zdaj bije plat zvona. Ideje za rešitev problema kar dežujejo, zgodilo se ni še niè. Tradicija ostaja, tudi na medicinski fakulteti (tekom lahkotnega besedila se bo pokazalo, da se zaèenja nekolikanj pozneje, kot bi to prijalo vztrajnim študentom). V skladu z njo ostajajo tudi predavanja higiene, pri kateri je govora, ako se ne motim, tudi o zdravi prehrani. Namen je, mislim, oèitno hoteno dober; osvestiti bodoèe primanjkujoèe o priporoèenem nacinu hranjenja, da bode z njimi od dneva nastopa službe èim manj stroškov, torej zdravljenja in bolniških staležev (lepo, da skrbe za naše zdravje!). žal pa se praksa praviloma razlikuje od teorije. V tem primeru je to exsepli gratia, in ne izjema, ki potrjuje pravilo in kaže drugo lice našega (upam, da bodoèega)

Kuj železo, doker je vroèe (beri: medicince, dokler so mladi). Niti se starega drevesa ne da tako lepo ukriviti kot mladega (analogija št. 2: možnost posledicne skolioze). Stara modrost se lepo sklada z dolgo tradicijo in navdaja me sum, da se je je tisti, ki je sestavljal urnike (vsaj) prvim letnikom, oprijel kot pijanec plota. Ideja gre bržèas približno takole: tisti, ki so sposobni preživeti 11 ur šopanja s podatki - se ve, z dodatkom kolokvija, brez poštenega obroka - bodo

tudi sposobni nadomestiti deficit zdravniške srenje za èasa njihove diplome (ideja deluje tudi kot ponovno preverjanje sposobnosti na podiplomskem študiju, ko se v drugo študentje hranijo v McDonald'su med skopo odmerjenimi dvajset minutnimi odmori. Prav tako je možna interpretacija, da gre za bolj terapevtsko usmerjeno dejavnost proti morebitni debelosti.). Tega se zavedam in fakulteti se za izkazano skrb in kaljenje v njenem drobovju najiskreneje zahvaljujem, hkrati pa naznanjam, da prazna vreèa bolj slabo pokonci stoji, resnici na ljubo pa gre v prazno vreèo vec (znanja?) kot v polno. Kaj pravzaprav

sploh jadikujem? Saj sem se vendar sam odloèil za ta študij znanega slovesa, ki je že sam po sebi selektiven do tistih, ki si - ali paè ne - žele vpisa na medicinko. Sedaj tudi vem, do kam se vleèe tradicija slovenske medicine: ne do Starih Grkov, kakor se mi je poprej dozdevalo, paè pa le do Rimljanov. Na vodi sicer èutim, da temu ni že od nekdaj tako, a vendar so èasi taki. Torej, fakulteta mora skrbeti za ime (iz latinšèine: ergo - torej, nomen - ime). In prav je tako. Èe že krademo posel starki s koso, naj bomo vsaj nadljudje. Vsaka podobnost z resniènim stanjem ni zgolj nakjuèna. Èrke preštejte takoj, vsaka kasnejša reklamacija bo naletela na gluha ušesa.

šport & rekreacija

Pisati o èemerkoli

Rok Devjak

Prigode kolega Jelka

Dobil sem nalogo, naj napišem nekaj. O èemerkoli. Naloga se sprva ni slišala pretežka, a ko sem zacel razmišljati, katera tema bo moje žrtveno jagnje, sem zašel v težave. In ravno to me je spomnilo na težave kolega Jelka - študenta. Jelko je eden tistih ljudi, ki niè ne opravijo površno. Študira poglobljeno, zato obièajno kar nekajkrat pristopi k izpitu, da ga opravi. Sam rad pove, da pri njemu gre pa v èetrto rado. Tako se je bilo pripetilo, da je moral Jelko pred profesorjem zagovarjati svoje znanje. Ker ni bilo prviè, bi na podlagi že omenjenega lahko sklepali, da je znanje že dodobra izpilil. Poln samozaupanja je prišel k profesorju, da še zadnjiè pokaže znanje iz tega predmeta. Vendar se je že v prvem trenutku snidenja zgodil neprièakovan preobrat. Profesor Jelku ni zastavil vprašanja, ampak naroèil, naj vprašanje in odgovor sestavi sam. Govori naj o èemerkoli! Kje naj zaène? Potrebuje razmislek. Jelko se je poglobil sam vase in pri tem prav neumno buljil po sobi sem ter tja. Navzven je izgledalo, da misli. Ampak po glavi mu je rojila le ena stvar. Mislil je, kako profesor v tem trenutku misli, da on misli. A v bistvu je vse, kar je mislil, le misel na to, da profesor misli, kako on misli… Bedasto! Takoj na tem mestu moram priznati, da se je slednja situacija pripetila tudi meni. že nekajkrat. Minevali so trenutki in Jelko si je le izbral neko vprašanje, o katerem pa ni vedel povedati kaj dosti veè kot samo naslov. Profesorja je kmalu zaèelo minevati potrpljenje in kandidatu je namenil nekaj pikrih. "To je torej tisto, kar najbolje znate." Nato je postal še malo bolj direkten: "Še na vprašanje, ki ste si ga sami izbrali, ne znate odgovoriti…" Potrt, brez volje do življenja, malo skesan je Jelko zapustil "ustanovo znanja". Še sam ni vedel, èe si bo kdaj lahko opomogel. Ko je tako globoko razmišljal, je preko ulice ugledal brhko deklico, ki se je z desno roko držala droga javne razsvetljave, z levo nogo pa nenehno drgnila ob tla, da bi iz podplata oèistila žveèilni gumi, ki ga je bila pohodila. Videè to, je ugotovil, da je v življenju vedno lahko še slabše, zato je brez obotavljanja zavil v gostilno, kjer so ga prijatelji toplo sprejeli medse.

november2003

Zdrav duh v Duke Zagoransky zdravem telesu Vsi vemo, kako je, ko študiraš in študiraš in študiraš… (bruci boste še izvedeli), a je tu še nekaj, kar bi z veseljem poèeli, èe bi imeli kje, in možnosti za to na Medicinski fakulteti ni malo, še posebej ne na športnem podroèju. Športna sekcija DŠMS je aktivna na mnogih podroèjih, kot so organizacije športno družabnih aktivnosti, organizacije fakultetnih prvenstev, sodelovanje v ligah in prvenstvih Univerze; da naštejem nekaj projektov iz lanskega leta: · Organizacija udeležbe študentov Medicinske fakultete na najveèjem študentskem teku na svetu "Batavieren race 2003" na Nizozemskem 25. aprila 2003 (zaradi velikega zanimanja in zadovoljstva med udeleženci si vsi želimo, da bi ta družabni dogodek za študente MF postal tradicionalen in da bi še naprej užival podporo Medicinske fakultete), · Športno - družabna prireditev za študente MF - maj 2003 (v prijetnem popoldnevu smo se ob igranju razliènih športov, kot so košarka, nogomet, odbojka in badminton, okrepèali z jedmi z žara in se preprièali, da je to zelo zdrav in prijeten naèin sprostitve in druženja študentov naše fakultete zunaj študijskih obveznosti), · Soorganizacija udeležbe študentov MF na Mediciniadi v Èrni Gori (Mediciniade se je udeležilo

šport & rekreacija

Erektorjeva nagradna igra

prek 500 študentov iz 12 fakultet iz Srbije in Èrne Gore, Bosne in Hercegovine ter Slovenije)… Za letošnje leto pa je v planu še veè tovrstnih športnih prireditev: "Batavierenrace 2004" (letos že èetrtiè!), športno družabna prireditev pomlad 2004 (celodnevni športni dan s piknikom za vse študente in študentke Medicinske fakultete), pomoè pri organizaciji krvodajalskih akcij (Rdeèi križ Slovenije je ob 50-letnici prostovoljnega krvodajalstva podelil Zahvalo Medicinskemu športnemu društvu za veèletno pomoè pri organizaciji krvodajalskih akcij med študenti MF), prvenstvo trojk MF (jesen, pomlad), smuèarsko prvenstvo MF (zimski športni dan, hkrati pa še prvenstvo v veleslalomu), Mediciniada 2004 (SÈG), udeležba teka v Radencih in ljubljanskega maratona. Študenke in študenti Medicinske fakultete pa bomo, kot vsko leto, tudi letos sodelovali v športnih ligah in prvenstvih Univerze v Ljubljani. V ligah bosta nastopali odbojkarski ekipi MF (moška in ženska) ter košarkaška in

nogometna ekipa (oboje fantje), barve naše fakultete pa bomo branili tudi v individualnih športih (plavanje, tenis, badminton, streljanje, namizni tenis, kros, ...). Pozivamo vse aktivne in bivše aktivne športnike, naj se pridružijo našim ekipam in zastopajo MF v univ. ligah in prvenstvih! Naèrti so torej smeli, program pa zanimiv in obsežen. Uspelo nam bo samo s skupnimi moèmi. Predvsem si želimo novih aktivnih èlanov za pomoc pri vodenju športne sekcije in organizaciji projektov ter novih idej! S tem se boste pridružili trojici legendarnih - Gregorju Zemljièu, Roku Ravnikarju in Roku Permetu ter nadaljevali njihovo veliko delo. Tudi sam sem že ponosno stopil na njihovo pot!

"MEDICINKA" Se je kdo kdaj vprašal? Kdo morda ve? Koga zanima? Zakaj se tisti veliki, težki žogi (mi smo imeli tako

grdo rjavo iz prešitega usnja), saj se spomnite, ki smo jo v prvem razredu uporabljali pri telovadbi, reèe medicinka? Èe ste o primeru morda seznanjeni, pomagajte rešiti svet in ne oklevajte s sporoèilom. Èetudi samo slutite, bomo z veseljem prisluhnili vaši domišljiji in predlogom. Vse do konca novembra (z drugimi besedami: do 1. decembra) odgovore nestrpno prièakuje Erektorjev nabiralnik.

Po kriteriju verodostojnosti in inovativnosti bomo najbolj presunljivim študentom podelili nagrade!

Vse graje, pohvale in nove ideje za rubriko pošljite na naslov uredništva erektor@ksmf.org (zadeva: MSD) ali na moj osebni naslov duke.zagoransky@email.si.

glasbo-manija

Kitarijada

november2003

Luano

SIDDHARTA - Kloner

Em G Am D Do nadaljnjega, ne bomo rabili sebe razumet, Em G Am D enostaven svet, lepote vsega tega moramo met, Em G Am D neverjeten duh, golota je vse okoli nas, Em G Am D nismo mi od muh, vzamemo vse kar gre v slast. Zdaj igrajo mi, in to francosko za romantiko, nimamo skrbi, oblaki so poskriti za goro, kaj nam bo problem, saj med in mleko streže se vsem, in zato refren, le ponazarja filinge v men. Em G D Am Em Na ta lep dan, v meni erekcija Em G Am D Em se ti ne zdi, da ne more biti lepša. Na ta lep dan, v meni erekcija se ti ne zdi, da ne more biti lepša.

Am D vse poti premagane za nami, G C vse poti do konca, Am D mir v nas vso paniko sezuje, G C slaba vest pozabljena, Am D vse poti premagane za nami, G C D vse poti do konca, do konca. Na ta lep dan, v meni erekcija, se ti ne zdi, da ne more biti lepša. Na ta lep dan, v meni erekcija, se ti ne zdi, da ne more biti lepša

Naj bo noè naj bo dan, noben ni nikoli utrujen, ni velikih bogov le mi imamo šov, mi ne vidimo dilem za vekomaj ostale so drugje, in èe kdo bi rad da se ima bolje, samo besede prave so dovolj. Na ta lep dan, v meni erekcija, se ti ne zdi, da ne more biti lepša. Na ta lep dan, v meni erekcija, se ti ne zdi, da ne more biti lepša. Am D Mir v nas vso paniko sezuje, G C slaba vest pozabljena,

Siddharta & Siddharta

zadnje besede

Os dolgoèasa ali: konèno en dober razlog zakaj mi ni treba na faks Ali ste že kdaj opazili, kako se èas vleèe, ko visite na faksu in kako dolgo potrebuje minutni kazalec na vaši uri, da spet prileze do številke 12? Se vam mogoèe zdi, da ste se m ed pred a va nj i posta ra li za veè kot eno samo uro? Èe zgoraj našteto za vas velja, potem si lahko oddahnete. Niste paranoiki in tudi ne preveè leni, da bi z zanimanjem spremljali predavanja. Bili ste žrtve mednarodne zarote. SVA (Slovenska vohunska agencija) je pred kratkim v zgradbi obvešèevalne službe neimenovane države, ki Sloveniji ni pretirano naklonjena, odkrila naèrte, kako oslabiti našo ljubljeno deželo. Med redne in izredne profesorje MF so se pomešali agenti tuje vlade, ki se trudijo, da bi med njihovimi predavanji èim veè študentov pocrkalo od dolgèasa. Èe v predavalnici sluèajno opazite kup prahu, se za vsak sluèaj prekrižajte in zmolite en oèenaš - to so lahko prepereli ostanki bogve koliko starega trupla študenta medicine, ki je ni pravoèasno pobrisal in zato doživel skupinski samomor vseh svojih možganskih celic. Èim veè študentov umre, tem manj jih na koncu diplomira. Èim

manj jih diplomira, tem manj jih lahko postane zdravnikov. Èim manj zdravnikov, tem slabši življenjski standard. Èim slabši življenjski standard, tem nižja življenjska doba povpreènega Slovenca. Podatek o vtihotapljenju tudi razjasni vprašanje, zakaj so nekateri profesorji tako pasji do nas. Tekmujejo med sabo, kdo bo na izpitu vrgel veè študentov. Doloèeni študenti zato ne naredijo letnika. Spet drugi obupajo nad študijem medicine in nikoli ne diplomirajo. Èim manj jih diplomira… Zviti so ti naši sovražniki. Vendar to še ni vse - njihova predrznost nima meja. Drznili so si uporabiti èrne luknje. Vsak splošno izobražen èlovek ve, da se èas v bližini èrnih lukenj obnaša malce èudno. (Vsi poznate zgodbo o enojajènih dvojèkih; eden je ostal na Zemlji, drugi je z vesoljsko ladjo odletel v èrno luknjo in… No ja, umrl. Leta v èrno luknjo ne preživi nihèe.) Šalo na stran, medtem ko za ostalo Slovenijo èas teèe tako kot je treba, v predavalnicah MF, Kliniènega centra in ostalih medicinskih inštitutov vsaka minuta traja stoletje. S pomoèjo zapletenih poskusov, izvedenih v veliki predavalnici MF in pre-

davalnice IV v KC, so ameriški in francoski znanstveniki dokazali, da je po enournem predavanju študent medicine starejši za dva dni. To ne pomeni samo, da nam je bil ukraden èas, v katerem bi lahko spali, jedli, se smejali in uganjali vragolije s p r i p a d n i k i nasprotnega/istega spola, temveè tudi, da bomo prej umrli! Namesto da bi zdravili ljudi v povprecju trideset let, nas bo pobralo po borih sedmih letih delovne dobe! Èim manj zdravnikov… Tukaj nasrka predvsem prebivalstvo. Brez zadostne medicinske oskrbe mrkne tudi najbolj žilav narod. Temu pravijo drugje genocid. Naši voditelji, ki zaenkrat še ne dajejo izjav, bi zadevo verjetno opisali kot "ena frdaman resna reè, katere

Ana Perpar

se bomo lotil takoj, k bomo dobil prve rezultate raziskave od parlamentarne komisije. Kje je moja kava?" Voditelji te neimenovane države torej grešijo genocid nad slovenskim narodom. To jih postavlja na raven Hitlerja (kar še ne pomeni, da bodo tudi oni postali Timesove osebnosti leta), njegovih nacistiènih kolegov in še kakšnega drugega zagrizenega sovražnika manjšin. Kaj storiti? Odgovor je na dlani, dragi kolegi: èim manj hodite na faks, nikoli ne dovolite, da vas zagrenjeni profesorji spravijo v obup in postanite dobri zdravniki. Predvsem pa uživajte, kadarkoli imate èas. Vojno proti dolgèasu pa prepustite profesionalcem.

zadnje besede

november2003

Kratek diskurz o izbiri imena Martina avtorTurk in vse

Preden karkoli reèem, velja èasstni in zasslužni poklon Andreju Grajnu, zadnjemu preživelemu stvarniku M..F..Šèeneta, ki nam je oèetovssko predal èassnikarsske vajeti na naši fakulteti.. Sedaj pa k stvari.. Za vse tisste, ki jih bo kdaj zanimalo, zakaj smo M.F..Šèene ( naš predhodnik, ki je zadnjiè izšel oktobra 2001) preimenovali ravno v Erektor, sledi verodosstojen zapiss naših polemizziranj in notranjih borb.. Zaèelo se je na prvem sestanku uredniškega odbora (to je bilo letošnjega maja), kjer smo se zbrani soglasno strinjali, da M.F. Šèene postane nekaj drugega. Lahko je sanjati in filozofirati, še lažje kritizirati. Kdo bo pa kaj naredil? Zaèel se je lov na lepo zveneèe in študentom prijazno ime, ki naj bi bilo iz medicinskega podroèja. Padli so prvi predlogi: Dr. Medo, Sars, Parazit, Lovro&Lovro, Promontorium, Hymen, Vox, Magnet, Linea, Morfej. Seveda nismo nièesar dorekli. Promontorium nam je bil kar všec. A žal ni preživel pilotnega testiranja med nemedicinsko populacijo. To je vedno potekalo v istem stilu: "Kaj praviš na študentski èasopis, ki se imenuje Promontorium?" "Kaj si rekla?? P…???!?" Podobna usoda je doletela veèino ostalih predlogov. Vèasih smo naleteli celo na izcrpnejše,

pa vendar zelo utemeljene in predvsem dobrodošle pripombe. Najbolj zaslužna pri izbiri imena je vsekakor naša zunanja sodelavka, novinarka Barbara Ülen. "Meninga? A men…struacija?? Zakaj pa ne bi bila Menstruacija? Èasopis, ki izide vsak mesec. - Blefinga, ali kaj si rekla, to je bolj za pralni stroj." "Diskus? - Spominja na disko. Prevec populistièno." "Foramen? - Ah, služba božja." "Galea? - A to bo katalog za prodajo jadrnic?" "Calx? - V redu, samo na vodni kamen asociira, veš, to je nekaj teènega…" "Vagus? - Zveni eksplicitno perverzno!" "Valva? - Še hujše!" "Makula? - Samo za štu-

Musculus arrector pili (seveda med vsem drugim) - slika iz Gartner, Leslie P., Hiatt, James L.,Color atlas of histology, Williams & Wilkins, 1993

dente iz Makol…" "Pollex? - Rollex." že prej, potem pa še toliko bolj, se je govorilo samo o imenih. Kamorkoli smo šli, so šla imena z nami. Pa ni bilo nobene besedne ljubezni na prvi pogled. Vse nasvete smo skrbno preudarili in smo zanje globoko hvaležni. Samo primer: " Zakaj pa mora biti medicinski izraz? To je tako, kot da bi fuzbalerji svoje glasilo poimenovali Šampon. Sicer pa… najdite si sponzorja in po

njem imenujte cajteng! Denar boste imeli, pa še z imenom ne bo problemov!" Kot vedno nas je zaèel priganjati èas. Selekcija je v ožji krog prinesla pet favoritov. Glasovanje je odlocalo med: Erektor, Soleus, Spina, Promontorium in Arkus. Vec kot oèitno je, da smo se odloèili za Erektor. In pametno smo se odloèili. Ime je seveda pogovorna okrajšava za Musculus arrector pili, da ne bo kdaj kakšne pomote!

platnica

Tako spijo duhovi Olje na platnu, 2003

Vid Fikfak je študent medicine in slikar. Deluje v likovni sekciji Kulturno umetniškega društva Klinicnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher (KUD).V minulem septembru in oktobru ste si njegova dela lahko ogledali na razstavišcu Klinicnega centra. Mi objavljamo le eno izmed njegovih mojstrovin.

Vid Fikfak