Tadej Bolta by fa diploma

PRENOVA GRADU KRUMPERK Maketa - orodje razmišljanja - v procesu arhitekturne zasnove, prikazana na primeru idejne zasnove revitalizacije gradu Krumperk diplomsko delo

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

avtor diplomskega dela

Tadej Bolta

mentor izr. prof. Maruša Zorec somentor prof. dr. Aleš Vodopivec konzulzant za konstrukcije

Josip Konstantinovič

leto vpisa leto izdelave diplomskega dela

2005 2016

»Arhitektura je izdelek razumne roke. Roka zajame telesnost in snovnost mišljenja in ju spremeni v konkretno podobo. V napornih procesih načrtovanja roka pogosto prevzame vodilno vlogo v iskanju vizije, nejasne slutnje, ki jo navsezadnje spremeni v skico, v uresničenje ideje.« (Pallasmaa, 2012, str. 15-16)

UL Fakulteta za arhitekturo _ diplomsko delo: Maketa - orodje razmišljanja - v procesu arhitekturne zasnove _ avtor: Tadej Bolta _ mentor: izr. prof. Maruša Zorec _ somentor: prof. dr. Aleš Vodopivec _ leto vpisa: 2005 _ leto diplome 2016

KAZALO

POVZETEK

UVOD

TEMA

ORIS

NAMEN

METODE DELA

MAKETA

MAKETA - ORODJE RAZMIŠLJANJA

VRSTE MAKET

GLEDE NA PROCES

GLEDE NA MATERIAL

REFERENČNI PRIMERI

FRANK O. GHERY AIRES MATEUS PETER ZUMTHOR GRAFTON ARCHITECTS SANAA JUNYA ISHIGAMA

LOKACIJA

KULTURNA VREDNOST

ZGODOVINA GRADU

ZASNOVA

STANJE GRADU DANES

VALORIZACIJA

GRAD

PROGRAM

REFERENČNI PRIMERI

CARRILHO DA GRACA FERNANDO TAVORA EDUARDO SOUTO DE MOURA

SNOVANJE

ANALIZE

RAZVOJ KONCEPTA

KONCEPT

ŠTUDIJE

102

MATERIAL

122

SHEME

124

ZAKLJUČEK

130

ZAKLJUČEK

132

VIRI IN LITERATURA

134

OPOMBE

136

ZAHVALA

138

GRAFIČNE PRILOGE

144

POVZETEK / ABSTRACT Z razvojem računalniške in druge tehnologije se je pojavila dilema o smiselnosti uporabe makete v procesu arhitekturnega razmišljanja in ustvarjanja. Del stroke meni, da je delo z maketami v procesu ustvarjanja povsem nepotrebno, zamudno in drago, da gre za nekakšen ostanek analogne dobe. S svojo nalogo želim dokazati, da maketa ni zastarel medij in ni le orodje, ampak temelj v načinu razmišljanja in dela v procesu ustvarjanja. Je prehod med našimi mislimi in tehnično risbo. Maketa je orodje razmišljanja v procesu arhitekturne zasnove. Pomaga nam pri delu na projektu, pri lažjem branju prostora, pri študiji različnih rešitev in pri prostorski predstavi. Z maketo preverjamo svetlobo, poglede, odnos do obstoječega, vpetost v teren. Hkrati nam maketa služi kot sredstvo za predstavitev projekta. Z modelom bolje predstavimo idejo, razvoj ideje, misel, projekt. Maketa je abstrakcija realnosti. Pogostokrat gre za zmanjšanje presežnih informacij z bistvenimi podatki o obravnavanem prostoru. Izpostavljeno je tisto, kar je najpomembnejše. Izdelava makete že v samem bistvu vsebuje našo analizo prostora in specifičnih problematik. Eden bistvenih elementov pri izdelavi makete je izbira materiala. Izbrani material nas v procesu ustvarjanja na neki način omejuje, hkrati pa omogoča povsem specifičen način razmišljanja. Zato je izbira materiala pri izdelovanju maket eden ključnih dejavnikov. Naslednji dejavnik pri izdelovanju maket je način abstraktnega razmišljanja, ki se razlikuje med avtorji. Ključne besede: maketa, orodje razmišljanja, material, abstrakcija, grad, Krumperk

The development of computer and other technologies has brought about a dilemma over a sense of applicability of models in the process of architectural thinking and creativity. Some experts believe that models are completely unnecessary in the creative process. They find them time and money - consuming and a kind of a remnant of analogue period. The aim of my diploma work is to prove that a model is neither an out-of- date medium nor a device but a basis for the way of thinking and creative process. It is a transition between our thoughts and a technical drawing. A model is a way of thinking in the process of architectural design. It helps us with the work on a project, with identifying a space with ease, with studying different solutions and with spatial awareness. A model enables us to prove the light, views, the relation to the existing, the presence in some space. Furthermore, a model serves us as a means of a project presentation. The idea itself, the development of an idea, a thought or a project can be presented in a better way. A model is a reality abstract. It often shows a reduction in exceeding information to the basic data on the space dealt with. What is most important is exposed. The essential elements of a model making are a space analysis and solving specific questions. The choice of material plays an important part in making a model. The chosen material limits us in a way when completing a model. On the other hand it enables us a specific way of thinking. That is why the material choice is of crucial importance. Another essential factor is abstract thinking which differs between the authors. Keywords: model, way of thinking, material, abstraction, castle, Krumperk

UVOD

TEMA Tema diplomske naloge je makete kot orodje razmišljanja v procesu arhitekturnega snovanja za lažje razumevanje načinov in uporabe izdelave maket ter njihove vloge v procesu razumevanja arhitekturnih misli. Tema je prikazana na primeru idejne zasnove revitalizacije gradu Krumperk.

ORIS Diplomsko delo obravnava realno arhitekturno situacijo s stvarnim problemom v točno določenem kontekstu. Jedro naloge pa bolj kot končni produkt arhitekturnega snovanja obravnava snovanje samo. Kljub temu da poznamo številne načine arhitekturnega procesa, se naloga osredotoča na arhitekturni proces z maketo. Maketa kot pripomoček pri razvoju ideje, predvsem pa maketa kot način razmišljanja o prostoru, odnosu med elementi, razmerju med elementi ipd. Celotni proces revitalizacije gradu Krumperk je prikazan skozi makete. Začetne makete služijo kot orodje za analiziranje tako širšega kot ožjega prostorskega konteksta. V nadaljevanju merilo maket sledi poteku arhitekturnega procesa. Zadnje makete obravnavajo arhitekturni detajl kot eno iz med zadnjih faz projektiranja.

NAMEN Ob razvijanju projekta na računalnikih se z digitalnimi predstavitvami in vizualizacijami v zadnjem času namreč čedalje manj razmišlja o skici in maketi. Rešitve so tako manj premišljene, objekti slabo vpeti v lokacijo in brez razvite ideje oz. koncepta. Namen naloge je prikazati soodvisnost arhitekturnega procesa (preko makete) in končnega rezultata (projekta zasnove revitalizacije gradu Krumperk) kot med seboj neločljiva dela.

METODA DELA Prvi del naloge je namenjen maketi. Kaj je maketa? Zakaj je pomembna? Kako delimo makete? Zakaj jih potrebujemo? Svoje teze bom podkrepil z nekaj primeri snovanja arhitekture s pomočjo maket, ki so v arhitekturni stroki že znane in uveljavljene. Drugi del obravnava arhitekturni proces revitalizacije gradu Krumperk z maketo kot pripomočkom pri snovanju. Merilo maket bo sledilo arhitekturnemu snovanju od širšega konteksta k ožjemu. Z razumevanjem teh danosti bom lahko počasi razvil arhitekturni koncept. Konceptualne makete se bodo z razmišljanjem skozi modele razvile v projekt. Če večina arhitekturnih procesov temelji na risbi in se nato preveri v maketi, bo to diplomsko delo potekalo v obratnem procesu. Proces bo temeljil na delu z maketami in se bo nato sproti preverjal (program, kvadratura, prerezi itd. ) na risbi. 12

MAKETA

MAKETA - ORODJE RAZMIŠLJANJA Čeprav so si mediji za delo med seboj precej različni, jih je treba obravnavati kot različna orodja, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. Svoje misli konkretiziramo s skico, maketo, risbo in računalniškimi orodji.

SKICA »Risba oziroma skica je zamisel, ki pomeni osnovo za začetek dela.« (Rilke, 1900-1926) Čeprav R. M. Rilke v svojem delu risbo opredeli kot osnovo misli, jo v določenem delu arhitekturnega procesa lahko nadomesti maketa. Prav tako se lahko risba in maketa pri snovanju arhitekture med seboj dopolnjujeta, kot piše J. Pallasmaa: »Pri snovanju arhitekture maketa ni edini medij, ki nam pomaga pri procesu načrtovanja in posredovanja zamisli drugim. Misel najlažje in najhitreje zapišemo s pomočjo skice. Skica je naša podoba, naše razmišljanje. Skica je niz naših posameznih misli, idej. Skica je zgodba, ki se razvija,

raziskuje. Skica torej nastane kot proces našega razmišljanja, opazovanja in izražanja. Vsaka skica oziroma risba vsebuje del ustvarjalca in njegovega oziroma njenega duševnega sveta, hkrati pa prikazuje tudi objekt ali razgled v resničnem ali zamišljenem svetu. Vsaka risba je tudi poglobitev v risarjevo preteklost in spomin.« (Pallasmaa, 2012, str. 107) Skica s pomočjo makete postane otipljiva, je nadgradnja naših misli, našega raziskovanja. Maketa ustvari prostor, raziskuje svetlobo, prikaže materiale, se torej ukvarja z osnovnimi pojmi naše zaznave. Prostorski model je osvobojen vseh drobnih detajlov, nebistvenih elementov, baru itd., je abstrakcija, ki jo dopolni risba, kolaž, render, fotografija.

TEHNIČNA RISBA Če je skica oz. maketa zapis naših misli, je računalnik nekakšno preverjanje oziroma soočanje abstrakcije z realnim. Je tehnični pripomoček, ki naše skice in makete prenese v načrt oziroma projekt. Računalniško tehnologijo mnogi dojemajo kot orodje z neomejeno možnostjo ustvarjanja. Proces načrtovanja z računalnikom je samo še vizualna pasivna manipulacija. Pri skiciranju ali izdelovanju maket smo postavljeni v prostor in smo v stiku z objektom, medtem ko računalnik ustvarja distanco med nami in prostorom oz. objektom. Računalnik je zelo uporaben in nepogrešljiv pripomoček. Vendar je pomembno, da mediji sledijo razvoju arhitekturnega snovanja, ki se začne z abstraktno zamislijo in skozi proces pridobiva natančnost. Nadvse pomembno je raziskovanju v medijih, kot so skica, risba, maketa. Računalnik je treba dojemati kot medij, ki nam olajša delo, a nas hkrati omejuje. V trenutku, ko se tega zavedamo nam računalnik ne mora škoditi. (po Pallasmaa, 2012, str. 116-177)

»Črta, ki jo potegnemo z ogljem, svinčnikom ali peresom, je ekspresivna in čustvena in takšen je tudi model, ki ga je izoblikovala človeška roka. [...] Ročno zarisana črta je prostorska; postavljena je v določen empirični ali zamišljeni prostor. V primerjavi z izraznim izobiljem in čustvenim življenjem ročno narisane črte je računalniško ustvarjena linija lakonična in enolična povezava med dvema točkama.« (Pallasmaa, 2012, str. 119-120) Makete, narejene s 3D tiskalniki, v procesu ustvarjanja nikakor ne nadomeščajo ročno izdelane makete. Snujemo in predpripravljamo jih v računalniku, katerega težave smo že omenili. Makete narejene s 3D tiskalnikom, morda, lahko nadomestijo le končne predstavitvene makete.

Skica Cankarjevega doma

Skica term Vals

NaÄ?rt Cankarjevega doma

NaÄ?rt term Vals

Maketa Cankarjevega doma

Maketa term Vals

MAKETA

KAJ JE MAKETA? V osnovi je maketa sorazmerno pomanjšan model objekta, namenjen za raziskovanje oz. študijo projekta ali kot orodje za predstavitev projekta. Glede na namen so makete različnih dimenzij in meril, narejene iz različnih materialov. Najpogostejši material za izdelovanje arhitekturne makete so: papir, les, pena in mavec.

Maketa je abstrakcija realnosti. Je redukcija bistvenega. Iz prostora vzame to, kar je najpomembnejše, in ga s svojimi preprostimi sredstvi in elementi skuša predstaviti. Ravno tako je koncept v abstraktnem smislu odgovor na branje prostora in specifične problematike. Odvisno od medija, v katerem delamo makete, se na tem obstoječem stanju hkrati sproti razvija koncept. Z materialom, ki ga izberemo, nas v tem raziskovanju omejuje in nam hkrati omogoča čisto specifični način razmišljanja.

NAMEN Maketa nam pri delu ponuja veliko prednosti, če jih znamo izkoristiti. Morda deluje kot neko zelo enostavno sredstvo za delo, a je vseeno zelo kompleksna. Potrebno je veliko vaje, da osvojiš načine, kako z maketo prikazati projekt, idejo, koncept. Hkrati pa maketa potrebuje svoj čas, potrpežljivost in nekaj ročnih spretnosti. 18

Maketa je eden od ključnih orodij za študij na projektu, služi nam za lažje branje prostora, za prikaz ideje, za študijo materialov, za pomoč pri postavitvi opreme itd. V različnih fazah projekta si pomagamo z različnimi modeli po vsebini in velikosti. Maketa je odlično orodje komunikacije. Ponuja neomejene predstavitvene možnosti tako širši javnosti kot tudi posamezniku - npr. naročniku.

Maketa Trga republike - razstava Pod skupno streho, moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov

MAKETA

VRSTE MAKET Makete bi lahko razvrstil glede na merilo, različne tipe, materiale za izdelavo itd., vendar se bistvo diplomskega dela osredotoča na dve temeljni vprašanji: Zakaj je maketa pomembna in kako jo lahko uporabljamo?

GLEDE NA PROCES S prostorskimi modeli beremo in analiziramo prostor, raziskujemo in študiramo projekt, predstavljamo svoje ideje, koncepte in zamisli. Tako bi makete lahko razdelili glede na razvojno fazo projekta.

ANALITIČNE MAKETE Z izdelavo analitičnih maket širših območij oziroma situacije že razmišljamo o prostoru. Kakšno je vplivno območje, katere bistvene informacije o prostoru želimo podati. Med bistvene elemente

branja prostora lahko uvrstimo relief, zelenje, reke, prostorske dominante itd. Poleg izbire je bistven tudi način podajanja informacij.

ŠTUDIJSKE Ko preberemo prostor, se lotimo projekta. Z maketami manjšega merila razvijamo koncept. Maketa je orodje, s katerim razvijemo in pokažemo svoje misli, ideje. So vmesni člen med avtorjem in njegovo mislijo. Z maketo analiziramo, presojamo, preizkušamo in preverjamo. Nadalje je maketa medij med našimi idejami in računalniškim izrisom, dopolnjena s skico, fotografijo in/ali z risbo. Pri snovanju se zamisel razvija, vseskozi spreminja, zato se z njo spreminja tudi delovna maketa. Glede na fazo procesa in zajeti delovni fokus poznamo naslednje makete: - prostorske makete - z njimi prikažemo in analiziramo prostor, - situacijske makete - z njimi prikažemo objekt in njegovo vpetost na lokacijo, - shematske makete - z njimi lahko prikažemo različne sheme,

- abstraktne makete - z njimi prikažemo projekt na zelo izčiščen, abstrakten način, - konceptualne makete - z njimi pokažemo razvoj, izčiščen koncept, osnovno idejo, - aksonometrične makete - z njimi prikažemo prostor, lahko tudi tlak, - prerezne makete - z njimi prikažemo nivojsko razgibanost objekta skozi prerez, - razvojne makete - z njimi prikažemo razvoj, delo in razmišljanje o projektu, - materialne makete - z njimi izbiramo prave materiale, usklajujemo barve, teksture, finalne obdelave itd., - makete opreme - z njimi razporejamo, izbiramo, usklajujemo in organiziramo opremo, - detajlne makete - z njimi študiramo in preizkušamo stik med različnimi elementi, rešujemo detajle, fasadne pasove.

PREDSTAVITVENE MAKETE Predstavitvene makete delujejo v trikotniku arhitekt - maketa - zunanji opazovalec. Delujejo kot člen neverbalne komunikacije. Zaradi svoje prostorskosti je v njih zajeto precej več informacij, kot jih lahko nosijo skica, risba, načrt. Predstavitvene makete so namenjene gledalcem, ki v procesu niso sodelovali in so temu primerno tudi zasnovane. Se ne spreminjajo, pred izvedbo so vsi parametri že znani. Predstavitvene makete so tako lahko natančnejše kot delovne, saj jih ne predelujemo. Ideja projekta mora biti jasno izražena in mora zajemati bistvene elemente, ki jih želimo predstaviti nekomu, ki procesa projekta ne pozna. V osnovi so kljub vsemu to zelo jasne in izčiščene makete, ki prikazujejo 20

prostor zelo abstraktno. Zato lahko tem maketam rečemo arhitekturne makete. Glede na sporočilno vrednost bi jih lahko razporedili podobno kot študijske makete (prostorske, situacijske, shematske, abstraktne, konceptualne, aksonometrične itd.). Druga skupina predstavitvenih maket so realistične (imitacijske) makete. Gre za poskus poustvarjanja realnega stanja. Za to skupino maket so značilne presežne informacije, ki idejo projekta pogostokrat naredijo nejasno. Take maketo v arhitekturni praksi niso priporočljive. V drugih strokah nam večkrat pomagajo pri rekonstrukciji objektov ter arhiviranju določenih objektov. Njihov namen je povsem drugačen od arhitekturne makete.

Branje prostora s prerezom

Prikaz topografije terena

Študija več višinskega prostora

Študija koncepta

Predstavitev projekta

Razstava

MAKETA

GLEDE NA MATERIAL Pri maketah je zelo pomemben material, ki ga izberemo za izdelavo maket. Material nam narekuje načine, kako ga uporabljamo, kar pomeni, da dejansko usmerja naše razmišljanje. Med branjem različnih besedil pa sem našel tudi zanimivo razliko med evropsko-ameriškim in japonskim pristopom pri branju in prikazu prostora z maketami iz različnih materialov.

NAČIN RAZMIŠLJANJA - Proces dolbenja Dolbenje je zelo prvinski način ustvarjanja prostora. V dani material z dolbenjem oblikujemo prostor. Gre za zelo enostaven način, ki nas pri izdelovanju maket prisili, da ustvarjamo in razmišljamo zelo abstraktno. Že material, ki je neki poln in mehak volumen (npr. pena, glina) nas zaradi svoje strukture vodi, kako ga bomo oblikovali. Prikazujemo zgolj polno prazno. - Proces ulivanja Gre za oblikovanje polnih elementov, katerih oblika pa ni toliko odvisna od samega materiala tega elementa, ampak od materiala, iz katerega izdelamo kalup. Z različnimi materiali in tehnikami izdelave kalupov smo skoraj neomejeni pri oblikovanju elementov, ki jih bomo odlili. Oblikujemo lahko praktično vse, od enostavnih ortogonalnih odlitkov do kompleksnih organskih oblik. Material odlitkov nam pogojuje samo, kako se obnaša pri ulivanju. Pri klasičnem betonu so odlitki enostavnejši, masivni. Pri mavec ali plastičnih masah so ti odlitki lahko že zelo kompleksi in tanki. - Proces sestavljanja Za Gottfrieda Semperja grajenje izhaja iz dveh osnovnih tehnik: sestavljanja in pletenja. Pri sestavljanju gre za proces dodajanja. Če smo v procesu dobljenja material odvzemali, ga tu dodajamo. Sestavljanje masivnih elementov je eden najosnovnejših in najstarejših načinov, saj že v osnovi nosi način arhitekturne gradnje. Z volumni, na enostaven in berljiv način, prikažemo razliko med polnim prostorom in praznim prostorom, med maso in praznino, med javnim in zasebnim... (po Sempering, str. 45)

- Proces gubanja Gubanje je geometrijska deformacija dvodimenzionalnih ploskev. Pri tem uporabljamo tanke materiale, ki jih lahko z različnimi tehnikami prepogibamo in jih oblikujemo v prostorski element (povzeto po Semperingu, str. 81). Zaradi enostavnosti oblikovanja nekaterih materialov, npr papirja, s pomočjo te tehnike hitro prikažemo neke ideje oziroma razmisleke. Zaradi vseh možnosti oblikovanja in postavljanja ploskev nam ta tehnika omogoča veliko načinov oblikovanja in razmisleka o prostoru. Ploskev prostor tudi prikaže drugače kot volumen. Ga ne prikazuje kot zaprt masivni volumen, ampak mu zgolj določa robne pogoje. Gubanje je dejansko oblikovanje ploskev, ki opredeljujejo prostor. (po Sempering, str. 81) - Proces rezanja Gre za preplet različnih tehnik oblikovanja. S pomočjo rezanja predvsem oblikujemo material, ki ga nato ali sestavljamo ali gubamo ali dolbemo itd. Hkrati pa nam rezanje omogoča tudi oblikovanje raznih struktur. Gre spet za oblikovanje dvodimenzionalnih ploskev oziroma tankih materialov, kot so papir, les, pena. Pri tej tehniki se ne ukvarjamo toliko s prostorom, kot se ukvarjamo s tem, kakšen je robni odnos prostora da sosednjega prostora, kakšen je odnos med zunanjim in notranjim prostorom itd. Če je bilo gubanje oblikovanje ploskev v prostorski element, je rezanje oblikovanje ploskev v nekakšno strukturo, ki ohranja svojo dimenzijo ploskve.

Sestavljanje ni samo sestavljanje volumnov, ki imajo neko maso. Gre tudi za sestavljanje vseh možnih struktur, palčk, plošč. Gre za nizanje elementov, s katerimi ustvarjamo prostor, ga opredelimo, strukturiramo.

Dolbenje

Ulivanje

Sestavljanje

Struktura

Gubanje

Rezanje

MAKETA

NAČIN PRIKAZA Različen material določa različne načine prikaza. S težkimi, polnimi materiali jasno prikažemo razliko med polnim in praznim. Med praznino in maso. Med zidom in odprtino. Med javnim in zasebnim. Med primarnim in servisnim. Maketa se ne ukvarja z detajli, tlorisi, strukturo itd., ampak zgolj z nekim zelo izčiščenim prikazom našega koncepta. Makete na Japonskem so običajno lahke in krhke, narejene iz papirja ali foama. Medtem ko so makete v Evropi in v ZDA iz lesa, gipsa. Če pa so že iz papirja, je papir debelejši, npr karton, kapa, makete pa so narejene kot volumen in ne kot tanka struktura. Tudi delo na projektih in maketah se razlikuje. Na 24

Japonskem se raziskujejo različne rešitve, medtem ko se v Evropi in ZDA ukvarjajo predvsem z eno rešitvijo, ki jo razvijajo in nadgrajujejo. (Nishizawa, 2008, str. 30) Razlika v razmišljanju o maketi med Evropo in Japonsko gre morda iskati v načinu gradnje. V Evropi je bil material masiven, poln material, kot so kamen, opeka. Na Japonskem se je razvila gradnja iz lesa, iz lesenih struktur in tankih lahkih sten, večinoma iz papirja. Ti objekti oz. paviljoni so postali osrednji motiv v njihovi kulturi in kulturi bivanja.

Plošče in struktura, Junya Ishigami

Eduardo Chillida

Lebdeča streha, Sanaa

Betonska prerezna maketa, Grafton architects

Struktura, Junya Ishigami

Konceptualni volumni, Peter Zumthor

MAKETA

REFERENČNI PRIMERI FRANK GEHRY

»Njegova metoda dela se ni spremenila z vstopom računalniške tehnologije; Kljub vsemu računalnik olajša delo pri doseganju zahtevnih ekscentričnih oblik. Gehry še vedno razvija idejo počasi, od skice preko večje serije maket.« (Michael Sorkin, Gehry talks, str. 17)

Projekt se na maketi razvija naprej. Osnovni gabarit objekta se začne drobiti. Neki ortogonalni volumni postajajo poljubnih oblik. Vsaka faza makete se prenaša v računalniški program, ki mu sproti sporoča, kaj je prinesla zadnja sprememba na maketi – bolj ali manj izkoriščen tloris, cenejša ali dražja konstrukcija itd.

Tako sta primarna medija njegovega ustvarjanja skica in maketa. S tem ko nam računalniška tehnologija omogoča zapis kompleksnih, ne geometrijskih oblik, lahko postaneta skica in maketa končni tehnični avtoriteti. (po Michaelu Sorkinu, Gehry talks, str. 30)

Proces načrtovanja temelji na maketah različnih dimenzij. Že v začetni fazi projekta se dela na maketah velikih meril, za katere uporabljajo materiale, ki jih bodo uporabili tudi za objekt. Tako že od vsega začetka delajo na končnem dizajnu.

Frank Ghery uporablja makete vzporedno z računalnikom. Z maketami oblikuje osnovni volumen objekta, ki ga prenese v računalnik. Računalniški program mu volumen prevede v tlorise. Vseskozi mu izpisuje parametre - kvadrature, stroške gradnje itd. 26

»Računalnik ni uporabljen kot glavno delovno orodje, ampak kot orodje, ki prevaja: zahvaljujoč računalniku se lahko brez omejitev v materialu in konstrukciji zgradi vsaka oblika.« (Sorkin, v Gehry, 2003, str. 30)

Skica

Konceptualna maketa

Koncept

Razvoj koncepta z nalaganjem volumnov

Konceptualna ĹĄudija razliÄ?nih materialov in oblik

Razvoj konceptualne makete 1

Razvoj konceptualne makete 2

MAKETA

AIRES MATEUS »Makete so ključni del našega raziskovanja in jih uporabljamo za preizkus možnosti materialov.« Aires Mateus, 2011, str. 14)

Njune risbe, skice in makete so izčiščene in abstraktne. Jasno pokažeta razliko med polnim in praznim. Med praznino in maso. Med zidom in odprtino. Med javnim in zasebnim. Med primarnim in servisnim. Makete so ključni del njegovega raziskovanja. Makete so zelo preproste, a konceptualno močne. Sestavljene so iz enostavnih elementov. Jasno je videti razliko med polnim in praznim. Da razliko pokažeta še močneje, uporabljata polne materiale, kot so beton, mavec, les, pena. Makete oblikujeta na zelo enostavne, lahko bi rekli primitivne načine. Dolbenje polnih materialov, sestavljanje elementov, ulivanje v kalup.

Makete prikazujejo njuno branje prostora, njuno odzivanje na prostor, njun koncept. Velik prazen prostor lahko doživiš kot ogromen volumen, v katerega vstopiš skozi majhna vrata. Prostor ni del zunanjega prostora, je ločen od okolice. Zato ga na maketi prikažeta kot polnega, zidove pa kot prazne. Ko raziskujeta projekte skozi maketo na tak abstrakten način, postanejo podrobnosti in detajli nepomembni. Misel se tako v začetku nastajanja projekta, torej v fazi, ki je najpomembnejša v arhitekturi, posveti samo bistvu koncepta.

Konceptualna maketa servisov

Konceptualna maketa atrijev

Tloris

MAKETA

PETER ZUMTHOR

Peter Zumthor v začetku snovanja projekta idejo prikaže s sestavljanjem različnih volumnov. S tem prikaže odnos med polnim praznim, med prostorom in jedrom itd. Za razliko od Mateusa pa makete niso samo izčiščen prikaz koncepta, ampak so že študija oziroma prikaz materialov. Ko se projekt razvija, preide iz majhnega merila v veliko merilo in iz abstraktnega prikaza v zelo realističen prikaz maket. Veliko merilo uporablja zaradi lažjega prikaza vseh detajlov, ki ga zanimajo,

zaradi lažjega dela z različnimi materiali, lažjega prikaza svetlobe, lepšega pogleda v maketo. Hkrati velika meketa na naročnika projekta naredi večji vtis. Nekatere njegove makete prikazujejo tudi prerez objekta. Tako lažje dobimo občutek za razmerja do prostora. Ker so makete izdelane v velikem merilu, lahko na njih prikaže tudi konstrukcijo objekta.

MAKETA

GRAFTON ARCHITECTS

Shelley McNamara in Yvonne Farrell sestavljata biro Grafton architect, ki ima zelo zanimiv pristop do dela z maketami. V osnovi bi lahko razvrstili na dve fazi. Prva faza je koncept in druga je projektiranje. Koncept mora biti tako enostaven, da se ga lahko prikaže z majhnim listom papirja. Z rezanjem in gubanjem oblikujeta ploskve, ki lahko predstavljajo fasado, streho, plošče, terase. Z lepljenjem se dodajajo še zidovi, volumni, etaže.

Pri projektiranju pa se ukvarjata predvsem s prostorom. Običajne makete prikazujejo celoten projekt in nam pokažejo samo končni podobo objekta. Take makete ne pokažejo prostora, kot ga na koncu doživlja uporabnik. Zato vse svoje projekte raziskujeta skozi prerez. Prerez nas najprej prisili, da spremenimo svojo perspektivo gledanja makete. Makete ne gledamo več z vrha, ampak se moramo spustiti na nivo človeka. Tako vidimo prostor, odprtine, razmerja. Prikaže odnos objekta do okolice. Lepo vidimo prerez terena. Hkrati pa nam taka maketa na zelo enostaven način razloži organiziranost objekta skozi vse etaže.

Koncept prikazan z gubanjem papirja

Prerezna maketa

Koncept s strukturiranjem različnih plošč

MAKETA

SANAA »Maketa je najlažja pot pri presoji oz. iskanju rešitve problema.« (Sejima, 2008, str. 12)

V maketah japonskih arhitektov Kazuya Sejime in Ryua Nishizawe se odražata japonska tradicija in njihova povezanost z naravo. Tradicionalna stavba, umeščena v japonskem vrtu, je sestavljena iz dveh ploskev – tatamija oziroma tla in tenjo oziroma strop. Vmesni dobljeni prostor zapolni lesena struktura s premičnimi strukturiranimi lesenimi ali papirnatimi tankimi paneli. Prostor se tako lahko prilagaja različnim situacijam in se odpira navzven. Njune makete so nizanje horizontalnih ploskev, ki se po obliki prilagajajo specifičnim danostim – programu, zelenju, terenu, situaciji. Prostor zapolni tanka struktura konstrukcije in dreves. V objekt rada vstavljata opremo in zelenje. Tako še poudarita vtis strukture.

Objekti so tako zelo elegantni in imamo občutek, da je zgolj lebdeča ploskev v prostoru, pod katero program in prostor svobodno tečeta in komunicirata z zunanjostjo. Če izdelujeta makete, ki so sestavljene iz polnih sten oziroma polnih volumnov, se le-te odpirajo preko velikih odprtin. Zunanji prostor tako postane del notranjosti. V procesu snovanja arhitekture izdelata veliko število maket. Z velikim številom maket preverita veliko shem, z njimi si odpirata različne možnosti. S pomočjo maket vizualizirata odnos med programom in obliko. Makete različnih meril med seboj primerjata in jih analizirata, makete v večjem merilu segajo vse do merila 1 : 5, včasih izdelata celo model v merilu 1 : 1. (po Sejima in Nishizawa, 2008, str. 11)

MAKETA

JUNYA ISHIGAMI

»Merilo prostora je ustvarjeno v naravnem okolju. Osvobajajoč občutek pokrajine, ki se navidezno razteza večno, prostranost neba, lahkotnost oblakov, drobnost dežnih kapelj. Vse ima merilo, ki se v arhitekturi do sedaj ni pojavilo. To zato, ker so to merila naravnega okolja ali drugih naravnih pojavov, katerih obstoj je pogoj za gradnjo arhitekture. Arhitektura, ustvarjena kot zavetje, ki nas loči od naravnega okolja.« (Ishigam,2010, str. 4)

Abstrakcija narave skozi maketo pa ni njegov edini cilj. Raziskuje tudi, kako skozi makete ustvariti naše dojemanje narave, naše izkustvo, naše zaznavanje in naše odzivanje. Ni pomembno posnemanje narave same, ampak prikaz naših doživljanj le-te.

V svojih maketah želi merilo narave prenesti na nivo arhitekture. Dotakne se petih osnovnih elementov narave oz. naravnih pojavov. Oblak, drevo, horizont, nebo in dež. Raziskuje, kako prikazati to skozi maketo preko različnih materialov in oblik. Raziskuje materiale, oblike, prosojnost, svetlobo, gibanje.

»Oblak je nova podoba za arhitekturo. Oblaki se pojavijo kot fenomen narave. Arhitektura, ki nežno lebdi v zraku, mehko in puhasto kot oblak, prosojna in zapletena kot zračni tok, velika in mogočna, toda tudi tedaj nima snovi. Taka je arhitektura, ki si jo želim.« (Ishigami, 2010, str. 9)

Vseskozi pa se v svojih raziskovanjih sprašujemo, kako lahko naše doživljanje narave prenesemo v arhitekturo.

Nebo

Drobno merilo javnega prostora

Oblak

LOKACIJA

Grad Krumperk se nahaja na severovzhodnem robu Ljubljanske kotline. Najbližje mesto so Domžale, ki so od gradu oddaljene slabe 4 km. Grad leži na robu osamelega moravškega krasa. Moravški kras je nizko gričevje, ki je posuto s kraškimi jamami, vrtačami in drugimi kraškimi pojavi. Razteza se med Kamniško Bistrico na zahodu in Medijo na vzhodu. (po Capuder, 2013, str. 9) Osameli kras je kraško ozemlje manjšega obsega, ki ga obdajajo območja brez kraškega značaja. (po https://sl.wikipedia. org/wiki/Osameli_kras)

Travnik pod gradom spominja na nekakšen amfiteater, s treh strani obdan z gričevjem in gozdovi. Zaradi svoje oblike je travnik nekakšno močvirje, ki pa nima površinskih voda. Iz gričevja okoli ravnine se proti sredini te ravnine grič postopoma izteče. Na izteku omenjenega griča stoji grad Krumperk.

Maketa vzhodnega dela ljubljanske kotline - merilo 1 : 25 000

UL Fakulteta za arhitekturo _ diplomsko delo: Maketa - orodje razmiĹĄljanja - v procesu arhitekturne zasnove _ avtor: Tadej Bolta _ mentor: izr. prof. MaruĹĄa Zorec _ somentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec _ leto vpisa: 2005 _ leto diplome 2016

LOKACIJA

OPIS LOKACIJE (po Grad Krumperk, Strokovna zasnova za območje EŠD 304 Krumperk - Grad Krumperk in njegova vplivna območje, ZVKDS OE Kranj, nov 2012 - jan 2013)

Grajska posest poleg gradu obsega dvorišče, terase, ki so nekoč bili vrtovi in sadovnjaki, park, grajsko sprehajališče, travnike, gozdove in nekaj stavb. Na vzhodni strani gradu je vhodna ploščad, na katero se pripenja nekaj objektov. Na severu stoji gospodarsko poslopje, ki je danes konjušnica Domžalskega konjeniškega kluba. Nasproti vhoda v grad stoji baročna kapela iz druge polovice 18. stoletja. Na južni strani stoji kamnita stavba, verjetno kašča. Na ploščadi pod dvema kostanjema imamo še grajski vodnjak.

Grad je po osamosvojitveni vojni prišel v last zadnjih lastnikov družine Pogačnik. Posestva in objekte okoli gradu pa danes upravlja Biotehnična fakulteta Univerze v Ljubljani. V grajskih hlevih imajo urejene staje za konje. Na grajskih posestih so si uredili še nekaj objektov, ki jih potrebujejo v sklopu konjeništva. V neposredni bližini grajskega hleva imamo dve okrogli sprehajališči za konje, nekoliko nižje še ogromen pokrit prostor namenjen treningom. Severovzhodno od gradu imajo še stezo za jahanje oz hipodrom in poligon za preskakovanje ovir.

Čez cesto na južni strani gradu stoji grajski hlev. Ob njem raste mogočna lipa obdana s kamnitim zidom. Posajena v čast zmagi nad Turki pri Sisku. V tej bitki je pomemben delež pri zmagi prispeval tudi Adam Ravbar. Ob tej lipi se je proti jugovzhodu razprostiral grajski park.

V sklopu Biotehniške fakultete so bili v 60ih letih prejšnjega stoletja ob robu pomola, na katerem stoji grad, zgrajeni trije objekti za gojenje piščancev. Stojijo pod gradom in se prilagajajo terenu, tako da ohranjajo pogled na grad. A so kljub temu moteč element, ker je grad, kot samostojna monumentalna zgradba na pomolu nad ravnino, izgubil del svoje identitete.

Na južni strani gradu zidovi tvorijo dve terasi. Zgornja je bila nekoč grajski vrh, na spodnji pa je stala topla greda, od katere je ostalo samo nekaj kamnitih ostankov. Naprej proti jugu je bil grajski sadovnjak. Ob cesti pa še danes stoji enostranski gabrov drevored. 44

Tik mimo gradu potek visoko napetostni daljnovod, ki pa je predviden, da se prestavi v podzemni vod ali na drugo traso.

Vhodna ploščad

Konjeniški center

Pogled iz južne strani na grad, farmo piščanecev in daljnovod

LOKACIJA

KULTURNA VREDNOST (povzeto po Grad Krumperk, Strokovna zasnova za območje EŠD 304 Krumperk – Grad Krumperk in njegova vplivna območje, ZVKDS OE Kranj, nov. 2012–jan. 2013)

ZGODOVINSKA Grad Krumperk ima velik zgodovinski pomen. Njegov arhiv je eden največjih grajskih arhivov v Sloveniji. Arhiv je pomemben vir za proučevanje razvoja zemljiškega gospostva, zgodovine sodstva in prava. Grad je bil tudi središče fevdalnega sistema in zbirališče deželne vojske v času kmečkih uporov. Iz grajskega arhiva lahko tako izvemo potek različnih mej takratnega časa.

velja nekaj oseb. Adam Ravbar je zaslovel v bitki pri Sisku leta 1593, ko je kot konjeniški glavar težkih strelcev zelo pripomogel k zmagi nad Turki. V gradu Krumperk se je prav tako rodila Valvasorjeva mati. Nikolaj Ravbar je leta 1462 pomagal rešiti cesarja Friderika III., Gašper Ravbar pa je leta 1484 oblegal Predjamski grad in premagal Erazma Leugerja Jamskega, zadnjega roparskega viteza v slovenskem prostoru.

V gradu Krumperk je živelo nekaj zelo pomembnih osebnosti z visokim družbenim statusom, ugledom in vplivom. Opravljali so pomembne funkcije kot baroni, plemiči, vitezi, škofje itd. Omeniti

ARHITEKTURNA Grad Krumperk je eden izmed 50 najpomembnejših spomenikov grajske arhitekture na območju republike Slovenije. Grajski objekt na Krumperku je spomenik, ki priča o razvitosti ter kulturni razgledanosti lastnikov, saj arhitektura sledi arhitekturnim tokovom tistega časa. stavba se je v dokaj neokrnjeni obliki, ki kaže visoko renesančno kulturo srednje Evrope, ohranila vse do danes. Ohranili so se tako osnovna zasnova kot tudi posamezni drobni detajli. Ohranjene ima nekatere lepe arhitekturne elemente, kot so grajski stolpi in konzolni venec, kar je

nekakšen ostanek gradu kot utrdbe. Kvadratni tloris gradu s štirimi kvadratnimi stolpi na vogalih kot renesančni ideal. Atrij s toskanskimi stebrički so nov element v našem prostoru in je s svojo majhnostjo in drobnimi detajli popolno nasprotje zunanjemu videzu utrdbe. Tu je še veliko manjših detajlov. Križni hodniki, obokani prostori, grajska ječa, ajžlji, gotsko zaključeni nekateri robovi oken. Vsa ta arhitektura priča o izjemnem zgodovinskem in arhitekturnem pomenu gradu za slovenski prostor.

KRAJINSKA Grad je bil nekoč obdan s številnimi parki, sadovnjaki in drevoredi, a je žal zelo malo ohranjenega. Na južni strani gradu sta še opazni dve terasi. Na zgornji terasi, kjer se je nahajal vrt, so zidovi še lepo ohranjeni. Na Spodnji terasi pa so ohranjeni le nekateri ostanki tople grede. Pod terasama se še vedno nahaja nekaj starih sadnih dreves. Pomembni krajinski elementi so lipa nasproti gradu pri grajskih hlevih, ki je bila posajena v čast zmagi nad Turki pri Sisku. Ob ploščadi gradu sta dva lepa kostanja. Ob poti do gradu je na njegovi južni strani gabrov drevored.

Kot smo že omenili, grad stoji na izteku griča, ki se izteka v travno ravnico. Ravnica je obdana z nizkim gričevjem, poraščenim z gozdom. Do gradu lahko dostopamo z dveh strani, z južne in s severne, pri obeh dostopih grad predstavlja prostorsko dominanto. Moteči elementi pri tem pogledu so piščančje farme pod gradom in daljnovod. Oboje je v dolgoročnem planu predvideno, da se prestavi na drugo lokacijo. Na vzhodni strani gradu se nahaja osameli moravški kras, kjer najdemo nekaj kraških pojavov, kot so jame, brezna in vrtače. Najbolj znana je Železna jama, ki je urejena za turistične obiske. Omeniti velja tudi Babjo jamo, ki je pomembna zaradi arheoloških najdb.

ARHEOLOŠKA V Babji jami na Gorjuši je arheološko najdišče, saj so arheologi našli bivališče ledenodobnega lovca. V izkopavanjih med letoma 1967 in 1987 so našli prave sledove ledenodobnega lovca, kosti pragoveda, bobra, alpskega svizca in obroček iz kovine ter sledi oglja. Našli so tudi okoli dvesto rezil iz trdega kremena. (po http://www.domzalec.si/grad-krumperk-in-gorjusa) 48

Bitka pri Sisku po Valvasorju

Franciscejski kataster

Grad Krumperk po Valvasorju

Baron Andrej Eberhard Ravbar

LOKACIJA

ZGODOVINA GRADU (povzeto po Muzejska noč poletna noč 20.6.2015 - vodenje po gradu Krumperk, ki ga vodi prof Igor Sapač posnetek na youtube, snemalec Miro Pivar: https://www.youtube.com/watch?v=5IDaVqn_Mmw)

Krumperk je renesančni grad oziroma dvorec. Velja za enega najstarejših dvorcev v slovenskem prostoru. Nastal je v 16. Stoletju, v obdobju zatona srednjeveških gradov na območju celotne Evrope. Opuščanje gradov se pri nas zaradi turških vpadov pojavi šele nekako stoletje za preostalo Evropo. Ravno v tem obdobju je nastal tudi grad Krumperk. Zaradi tega je ta grad tudi dvorec – neutrjena grajska stavba, ki služi predvsem bivalnim potrebam. Hkrati pa ima stavba še zmeraj značilne grajske elemente, utrjene stolpe in konzolni venec, ki je med najlepšimi tovrstnimi grajskimi motivi v slovenskem prostoru. Venec ne opravlja več obrambne funkcije, ampak ima predvsem simbolni pomen. Venec je postavljen na kamnite konzole, postavljene v razmikih. Temu prostoru med konzolami pravimo izlivnice in so namenjene zlivanju vroče vode in smole na morebitne sovražnike. Venec ima lepo ohranjene tudi strelne line z ohranjenimi lesenimi tramiči, kamor je mogoče nasloniti orožje. Prvi zapisi o gradu so iz leta 1338, kjer ga omenjajo kot dediščino plemiške rodbine Krautberger. Zgodovinsko se grad prvič omenja leta 1410 z imenom Turn Chrawperg. Takratni dvor je imel obliko stolpa, zato ga tudi Valvasor imenuje Thurn unter Kreutberg, iz česar pa ni povsem jasno, ali se ime nanaša na dvor, ki je stal na današnji lokaciji gradu, ali pa gre za dvor v bližini. Krumperk je skupaj s pripadajočimi posestmi od Habsburžanov prejel Krištof Ravbar leta 1517*. Rodbina Ravbar je bila veljavna kranjska plemiška rodbina, ki je imela posestvi tudi na Štajerskem, v Avstriji in celo na Erdeljskem in Frankolovskem. Med Ravbarji je izstopalo nekaj posameznikov, ki so se izkazali predvsem kot vojaški poveljniki. Nikolaj Ravbar je leta 1462 pomagal rešiti cesarja Friderika III., ki so ga na Dunaju oblegali uporniki. Gašper Ravbar je leta 1484 oblegal in premagal Erazma Leugerja Jamskega, zadnjega roparskega viteza v slovenskem prostoru. Zanimiv je tudi Andrej Eberhard Ravbar, mož, ki je slovel po izjemni moči in velikosti. Z golimi rokami je lahko prelomil podkev, imel je brado do nog in nazaj do pasu, druga žena mu je rodil osem dvojčkov ... Zaradi tega je našel mesto v ljudskih pripovedkah. Omeniti velja še znamenitega Adama Ravbarja. Zaslovel je v bitki pri Sisku leta 1593, ko je kot konjeniški glavar težkih strelcev zelo pripomogel k zmagi nad Turki. Grad Krumperk je dal zgraditi Kozma Ravbar, ki se je rodil leta 1525 na današnji lokaciji gradu v nekem dvoru iz 15. stoletja, o katerem ni znanega prav veliko. Verjetno je ta stavba obstajala že v 14. stoletju, kar lahko sklepamo iz Valvazorjeve navedbe, da je na tej lokaciji že v 14. stoletju bival neki Herkules Krautberger, po katerem je grad verjetno dobil tudi svoje ime. Dvor je bil letna rezidenca bližnjega gradu Koprivnik (nem. Ravensberg), ki je stal vzhodno od današnjega gradu Krumperk. Grad Koprivnik je bil v 16. stoletju opuščen in verjetno je, da je grad Krumperk postal nekakšen naslednik gradu Koprivnik. 50

Kozma Ravbar si je svojo prvo rezidenco grad Školj postavil v bližini Škocjanskih jam. Med bivanjem na gradu Školj si je gradil grad Krumperk do nekje poznih 60. let 16. stoletja. Ob smrti svoje druge žene se preseli nazaj v svoj rojstni kraj grad Krumperk. selitev pa je povezana tudi z njegovo službo. Bil je eden najpomembnejših politikov tistega časa na Kranjskem. Grad oz. dvorec je bil nato končan še pred njegovo smrtjo leta 1582. Grad po smrti Kozme Ravbarja ne deduje njegov znameniti starejši sin Adam Ravbar, ampak njegov mlajši sin Jurij Ravbar. Hči Jurija Ravbarja je Ana Marija, ki se je leta 1632 poročila z Jernejem Valvazorjem in med sedemnajstimi otroki iz tega zakona je bil kot dvanajsti rojen Janez Vajkard Valvasor. Po smrti Jurija Ravbarja grad preide v last Valvazorjeve tete in preko nje s poroko na kranjsko plemiško družino Rasp, ki je imela v lasti več gradov: Stara loka, Sostro, Dol, Jablje, Rocen, Perovo, Črnelo, Češnik itd. V lasti Raspov grad Krumperk ostane skoraj dve stoletji, do začetka 19. stoletja. Grad družina temeljito prenovi in tako delno dobi tudi baročne elemente, ki pa osnovnih renesančnih motivov ne zabriše. Grad je tako na zunanjščini deležen le manjših sprememb, kot so nov portal in večja okna. Bolj radikalne so spremembe v notranjščini. Zgradijo novo stopnišče, preuredijo bivalne prostore, prezidajo stranico atrija. Pred gradom v drugi polovici 18. stoletja zgradijo kapelo, ki je do druge svetovne vojne imela tudi bogato opremo in poslikave. Kapela je v obdobju baroka nepogrešljiv element in jo lahko najdemo tudi pri okoliških gradovih in dvorcih, npr, grad Črnelo, Zlog pri Moravčah itd. Kapela pri gradu Krumperk je bila takrat ena izmed najbolj razkošnih in kljub temu, da je danes brez opreme, velja za enega najlepših primerov baročnih kapel v našem prostoru. Grad Krumperk leta 1803 dobi nove lastnike, grofe Thurn Valsassin. Leta 1840 grad zopet dobi nove lastnike, plemiško rodbino Rechbach, ki pa grad leta 1928 prodajo zadnjemu lastniku, veleposestnici Stanki Pogačnik iz Ruš pri Mariboru. Pri tem izgine tudi pretežen del opreme bivalnih prostorov. Najbolj omembe vreden del je galerija enaintridesetih portretov družine Rechbach, medtem ko knjižnica in arhiv ostaneta v gradu. Arhiv, ki je eden najobsežnejših grajskih arhivov pri nas, danes hrani Arhiv Republike Slovenije. Družina Pogačnik je lastnica gradu, s presledkom od konca druge svetovne vojne do časa po osamosvojitvi, vse do danes. Med drugo svetovno vojno je bila v gradu nemška vojaška šola, po vojni okrevališče za oficirje JLA. Po letu 1953 pa so v gradu skušali najti novo vsebino, a brez uspeha. Iz leta 1956 obstajajo načrti za prenovo gradu Krumperk, v katerem bi uredili dom za onemogle. V gradu je nato bilo nekaj stanovanj. V 70. si je občina Domžale uredila nekaj prostorov za občinski arhiv. V grajskih prostorih pa je bil določen čas tudi slamnikarski muzej.

Grad Krumperk pred drugo svetovno vojno

Grad Krumprk z rastlinjakom ob juĹžni terasi

Atrij pred drugo svetovno vojno

Grad Krumperk leta 1927

Atrij pred drugo svetovno vojno

LOKACIJA

ZASNOVA GRADU (povzeto po Muzejska noč poletna noč 20.6.2015 - vodenje po gradu Krumperk, ki ga vodi prof Igor Sapač posnetek na youtube, snemalec Miro Pivar: https://www.youtube.com/watch?v=5IDaVqn_Mmw) Ker je arhitektura stavbe nastala v prehodnem obdobju in kaže tako elemente gradu in dvorca, lahko za stavbo uporabljamo oba izraza, grad ali dvorec. Grad je bil dokončan leta 1580 in je eden največjih in najlepših renesančnih gradov v slovenskem prostoru. Nastal je v času opuščanja srednjeveških gradov, zasnovanih po principih fortifikacije, katerih glavna funkcija je bila obramba. S spreminjanjem načina vojskovanja se je spreminjala tudi grajska arhitektura, tako dvorec opusti vlogo obrambne utrdbe in prevzame reprezentančno funkcijo. Dvorci ohranjajo idejo gradu kot pomembne prostorske dominante, tako pogostokrat ležijo na rahlo dvignjenem ali izpostavljenem delu pokrajine. Dvorci so praviloma lahko dostopni, izgubijo pojavnost trdnjave in s tem postanejo udobnejši za bivanje. Večina renesančnih dvorcev v slovenskem prostoru nima tako pravilne zasnove kot Krumperk. Bili so nekakšni monoliti, pravokotnih oblik brez notranjih dvorišč oz. atrijev. Nekateri so imeli stolpiče, ki so imeli le simbolni pomen za izražanje moči. Ti dvorci so bili večinoma zelo skromni, arhitektura je bila izčiščena in preprosta. Primer renesančnega dvorca se je nahajal v Volčjem Potoku, vendar se do danes žal ni ohranil. Le premožni in vplivni plemiči so si lahko privoščili stavbe, kot je grad Krumperk. To je simetrično zasnovana stavba s štirimi enakimi trakti in štirimi stolpi na vogalih. Grad sledi renesančnim motivom, katerih ideal je tudi notranje dvorišče, z vseh štirih strani obdano z arkadami. Dekorativni arkadni elementi predstavljajo notranje pokrito sprehajališče, ki med seboj povezuje prostore. Italijanska renesansa je naš prostor preplavila relativno pozno. Prinesli so jo trgovci in plemiči, ki so študirali v Italiji. V Avstriji tak tip arhitekture nastopi šele po letu 1600. Prva stavba, ki jo zgradijo po teh načelih v slovenskem prostoru, je Brdo pri Kranju. Nastala je v začetku 16. stoletja in še nima tako pravilne zasnove. Grad ima različne trakte, stolpi pa so si med seboj podobni. Šele z Brdom pri Lukovici nastane po renesančnih merilih prva pravilna stavba, Italijani bi temu rekli villa castello – dvorec grad. Navzven zaprta stavba, s stolpi, ki predstavljajo simbol moči in ustvarjajo videz utrdbe. V notranjosti razkošna rezidenca, kjer so vsi prostori in trakti med seboj povezani. Grad Brdo pri Lukovici se žal ni ohranil v zadostni meri, zato je grad Krumperk še toliko pomembnejši za slovenski prostor. Ohranjen je celoten koncept iz 16. stoletja. Osnovni tloris je kvadrat, na sredi ima kvadratno dvorišče, na vogalih kvadratne stolpe. Ohranjenih je tudi veliko zanimivih detajlov. Konzolni venec z izlivnicami in strelnimi linami. Zidovi nimajo debeline, potrebne za branjenje gradu, a vseeno najdemo v zidu nekaj strelnih lin, ki so podobno kot stolpi in konzolni venec bolj simbolne narave. Grad ni bil zgrajen kot utrdba, ampak kot rezidenca za eno pomembnejših družin na Kranjskem. Na mestu današnjega gradu je stal srednjeveški dvor, vendar o njem ni opisnih podatkov. Večina srednjeveških dvorov je imelo zasnovo dvonadstropnega stolpa s pravokotnim tlorisom. Po obdobju srednjega veka so ti dvori hitro propadali. Nekateri so predstavljali osnovo za novo grajene gradove oz. dvorce, tako imamo v slovenskem prostoru zelo malo ohranjenih dvorov z zgoraj omenjeno tipologijo. Za grad Krumperk lahko le ugibamo, ali je nastal iz srednjeveškega dvora. Oblika, obdelava kamnov v zidu in cezure nakazujejo, da je bil grajen v več fazah. Tako lahko na istem stolpu zasledimo okna 52

s poznogotskimi detajli in renesančne strelne line, ki jih prepoznamo po razširitvi navzven. Grad ima torej renesančno zasnovo, vendar z nekaterimi detajli, ki jih pripisujemo poznogotski tradiciji poznega 16. stoletja. Grad je imel skozi zgodovino več različnih vrtov. Parterni vrt na severovzhodni strani je danes popolnoma zaraščen. V 18. in 19. stoletju so na južni strani gradu nastale zidane terase z vrtovi in grajskim sadovnjakom. Ob zidu zgornje terase so še vidni ostanki tople grede iz začetka prejšnjega stoletja. Grajski park se je nahajal na severovzhodni in vzhodni strani gradu. Grad je lepo umeščen v prostor, prilagojen terenu. Vhodna fasada je na strani, kjer je teren najvišje, tako se je pred vstopom v grad izoblikovala večja ploščad. Vstopna ploščad je nekoliko višja od ostalega terena gradu. Preko nekaj vstopnih stopnic se vzpnemo v atrij, ki predstavlja nov višinski nivo. Preko atrija se nato lahko spustimo v klet, ki glede na okolico leži na zaraščenem terenu. Zunanje fasade so tako višje, pojavnost gradu je večja, močnejša in bolj utrjena. Posebnost gradu Krumperk je njegov atrij, ki je eno prvih italijanskih renesančnih dvorišč na Kranjskem. Če od zunaj grad deluje kot nekakšna mogočna utrdba, je atrij pravo nasprotje. Majhno dvorišče v merilu človeka, ki ima vse detajle skrbno oblikovane. Zasnova atrija sledi arhitekturnim smernicam tistega časa. Žal prvotna oblika atrija ni več popolnoma ohranjena. V 18. stoletju so odstranili arkade na vzhodni strani in v skladu z novo slogovno ideologijo baroka izvedli simetrično dvoramno stopnišče. Originalno leseno baročno stopnišče so zaradi dotrajanosti v 80. letih prejšnjega stoletja nadomestili z novim armiranobetonskim stopniščem. Stebriči v atriju so skrbno oblikovani z bazo in kamnitim »prstanom«. V pritličju robove atrija zaključujejo širše arkade, ki se v nadstropju zgostijo, tako da v modul spodnje arkade dobimo dve manjši arkadi. Tako so strešino lahko spustili nižje in s tem atrij optično zmanjšali in vanj spustili več svetlobe. Takemu tipu arkad pravimo »toskanski stebriči«. Ena od posebnosti objekta so tudi arkadni oboki v nadstropju gradu, gre za združitev renesančnih stebričkov s poznogotskimi rebrastimi oboki. Take združitve so sicer bolj značilne za sakralno arhitekturo. Podobne primere arkadnih obokov v slovenskem prostoru najdemo predvsem na Gorenjskem (npr. Škofja Loka, Radovljica in Kranj). Za arkade na gradu Krumperk, domnevajo, da so bile zastekljene nekje okoli druge svetovne vojne. Elementi grajske arhitekture so ostali do 16. stoletja bolj ali manj nespremenjeni. To ne velja za bivalne prostore, ki so se z različno namembnostjo ves čas spreminjali. V baroku se je pojavila potreba po večji osvetlitvi prostorov, tako je grad dobil večje okenske odprtine. Lesene, neometane in z grafičnimi vzorci poslikane renesančne strope so v 18. stoletju ometali in jim dodali dekorativne »štukirane« okvirje in poslikave. Kljub vsem spremembam se je ohranil del stavbnega pohištva, nekaj vrat in določene lesene obloge. V gradu se je ohranila tudi slavnostna (viteška) dvorana, nastala je verjetno s predelavo prostorov v 18. stoletju. Strop dvorane so nekoliko dvignili in ga na novo opremili. V tem obdobju so okna pridobila polkrožne loke. Od bistvenega stavbenega pohištva se tako niso ohranile le peči. Prav tako je izginila vsa premična oprema in ob selitvi družine Rechbach leta 1928 tudi zbirka portretov. Ostanek opreme je izginil takoj po drugi svetovni vojni v času nacionalizacije.

Atrij

Slavnostna dvorana

Arkadni hodnik s toskanskimi stebriÄ?ki

LOKACIJA

STANJE GRADU DANES (povzeto po Muzejska noč poletna noč 20.6.2015 - vodenje po gradu Krumperk, ki ga vodi prof Igor Sapač - posnetek na youtube, snemalec Miro Pivar: https://www.youtube.com/watch?v=5IDaVqn_ Mmw in Grad Krumperk, Strokovna zasnova za območje EŠD 304 Krumperk - Grad Krumperk in njegova vplivna območje, ZVKDS OE Kranj, nov 2012 - jan 2013)

Grad Krumperk je lepo ohranjen objekt. Ima ohranjeno originalno renesančno ostrešje. Ohranjeno je stavbno pohištvo gradu, vključno z lesenimi podboji vrat in nekaj originalnih oken. V nekaterih prostorih v prvem nadstropju so ohranjene celo lesene obloge in štukature na stropih. Žal se ni ohranilo leseno baročno stopnišče, ki je bilo zaradi dotrajanosti v 80. letih prejšnjega stoletja nadomeščeno z novim armiranobetonskim dvoramnim stopniščem. Od baročnega stopnišča se je ohranila le lesena ograja. Lahek lesen strop in ostale lesene konstrukcije so nadomestili s težkim betonskim stropom. Konstrukcijsko je takšna predelava neustrezna, saj težka betonska konstrukcija stropov nepotrebno obremenjuje stare manj stabilne zidove. Po drugi svetovni vojni so grad uporabljali kot stanovanjski objekt. Kasneje, v 70. letih so v njem odprli muzej in hkrati arhiv občine Domžale. Vsi ti programi so prostore prilagodili svojim zahtevam in potrebam. Omenili smo že neustrezno predelavo novega stopnišča. Muzej in arhiv sta naredila nekaj novih prebojev in zazidala nekaj odprtin. V tem obdobju je grad pod podestom stopnišča dobil novo delno podkleteno kurilnico. Severni trakt gradu je dobil nove stene in verjetno tudi nov strop, saj le v enem delu zasledimo ohranjeno prvotno leseno konstrukcijo. Nov strop se pojavi tudi v južnem traktu, kjer so še ohranjene kamnite konzole, na katerih so ležali stropniki. Ko se je leta 1928 grad prodal zadnjemu lastniku, veleposestnici Stanki Pogačnik iz Ruš pri Mariboru, je pri tem izginil tudi pretežni del opreme bivalnih prostorov. Najbolj omembe vreden del je galerija enaintridesetih portretov družine Rechbach. V tem času sta knjižnica in arhiv še vedno nastanjeni v gradu. Enega najobsežnejših grajskih arhivov pri nas danes hrani Arhiv Republike Slovenije. Družina Pogačnik je lastnica gradu, s presledkom od konca druge svetovne vojne do časa po osamosvojitvi, vse do danes. 54

Grad je bil vseskozi lepo vzdrževan. Doživel je boljšo usodo, kot večina gradov, ki so bili na tem območju praviloma požgani med drugo svetovno vojno, kot npr. Brdo pri Lukovici. Nekateri gradovi v okolici so bili v slabem stanju že pred drugo svetovno vojno, npr. Zalog pri Moravčah, dvorec Groblje itd. Krumperk je tako poleg Jabelj verjetno edini dobro ohranjen grad na tem območju. V 70. letih je bil grad Krumperk uvrščen na seznam 50 najpomembnejših spomenikov grajske arhitekture na območju republike Slovenije. Krumperk nam kaže, da so bili predniki pred dobrimi štirimi stoletji na tem območju zelo napredni. O tem pričajo sledi najpomembnejših arhitekturnih tokov tistega časa. stavba visoke renesančne kulture srednje Evrope se je tako v zasnovi kot tudi v drobnih detajlih ohranila vse do danes. Kapela pri gradu Krumperk je bila nekoč zelo razkošna. Imela je oltar in poslikave. Žal je oprema kapele po drugi svetovni vojni izginila, poslikave pa so bile prebarvane. Zraven gradu stoji gospodarsko poslopje, ki je bilo močno prezidano in spremenjeno. Prvotni kamniti zidovi so ohranjeni le v spodnjem delu. Nasproti gradu stojijo grajski hlevi, ki so danes preurejeni v konjušnico. Konjušnica je bila sestavljena s treh traktov, ki so danes močno spremenjeni in prezidani. Glavni vhod je zazidan, hlevi so dobili novo konstrukcijo, nov strop in streho. Prizidali so še četrti trakt in tako ustvarili atrijsko dvorišče. Zadnjemu delu konjušnice je prizidano gospodarsko poslopje, v katerem hranijo stroje.

Obokan prostor s stebrom

Obokana soba v stolpu

OstreĹĄje v stolpu

71 xy

LOKACIJA

VALORIZACIJA Za grad Krumperk še ni bil narejen strokovni konservatorski načrt**. Zato tudi še ne obstaja strokovna valorizacija gradu Krumperk. Valorizacijo sem tako glede na zbrane podatke in ogled trenutnega stanja naredil sam.

Grad sem ovrednotil po sledečem vzorcu:

izjemen pomen (vijolično) Prostori, ki so popolnoma ohranjeni ali so doživeli le manjše spremembe, ki niso moteči oz. se jih lahko odstrani z manjšimi posegi.

majhen pomen (rumeno) Prostor je doživel toliko sprememb, da je izgubil svoj videz oziroma pomen, zato so možne spremembe oziroma predelave.

velik pomen (rdeče) Prostori, ki so doživeli neke spremembe, kot so preboji, nov strop, zazidave itd. Zaradi tega prostori niso popolnoma ohranjeni, a ohranjajo primarni videz. Z manjšimi posegi prostor lahko pridobi svoj prvotni videz.

brez pomena (zeleno) Zaradi vseh sprememb je prostor izgubil kakršnokoli možnost, da se ga z nadaljnjimi posegi lahko vrne v prvotni videz ali celo ohrani. Prostor, ki nimajo nikakršnega pomena in se ga lahko predela, odstrani in podobno.

srednji pomen (oranžno) Prostori, ki so ohranili bistveno zasnovo, a so doživeli večje spremembe, kot npr. novo stopnišče, nova plošča, zazidava obokov itd., te spremembe so moteče. Z večjimi posegi lahko prostor pridobi prvotni videz.

moteče (modro) Sprememba, ki objekt ali prostor tako zaznamuje ali degradira, da je moteča in je potrebno rušenje.

1 2

Tloris kleti

Obokan prostor v kleti (1)

Prostor z lesenimi stropniki (2)

Prostor z dvema stebrema (3)

Novo neustrezno betonsko stopnišče (4)

Baročna slavnostna dvorana (5)

Bivalni prostori s štukaturami (6)

Tloris pritličja

Tloris nadstropja

GRAD

PROGRAM Ob gradu so že vzpostavljeni nekateri zanimivi programi, te programe bi bilo treba s prenovo in novimi programi nadgraditi. Ena od že vzpostavljenih dejavnosti tik ob gradu Krumper je konjeniška dejavnost. Konjeništvo predstavlja velik potencial za razvoj jahalnega turizma, hkrati pa z okoliškimi

pašniki ohranja dominanto gradu. Grad leži na idilični lokaciji, obdan s travniki, gozdovi, gričevjem in kraškimi pojavi. Je zelo lahko dostopen, a hkrati dovolj odmaknjen za vzpostavitev novega turističnokulturnega centra.

NOVE PROTOKOLARNO - KULTURNE VSEBINE Domžale, ki so gradu najbližje mesto, sicer že imajo kulturni dom Franca Bernika. Dom sicer že ima gledališko dvorano in manjšo poročno dvorano. Žal je lokacija tega doma slaba. Leži ob glavni cesti in je obdan s stanovanjsko gradnjo. Tako nima nobenega primernega predprostora ali trga, ki bi lahko nudil primeren prostor porokam in ostalim protokolarnim programom občine. Dom je v 90. letih doživel neustrezno prenovo predvsem z notranjo opremo v duhu postmodernizma. Grad Krumperk ima izjemen atrij in dvorano. Pred gradom je ploščad, njen rob še dodatno definirajo pročelje gradu, kapela, grajska kašča, terasa z vodnjakom in stara drevesa, ki skupaj tvorijo zaključeno celoto. Tako grad s svojo pojavnostjo, zanimivimi prostori, atrijem in lepo okolico ponuja

celosten prostor za zgoraj omenjeni program. Občina Domžale bi na ta način pridobila manjkajočo infrastrukturo. V obokanih grajskih prostorih se zagotovi restavracija in kavarna. Prenovljena grajska dvorana generira nove programe, kot so poročne slovesnosti, koncertni program in drugi kulturni dogodki. V novem delu gradu je predviden tudi večnamenski prostor, ki ga je s pomočjo premičnih sten moč prilagoditi različnim programskim potrebam. Grad ima tudi dva zunanja prostora. Atrij, ki nudi lep ambient manjšim prireditvam, in zunanja ploščad za večje dogodke.

NOVE HOTELSKE NASTANITVENE ZMOGLJIVOSTI Mesto že ima nekaj turističnih nastanitvenih zmogljivosti, vendar gre predvsem za tranzitne goste, ki v mestu ne ostajajo dalj časa. Grad Krumperk ima potencial, da z novimi nastanitvenimi zmogljivostmi in pestrim spremljajočim programom goste v kraju zadrži dalj časa. V grajskih sobanah nova zasnova predvideva dva večja apartmaja za zahtevnejše goste in nekaj hotelskih sob. V novem prizidku je grajskim nastanitvam dodan niz hotelskih sob in nov bazenski kompleks s spremljajočim programom savn in velnesa.

Glede na profil gostov, povezanih tako s starim in novim programom, zasnova predvideva hotelsko ponudbo , ki sovpada z normativi hotelov s štirimi zvezdicami. - najmanjše število sob: 15 - najmanjša površina sobe: 12-18 m2 - na vsakih 50 sob 1 apartma - dnevni prostor za goste, opremljen z oblazinjenimi sedeži - dvigala, če je objekt višji od enega nadstropja; na vsakih 60 sob 1 dvigalo

DomĹžale pred drugo svetovno vojno

Kulturni dom Franca Bernika

GRAD

REFERENČNI PRIMERI CARRILHO DA GRACA - POUSADA DE CRATO

Carrilho da Graca je Portugalski arhitekt, ki živi in deluje v Lizboni. Njegova arhitektura se na precej provokativen, sodoben način poskuša vpeti v lokalno okolje, a hkrati ostaja zadržana v odnosu do okoliških stavb. Eden od njegovih del obravnava prenovo grajskih ruševin v hotelski kompleks z imenom Pousada de Crato. Prenovljene ruševine so ostanek samostana Flor da Rosa iz 14. stoletje, kasneje je bil samostanski kompleks nadzidan v grad. V 19. stoletju je grad postal ruševina, dokler ga leta 1995 niso prenovili in vanj umestili hotelski kompleks.

K obstoječemu gradu je arhitekt prizidal lamelo, ki se na grad pripne v njegovem prostem vogalu. Razlog za tako odločitev leži v tem, da se na tem delu zgodi preplet vertikalnih komunikacij in s tem arhitekt nivo prizidane nižje lamele višinsko stakne z obstoječim gradom. V nižji del lamele je umestil programe, ki so s tehnološkega vidika zahtevnejši, kot npr. restavracija s kuhinjo, kopališki program s savnami in velnesom. V nadstropju lamele se nahaja 21 hotelskih sob. Nova nizka intervencija, skrita za tradicionalnimi podeželskimi hišami, ohranja pogled na grad z vasi Crato. Z velnesa, savne in masažnih prostorov skozi rege pogled steče v srednjeveški grajski vrt, kjer je znotraj starih zidov umeščen nov hotelski bazen.

Arhitekt je del nastanitvene zmogljivosti umestil znotraj samostanskega obzidja. Kot del hotelske ponudbe se v gradu nahajajo kavarna, recepcija, dvorane, soba s kaminom itd. V grajski stolp je umestil tri luksuzne apartmaje. 64

GRAD

FERNANDO TAVORA - POUSADA DE GUIMARAES SANTA MARINHA »Arhitektura se ne bi smela dotikati samo tal, ampak tudi neba.« (Tavora v: destitutearchitecture.blogspot.com, 2009)

Fernando Tavora je eden največjih portugalskih arhitektov, ki je živel in deloval v Portu. Na arhitekturo je gledal kot na kulturo izražanja, ki spreminja ljudi in se integrira v kontekst lokacije. V letih 1972–1989 je prenovil samostan Santa Marinha da Costa.

Nov hotelski program je v samostan umestil zelo previdno in zadržano. Izkoristil je teren, zato je nov prizidek umeščen pod nivo samostana in deluje kot nekakšna terasa. Samostana se dotakne samo v eni točki. Tloris prizidka posnema geometrijo samostana. Fasada prizidka je rdeče barve in se barvno sklada z barvo strešnikov.

Samostan leži na manjši vzpetini z razgledom na mesto Guimaraes. Njegov nastanek datira v 9. stoletje in je skozi stoletja svojo dokončno podobo dobil v 18. stoletju. V kasnejšem obdobju je grad doživel nekaj slabih intervencij, tako je Fernando Tavora samostan najprej ovrednotil in kasneje ohranil le avtentične dele. 66

GRAD

EDUARDO SOUTO DE MOURA - POUSADA DE SANTA MARIA DO BOURO

Eden najpomembnejših portugalskih arhitektov, ki je v začetku sodeloval z Alvarom Sizo. Samostan Santa Maria do Bouro izvira iz 12. stoletja. Vseskozi se je širil in razvijal, svoje zadnje večje spremembe je kompleks doživel v začetku 17. stoletja. V 19. stoletju z izumrtjem moških redov samostan postane zapuščen. Kompleks ponovno doživi razcvet s prenovo ob koncu 20. stoletja, vanj umestijo hotelski program. 68

Souto de Moura se je prenove lotil nekoliko drugače kot Fernando Tavora pri projektu Santa Marinha da Costa. Zanj je vsako obdobje svoja plast zgodovine in želi, da se ohrani in predstavi. Zanj je najpomembnejša ruševina, zato jo izpostavi, novo vsebino pa pomakne v drugi plan. Križni hodnik ostane razvalina, ves program pa umesti znotraj obstoječih traktov samostana. Vsi posegi so zadržani, a vseeno z uporabo novih materialov in jasnimi odmiki pokaže, da je njegov poseg le nova plast v zgodovini samostana.

SNOVANJE

ANALIZE 1 : 25 000 Makete takega merila se zelo redko pojavljajo pri snovanju arhitekture. Zajamejo veliko območje, ki večinoma ni pomemben za naš proces dela. Z maketo prikažemo predvsem topografijo, urbanizacijo in morda neke lokacije, ki so v širšem prostoru pomembne za nas. S tako maketo lahko prikažemo predvsem razvoj širšega prostora in njegove geografske posebnosti, svoj projekt oziroma objekt pa na tak način postavimo v prostor in čas.

Z maketo 1:25.000 sem abstraktno prikazal vzhodni rob ljubljanske kotline. Lepo je vidna razlika med ravnino in terenom. Na ravnici se nahaja večina naselij, železnica in reka. Z abstraktnim prikazom sem izpostavil os ravnice, ki teče proti severu. Ob tej osi se pojavita Kamniška Bistrica in železnica z zanimivo umestitvijo v prostor. Ob liniji železnice se pojavijo mesta in naselja vse od Domžal do Kamnika. 72

Prikaz razvoja naselij v osi KamniĹĄke Bistrice in Ĺželeznice. M 1:25 000

Z rdečimi kvadratki sem na maketi prikazal lokacije okoliških gradu in dvorcev. Zaradi abstraktnega nivoja makete je zelo lepo vidna njihova vpetost v prostor. Večina dvorcev in gradov leži ob robu ravnice ali tik nad njo. Le nekaj izjem (stari grad Volčji potok, dvorec Češenik, dvorec Črnelo) je umeščenih na ravnico, a so še zmeraj postavljeni ob manjšo vzpetino sredi te ravnice. Zanimive so tudi lokacije starih gradov in mlajših dvorcev. Stari gradovi ležijo na vzpetini nad ravnico, njihovi mlajši sodobniki dvorci pa pod njimi na ravnici. Taki primeri so Volčji potok, Mengeš, Kamnik in Kolovec. 74

Prikaz pripenjaja gradov na rob ljubljanske kotline. M 1:25 000

SNOVANJE

1 : 2 000 Merilo je uporabno za prikaz morfologije, infrastrukture, terena, itd. Makete vsebujejo dovolj podatkov, da lahko razberemo topografijo in kako so se naselja odzivala nanjo, izpostavimo lahko pomembnejše objekte, npr. cerkve, gradovi, Žal pri tem merilu mekate včasih ne moremo prikazati vseh podatkov, ki bi si jih želeli. Tako je merilo 1:2000 primerno predvsem za prikaze večjih posegov v prostor, kot so npr. poteze znotraj morfološke pozidave, krajinske poteze, itd.

Preko makete 1:2000 sem prikazal ožje območje gradu. Lepo je viden pomol nad ravnico, na kateregaje umeščen grad. Dostop do gradu je z juga in severa. Pot se lepo vije ob robu ravnice vse do njenega prečenja v smeri proti Domžalam. Naselje Gorjuša se je že pred stoletji oblikovalo tik pod vrhom vzpetine na grebenu. Okoliški ravninski svet je delno zamočvirjen s tem dodatno osmišlja lokacijo vasi. Zanimiv je tudi odnos vasi in gradu, saj vizualna komunikacija ni vzpostavljena. Tako gospodar gradu ni imel vpogleda v vaško dogajanje. Podobne primere lahko srečamo tudi drugod po Sloveniji. Lep primer je prekinjena vizualna komunikacija med blejskim gradom in starimi vaškimi jedri okoliških vasi. Nekaj novejše pozidave 76

ne sledi starim principo umeščanja v prostor. Umeščena je na rob ravnice, kjer poseže v vizualni prostor gradu. Pod gradom na robu pomola so glede na teren smiselno umeščeni trije objekti piščančje farme. Ker pa je grad dominanta v prostoru in ker je bila lokacija gradu izbrana zato, da bo imel lepe poglede, so piščančje farme zelo moteč element v prostoru. Jugovzhodno od gradu se nahaja osameli moravški kras, zaradi izrazitih kraških pojavov lepo viden tudi na maketi.

Prikaz topografije in lokacije gradu Krumperk. M 1:2000

SNOVANJE

RAZVOJ KONCEPTA PREKO DELA Z MAKETO 1 : 500 Na merilu 1:500 lahko jasno vidimo vse bistvene elemente krajine - teren, terase, cesta, drevesa, objekti. Hkrati so stvari še zmeraj tako drobne, da nam ne pustijo razmišljati o detajlih, ampak zgolj o čisti abstrakciji prostora. Merilo, ki je torej odlično za iskanje konceptov.

Grad Krumperk je kljub prvemu zunanjemu vtisu o mogočnem gradu razmeroma majhen grad, v katerega lahko umestimo le malo programa. Zato sem pri svoji nalogi razširil program v novi objekt, katerega sem želel umestiti na zunanji strani gradu. Bistveni krajinski elementi kjer stoji grad so pomol nad ravnico in zidovi, ki na južni strani ustvarjajo terase in tako objemajo grad. Zato sem pri konceptu izhajal iz teh bistvenih krajinskih elementov. V prvih rešitvah sem koncept gradil z zidovi, ki so nadaljevali logiko obstoječih zidov teras. Z nizom zidov sem okoli gradu ustvaril prostor med zidovi in gradom, kjer sem umeščal program. Obstojči zidovi teras imajo prevelik simbolni pomen in so nastali pred stoletji zaradi potrebe po terasah, na katerih so imeli vrtove. Zid, ki sem ga nastavil jaz, pa posnema prvotni zid po izgledu, po pomenu pa dobi povsem novo vlogo. Zato tako posnemanje ni najbolj primerno.

Zato sem iz koncepta nizanja zidov razvijal koncept naprej. Ohranil oziroma podaljšal sem zid, na katerega sem pripel volumen. Nadaljeval sem z nizanjem volumnov, kjer sem se opiral na geometrijo gradu in logiko terena. Preko makete sem postopoma prišel do rešitve, katera niza volumne okoli gradu. olumni so posnemali tako geometrijo gradu kot se navezovali na obstoječi teren. Iz teh volumnov okoli gradu sem preko makete razvil ploščo, ki grad objame, sledi terenu in poveže različne volumne med seboj. Pri rezanju različnih variant plošče, se je le ta počasi povsem prešla iz geometrije gradu na posnemanje geometrije terena. Sledila je liniji terena, a je teren abstrahirala z ravnimi linijami in na tak način jasno pokazala, da sledi terenu, a je vseeno nova dodana struktura. S to obliko, ko plošča ne sledi več gradu, sem želel jasno pokazati, da ne povzema logike gradu in je nastala v drugem času in drugačnem kontekstu.

Razvoj koncepta preko makete. M 1:500

Koncept zidov, ki nadaljujejo logiko obstoječih zidov

Zid, ki prime volumen

Nalaganje volumnov po terenu

Koncept objemanja gradu z volumni

Plošča poveže volumne v celoto

Plošča objame grad

Razvoj koncepta plošče, ki najprej sledi geometriji gradu. M 1:500

Plošča abstrahira teren v ravne linije. M 1:500

Plošča izhaja iz geometrije programa in terena. M 1:500

Proces razvoja plošče - rezanje plastnice. M 1:500

Proces razvoja plošče - dodajanje volumnov. M 1:500

Proces razvoja plošče - abstrakcija terena. M 1:500

SNOVANJE

Zaključna maketa konceptualnega snovanja. M 1:500

SNOVANJE

1 : 250 Na merilu 1:250 se naša rešitev oziroma koncept gradi naprej. Razmisleki se dogajajo na še zmeraj zelo abstraktnem nivoju, hkrati pa se že ukvarjamo z osnovnimi programskimi volumni, višinami etaž, itd. Merilo nam omogoča, da se ukvarjamo že z vsemi bistvenemi elementi pri snovanju arhitekture, kot so etažne plošče, zidovi, stopnišča, odprtine, itd. Koncept, ki smo ga razvili do sedaj na večjih merilih, lahko preko tega merila preverimo skozi program.

Koncept plošče sem razvijat naprej. Iz ene plošče sem moral razviti dve - tlak in streho. Vsaka ima svojo logiko. Z različnimi geometrijami obeh plošč, sem preveril njuno medsebojno navezovanje. Preko makete sem prišel do dveh različnih plošč. Streha sledi terenu in ima logiko abstrakcije terena. Tlak sledi geometriji programa, prostor med programom pa se izteče tudi ven iz objekta v krajino. Tako sem dobil preplet dveh različnih geometrij.

Vzporedno z razvojem plošč sem organiziral program. Na maketo sem polagal volumne, ki so predstavljali program. Svoje variante sem vzporedno ves čas preverjal na risbi. Kljub temu, da sem prišel do rešitev, kako umestiti programske volumne na maketi, so se mi pojavili problemi vertikalnih komunikacij. V nadaljevanju iskanja sem z drugačno razporeditivjo programa želel najti rešitev, ki bi različnim programom zagotovila lastne vertikalne komunikacije. S vzporednim delom preko makete in računalnika sem prišel do končne organizacije volumnov na maketi.

Skica

Tlak

Volumni

Streha

Razvoj tlaka. M 1:250

Razvoj strehe - oblikovanje plastnice

Razvoj strehe - dodajanje volumnov

Razvoj strehe - abstrakcija terena

SNOVANJE

RAZVOJ KONCEPTA

Preplet strehe in tlaka. M 1:250

Prikaz razvoja programske sheme. M 1:250

Prikaz razvoja programske sheme na maketi. M 1:250

KonÄ?na reĹĄitev programske sheme. M 1:250

SNOVANJE

KONCEPT Konceptna maketa nam omogoča, da koncept našega projekta predstavimo na enostaven in razumljiv način. ta vrsta maket pomaga oziroma nas usmerja, da se pri konceptu osredotočimo samo na bistvo. Dober koncept lahko prikažemo z zelo enostavnimi in majhnimi maketami, ki so izdelane z eno od tehnik razmišljanja skozi material.

Moj koncept se je razvijal skozi celotni projekt. Pri tem sem si pomagal z različnimi enostavnimi maketami. Ena prvih je bila prerezna maketa, ki prikazuje grad na terenu s programom, ki ga dodajam. Grad morda zaradi svojih vogalnih stolpov deluje zelo mogočno, a je dejansko razmeroma majhen. Vsak program, ki bi ga dodal ob grad na teren bi pomenil, da spremenim pogled na fasado gradu. S tem bi tudi vizualno znižal grad in mu vzel njegov videz mogočne trdnjave. Zato ves program umeščam pod koto obstoječega terena. Da lahko grad povežem z novim programom, ga moram podbetonirati.

Grad je trdnjava, ki je navzven zelo zaprt. Odpira se na svoj atrij. Iz atrija nas pelje pot preko stolpov pod ploščo, kjer se nam odpre pogled na krajino. Grad, ki je velik zaprt volumen, se preko te poti odpira in navezuje na krajino. V nadaljevanju sem razvijal poglede. Vsako stopnišče, hodnik, dvorano, itd, sem oblikoval tako, da se ti pogled zmeraj izteče v krajino. Prekokonceptne makete javnih površin se želel prikazati, kako prehajaš iz prostora, ki se zapira navznoter v prostor, ki se izteka v krajino.

Razvoj projekta skozi prerez. Prislanjanje na grad (zgoraj), odmikanje od gradu (v sredini), spuĹĄÄ?anje pod grad (spodaj). M 1:1000

Konceptualna shema poti . M 1:250

Prikaz koncepta - introvertiran grad ‘lebdi’ na plošči, pod katero se usmerjajo pogledi v krajino. M 1:200

Prikaz vseh javnih površin. Iz introvertiranega zaprtega atrija se preko stopnišč prehaja na hodnike, ki se zmeraj iztekajo v pokrajino.

100

M 1:250

Prikaz detajla makete z oznaÄ?enimi pogledi. M 1:250

SNOVANJE

ŠTUDIJE 1:50 Makete tega merila so namenjene študiji opreme, materialov, tlakov, svetlobe. Makete večjih prostorov so dovolj velike, da lahko pogledamo vanje, dobmo vtis o debelinah sten, velikosti odprtin, itd. Najbolj pomembna lastnost teh maket je, da preko njih dobimo občutek razmerjij samega prostora. Ker lahko zaradi velikosti maket pogledamo vanje, so te makete odlične za opazovanje svetlobe v prostoru. Preko različnih načinov osvetlitev preverimo različne rešitve osvetlitve. Vse skupaj pa tudi fotografiramo.

V pritličju gradu se nahaja podolgovat prostor s kamniti loki in lesenim stropom. Prostor je v severnem traktu gradu, od kjer se odpirajo najlepši pogled iz gradu Krumperk in sicer na Kamniško Savinjske Alpe. Zaradi majhnih oken sem iskal možnost, kako bi grad odprl proti severu. Ker umeščam ves program pod koto terena, moram grad podbetonirati. S tem se mi odpira možnost, da izkoristim konstrukcijo za preboj pod steno gradu. Tako dobim v severnem traktu trovišinski prostor oziroma fojer, ki se po skoraj celi dolžini odpira proti severu.

102

Preko makete merila 1:50 sem razvijal prehod iz atrija v prizidek in prehod v fojer. Preveril sem več možnih vstopov v prostor. Na maketi sem lepo videl, da je najlepše vstopiti v prostor s konca. Preveril sem tudi svetlobo. Streha, ki objema grad in usmerja naš pogled v krajino, ima prevelike dimenzije, da bi fojer dobil uporabno svetlobo. Na maketi sem iz plošče izrezal atrij, preko katerega dobi svetlobo tako večnamenska dvorana v novem objektu kot tudi fojer v gradu. Vsi prostori se lahko preko drsnih steklenih vrat odprejo v atrij oziroma v krajino. Tako dobimo potezo, ki steče iz fojerja skozi dvorano v krajino. Streha nam le še uokviri naš pogled.

Pogled v fojer. M 1:50

Varianta brez atrija - svetloba vstopa s konca plošče. M 1:50

Varianta z atrijem, svetloba vstopa skozi atrij. M 1:50

104

Študija prehajanja v fojer. Dolgo stopnišče, ki žal pogled usmerja v steno.... M 1:50

...prečkanje mostovža s pogledom na celotni fojer in vstopanje s konca. M 1:50

SNOVANJE

ŠTUDIJE 1:25 Makete tega merila so namenjene študiji opreme, materialov, tlakov. Merilo teh maket nam omogoča izdelavo vseh drobnih detajlov, ki so pomembni pri oblikovanju prostorov in opreme. Z dodajanjem različnih baru prikazujemo material.

Med stolpi sem zaradi svetlobe dobil atrije. Tako stolpi postanejo edini vezni člen med gradom in novim hotelom. Postanejo glavni medij med introvertiranim gradom in ekstroventiranim novim objektom, kar mi daje možnost radikalnejših posegov. Zato se najbolj radikalni poseg v gradu zgodi prav v enem izmed stolpov, kjer odstranim grajske ječe. V stolp sem umeščal stopnišče. Ker je to nov element, ga od svetlega kamnitega stolpa ločim s povsem drugačnim materialom. Izberem corten, jeklo temnejše barve in surovega videza in kot takšen kontrasten svetlemu natur kamnu. 106

Preko makete sem iskal primerno umestitev stopnišča, da ohranjam poglede skozi obstoječa okna. Zaradi lažjega dela sem stopnišče razvijal s pomočjo klančin, ki sem jih pod različnimi nakloni vstavljal v stolp. Ko sem dobil pravilne dimenzije, sem izdelal pravo stopnišče. Na njem sem preko barve prikazal matrial. Tlak iz atrija se preko stopnišča izteče v novi objekt, zato je notranjost stopnišča sive barve. Zunajost stopnišča je zaradi kontrasta napram svetlemu stolpu iz cortena, kar sem pokazal z rjavo barvo.

Pogled na stolp, prikaz stopniĹĄÄ?a in odprtin. M !:25

Študija poti in pogledov skozi okna. M 1:25

108

Študija volumna stopnišča. M 1:25

Prikaz materialov. M 1:25

Stopnišče v stolpu, ki se izteče s pogledom v krajino. M 1:25

Tlorisni pogled na stopniĹĄÄ?e. M 1:25

1:25

Grad Krumperk žal nima ohranjenega pohištva. V nadstropju gradu, kjer so nekoč bili bivalni prostori, lahko najdemo le nekaj zelo dobro ohranjenega stavbenega pohištva. Pri umeščanju nove opreme v te prostore sem želel zaradi pomebnosti ohraniti vso stavbeno pohištvo v prvotni obliki.

Ker za grad še ni bil narejen konzervatorski načrt, lahko o končni izbiri materialov le ugibam. Zato so makete prikazane brez materialov. Z različnima sivimima barvama prikažem le razmerje med obstoječim in novim. Svetlo siva za obstoječe lesene okvirje in lesena tla. Temnejša siva za novo leseno opremo.

Preko makete grajskih sob sem študiral vstavljanje opreme v grad in njen odnos do obstoječega stavbnega pohištva. Želel sem, da se videz grajske sobe povsem ohrani, zato sem vso novo opremo in sanitarni boks postavil v sredino sobe. Sten se tako ne dotaknem, soba postane bolj prehodna. Višina vstavljenih sanitranih boksov se poravna z vrati in ne segajo do stropa. S tem dosežem, da občutiš celotno velikost prvotnega prostora. 112

Tlorisni pogled na maketo apartmaja in hotelske sobe v gradu. M 1:25

Oprema v sobi je postavljena v sredino prostora. M 1:25

114

Spalnica v apartmaju. M 1:25

116

1:25

Koncept mojega projekta je plošča, ki odpira grad in usmerja pogled na krajino. Zato sem tudi program, kot so hotelske sobe, vstavil pod ploščo in to jasno pokazal z materialom. Plošča je betonska, sobe so vstavljani leseni elementi (tla, strop). Javni programi (dvorana, bazen) potrebujejo višje prostore od hotelskih sob. S pomočjo teh lesenih vstavljenih elementov znižam višino stropa v sobah, a ohranim višino v javnih prostorih. 118

Ker želim, da je izrez plošče v terenu pod gradom čim manj viden, sem preveril več variant, kako ta izrez znižati. Uporabil sem podest pri oknu, ki zniža višino stropa. Na zunanji strani sem uporabil klop, katera dvigne koto terena. Problem kombinacije obeh variant je bil občutek, da se nahajamo v majhnem utesnjenem prostoru. Tako se je ohranil le podest, na katerem je dovolj prostora tudi za dodatno ležišče. Posebnost sobe je kopalnica. Razen stranišča je kopalnica odprta, da ima naravno svetlobo.

Pogled iz sobe proti podestu in krajini. M 1:25

FASADA

Fasada novega objekta se želi skriti v drugi plan. Ne želi biti vidna in ne želi konkurirati gradu. Zato je skrita v sneci nadstreška plošče, iz vrha pa jo delno zakriva tudi zelenje, ki raste iz korita na strehi. Ker je skoraj celotna fasada steklena, le ta potrebuje senčila. Z nadstreškom in zelenjem rešim problem senčenja fasade. Poleti ob visokem soncu nadstrešek ustvari senco, pozimi, ko je sonce nižje, pa lahko posveti v prostor. Za zagotovitem zasebnosti v hotelskih sobah imajo le te pomična senčila na notranji strani prostora. 120

Novi objekt ima veliko steklenih površin, ki že same po sebi narekujejo raster fasade. Dodatni raster nam ustvarja konstrukcija novega objekta. S pomočjo fasade sledim tema dvema rastroma in ju spremenim v naključni niz tankih vertikal. Vertikale mi pomagajo, tudi pri skrivanju konstrukcije. Preko makete sem tako preveril različne možnosti vertikalnih struktur.

RazliÄ?ni ritmi fasade. M 1:25

MATERIAL

Ker je v gradu že nekaj obstoječih tlakov, in ker je grad kamnita stavba, sem za vse javne površine, atrije, hodnike, itd izbral teraco. Teraco je nekoliko tople barve, dzaradi česar se naveže na obstoječi svetel bež omet. Za vso opremo v gradu, nove lesene pode, itd, sem uporabil hrastov les. Corten sem uporabljal povsod, kjer želim povdariti, da je nek element dodan k grad, da je element vstavljen. Tako se mi pojavlja corten na fasadnem pasu in v jedrih. 122

Teraco

Hrast

Corten

SNOVANJE

SHEME POGRAMSKA

Program lahko ločimo v grobem na del, ki se nahaja v gradu in na del, ki se nahaja v novem objektu. Pritličje gradu je namenjeno javnim površinam kot so recepcija, restavracija, kavarna in atrij, kjer lahko prirejajo različne dogodke. V nadstropju gradu se program loči na tri dele. Javni del obsega veliko dvorano, namenjeno za razne dogodke in poroke. In dva manjša prostora, namenjena čitalnici in manjšim pogostitvam. Drugi del programa je uprava hotela. Tretji del programa pa hotel z dvema apartmajema in dvema sobama. V kleti gradu se nahaja velik več etažni fojer, galerija in vinska klet, kjer lahko gosti uživajo ob preizkušanju vin in narezkov.

124

V prizidku se program deli na štiri dele. Na južni in zahodni strani se nahajajo hotelske sobe. Na severni strani bazen in velnes. Vmes je večnamenska dvorana, namenjena seminarjem, večjim pogostitvam, predavanjem, itd. Zadnji četrti del je na južni strani pod hotelskimi sobami in je namenjen zaposlenim, skladiščem in kuhinji.

Maketa programske sheme. M 1:500

SNOVANJE

KOMUNIKACIJSKA

126

Iz vhodne grajske ploščadi preko glavnega vhoda pridemo na križno grajski hodnik in atrij. Iz hodnika lahko vstopamo v komunikacije, ki nas peljejo v vse programe v gradu. Komunikacije v prizidek potekajo preko treh stolpov. Dva stolpa vodita do hotela, en stolp vodi do bazena. Tako sta programa ločena po komunikacijah.

V nadstropje vodijo stopnice, ki so umeščene na zahodno stran atrija. Zaradi požarne varnosti sem moral zagotoviti še komunikacije na vzhodni strani, zato sem komunikacije potegnil iz severovzhodnega stolpa v nadstropje. Ta stolp ima tudi dvigalo, ki omogoča invalidu, da dostopa do vseh etaž v gradu. Preko tega stolpa ima invalid tudi izhod na vhodno ploščad pred gradom.

Ob uporabi večnamenskega prostora oziroma dvorane potekajo komunikacije preko dveh stolpov in se jih deli z programom hotela v severozahodnem stolpu in programom bazena v severovzhodnem stolpu.

Vstop za zaposlene je preko edinega stolpa, ki ni namenjen javnim komunikacijam. S tem se vhod zaposlenih loči od vhoda za goste. Stolp se nahaja na jugovzhodni strani gradu ob vhodni ploščadi. Preko tega stolpa zaposleni vstopajo prostore, ki so namenjeni njim, kuhinji in skladiščem. Iz kuhinj vodi ločeno dvigalo do restavracije, da se pot hrane in njen vonj ne mešata z javnim programom oziroma komunikacijami.

Maketa komunikacijske sheme. M 1:250

SNOVANJE

KONSTRUKCIJSKA

Grad Krumperk je kamnita stavba z leseno medetažno konstrukcijo. V času po drugi svetovni vojni so z nekaj predelavami spremenili stropno konstrukcijo v pritličju. Lahek lesen strop, ostale lesene konstrukcije in obokan strop v traktu križnega hodnika so nadomestili s težkim betonskim stropom. Konstrukcijsko je takšna predelava neustrezna, saj težka betonska konstrukcija stropov nepotrebno obremenjuje stare manj stabilne zidove. V primeru potresa te težke plošče delujejo kot kladivo, ki udarja na manj stabilne zidove. Pri konstrukcijski sanaciji teh stropov je predvidena njihova rušitev in nadomestitev z novo jekleno konstrukcijo v traktu na križnem hodniku in z novimi lesenimi stropniki v prostorih v gradu.

Predvidena je tudi rušitev vseh nenosilnih sten, ki so jih postavili stanovalci pri prezidavi gradu v svoja stanovanja. V pritličju odstranim en nosilni zid, ki ga nadomestim z jeklenim I profilom. Prav tako v gradu na novo ustvarim nekaj prebojev, ki jih podprem z armiranobetonskimi vezmi. Prizidek gradu je poglobljen pod koto trenutnega terena. Zato treba grad postopoma izkopavati in po odsekih enega metra s tehniko kaskad podbetonirati. Večji preboj pod severno steno rešim z dvema ogromnima jekelnima profiloma, ki sta zabetonirana v nosilec in podprta s tremi stebri. Prizidek je samostojni konstrukcijski element. Na temeljni plošči se razvrsti niz nosilnih sten, ki nosijo celotno armiranobetonsko streho.

Konservatorski načrt in sondaže za grad še niso bile opravljene, tako da o stanju gradu lahko le ugibam. Po potrebi se naredi ojačanje nekaterih sten in konstrukcij z različnimi tehnikami, kot so obbetoniranje, injektiranje, perfosidra in ojačanje s karbonskimi vlakni. 128

Maketa konstrukcije. TemnejĹĄa siva prikazuje novo konstrukcijo gradu, svetlejĹĄa siva prikazuje konstrukcijo prizidka. M 1:500

ZAKLJUÄ&#x152;EK

ZAKLJUČEK

V študijskih letih na Fakulteti za arhitekturo sem se pri predmetu projektiranje in kompozicija in svojem prvem mentorju, prof. Vojtehu Ravnikarju, spoznal delom z maketami. Navdušen sem bil, ko sem videl, kako lahko rešim projekt z nekaj odrezanimi kosi kartona, ki sem jih naključno pobral na mizi in položil na maketo. V naslednjih letih sem spoznaval uporabnost maket, predvsem pa sem iskal svoj način izražanja in prikazovanja projektov preko njih. Vseskozi me je vodila in usmerjala mentorica, prof. Maruša Zorec, ki vedno išče način, kako nekaj, kar delaš, lahko še izboljšaš. Z razvojem računalnikov in programske opreme v zadnjih letih se je pojavilo prepričanje, da so makete nepotrebno zapravljanje časa. Nekakšen ostanek analogne dobe projektiranja. Pri diplomi sem odkrival, da je maketa najboljši medij za abstrakcijo in razmislek o prostoru, projektu, hiši, 132

materialu, detajlu. Maketa ti ponuja neskončno možnosti pri oblikovanju. Pri maketi je treba razmisliti o izbiri materiala, načinu izdelave, vsebini makete, tako sem bil na neki način prisiljen razmišljati o bistvu svojega projekta in o tem, kar je za nas res pomembno in kar bi radi pokazali. Na maketi je tudi zelo težko karkoli skriti. Na njej lahko opazimo določene probleme in preverimo izbrane rešitve. Je odlična za razumevanje prostora in za predstavitev projekta naročniku. Ne nazadnje makete uporabljajo praktično vsi uveljavljeni arhitekti. Maketa je abstrakcija, ki jo dopolnijo risba, kolaž, render, fotografija, računalnik. Ko znaš uporabljati maketo in preko nje razmišljati, tudi uporaba vseh današnjih tehnoloških orodij ni več problem.

ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA

VIRI SLIKOVNEGA GRADIVA 1. arhiv FA MAO 2. arhiv FA MAO 3. arhiv FA MAO 4. http://bubbleplan.tumblr.com/post/123603757685/plansofarchitecture-peter-zumthor-therme-vals 5. http://unit03-metamorphosis.blogspot.si/2012/12/peter-zumthor-therme-vals.html 6. http://www.metalocus.es/en/news/material-aspect-through-peter-zumthors-two-most-personal-works-22 7. osebni arhiv 8. osebni arhiv 9. osebni arhiv 10. osebni arhiv 11. osebni arhiv 12. osebni arhiv 13. osebni arhiv 14. Lopes, D.S. ur., 2005. Aires Mateus. Coimbra, Portugalska: LivrarioAlmedina 15. osebi arhiv 16. Lopes, D.S. ur., 2005. Aires Mateus. Coimbra, Portugalska: LivrarioAlmedina 17. Ishigami, J., 2010. Another scale of architecture. Kyoto, Japonska: Seigensha 18. Vodopivec, A. in Žnidaršič, Rok. ur., 2010. Edvard Ravnikar - Architect and Teacher. Dunaj: SpringerWienNewYork 19. osebni arhiv 20. Kuma, C. ur., 2014. JunyaIshigami How small? How vast? How architecture grows. Ostfildern, Germany: HatjeCantzVerlag 21. https://www.pinterest.com/pin/339247784407191075/ 22. Cecilia, F.M. in Levene, R. ur., 2011. El Croquis, Kazuyo Sejima Ryue Nishizawa. Madrid, Španija: El Croquis 23. http://www.dezeen.com/2012/09/15/architecture-as-new-geography-by-grafton-architects/ 24. http://fieldcondition.com/blog/2015/10/3/chicago-architecture-biennial 25. http://www.metalocus.es/en/news/material-aspect-through-peter-zumthors-two-most-personal works-22 26. Mildred Friedman, Frank O. Gehry, Michael Sorkin, 2003. Ghery Talks: Architecture + Process. London: Thames & Hudson 27. Mildred Friedman, Frank O. Gehry, Michael Sorkin, 2003. Ghery Talks: Architecture + Process. London: Thames & Hudson 28. Mildred Friedman, Frank O. Gehry, Michael Sorkin, 2003. Ghery Talks: Architecture + Process. London: Thames & Hudson 29. Mildred Friedman, Frank O. Gehry, Michael Sorkin, 2003. Ghery Talks: Architecture + Process. London: Thames & Hudson 30. http://afasiaarchzine.com/2011/04/frank-gehry-12/ 31. http://afasiaarchzine.com/2011/04/frank-gehry-12/ 32. http://afasiaarchzine.com/2011/04/frank-gehry-12/ 33. Lopes, D.S. ur., 2005. Aires Mateus. Coimbra, Portugalska: LivrarioAlmedina 34. Lopes, D.S. ur., 2005. Aires Mateus. Coimbra, Portugalska: LivrarioAlmedina 35. Lopes, D.S. ur., 2005. Aires Mateus. Coimbra, Portugalska: LivrarioAlmedina 36. Lopes, D.S. ur., 2005. Aires Mateus. Coimbra, Portugalska: LivrarioAlmedina 37. http://architecturalogy.com/wp-content/uploads/2015/01/PETER-ZUMTHOR-THERME-VALS-MODELHALLWAY.jpg 38. http://www.metalocus.es/en/news/peter-zumthor-reconsiders-lacma 39. http://www.metalocus.es/en/news/peter-zumthor-reconsiders-lacma 40. osebni arhiv 41. osebni arhiv 42. http://openbuildings.com/buildings/universita-luigi-bocconi-profile-3244 43. http://www.archdaily.com/570398/sanaa-s-first-us-commission-the-river-underway-in-connecticut 44. Cecilia, F.M. in Levene, R. ur., 2011. El Croquis, KazuyoSejimaRyueNishizawa. Madrid, Španija: El Croquis 45. Cecilia, F.M. in Levene, R. ur., 2011. El Croquis, KazuyoSejimaRyueNishizawa. Madrid, Španija: El Croquis 134

46. Ishigami, J., 2010. Another scale of architecture. Kyoto, Japonska: Seigensha 47. http://www.domusweb.it/en/search.html?type=tag&key=Junya+Ishigami 48. Ishigami, J., 2010. Another scale of architecture. Kyoto, Japonska: Seigensha 49. Ishigami, J., 2010. Another scale of architecture. Kyoto, Japonska: Seigensha 50. osebni arhiv 51. osebni arhiv 52. osebni arhiv 53. osebni arhiv 54. osebni arhiv 55. osebni arhiv 56. Reisp, B., 1978. Grad Krumperk in Tabor nad Ihanom. Ljubljana: Tiskarna Tone Tomšič 57. http://giskd6s.situla.org/giskd/ 58. Reisp, B., 1978. Grad Krumperk in Tabor nad Ihanom. Ljubljana: Tiskarna Tone Tomšič 59. Stpar, I., 1997. Grajskestavbe v osrednjiSloveniji - I. Gorenjska. Knj. 2, Območje Kamnika in Kamniške Bistrice. Ljubljana: Viharnik in ZnanstveniinštitutFilozofskefakultete 60. arhiv ZVKDS Kranj 61. https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fb/Krumperk_Castle_1910.jpg 62. http://www.etno-muzej.si/files/oc/vesel-5161.jpg 63. arhiv ZVKDS Kranj 64. arhiv ZVKDS Kranj 65. osebni arhiv 66. osebni arhiv 67. osebni arhiv 68. osebni arhiv 69. osebni arhiv 70. osebni arhiv 71. osebni arhiv 72. osebni arhiv 73. osebni arhiv 74. osebni arhiv 75. osebni arhiv 76. osebni arhiv 77. osebni arhiv 78. osebni arhiv 79. osebni arhiv 80. osebni arhiv 81. http://www.etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/lokacije/domzale 82. http://www.etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/lokacije/domzale 83. http://www.domzalec.si/drustveni-dom-v-domzalah 84. http://mapio.net/s/31470111/ 85. http://ruimoraisdesousa.blogspot.com/2010/11/flor-da-rosa-crato-carrilho-da-graca.html 86. Trigueiros, L., 1993. Fernando Tavora. Lizbona, Portugalska: Blau 87. Trigueiros, L., 1993. Fernando Tavora. Lizbona, Portugalska: Blau 88. http://www.pousadas.pt/en/hotel/pousada-guimaraes/gallery 89. https://lalezionedioggi.wordpress.com/2012/01/25/pousada-de-santa-maria-do-bouro/ 90. Cecilia, F.M. in Levene, R. ur., 2004. El Croquis, Eduardo Souto de Moura. Madrid, Španija: El Croquis 91. Cecilia, F.M. in Levene, R. ur., 2004. El Croquis, Eduardo Souto de Moura. Madrid, Španija: El Croquis 92. osebni arhiv 93. osebni arhiv 94. http://tethis.it/en/materials Vse fotografije, skice in pripisi v poglavju ‘‘SNOVANJE’’ so avtorsko delo.

KNJIŽNI VIRI

Auguštin, M., Koruza, N., Lavrinc, S., Pamič, R., Sagadin, M., Tercelij Otorepec, M., Ekar, M., 2013. Strokovna zasnova za območje EŠD 304 Krumperk - Grad Krumperk in njegova vplivna območja. Kranj, ZVKDS OE Kranj. Capuder, N., 2013. Moravški osameli kras pri pouku geografije. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska falulteta.. Cecilia, F.M. in Levene, R. ur., 2011. El Croquis 154 Aires Mateus 2002-2011: Building the Mould of Space. Madrid, Španija: El Croquis. Cecilia, F.M. in Levene, R. ur., 2004. El Croquis 121-122 Sanaa 1984-2004: Ocean of Air. Madrid, Španija: El Croquis. Cecilia, F.M. in Levene, R. ur., 2008. El Croquis 139 Sanaa 2004-2008: Architectural Topology. Madrid, Španija: El Croquis. Cecilia, F.M. in Levene, R. ur., 2005. El Croquis 139 Eduardo Souto De Moura 1995-2005: The naturalness of things. Madrid, Španija: El Croquis.

SPLETNI VIRI

Hieng, P., 2016. Grad Krumperk in Gorjuša [online] dostopnona: https://www.domzalec.si/grad-krumperkin-gorjusa[13.06.2016] Mark, R., 2009. Lessons from a Master [online] dostopnona: http://destitutearchitecture.blogspot.si [21.06.2016] Architectural Model - Wikipedia [online] dostopnona: https://en.wikipedia.org/wiki/Architectural_model [11.06.2016] Osameli kras - Wikipedia [online] dostopnona: https://sl.wikipedia.org/wiki/Osameli_kras [12.06.2016] Domžale - Wikipedia [online] dostopnona: https://sl.wikipedia.org/wiki/Dom%C5%BEale [13.06.2016] Muzejska noč 20.6.2015 - vodenje po gradu Krumperk, ki ga vodi prof. Igor Sapač , snemalec Miro Pivar [online] dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=5IDaVqn_Mmw [13.06.2016]

Collina, L. ur., 2016. Sempering: Process and pattern in architecture and design. Milano, Italija: Silvan.

Krumperk - Gradovi v Sloveniji [online] dostopnona: http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/ gorenjska/k-2/krumperk.php [13.06.2016]

Gehry, F.O., 2003. Frozen light. Gehry talks: Architecture and Process. London, Velika Britanija: Thames and Hudson .

Mosteiro de Santa Maria de Flor da Rosa [online] dostopnona: http://www.gd4caminhos.com/eventos/ naom/2010/pt/mosteiro/ [13.06.2016]

Ishigami, J., 2010. Another scale of architecture. Kyoto, Japonska: Seigensha.

Mosteiro de Santa Marinha da Costa - Wikipedia [online] dostopnona: https://pt.wikipedia.org/wiki/ Mosteiro_de_Santa_Marinha_da_Costa [13.06.2016]

Pallasmaa, J., 2012. Misleča roka. Ljubljana: Studia humanitatis. Reisp, B., 1978. Grad Krumperk in Tabor nad Ihanom. Ljubljana: Tiskarna Tone Tomšič. Stopar, I., 1997. Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - I. Gorenjska. Knj. 2, Območje Kamnika in Kamniške Bistrice. Ljubljana: Viharnik in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Stopar, I., 1986. Gradovi na slovenskem. Ljubljana: Cankarjeva založba. Šumi, N., 1966. Arhitektura šestnajstega stoletja na slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica. Trigueiros, L., 1993. Fernando Tavora. Lizbona, Portugalska: Blau.

Pousada de Santa Maria do Bouro - Wikipedia [online] dostopnona: https://pt.wikipedia.org/wiki/Pousada_ de_Santa_Maria_do_Bouro [13.06.2016] Alves, V., 2013 [online] dostopnona: http://architectuul.com/architect/fernando-tavora [21.06.2016] Boas, G. V., 2014 [online] dostopnona: http://setepecadosimortais.blogspot.si/2014/05/fernando-tavora. html [21.06.2016] Eduardo Souto de Moura - Phaidon [online] dostopnona: http://de.phaidon.com/store/architecture/ eduardo-souto-de-moura-9781780750071/ [21.06.2016]

OPOMBE

* Različni viri navajajo različne podatke, kako pride grad Krumperk v last Ravbarjev: - cesar Maksimilijan I. leta 1517 izroči vsa posestva v fevd Krištofu Ravberju (Arhiv RS) - grad podeduje Boltežar Ravbar (www.slosi.info) - Janez Zellenberg zapusti grad svojemu svaku Juriju Ravbarju (po Valvasorju) ** Trenutno obstaja samo Strokovna zasnova za območje EŠD 304 Krumperk - Grad Krumperk in njegova vplivno območje, pripravil ZVKDS OE Kranj, november 2012 - januar 2013

136

ZAKLJUČEK

ZAHVALA

Staršem za podporo in potrpljenje. Mentorjema za vodenje skozi diplomo. Maruši Zorec, da je prepoznala in razvijala moje razmišljanje in delo skozi maketo. Jernej, Žiga, Erik, Rok, Anton, Aljaž, Ana, Grega, Matija, Vida, Janez, Nuša, Joža, Gašper, Mateja - za vaš čas. 138

ZAKLJUČEK

»Arhitektura je umetnostna oblika očesa, roke, glave in srca. Arhitekturna praksa terja oko v tem smislu, da zahteva natančno in dojemljivo opazovanje. Terja tudi spretnosti roke, ki jo je treba razumeti kot aktivno orodje obravnave idej v heideggerjanskem smislu. Kot je arhitektura umetnost gradnje in fizičnega izdelovanja, so njeni procesi in izvor bistvena sestavina njenega izraza. Arhitekt potrebuje glavo za jasen razmislek; arhitekturne mojstrovine se nikoli ne izoblikujejo iz zmedenih misli. Toda arhitektura terja posebno vrsto mišljenja, namreč utelešeno mišljenje skozi arhitekturni medij. In navsezadnje, arhitekt potrebuje tudi srce, da si lahko predstavlja situacijo resničnega življenja in občuti sočutje s človekovo usodo. Po mojem mnenju je dar srca najbolj podcenjen osnovni pogoj arhitekture v naši dobi samoljubnosti in lažne samozavesti.« (Juhani Pallasmaa, Misleča roka, Studia humanitatis, 2012, str. 179)

140

GRAFIÄ&#x152;NE PRILOGE

KAZALO GRAFIČNIH PRILOG

SITUACIJA OBSTOJEČEGA STANJA

1:2000

148

TLORISI OBSTOJEČEGA STANJA

KLET

1:500

149

PRITLIČJE

1:500

150

NADSTROPJE

1:500

151

PREREZI OBSTOJEČEGA STANJA

PREREZ 1-1

1:250

152

PREREZ A-A

1:250

153

SITUACIJA 1:2000

154

TLORISI

DRUGA KLET

1:500

155

PRVA KLET

1:500

156

MEDETAŽA

1:500

157

PRITLIČJE

1:500

158

NADSTROPJE

1:500

159

MANSARDA

1:500

160

STREHA

1:500

161

PREREZ 1-1

1:200

162

PREREZ A-A

1:200

163

VZHODNA

1:200

164

ZAHODNA

1:200

PREREZI

FASADE

DETAJL 1:20 KONSTRUKCIJSKA SHEMA POŽARNE SHEME

165 166

167

1:500

168-170

MAKETNI PROSTORSKI PRIKAZI

...

1:25

172

...

1:25

173

1:200

174

KONČNA MAKETA

1:50

171

TLORISI

PRVA KLET

1:200

175

PRITLIČJE

1:200

176

NADSTROPJE

1:200

177 147

148

150

151

152

153

154

156

157

158

159

160

161

162

163

164

165

166

167

168

169

170

171

172

173

174

175

176

177

Podpisani Tadej Bolta izjavljam, da sem avtor diplomske naloge z naslovom Maketa - orodje razmiĹĄljanja - v procesu arhitekturne zasnove, prikazana na primeru idejne zasnove revitalizacije gradu Krumperk, ki sem jo izdelal pod mentorstvom izr. prof. MaruĹĄe Zorec in somentorstvom prof. dr. AleĹĄem Vodopivcem, ter jo zagovarjal dne 21. 9. 2016 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

178