Elan Magazine N.2 - SLO by Elan d.o.o.

Št. 2

Zimske zgodbe

zima 2015/16

70 LET

Smučarski pionir in inovator

NAJVEČJI

Ingemar Stenmark, intervju

AMPHIBIO 4D

Naslednji korak v smučarski (r)evoluciji

AMERIŠKI IDOL Glen Plake, intervju

U-FLEX

Naj se smučka upogne

KOLUMNI Bojan Križaj Davo Karničar

Smučanju smo predani tako kot vi.

Že sedemdeset let vsak trenutek živimo s smučanjem, ko snujemo najboljše in najbolj inovativne smuči na svetu. Ker smučanje je za nas bistvo vsega.

Izdelujemo smučke

8-9

12-17

28-31

Elanova zgodovina Od 1945 do danes

Največji Ingemar Stenmark, intervju

Amphibio 4D Štiri dimenzije

Pri Elanu delamo smučke. Brez velikih besed, brez udarnih marketinških kampanj, brez zvenečih sloganov, brez odvečnih dodatkov. Tako preprosto. Te smučke že sedemdeset let izdelujejo isti ljudje, v istem malem kraju, s katerega se vidi prekrasne Julijske Alpe. To je kraj, kjer je predanost neke vrste religija, inovacije pa življenjski slog. V praksi to pomeni, da zjutraj snujemo sveže smučke, popoldne pa z njimi že smučamo po svežem pršiču. Pri Elanu vztrajno, tiho in brez velikega hrupa ustvarjamo smučarske inovacije. S tem ustvarjamo razliko. Tako je bilo, ko smo sploh prvi izdelali smuči s poudarjenim stranskim lokom in tako je zdaj, ko smo predstavili smuči s povsem novo Amphibio 4D tehnologijo. Vse to počnemo z enim samim razlogom: izdelati hočemo čim boljše smučke in ne le takšnih, ki se dobro prodajajo.

44-46

48-51

56-59

Freerange Umetnost na snegu

Ameriški idol Glen Plake, intervju

W Studio Ženske za ženske

Obsedeni smo z detajli - v nedogled se ukvarjamo s stranskim lokom, z rockerjem in camberjem, z najrazličnejšimi koti ... S tem se ukvarjamo zato, da se vam ne bi bilo treba. Ustvarjamo za vse vrste smučarjev - za tiste, ki prisegajo na zlikane bele poljane, za tiste, ki se potapljajo v sveži pršič, za tiste, ki jih razmetava na kucljih, za tiste, ki se prepuščajo domišljiji v snežnih parkih ... Ustvarjamo za moške, ženske, otroke, za učitelje, profesionalce, amaterje in rekreativce - za vse ... Pri vsem, kar počnemo, zasledujemo en sam cilj - da bi naredili najboljše smučke! Z našimi smučmi ne želimo narediti vtisa na soseda na sedežnici, temveč želimo prepričati smučarja na progi. Smučke delamo, ker si želite biti prvi na sedežnici na torkovo jutro zgodaj decembra.

VSEBINA

Smučke delamo, ker smučate na dih jemajoči stmini, katere naklon znaša 60 stopinj.

06-07

18-21

32-33

40-41

48-51

08-09

22-23

34-35

42-43

52-53

White Elements Tour

Smučke delamo, ker se nič ne da primerjati z občutkom, ko si na gori, tukaj in zdaj.

10-11

24-27

36-37

44-46

Umetnost na snegu, Freerange

56-59

Ko boste pripravljeni na prave smuči za prave smučarje, vas vabimo, da pridete k Elanu.

12-17

28-31

38-39

60-61

Novice

Pionir, 1940-1960 Inovator, 1970. leta

Ingemar Stenmark, intervju

Zlata doba, 1980. leta Revolucija, 1990. leta Nova doba, od leta 2000 Amphibio 4D

U-Flex, naj se smučka upogne

Mr. GS, Max Blardone

Gremo smučat!

Letalska enota, Peter Prevc

Smučanje po robnikih X-Smučar Filip Flisar

Velika nagradna igra

Glen Plake, intervju Smučanje po robnikih W Studio

Kolekcija smuči desk

Davo Karničar, kolumna

Smučke delamo, ker želimo, da vaši otroci občutijo vse, kar občutite vi, le za spoznanje bolje. Smučke delamo, ker si želite, da bi bili po koncu vsakega dneva na gori boljši kot na začetku.

Mi bomo tukaj in počeli bomo isto, kar počnemo že sedemdeset let. Delamo smučke!

Kolekcija smuči

Elan Team Elan Magazine Leto 2, Številka 1, Zima 2015/16 IZDAJATELJ Elan, d. o. o. Begunje 1 4275 Begunje na Gorenjskem www.elanskis.com GLAVNI UREDNIK Gregor Šket

UREDNIŠKI ODBOR Aljaž Urbanc Rebeka Lah Notar Gašper Gaberšček AVTORJI ČLANKOV Georgie Bremner Andrej Dekleva Daniel Falk Davo Karničar Bojan Križaj Rebeka Lah Notar Glen Plake Blaise Rosenthal Gregor Šket

FOTOGRAFI Jonas Blum Tadej Golob Rok Lah Peter Morning Christian Pfanzelt Katja Pokorn Klemen Razinger Aljoša Rebolj Peder Sundström Jeremy Swanson Alex Štokelj Gabe Taylor Ben Tibbets Samo Vidic Walter Zerla AV Studio GEPA pictures spurbar.at Volkswagen Arhiv Elan

LEKTURA Marlena Meršol GRAFIČNA ZASNOVA Pubblimarket2 via Marco Volpe, 43 33100 Udine _ Italy +39 0432 886611 info@pubblimarket2.com

OGLASNO TRŽENJE Elan, d. o. o. Begunje 1 4275 Begunje na Gorenjskem info@elan.si

TISK Gorenjski tisk, d. d. Mirka Vadnova 6 4000 Kranj info@go-tisk.si www.go-tisk.si

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI Alex Štokelj

Imetnik materialnih avtorskih pravic vseh člankov in fotografij je družba Elan, d. o. o. Reprodukcija, distribucija, predelava in dajanje na voljo so prepovedani, oziroma so dovoljeni le z dovoljenjem družbe Elan, d. o. o.

Novice

Amphibio - dvoživka iz živalskega in smučarskega sveta

Amphibio je latinski izraz za dvoživko. Celo v pisanem živalskem svetu ni veliko junakov, ki lahko živijo v vodi in na kopnem. Občutek, da imaš telo, ki plava kot riba in se zvija kot kača, mora biti fantastičen. Ves svet je tvoj, ničesar te ni strah, znajdeš se vedno in povsod. Tudi smučarski razvojniki si že od nekdaj prizadevajo, da bi tovrsten amfibijski pristop prenesli na sneg. Da bi izdelali smučko, ki besede kompromis sploh nima v svojem slovarju. Da bi naredili smučko, ki ni le slalomistka, veleslalomistka ali smukačica, temveč vse to v enem telesu. Sanjali so o smučki, ki zna vse, ki ji je vseeno ali smuča hitro ali počasi, ki uživa v dinamičnih kratkih zavojih ali dolgih veleslalomskih lokih. Želeli so si takšno, ki je samozavestna na trdih podlagah in nežna na mehkem snegu. Elanovci so se s to vsestranskostjo pričeli ukvarjati že zdavnaj. Že v času, ko o karvingu še ni bilo ne duha ne sluha, so izdelali univerzalno smučko Uniline,

Izgubljeni otok

Matthias Mayr je poseben tip. Je doktor športnih znanosti, ki pogosto predava na različnih fakultetah. A nikakor ni le teoretik, temveč ga precej bolj privlači praksa. In to ekstremistična praksa. Matthias je namreč eden izmed najbolj priljubljenih avstrijskih freeriderjev. Realiziral je že vrsto nenavadnih, nevarnih in izzivalnih projektov, o katerih je posnel zanimive filme. Letos ga je skupaj s še nekaj prijatelji odneslo na Kurilski otok Onekotan, ki je znan po svoji zloglasni luknji. Mayr in druščina so se ga lotili s smučmi in o pustolovščini posneli film z naslovom Izgubljeni otok (Lost Island).

Elan v reviji Monocle Monocle je globalna revija, ki jo je leta 2007 na trg izstrelil v Londonu živeči Kanadčan Tyler Brule. V tem času je postala simbol sodobne revije, ki se ukvarja z vsemi glavnimi tematikami modernega sveta in je v vseh pogledih zasnovana v duhu časa. V tej reviji so predstavljeni zanimivi ljudje, njihove ideje in primeri dobre prakse. Zanima jih ekologija in multikulturnost. Pišejo tako o urbanističnih projektih in arhitekturi kot o novih modnih, športnih, kulturnih in življenjskih trendih.

Kelly Gallagher Dokler Kelly Gallagher ni odkrila smučanja, je bila prepričana, da šport ni za njo. Potem je smučanje vse spremenilo. A osemindvajsetletna Severna Irka ni običajna smučarka. Trpi namreč za boleznijo (oculocutaneous albinism), ki je omejila njen vid. Zato mora smučati s pomočjo vodnika. A tudi to je ni ustavilo. Že leta 2010 je bila v Vancouvru članica britanske paraolimpijske reprezentance. Na olimpijskih igrah v Sočiju 2014 pa je postala prva Britanka, ki je na paraolimpijskih igrah osvojila zlato medaljo.

lavno uredništvo se nahaja v Londonu, poleg G tega pa imajo pisarne tudi v New Yorku, Torontu, Tokiu, Hong Kongu in Zürichu. V tako rekoč vseh pomembnih svetovnih mestih pa imajo tudi svoje dopisnike, ki so vseskozi na tekočem z novostmi, trendi in standardi. Revija izhaja desetkrat letno, poleg tega pa izdajo še dve posebni izdaji - Mediterraneo in Alpino. In v zadnji izdaji Alpina je bil objavljen tudi obširen članek o Elanu in begunjski tradiciji izdelovanja smuči.

Novice s katero je celo veliki Ingemar Stenmark v eni sezoni odsmučal vse slalome in veleslalome svetovnega pokala. S pojavom smuči s poudarjenim stranskim lokom je ta vsestranskost postala še večji izziv. Begunjski inženirji so se ga lotili kot mozaika. Pomembna kamenčka na poti proti uigrani celoti sta bili tehnologiji Fusion, prvi sistem integriranih smučarskih vezi, in WaveFlex, ki omogoča bolj aktiven upogib smučke. Verjetno najboljša lastnost Elanovih razvojnikov je njihov pogled naprej, v prihodnost. Uspešen izum jih nikoli ni povsem zadovoljil, temveč jim je dal vedno nov zagon, nov motiv, kako bi stvari izdelali še bolje. In Amphibio na nek način pomeni sklenitev tega kroga. Če je amphibio v živalskem svetu dvoživka, je na snegu »večživka«. Je smučka, ki ne pozna skrivnosti, je vsestranska užitkarica, ki se brezmejno razdaja.

Nagrada “2015 Conversion Cup” za smučišče Killington

NSAA (National Ski Areas Association) vsako leto podeljuje nagrado Conversion Cup, s katero nagradijo smučišča, ki s svojimi programi nove smučarje in deskarje spreobrnejo v dolgoletne smučarske navdušence. Za leto 2015 je nagrada pripadla smučišču Killington v Vermontu. Killingtona se že vrsto let drži sloves zelo prijaznega smučišča. Del zaslug za to pa ima tudi Elan. Že med zimo 2013/14 je begunjska znamka sodelovala pri tako imenovanem 4-Day Elan Discovery Programu. V praksi je to pomenilo, da so prvim štiristo študentom, ki so ta program uspešno opravili, namenili brezplačne smuči. Med zadnjo zimo pa so bili pokrovitelj petstotih smučarskih paketov za odrasle. Rezultati tega programa so izjemni, saj je kar 96 odstotkov udeležencev zagotovilo, da bo s smučanjem nadaljevalo tudi v prihodnje, velika večina pa si namerava kupiti tudi lastno smučarsko opremo.

ELAN NAJINOVATIVNEJŠA ŠPORTNA ZNAMKA ... Elan si je v smučarskem svetu že zdavnaj prislužil sloves izjemno inovativne znamke. Begunjski izdelki so namreč pogosto spreminjali tok smučarske zgodovine, zapovedovali nove trende in standarde ter na unikaten način spreminjali smučanje. To seveda ni ostalo neopaženo. Elanovi izdelki so namreč v zadnjem desetletju prejeli več kot štirideset mednarodno priznanih nagrad za dizajn, funkcionalnost, tehnološko dovršenost in inovativnost. Elan je letos že tretjič prejemnik nagrade za najbolj inovativno znamko nemške organizacije Plus X Award, nasploh pa je bilo leto 2015 še posebej plodno.

NAGRADE 2015:

http://monocle.com/film/business/alpinospecial-slovenian-ski-makers/

Kasneje so jo odlikovali s častnim redom britanskega imperija (Member of the Order of the British Empire). Do olimpijske slave in ostalih smučarskih užitkov pa je prišla tudi s pomočjo Elanovih smuči

Amphibio 16 Ti2 Fusion Zlati zmagovalec v kategoriji smuči za urejena smučišča

Amphibio 16 Ti2 Fusion Nagrada Show Stopper

Amphibio 16 Ti2 Fusion Visoka kakovost oblikovanja SLX Fusion Visoka kakovost oblikovanja

Amphibio 16 Ti2 Fusion Visoka kakovost, dizajn in funkcionalnost Spectrum 95 Carbon Visoka kakovost, dizajn in funkcionalnost Delight set smuči in smučarskega čevlja: Visoka kakovost, dizajn in funkcionalnost

1940-1960 Pionir Rudi Finžgar - smučarski skakalec, inovator, oče Elana Vsaka velika zgodba se začenja s strastjo, ki v očeh navadnih smrtnikov meji na obsedenost. Na prvi pogled se preveč strastni posamezniki zdijo celo nekoliko nori in neprizemljeni. A niso ne eno ne drugo. Ker strast vse spremeni. Je že tako. Splet veselja, otroško žarečih oči, spretnih rok, pametne glave, neprespanih noči in tistega prijetnega vznemirjenja dela čudeže. Vsi ti procesi so se odvijali tudi v duši, glavi in telesu Rudija Finžgarja. Znal je stvari, o katerih se drugim ni niti sanjalo. Videl je daleč v prihodnost. Predvsem pa se ni ničesar bal. Upal si je, nikoli se ni ustavil, vedno je jasno videl končni cilj. Zato je ovire, ki so se pojavljale na poti, brez večjih težav obdeloval sproti. Bil je prepričan, da nič ni nemogoče. Finžgar je bil tipičen Gorenjec. Bil je utelešenje gorenjske trme, vztrajnosti, marljivosti, delavnosti in iznajdljivosti.

Prav na osnovi izkušenj iz Cerknega je Finžgar kmalu po vojni kot pravi vizionar in strateg začel razmišljati o ustanovitvi pravega smučarskega podjetja. In tako je septembra 1945 napočil veliki dan. Takrat je izrekel tisti znameniti stavek: »Kdo bi mislil na spanje, kdo na denar? Svet čaka name. In na Elan.« Tako se je rodila zadruga za izdelavo športnega orodja Elan.

Verjetno je prav on najbolj zaslužen, da se je inovatorsko-izumiteljski duh za vedno naselil v Begunje. Prav zaradi njega so Avstrijci, Francozi, Italijani, Nemci in Švicarji, ki so si tako naduto lastili Alpe, da sploh nikoli niso slišali za Triglav, zavidali begunjsko pamet. Elanov razvojni inštitut si je prislužil sloves nekakšnega smučarskega trendsetterja. Tam se je rodilo nešteto izumov, ki so zaznamovali in spremenili smučanje.

Okoli leta 1944 so partizani uvideli, da se lahko nemški smučarski enoti postavijo po robu le s kakovostnimi smučmi. In zato so izdali dekret o ustanovitvi smučarske delavnice. Po navodilih Rudija Finžgarja so izdelovali 170 centimetrov dolge in 9 centimetrov široke smuči, ki so jim rekli partizanke.

Prve masivne smuči brez robnikov. 12 navdušencev v Cerknem izdela 15 do 20 parov smuči na dan.

Rudi Finžgar

Rudi Finžgar je bil človek, ki se nikoli ni ustavil in je vedno znova bruhal nove in nove ideje. Menda se je nekoč zamišljeno sprehajal po njivah okoli skromnih Elanovih delavnic. »Leta 2000 bo tukaj stala mogočna Elanova tovarna, boste videli,« je dejal kmetom. Pa je stala že leta 1970.

Partizanke

24. september ustanovitev zadruge Elan.

Ko si je Rudi Finžgar leta 1936 ogledal tekmo na Bloudkovi skakalnici v Planici, se je odločil, da se bo smučarskim skokom predal z dušo in telesom. Bil je pogumen skakalec. Leta 1940 je dobil priložnost za prvi skok na takratni velikanki. Skočil je 84 metrov, kar je bil tisti dan celo najboljši dosežek slovenskih skakalcev. Na zadnji predvojni tekmi leta 1941 je z 95 metri postavil slovenski rekord. Bil je tudi prvi slovenski skakalec, ki je preletel stometrsko znamko, a je pri doskoku z roko podrsal po tleh. Po vojni je rekord najprej popravil na 102 metra, kasneje pa še na 117, ki je v veljavi ostal kar devet let. Tudi kot smučarski skakalec je bil znan kot inovator. Da bi med letom bolje rezal zrak, si je omislil nekakšen usnjeni kombinezon rdeče barve, zaradi katerega si je prislužil vzdevek: ”Der Rote Teufel aus Titoland” (Rdeči hudič iz Titolanda).

Med drugo svetovno vojno je bil Rudi Finžgar mobiliziran v nemško vojsko, a je pobegnil in se pridružil partizanom. V Cerknem, kjer je bilo po kapitulaciji Italije središče svobodnega ozemlja, je v pritličju nekdanjega penziona Porezen ustanovil delavnico, v kateri so izdelovali smuči za partizane. Takrat so v Cerknem organizirali tudi smučarske tekme, Finžgar osebno pa je pogosto zmagoval v skokih.

In jasno, bil je zaljubljen v zimo, sneg in smučanje, predvsem v smučarske skoke. V Kropi se je v delavnici svojega očeta izučil za mizarja. Izdeloval naj bi mize, stole in drugo pohištvo, a v resnici so po njegovi glavi rojile druge misli. Zanimale so ga smuči, zanimalo ga je, kako se krivi les ... Če si v tistem času znal narediti svoje smuči, je bila to velika reč. Bil si glavni frajer daleč naokoli. In Finžgarju je bilo kot odličnemu skakalcu več kot jasno, kakšne so dobre smuči.

1945

Rdeči hudič iz Titolanda

Ko je bil prepričan, da je njegovo znanje dovolj raznoliko, si je sposodil tristo takratnih dinarjev, da je lahko nabavil jesenov les in začel ustvarjati smučke, ki so bile prave umetnine. Nad njimi so bili vsi navdušeni. Pred njegovo delavnico se je skorajda vsak dan pojavil kakšen smučarski zanesenjak, ki si je želel smuči s Finžgarjevim podpisom.

V petdesetih letih je začel s proizvodnjo čolnov, kratek čas pa so izdelovali tudi loparje za badminton in tenis.

1950

1946

Tovarna je skoraj v celoti pogorela.

Elan odpre prvo trgovino.

Prvič predstavljene bikini kopalke

1951 Prva predstavitev barvne televizije.

1961 Patentirane metalne smuči.

1964

1968

Nastop s prvimi tekmovalnimi smučmi Elan na OI v Innsbrucku.

Prva medalja za Elan. Baldur Preiml na skakalnih smučeh, na OI v Grenoblu.

1969 Neil Armstrong postane prvi mož, ki je stopil na Luno.

1970 Inovator V sedemdesetih letih si je Elan začel utrjevati status inovatorja, predvsem po zaslugi Ingemarja Stenmarka pa se je vpisal na zmagovalni zemljevid.

Že v tistem času so precej eksperimentirali z uporabo različnih sodobnih materialov. Tako so pri izdelovanju smuči uporabljali aluminij, steklenim vlaknom pa dodajali različne plastične dodatke, ki so jih uporabljali predvsem za izdelavo zgornjih robnikov. Leta 1975 so Elanove smuči dobile tudi zgornjo oblogo iz polietilena. Novost pa je bila tudi transparentna drsna površina, pod katero se je na sitotisku svetil Elanov zaščitni znak.

Bilo je 17. decembra 1974, ko je na legendarni slalomski strmini Canalone Miramonti v Madonni di Campiglio še ne osemnajstletni Šved Ingemar Stenmark prvič ugnal vso svetovno elito. Tako zanj kot za Elan je bila to prva zmaga v svetovnem pokalu. Tako zanj kot za Elan se je takrat začela nova doba.

Elan Uniline

S smučmi Uniline je Elan sredi sedemdesetih naredil pravo revolucijo. Geometrija z za tiste čase ekstremno poudarjenim stranskim lokom v povezavi z obliko upogibne linije je omogočala uporabo enakih smuči za slalom in za veleslalom. Nad njimi so bili navdušeni tekmovalci na čelu s Stenmarkom in Križajem, kasneje pa so to tehnologijo uporabili tudi pri izdelavi rekreativnih smuči.

Pravo revolucijo pa so prinesle smuči Uniline, ki so imele za tiste čase ekstremno poudarjen stranski lok in so jih tekmovalci, med drugim tudi Stenmark, uporabljali tako za slalom kot za veleslalom.

Sedemdeseta so bila za Elan v mnogih ozirih leta preboja. Takrat si je begunjsko podjetje začelo tlakovati pot k mednarodni slavi in si počasi, a vztrajno pridobivalo status smučarskega inovatorja. Že ob koncu šestdesetih let je Elan kot prvi proizvajalec izdelal skakalne smuči iz steklenih vlaken. Nad njimi so se navduševali tudi avstrijski skakalci, Baldur Preiml pa je na olimpijskih igrah v Grenoblu Elanu priboril prvo medaljo. Kmalu za tem so alpince navdušile smuči Impuls, ki so dolgo časa veljale za pravi tehnološki čudež. To so bile polnoplastične smuči, narejene po izvirnem Elanovem postopku, ki je temeljil na uporabi obstoječe tehnologije. Elanovi razvojniki so vedno skušali v smuči vgraditi tudi kakšno uporabno malenkost. Tako so v tistem času v sredino drsne površine vgradili magnete, zaradi česar smuči med prenašanjem ni bilo potrebno spenjati.

Elan Impuls

Leta 1970 je Elan s svojim telovadnim orodjem v Ljubljani opremil prizorišče svetovnega prvenstva v gimnastiki, na katerem je Miro Cerar osvojil naslov svetovnega prvaka na konju z ročaji.

Smučka minimalistično asketskega izgleda v prekrasni rdeče-modro-beli barvni kombinaciji je bila prva dama Elanovih kolekcij vse do začetka RC dobe. Prvi pari so bili izdelani po takoimenovanem mokrem postopku, kasneje pa so jih izdelovali iz utrjenih laminatov iz steklenih vlaken. S smučmi Elan Impuls je Ingemar Stenmark v Madonni di Campiglio zase in za Elan dosegel prvo zmago v svetovnem pokalu.

1976

1974 1972

Elan dobi prvo mednarodno nagrado za kakovost.

Prvi svetovni rekord na Elanovih skakalnih smučeh (Walter Steiner).

Razvit je bil prvi E-Mail program.

1978

Izdelana je prva serija smuči Elan RC

Ingemar Stenmark v Garmisch Partenkirchnu postane dvakratni svetovni prvak.

Ustanovljeno je računalniško podjetje Apple.

Karol Wojtyla postane Papež Janez Pavel II.

Največji Gregor Šket

Peder Sundström

Ingemar Stenmark - najboljši smučar vseh časov. Nosilec rekordov, ki jih bo nemogoče preseči. Osvojil je vse, kar se je osvojiti dalo – 86 zmag v svetovnem pokalu, tri velike kristalne globuse, dve zlati olimpijski medalji, naslov svetovnega prvaka ... In vse to na elankah! Pravzaprav je težko razložiti, kaj za človeka, ki je odraščal v osemdesetih in bil navdušen nad smučanjem, pomeni srečanje z Ingemarjem Stenmarkom. To je kombinacija ure zgodovine, nostalgije, vrnitve v otroštvo, uresničitve sanj ... Zato tisto majsko jutro v Stockholmu ni bil le običajni intervju, temveč mnogo več - čast, spoštovanje, veselje, užitek, rdeča ušesa ... Če bi moral Stenmarka označiti z eno samo besedo, bi kot iz topa izstrelil: Največji. Takšne ocene so pogosto nekoliko nehvaležne. Pomislim na Mohameda Alija, ki je tolikokrat zakričal, da je “The Greatest”. To je bilo morda nekoliko samovšečno. Še posebej, ker se gospa zgodovina verjetno ne bi strinjala z njegovo nadutostjo. Ingemar Stenmark je bil največji. To je dejstvo, ob katerem bi “historia” prikimala z nasmeškom. Všeč so ji neverjetni posamezniki, izjemni talenti, motorični geniji, umetniki svojih poklicev, ki ob vseh teh dobrotah nikoli ne zganjajo posebnega cirkusa. Stenmark je veljal za redkobesednega asa, ki mu še na kraj pameti ni padlo, da bi sam sebe razglašal za velikana. A to je bilo morda nekoliko preskromno!

preračunavali glede na čas drugouvrščenega. Zaradi njega so smučarski funkcionarji spreminjali pravila, saj so se bali, da bo svetovni pokal za desetletje in več postal njegov interni spektakel. Takšne poteze je sprejel povsem flegmatično:”Saj je vseeno ali svetovni pokal osvojiš trikrat, štirikrat, petkrat ali desetkrat.” Do zanimivega podatka je prišel njegov dolgoletni serviser in zaupnik Jure Vogelnik, ki je izračunal, da je v svoji karieri skupno kar stopetinšestdesetkrat stal na odru za zmagovalce. To pomeni, da je skoraj pol leta svoje kariere vsak dan stopil tja gor na podium. Ingemar Stenmark je bil za smučanje to, kar je Michael Jordan za košarko, Wayne Gretzky za hokej, Michael Phelps za plavanje, Roger Federer za tenis, Michael Schumacher za avto šport.

Ingemar Stenmark

Stenmark je vso svojo kariero smučal na elankah. Naključje, usoda? Morda. Dejstvo? Vsekakor! A to je bilo v časih, ko je Elan prihajal z napačne strani železne zavese. Predstavnikom alpskih velesil ni šlo v glavo, da najboljši smučar na svetu smuča na smučeh z napisom “Made In Yugoslavia”. Predstavniki nekega avstrijskega proizvajalca so ga s precej agresivnim prepričevanjem vabili v svoje vrste. “Se sploh zavedaš, koliko bolje bi smučal z našimi smučmi,” so ga pregovarjali. On pa jih je utišal s kratkim vprašanjem: “Bi bil morda boljši kot prvi?” Ostajal je pri Elanu. Vedno. Od začetka do konca.

Zmagoval je v svetovnem pokalu, na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Osvajal je kolajne - v glavnem zlate, kristalne globuse - velike in male. Njegove zmagovite serije so bile skoraj znanstveno fantastične. V sezoni 1978/79 je dobil vseh deset veleslalomov, če k temu prištejemo še zadnjo zmago iz prejšnje in prve štiri zmage iz naslednje zime, je zmagoviti niz trajal kar petnajst tekem. Postavljal je rekorde, ki so že več kot četrt stoletja nedotaknjeni in zdi se, da bodo ostali za vedno. Dobil je 86 tekem svetovnega pokala, njegova prva zasledovalca Hermann Maier in Alberto Tomba pa “le” 54 oziroma 50. Tekmeci so do njega gojili strahospoštovanje, hkrati pa jih je spravljal v obup. Nekoč je na kitzbühelskem slalomu drugouvrščenega Phila Mahreja prehitel za več kot tri sekunde, na veleslalomu v Jasni pa Bojana Križaja za debele štiri sekunde. Zato so njegovi tekmeci uvedli interni štos in so svoje zaostanke

Dobil je 86 tekem svetovnega pokala, NJEGOV prvi zasledovalec pa “le” 54.

one on one

Vedno sem želel le najboljše smuči za moj način smučanja. In Elan je znal narediti takšne smuči.

Se spominjate trenutka, ko ste dobili prvi par Elanovih smuči? Elan je bil ob koncu šestdesetih na Švedskem razmeroma znana znamka. Spomnim se trenutka, ko sva bila skupaj s prijateljem Stigom Strandom kot trinajstletna fantička povabljena na trening s švedsko mladinsko ekipo. Med treningom na severu Švedske smo obiskali tudi majhen smučarski sejem, na katerem je imel tudi Elan svoj razstavni prostor. Tam nama je Elanov predstavnik ponudil njihove smuči po zelo ugodni ceni. Mislim, da so stale 30 kron, ker je bilo tudi takrat precej ugodno. S Stigom sva si vsak kupila po tri pare. Pa ste pred tem sploh že slišali za znamko Elan? Ja, seveda. Z Elanovimi smučmi je že ob koncu šestdesetih let smučalo nekaj švedskih smučarjev. Elanke so v glavnem uporabljali za smuk. Sam sem prvič smučal z njimi že leta 1970. Kakšen je bil vaš odnos do smuči? Mnogi smučarji so smuči dojemali kot umetnine, kot navdih. Sam se s tem nikoli nisem ukvarjal. Vseeno mi je bilo, kakšne barve in dizajna so bile. Zanimale so me izključno njihove karakteristike. V tem oziru sem bil precej občutljiv in zahteven. Že v zgodnjih najstniških letih sem občutil vsako najmanjšo podrobnost. Kaj pa smuči, na katerih ste dosegli prvo zmago? Če se ne motim, sem v Madonni di Campiglio leta 1974 zmagal s smučmi Impuls. To so bile tiste legendarne rdeče-modro-bele smuči.

Potem so sledile legendarne smuči Uniline, ki bi jim danes lahko rekli kar prve vsestranske smuči. Je res, da ste eno sezono smučali na enem samem paru smuči? Ja, drži. Proti koncu sezone so bili robniki že povsem tanki. V tistem času robniki še niso bili iz enega samega kosa, temveč so bili sestavljeni iz več krajših delov. Pogosto se je dogajalo, da sem jih moral med obema vožnjama popravljati s kladivom. Res pa je, da sem tudi kasneje v karieri zelo pogosto tudi veleslalome smučal s slalomskimi smučmi, ki so mi zaradi svoje odzivnosti bolj ustrezale. Elan je bil vedno znan kot zelo inovativna znamka. Ste kot njihov najboljši tekmovalec sodelovali z razvojnim oddelkom? Na začetku niti ne. No, fantom iz razvojnega oddelka sem povedal, katere smuči so dobre in katere bi bilo potrebno izboljšati. V glavnem pa sva o smučeh diskutirala z mojim dolgoletnim serviserjem Juretom Vogelnikom. Z njim sva imela poseben odnos, on je zelo dobro poznal moje želje, potrebe, zahteve in tudi nekatere čudne muhe. Z njim sva prišla na idejo, da bi bilo dobro, če bi imele smuči bolj poudarjen stranski lok. Ko so mi dali na preizkus prvi par, sem imel občutek, da sem bistveno hitrejši. Na tekmi pa mi ni šlo tako dobro. Največje težave sem imel na strmini, na položnih deli pa so bile odlične. Takrat so bile smuči dolge 205 centimetrov in pri tej dolžini je bilo ob povečevanju stranskega loka težko zagotoviti ustrezno torzijsko stabilnost. Jure Vogelnik je dejal, da ste bili zelo navezani na določene pare smuči, še posebej na tiste, na katerih ste zmagovali. Menda si je moral izmišljati najrazličnejše trike, da jih je popravljal in ohranjal pri življenju? V tistem času je veljalo pravilo, da smuči postanejo dobre, šele ko so nekoliko zvožene. Kot da bi se šele po določenem času vse plasti materialov združile v uigrano celoto. Podobno je takrat veljalo tudi za avtomobile, ki jih je bilo prvih nekaj tisoč kilometrov treba uteči z občutkom. Ko se je izkazalo, katere smuči mi ustrezajo, sem hotel smučati le z njimi. Zelo sem se navezal na njih.

Kako pomemben je bil odnos s serviserjem? Verjetno je bil on tista oseba, s katero ste se največ pogovarjali? Z Juretom sva v poldrugem desetletju preživela ogromno časa skupaj. Zelo dobro sva se razumela. Bila sva prijatelja, včasih celo kot brata ali pa kot oče in sin. Pogovarjala sva se tudi o povsem vsakdanjih življenjskih stvareh. Še danes se občasno slišiva. Predstavnikom smučarskih znamk iz tradicionalno smučarskih dežel ni šlo v glavo, da najboljši smučar na svetu uporablja smuči, ki prihajajo iz komunistične Jugoslavije. Takratni direktor Dolfe Vojsk ima celo vrsto anekdot o tem, kako so vas na vsak način hoteli speljati Elanu. Zakaj ste pravzaprav vso kariero ostali pri Elanu, je bila to zvestoba, morda celo trma ali čudaštvo? No, glavni razlog je bilo dejstvo, da je Elan vedno izdeloval zelo dobre smuči, ki so mi poleg vsega tudi zelo ustrezale. Njihove slalomske smuči so bile vedno odlične. V svoji karieri sem dvakrat preizkusil tudi smuči drugih proizvajalcev. Morda so bile nekatere celo enostavnejše za smučanje, a elanke so bile vedno precej hitrejše.

Že za časa svoje kariere sem predvsem v veleslalomu vedno stremel k temu, da bi izvedel popoln zavoj. Lahko bi rekel, da sem na nek način že s tistimi več kot dva metra dolgimi smučmi karval, kadar so to seveda dopuščali snežni pogoji. Uporabljal sem repe smuči in ko mi jih je uspelo upogniti, je bilo vse skupaj že precej podobno današnjemu karvanju. In potem so prišle smuči SCX, ki so vse to omogočale. Zdele so se mi fantastične. Takrat sem si zaželel, da bi Elanovi inženirji do te rešitve prišli kakšnih deset let prej in da bi lahko tekmoval s takšnimi smučmi. S pomočjo carving smuči je smučanje postalo enostavnejše in zabavnejše. In to velja tako za tekmovalni kot za rekreativni nivo. Med vašo prvo in zadnjo zmago v svetovnem pokalu je kar petnajst let. Ste kdaj premišljevali, kateri je bil tisti odločilni trenutek, ki je vašo samozavest dvignil na najvišji nivo? Bila sva dva takšna trenutka. Prvi je bil leta 1972, ko se je Sven Mikaelsson, smučar iz mojega domačega Tärnabya pripravljal na olimpijske igre v Sapporu. Takrat mi je bilo šestnajst let in na treningu sem bil pogosto hitrejši od njega. Rekel sem si: “Hm, zakaj gre on na olimpijske igre, ne jaz?”

Menda so vam nekoč ponujali celo dvojni znesek od tistega, ki so vam ga namenjali v Elanu? Res je, da sem imel na mizi kar nekaj boljših ponudb. Ne spominjam se, če je bil znesek res dvakrat višji. A to je pravzaprav nepomembno. Določenih stvari se pač ne da izmeriti z denarjem. Mene so zanimale le zmage. Kaj bi mi pomagalo boljše plačilo, če bi bil namesto prvi le peti ali deseti. Tudi če bi mi res ponudili dvojni znesek, ponudbe zagotovo ne bi sprejel le zaradi denarja. Vedno sem želel le najboljše smuči za moj način smučanja. In Elan je znal narediti takšne smuči. Poleg tega pa sem imel z Elanom vedno odličen in pristen odnos.

Drugi tak trenutek pa je prišel dve leti kasneje, ko sem tekmoval na italijanskem državnem prvenstvu, kjer sem bil po prvi vožnji slaloma s samo tremi desetinkami zaostanka četrti, v drugem teku sem sicer odstopil, a to ni bilo pomembno. Italijani so imeli takrat daleč najmočnejšo ekipo na svetu. Mislim, da so imeli šest tekmovalcev, ki so se uvrščali med prvo deseterico. Sam pri sebi sem dobil občutek, da bi lahko tudi zmagal na tisti tekmi. In mesec dni kasneje sem na tekmi svetovnega pokala dosegel svoje prve stopničke.

V sredini devetdesetih, le nekaj let po koncu vaše kariere, je Elan na trg poslal verjetno svojo sploh največjo inovacijo - smuči SCX, ki so spremenile smučanje in začele carving revolucijo. Bojan Križaj jih je primerjal z avtomobilom s štirikolesnim pogonom. Kakšni so bili vaši občutki, ko ste jih preizkusili?

Po tem ste se zelo hitro razvili v serijskega zmagovalca. Kaj je za vas pomenilo drugo mesto? Na začetku sem bil povsem zadovoljen z uvrstitvami med prve tri. Z vidika točkovanja za svetovni pokal je to pomenilo kar nekaj pomembnih točk za skupni seštevek. A zelo kmalu sem ugotovil, da v resnici štejejo le zmage. Potem ko sem osvojil tri velike kristalne globuse, nisem imel več tovrstnih ciljev, temveč so me zanimale le zmage na posamičnih tekmah. Teh sem želel doseči čim več. 15

Zaradi vas so celo spremenili pravila točkovanja, saj so se funkcionarji FIS bali, da se bo smučanje spremenilo v vaš osebni spektakel? Ja, drži. Omejili so število rezultatov, ki so v posamezni disciplini šteli za skupni seštevek. V tisti prvi sezoni, ko so uvedli to pravilo, sem zmagal na štirinajstih tekmah svetovnega pokala, zmagovalec skupnega seštevka Švicar Peter Lüscher pa le tri in še to dve v kombinaciji. Jaz pa sem bil le četrti, saj sem tekmoval le v slalomu in veleslalomu, Lüscher pa je točke zbiral še v smuku in kombinaciji, superveleslaloma pa takrat še ni bilo na sporedu.

Pogosto so mi govorili o moji psihološki prednosti. Ampak mislim, da je pravzaprav šlo za psihološko bariero mojih tekmecev in ne za mojo prednost. In vse to se ni dogajalo eno ali dve sezoni, temveč poldrugo desetletje. Kako vam je ves ta čas uspelo ohranjevati visok nivo motivacije? No, priznati moram, da zadnjih pet sezon nisem bil več tako zelo motiviran. Ampak prej pa sem si vedno znova postavljal zelo visoke cilje. Želel sem zmagovati tekme in želel sem zmagovati s čim večjo prednostjo. Predvsem pa sem o smučanju zelo veliko premišljeval. Zame je bila vse skupaj tudi mentalna igra.

Kako ste se počutili ob takšnih potezah, ki se z današnjega vidika zdijo precej nesmiselne. Verjetno bi osvojili vsaj še pet velikih globusov? Najprej se mi je vse skupaj zdelo nekoliko neumno. Potem pa sem bil pravzaprav ponosen, da sem bil tako dober, da so zaradi mene spreminjali pravila. To je bila na nek način ena izmed največjih zmag. Podobna zgodba je bila tudi vaša neudeležba na olimpijskih igrah v Sarajevu 1984. Res je, da ste zavestno vzeli takoimenovano profesionalno B licenco, a vseeno ... No, tisto je bila povsem moja krivda. Bil sem namreč prepričan, da bom že pred sarajevskimi igrami končal kariero. Imel sem že zlati medalji z iger v Lake Placidu 1980, zato sem hotel nekoliko poskrbeti za svojo eksistenco. No, potem pa se je obrnilo nekoliko drugače, saj sem še pet let vztrajal na tekmah svetovnega pokala. Predvsem zato, ker enostavno nisem vedel, kaj bi počel v življenju po koncu kariere. Mohamed Ali je pogosto kričal: “Jaz sem največji!” Verjetno so takšne izjave povsem v nasprotju z vašo mentaliteto in značajem. Ampak vseeno, ste sami pri sebi kdaj razmišljali podobno? Sam nikoli ne bi rekel česa podobnega. V resnici sem bil pred vsako tekmo precej živčen. Nikoli nisem čutil, da sem toliko boljši od drugih tekmovalcev. Zato sem se pred vsako tekmo skušal maksimalno skoncentrirati in dati vse od sebe. V izjemni sezoni 1978/79 ste dobili vseh deset veleslalomov. Če upoštevamo še prejšnjo sezono, ki ste jo končali z zmago in naslednjo, ki ste jo začeli še s štirimi zmagoslavji, je vaš zmagoviti niz trajal petnajst zmag. So vas vsaj takrat prevevali občutki nepremagljivosti? Težko rečem. S trenerjem sva po vsaki tekmi že začela razmišljati o naslednji. Zato pravzaprav ni bilo priložnosti za veselje. Morda je bil tudi to eden izmed razlogov za moje uspehe. Zanimivo je, da sem pred to serijo zadnji poraz doživel v Waterville Valleyu, naslednjega pa prav tam skoraj dve leti kasneje.

Določeni športniki se zelo natančno spominjajo večine svojih dirk in tekem. Se tudi vi detajlno spominjate vseh svojih 86 zmag? Ne, sploh ne. Morda se spominjam le tistih najbolj pomembnih. Zagotovo sta na vrhu tega seznama prva zmaga v svetovnem pokalu in zmaga na olimpijskem veleslalomu v Lake Placidu. Predvsem na tej drugi sem bil kot glavni favorit pod velikim pritiskom. Zanimivo je, da je bil takrat drugi tek na sporedu šele en dan kasneje. Bil sem zelo zadovoljen, da sem suvereno opravil s to nalogo.

Motorične sposobnosti so pomembne tudi pri plesu. Pred kratkim ste namreč sodelovali in tudi zmagali v priljubljeni televizijski oddaji Dancing With The Stars. Kako to, da ste se odločili za sodelovanje? Prepričevali so me kar nekaj let, a se nikoli nisem odločil. V preteklosti nikoli nisem plesal. Letos pa sem vseeno poskusil. Moja soplesalka mi je pomagala, da sem se sprostil. In začel sem resnično uživati. Hkrati pa sem spoznal, da tudi ples zahteva ogromno treninga. Tri mesece sem treniral po pet ur na dan.

Predvsem v veleslalomu sem vedno poskušal izvesti popoln zavoj. Lahko bi rekel, da sem na nek način že s tistimi več kot dva metra dolgimi smučmi karval.

Se spominjate določenih porazov? Ja, spomnim se poraza v paralelnem slalomu v Val Gardeni, ko me je premagal Gustav Thöni. Ta tekma je bila zelo pomembna, saj je odločala o skupnem zmagovalcu svetovnega pokala.

Naslednje leto boste praznovali šestdeseti rojstni dan. A že na pogled še vedno izgledate izjemno fizično pripravljeni. S katerimi športi se ukvarjate? Precej tečem in kolesarim. In pozimi seveda smučam ... Imam srečo, da se nikoli nisem zredil, pravzaprav imam trenutno celo nekaj kilogramov manj kot pri dvajsetih letih. Verjetno zato, ker sem izgubil nekaj mišične mase. .

Kje ste najraje tekmovali? Užival sem na klasičnih prizoriščih, kot so Madonna di Campiglio, Adelboden, Wengen, Kitzbühel. Zelo rad sem tekmoval doma na Švedskem, pa tudi v Kranjski Gori, kjer sem se zaradi številnih navijačev počutil skoraj kot doma.

Koliko ste smučali v zadnjih zimah? V glavnem smučamo, ko ima moja hčerka počitnice. To so trije tedni. Poleg tega gremo še za kakšen teden s prijatelji v Švico. V smučanju resnično uživam in želim si, da bi smučal več.

Kako ste se po koncu kariere po vseh teh dolgoletnih uspehih soočili z običajnim življenjem? To je pogost problem profesionalnih športnikov. Tudi sam sem imel s tem kar nekaj težav. Zadnjih pet let sem v resnici tekmoval, ker nisem vedel, kaj bi počel v življenju. Potem pa sem se že pred sezono 1988/89 odločil, da bom po koncu zime smuči odložil v kot. Tako sem imel nekaj več časa za premislek o nadaljnjem življenju. Zato s prehodom nisem imel večjih težav. Ostal sem v smučanju, na Japonskem sem pogosto sodeloval kot trener na smučarskih dogodkih, ki so jih imenovali Racing Camps.

Katere smuči uporabljate? Elanke, seveda. GSX, še vedno rad vlečem dolge veleslalomske zavoje ...

Se danes kdaj zalotite, da premišljujete o svoji karieri? Nikoli. Vse se zdi tako daleč v preteklosti. Pravzaprav so takšni intervjuji tudi zame priložnost, da se spomnim dogodkov, za katere mislim, da sem jih že zdavnaj pozabil.

Ste kdaj premišljevali o svojih tekmecih. Nekatere se je ob vaših zmagah loteval obup. Med njimi je bilo kar nekaj odličnih tekmovalcev, ki morda prav zaradi vas sploh niso dosegli niti ene same zmage. Menda so imeli celo interno šalo, da so zaostanke preračunavali glede na drugouvrščenega, saj je bilo prvo mesto rezervirano za vas?

Bili ste znani tudi kot športnik izjemnih motoričnih sposobnosti, kako pomemben dejavnik vaših uspehov so bile? Zagotovo so pomagale, a vse skupaj je bilo treba združiti s trdim delom in mentalno-psihološkimi pripravami.

1980 Zlata doba Osemdeseta leta so bila za Elan morda sploh najbolj plodno obdobje, zagotovo pa v tekmovalnem pogledu. Slovenci s(m)o že od nekdaj smučarski narod. Smučanje je za nas poseben šport. A verjetno smučanja nikoli nismo imeli tako radi kot v osemdesetih letih. Takrat je ta ljubezen prerasla športne okvire. Lahko bi celo rekli, da je v tistem času smučanje na “sončni strani Alp” doseglo nogometne razsežnosti. V zadnjem desetletju ranjke Jugoslavije je bilo smučanje naša nacionalna identiteta. Ob junakih belih strmin smo se zavedli, da smo doma bolj v Alpah kot na Balkanu. Ja, bili smo smučarji. In to dobri. Tisti najboljši med nami, se pravi izbranci ljudstva, nekakšen jagodni izbor – »crème de la crème«, so začeli zmagovati na tekmah svetovnega pokala. Pa tudi njihovi številni rekreativni posnemovalci smo precej dobro, lepo in hitro vijugali. Ko so se tujci iz dežel z višjimi vršaci pojavili na Krvavcu ali v Kranjski Gori, niso mogli verjeti svojim očem. Toliko dobrih smučarjev na eni progi ni bilo moč videti nikjer na svetu.

Trener in varovanec

Slovensko smučanje sta na zemljevid zmagovalcev vpisala trener in njegov varovanec - Tone Vogrinec in Bojan Križaj. Slednji si je prislužil sloves narodnega junaka. Bil je večji frajer od Kekca ali Martina Krpana, slovenskih zgodovinskih narodnih junakov. Bil je verjetno sploh prvi slovenski mega zvezdnik. Ko je leta 1980 v Wengnu dobil svojo prvo tekmo svetovnega pokala, je bilo narodno rajanje. Pravzaprav se je zaradi njega začela neverjetna evforija, ki ji v zgodovini slovenskega športa ni primerjave. Zaradi njega se je na tekmah v Kranjski Gori zbralo tudi po trideset tisoč ljudi.

Težko si je predstavljati, kako močne živce je moral imeti, ko je iz štartne hišice pogledal v dolino, ki se je zdela kot mravljišče. In vsi so navijali zanj. Potem je iz “one man banda” nastala ekipa. Tudi Boris Strel, Jože Kuralt, Jure Franko in druščina so bili odlični asi. Zaradi njih je bila reprezentanca velesila, enakovredna Avstrijcem, Švicarjem, Francozom, Nemcem in Italijanom. Na svetovnem prvenstvu v Schladmingu 1982 sta Boris Strel in Križaj na velikih tekmovanjih osvojila prvi slovenski smučarski kolajni. Ko je Jure Franko na olimpijskih igrah v Sarajevu 1984 osvojil srebrno kolajno, je vse skupaj mejilo na norost.

Bojan Križaj

O popularnosti slovenskih smučarjev veliko pove tudi popevka, ki so jo takrat med ljudi poslali člani priljubljene skupine Lačni Franz. V Beli simfoniji so med drugim prepevali: “Nič nas ni strah, če so smučarji z nami!” Ko se je po strmini spustil Bojan, se je življenje v državi dobesedno ustavilo. V šolah je odpadel pouk, v tovarnah so se ustavili stroji, ulice so bile kot izumrle.

Elan kot zaščitni znak

Enakopravni sestavni del tega cirkusa so smuči z napisom Elan. Na njihovih repih je sicer na drobno pisalo Made in Yugoslavia, v resnici pa smo vsi vedeli, da to pomeni Made in Slovenia. Zato so bile elanke mnogo več kot smučke in Elan je bil mnogo več kot blagovna znamka. Bil je nacionalni ponos, bil je simbol, bil je kot zastava. » ... prva beseda najmlajših Slovencev naj ne bo mama, ampak RC Elan,« so še povedali Lačni Franzi. Resnici na ljubo Slovenci nimamo prav veliko izdelkov, na katere bi bili lahko tako ponosni, kot so Nemci na Mercedes, Italijani na Ferrari, Švedi na Volvo. Elan je izjema, ki potrjuje pravilo.

RC doba

1984 Izdelana prva večja bivalna jadrnica. Elan je v osemdesetih letih začel tudi s proizvodnjo jadrnic in jadralnih letal.

Če bi bila vsaka Elanova smučka dolga dva metra, bi v osemdesetih letih, ko so dosegli proizvodnjo desetih milijonov smuči, z elankami lahko obkrožili Ekvator.

Elan RC05

Elan je na osnovi smuči Uniline že leta 1976 predstavil serijo smuči RC. A v resnici so RC04, RC05 in RC08 utelešala osemdeseta leta. Takrat je Ingemar Stenmark dosegel večino svoji zmag, Bojan Križaj je s temi smučmi zmagal na osmih tekmah svetovnega pokala. Poleg njiju so smuči RC preizkusili tudi številni drugi vrhunski smučarji tistega časa. Na olimpijskih igrah v Sarajevu 1984, je z njimi nastopilo kar 53 tekmovalcev. S smučmi serije RC so Elanovi razvojniki oznanili nove tlorisno oblikovane smuči in razglasili sistem Uniline za svetovno zapoved. Poleg tehnološke dovršenosti jih je odlikoval tudi vrhunski dizajn. Oblikovalec Janez Ravnik je prav za njih iznašel legendarni logotip dveh prepletajočih se E-jev. Pravzaprav ni bilo Slovenca, ki si ne bi želel vijugati na Stenmarkovih in Križajevih smučeh.

V sezoni 1984/85 uporablja smuči Elan v različnih disciplinah 168 tekmovalcev

Bob Geldof skupaj s še 35 izvajalci posname skladbo Do They Know It’s Christmas.

“Nula petke” so bile verjetno najbolj priljubljene, zaželene in opevane Elanove smuči vseh časov. Bile so smuči Ingemarja Stenmarka in Bojana Križaja. Poleg tega pa so predstavljale vrhunec smučarske tehnologije tistega časa. Odlikovala jih je tlorisna zasnova, s katero so sistem Uniline uveljavili kot globalno zapoved.

1988 1987 Mihail Gorbačov v Sovjetski zvezi napove Perestrojko in Glasnost.

Stota zmaga na Elanovih smučeh (Mateja Svet, Kranjska Gora).

1989

Začetek izdelave snežnih desk (snowboardov) v avstrijski Brnci.

Ingemar Stenmark doseže svojo zadnjo, 86. zmago v svetovnem pokalu. Vse na Elanu.

Padec berlinskega zidu.

Mateja Svet

Wengen, Kranjska Gora, Kitzbühel, Madonna di Campiglio... BOJAN KRIŽAJ, KOLUMNA

Pogosto me sprašujejo, ali se spominjam večine svojih tekem. Ja, priznam, da se mi je kar nekaj trenutkov zelo močno vtisnilo v spomin in če se jim tudi tri desetletja kasneje posvetim v svojih mislih, se mi zazdi, kot bi se vse skupaj zgodilo včeraj. Včasih se skorajda zgrozim, ko se povsem natančno spomnim postavitve določenih prog, ampak to je neke vrste smučarska profesionalna deformacija, ki je rezultat posebnega miselnega vzorca, s pomočjo katerega smo se na pamet naučili kombinacije tistih rdečih in modrih vratc. A iz kariere, ki je trajala skoraj poldrugo desetletje, je težko izluščiti najpomembnejši dogodek. Na nek način so zmage in tudi poraz pomembni kamenčki v mozaiku. A če se vendarle potrudim, mi morda celo uspe sestaviti svojo naj, naj lestvico.

Čudežna punca

Na nek način je bila kot znanstvenica, polje njenih raziskav pa je bilo večno iskanje idealnega zavoja. Vse to se je združilo v zmagovalno celoto, ko je kot najstnica debitirala na tekmah svetovnega pokala.

Kmalu po uspehih moških tekmovalcev, ki so predvsem po zaslugi Križaja, Strela in Franka postali alpska velesila, se je na slovenskem smučarskem nebu pojavila nova zvezda. Mateja Svet je bila dekle, ki je dobesedno poosebljala smučanje. Kljub temu da je prihajala iz prestolnice, se je zdelo, kot da bi se rodila s smučkami na nogah. Bila je ena izmed tistih, ki jim upravičeno rečemo naravni talent. A bila je še mnogo več. Do smučanja je imela skorajda filozofski odnos. V svojih mislih je vedno iskala nove rešitve in si pred očmi risala idealne linije.

Elan Comprex

V sezoni 1984, ko je postala mladinska svetovna prvakinja v veleslalomu, je v Sarajevu nastopila na svojih prvih olimpijskih igrah. V sezoni 1985/86 pa je na veleslalomu v Visokih Tatrah dosegla prvo slovensko žensko zmago na tekmah svetovnega pokala. Potem je zablestela na svetovnem prvenstvu v Crans Montani, kjer je osvojila kar tri medalje - srebro v veleslalomu ter bron v slalomu in superveleslalomu. V sezoni 1987/88 je osvojila veleslalomski kristalni globus, na olimpijskih igrah v Calgaryu pa so ji okoli vratu nadeli srebrno medaljo za drugo mesto v slalomu. Največji uspeh pa je dosegla leta 1989, ko je v Vailu postala svetovna prvakinja v slalomu. Na tekmah svetovnega pokala je skupno dosegla sedem zmag. Vso to impresivno zbirko medalj, naslovov in odličij je dosegla do svojega enaindvajsetega leta, ko je smuči na vsesplošno presenečenje za vedno odložila v kot. S tem pa je za vedno pustila odprto vprašanje, kaj vse bi še dosegla ob nekoliko drugačnem spletu okoliščin, ki bi za nekaj let podaljšal njeno kariero. Mateja Svet je bila zagotovo ena izmed najbolj vsestranskih smučark vseh časov, ki se je poslovila, preden se je sploh približala svojemu vrhuncu.

Ob koncu osemdesetih let so trg osvojile smuči kompreks. Stenmarku in Križaju se je kot njihova promotorka pridružila tudi Mateja Svet. Odlikovala jih je posebna tehnika oblikovanja sredice, ki je bila v smuči vgrajena v komprimiranem stanju, s čimer so občutno zmanjšali težo, poleg tega pa dosegli, da je bila masa skoncentrirana pod smučarjevim stopalom. Bile so izjemno vodljive, odlično so absorbirale vibracije in pospeševale iz zavoja.

Zagotovo moram omeniti evropsko mladinsko prvenstvo leta 1975, na katerem sem osvojil zlato medaljo. Tisto, kar je bilo pred tem le nekakšna otroška želja, je s tem uspehom postalo realnost. Ta naslov mi je dal samozavest, s pomočjo katere sem resnično začel verjeti, da lahko uspem tudi na najvišjem nivoju. Seveda so posebne tudi zmage, ki sem jih dosegel na tekmah svetovnega pokala. Osem jih je bilo. Malo ali veliko? Odvisno, kako gledaš na vse skupaj. Glede na to, da sem tekmoval v eri največjega smučarja vseh časov Ingemarja Stenmarka, je to verjetno kar lepa številka, še posebej upoštevajoč dejstvo, da mnogi izmed mojih tekmecev, ki so bili vrhunski smučarji, niso uspeli doseči niti ene. Takrat je bil Ingemar s svojimi zmagovitimi serijami za vse nas nočna mora. A z današnjega vidika, me dejstvo, da sem tekmoval v njegovem času, navdaja s ponosom. Vseh osem zmag sem dosegel v osemdesetih letih. Prvo v Wengnu leta 1980. Z njo je podobno kot s prvo ljubeznijo - nikoli je ne pozabiš. Tudi drugo sem dosegel na tej švicarski strmini. Po prvem teku sem bil šele na desetem mestu, v drugo pa mi je uspela sanjska vožnja, s katero sem premagal Girardellija in Stenmarka.

Strma in zahtevna je bila tudi kranjskogorska tekma. Na stari progi si iz štartne hišice videl prav do cilja. In v času slovenske smučarske evforije se je v Kranjski Gori zbralo blizu trideset tisoč gledalcev. Bilo je noro. Bilo je kot v mravljišču. Zmagati pred domačimi navijači ni bilo lahko, a nagrajen si bil z občutki, ki so težko primerljivi s čimerkoli drugim. Še posebej slovesno je bilo ob moji drugi kranjskogorski zmagi, kjer mi je na odru za zmagovalce družbo delal mlajši reprezentančni kolega Rok Petrovič. Porazi? Kar nekaj jih je bilo. Najbolj boleč je bil zagotovo tisti z olimpijskih iger v Lake Placidu, kjer sem za dve stotinki izgubil medaljo in končal na nehvaležnem četrtem mestu. Razočaranje je bilo še toliko večje, ker sem bil takrat v res dobri formi. Moje telo in psiha sta bila pripravljena na največje dosežke. Štiri leta kasneje so na sarajevskih igrah od mene vsi pričakovali odličje. A moja forma se ni mogla primerjati s tisto iz Lake Placida. Kljub vsemu sem bil jezen in potrt, premišljeval sem celo o koncu kariere. No, še sreča, da sem se odločil drugače, saj sem po tem dosegel še kar nekaj zmag. Med drugim sem v sezoni 1987 osvojil slalomski kristalni globus in svoji zbirki dodal tudi zmagi na klasičnih tekmah v Madonni di Campiglio in Kitzbühlu. Nisem tip človeka, ki bi se nenehno prepuščal nostalgiji in spominom. Preteklost je pač preteklost in raje živim v sedanjosti ter mislim na prihodnost. A občasno se mi, še sam ne vem od kje, vendarle prikradejo te sladke misli. Takrat se zavem, da se moram prav smučanju zahvaliti za skoraj vse, kar se mi je dobrega zgodilo v življenju.

Ne vem, kaj se je takrat zgodilo v moji glavi. Na progo sem se pognal povsem neobremenjeno. Na nek način je bilo to lažje, kot če bi bil po prvi vožnji v vodstvu. Za wengensko progo so govorili, da je bila ustvarjena zame. Strmina tam je takšna, da so tudi številni dobri smučarji presenečeni, da se tam sploh smuča. Progo tam utrjujejo z vodo, kar pomeni, da je izgledala kot navpično postavljeno drsališče.

Side ic

1990 Revolucija

arabol

cut

V devetdesetih letih je Elan redefiniral smučanje.

Na nek način so prav smuči Uniline osnova razmišljanja, ki je v devetdesetih letih rodilo carving. Konstruktor Andrej Robič je s kolegi iz Elanovega razvojnega oddelka neumorno iskal način, kako bi izdelal smuči, ki bi se v svojem upognjenem stanju prilegale podlagi. Nastale so smuči VSS, ki so omogočale spreminjajoči se stranski lok. Na sredini so imele režo, ki jo je bilo možno ožiti in širiti ter s tem spreminjati stranski lok. Leta 1994 pa so nastale smuči SCX, ki veljajo za sploh prve carving smuči. Že na prvi pogled so videti povsem drugačne. Bile so občutno krajše od klasičnih smuči, predvsem pa so imele “nenavadno” obliko. Tik pod krivino so bile široke 114, pod čevljem 60, na repih pa 105 milimetrov. Bojan Križaj je dejal, da ga spominjajo na avtomobil s štirikolesnim pogonom. Na splošno pa se je uveljavilo, da so to smuči, ki zavijajo same. Nad tem so bili navdušeni tako tekmovalci kot tudi številni rekreativci. Ko je novost prodrla v svetovni pokal, se je hitro razširila nova tehnika smučanja, pojavili so se novi asi, začela se je nova smučarska era ...

Devetdeseta so v mnogih ozirih pomenila leta velikih sprememb. Tako v svetu, Evropi kot tudi v Sloveniji. Razpadli so številni družbeni sistemi, padali so režimi, nastajale so nove države. Pravzaprav je bil na novo narisan geopolitični zemljevid sveta. Menda se število novonastalih držav nikoli v zgodovini ni tako povečalo kot prav v prvih letih zadnjega desetletja drugega tisočletja. Ne nazadnje je tudi Slovenija takrat končno dočakala svojo samostojnost. V teh turbulentnih časih smučanje zagotovo ni bilo v ospredju, a dejstvo je, da so se tudi na belih poljanah dogajali tektonski premiki. Še v začetku devetdesetih smo smučali na klasičnih, približno dva metra dolgih smučeh. In takrat si ne bi nihče mislil, da jim bomo le nekaj let kasneje skoraj zasmehovalno rekli sulice. In pri tej revolucionarni evoluciji je imel Elan glavno besedo. Lahko ji rečemo carving, smuči s poudarjenim stranskim lokom, metuljaste ali plavutaste smuči, pravzaprav je vseeno. A dejstvo je, da so novi standardi kot že tolikokrat prej nastali v Begunjah. Dejstvo je tudi, da verjetno nobena inovacija ni tako zelo spremenila smučanja, kot prav smuči z izrazito oblikovano geometrijo. Da je stranski lok ena izmed bistvenih značilnosti smuči, je Elanovim razvojnim inženirjem jasno že od nekdaj. Že v sedemdesetih so s smučmi Uniline sprožili pravo revolucijo. Takrat še v “suličasti” dobi so imele tiste smuči izrazito poudarjen stranski lok. Ingemar Stenmark in Bojan Križaj sta z njimi nastopala tako v slalomu in veleslalomu. Zanimiva je tudi anekdota z Evropskega mladinskega prvenstva leta 1977. Smuči Uniline so namreč nastale tik pred prvenstvom. Borisu Strelu, ki je bil eden izmed glavnih favoritov za naslov prvaka, so jih prinesli še skoraj tople. Kljub temu da jih sploh ni preizkusil, se je odločil, da bo nastopil z njimi. In je zmagal.

SCX

SCX so smuči, ki so v sredini devetdesetih let za vse večne čase spremenile smučanje. Po njihovi zaslugi so šle dva metra dolge sulice v ropotarnico zgodovine. Začela se je nova doba, v kateri so vajeti prevzele smuči, katerih stranski lok je izsek parabole. V nekaj letih so postale globalni standard - tako na tekmah najvišjega razreda, kot na smučiščih vseh kontinentov sveta.

MBX

Še pred smučmi SCX so smučarsko sceno razburkale smuči MBX, ki so jih Elanovi razvojniki izdelali v sodelovanju s svetovno priznanim oblikovalcem Oskarjem Kogojem. Ta je nekoč izjavil. “Narava vse zaobli!” Smuči MBX so nastale na podlagi revolucionarne monoblock tehnologije, ki je omogočala povsem drugačno zasnovo. S svojo eliptičnostjo in elementi, ki potekajo neprekinjeno od robnika do robnika ter se ponašajo s prerezom brez vogalov, so povzročile pravo revolucijo v oblikovanju smuči. Tovrstna konstrukcija je smučarju omogočala, da je vse svoje reakcije še bolj neposredno prenašal na robnike, s čimer je smučka postala precej bolj vodljiva in natančna.

1992 1991

Izdelani prvi prototipi carving smuči.

1997

1994

Primož Peterka postane zmagovalec skupnega seštevka Svetovnega pokala.

Prve carving smuči.

Slovenija postane samostojna država.

1999 Evro postane skupna evropska valuta.

2000 Nova doba Novo tisočletje je pomembna zgodovinska prelomnica. Za ves svet. Za smučanje. Za Elan. Doživeti prelom tisočletja je svojevrsten privilegij, ki so ga bile deležne le redke generacije. Zgodovinsko gledano je to zagotovo ena izmed pomembnejših prelomnic. V današnjem času, ko se zdi, da se naš planet vrti nekoliko hitreje, je vse skupaj še toliko bolj poudarjeno. V prvem desetletju tretjega milenija so se rodile novosti, ki se danes zdijo povsem samoumevne. Če se osredotočimo samo na digitalni svet, so luč sveta ugledali Wikipedia, Twitter, Facebook, MySpace, YouTube ... Našim dedkom ne bi bilo jasno, s kakšno naglico v sodobnem času potuje tehnologija. In potem spet pomislimo na smučanje. Tudi v tem svetu je letnica 2000 poseben mejnik. Ko je Elan z modelom SCX v sredini devetdesetih let sprožil carving revolucijo, je trajalo kakšnih pet let, da smo dosegli miselni preskok in se sprijaznili z dejstvom, da so dvometrske sulice odpotovale v ropotarnico zgodovine. Sprejeti smo morali dejstvo, da smuči ne izbiramo več glede na telesno višino, ki ji je bilo treba prišteti vsaj dvajset centimetrov. Morali smo se na novo naučiti brati tehnične podatke. Najpomembnejša oznaka se je skrivala pod črko R, ki označuje radij. In dolžina smuči je na lepem postala le posledica radija in stranskega loka.

SpeedWave so smuči, ki dobesedno poosebljajo carving. Opremljene so s tehnologijami, ki omogočajo optimalno upogibljivost smuči in oprijem robnikov. Sistem Fusion vezem omogoča plovnost, s čimer se je povečala upogibljivost pod smučarskim čevljem. Tehnologija WaveFlex pa omogoča mehko upogibljivost prednjega in zadnjega dela smuči, istočasno pa zagotavlja torzijsko trdnost.

Začetek spletne enciklopedije Wikipedia.

Novo IZZIVi

Ob začetnem navdušenju so se pojavili novi izzivi. Bistvo novodobnih smuči je bila odlična upogibljivost, ki je v zavoju omogočala oprijem robnikov na podlago. Kmalu se je izkazalo, da največjo težavo predstavlja del pod smučarskim čevljem, ki se ne more upogibati enako kot prednji in zadnji del smuči. Tako je v glavah Elanovih razvojnikov nastala učinkovita zamisel. Če bi izdelali vezi, ki bi bile na enem koncu gibljive, bi to bistveno povečalo upogibljivost smuči v delu pod smučarskim čevljem. Prav takšno razmišljanje je botrovalo nastanku sistema Fusion, ki je prvi pravi integriran sistem smučke in vezi na svetu. Inovativni sistem notranjega drsenja omogoča, da vez postane del smučke, kar izboljša vstopanje v zavoj in prenos moči. A razmišljali so še dlje. Kot da jim upogib smuči ne bi dal miru. Pri tovrstnih izzivih se vedno pojavi želja, da bi združil nezdružljivo, zatorej je bilo potrebno smučki zagotoviti razmeroma mehko upogibljivost in torzijsko trdnost. Se pravi, mehko in trdo hkrati. Tako je nastala WaveFlex tehnologija, ki je smučem zagotavljala mehkobo ter torzijsko trdnost in stabilnost. Osnova te tehnologije je bila poseben valovit profil, ki je v svet carvinga vnesel nove dimenzije. Lahko bi celo zapisali, da je prav to osnova kasnejšim tehnologijam, ki so še dodatno povečevale učinkovitost smuči in s tem posledično užitek pri njihovi uporabi.

SMUČI SPEEDWAVE

2001

Na začetku je bilo marsikomu precej čudno, da so se smuči skrajšale z dveh metrov na približno 160 centimetrov. Če so včasih štrlele dvajset centimetrov nad glavo, so se v novi dobi komajda dotikale brade. Tudi oblika se je občutno spremenila. Poudarjeni stranski lok je smučkam dal obline. Bile so ozke v bokih in se razširile v mišičasti torzo. A najboljši del je sledil, ko si si jih pripel na noge. V primerjavi s sulicami se je zdelo, da zavijajo kar same. Pojavili so se povsem novi občutki. Smučanje po zlikanih poljanah je na nekako postalo podobno vožnji na vrtiljaku. Sledi, ki so jih smučke puščale za sabo, pa so se zdele kot tračnice. Ja, carving je dobesedno smučanje po tirih.

2004

2002

Začetek spletnega socialnega omrežja Facebook.

Predstavitev prvega revolucionarnega sistema integriranih vezi Fusion.

2006 Predstavitev WaveFlex™ tehnologije smuči.

AMPHIBIO Pred nekaj leti je bila predstavljena tehnologija Amphibio. Ta je v smučarski svet vnesla revolucionarno rešitev, ki temelji na levi in desni smučki, ki združujeta rocker in camber. Camber zagotavlja odličen oprijem robnikov, rocker pa omogoča hitrejše in bolj direktne zavoje. Zaradi tega so smuči Amphibio navduševale s svojo vsestransko uporabnostjo. Z njimi je možno vleči kratke in dolge zavoje, odlične so na urejenih terenih, brez težav pa se znajdejo tudi izven urejenih prog.

2011 Predstavitev nove revolucionarne tehnologije smuči Amphibio® Profile.

2013 Izdelana najlažja ženska smučka na svetu – model Delight.

2015

Nova Amphibio 4D tehnologija smuči.

Predstavljena nova tehnologija smuči za otroke U-Flex™.

Elan praznuje 70 Let inovacij

Z Everesta s smučmi Davo Karničar - alpinist, smučar, prvi človek, ki se je s smučmi spustil z vrha Everesta.

Davo Karničar je alpinistični smučar, človek narave in gora. Je ekstremist. Je poseben tip, tak, ki je raje na gori kot v dolini, tudi v najbolj oddaljenih prostranstvih se počuti kot v svoji dnevni sobi. In je prvi človek, ki se je s smučmi spustil z Everesta. Poleg tega pa je uspešno opravil tudi projekt 7 Summits, v sklopu katerega je smučal z najvišjih vrhov vseh celin sveta. Sploh se mu ne vidi, da je že pred nekaj leti pozdravil Abrahama. Njegove oči so mladostno iskrive, njegovo telo najstniško izklesano. Le z roko zamahne, ko ga kdo pogleda v dlan leve roke, na kateri manjkata prstanec in mezinec. Tista dva prsta, ki sta ostala na Himalaji, razume kot razmeroma nizko plačilo za vse užitke, veselja in zadovoljstva, ki jih je doživel tam gori. V vseh teh letih si je nabral neizmerno izkušenj in znanja in jih nesebično posreduje naprej. Vsakdo, ki pride k njemu na Jezersko, je sprejet z nasmehom in odprtimi rokami. Davo namreč že nekaj let ustvarja gorniški center, kjer bo zaljubljencem v hribe razlagal vse tisto, kar se je naučil na svojih neštetih prehojenih, preplezanih in presmučanih kilometrih in premaganih višinskih metrih.

Davo Karničar

Seveda ga največ sprašujejo o smučanju z Everesta. “No, Everest se tudi meni ni zgodil kar tako. Dejstvo pa je, da te takšno smučanje tako zasvoji, da vedno hočeš več, da si ves čas postavljaš višje cilje. Tudi pri meni se je od časov, ko sem prvič smučal z Grintovca, precej spremenilo. Hkrati pa moram poudariti, da sem do vsega prihajal postopno. Najprej sem presmučal večino slovenskih hribov, potem sem šel v Evropo, kjer sem kmalu prišel do svetovno znanih sten, kot sta Matterhorn in Eiger. Šele potem so na vrsto prišla tuja gorstva, predvsem Andi in Himalaja. Tam sem uspešno sklenil slovenski projekt 14 krat 8000 metrov, katerega vrhunec je bilo smučanje z Anapurne.

Takrat sem začel razmišljati o Everestu. A smučanje z najvišje gore sveta je bilo le del projekta smučanja z najvišjih vrhov vseh celin sveta, ki sem ga uspešno končal šele leta 2006. Hkrati pa ni nujno, da te polnijo le ekstremni cilji in projekti. Po projektu Seven Summits sem neznansko užival v raziskovanju Durmitorja, Tater in grškega Olimpa ...” A kljub vsemu je alpinistično smučanje ena izmed tistih dejavnosti, pri kateri je treba imeti vseskozi v mislih bližino tiste nevidne črte, ki lahko pomeni ločnico med življenjem in smrtjo. Davo je vedno znal stati na pravi strani. “Pri nas še kako drži tisti rek, da je treba biti v pravem trenutku na pravem kraju. Pogosto pravim, da nikoli ne moreš biti dovolj pameten, da boš sebe pravilno ocenil. Vedno potrebuješ tudi nekaj sreče. Ključno pa je, da si pošteno izprašaš vest. Moj način odhajanja v tuje hribe je vedno temeljil na nekem zelo močnem notranjem občutku, da sem določen izziv sposoben uresničiti. Ukvarjal sem se z vprašanji, ali je moje delovanje odgovorno ali ne. Če so odgovori na vsa ta vprašanja pozitivni, potem greš to tja naredit in ne le poskušat. Res pa je, da je treba vedno pametno oceniti razmere, in če le-te ne dovoljujejo vzpona, se moraš znati obrniti in se požvižgati na provokativne misli. Treba se je zavedati, da je sneg izvor številnih spremenljivk, ki jih je nemogoče predvideti.” Posebej zanj izdelane elanke, s katerimi je smučal z Everesta, so na ogled v Alpskem muzeju v Mojstrani. On pa že snuje nove podvige. Pravi, da se bo lotil zloglasnega K2. Želimo mu smučino, ki ga bo varno pripeljala v dolino.

Elan je v prvem desetletju novega tisočletja nekaj časa proizvajal tudi vrhunska polnovzmetena gorska kolesa.

Lhotse

Te smuči so namenjene predanim gornikom in ljubiteljem zimske narave. Uresničile bodo želje vsem freeridersko naravnanim turnim smučarjem. Bridge tehnologija zmanjšuje težo in povečuje njihove sposobnosti. Profil Mountain Rocker pa hkrati omogoča odlično plovnost in okretnost.

Več na www.elanskis.com.

2015 / 2016

Tadej Golob 26

Leva, desna, konveksna, konkavna

Amphibio 4D - prva smučka s štiridimenzionalno tehnologijo Bilo je sredi devetdesetih let, ko se je smučanje skoraj čez noč povsem spremenilo. Dolžina smuči se je skrajšala za skoraj pol metra, predvsem pa se je spremenila njihova oblika. Že na prvi pogled je izstopal poudarjeni stranski lok, ki je omogočal povsem drugačen način smučanja, ki mu pravimo karving. A v resnici se je vse skupaj začelo že kakšni dve desetletji prej. Vrhunski smučarji na čelu z Ingemarjem Stenmarkom so že z opremo tistega časa poskušali smučati na “karving” način. In takrat so se inženirji in razvojniki Elanovega inštituta začeli ukvarjati z raziskavami stranskega loka. Rezultat njihovega razmišljanja in znanja so bile smuči Uniline, ki so bile izdelane v sredini sedemdesetih let in so s svojim stranskim lokom omogočale slalomski in veleslalomski način smučanja. Na nek način bi lahko rekli, da so bile to sploh prve vsestranske smuči. Izkazalo se je, da je njihovo razmišljanje pravilno. Evolucija je dejansko šla v tej smeri. Kakšno desetletje kasneje so nastale smuči VSS, ki so imele na sredini odprtino, ki je omogočala širjenje in oženje smučke in s tem spreminjanje stranskega loka. Potem je prišel model SCX, ki tudi označuje začetek karving dobe. Ko se je izkazalo, da popolno upogibljivost smuči onemogoča del pod smučarskim čevljem, so Elanovi inženirji izumili sistem vezi Fusion, ki je s svojo plovnostjo omogočal upogib tudi na sredini smuči. Naslednji korak je predstavljala tehnologija WaveFlex™, ki je hkrati zagotavljala mehak upogib in torzijsko trdnost.

Štiri dimenzije Pred nekaj leti je bila predstavljena tehnologija Amphibio. Ta je v smučarski svet vnesla revolucionarno rešitev, ki temelji na levi in desni smučki, ki združujeta rocker in camber. Camber zagotavlja odličen oprijem robnikov, rocker pa omogoča hitrejše in bolj direktne zavoje. Zaradi tega so smuči Amphibio navduševale s svojo vsestransko uporabnostjo. Z njimi je možno vleči kratke in dolge zavoje, odlične so na urejenih terenih, brez težav pa se znajdejo tudi izven urejenih prog. Smučajo po trdem in mehkem snegu, zjutraj in pozno popoldne ... Po nekaj letih dvodimenzionalnosti je Amphibio tehnologija za sezono 2015/16 postala štiridimenzionalna. Če so se v preteklih treh zimah smuči Amphibio razlikovale na levi in desni strani, pa se po novem tudi spredaj in zadaj. Oznaka 4D je precej bolj revolucionarna kot morda razkriva ta preprosta kombinacija cifre in črke. Sprednji del smuči je zasnovan konveksno, zadnji pa konkavno. Konveksnost omogoča boljši in natančnejši vstop v zavoj, konkavni del pa pomaga pri učinkovitem izhodu iz zavoja in pri navezavi v nov zavoj. Tovrstno zasnovo omogoča predvsem tako imenovani Dual Shaped Titanium, Ideja ukrivljenega titanala se zdi na prvi pogled precej enostavna, v svojem bistvu pa je precej bolj kompleksna in izvedbeno zahtevna. Vse skupaj pa ima precejšen vpliv na vozne lastnosti smuči, saj se je občutno povečala njihova torzijska togost, hkrati pa se je za deset odstotkov znižala teža. Ob vsem tem pa se je absorpcija vibracij povečala kar za trideset odstotkov. Nova linija Amphibio se ponaša tudi z atraktivnim minimalističnim dizajnom in obliko.

Štiri prednosti 4 dimenzionalne tehnologije ‘’Smuči Amphibio s tehnologijo 4D so najboljši izdelek, ki ga v Elanu lahko naredimo, saj so odraz vsega znanja, ki smo ga pridobili v 70-letih izdelovanja smuči.’’

“Smuči s tehnologijo Amphibio 4D Smuči so brezhibne. So odzivne, dinamične in močne. Vsak vstop v zavoj je natančen, izstop pa hiter. Zame so to najboljše smuči.”

Glen Plake

Christian Mayer

Amphibio Profile

Več na amphibio4d.elanskis.com

AMPHIBIO 84 XTi Fusion

AMPHIBIO 88 XTi Fusion

AMPHIBIO 14 Ti Fusion

Amphibio 16 Ti2 Fusion

Oprijem robnika, Lahkotno zavijanje

Najbolj nagrajena smučarska tehnologija v industriji.

dual shaped TI

Amphibio 16 Ti2 Fusion

Natančen vstop v zavoj, hiter zaključek zavoja

Amphibio 16 Ti2 Fusion Amphibio 88 XTi Fusion

Amphibio 14 Fusion Amphibio 84 XTi Fusion

Amphibio 88 XTi Fusion

2015 / 2016

Amphibio 16 Ti2 Fusion

Amphibio 84 XTi Fusion

Amphibio 14 Fusion Amphibio 84 XTi Fusion

Amphibio 84 Ti Fusion

Amphibio 14 Fusion Amphibio 84 XTi Fusion

Amphibio 14 Fusion

Amphibio 84 XTi Fusion

Smučka naj se upogne Georgie Bremner

Klemen Razinger

Set otroških smuči in smučarskih čevljev U-Flex revolucionarno olajšuje nadebudneževe prve smučarske korake. Smučarski strokovnjaki se pravzaprav že od nekdaj ukvarjajo z upogibom smuči. Ta namreč omogoča optimalen stik s podlago, oprijem robnika in s tem dober občutek, ki je nujno potreben za pravilno izvedbo zavoja. Odkar smučamo s smučmi s poudarjenim stranskim lokom, je upogib še pomembnejši kot včasih. Težava upogiba smuči se je izkazala za največjo pri otroških smučeh, pri katerih smučarski čevelj zavzema večji odstotek dolžine smuči kot pri odraslih smučeh. Poleg tega pa so otroci precej lažji, imajo manj mišične mase in telesne moči, s katerimi bi upognili smuči in čevlje

Prav zato sistem U-Flex v proces učenja smučanja otrok prinaša toliko revolucionarnih novosti. Otroci se najbolj učinkovito učijo novih gibanj s poskušanjem. Učitelji pa si prizadevamo ustvariti pozitivno okolje, ki jim omogoča čim hitrejši napredek. Prej ko se bodo na smučeh počutili dobro in udobno, hitreje se bodo učili. Zato je pomembno, da čim prej začutijo, kaj lahko smučka stori za njih. Pri tem starost, telesna teža in moč izgubijo svoj pomen. Učitelji jih lahko s pomočjo zabavnih iger spodbudijo k pravilnim gibalnim vzorcem. Učitelji se zavedamo, da bomo vedno naleteli na otroke, ki si želijo smučati naravnost. A naša naloga je, da jih z različnimi triki prepričamo, da je smučanje pravzaprav neskončno bolj zanimivo in zabavno, če v dirkanje po strmini navzdol vključimo tudi zavoje. K sreči večina to res kmalu spozna in začne na novo pridobljeno znanje izkoriščati in nadgrajevati. Pravilna oprema pa jim je pri tem v veliko pomoč ...

Zakaj omejitev pri upogibu otežuje proces učenja smučanja? Če zaradi trdote ne moremo upogniti smučarskih čevljev in smuči, se podzavestno zatekamo k rezervnim rešitvam. V praksi to pomeni, da namesto občutka začnemo vse skupaj delati bolj na moč, namesto da bi s pridom uporabili obliko in zasnovo smuči, ki naj bi pomagali pri izvedbi zavoja. Vsakdo, ki se uči katerekoli motorične spretnosti, si želi čim prej pridobiti določeno stopnjo samozavesti, ki mu pomaga pri pravilni izvedbi na novo osvojenega gibanja. To je še toliko pomembneje pri otrocih, ki na nek način na novo osvajajo določene motorične sposobnosti. Če tri ali šest let stari otroci dobijo njihovi telesni moči ustrezno opremo, je vse skupaj precej lažje. Vse skupaj močno olajšajo smučarski čevlji, ki jih lahko upognejo. To sproži verižno reakcijo pozitivnih učinkov, ki se odražajo predvsem v sposobnosti, da upognejo tudi prednji in zadnji del smuči, ki jo s tem seveda lažje postavijo na robnik.

Upogljiv čevelj

Upogljiva smučka

Za vse, ki smučamo na sodobno zasnovanih in oblikovanih smučeh, drži naslednje: kombinacija telesne teže, gravitacije in sile mišic pomaga pri upogibu smuči na začetku zavoja. Potem smuči s svojo obliko pomagajo pri izvedbi zavoja. Na nek način dobimo občutek, kot da zavijejo same. To seveda ne drži povsem, saj tudi mi sami z določenimi akcijami sprožimo verižno reakcijo. Kot že rečeno, se vse to še bolj odraža pri otrocih, ki uporabljajo krajše smuči, ki jih je težje upogniti. Poleg tega pa so bile v preteklosti smuči in smučarski čevlji izdelani iz manj upogljivih in fleksibilnih materialov.

Najboljša upogljivost

U-Flex

Nagrajeni sistem smuči in smučarskih čevljev U-Flex™ revolucionarno povečuje učinek učenja smučanja otrok. Čevlji so izdelani iz mehkejše plastike, ki omogočajo upogib. Smuči pa so zasnovane iz posebne konstrukcije, ki omogoča za četrtino večjo upogibljivost. Več na www.elanskis.com.

Gremo smučat! Gregor Šket

Jeremy Swanson

Smučanje je ena izmed redkih športnih aktivnosti, pri katerih lahko skupaj uživa vsa družina. To kakovostno druženje je vir užitka, veselja in pozitivne energije.

Potem smuknejo na prvo sedežnico in upajo, da bo žičničar čim bolj pognal, da bodo čim prej na vrhu. Po obveznem razmigavanju sledi tisti magični klik, ki oznanja, da so smučarski čevlji varno spravljeni v čeljusti smučarskih vezi. Prva jutranja vožnja je vedno nekaj posebnega, kaj je lepšega kot zarezati sled v sveže zlikano progo ali na novo zapadli puhasti pršič. Tudi smučke takrat spuščajo prav posebne zvoke in zdi se, kot bi predle od užitka. Prvih nekaj voženj družina običajno opravi skupaj, potem se vsak odpravi na svoj najljubši del smučišča. Otroke pogosto zanese v snežni park, kjer se prepustijo najrazličnejšim valovom, skakalnicam in drugim objektom, na katerih lahko svoji domišljiji na široko odprejo vrata. Oče in mama pa se družno odpravita raziskovat najtežje proge, najbolj uživata na tistih, ki so na zemljevidu označene s črno črto in predstavljajo izziv posebne vrste. Sredi dneva se dobijo v koči. Njihova lica so rdeča, njihovi obrazi nasmejani. Vroč čaj in topel prigrizek se zelo priležeta. Tudi mišice nimajo nič proti polurnemu počitku, a potem jih čaka še vsaj nekaj ur veselja. Popoldanska smuka je nekoliko drugačna od jutranje. Pobočja niso več tako lepo zlikana, sneg postane nekoliko mehkejši in tudi kakšen kucelj se pojavi sem in tja. A za sodobne smuči, ki se znajdejo v vsakršnih pogojih, to ni nobena težava.

Zimski meseci so v dolini lahko precej zoprni in neprijetni. Tista sivina, ki jo oddajajo oblaki, lahko traja tedne in tedne. Zgodi se, da traja tako dolgo, da skoraj pozabimo, kakšna je barva nebeške modrine. To se seveda pozna tudi na razpoloženju. Sonce ima dokazano pozitivne učinke na počutje in psiho. In seveda obratno. Megla je pač megla, v vseh pomenih besede. Zato so ljudje v tistem času tečni, nerazpoloženi, v službi se jim nič ne ljubi, doma pa so razdražljivi in prepirljivi. A obstaja zdravilo! Narava, sneg, svež zimski zrak, smučanje ... Treba se je le povzpeti v nekoliko višje lege. Tam se vršaci kopajo v sončnih žarkih. Tam se vse sveti od neskončne snežne beline. Tam je tudi pri desetih stopinjah pod lediščem pravzaprav toplo. Trenutek, ko se gondola iz megle zapelje v sonce, je nekaj fantastičnega, skoraj božanskega, kot bi doživel razsvetljenje, če je megla zavzela dolino, še toliko bolj.

Podobno kot prva, ima tudi zadnja vožnja v sebi nekaj magičnega. Sonce počasi zahaja in sneg dobi zlatkastorožnato barvo. Ko se z gondolo spet spustijo v dolino, vsi prav začutijo, da so njihove baterije spet polne, da je njihovo telo preplavila pozitivna energija. Ob teh mislih se še megla ne zdi tako meglena. Saj vedo, da bodo šli naslednji vikend spet gor na sonce, na svež zrak, na sneg, na smučke ...

Na vrhu po navadi vse zagrabi tista tako prijetna neučakanost. Niti minute ne želiš zamuditi, čim prej se hočeš zapoditi po prekrasno zlikani progi, ki so jo mojstri s teptalci vso noč pripravljali prav za nas, ali pa po svežem pršiču, s katerim je nebo vso noč nežno prekrivalo bele poljane.

Amphibio 16 Ti2 Fusion Vsestranska užitkarica z najnovejšo Amphibio 4D tehnologijo. Dolgi in kratki zavoji pri vseh hitrostih so njihovo najbolj naravno stanje.

Amphibio 84 XTi Fusion

SLX Fusion

Smuči za dirkaško navdahnjene smučarje, ki uživajo v dinamičnih kratkih zavojih.

To so smuči za vse vrste smučarskega užitka. Obvladajo vse od hitrih dolgih zavojev do dinamično agilnih kratkih zavojev. Amphibio 4D tehnologija jim omogoča odlično odzivnost v vseh snežnih pogojih.

Delight QT

Poosebljenje smučarske lahkotnosti. S temi smučmi bodo dame privarčevale marsikateri atom energije, hkrati pa z veliko žlico zajemale smučarski užitek.

Insomnia Fusion Tudi smučarke prisegajo na visoko tehnologijo. Zato smo smuči Insomnia opremili z najnovejšo Amphibio 4D tehnologijo. Te smuči obvladajo vse, kar se na snegu da početi.

Twilight 84

Maxx, Sky in čevlji U-Flex

Steptane proge ? Svež pršič? Ni problema. Twilight 84 se znajde povsod! To so smuči za smučarke, ki iščejo užitek in zabavo na vseh terenih.

Zagotavljanje ravno prave upogibljivosti je bil vedno eden izmed največjih izzivov pri snovanju otroških smuči. U-Flex ponuja učinkovito rešitev. Revolucionarna konstrukcija smuči upoglbljivost povečuje za 25 odstotkov. V povezavi s posebnimi smučarskimi čevlji pa predstavlja idealen otroški smučarski set, ki otrokom omogoča hiter prehod na pravo rezanje lokov.

Delight 65 Intemp Smučarski čevlji so s svojim integriranim grelcem poosebljenje udobja.

Več na www.elanskis.com. 34

Več na www.elanskis.com. 35

Pinbal Pro, Twist Pro

Pinbal Pro in Twist Pro so prava izbira za mlade viteze domišljije, ki so že kmalu po prvih smučarskih korakih ugotovili, da je smučanje kombinacija umetnosti, kreacije, adrenalina in akrobatike.

Kako se čim prej naučiti smučanja po robnikih? Georgie Bremner

Klemen Razinger

Večina svežih zaljubljencev v smučanje se razmeroma kmalu sooči z vprašanjem, kaj potrebujejo za prehod iz načina smučanja z oddrsavanjem do sodobnega načina smučanja po robnikih, ki mu z eno besedo pravimo karvanje? No, za začetek velja, da ne smemo prehitevati dogodkov in preskakovati stopničk. V vsakem primeru pomaga, da preden preidemo na oddrsovalni način, presmučamo čim več kilometrov in si s tem pridobimo kar nekaj izkušenj in občutkov in tako tudi spoznamo, kako smuči reagirajo. Potrebujemo tudi nekaj motoričnih sposobnosti, telesne moči, predvsem pa željo po učenju in napredku. Seveda pa potrebujemo tudi prave smuči, ki omogočajo učinkovit prestop na višji nivo. Proces učenja pa lahko še bolj pospeši izkušen smučarski učitelj. Umetnost rezanja lokov po navadi postane realističen cilj za smučarje, ki so že osvojili osnovne prvine in se na smučeh počutijo dovolj samozavestne. Potem lahko na urejenem terenu ustrezne naklonine počasi začnejo postavljati smuči na robnike. Pogoj so dovolj močne noge, ki ob tem ne bodo občutile dodatnega napora.

Prehod

Smučanje z oddrsavanjem je pomembna smučarska prvina, ki se je poslužujejo tudi najboljši smučarji, a večina rekreativcev začne na ta način. Oddrsavanje namreč omogoča udobno in razmeroma enostavno izvedbo zavoja, pri katerem smuči niso preveč obremenjene. V trenutku, ko smuči bolj obremenimo in nagnemo na robnike, pa se vse spremeni. Za to potrebujemo več telesne moči, vse skupaj pa rezultira v povečevanju hitrosti, posledično pa se povečajo tudi smučarjevi nagibi. In ja, drži, karvanje je res odlična zabava.

Teren

Za učenje smučanja po robnikih je zelo pomembna tudi pravilna izbira terena. Za pridobivanje pravih občutkov so primerna bolj položna pobočja, ki so hkrati dovolj široka, dobro steptana in urejena. Pametno je poiskati predvsem takšne terene, na katerih ni prevelike gneče. Treba se je zavedati, da karvanje s povečevanjem strmine postaja vedno težje. Na strmih pobočjih po robnikih smučajo le najbolj izurjeni mojstri z odlično tehniko, ki je podkrepljena z veliko telesno močjo. Za takšno smučanje je potrebnega tudi precej poguma, samozavesti in seveda zaupanja v opremo. Sicer pa se na večjih strminah hitrost nadzira z oddrsavanjem, kar je eden izmed razlogov, zakaj je nujno tudi obvladanje te smučarske prvine, ki jo sicer povezujemo z bolj začetniškimi koraki. Učenje karvanja v smučanju odpira povsem nova obzorja in zorne kote. S takšnim načinom smučanja pridobivamo prej povsem neznane občutke, ki so vir neizmernega užitka. Predvsem pa občutimo, kako napredujemo, kako se tudi večjih strmin lotevamo bolj samozavestno, kako nas poledeneli tereni ne spravljajo v zadrego. Sem morda pozabila omeniti, kako zabavno je karvanje ...

Explore 10 Ti QT

Explore10 Ti QT so okretne, enostavne za manevriranje, zagotavljajo prave občutke, poenostavljajo proces učenja in omogočajo prehod na pravo rezanje lokov. Njihova najboljša lastnost pa je sposobnost karvanja pod nizkim kotom. V praksi to pomeni, da smučka zareže lok, že ko je nagnjena pod malim kotom.

Oprema

Seveda pri prehodu z drsenja do karvanja pomagata oblika in zasnova smuči. Svojim učencem svetujem, naj si izberejo prijazne smuči, ki so dovolj mehke, hkrati pa zasnovane tako, da jih je na robnike možno postaviti pod manjšim kotom. To je seveda prednost v primerjavi s smučmi s tršo konstrukcijo, ki zahteva bolj agresiven nastavek robnikov in seveda več smučarskega znanja.

Več na www.elanskis.com.

X-smučar

Multitalent, hipermotorik Andrej Dekleva

Samo da je v kratici X

Klemen Razinger, Rok Lah, GEPA pictures

Filip Flisar, brkati aktualni svetovni prvak v smučarskem krosu je imel v svojem “paketu” od nekdaj še kaj preveč. Preseneča - a sebe ne.

Filip Flisar

Ko se govori o tem, koliko kakšen športnik obeta, se včasih govori o “paketu”. Ali ima vse, kar bo potreboval za vrhunske dosežke, ali mu kakšen del sestavljanke manjka? Za mladinskega reprezentanta Filipa Flisarja, po katerem so že pogledovali v ekipi za hitre discipline, je takrat redko kateri strokovnjak rekel, da ima paket. Telesne sposobnosti, da o motoričnih niti ne govorimo, pa še sproščenost, zmagovalno miselnost ... Kljukica pod vse. Ampak. Filip je imel še kaj več. Nemir in željo po novem, drugačnem. Željo po vsem naenkrat, že na smučeh: po obračanju trikov, drsenju po objektih v parku, spuščanju čez prepadne strmine ... Pa potem še po letenju in drvenju s kolesi in še kaj. “Nekateri trenerji se niso sprijaznili, da grem po veleslalomski tekmi naredit še salto nazaj. Niso sprejeli, da je to plus, ne minus,” danes pravi 27-letni Filip, aktualni svetovni prvak v smučarskem krosu. A šefi za smuk in superveleslalom so bili nemara kar malce nejevoljni, ko se je obetajoči Filip poslovil od alpskega smučanja in se v naslednji zimi poskušal v vsem, kar si je lahko izmislil. Dvajsetletnik je nastopal v disciplini slopestyle in v žlebu, pa na freeride tekmovanjih, konec sezone pa se je poskusil še v krosu in se pred naslednjo zimo že pridružil ekipi za smučarski kros, ki si je z eno tekmovalko svetovnega pokala, še kakšnim občasnim članom, trenerjem, pomočnikom in kombijem komaj zaslužila ime ekipa.

Brko je svetovni prvak!

Sedem let, dva olimpijska polfinala, eno srebro na X Games, štiri zmage in en kristalni globus svetovnega pokala ter veliko voska za brke pozneje ima Mariborčan v lasti tudi zlato kovinsko snežinko na mavričnem traku, ki označuje svetovnega prvaka FIS. Filip je v drugem delu sezone, ki nekako ni bila njegova najprepričljivejša doslej, na svetovnem prvenstvu v Kreischbergu presenetil marsikoga in v dramatični zadnji dirki dneva ciljno črto prečkal prvi. Divjanje njegovih navijačev, oblečenih v komaj kaj več kot brke, se je lahko začelo! V olimpijsko sezono je šel Filip kot zmagovalec svetovnega pokala prejšnje zime, pa je bil med osmerico polfinalistov le v Sočiju, kjer se je tudi poškodoval in predčasno zaključil sezono. V zimi 2014/2015 pred svetovnim prvenstvom tudi še ni pokazal ničesar šampiona vrednega. “Nekajkrat si izven deseterice in te ljudje že odpišejo,” pravi Filip. “Zame zmaga ni bila takšno presenečenje, ker sem vanjo vložil vse. Nisem bil zaskrbljen, vedel sem, da sem kondicijsko in smučarsko dobro pripravljen. A veliko je bilo za postoriti, najtežje je graditi dnevno formo, počutje. A sem vse ujel.” “Z naslovom se ni nič spremenilo, moji pogledi na svet so isti. Nekaj več kovine imam doma, kar malo pomaga tudi pri pokroviteljih,” ugotavlja.

Pa se vrnimo na začetek, k tisti želji po novostih. Filipova motorika se morda pri žogi res neha - podaj mu jo in najverjetneje ga bo zadela v glavo - a verjetno se bo dobro znašel v katerem koli športu, ki vključuje premikanje in hitrost ter zahteva izbiranje linij, občutek za skakanje in nadzor telesa v zraku. Letos se je Filip na splošno presenečenje lotil novega izziva, dirkanja s kolesi BMX. Prehajanje vrhunskih športnikov iz športa v šport je vedno privlačna zgodba, iz zimskih v letne in obratno morda še posebej. Je v ozadju Filipove avanture želja, da bi postal novi Eric Heiden (olimpijski prvak v hitrostnem drsanju, ki je imel tudi vrhunsko poklicno kariero na cesti) ali Shaun Palmer (svetovni deskarski prvak, tudi v deskarskem krosu, ki je med drugim prišel med najboljše v gorskokolesarskem spustu na svetu). No, morda bi mu status divjega Palmerja, s katerim se je tudi že spoznal, celo malce ustrezal.“Nimam idolov, da bi za kom kaj ponavljal. Rad bi dosegel nekaj svojega, rad počnem stvari, ki me veselijo. Bicikel me veseli. Ne delam tega z namenom, da bom ne vem kaj dosegel. V prvi vrsti sem se odločil zase, spontano. Palmerja pa zelo spoštujem, vedno je dajal vtis, da mu je vseeno za vse, a je vedno skušal izkoristiti svoje prednosti in izničiti slabosti, tudi skozi opremo, ko so bili športi še v povojih. Vse to poskušam tudi sam.” Filipova pot v BMX dirkanju je vse prej kot lahka, a napreduje.

Nova zima

Smučanje pa seveda ostaja na prvem mestu, Filip ne dovoli, da bi treningi in dirkanje s kolesom kakor koli ovirali njegove priprave na zimo. Morebitna poškodba na kolesu bi bila najslabši scenarij. Nova zima bo ena tistih brez velikih tekmovanj, če odštejemo X Games, kamor bi Filipa gotovo rado spet odneslo. “Za novo zimo ne načrtujem nič posebnega. Vrsto let sem imel hud tempo, zdaj, ko ni velikih tekem, si želim malce upočasniti,” zimo načrtuje prvak. “Težil bom h konstantnosti, ne za globus, le za zanesljivost. Moje prve sezone so bile zelo konstantne, lani pa sem zelo nihal. Zdaj je prva petnajsterica zelo izenačena, zato se konstantnost podira vsem. Zdaj konstantnost pomeni, da si ves čas v polfinalu, saj je praktično nemogoče biti ves čas v finalu ali na stopničkah. Nihče ne more biti tako konstanten. V tem športu gre na vsaki tekmi lahko vse narobe, toliko je okoliščin.” Filipovi cilji so torej drugačni, nikakor pa ne nizki.

Za vstop v svet krosa je bil trenutek pravi - bližajoča se olimpijska premiera discipline na igrah v Vancouvru je disciplini dala kredibilnost in zagon ter seveda vse močnejšo konkurenco.

Nekateri trenerji se niso sprijaznili, da grem po veleslalomski tekmi naredit še salto nazaj. Niso sprejeli, da je to plus.

“To mi je blo kul, saj si ne bi želel nastopati v ‘lame’ športu. V prostem slogu se nisem našel, vse je bilo preveč freestyle, kros pa je bil zame prava mešanica. Drugačen, a z jasnimi cilji,” pravi Filip.

Ripstick Fusion

Filipov Ripstick je v svojem bistvu smučka za veleslalomsko navdahnjene smučarje, ki uživajo v dolgih hitrih zavojih po sveže steptanih progah. Ripstick Fusion ponuja odlično kombinacijo udobja, stabilnosti in agilnosti. Več na www.elanskis.com.

Kaj pa pršič? Na žalost imam precej redko priložnost za smučanje po pršiču, saj pozimi v glavnem treniram za tekme svetovnega pokala. V zadnjem času zelo uživam v snežnih trenutkih s svojim triletnim sinom Alessandrom, ki ga počasi začenjam učiti pravih smučarskih vrednot. Sicer pa me včasih povabijo tudi na seminarje za smučarske učitelje, kjer jim z veseljem posredujem izkušnje iz svoje tekmovalne kariere. Vas je kdaj zamikalo, da bi se preizkusili v smučarskem krosu? Tekmovalnost imam v genih. In veleslalom in smučarski kros imata marsikaj skupnega. Morda pa se kdaj v prihodnosti preizkusim v tej dinamični disciplini, polni skokov in drugih izzivov.

Max Blardone

mr. GS Gregor Šket

GEPA pictures, Walter Zerla

Max Blardone je eden izmed najboljših veleslalomistov vseh časov. V svoji karieri je zmagal kar na sedmih tekmah svetovnega pokala. Max je eden izmed najbolj priljubljenih italijanskih smučarjev. Zanimiv tip na strmini in ravnini ... Kličejo vas Gospod Veleslalom (Mr. GS). Zakaj veleslalom velja za osnovno smučarsko disciplino? Zelo sem ponosen na ta vzdevek, saj veleslalom resnično velja za temeljno smučarsko disciplino. Vsebuje namreč tako tehnične elemente kot hitrost, drznost in telesno moč. Pri petintridesetih letih na nek način veljam za veterana te discipline. Petnajst let že tekmujem na tekmah svetovnega pokala. Iz štartne hišice sem se pognal že več kot 130-krat.

Kakšna je vaša definicija hitrosti? Če se osredotočim na veleslalom, je hitrost sposobnost pospeševanja iz zavoja v zavoj. Pri vsakem nastavku robnikov si želim pridobiti nekaj milimetrov ali centimetrov. Za vse to je potrebna izjemna fizična pripravljenost. Zato svoje telo vedno znova izpostavljam maksimalnim obremenitvam. Precej pa je tudi v malih skrivnostih, ki se na koncu sestavijo v zmagovito celoto.

Katera je vaša najljubša proga? Gran Risa v Alta Badiji, brez dvoma. To progo enostavno obožujem. Na njej me vedno znova preplavijo prav posebna čustva. Poleg tega me na to strmino vežejo prekrasni spomini, saj je bilo moje ime kar trikrat (2005, 2009, 2011) zapisano ob številki 1. Zaradi številnih navijačev pa se tam počutim kot doma. Sicer pa je Gran Risa zelo zahtevna proga, ki zahteva izjemno kombinacijo koncentracije, telesne moči, tehnične podkovanosti in poguma. To je prava adrenalinska bomba.

Katere oblike smučanja še obožujete poleg veleslaloma? No, odrasel sem kot slalomist. Leta 1999 sem v Pra Loupu celo osvojil naslov mladinskega svetovnega prvaka. Slalom sem imel vedno rad, vendar sem se zaradi težav s hrbtom posvetil le veleslalomu. Sicer pa zelo rad spremljam tudi dosežke alpinističnih smučarjev. Spremljam tudi tekme v smučarskem teku, predvsem šprinte, v smučarskih skokih in poletih. Po zaslugi kolegov iz italijanske smučarske zveze imam precej stikov tudi z drugimi zimskimi športniki. Moj prijatelj je na primer Damiano Lenzi.

Katere so vaše najljubše smuči? Moje tekmovalne veleslalomske smuči GSX, seveda! Navdušile pa so me tudi nove Amphibio 4D 16 Ti. Prepričale so me s stabilnostjo, hitrostjo in odzivnostjo. Na sploh so Elanovi izdelki izjemno inovativni. Sodobna tehnologija je v tekmovalnem smučanju zelo pomembna. S čim bi se ukvarjali, če ne bi bili smučar? No, verjetno bi bil vseeno smučar! Odrasel sem s snegom in smučmi in to je bila ljubezen na prvi pogled. Smučanje mi je omogočilo, da je moj hobi postal moj poklic in za to sem neizmerno hvaležen. Zato mi nikoli ni bilo težko, ko je bilo treba zgodaj vstati in se v temi in mrazu napotiti na vrh gore. Priznam pa, da me zelo privlači tudi avtomobilski reli. Že kot najstnik sem se nekajkrat preizkusil kot voznik relija. Tudi dirkanje z avtomobili vsebuje podobno dozo adrenalina in hitrosti kot smučanje. Menda ste tudi velik ljubitelj motociklov? Ja, res je. Spremljam dirke za Moto GP in navijam za svojega prijatelja Valentina Rossija, s katerim se poznava že dvajset let. Če se le da, vsako leto obiščem dirko v Mugellu, kjer je vedno pravi italijanski motociklistični praznik. Sicer pa sem motociklistični tradicionalist. Z drugimi besedami to pomeni, da z motocikli ne postavljam hitrostnih rekordov. Kot pravi Italijan imam svojo vespo, s katero se zapeljem do mesta ali po nakupih ...

Katero pesem poslušate, ko greste zares hitro na smučeh, v avtu ali na motociklu? Glasba je vedno z mano. Rad imam italijanske izvajalce, obožujem glasbeno poezijo Malike Ayane. Med treningi pa prisegam na rock, ki me spravi v borbeno razpoloženje. Kakšne knjige najraje berete? Rad imam biografije. V zadnjem času sem prebral zgodbe o Albertu Tombi, Novaku Djokoviću in Rogerju Federerju. Navdušila me je biografija Andreja Agassija. Kaj pa film, gledališče, koncerti? V zadnjem času s sinom Alessandrom gledava priljubljeno risanko o Maši in medvedu. Med knjigami je bila na moji polici strokovna literatura o didaktiki za smučarske učitelje. Udeležil sem se otvoritvenega koncerta svetovne razstave EXPO v Milanu, na katerem so nastopili italijanski pevec Andrea Bocelli, kitajski pianist Lang Lang ter zbor in orkester milanske Scale. Bil sem eden izmed tri tisoč srečnih povabljencev.

Gresta z Valentinom kdaj skupaj na “furo”? Zaenkrat še nisva šla. Upam, da nama enkrat v prihodnosti uspe.

GSX Fusion/SLX Fusion

GSX Fusion in SLX Fusion pri vsakem svojem gibu kažejo svojo dirkaško kri. Že njihova zunanjost je po novem še bolj agresivno prepoznavna. Tudi na najbolj zahtevnih terenih navdušujejo s svojo natančnostjo, dinamiko in energičnostjo.

Kdo je boljši, vi kot motorist ali on kot smučar? On kot smučar, zagotovo!

Več na www.elanskis.com.

Pri vsakem nastavku robnikov si želim pridobiti nekaj milimetrov ali centimetrov. Za vse to je potrebna izjemna fizična pripravljenost.

2015 / 2016

Letalska enota

Prvi Zemljan, ki je letel 250 metrov

Poleti so nadgradnja skokov. Nekaj razlik je, a osnova odriva je povsem enaka, morda kdo zamenja smuči.

Andrej Dekleva

GEPA pictures

Peter Prevc, skakalni as, ki je v Vikersundu kot prvi človek v zgodovini s smučmi preletel 250 metrov. V slovenskem prostoru je v resnici hkrati prostor le za enega pravega športnega zvezdnika in zvezdnico. Takšna zvezdnika, da njuni imeni izgovarjajo petletniki. Zadnji dve leti je na ustnicah vse Slovenije gotovo Peter Prevc. Za 22-letnikom je šest sezon v svetovnem pokalu v skokih, zadnje so bile vrhunske po vseh merilih: Peter ima šest kolajn, srebrnih in bronastih s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger, šest zmag na tekmah svetovnega pokala, dve drugi mesti v skupni razvrstitvi in dva naslova skupnega zmagovalca v točkovanju tekem v poletih. Je prvi, ki je preskočil čarobnih 250 metrov, četrt kilometra. Zadnji dve leti so ga slovenski novinarji izbrali tudi za športnika leta, osvojil je tudi naslov najboljše športne znamke konference Sporto. Biti znamka, je to obremenitev? Je obremenitev in motivacija. Ko si v javnosti želiš miru, je to nemogoče, saj te vsi poznajo. Je tudi odgovornost do vseh, ki spremljajo tvoje nastope. Javnost in otroci mi gotovo pomenijo motivacijo. Upaš, da se bo še kdo odločil poskusiti v športu, če boš dober zgled, da se da uspeti. Ni važno, ali bodo uspeli ali ne, pomembneje mi je, da se otroci ukvarjajo s katerim koli športom in se tako razvijajo. Svet si vas verjetno ne bo zapomnil po tem, da ste kot prvi človek skočili več kot 250 metrov daleč? Upam, da si me bo še po čem. To je res mejnik, ampak mislim, da je pred menoj še dolga pot in da lahko dosežem še zelo veliko. Verjetno me čaka še veliko sezon. Noriaki Kasai je star 43 let ... Upam, da ne bo poškodb, takrat se vse zamakne za leto, dve. Izgubiš stik s konkurenco in se moraš vračati. Upam, da bodo vse sezone zelo uspešne.

Peter Prevc

Se vam zdi, da je vaš rekord 250 m kaj manj vreden, ker je trajal le en dan? Če bi veljal še danes, bi bil vreden še več. A morda imam malo sreče, da sem presegel prav ta mejnik 250 metrov. Če bi skočil 249 in bi naslednjega dne nekdo skočil 250, ne bi nihče več vedel za moj skok.

različnih dejavnikov, štarta nas 50, 30 jih je v finalu, vsako tekmo se jih šest ali sedem bori za zmago. Ob tem ne morem vedeti, kaj tekmeci pripravljajo čez poletje. Moraš verjeti vase in iskati čim več napak pri sebi. Na druge ne morem vplivati, lahko le nase. Ob zgodovinskem rekordnem skoku ste lani v Planici dosegli tudi “popoln” skok z ocenami po 20 točk od vseh petih sodnikov? V Planici mi je to uspelo prvič. Takrat veš, da si zadovoljil vse okoli sebe, da ti je uspel popoln skok, ki je bil zelo dober tudi z vizualnega vidika. Ko to dosežeš, si še bolj strog do sebe in želiš to doseči čim večkrat. Bi bili lahko še popolnejši? Tako, da bi bili še najdaljši? Odvisno, pri najdaljšem se lahko zgodi, da nimaš možnosti narediti telemarka, ker so sile prevelike. Lahko je pa tudi najdaljši in popoln, če so tako omejili odskočno hitrost. Ali na skoke in polete gledate kot na dve disciplini? Poleti so nadgradnja skokov. Nekaj razlik je, a osnova odriva je povsem enaka, morda kdo zamenja smuči. V zraku moraš imeti nekaj izkušenj z letalnicami, da si lahko dober, ker moraš vztrajati pri več stvareh, morda pri čem tudi več tvegati, da ti uspe. Zato tu nekateri odstopajo, ker vedo, kako tvegati v sprejemljivih mejah. Prihajate iz Dolenje vasi, ne iz kakšnega tradicionalno bolj skakalnega kraja. Ne, imamo samo skakalnico, kjer športno društvo enkrat v zimi priredi vaško skakalno tekmo. Ko je oče videl, da me ne more več krotiti, me je peljal v klub v Kranj, češ, zdaj se pa vi ukvarjajte z njim. Imate tri močne kanale v družbenih omrežjih, ali objavljate sami? Da, Facebook, Twitter in Instagram delam sam, saj je dobro rešeno, da ni treba objavljati na vsakem posebej. Zdaj, v mrtvi kondicijski sezoni, se mi zelo malo dogaja takega, da bi objavljal. Bazična priprava na stadionu in v fitnesu se mi zdita preveč monotoni za vsakodnevne objave. Sem se že s kom skregal, ker so slikali, kar sem dobil na mizo, takšnih stvari tudi ne želim objavljati. Ob dogodkih pa že kaj objavim, da ljudje vidijo stvari z mojega zornega kota. Obveščam, kje se potikam, s čim se ukvarjam. Mogoče je objav malo manj, a so resnične in iskrene.

Dvakrat zapored ste svetovni pokal končali na drugem mestu. Kako na to gledate z nekajmesečne distance? Kar zelo kritično, kako mi je uspelo, da nisem rezultatsko napredoval (smeh). Zbral sem precej več točk kot sezono prej. A na koncu je to stagnacija - ni bilo dovolj, da bi še nekoga prehitel. A ko si deseti, imaš devet mest za napredovanje; ko si drugi, je možnost za napredovanje le še ena. Za letos sem si zadal cilj, da še kaj spremenim, da še napredujem, da izpopolnim več malenkosti. Vedno je toliko

Umetnost na snegu

Dilca ali dve pravzaprav je vseeno ... Blaise Rosenthal

ELAN

Elanova Freerange kolekcija 2015/16 kaj, kako, kdaj, zakaj ... Okej, začnimo na začetku! Verjetno se vsi sprašujete, kako izgleda nova Freerange kolekcija? Na nek način je povsem enostavna. To je že nekaj sezon kolekcija, ki združuje izdelke za prosto smučanje in deskanje na snegu. Odločitev, da sta ti dve skupini združeni pod eno okrilje, je več kot logična, saj imajo “prostoslogaši” na eni ali dveh dilcah kar nekaj skupnih imenovalcev. Ti dve sceni namreč navdih iščeta v podobnih slogih uživanja na snegu, poleg tega pa sta podvrženi podobnim kulturnim vplivom. Zato je seveda razumljivo, da smo jima namenili tudi sorodne tehnologije. Pravzaprav sta deskanje in smučanje prostega sloga v zadnjih letih bližje kot kdajkoli prej. Kot enemu izmed snovalcev te kolekcije mi to seveda daje precej novih možnosti in obzorij.

Kaj torej vsebuje nova Freerange kolekcija? Snežne deske, deskarske čevlje in vezi ter seveda smuči. V zbirki bo vsak deskar ali smučar našel izdelek, ki je primeren njegovemu znanju, sposobnostim, zahtevnosti in slogu vožnje. Seveda so vsi izdelki zasnovani v skladu z najvišjimi tehnološkimi standardi in ponujajo maksimalno stopnjo funkcionalnosti. Estetika je od nekdaj pomemben sestavni del tega sveta. Deskarji in prostoslogaši so posebni tipi in takšni so tudi izdelki, ki jih uporabljajo. V Freerange svetu si smučanje, šport, glasba in likovna umetnost prijateljsko podajajo roke. Oblikovalci svoj navdih pogosto iščemo v različnih subkulturah, ki so neusahljiv vir drugačnih pogledov in zornih kotov. Za našo Freeski kolekcijo smo tokrat našli navdih v kamuflažnih vzorcih. “Camo” je v zadnjem času izredno “in”. Tovrstne vzorce, ki so v svoji osnovi namenjeni zlitju z naravo, smo opremili z neonskimi dodatki in jim tako dodali nekaj večnega elanovskega pridiha.

Zakaj? To je bil odgovor na vprašanje, kako vse skupaj izgleda. Ob tem se takoj pojavi naslednje vprašanje: Zakaj? Zakaj sploh Freerange kolekcija? Odgovor na to vprašanje zahteva, da se za nekaj trenutkov vrnemo v zgodovino. Če vse skupaj nekoliko poenostavimo, lahko zapišemo, da je smučanje prisotno že kar nekaj desetletij, celo stoletij, deskanje na snegu pa je precej mlajše. In razlike v osnovnih vrednotah teh dveh zimskih športov so bile v zadnjih treh desetletjih precej velike, na nek način so celo ustvarjale nekakšen snežni konflikt. A nekje na poti so se stvari začele obračati na bolje. Kot da bi ljubezen do zime in snega premagala strah pred različnostjo. Tako so “snowboard parki” postali terenski parki, v katerih so uživali tako deskarji kot smučarji.

Pravzaprav so tokrat smučarji “padli” pod deskarski vpliv, na dve dilci prenesli njihove trike, vragolije, domišljijo in tako ustvarili novo smučarsko vejo, ki ji pravimo “Freeski”. Ta deskarsko-smučarska naveza je postala nekakšen snežni fenomen, ki je simbol za svežino in mladost. Med nekoč nasprotnima taboroma eno in dvodilcarjev se je ustvarilo izjemno spoštovanje, prijateljstvo in sodelovanje. Freerange pa je postal sinonim za odprtost, svobodomiselnost in neobremenjenost. Zato pravimo, da je v resnici vseeno ali smučaš ali deskaš, vseeno je ali prisegaš na eno široko dilo ali na par nekoliko tanjših dilc. Pomembno je, kako drsiš po snegu in kaj pri tem občutiš. Bistvo freeranga je, da se mu predajaš na polno. Ker teren je vedno odprt in ponuja nešteto variacij - freeride, freestyle in seveda vse, kar se znajde vmes. Freerange napredek postavlja pred tradicijo, osnova pa je svoboda, ki nikoli ne določa kje, koliko, kdaj ...

Snežne deske pa vsebujejo elemente fotorealizma. Podobe narave, njenih sil in elementov smo združili s prepoznavnimi Elanovimi dodatki. Elanov odnos do narave in okolja je bil naše temeljno izhodišče. Ti izdelki izžarevajo filozofijo, ki temelji na skrbi za naravne vire in habitate. To se seveda odraža tudi v tehnološkem nastajanju vseh teh izdelkov. Ogenj, voda, veter in jeklo skupaj z Elan Freerange zaščitnim znakom izražajo naš ponos, hkrati pa kolekciji dodajajo določeno stopnjo estetskega vznemirjenja.

El Grande

Desko El Grande smo zasnovali z mislijo na vse deskarje po svetu, ki ne najdejo dovolj široke deske za njihovo velikost noge. Namesto da bi se lotili nekakšne nerodne, slabo odzivne zelo široke deske, El Grande kljub širini omogoča odlično vsestransko deskanje. Več na www.elansnowboards.com

Kako? Naslednji vidik predstavlja beseda: Kako? Predvsem, kako narediti stvari prav? Elan s svojo bogato inovatorsko tradicijo ima seveda vsa sredstva in orodja, da si na unikaten način pridobi pomembno mesto v smučarski industriji. Na prvem mestu je seveda tovarna, v kateri sami proizvajamo svoje zamisli. Preden ugledajo luč sveta, jih nenehno preizkušamo, izboljšujemo in razmišljamo, kako bi končnemu uporabniku dodali čim več vrednosti in hkrati poenostavili njihovo uporabo ter povečali užitek na snegu. To nam omogočajo močni posamezniki, katerih znanje je neusahljiv vir idej in zamisli. Ti ljudje dobesedno dan in noč premišljujejo o smučanju, deskanju in snegu. Pomembne podatke pa dobivamo tudi od naših uporabnikov, od tistih najbolj drznih in zahtevnih, do tistih, ki so bolj užitkarskega značaja. Ti fantje in dekleta so vsak dan na snegu, pomagajo nam, da smo nenehno na tekočem z najnovejšim dogajanjem, tako smučarskodeskarskim kot tudi kulturnim.

Kdaj?

PUZZLE TBT

Na koncu se vedno pojavi še vprašanje: Kdaj? Ker je “kdaj” v tesni povezavi s časom in ker čas dojemamo kot zdaj, je prav, da govorimo o sedanjosti. Zakaj je zdaj pravi čas za novo Freerange kolekcijo in zakaj smo prepričani, da nam je uspelo v njej ujeti duh časa? Odgovor je spet enostaven - na ta način se odzivamo na dogajanje na pobočjih, strminah in parkih. In naš reakcijski čas je kratek! Kot že rečeno, Freerange pomeni združevanje deskanja in smučanja. Ob tem nastajajo prekrasni medsebojni odnosi, katerih glavni akterji so prekrasni posamezniki. Na nek način nenehno krmarimo med ponavljanjem enega in istega ter odkrivanjem novega. Scena je na prvi pogled vedno ista: avto parkiramo na parkirišču, ven zleze pet tipov, nekaj jih zagrabi snežne deske, drugi vzamejo smuči. Ponavadi ima eden izmed njih kamero. Potem se skupaj odpravijo na goro. Tam pa se vedno dogaja tisto novo, zaradi česar vedno hočemo še in še in še več. Elan pa je pomemben ustvarjalec te nove realnosti. In še enkrat: ena ali dve dilci - saj je vseeno ...

Več na www.elanskis.com.

Kdo?

Elan Puzzle TBT je smučka, ki je osredotočena na parke, pipe in street. TBT omogoča neverjetno prijetno smučanje brez robljenja, poleg tega pa nudi stabilnost in odzivnost v vsaki situaciji.

Morda še dodatno vprašanje: Kdo? Za koga pravzaprav vse to počnemo? Naše smučke in deska so namenjene vitezom domišljije, predrznežem, užitkarjem, muham enodnevnicam in vsakodnevnim zasvojencem. Vse to počnemo za smučarje in deskarje, ki si od snega, zime in gore želijo čim več, ki vedno razmišljajo o maksimumu in pri tem niso malenkostni. Predvsem pa to počnemo za čim več zabave, za vsak kucelj, teren, pobočje, flanko ... Vse to počnemo za vas! Uživajte!

VELIKA

NAGRADNA IGRA Obišči

www.elanskis.com in osvoji bogate nagrade

vikend paket bivanja na Voglu: nastanitev in smučarske karte

smuči Elan

snežna deska ElaN

nahrbtnik Elan

(dve odrasli osebi in dva otroka)

Nagradna igra poteka od 15. oktobra 47

2015 do 15. februarja 2016.

Ameriški idol Gregor Šket

Ben Tibbets, Klemen Razinger, Julbo

Glen Plake, smučar, ki je iz divjanja po belih strminah naredil multimedijski spektakel. Glen Plake je panker. Navzven in navznoter. Irokeza je njegov zaščitni znak, glasna muzika je njegov navdih. A Glen Plake je predvsem smučar. Dobesedno. Njegove noge so okusile tako rekoč vse smučarske zvrsti: bil je dirkač alpinec, bil je »hot dogger«, njegova kolena je metalo proti vratu, bradi in čelu, ko je smučal po grbinah, bil je smučar alpinist, ko je odkrival neraziskana bela prostranstva ... Smuča v ritmu punka in klasike. Je Američan iz severne Kalifornije, ki zime večinoma preživlja v Chamonixu, kjer je našel na stotine sorodnih duš. A v svojem bistvu je smučarski svetovljan, čigar smuči so drvele po vseh oblikah snežnih kristalov. Je neverjeten človek. Tip, ki je pri petdesetih videti - in tudi razmišlja - kot tridesetletnik. Njegovo smučanje je nenavadna mešanica adrenalina, umetnosti, ustvarjalnosti, domišljije, predrznosti, alpske klasike, glasnega panka, predvsem pa unikatne »zajebancije«. V zadnjih letih smuča na elankah, zato ga precej pogosto zanese v naše kraje. Slovenijo ima rad, kdaj pa kdaj obleče celo našo narodno nošo...

Glen Plake

Kako vas je sploh zaneslo v smučarijo? Ste imeli že kot otrok idejo, da boste živeli od smučanja? Odrasel sem v smučarski skupnosti v severni Kaliforniji. Mislim, da sem bil star približno dvanajst let, ko sem v smučanju prvič videl nekaj več. Ko je v tistem času smučišča okoli jezera Tahoe obiskala karavana svetovnega pokala, občasno smo tam gostili tudi dirke profesionalcev, sem prvič začel razmišljati, kako super življenje živijo ti fantje. Kmalu po tem sem v Mammoth Mountainu prvič videl profesionalne tekmovalce v hot dogu. Ti so name naredili največji vtis. Predvsem pa sem že takrat dobil vpogled v razlike med klasičnimi dirkači svetovnega pokala in svobodnim duhom smučarjev prostega sloga. Poleg tega so v naših krajih živeli številni profesionalni smučarji, ki so prisegali na severnokalifornijski sneg in oboževali tamkajšnjo smučarsko sceno. Ko sem vse to opazoval skozi otroške oči, sem globoko v sebi vedel, da bom tudi jaz nekoč smučar. Nisem vedel, kateri smučarski zvrsti se bom zapisal, a vedel sem, da bom smučar. Zagotovo.

SMUČANJE JE VERJETNO sploh najlepši način, kako porabiti čas.

Ste kdaj premišljevali, kaj vam pomeni smučanje? Smučanje je zame tako rekoč vse: življenjski slog, zabava, veselje ... Predvsem pa je smučanje verjetno sploh najlepši način, kako porabiti čas. Pravijo, da je čas denar. Če združim to ljudsko modrost s svojim prepričanjem, bi verjetno lahko rekli, da je smučanje nekakšno razmetavanje denarja. Ampak saj veste, ni vse v denarju.

Smučanje je zame aktivnost, ki ji ni para. Dogaja se v prekrasni naravi, ki pa je hkrati najbolj surovo okolje, v katerem se sploh lahko znajdeš, morda je od neskončnih belih prostranstev daleč od civilizacije huje le še v puščavi. Tam si povsem sam in na nogah imaš pripete tiste dolge smešne lesene plohe, ki jim pravimo smučke in sploh nimajo zavor. Prepuščen si sebi in svoji domišljiji. Samo od tebe je odvisno, kako zelo se boš ob vsem tem zabaval in užival. Vem, da se bo slišalo klišejsko, ampak smučanje je res aktivnost, s katero se lahko ukvarjajo otroci pa tudi njihovi dedki in babice in seveda vsi, ki se znajdejo vmes. Zato smučanje zame ni samo šport. Lahko bi ga primerjal celo z ribištvom, ki je po svoje tudi šport, v svojem bistvu pa precej več. Je filozofija, način razmišljanja, meditacija, kreacija in tudi super način, kako zabiti čas. Bili ste eden najboljših smučarjev po grbinah, potem pa ste se povsem vrgli v zvrst, ki jo danes imenujemo freeride. Kako to, da ste zamenjali disciplino? V resnici je bila zame pomembnejša sprememba, ko sem se iz klasičnega tekmovalca alpskega sloga preusmeril v hot dog. Od tam naprej pa vse skupaj razumem kot nekakšno logično evolucijo. Kot alpinec sem bil poznan kot zelo močan smučar, na žalost pa nikoli nisem bil dovolj hiter, da bi redno zmagoval na tekmah. Morda je del krivde v tem, da sem bil kot mlad smučar precej zmeden, želel sem vse poskusiti, zato se nikakor nisem zmogel osredotočiti samo na eno zvrst. Zato sem bil v ekipi rahlo težaven, saj sem vedno počel nekaj po svoje. Trenerji so se jezili, ker sem izkoristil vsako priložnost za kakšno neumnost. Že v tistem času sem najbolj užival v prostem smučanju. Tam je prišla na plan vsa moja domišljija. Najbolj pa mi je bilo všeč, da ni bilo nobenih vratc, da sem lahko počel, kar me je bilo volja. Izkazalo se je, da je bila vsa ta zmeda zgolj navidezna in se je pozneje, ko sem postal uspešen smučar prostega sloga, sestavila v uigrano celoto. In ko danes gledam nazaj, pogosto ugotavljam, da fantje, ki so bili kot mladinci precej boljši in bolj obetavni od mene, danes niso niti blizu smučarju, v katerega sem se jaz razvil. Mnogim pri šestnajstih enostavno ni uspel preboj v svetovni pokal. In potem niso imeli pojma, kako bi se samostojno organizirali. V takšnih trenutkih se izkaže, kako velika je tvoja ljubezen do smučanja. Moja je bila ogromna, njihova pa očitno ne. Zato so bili oni otroci, ki so zmagovali na mladinskih tekmah, jaz pa sem postal svetovno znana in priznana smučarska osebnost.

No, ampak vseeno, kako ste začeli tekmovati na grbinah? Po čistem naključju. Prijatelj, ki je organiziral tekme na grbinah, me je vprašal, kaj bom počel naslednjo sezono. Pa sem mu dokaj neprepričljivo razlagal, kako bom treniral, nabiral kondicijo in podobno. Predlagal mi je, naj se udeležim tekmovanja na grbinah. In sem se! Že na prvi tekmi sem bil tretji, na naslednji pa sem že zmagal. Potem sem tega prijatelja vprašal, ali takšne tekme organizirajo vsak teden. Tako sem vse svoje znanje in izkušnje začel s pridom izkoriščati na grbinah, kjer je precej več prostora za ustvarjalnost in domišljijo. Ste se že tedaj navduševali nad smučanjem po deviškem pršiču? Kljub temu da so severnokalifornijski fantje že v petdesetih in šestdesetih hodili plezat v narodni park Yosemite, alpinizem v Ameriki ni bil tako razvit kakor v Evropi. Zato tudi ni bilo turnega smučanja v tistem najbolj klasičnem pomenu. Način, ko sam prideš na vrh gore in se potem spustiš v dolino, nam nekako ni bil blizu. Ampak počasi smo osvojili tudi to. Gledali smo na drugo stran jezera Tahoe, si izbrali vrh, na katerega smo se želeli povzpeti. Naslednji dan smo svojo željo uresničili. Ko smo odkrili smučanje zunaj urejenih smučišč, se nam je odprl nov svet. Še tiste redke omejitve, ki smo jih imeli v svojih glavah, so dobesedno izpuhtele v zrak. Znani ste po precej specifičnem slogu oblačenja. Irokeza pa je z leti postala vaš zaščitni znak, od kod izvira? Ponosen sem, da imam precej zaslug, da so ljudje spremenili svoje predstave o tem, kakšen bi moral biti na pogled profesionalni športnik. V tem pogledu ima moja irokeza precejšen simboličen pomen. Že kot mulcu mi je šlo na živce, da sem kot smučarski tekmovalec moral bit tak kot Ken – saj poznate moško različico priljubljene lutke Barbie. Ampak jaz nikoli nisem bil Ken. Bil sem Glen in to precej usekan Glen.

Zadnja leta zime preživljate v Chamonixu. Če se ne motim, je bila vaša selitev v savojske Alpe prava avantura? Ja, res je. Bilo je v času, ko sem imel nekaj težav z zakonom in mi je celo grozilo, da bi moral za nekaj časa v zapor. Potem pa sem dobil ponudbo za snemanje nekega smučarskega filma v Chamonixu. Pojma nisem imel, kje je sploh to. Mikalo me je predvsem zato, da bi se izognil rešetkam. In potem sem prišel v Chamonix, ki me je povsem očaral. Takrat sem se prvič znašel v okolju, kjer je smučanje pomemben del kulture in tradicije. V Kaliforniji imamo sicer prekrasna smučarska igrišča, a smučanja ne dojemamo tako močno in globoko kakor prebivalci določenih alpskih predelov Evrope. Kljub temu da sem, kot že rečeno, odrasel v smučarski skupnosti, sem se doma pogosto počutil kot črna ovca. V Chamonixu pa sem se na lepem znašel med somišljeniki.

Med tednom je bilo tovrstno divjanje sestavni del mojega urnika. Ob koncu tedna pa so na vrsto prišle tekme. In nekega leta smo imeli na koncu sezone državno prvenstvo. Mislil sem, da bo to moja zadnja dirka, zato sem se na startu pojavil z irokezo in v usnjeni jakni. Gledali so me, kot bi padel z neba. Na koncu pa se je izkazalo, da se je na tekmi, ki naj bi bila moja zadnja, vse šele začelo ... Tako imenovani freeride je v zadnjih letih postal izjemno priljubljen in je celo poseben življenjski slog. Ampak to nikakor ni nova smučarska zvrst? Nikakor ne. To je pravzaprav osnova smučanja. Zato vedno znova debelo gledam, ko me kje predstavljajo kot enega izmed pionirjev tovrstnega smučanja. To je pomota, ker si freerida nikakor nisem jaz izmislil. Vse to so počeli fantje že desetletja, verjetno stoletja pred mano. Nova zvrst smučanja je carving, prosto smučanje pa sta baza in osnova.

Irokeza je izraz moje osebnosti, glasbe, ki jo poslušam, in življenja, ki ga živim. Mnogi ne vedo, da smo imeli v tistih letih v severni Kaliforniji zelo močno pankersko sceno. Menda je bila med Sacramentom in Renom v Nevadi največja gostota kakovostnih pankerskih skupin na svetu. Nekateri fantje, s katerimi smo skupaj smučali, so pozneje postali precej znani akterji pankerske glasbe. S Troyem Mowatom iz skupine Seven Seconds sva precej vijugala skupaj, potem pa se je on pač povsem posvetil glasbi. Skupine, ki so pozneje dosegle svetovno slavo, so v začetnih letih svojih karier v Tahoeju igrale po garažah in na domačih žurkah.

Spectrum 95 Carbon pri izjemno nizki teži ohranja vse glavne značilnosti, ki jih potrebujejo najbolj zahtevni freeriderji.

Kaj menite o izjemni razslojenosti smučanja v zadnjih letih? Glede na to si je skoraj težko izbrati prave smuči ... Strinjam se. Industrija in tehnologija sta v tem času izjemno napredovali in ponujata izdelke, o kakršnih smo včasih lahko le sanjali. V tem je seveda precej dobrega, saj si vsakdo lahko najde smuči, ki so primerne njegovemu znanju, željam, potrebam in načinu smučanja. Po drugi strani pa je pot do pravih smuči precej trnova, saj se je na lepem pojavilo toliko novih smučarskih razredov. Predvsem pa tisti pravi smučarji potrebujejo več različnih smuči.

Več na www.elanskis.com.

Že nekaj časa smučate na Elanovih smučeh. Kakšne se vam zdijo? Uf, elanke so super. Pravzaprav že od nekdaj zelo cenim to znamko. Nekoč sem imel prijatelja, ki je podpisal pogodbo z Elanom. Spomnim se, kako sem mu zavidal, ko sem gledal kakšnih deset parov enakih smuči. Elan je v smučarskem svetu znan po številnih novostih in inovacijah. Lahko bi rekel, da ima kar precejšen vpliv na smučarsko evolucijo. Zelo sem ponosen, da sem del te družine. Sodelovanje s smučarskimi strokovnjaki iz Begunj je pravi užitek.

Irokeza je izraz moje osebnosti, glasbe, ki jo poslušam, in življenja, ki ga živim.

Tudi sam ne smučam samo s širokimi smučmi, ampak uživam, ko na urejenem smučišču nagibam zavoje s sodobnimi smučmi s poudarjenim stranskim lokom. Res pa je, da številni fantje ne razmišljajo tako. Prav zabava me, ko jih vidim, kako se s tistimi debelimi »bajskami«, ki so ustvarjene za pršič, mučijo na urejenih progah. Povedati je treba tudi, da naravni sneg še zdaleč ni le tisti prekrasni pršič. Naravni sneg je lahko zelo zoprna in celo nevarna smučarska podlaga.

SPECTRUM 95 CARBON

V Evropi še vedno velja splošno prepričanje, da je v ZDA smučanje obrobni šport. A tudi pri vas je doma vrhunska smučarija? Ja, Amerika je pač velika dežela. Ampak ljudje pogosto pozabljajo, da imamo ne nazadnje tudi precej vrhunskih smučarjev, olimpijskih in svetovnih prvakov, zmagovalcev svetovnega pokala ... A tudi znotraj ameriškega smučanja je še vedno v veljavi nekaj smešnih nesmislov. Kolorado na splošno velja za zvezno državo, kjer je doma ameriško smučanje. Kolorado ima sicer vrhunska smučišča, a smučamo tudi v Wyomingu, Oregonu, v severni Kaliforniji ... V vseh teh zveznih državah imamo štiritisočake. V dobri zimi v smučarskih predelih severne Kalifornije zapade več kot osem metrov snega.

“spurbar” spurbar

Fascinacija sledi v deviškem snegu, ki je simbol lepote in estetike. “Spurbar” je sestavljenka dveh nemških besed, ki že sami po sebi vsebujeta izdatno mero pozitivizma. “Spur” je sled, “bar” pa pomeni nekaj, kar je izvedljivo. Se pravi, da je “spurbar” nekaj sledljivo izvedljivega. Kot vsak pravi smučar ima tudi Daniel Falk, freerider iz Avstrije svoj pogled na smučanje in svojo fascinacijo. Zanj je sled, ki jo smuči pustijo v neokrnjeni snežni belini, nekaj najlepšega. Sled vidi kot športno-umetniški navdih, o katerem snema filme in fotografije. Daniel je namreč že zdavnaj ugotovil, da freeride še zdaleč ni le iskanje težko dostopnih pobočij nekje daleč v divjini, temveč predstavlja predvsem sposobnost uživanja enkratnosti vsakega trenutka, ki ga ponuja gibanje v zimski naravi. Zato freeride še zdaleč ni namenjen le najbolj drznim izbrancem, temveč je to dejavnost za vsakogar, ki ima rad sneg, zimo in seveda smučanje. In tako sta skupaj z mladim kamermanom in filmarjem Bastianom Meierjem ustanovila “Spurbar”. V lanski zimi je nastal njun prvi film “Spurbar” (die Faszination), ki prestopa meje konvencionalnega smučarskega filma in se učinkovito spogleduje z bolj dokumentarnim pristopom.

Spectrum 105 CARBON

V filmu nastopa osem smučarjev, ki so si povsem različni. Michaela Schneebacher, Michael Kapper in Stefan Schrey so smučarski začetniki, ki še nikoli prej niso smučali izven urejenih smučišč. Njihov cilj je, da bi se do konca zime naučili vsega potrebnega, da bodo lahko občudovali svojo lastno sled v svežem pršiču. Katharina Maschke, Peter Neugebauer in Bernhard Rossegger so Danielovi prijatelji, ki sicer radi smučajo izven urejenih prog, a niso ekstremisti, ki so za smučarski užitek pripravljeni tvegati karkoli. A kljub temu so dovolj radovedni, da so sredi Avstrije našli snežne pogoje, ki spominjajo na Aljasko. Lukas Böhm in Benjamin Meier pa sta Danielova kompanjona pri iskanju novih strmin in izzivov. Skupaj iščejo nove linije, na katerih vedno znova premikajo meje lastnih sposobnosti. Preden se lotijo strmine, jo natančno secirajo z varne razdalje in si v mislih zarišejo črto, po kateri se bodo z vrha zapodili nazaj proti dolini. A vsem osmim glavnim protagonistom je skupen občutek sreče, veselja in zadovoljstva, ki ga ponuja smučanje. Za njih je vse skupaj kombinacija športa, filozofije in strasti. Prav zato je “Spurbar” odgovor na vprašanje: “Zakaj nas smučanje osrečuje?” Predvsem pa je dokaz, da je smučanje užitek za vsakogar ... Daniel ga celo primerja z aikidom, japonsko borilno veščino, s katero se že nekaj časa ukvarja. Glavno načelo aikida je, da naj vsakdo uporablja svoje telo do točke, ko se še vedno počuti udobno. Če se tudi smučanja lotimo na podoben način, bomo začutili izjemno sproščenost, ob vsem tem pa se bomo naučili občudovati naravo in se seveda navduševali nad svojo sledjo v snegu ... Spurbar (die Faszination) prihaja to jesen. www.spurbar.at

Smučanje v svežem snegu je za mnoge največji smučarski užitek. Spectrum 105 Carbon so dinamične smuči, s svojimi karakteristikami ustvarjene za prvinske smučarske užitke. Več na www.elanskis.cm.

Smučanju smo predani tako kot vi.

Že sedemdeset let vsak trenutek živimo s smučanjem, ko snujemo najboljše in najbolj inovativne smuči na svetu. Ker smučanje je za nas bistvo vsega.

W STUDIO TEAM

MELANJA Šober VODJA PRODUKTNEGA VODENJA

W Studio letos praznuje svojo prvo desetletnico. V njem skupina aktivnih in dinamičnih žensk ves ta čas navdušuje s snovanjem novih, boljših, lažjih in bolj učinkovitih smuči, s katerimi smučanje pomeni eno samo kombinacijo užitka in lahkotnosti. Članice W Studia prihajajo iz različnih svetov. Med njimi so oblikovalke, arhitektke, poslovne ženske ... A njihova skupna imenovalca sta aktivni življenjski slog in ljubezen do smučanja. Vse to seveda drži tudi za Melanjo Šober. Če zapišemo, da je produktni vodja W Studia, je to nepopolna oznaka. Melanja je namreč v smučanje zaljubljena od nekdaj, predvsem pa je njena ljubezen večplastna.

Elan Delight QT

“Delight so najlažje smučke na svetu. Pa ne samo to. Z njimi v praksi občutiš, kako izgleda Elanovo “lahkotno smučanje” (LightSkiing). Omogočajo zabavne in igrive zavoje tako na zahtevnih strmih terenih kot pri učenju otrok. Ob vsem tem pa njihova lahkotnost prihrani precej energije. Še posebej učinkovite so s povsem novimi Delight 65 Intemp smučarskimi čevlji, ki so s svojim integriranim grelcem poosebljenje udobja. Ob vsem tem me navdušuje tudi dejstvo, da so bile te smuči 100-odstotno zasnovane s strani smučarskih predstavnic nežnejšega spola, ki smučajo vsak dan in točno poznajo vse tiste najbolj fine smučarske občutke.”

Včasih je bila uspešna tekmovalka v alpskem smučanju in telemarku. Osvojila je tudi tri medalje na mladinskih svetovnih prvenstvih. Potem je svoje znanje prenašala na druge. Smučarske veščine je učila v Sloveniji in po drugih alpskih deželah. A smučanje za njo nikoli ni bila le tekma, temveč tudi način življenja. In zato tudi smučko ne dojema le kot športi rekvizit, temveč kot celostni izdelek, ki jo navdušuje tako s svojo uporabnostjo in funkcionalnostjo kot tudi z obliko, grafiko, lepoto ... “Smučanje je zame precej več kot šport in rekreacija. Je popolnost bivanja in gibanja. Pomaga mi, da se zlijem z naravo, si postavljam nove izzive in se vedno znova poskušam naučiti kaj novega. Lahko gre za spust z vrha gore, lahko za smučanje po ozkem hodniku, ali za učenje otrok in odgovarjanje na njihovih tisoč vprašanj. Ob vsem tem je smučanje tudi udejanjanje številnih izzivov, ki so v svojem bistvu tako prijetni. Poleg vsega pa je smučanje zame tudi služba. In kaj bi si lahko želela lepšega kot vedno znova premišljevati o popolni smučki.”

Georgie Bremner vodja šole smučanja Buttermilk Mountain Tudi med dekleti obstajajo navdušenke, ki bi najraje videle, da bi zima trajala vseh dvanajst mesecev. V primeru Georgie Bremner bi bilo to teoretično celo možno. Prihaja namreč iz Nove Zelandije, že vrsto let pa živi v Aspnu v ameriški zvezni državi Kolorado. Se pravi, da bi lahko s selitvami med svojima dvema domovinama zimo raztegnila na 365 dni. Georgie je ena izmed tistih oseb, pri katerih dobiš občutek, da jim na čelu piše “Ljubim smučanje”. Za njo je smučanje posebna oblika svobode, ki polni dušo in srce. Čeprav se navdušuje nad freeride stilom, v resnici smuča na tisoč in en način. Bila je članica skupine Aspen Team Divas, za katero je včasih tekmovala, pripadla pa ji je tudi vloga organizatorke posebnih delavnic, v katerih je spodbujala ženske k smučanju in jim na zabaven in enostaven način želela predstaviti proces učenja smučarskih veščin.

Georgie Bremner se zadnja leta v glavnem ukvarja s poučevanjem smučanja. Je vodja šole smučanja Buttermilk Mountain. Opazovati jo pri delu je prav posebno doživetje. Georgie je namreč sinonim za predanost, potrpežljivost in pedantnost. Varovanci se v njenem okrilju počutijo kot doma. Po njeni zaslugi smuči v zelo kratkem času postanejo njihove najboljše prijateljice. “Smučanje je zame priložnost za bivanje v naravi in druženje s svojimi prijatelji. Pri tem se sploh ne oziram na to, kakšno je njihovo smučarsko znanje in kakšne so njihove športne sposobnosti. Naravna prostranstva so neusahljiv vir pozitivne energije, ki mi vedno znova napolni baterije. In uživam v vseh oblikah smučanja - ko povsem sama s sabo smučam po svežem pršiču ali ko učim otroke ali druge učence.”

Elan Twilight 84

“Twilight 84 me navdušuje s svojo raznovrstnostjo. Odlična je na vseh vrstah snežne podlage - od kucljev, do pršiča. Poleg tega se ponaša z nizko težo in funkcionalnimi značilnostmi, ki odpuščajo napake. To so smuči za smučarke, ki iščejo vsestranski smučarski užitek.” Več na www.elanskis.com

Več na www.elanskis.com

SONNIA Höffken INŠTRUKTORICA SMUČANJA IN JOGE

Smučanje še zdaleč ni le način, kako z vrha gore na najlažji način priti v dolino. Pravzaprav ima vsakdo svojo definicijo. In smučanje je brez dvoma lahko tudi filozofija in meditacija. V gorah so sredi zime pogoji pogosto zelo neusmiljeni, skorajda kruti. A nas kljub vsemu neka neustavljiva sila vleče tja v višave. Težje ko je vse skupaj, bolj pride do izraza mentalni del. Seveda je telesna pripravljenost izjemnega pomena, a glava je vendarle tista, ki vse skupaj vodi in nadzoruje. Sonnia Höffken je zagotovo smučarka, ki se vsega loteva s svojega zornega kota.

Zato vse skupaj vidi nekoliko drugače. Ko pogleda pobočje, pred očmi povsem jasno vidi črto, ki jo bo pripeljala proti dolini. Ta črta ni vedno najkrajša. Morda je najbolj varna, a vedno vsebuje čim več tistih pristnih občutkov, ki jih ni možno dobiti nikjer drugje. A pri Sonji ta tako rekoč meditativni način sploh ni presenetljiv, saj poleg smučanja prisega tudi na jogo. Pravzaprav se zadnjih nekaj let ukvarja z združevanjem teh dveh, na prvi pogled, tako različnih dejavnosti, ki pa imata vendarle mnogo skupnega. Če na stvari gledaš drugače, je lahko tudi smučanje nirvana in tudi joga je lahko akcija. www.SkiYo.info

Elan Insomnia Fusion

Urška Hrovat ZMAGOVALKA V SVETOVNEM POKALU

Ko Urško vidiš vijugati po strmini, te navduši z nekakšno samoumevno kombinacijo elegance, lahkotnosti, dinamike in moči. Pravzaprav te spreleti misel, da se je ta punca rodila s smučmi na nogah. No, to sploh ni daleč od resnice. Urška je namreč na smuči prvič stopila kmalu zatem, ko je shodila. Prav zato je smučanje za njo skoraj tako naravno gibanje kot hoja in tek. Tekom let je svoje znanje izpilila do popolnosti. Kar nekaj let je bila na tekmah svetovnega pokala v samem svetovnem vrhu. Slalom in veleslalom sta bili njeni disciplini. V drugi polovici devetdesetih so na tekmah najvišjega razreda kraljevale slovenske smučarke, ki smo jim rekli Vražje Slovenke. Urška je bila ena izmed njih. Na slalomih svetovnega pokala v Mariboru, Meribelu, Garmisch Partenkirchnu, Crans-Montani in Park Cityju se je ob njenem imenu zapisala številka 1. Na svetovnem prvenstvu v Sierra Nevadi 1996 so ji okoli vratu nadeli bronasto medaljo. Od slavnih dni je minilo že kar nekaj časa. A Urška še vedno smuča. Prava ljubezen je za vedno. Sedaj vse svoje znanje prenaša na mlajše. V Kranjski Gori ima namreč šolo, v kateri prvih smučarskih korakov uči otroke, ki sanjajo o tem, da bodo šli po njenih stopinjah.

“Smuči Insomnia so utelešenje mojih smučarskih potreb. To so aktivne, raznovrstne in zabavne smuči. Poleg tega so to smuči, ki so primerne za večino mojih učenk in udeleženk mojih seminarjev. Odlikuje jih odličen oprijem robnikov, ki pa nikoli ni grob. Izvedba zavojev je tekoča. Smuči so stabilne tudi pri dolgih hitrih zavojih, poleg tega pa se odlično znajdejo na vseh vrstah snežnih površin, tudi na svežem pršiču plavajo tekoče in lahkotno.”

Elan Speed Magic Fusion

“Smuči Speed Magic Fusion zadovoljujejo vse moje potrebe. Še vedno namreč rada smučam precej hitro. Zato potrebujem smuči, ki mi omogočajo stabilnost in odličen oprijem robnikov na vseh snežnih podlagah.”

www.urskahrovat.si

Več na www.elanskis.com

Več na www.elanskis.com.

2015 / 2016

SLOPE RACE SERIES

SMUčI ELAN

2015-2016

SLOPE AMPHIBIO

GSX Fusion

Ripstick Fusion

SLX Fusion

SL Fusion

Amphibio 16 Ti2 Fusion

AMPHIBIO 14 Ti Fusion

AMPHIBIO 88 XTi Fusion

AMPHIBIO 84 XTi Fusion

AMPHIBIO 84 Ti Fusion

AMPHIBIO 78 ti Fusion

PROFIL

PROFIL Amphibio

PROFIL

Tehnologija

WaveFlex™, Stranica RST, Power Woodcore, Mono Ti

GEOMETRIJA

131/84/112

127/78/107

Dolžina/radij

Amphibio

Tehnologija

Powerspine, Stranica RST, Lesena sredica Response Frame, Dual Ti, gigodesigned

GEOMETRIJA

114/70/99

Dolžina/radij

170(16.8), 176(17.8), 182(19.8), 186(21)

Powerspine, Stranica RST, Response Frame Woodcore, Dual Ti, gigodesigned GEOMETRIJA

120/69/103, 122/69/104, 123/69/107, 124/69/107 Dolžina/radij

155(11.7), 160(12.0), 165(12.4), 170(13)

Powerspine, Stranica RST, Laminated Woodcore, Mono Ti, gigodesigned GEOMETRIJA

120/69/103, 122/69/104, 123/69/107, 124/69/107 Dolžina/radij

Amphibio 4D Technology Stranica RST, Lesena sredica Response Frame, Dual Shaped Ti2 GEOMETRIJA

121/73/104 Dolžina/radij

160(13.3),166(14.5), 172(15.7), 178(17.0)

155(11.7), 160(12), 165(12.4), 170(13.0)

Parabolic Rocker Tehnologija

Stranica RST, Lesena sredica Response Frame, Dual Shaped XTi

GEOMETRIJA

121/73/104

164(14.6), 170(15.8), 176(17.1), 182(18.5)

Dolžina/radij

160(13.3), 166(14.5), 172(15.7), 178(17.0)

GEOMETRIJA

135/88/116

Dolžina/radij

Stranica RST, Power Woodcore, Dual Shaped Ti

Stranica RST, Power Woodcore, Dual Shaped XTi

170(15.5), 176(17.2), 184(19.0)

Amphibio Tehnologija

GEOMETRIJA

152(11.8), 160(13.3), 168(14.9), 176(16.5)

2015 / 2016

SLOPE JUNIOR

Explore 8 QT PROFIL

Parabolic Rocker Tehnologija

Explore 6 Green QT

Explore 6 Orange QT

Explore 4 Green PLATE

Explore 4 Red PLATE

RC Race QT

JETT QT

STARR QT

SKY QT

MAXX QT

EZYY & BLOOM

PROFIL

Early Rise Rocker

PROFIL

Early Rise Rocker

PROFIL

Conventional

PROFIL

Tehnologija

Parabolic Rocker

Tehnologija

Early Rise Rocker Tehnologija

WaveFlex™, PST sidewall, Dual Woodcore, Mono Ti

WaveFlex™, PST sidewall, Dual Woodcore, Fibreglass

WaveFlex™, Full Power Cap, Dual Woodcore, Fibreglass

Express, Full Power Cap, Comprex Woodcore, Fibreglass

GEOMETRIJA

Dolžina/radij

125/76/104

125/76/103

114/70/100

Dolžina/radij

152(12.0), 160(13.5), 168(15.1), 176(16.7)

Stranica RST, Lesena sredica Response Frame, Dual Shaped Ti

Amphibio 4D Technology

2015 / 2016

SLOPE EXPLORE

PROFIL

Amphibio 4D Technology

2015 / 2016

Explore 10 Ti QT

mphibio 4D Technology

152(12.0), 160(13.5), 168(15.1), 176(16.7)

152(12.3), 160(13.9), 168(15.4), 176(17.2)

152(12.3), 160(13.9), 168(15.8), 176(17.2)

144(10.7), 152(12.2), 160(13.7), 168(15.3)

114/70/100 144(10.7), 152(12.2), 160(13.7), 168(15.4)

Tehnologija

WaveFlex , Full Power Cap, Dual Woodcore, Fibreglass ™

GEOMETRIJA

114/70/98, 114/70,5/99, 115/71/100, 116/71,5/101, 117/72/102 Dolžina/radij

110(6.2), 120(7.5), 130(8.9), 140(10.3), 150(11.9)

U-Flex technology*, Full Power Cap, Synflex, Fibreglass

U-Flex technology*, Full Power Cap, Synflex, Fibreglass GEOMETRIJA

GEOMETRIJA

101/69/90, 105/68/90*, 109/67/95**

Dolžina/radij

GEOMETRIJA

101/69/90, 105/68/90*, 109/67/95**

Dolžina/radij

70(2.5)*, 80(3.5)*, 90(4.8)*, 100(6.2)*, 110(7.0)*, 120(8.6)*, 130(9.4), 140(11.2), 150(13.1)

U-Flex technology*, Full Power Cap, Synflex, Fibreglass

GEOMETRIJA

101/69/90, 105/68/90*, 109/67/95**

Early Rise Rocker

70(2.5)*, 80(3.5)*, 90(4.8)*, 100(6.2)*, 110(7.0)*, 120(8.6)*, 130(9.4), 140(11.2), 150(13.1)

Dolžina/radij

70(2.5)*, 80(3.5)*, 90(4.8)*, 100(6.2)*, 110(8.6)*, 120(9.6)*, 130(9.4), 140(11.2), 150(13.1)

U-flex, Volume Control Plate (VCP), CONSTRUCTION_

Cabrio construction SHELL

Polipropylene LINER

Thermo Insulation SIZE RANGE

(16.5, 17, 17.5); (17, 17.5, 18); (18.5, 19, 19.5), (20, 20.5, 21), (21.5, 22, 22.5) BUCKLES

1 nylon buckle (16.5- 19.5) 2 nylon buckles (20-22.5) BENEFITS

Easy skiing - Size fitting Warm feet - Easy entry SKI&HIKE SPECTRUM

SKI&HIKE TOURING

LHOTSE

HIMALAYA

ALASKA PRO

KARAKORUM

TRIGLAV

PROFIL

Tehnologija

GEOMETRIJA

SPECTRUM 115 Alu

SPECTRUM 105 Alu

SPECTRUM 95 Alu

SPECTRUM 85

SPECTRUM 105 CARBON

SPECTRUM 95 CARBON

PROFIL

Tehnologija

Bridge technology, PST sidewall, Laminated Woodcore, Fibreglass

GEOMETRIJA

136/95/111

125/86/110, 126/86/112, 126/87/112, 126/88/112

Dolžina/radij

Amphibio ALUblade, SST sidewall, Laminated Woodcore 145/115/130 185(20.4), 193(23.4)

Amphibio ALUblade, SST sidewall, Laminated Woodcore 142/105/120 173(16.5), 180(18.1), 187(20.3)

Amphibio

ALUblade, SST sidewall, Laminated Woodcore

PST sidewall, Power Woodcore, Fibreglass

Amphibio SST sidewall, TubeLite, Fibreglass

Mountain Rocker

Amphibio SST sidewall, TubeLite, Fibreglass

Mountain Rocker Bridge technology Dual Radius, Monoblock, Carbon, Laminated Woodcore, Fibreglass

GEOMETRIJA

136/95/111

127/85/110

173(15.8), 180(17.5), 187(19.1)

170(15.0), 176(16.3), 182(17.6)

142/105/120 173(16.5), 180(18.1), 187(20.3)

173(15.8), 180(17.5), 187(19.1)

Dolžina/radij

163(20/18), 170(22/20), 177(23.5/21.5), 184(24.5/22.5)

wEIGHT

1450g ± 20g

Tehnologija

Monoblock, Laminated Woodcore, Fibreglass

Bridge technology, Dual Radius, Monoblock, Carbon, Laminated Woodcore, Fibreglass

125/95/112, 126/96/113, 127/97/114, 128/98/115

163(15.1), 170(16.0), 177(18.0), 184(21.0)

Mountain Rocker

GEOMETRIJA

118/78/106, 120/80/108

1450g ± 40g

Tehnologija

Bridge Technology, Monoblock, Laminated Woodcore, Carbon GEOMETRIJA

89/66/80

109/77/98, 109/78/98*, 109/79/99**, 110/80/100***

Dolžina/radij

154(13.2), 162(14.9), 170(16.7)*, 178(18.5)*

Dolžina/radij

wEIGHT

1340g ± 40g

156(22/19), 163(23.6/19.5), 170(24.5/20.1), 177(26.2/21.8)

wEIGHT

Conventional

161(27.6)

730g ± 20g

wEIGHT

1140g ± 40g

2015 / 2016

W STUDIO SLOPE

W STUDIO TWILIGHT

Twilight 90 Carbon

Twilight 90

Twilight 84 QT/flat

Twilight 76 QT/flat

PROFIL

Express, Full Power Cap, Monolite, Fibreglass

Tehnologija

GEOMETRIJA

Dolžina/radij

Speed Magic Fusion

Insomnia Fusion

INSPIRE Fusion

Ilumina QT

Delight QT

Black Magic QT

Zest QT

Snow QT

PROFIL

Amphibio

PROFIL

Tehnologija

Amphibio Tehnologija

Amphibio 4D Technology

Powerspine, Stranica RST, Laminated Woodcore, Mono Ti

Tehnologija

GEOMETRIJA

121/73/104

117/67/98, 119/69/102, 120/69/103, 122/69/104, 123/69/107

Stranica RST, Trulite Woodcore, Dual Shaped Ti GEOMETRIJA

Dolžina/radij

152(12.2), 158(13.3), 164(14.5)

Early Rise Rocker

Tehnologija

WaveFlex , Stranica RST, Dualite Woodcore,

WaveLight, HSS sidewall, Dualite Woodcore, Fibreglass

™

GEOMETRIJA

127/78/107

GEOMETRIJA

124/75/104

Dolžina/radij

152(11,9), 158(13,3), 166(14,9)

Dolžina/radij

140(9.6), 146(10.6), 152(11.6), 158(12.7)

Early Rise Rocker WaveLight, Trulite Woodcore GEOMETRIJA

126/76/103 Dolžina/radij

140(9.5), 146(10.5), 152(11.5), 158(12.6), 166(14.2) Delight 65 INTEMP

Dolžina/radij

Early Rise Rocker WaveFlex , Monoblock, SupraLite Core, Fibreglass ™

GEOMETRIJA

119/72/100 Dolžina/radij

140(10.0), 146(11.0), 152(12.1), 158(13.2)

Parabolic Rocker Tehnologija

WaveFlex , Full Power Cap, Dualite Woodcore, Fibreglass ™

GEOMETRIJA

125/76/103 Dolžina/radij

140(10.2), 146(11.3), 152(12.3), 158(13.9)

Early Rise Rocker Tehnologija

115/70/100 Dolžina/radij

140(9.7), 146(10.7), 152(12.2), 158(13.7)

Early Rise Rocker

WaveLight, Trulite Woodcore, TubeLite

WaveLight, Trulite Woodcore 129/90/114

129/90/114

155(12.5), 164(14.3), 173(16.7)

Dolžina/radij

155(12.5), 164(14.3), 173(16.7)

145(10.9), 150(11.0), 155(11.7), 160(12.0), 165(12.4)

2015 / 2016

Early Rise Rocker WaveLight, Trulite Woodcore 128/84/110 150(11.3), 159(13.0), 168(15.3)

Early Rise Rocker WaveLight, Trulite Woodcore 126/76/103 140(9.5), 146(10.5), 152(11.5), 158(12.6), 166(14.2)

FREE RANGE FREESKI

FREE RANGE JUNIOR

Boomerang

Puzzle TBT

Sling Shot

Pinball

Twist

Pinball Pro

Twist Pro

PROFIL

Tehnologija

GEOMETRIJA

Dolžina/radij

BC Rocker SST sidewall, Laminated Woodcore, Fibreglass 138/117/128, 140/120/130 Dolžina/radij

180(21.0), 190(27.7)

TBT

SST sidewall, Laminated Woodcore, Fibreglass 118/84/110, 119/85/111, 120/86/112, 121/87/113, 122/88/114 Dolžina/radij

161(13.8), 166(14.9), 171(16.1), 176(17.3), 181(18.5)

JIB Rocker Monoblock, Laminated Woodcore, Fibreglass

114/82/109, 115/83/110, 116/84/111, 117/85/112, 118/86/113, 119/87/114 Dolžina/radij

149(11.9), 156(12.9), 161(14.0), 166(15.2), 171(16.3), 176(17.5)

JIB Rocker Full Power Cap, Dual Woodcore, Fibreglass 114/82/109, 115/83/110, 116/84/111, 17/85/112 Dolžina/radij

145(12.3), 155(13.8), 165(16.1), 175(18.4)

JIB Rocker Full Power Cap, Dual Woodcore, Fibreglass 114/82/109, 115/83/110, 116/84/111 Dolžina/radij

145(12.3), 155(13.8), 165(16.1)

Early Rise Rocker U FLex*, Full Power Cap, Synflex, Fibreglass 105/72/97*, 110/81/105, 112/81.5/107, 114/82/109 105(6.9)*, 115(8.8)*, 125(9.6), 135(10.9), 145(12.3)

Early Rise Rocker U-FLex*, Full Power Cap, Synflex, Fibreglass 105/72/97*, 110/81/105, 112/81.5/107, 114/82/109

TESTIRAJ NAJNOVEJŠE IN NAJBOLJŠE Pridruži se nam na enem od smučarskih središč in preizkusi najnovejšo tehnologijo smuči brezplačno

105(6.9)*, 115(8.8)*, 125(9.6), 135(10.9), 145(12.3)

SNEŽNE DESKE ELAN 2015-2016 Freestyle Snowboard Collection

All terrain Snowboard Collection

Element

El Grande

Dolžina

Tehnologija

147, 151, 155

159, 163, 167, 171

ChromoTech, GruvLite LRT

HyperCamber, Omega Sidecut Aero

Inverse

Dolžina

Nov. 2015 - Mar. 2016

151, 155, 159, 163, 167, 171

Dolžina

151, 155, 159

Tehnologija

HyperCamber

Tehnologija

HyperCamber, DG Top Omega Sidecut, GruvLite LRT

R.A.M.

Cipher

Dolžina

149, 153, 157, 161

Dolžina

148, 152, 156, 159

Tehnologija

All Terrain Rocker, FlexLite

Tehnologija

HyperCamber GruvLite LRT

Eragon Dolžina

Figment

149, 153, 157, 161

Dolžina

Tehnologija

148, 152, 156, 159

HyperCamber DG Top, FlexLite

Tehnologija

Response Rocker

Aurora Dolžina

138, 143, 148, 153

Prodigy

Tehnologija

All Terrain Rocker DG Top, FlexLite

Dolžina

148, 152, 156, 159

Wave Rider

Tehnologija

Jib Rocker

Dolžina

154, 158, 162 Pop Rocker

Tehnologija

Pow Rocker, All Mountain Fish Design

Dolžina

152, 156, 160

U.F.O.

Tehnologija

HotRocker FlexLite

Dolžina

172

Tehnologija

Alt Rocker

Evropska Elanova zimska turneja

Pod sloganom White Elements Tour bo med decembrom 2015 in marcem 2016 v kar 12 evropskih državah potekala zimska turneja. V dveh smučarskih dvoranah in kar na 25 smučiščih boste lahko brezplačno testirali Elanove smuči. Mogoče boste celo srečali katerega od Elanovih ambasadorjev, saj bodo na nekaterih testih prisotni tudi Christian Mayer, Bojan Križaj, Urška Hrovat in mogoče še kdo. Za zabavo na snegu bo vsekakor poskrbljeno. Začutite zimo in se pridružite Elanovi zimski turneji na vam najbližjem smučišču.

Pow Rocker Plus, DG Top GruvLite, Powder Fish Design

Dolžina

152, 156, 160

Strider

Tehnologija

Dolžina

All Terrain Rocker FlexLite

159, 163 Tehnologija

Lira

Pow Rocker, Split Board Design, DG Top

Dolžina

Prodigy mini

140, 146, 152

Dolžina

95, 105, 115, 125, 135, 145

Tehnologija

ChromoTech GruvLite

Tehnologija

HotRocker

LeeLoo

Prodigy micro

Dolžina

138, 142, 146, 150, 154

Dolžina

Tehnologija

Jib Rocker GruvLite

Smučarsko središče

država

datum

Snowworld Zoetermeer Kranjska Gora Grüsch Danusa Avoriaz Méribel Scheffau Lenzerheide Masella Villars (Bretaye) Garmisch-Partenkirchen Les Crosets Feldberg (Schwarzwald) Passo Tonale Maribor Baqueira Beret Arber (Niederbayern) Iglu Dorf Gstaad Zagreb Nassfeld Iglu Dorf Engelberg Flachau Thyon Crans Montana Rogla Ellmau Airolo Sierra Nevada Königsleiten Montafon Formigal GrandValira GroSSarl

Nizozemska Slovenija Švica Francija Francija Avstrija Švica Španija Švica Nemčija Švica Nemčija Italija Slovenija Španija Nemčija Švica Hrvaška Avstrija Švica Avstrija Švica Švica Slovenija Avstrija Švica Španija Avstrija Avstrija Španija Andora Avstrija

NOV 21 DEC 19-20 DEC 19-20 DEC 20-21 DEC 22-23 DEC 28-29 JAN 2-3 JAN 3 JAN 9 JAN 9 JAN 10 JAN 16 JAN 16-17 JAN 16-17 JAN 16-17 JAN 23 JAN 23-24 JAN 24 JAN 30 JAN 30-31 FEB 2-3 FEB 6 FEB 7 FEB 8 FEB 9-10 FEB 13-14 FEB 13-14 FEB 16-17 FEB 23-24 MAR 5-6 MAR 12-13 MAR 16-17

V sodelovanju Z

Tehnologija

U-Flex, HotRocker

Obiščite 62

www.white-elements-tour.com, kjer boste našli svojo lokacijo in pravi datum za letošnjo enkratno zimsko izkušnjo. 63

ZA AVANTURE PO BREZPOTJIH. GOLF ALLTRACK IN PASSAT ALLTRACK. Volkswagen

KADAR VSAKDANJIK VENDARLE NI POVSEM VSAKDANJI: Z VEČJIM ODMIKOM OD TAL IN PODVOZJEM ZA SLABŠE TERENE, ŠTIRIKOLESNIM POGONOM 4MOTION TER VELIKIM PRTLJAŽNIKOM STE ODLIČNO OPREMLJENI ZA VSAK TEREN. Štirikolesni pogon. Oba modela sta serijsko opremljena s štirikolesnim pogonom 4MOTION, ki temelji na sklopki Haldex in se aktivira še preden nastopi zdrsavanje. Do izgube vlečne sile tako skoraj ne prihaja. Pri običajni vožnji je gnana samo sprednja prema, saj se tako prihrani gorivo. Takoj ko bi lahko prišlo do izgube vlečne sile, pa se v delčku sekunde dodatno brezstopenjsko priklopi še zadnja prema. Sklopka Haldex opravlja funkcijo vzdolžne zapore, funkcijo prečnih zapor pa na vseh štirih kolesih prevzemajo elektronske zapore diferenciala (EDS), integrirane v elektronski stabilizacijski program (ESC), ki skrbijo, da se pogonska moč v primeru nekontroliranega vrtenja kolesa prav tako v delčku sekunde prenese na kolo na nasprotni strani vozila. Oba modela sta dodatno opremljena tudi s t.i. XDS+ sistemom, ki skrbi, da je odziv krmiljenja ob hitrem zavijanju kar se da optimalen. Zaradi štirikolesnega pogona sta tako Golf Alltrack kot Passat Alltrack idealni vlečni vozili. Golf Alltrack zmore na vzponih do 12% (s prikolico z zavoro) premagati vlečno obremenitev do 2.000 kg, Passat Alltrack pa ob istih pogojih do 2.200 kg.

Golf Alltrack (fotografija levo) in Passat Alltrack (fotografija desno)

Golf Alltrack. Podvozje Golfa Alltracka je enako podvozju Golfa Variant. Kljub temu je zunanjost tega novega modela povsem individualizirana. Podaljški odbijačev segajo okrog celotnega vozila, tako da je spodnji del podvozja v celoti zaščiten. Podvozje je spredaj, zadaj in na boku še dodatno zaščiteno in ojačano s kovinskimi oblogami. Golf Alltrack je serijsko opremljen s 17-palčnimi aluminijastimi platišči Valley (opcijsko tudi 18-palčna aluminijasta platišla Canyon), na maski in na prtljažnih vratih se nahaja logotip ‘Alltrack’, čudovit dizajn pa dopolnjujejo tudi kromirane letve pod stranskimi okni. Terenskemu karakterju sledi tudi kakovostna notranjost. Volan in prestavna ročica v usnju, specifično oblazinjenje sedežev z izvezenim logotipom ‘Alltrack’ in ambientalna osvetlitev (LED bralne lučke, osvetlitev prostora za noge, osvetlitev kljuke za odpiranje vrat) poskrbijo za občutek elegance. Tako kot Golf Variant je tudi Golf Alltrack prostorski čudež. Tudi če je v vozilu 5 oseb, prtljažnik nudi 605 litrov prostornine. Če pa sedeže podrete, ta prostornina naraste na kar 1.620 litrov. V sredinskem naslonu za roke je odprtina za prevoz daljših predmetov, ki je dovolj velika tudi za smuči ali snežne deske. Tudi natovarjanje je lažje, saj je spodnji rob prtljažnika visok le 60 cm.

Passat Alltrack. Passat Alltrack je samostojen model znotraj serije, zato je v njem mogoče najti številne rešitve, ki so bile zasnovane prav zanj in so na voljo samo v tem vsestranskem modelu. Med zunanjo opremo sodijo novo zasnovani odbijači s ščitniki podvozja v videzu legiranega jekla (spredaj s specifičnimi meglenkami, zadaj pa z integriranimi trapezastimi obrobami izpušnega sistema), ohišji zunanjih ogledal iz matiranega kroma, napisa Alltrack na mreži hladilnika in pokrovu prtljažnika, srebrno eloksirane strešne letve, specifična 17-palčna aluminijasta platišča (opcijsko specifična 18- in 19-palčna platišča), robustni pokrovi kolesnih ohišij in stranskih pragov v antracitni barvi, razširitve pragov s ščitnikom podvozja v videzu krtačenega aluminija in napis Alltrack na predelu sprednjih blatnikov.

Ker Alltrack temelji na novem Passatu 8. generacije in s tem na prečnem modularnem sistemu (MQB), je tudi za ta vsestranski terenski model na voljo širok spekter najsodobnejših asistenčnih in multimedijskih sistemov. Med njih med drugim sodijo aktivni informacijski zaslon (popolnoma digitalni instrumenti), projekcijski sistem zaslona (za projiciranje informacij), Volkswagen Media Control za tablične računalnike, nadzor prometa Front Assist plus z mestno funkcijo zaviranja v sili in prepoznavanjem pešcev, sistem Side Assist (asistenca za menjavo voznega pasu), funkcija Emergency Assist (zaustavitev vozila v sili), asistenca za zastoje, asistenca za odparkiranje (pri vzvratnem odparkiranju zazna promet iz prečne smeri), do sedaj nedosežena stopnja personalizacije in sistem Trailer Assist (asistenca pri manevriranju s prikolico).

Notranjost Passata Alltrack je bila tako kot zunanjost posebej prilagojena svojstvenemu značaju tega modela. Med prilagoditvami izstopajo izjemno robustne vstopne letve iz legiranega jekla z vtisnjenim napisom Alltrack, predpražniki z dvojnimi ploščatimi šivi in komfortni sedeži Alltrack s prevlekami iz alkantare na zunanjih površinah in nove tkanine 7 Summits na sredinskem delu. Opcijsko so na voljo različna usnjena oblazinjenja, električno 14-smerno nastavljanje, prezračevanje sedežev in masažna funkcija. Robustni pedali so v videzu aluminija. Prav tako je za Passata Alltrack prilagojen tudi aktivni informacijski zaslon. Vodoravni prezračevalni pas je nadgrajen s specifično aplikacijo v dizajnu Tracks.

Aljoša Rebolj

Na smučeh z najvišjih gora

In kako? Vedno je moja prva misel – hitro. Karkoli na osemtisočaku to že pomeni. Hitrost je varnost. Gora si želim in se jih tudi bojim. Torej v danem trenutku z iskreno trdno psiho, najboljšimi močmi in fanatično odločenostjo! Pa vendar tudi preudarno, vedno na preži in s spoštovanjem. Tako!

Ker je samemu sebi in vsem, ki bi to želeli vedeti, povsem nemogoče odgovoriti, zakaj sploh smučati z osemtisočakov, raje razmišljam, razpravljam, pojasnjujem – kako, predvsem kako se tega v danih okoliščinah lotiti na čim bolj varen način? Največja nevarnost, pa naj gre za katerokoli goro, sem sam sebi, s svojimi odločitvami. Osnovna in najpomembnejša odločitev je postavitev cilja in prav temu dejanju bi rad orisal razsežnosti. Moje prvo poglavje, ko se, ne vem od kje, pojavi ideja o visokogorskem smučanju, je vzpostavitev pogleda od zunaj. Kako živim, kaj sevam, koliko impulzivnosti, energije, dinamičnosti premorem. Prebuditev in odklon od tegob življenja, ki me lahko potiskajo v brezno melanholije. Našel sem tlečo žerjavico, ki jo iz dneva v dan razpihujem. Drugo je utemeljitev odgovornosti pred seboj in pred ožjo in širšo skupnostjo. Vse kar počnem, mora biti predano, vztrajno, raziskovalno, mora me navdajati z zadovoljstvom, postajati moram boljši tako v fizičnem in še bolj v psihičnem pogledu. V ta sklop sodi fizična priprava z vizualizacijo najtežjih trenutkov in izhod iz njih. Da sem na pravi poti, čutim, ko se čim manj pogosto umaknem temu pogledu v ogledalo.

Oblačila, vse od desetdnevnega pristopa do pod gore do tistih, ki zagotavljajo dobro počutje pri več kot minus tridesetih stopinjah ob precejšnjem pomanjkanju kisika, dehidraciji, … pomembno je prav vse od spodnjega perila in nogavic do zaščitnih zgornjih slojev, puha… Šotori, spalne vreče, kuhalniki, posode, podloge na katerih spimo. Tehnična oprema, cepini, dereze, kakšen ledni vijak, skalni klin, nekaj dinamične in tudi statične vrvi, čelne svetilke, čelade, zaščitna očala, vse vrste rokavic, kamere, fotoaparati, UKV postaje za komunikacijo, satelitski telefoni, sistemi za zagotavljanje energije in polnilci, pomembnost kompleksnega reševanja prehrane, zagotavljanje tekočin, prva pomoč z zdravili za vse mogoče težave na takšnih poteh ... Pa preidimo k bistvu, smučarski čevlji, na osemtisočakih uporabljam številko in pol prevelike, da sta zagotovljeni toplota in ustrezna prekrvavitev. Ustrezne teleskopske palice in zame najpomembneje – smuči z vezmi! Slednja kombinacija je tista, ki ob mojem tveganem početju ne sme razočarati! Oboje mora biti lahko, zanesljivo! Na Gasherbrumu bom uporabil model Lhotse, nov, lahek, torzijsko stabilen, moj Lhotse.

Tretje pa je - s kom, kdaj, kako? Na osemtisočake si vedno želim z ljudmi, ki si tega še bolj goreče želijo od mene in so pripravljeni skoraj fanatično delati za zastavljen cilj. Ni lahko, a nekako domišljavo čutim, kdo je takšen! Kdaj? Še zdaleč ne zgolj z vidika ustreznih vremenskih razmer, ki so tako ali tako ključnega pomena, vendar s prepričanjem, da bomo sam in ekipa v določenem obdobju sposobni maksimuma. Tudi zato gre za kar triletne priprave na goro vseh gora - K2.

Razmišljanje želim strniti ob vašem razumevanju, da je moje početje tam zgoraj varno. Ne le zato, ker uporabljam najboljše možne smuči, temveč tudi zato, ker sem prežet z zaupanjem v podvig. Vaših dobrih želja in misli bom vesel, ker ko si sam že skoraj med oblaki, utrujenost krivi telo, odločnost in strah bojujeta svoj boj in odrevenelost okončin zahteva več kisika – takrat bom čutil vaše misli in si zaželel odgovorno, varno, odločno, z vrha na smučeh

ELANOVI DRUŽINSKI DNEVI VOGEL - 9. IN 10.1.2016

DODATNE BREZPLAČNE AKTIVNOSTI* · smučarska šola · test smuči Elan za otroke in odrasle · iskanje skritega zaklada · poslikava obraza · airboarding · zipline · in še več ...

Otroška dnevna vozovnica gratis (ob nakupu dveh odraslih dnevnih vozovnic)

Pogoj za uveljavitev popusta so izpolnjeni podatki na kupončku. Kupon velja za eno dnevno otroško vozovnico.

Ime ................................................................................................................. Priimek ...................................................................................................................... Naslov ............................................................................................................................................................................................ Pošta ......................................... E-mail ................................................................................................................. Telefon ................................................................................................................

.......................................................................................................

Podpis

Smučarsko karto prevzamete na blagajni žičnic Vogel ob predložitvi izpolnjenega kupona. Z oddajo letaka se strinjate, da se vaši osebni podatki shranijo, obdelujejo in uporabljajo za trženje družb Elan, d.o.o. in Žičnice Vogel Bohinj, d. d. Družbi podatkov ne bosta posredovali neupravičeni tretji osebi ali jih kakorkoli drugače zlorabljali. 66

*Ob prijavi na licu mesta

Davo Karničar, KOLUMNA

Naslednja je oprema. Ko opazujemo dosežke gornikov izpred 50 in več let, lahko osupnemo, ali pa uvidimo, kako pomembne so naše misli. Misli! Bog daj, da bi jih imel pretežno v oblasti, sploh ko je težko! Nova oprema in izkušnje generacij nam omogočajo, da meje mogočega potiskamo naprej. Zato je moj adut – uporabiti najboljše. In tega je veliko, saj moj šport vsebuje elemente klasične pustolovščine, alpinizma in smučanja.

Smučanju smo predani tako kot vi.

Že sedemdeset let vsak trenutek živimo s smučanjem, ko snujemo najboljše in najbolj inovativne smuči na svetu. Ker smučanje je za nas bistvo vsega.