Ursula Or

Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

DIPLOMSKO DELO

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU CONCEPTUAL RECONSTRUCTION PROJECT OF RESIDENTAL VILLA TRANSILVANIA IN MARIBOR

avtorica: URSULA OR mentorica: prof. dr. ŽIVA DEU, u.d.i.a konzultant za statiko in detajl: MARK OR, d.i.g. leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2004/2005 leto izdelav diplomske naloge: 2016

POVZETEK SUMMARY Vila Transilvania se nahaja sredi naselja vil v Mariboru. Arhitekt Fritz Friedriger jo je načrtoval in postavil zase in svojo družino. V vili so živeli le deset let. Zaradi socialnih sprememb po prvi svetovni vojni je okolje v Mariboru postalo nenaklonjeno nemško govorečim prebivalcem. Vila je zamenjala lastnika in doživela prvo prezidavo. Sledili so turbulentni časi in leta 1964 je vila prišla celo na spisek za rušitev. Po čudežu je ostala do danes in kliče po obnovi.

Diplomska naloga je zahtevala poglobitev v čas nastanka vile, v takratne materiale, načine izgradnje in tehnične novosti. Vila je rezultat spojitve arhitekture, umetnosti in obrti, zato je bilo pri snovanju obnove pomembno vzeti v obzir vsa tri področja. Pogled v zgodovino in okolico vile, analiza stanja in sprememb, želja po ohranitvi bistva ter zahteve Zavoda za ohranitev kulturne dediščine so nakazali smer prenove. Pogled v življenje avtorja in postavitev v situacijo: “... kadar je treba dodati arhitekturi nove dele, pa čeprav niso nikdar obstajali, se je potrebno vživeti v položaj prvega arhitekta in predpostaviti, kaj bi on napravil, če bi bil pred istim problemom.” , je sam nakazal rešitev. Časi so se resda spremenili, vendar se življenje v vilah ni tako zelo.

Zato vila ostaja namenjena eni družini in ne spreminja osnovne namembnosti.

Vila Transilvania is situated in the middle of the villas neighborhood in Maribor. The architect Fritz Friedriger designed and built this villa for himself and his family. They lived in their villa for only ten years. Because of social changes after the World War I, environment in Maribor became unfavorable to the German-speaking population. Villa got a new owner and underwent the first rebuilding. Followed by turbulent times in 1964 villa came even on the demolition list. Miraculously it remained until today and calls for reconstruction.

The thesis requested to deepen into the time of villa’s formation, materials that were used, construction methods and technical developments.

This villa is the result of a merger of architecture, arts and crafts, so it was important during design, to take into account all three areas. View into the past and the surroundings of villa, analysis of current condition and changes, the desire to preserve the essence and requirements of the Institute for preservation of cultural heritage, have indicated the direction of renewal.

Looking into the life of the author and putting yourself to situation: “... when it is necessary to add the architecture of the new parts, even if they never existed, it is necessary to put oneself in the position of the first architect and assumed what he would have done if he had been standing in front of the same problem. “it self indicated solution. Times have indeed changed, but life in the villas not so much.

Therefore, the villa remains dedicated to one family and does not alter the basic purpose.

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

“Mesto brez starih hiš je kot človek brez spomina.”

Frank Lloyd Wright

“A city without old buildings is just like a man without memory.”

Frank Lloyd Wright

1

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

KAZALO

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

0

POVZETEK - ABSTRACT

1

UVOD

3

2

TEORETSKA IZHODIŠČA

7

3

MAKROLOKACIJA

15

4

MIKROLOKACIJA

21

5

OBSTOJEČE STANJE

27

6

OBNOVA

47

7

PROJEKT

57

8

GRAFIČNE PRILOGE

73

9

ZAKLJUČEK

142

10

VIRI IN LITERATURA

143

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

1

“...kadar je treba dodati arhitekturi nove dele, pa čeprav niso nikdar obstajali, se je potrebno vživeti v položaj prvega arhitekta in predpostaviti, kaj bi on napravil, če bi bil pred istim problemom.”

(Viollet-le-Duc, v Fister, 1979, str.36)

Do takih prelomnic v življenju ne pridemo sami. Pomoč, podpora in ljubezen nas pospremijo in nam dokažejo, da individualizem ne preživi.

Zato najlepša hvala vsem, ki so mi pomagali preživeti: mentorici prof. dr. Živi Deu, ki je verjela vame in mi olajšala končanje, konservatorkama ge. Nini Nahtigal iz ZVKD Maribor in ge. Mateji Kavčič iz ZVKD Ljubljana za voljo in pomoč, obvezni praksi na gradbišču, da mi je spremenila življenje in mi dala nepredstavljivo sedanjost, mojemu ljubemu možu Marku za brezpogojno pripravljenost pomagati, neusahljivo podporo v črnobelih časih in jasno videnje cilja, dragim staršem, ki niso izgubili upanja, veselih spodbud in fonda vejic in pik, bratu Lovrencu za preganjanje in pogovore, Mihaelu za strojniška modrovanja in Jožici za milo prenašanje, Kat, da je postala in ostala moja študijska družina, Juriju za risanje v tandemu in kave v potokih, Gei za sodelovanje pri potegavšinah, Machi za barvne sanje in vsem ostalim, ki so držali pesti. Hvala vam. <3

2

2

ZAHVALA

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

1

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

UVOD

1.1

ORIS PROBLEMA

1.2

CILJI

1.3

METODA DELA

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

3

1.1

ORIS PROBLEMA

Zgodovina definira naš značaj, obstoj in razvoj. Kakršen odnos imamo do nje, takega imamo do sebe. Pomembno je, da jo ohranimo takšno, kot je. Je ne olepšujemo niti ne poskušamo spreminjati. Je, kakršna je. Unikatna.

Slovenija je na prepišni lokaciji in to se kaže tudi v naši kulturi. Prešli smo različne vladavine in obdobja, zato je iskanje narodne identitete še toliko bolj intenzivno in je v svojem zanosu povzročilo veliko škode.

Izbris ljudi, ki so živeli v naših krajih, se identificirali z njimi in bili del nas, ni nikoli pravičen. Resnica ostaja zapisana v kraju in se je ne da čisto odstraniti.

Kot slaba vest čaka in vleče pozornost. Ko je opažena, začne izlivati zgodbe.

Tako je Vila Transilvania, osebna vila arhitekta Fritza Friedrigerja, stala sredi svojih sester istega očeta, v kraju, ki ga je izvrgel in se v želji, da izdata kar čimveč skrivnosti, ohranila.

3

4

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

1.2

CILJI

Vsi močni arhitekti imajo skupno lastnost. V kraju pustijo pečat, začrtajo smer življenja prebivalstva in vplivajo na prihodnost vseh. Na več načinov se jim lahko zahvalimo, eden izmed njih je obnova njihovih del.

Vrnitev stavbe v življene, osnovno pozicijo, je poteza, ki spet spremeni energijo kraja. Mrtve točke se revitalizira in tok življenja spet lahko zavzame svojo smer.

Način življenja se je od časa postavitve vile precej spremenil. Odnos do lastnine in želja po samostojnosti se je lažje udejanjila in pokazala nove zahteve v prostoru. Tako je garaža postala nekaj nujnega in praktičnega, vendar je terjala svoj davek predvsem na objektih, ki so bili zasnovani brez preroškega uvida v prihodnost. Živimo v dobi tehnologije, inovacij in pogruntavščin ter imamo možnost, da jih aktivno vključujemo v svoje življenje. Tehnologija je kot nevidna pomoč, brez katere življenje ne teče tako elegantno. Omogoča nam rešitve, ki so skoraj popolnoma skrite in prilagajajo funkcionalnost našim potrebam.

Vkopana garaža je ena takih rešitev, s pomočjo katere lahko vilo spet odenemo v njen sijaj. Z odstranjanjem nepotrebnih dodatkov pa povečamo njeno vrednost in tako dvignemo zavest kraja. Z nežnimi, a odločnimi potezami se lahko naredi veliko, brez da bi trpela osnovna zasnova.

1.3

METODA DELA

Analiza stanja, odkrivanje preteklosti v arhivih, živahni pogovori z restavratorji in arhitekti konservatorji, upoštevanje smernic varstva nepremične dediščine, posveti s statikom in poglobitev v način življenja v vilah so bili začrtano vodilo pri izdelavi diplomske naloge; obnove Vile Transilvanie v Mariboru.

4

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

5

6

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

u

2

TEORETSKA IZHODIŠCA

2.1 2.1.1

ARHITEKTURA NA PRELOMU 19.-20. STOLETJA UMETNOST NA PRELOMU 19.-20. STOLETJA

2.2

RAZVOJ VIL V SLOVENIJI IN TUJINI

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

7

2.1

ARHITEKTURA NA PRELOMU 19. IN 20. STOLETJA

ARHITEKTURA V SVETU NA PRELOMU 19. IN 20. STOLETJA INDUSTRIJSKA DOBA

Konec 19. stoletja velja za prelomnico med miselnostjo, navezano na klasično izročilo, in tisto, ki se je zaradi novih pridobitev od njega ločila. Industrijska doba, ki se je začela v 18. stoletju, je bila čas velikih sprememb, ki so bile proti koncu stoletja čedalje hitrejše.

Razvoj industrije je zahteval pozidavo delavskih mest s predmestji, v katerih je bilo treba graditi stavbe novega tipa; kolodvore, pokrite tržnice, pisarniška poslopja, velike trgovine, trgovske galerije itn. Zaradi tolikšnega povpraševanja so se odrekli dobršnemu delu okrasja; obliko in načrt stavbe je določala njena funkcija.

5

Združene države Amerike so se zaradi velikega priseljevanja iz Evrope izredno hitro razvijale in se povzpele med velike države. Američani so razvijali materialistično civilizacijo. Po zlati in naftni mrzlici so kolonizirali zahodni del celine in s tem so si banke odprle pot za velikanske investicije.

Hkrati se je uveljavila nova skeletna gradnja; dovoljevala je uporabo industrijsko pripravljenih stavbnih elementov, ki so jih lahko pošiljali po vsem svetu, od Chicaga do pacifiške obale, od Brazilije do Vietnama. Hkrati z industrializacijo je potekal tehnološki napredek; Siemens je izumil dinamo, Bell je odkril princip telefonije in okrog leta 1890 je Marconi izpopolnil brezžično telegrafijo. V Nemčiji je Daimler skonstruiral prvi eksplozijski avtomobilski motor. Pet let pozneje je prvič poletel Clément Ader. V Franciji sta brata Lumière leta 1895 izumila »gibljive slike« in že leta 1896 so v Parizu odprli prvi kinematograf.

6

7

11

12

Državne razstave, organizirane zato, da bi ljudje spoznali nove industrijske tehnike, so se spremenile v »svetovne« in spodbujale mednarodno trgovino.

Sčasoma so postale pravi romarski kraji, posvečeni napredku. Prvo so odprli leta 1851 v Londonu, nato je Francija po letu 1855 organizirala serijo briljantnih svetovnih razstav, med katerimi sta bili najrazkošnejši razstavi leta 1889 in 1900.

V osemdesetih letih se je razmahnilo socialistično gibanje in spodbudilo željo po izboljšanju življenjskih razmer. Pri tem so sodelovali tudi umetniki in se lotevali oblikovanja vsakdanjih predmetov, od plakata do nakita, od oblačil do pohištva. Z idejo o umetnosti za vsakogar so poskušali doseči spravo med umetnostjo in družbo.

V Bruslju je Victor Horta za Socialistično stranko postavil Maison du peuple, a večinoma je imelo od novega zanosa korist na novo obogatelo meščanstvo.

V Glasgowu je Charles Rennie Mackintosh (1868-1928) ustanovil umetnostno šolo, živahna centra umetnostnega dogajanja sta postala tudi Weimar in Barcelona.

Razlike med »visoko umetnostjo« in »uporabno umetnostjo«, med »umetnostjo« in »tehniko« so se začele manjšati. Kot sinteza vseh umetnosti naj bi nastala celostna umetnina (Golob, 2003).

8

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

8

10

9

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

HISTORICIZEM

V želji po ohranitvi zgodovinskih arhitekturnih mojstrovin so arhitekti v obdobju romantike začeli obnavljati spomenike in dokončevati nedokončane zgradbe. Londonski parlament združuje značilnosti stavb v drugih krajih in časovno oddaljenih dobah, kar sicer spada v pojem historicizma. Podobno velja za Dunajsko Dvorno gledališče (Burgtheater), ki je neorenesančno, SacréCoeur v Parizu pa cerkev v neobizantinskem slogu. V Angliji Kraljevski paviljon odseva neoindijski slog, medtem ko sta Pariška opera in Rijksmuseum v Amsterdamu sinteza različnih slogov (Golob, 2003).

13

ART NOUVEAU, SECESIJA IN MODERNA

14

16

17

15

18

Začelo se je gibanje mladih umetnikov, ki so se uprli dolgi tradiciji klasicizma in akademizma. Ustanovitelj secesijske skupine umetnikov je bil Gustav Klimt (1897. leta). Ostali predstavniki so bili še Otto Wagner (Plečnikov učitelj), Olbrich in Hofman. Zgradili so secesijski razstavni prostor na Dunaju (arhitekt Olbrich), kjer so skupaj razstavljali pod istim idejnim konceptom. Vse zvrsti umetnosti so združevali v celoto. Gibanje se je razvilo v zelo dekorativen slog pod skupnim imenom Art Nouveau in se je najbolj odražalo na področju umetne obrti (stekleni izdelki, nakit), pohištva, notranje opreme, video pa je bilo tudi v arhitekturi, slikarstvu in kiparstvu. Oživilo se je ročno delo in pomen unikatnih izdelkov.

Arhitekti so oblikovalio celotno stavbo, interierje s pohištvom vred, majhnimi detajli, lučmi, stikali, obešalniki, velikokrat so oblikovali celo poslikave in kipe.

Hiše so postale umetnine, z individualnim izrazom in nezamenljivim karakterjem. Spremenilo se je načrtovanje tlorisov in celotno dojemanje volumna in prostora.

Victor Horta je po sedem letnem trudu udejanjil svoje poglavitne ideje v: - modernizaciji tlorisa s postavitvijo stopnišča v sredino hiše - uporabi železa v stanovanjski arhitekturi, pri čemer spajanje in kovičenje ni skrito, kar je do tedaj veljalo le v industrijskih zgradbah - prevladi krivulje, s tem da je “vse hvalnica vibasti liniji, za katero je našel navdih v rastlinskem kraljestvu. Nekakšne ovijalke ali vitice vinske trte, kot bič usločene linije, se združujejo v vrtince, ki se gibljejo v različnih smereh. Detajli stopniščne ograje, stebrički, prečniki in kovinski elementi, ki jih podaljšujejo, so usklajeni v prekipevajočem gibanju. Isti rastlinski motivi se vijejo tudi po talnih mozaikih in plezajo po stenskih slikarijah” (Golob, 2003, str.232).

V srednjeevropskem prostoru ta slog imenujemo secesija. Najbolj se je razvil v centrih kot so Dunaj, Praga in Budimpešta.

V Ljubljani imamo precej secesijske arhitekture, saj so po potresu 1895 veliko gradili, se pa slog ni zelo prijel med bolj konservativnimi, manjšimi mesti.

Med velike arhitekte in oblikovalce art nouveau-ja štejemo tudi španskega umetnika Gaudija (park Quell v Barceloni…) (Režun, 2000).

19

20

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

Osnova je organska linija…Secesijska dekoracija spominja na vodne rastline, ki se ovijajo in razraščajo proti vrhu… (Režun, 2000).

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

9

SECESIJSKA ARHITEKTURA V SLOVENIJI V Sloveniji se je secesijska arhitektura razvijala vzporedno z dunajsko. Potres leta 1895 v Ljubljani je napravil veliko prostora za nove secesijske zgradbe.

Večina jih je bila zgrajena med letoma 1901 in 1909. Tako je v Ljubljani nastalo več deset secesijskih zgradb.

Najpomembnejše secesijske stavbe se nahajajo v centru mesta, ob Miklošičevi ulici in okolici sodne palače.

Secesijski slog se izraža bolj na fasadah, ornamentih, zaključkih streh, dvignjenih čelih, kot tudi na notranjih zasnovah. Večinoma so gradili najemne stanovanjske stavbe, ki so imele velika okna v dnevnih in reprezentančnih prostorih, fasade pa so razgibali tudi s pomolnimi okni, balkoni in pokritimi terasami.

21

22

Prva prava secesijska arhitektura v Ljubljani je Zmajski most, oblikoval pa ga je Jurij Zaninović.

Prvo pravo secesijsko fasadno okrasje je v Ljubljani in v Sloveniji uresničil arhitekt Maks Fabiani. Bil je eden od utemeljiteljev moderne arhitekture na Dunaju, njegovo delo pa se pozna tudi v Ljubljani, kjer je avtor vzorčnih secesijskih stavb, kot so: Krisperjeva hiša, Dekliška šola na Levstikovem trgu, Šentjakobsko župnišče, dekliški licej Mladika, Bambergova hiša, Hribarjeva hiša, napravil pa je tudi načrt za Miklošičev park in izdelal popotresni regulacijski načrt.

V secesijskem slogu ali po navdihu secesije so ustvarjali tudi: Leopold Theyer, ki je bil profesor na graški obrtni šoli in je avtor Kresije in Filipovega dvorca.

- Josip Vancaš, hrvaško-madžarski arhitekt, se je podpisal pod palače Ljudske posojilnice in Mestne hranilnice ter modernega hotela Union.

- Friedrich Sigmundt, graški arhitekt, je avtor načrtov za prvo veleblagovnico (Urbančevo hišo).

- Ciril Metod Koch, domači arhitekt, je zasnoval nekaj najemniških stanovanjskih hiš med Slovensko in Miklošičevo cesto (Hauptmanova hiša, Čudnova hiša, stanovanjski stavbi Kmečke posojilnice).

- Arhitekt Ivan Vurnik in njegova žena, slikarka Helena, sta avtorja v odmevih secesije oblikovanih Zadružne gospodarske banke in Sokolskega doma na Taboru.

- Dunajski arhitekt Aleksander Graf je avtor ljubljanske Drame, sicer predstavnice art nouveau-ja in ima tudi secesijske elemente.

- Arhitekt Karl Brünnler je projektiral Drofenigovo hišo na Mestnem trgu.

Leta 1920 je v Ljubljani v okviru tehnične fakultete nove univerze ustanovil arhitekturni oddelek. Prvi profesor arhitekture je bil Ivan Vurnik, kasneje se mu je pridružil tudi Jože Plečnik in tako smo po njuni zaslugi Slovenci dobili tako imenovano ljubljansko arhitekturno šolo. (Wikipedija (online), 2016)

10

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

25

23

27

24

26

28

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

2.1.1

UMETNOST NA PRELOMU 19. IN 20. STOLETJA

Umetniki so skušali oblikovati javni okus s številnimi razstavami v Kvadratnem salonu v Louvru. Ime salon se je ohranilo tudi po letu 1857, ko so se razstave premestile v novo zgrajeno Palačo industrije. Vsakoletne medalje Salona niso bile samo priznanje nagrajenim slikarjem, ampak so jim odprle vrata na trg. Na Napoleonovo pobudo so ustanovili “Salon zavrnjenih”, kjer so dobili prostor mladi slikarji, kot je Renoir, Cézanne, Guillaumin, Monet, Manet in drugi.

“Impresionisti so zagovarjali slikanje po naravi. Oljnate barve v tubah, nov izum, so jim omogočile delo na prostem. Minljivost časa in svetlobe jih je očarala in želeli so v slike ujeti to neoprijemljivost. Impresionisti so v praksi uporabili optične zakone o svetlobi, barvi in vidu, ki so jih odkrili fiziki.

Chevreul, Maxwell in Young, in spremenili način izdelovanja barvnih mešanic. Barv niso več kombinirali na paleti, marveč so na platno polagali lise čim bolj čistih barv: tako govorimo o »optičnem« mešanju” (Golob, 2003, str.

219).

29

30

32

35

33

31

34

36

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

“Največjega kiparja Augusta Rodina sodobniki niso razumeli. Pri njem se oblike razvijajo od znotraj navzven, s takšnim načinom je hotel ujeti življenje v njegovih najbolj bežnih pojavih. Njegova dela so polna izboklin in vboklin.

Igra svetlobe, ki se lovi vanje, ustvarja iluzijo življenja. Ta način ga približuje impresionistom” (Golob, 2003, str. 218).

Postimpresionizem je ime za vrsto umetniških gibanj, ki se oddaljijo od impresionizma. Največji umetniki, ki so zaznamovali ta čas, so Vincent Van Gogh, Paul Gaugin in Paul Cézanne. Van Gogh je predhodnik ekspresionizma, Cézanne pa predhodnik kubizma. Gaugin je bil pionir moderne umetnosti, iskalec pristnega načina ustvarjanja. Henri de Toulouse Lautrec slika telesa v gibanju (Golob, 2003).

V Sloveniji so bili umetniki, enako kot v arhitekturi, zelo povezani z umetniško sceno na Dunaju, v Pragi, Parizu in Muenchnu, kjer so se v večini šolali tudi pri naših umetnikih. Ivana Kobilca, Rihard Jakopič, Matija Jama, Matej Sternen, Ivan Grohar, Ferdo Vesel, Lojze Dolinar so le nekateri izmed vrhunskih umetnikov, ki so razstavljali po Svetu in Slovenijo seznanili z novim tokom.

Za časa svojega življenja so bili, tako kot vsi napredni na naši zemlji, večinoma prezrti. Čas je pokazal, da lahko brez najmanjšega dvoma stojijo ob največjih, bolj poznanih svetovnih umetnikih.

37

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

11

2.2

RAZVOJ VIL V SLOVENIJI IN TUJINI

Vila je razkošno grajena hiša z vrtom (SSKJ). Tej oznaki lahko po avtorju Jamesu S. Ackermanu dodamo še užitek. Ta lastnost ločuje vilo od drugih zvrsti arhitekture, kot so kmečke stavbe, industrijske zgradbe ter javni in sakralni objekti. Vsem omenjenim stavbam je skupno to, da se spreminjajo v skladu z vlogo in vplivom politike, industrijskega razvoja ali značilnosti verskih obredov, medtem ko osnovni program vile ostaja nespremenjen že tisočletja (od rimskih vil naprej).

Vzrok za stalnost je osnovna potreba, ki jo vila zadovoljuje, ta potreba pa ni materialna, temveč psihološka. Uteleša namreč želje lastnika, ki jih arhitekt materializira v skladu s svojo domišljijo in vedenjem. Vila je torej arhitekturni tip, ki neposredno odseva način življenja in filozofijo naročnika, bodisi da stoji kot eno ali dvodružinska stavba v vrtu ali parku mestne ali primestne četrti bodisi kot podeželska vila. Slednja z veduto, izpostavljeno lego zunaj urbanih celot sooblikuje kulturno krajino. (Torkar in Leben, 2002)

RAZVOJ VIL NA SLOVENSKEM

Pozna moderna industrializacija in pomanjkanje domačih arhitektov sta bila glavna razloga, da se je gradnja vil v Sloveniji začela šele v 19. stoletju. Številne prve vile so imele tako pridih tujih kultur in historicizma. Na Primorskem, kjer se je gradnja vil začela najprej, je to še posebej opazno, saj vile posnemajo značilnosti italijanskih gradov. V osrednji Sloveniji (vključno z Ljubljano) se je gradnja predmestnih vil pričela šele konec 19. stoletja, saj so meščani rajši kot na obrobju mesta prebivali v mestnem središču. V drugih delih Slovenije so se družinske vile gradile predvsem na območjih z zdravilišči.

38

39

40

41

Slovenska narodna zavest se je pričela prebujati pred prvo svetovno vojno, kar se je odražalo tudi pri vključevanju narodnih značilnosti v gradnjo vil. V tem času je historicizem začela izpodrivati secesija. Bogati meščani so začeli množično graditi vile na obrobjih večjih mest, kje so začele nastajati četrti družinskih hiš. To je bilo še posebej opazno po ljubljanskem potresu leta 1895, ko je država zagotavljala ugodna posojila (Prevolšek, 2013 v Terlikar, 2015).

Med obema svetovnima vojnama je imel velih vpliv na arhitekturo vil Plečnik, ki je reinterpretiral klasični jezik in elemente za potrebe današnjega časa (Terlikar, 2015). Od tujih arhitektov, ki so imeli pomemben vpliv, pa je bil najbolj poznan Le Corbusier.

Po drugi svetovni vojni so vile gradili izključno za vladajoči sloj, medtem ko se individualne družinske vile niso več gradile. Primer take vile je Vila Bled, ki so jo po Glanzovih načrtih zgradili za Tita.

V 60-ih letih 20. stoletja so se začeli uveljavljati mlajši arhitekti, učenci Edvarda Ravnikarja, ki so prevzeli modernistične, predvsem skandinavske vzore. Vile takratnega časa so bile atrijske zgradbe, pri katerih je bila opeka vidna, imele pa so lesene obloge.

Sodobne vile na Slovenskem nimajo enotnega stila, ampak predstavljajo različne vplive z vsega sveta. Uporabljeni so sodobni materiali, imajo čiste

12

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

ploskve, dobro premišljena pa je tudi umestitev v izbrano okolico (Terlikar, 2015).

ZASEBNE VILE

42

43

Razvoj trgovine in industrije v drugi polovici 19. stoletja je pospešil tudi uvajanje novosti na drugih področjih, na primer v stavbarstvu. Meščanstvo je zahtevalo nov način zidave, nove krasitve hiš. Porajal se je nov okus, odvisen od tistega, kar so posamezniki videli v večjih mestih, tako na Dunaju kot v Gradcu, Celovcu, Trstu. Gre torej za osebni prestiž, za nov individualni koncept meščanskega življenja. To je najbolj vidno na stavbnih fasadah, v razdelitvi prostorov v hišah (vpeljava kopalnice po prelomu stoletja) ter novi stavbni obliki, posebnosti individualističnega duha obogatelega meščanstva v vilah. Vile so na zunaj kazale podobo pomanjšanih palač in gradičev z urejeno okolico.

Stare meščanske hiše, ki so bile locirane v središčih mest, so poleg stanovanja neločljivo povezovale tudi trgovske lokale ali obrtne delavnice.

Nasprotno so, z redkimi izjemami, vile gradili na robu mest, predmestij in bližnji okolici. Tako najdemo izbrane vile sredi zelenja, med travniki, gozdovi in polji. To so bile običajno enodružinske hiše, namenjene mirnemu družinskemu življenju, pri čemer sta bili družinsko dogajanje in poslovno delovanje strogo ločeni. Večina vil je bila namenjenih stalnemu bivanju. Nekatere pa so bile zgrajene za občasno bivanje, kar pomeni za preživjanje počitnic in drugih prostih dni (Torkar in Leben, 2002).

JAVNE VILE (KOPALIŠKE)

44

45

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

Za popotnike predindustrijske dobe – romarje, uradnike, rokodelske pomočnike, umetnike in izobražence ter številne trgovce in prekupčevalce – je bilo značilno, da so potovali, ker je bilo to za njih potrebno oz. obvezno.

S prehodom v industrijsko dobo pa so začeli ljudje potovati zato, da bi spoznali nove kraje, se kaj naučili, pa tudi spočili ali okrevali. To je bil pričetek »modernega« turizma. Še vedno je potovala le manjšina ljudi, vendar pa je naporno potovanje močno olajšal razvoj železniškega omrežja, ki je prečkalo slovensko ozemlje in prišlo do Trsta leta 1857.

V drugi polovici 19. stoletja se je razcvetel obmorski turizem na tako imenovani avstrijski rivieri, v notranjosti dežele pa gorski in zdraviliški (kopališki) turizem. Počitniška potovanja z daljšim bivanjem ob morju so bila dolgo domena zgolj zelo premožnih.

Nekoliko manj premožni meščani pa so se predvsem v poletnem času podali na podeželje, kjer so prosti čas preživljali v okolju, nasprotnem od delovnega – mestnega. V poletnem času je mestno okolje postalo vroče, zatohlo in nezdravo. Tako so si nekateri meščani poleti umaknili v najete ali celo lastne podeželske vile, manj premožni pa so se odpravili k sorodnikom na podeželje, ali pa so se zatekli v zdraviliško-kopališke komplekse, ki jih je bilo na območju Slovenije kar nekaj. S povečanjem povpraševanja po takšnih vrstah turizma so se pojavile javne vile za goste, ki so poleg nastanitvenih možnosti ponujale tudi restavracije, čitalnice, prostore za umirjeno zabavo, urejena sprehajališča, parke in vrtove (Torkar in Leben, 2002).

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

13

14

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

3

MAKROLOKACIJA

3.1

ZGODOVINA MARIBORA

3.2 3.2.1

RAZVOJ MLADINSKE ULICE PRIKAZ FREIDRIGERJEVIH VIL NA MLADINSKI ULICI IN OKOLICI

3.3

ARHITEKT FRITZ FRIEDRIGER

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

15

3.1

ZGODOVINA MARIBORA

NASTANEK

Maribor je nastal na mestu nekdanje manjše rimske naselbine, ob prehodu čez Dravo in ob križišču poti med Celjem, Ptujem in Virunom.

Prva omemba se pojavi leta 1164, in sicer kot naselbina pod gradom na Piramidi. Leta 1209 je naselje dobilo tržne pravice in 1254 je prvič omenjeno kot mesto. Med leti 1255 in 1275 je mesto dobilo rombasto obzidje, s stranicami dolgimi okoli 500 metrov ter Koroškimi, Ulrikovimi ter Dravskimi vrati.

Postavitev vrat je posledično vplivala na razvoj ulic in spremembo prometnega režima. Pri prvi večji mestni prenovi med leti 1548 in 1562 je mesto dobilo še štiri bastije, ki so bile namenjene zaščiti dostopa do vrat (Perše, Premk in Zanoški, 2013).

18. STOLETJE

Na večje spremembe mesta so vplivali predvsem požari, ki so prizadeli današnje območje centra. Leta 1775 je mesto dobilo nov most, namenjen težkemu prometu. V tem obdobju so se razvijala tudi predmestja. Iz malega trga pred Koroškimi vrati se je počasi razvilo Koroško predmestje. Proti koncu stoletja se je na tem območju pojavilo novo mestno pokopališče ter vojaško vežbališče (Perše, Premk in Zanoški, 2013).

19. STOLETJE

V prvi polovici 19. stoletja so podrli večji del mestnega obzidja in večino mestnih vrat. Franciscejski kataster iz leta 1824 je pomembneje opredelil mesto in njegove meje s predmestji, leta 1845 pa je mesto sprejelo prvi zazidalni načrt.

Iz svoje podeželske, skorajda srednjeveške zaspanosti, se je mesto začelo prebujati šele v sredini 19. stoletja.

16

Z otvoritvijo železniške proge Gradec – Celje (prvi vlak je po njej zapeljal 2. junija 1846) se je v mestu začel hiter razvoj industrije. Mesto se je začelo širiti, posledično pa se je povečal tudi promet (Preteklost, 2016). Premoščanje Drave je v začetku 20. stoletja postajala vedno večja želja in potreba mesta. Otvorili so ga leta 1913 (današnji stari most) (Prelomnice v zgodovini Maribora, 2016).

46

Konec 19. stoletja so se v Mariboru vedno močneje izražala nacionalna nasprotja med Nemci in Slovenci. Na eni strani je bila nemška skupnost, kamor so se prištevali meščani, ali pa so jih v ta krog prištevali drugi. Nemci so bili številčnejši in, kar je bilo še pomembneje, premožnejši, posledično pa je bil večji tudi njihov vpliv v političnem življenju, kar je vplivalo na javno življenje in navsezadnje tudi na kulturno dogajanje v mestu. Na drugi strani pa je bila slovenska skupnost, ki si je že vse od sredine 19. stoletja prizadevala pridobiti veljavo, pridobiti lastne institucije, se udejstvovati (še posebej) v kulturnem življenju ter si izposlovati močnejšo in bolj enakopravno pozicijo v mestu. Vse skupaj je vodilo v napeto nacionalno stanje, ki je postajalo v javnem življenju vedno bolj opazno, sicer pa v zasebnem življenju mesto ni bilo striktno ločeno na pol – na Slovence in Nemce (Perše, Premk in Zanoški, 2013).

47

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

48

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

SADJARSKO-VRTNARSKA ŠOLA

VILA TRANSILVANIA LANGERJEVA VILA POKOPALIŠČE VOJAŠKO VEŽBALIŠČE SAMOSTAN ŠOLSKIH SESTER BARONIČINA HIŠA

V letih na prelomu iz 19. v 20. stoletje je na pobudo takratnih županov, inženirja Aleksandra Nagyja ter njegovega naslednika, dr. Ivana Schmidererja, Maribor doživljal pomemben razvoj.

Nagy (župan med leti 1886-1902) je izboljšal higienske razmere v mestu, dal asfaltirati pločnike, naročil ureditev nasadov in leta 1902 zgradil mestni vodovod. Schmiderer (župan med leti 1902-1919) pa je začel z elektrifikacijo Maribora, v ta namen je bila zgrajena hidroelektrarna Fala. Za čas njegovega županovanja je bil zgrajen tudi nov državni most (današnji Stari most) (Perše, Premk in Zanoški, 2013).

Po izgradnji železnice, posledičnim povečanjem prometa in razvojem industrije pa se je pojavila potreba po širitvi mesta. Premožnejši meščani so si v predmestjih začeli graditi vile, manj premožni pa so stanovali v novih četrtih, bližje tovarnam.

V tistem času se je v Mariboru, na takratnem območju Koroških vrat, gradila četrt vil, kjer so si premožnejši meščani postavljali eminentne stanovanjske hiše. Bile so zadnji dosežki takratne tehnike, arhitekture in mode pod vplivom Dunaja.

Njihovo vizualno podobo so krojili nekateri domači stavbni mojstri, občasno pa tudi tuji arhitekti z vseh koncev monarhije. V tem času se je v mesto priselil arhitekt Fritz Friedriger, ki je z izvedbo skoraj stotih projektov širom mesta in svojim slogom pomembno pripomogel k videzu celotnega mesta.

Starost objektov v območju Koroških vrat se zmanjšuje od vzhoda proti zahodu, se pravi, da je območje, bližje staremu mestu, najstarejše, proti zahodu pa mlajše. Del najstarejših hiš izpred prve svetovne vojne se nahaja ob današnji Mladinski ulici ter prečno nanjo. Območje je bilo kasneje dopolnjeno z mlajšimi objekti – nekateri so bili zgrajeni v času med obema vojnama, večina pa po drugi svetovni vojni (Perko, Zanoški in Zrim, 2004/2005).

Območje Mladinske ulice (in njena neposredna okolica) se ponaša z vilami Fritza Friedrigerja, Maksa Czeikeja, Staneta Lovšeta, Ubalda Nassimbenija, Jelenca in Šlajmerja, Rudolfa Kiffmanna, Borisa Pipana, Černiča, Vrabla in Viktorja Accetta (Perše, Premk in Zanoški, 2013).

49

50

51

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

52

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

17

RAZVOJ MLADINSKE ULICE

Ob severozahodnem robu starega mestnega jedra Maribora, na področju Koroških vrat, se ob Mladinski ulici razprostira športni park Ljudski vrt, z novim nogometnim stadionom, pokrito športno dvorano in teniškim igriščem.

3.2.1

PRIKAZ FRIEDRIGERJEVIH VIL NA MLADINSKI IN OKOLICI

MERILO

1:1500

VILA LANGER

LEGENDA

53

FRIEDRIGER OZEMLJE FREIDRIGERJEVIH VIL CZEIKE

Obe imeni, Ljudski vrt in Mladinska ulica, izhajata iz še danes ohranjene stavbe, imenovane po njenem prvem lastniku, in se zato imenuje Vila Langer.

Mladinska ulica

Prvotno stavbo je dal zgraditi leta 1843 posestnik in industrijalec Josep Langer (1787-1851) za svojo letno rezidenco. Vila je prvotno stala sredi polja, v bližini mestnega pokopališča in je bila obdana s parkom, urejenim v svobodnem krajinskem oz. angleškem slogu, s skupinami domačih in eksotičnih dreves ter vijugastimi peščenimi potmi. Zasnova vile se je povsem prilagodila zasnovi parka. Na južni strani vile sta bila (ob odprti klasicistični stebrni lopi) na obeh straneh dva velika prostora za vzgajanje in prezimovanje eksotičnih rastlin, ki sta bila proti parku odprta z velikima zastekljenima površinama (spodnji sliki).

54

18

54

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

59

60

Vilharjeva ulica

56

Po tragični smrti edinega sina je Joseph Langer, predvidoma pod vplivom razsvetljenega plemstva in zgradb, kot sta bila dunajska Prater in Augarten, v oporoki izrazil željo, da bi bil njegov park ob vili dostopen vsem meščanom Maribora za oddih in razvedrilo. Zato je njegova vdova Katarina, leta 1874, park z vilo prodala Mestni občini Maribor. Takrat so kompleks (pod vplivom ideje o ljudskih vrtovih za počitek, izobraževanje in vzgojo urbanega prebivalstva) poimenovali Ljudski vrt (nemško Volksgarten) in ga kot rekreacijski, prireditveni, veselični in športni prostor odprli za javnost. Zato se je tudi ulica, ki je potekala od starega mestnega jedra mimo vile Langer in parka, imenovala Volksgartenstrasse (Prelovšek, idr., 2013).

53 VILA LANGER

55

Kajuhova ulica

3.2

57

58

Kamniška ulica

55

56

57

58

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

Vr VILA TRANSILVANIA ba

ns

61

62

63

64

ka

Na koncu te ulice je kasneje nastala tudi obravnavana Vila Transilvania. Maribor je tako poleg mestnega parka pridobil drugo pomembno javno parkovno površino.

uli

ca

Leta 1901 so ob parku uredili prva teniška igrišča v Mariboru. Po koncu prve svetovne vojne pa so začeli na parkovnih površinah ob vili postopoma urejati razna športna igrišča. Takrat so posekali tudi večino dreves. Okoli leta 1925 so jugovzhodno od vile, v vzhodnem delu parka, zgradili nogometno igrišče s pokrito leseno tribuno. S preureditvijo iz parkovnih površin v športne je vila izgubila svoj pomen.

Zato se je Mestna občina odločila, da stavbo preuredi za novo namembnost, v dnevno zavetišče za otroke. Po načrtih Maksa Czeikeja, ki je svoje delo v Mariboru začel pri Fritzu Friedrigerju, so stavbo vile dvakrat (1926 in 1931) preuredili ter nadzidali prvo nadstropje. Povečano stavbo, s spremenjeno zunanjo podobo, so poimenovali Mladinski dom (Prelovšek, idr., 2013).

Kajuhova ulica

Mladinska ulica

Kmalu po razglasitvi države SHS so več ulic v Mariboru zaradi nemških imen preimenovali. Tako je leta 1919 Volksgartenstrasse dobila ime Koroščeva ulica, kasneje pa je po mladinskem domu dobila novo ime, ki ga nosi še danes - Mladinska ulica. (Prelovšek, idr., 2013).

Fritz Friedriger je leta 1894, ob tedanji Volksgartenstrasse, skupaj s svojim takratnim družabnikom Robertom Schmidtom, postavil svojo delavnico in skladišče. Tudi izbira te lokacije je botrovala, da je Friedriger načrtoval in postavil lepo število vil v tem območju.

Zgolj ob Mladinski ulici lahko najdemo kar enajst stavb, katere je načrtoval in izvajal.

Kamniška ulica

59

60

61

62

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

63

64 VILA TRANSILVANIA

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

19

3.3

ARHITEKT FRITZ FRIEDRIGER

Fritz Friedriger je bil arhitekt, ki je pred dobrim stoletjem pomembno zaznamoval podobo Maribora. Kljub njegovemu pomembnemu doprinosu k videzu mesta je zaradi njegovega izvora njegovo ime skoraj utonilo v pozabo.

O njem ni dosti znanega. Izhajal je iz nemško govoreče družine iz Transilvanije, kjer se je rodil leta 1859. Šolal se je pri profesorju Theophilu Von Hansenu, ki je bil veliko ime dunajske arhitekture, avtor projekta dunajskega Ringa. Svojo kariero je Friedriger začel v Budimpešti, kjer je, po priporočilu svojega profesorja, z madžarskimi grofi sodeloval pri izgradnji Budimpešte.

Od tam je kot gradbenik, stavbenik in arhitekt leta 1894 prišel v Maribor.

Predpostavljamo da zato, ker je bil Maribor v tistem času nemško govoreče mesto. Bil je prvi akademsko šolan arhitekt v Mariboru. Leta 1897 sta z družabnikom ustanovila stavbno podjetje (Schmidt & Friedriger), pridobila koncesijo za opravljanje dejavnosti in začela graditi.

Friedriger je načrtoval slogovno dovršene stanovanjske vile in javne objekte, ki so mestu vdihnili svetovljanski pečat takratne evropske arhitekture, posvetil pa se je tudi urejanju mesta. Njegov slog je pomembno zaznamoval mesto vse do začetka druge svetovne vojne.

V Mariboru se je uveljavil kot arhitekt, ki je izvajal naročila za meščane (večina njegovih del je s tega področja). Poleg vil je gradil najemne stanovanjske stavbe in, zanimivo, tudi hiše za manj premožne na Taboru. Javnih naročil v mestu ni dobival zaradi slabih odnosov z gradbenim uradom, nekaj pa jih je dobil zunaj mesta – npr. naročilo za stavbo hranilnice v Slovenski Bistrici.

V letih 1901/1902 se je začela opažati sprememba v njegovem načinu risanja načrtov, ki so takrat postali bolj secesijski, začel je uporabljati moderne črke tistega časa, drugačen način dekoriranja, umeščanja perspektiv v okolje, itd.

Sklepamo, da je v tistem času v njegovem ateljeju deloval mlad študent, Max Czeike, ki je z Dunaja prinesel nov, modernejši pogled na arhitekturo – secesijo. Pravimo, da je Fritz Friedriger postal predstavnik mariborske secesije.

Takrat je nastala Baroničina hiša, ki je (poleg Friedrigerjeve Vile Transilvanie na takratnem robu mesta) najlepši primer mariborske secesije.

20

65 opraviti med počitnicami, kot si predstavljajo občinski svetniki. V odboru morajo biti strokovnjaki, od gradbeništva, do sanitarnih in pravnih zadev.«

V prvih letih 20. stoletja je bil izvoljen kot mestni svetnik v mariborski občinski svet in začel odgovorno sodelovati pri urbanizaciji Maribora. Začeli so se pogovori okoli premoščanja Drave. Friedriger je skupaj z Eugenom Fassbenderjem, znanim dunajskim arhitektom, izdelal predlog projekta, ki pa ga je mestni svet zavrnil zaradi »premegalomanskosti in vnašanja potez velemesta v njihovo skromno mesto,« ter urejanje prostora prepustil mestnim uradnikom. Po tej odločitvi je Friedriger javno odstopil s časopisnim člankom:

Maribor se je leta 1918 po koncu prve svetovne vojne skorajda čez noč sloveniziral, kar je pomenilo popolnoma nove razmere. Friedriger je začutil negativnost, nastrojeno proti njemu kot Nemcu, zato je leta 1920 prodal svojo Vilo Transilvanio ter se preselil v Graz, kjer je umrl leta 1922.

»Maribor potrebuje novi stavbni red, ki bo spodbudil razvoj, vendar ta ne bo sam po sebi rešil vseh težav, kot si predstavljajo nekateri v občinskem svetu.

Red mora določiti način zidave, zemljišča za cestne poteze, gradbene črte, nivelete in potek kanalizacije. Regulacijski načrt naj pripravijo strokovnjaki, najbolje na podlagi javnega natečaja. Za to je potreben čas, tega ni mogoče

Po njegovem odhodu je, preden so se izšolali prvi slovenski arhitekti, vodilno mesto v mariborski arhitekturi zavzel njegov, sprva vajenec, kasneje pa tudi partner v podjetju, češki Nemec, Max Czeike (Fritz Friedriger in Maribor, 1999).

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

V času svojega delovanja v Mariboru je napravil skorajda 100 objektov po mestu, kar predstavlja nepojmljivo količino dela v tako kratkem času.

66

67

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

4

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

MIKROLOKACIJA

4.1

OPIS LOKACIJE

4.2

PREDSTAVITEV VILE TRANSILVANIE IN NJENEGA RAZVOJA

4.3

FRIEDRIGARJEVI NAČRTI VILE

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

21

4.1

OPIS LOKACIJE VILE TRANSILVANIE

Vila Transilvania je bila leta 1910 zgrajena na koncu takratne Volksgartenstrasse, sedaj Mladinske ulice v Mestni občini Maribor.

V času izgradnje vile, torej pred prvo svetovno vojno, je bila vila umeščena prav na rob mesta, sredi polj in travnikov, ob ulici, ki je vodila v bližnje naselje Kamnico. Na celotnem območju Koroških vrat je bilo takrat, v primerjavi s sedanjostjo, pozidanih le desetina objektov.

Objekt je umeščen med dve ulici, Mladinsko in Vrbansko, ki se stikata pod kotom 45º in tvorita nekakšen pomol na robu mesta. Zaradi poteka ulic se na južni strani zemljiške parcele, na kateri je lociran vrt, meja zalomi. Na prelomu linije je arhitekt spretno postavil vrtni paviljon in s tem rešil moteč lom ravne ograje.

68

4.2

69

OPIS VILE TRANSILVANIE IN NJEN RAZVOJ

IZKAZNICA

Ime: Vila Transilvania Naslov: Mladinska ulica 45 Občina: Mestna občina Maribor Pošta: 2000 Maribor Parcela: 457/0 Katastrska občina: 658 – Koroška vrata Evidenčna številka enote NKD: 6162 Etažnost: K+P+N+M Vilo Transilvanio je zase in svojo veliko družino načrtoval in realiziral arhitekt Fritz Friedriger. Vila v vseh pogledih nedvomno predstavlja vrhunec najzrelejšega obdobja njegovega ustvarjanja. Do najmanjšega detajla premišljeno in slogovno enotno izoblikovana je tudi vsa notranja stavbna oprema in pohištvo. V spomin na svojo domovino in prednike jo je poimenoval Vila Transilvania (Lombergar, 2009).

Vila je zasnovana kot enodružinska hiša, ki ima poleg pritličja in nadstropja še delno vkopano klet in manjši prostor v mansardi. Vila je zasnovana tako, da vsa razmerja, tako zunanje dimenzije kot tlorisna razporeditev prostorov, sledijo zlatemu rezu oz. naravnemu razmerju. Osnovno razmerje razgibanega volumna kocke bogati manjši izmik na jugu, iz nadstropja dostopen balkon na jugozahodu ter veranda, ki je utopljena na nasprotnem, jugovzhodnem vogalu in predstavlja vhod v objekt z vrta.

Glavni vhod, katerega portalni okvir krasijo unikatne, v novem baroku oblikovane štukature, ki se ujamejo pod volutno sklenjenim zatrepom, je tlorisno usmerjen na severno stran, proti Mladinski ulici. Na isti fasadi je v prvem nadstropju umeščen tudi tabelni relief, ki prikazuje obrtnike in graditelje na levi strani (med njimi je upodobil tudi sebe z zidarsko žlico v desni roki in

22

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

70

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

opeko, pod katero se je podpisal, v levi roki) ter umetnike na desni. Na sredini je kraljica - arhitektura, ki povezuje obe zvrsti poklicev, kar predstavlja vrnitev ideje o vključevanju umetnosti v stavbe.

Pod napuščem je na treh straneh vile lepo oblikovano, simetrično prepleteno okrasje v ometu, ki s prevladujočo rastlinsko motiviko dopolnjuje tudi profilirano oblikovan zaključek nadstropne stene na mestih, kjer venec strehe »vzvalovi«. »Gibanje« napušča ter oblika strehe, ki s svojo členitvijo na položnejši – zgornji del in strmejši – spodnji del s krožno privihanim iztekom izkazuje vpliv secesijskega duha in daje vili še posebno očarljivost.

Na domala vseh elementih vile so prisotni domiselno okrašeni izdelki iz ometa, lesa in kovine, ki odražajo harmoničen splet secesije, neoklasicizma in novega baroka. Posebej velja omeniti posebno kakovostno oblikovane okenske mreže oz. košare, okrašene z rastlinskimi motivi, značilnimi za obdobje secesije (Prelovšek, idr., 2013).

NOTRANJOST

Pri oblikovanju notranjosti vile je Friedriger ohranil shemo, ki jo je razvil pri načrtovanju številnih vil. V pritličju so bili tako reprezentančni prostori, kot so: sprejemnica gostov, jedilnica in salon ter servisni prostori: kuhinja, servirnica, shramba in veranda. Iz sprejemnice se začenjajo vzpenjati razkošne stopnice v nadstropje, kjer po prvem podestu pogled zaustavi okrasna zavesa in s tem loči zasebne prostore, locirane v nadstropju, kjer sta umeščeni dve otroški sobi in glavna splanica s prehodom v loggio na jugovzhodnem vogalu vile. V nadstropju je bila locirana tudi edina kopalnica, ki je bila v tistem času že obvezni sestavni del vil. V mansardi je bila urejena le manjša soba, po vsej verjetnosti za osebje. Klet objekta, ki pokriva le del celotne tlorisne površine, je bila namenjena servisnim prostorom, kot so pralnica, kurilnica in shramba premoga.

71

Med ohranjenimi načrti in redkimi fotografijami je moč opaziti, da je bila tudi notranjost vile bogato oblikovana. Izbrano pohištvo, lesene stenske obloge, kasetiran strop in premišljeno izoblikovano stavbno pohištvo daje vtis izrednega dela, ki ga je arhitekt vložil v oblikovanje svoje vile. Predvidel in oblikoval naj bi celo stenske poslikave, ki se na žalost niso ohranile niti na fotografijah.

VRT

72

73

74

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

Vilo je obkrožal vrt, katerega oblikovanje je Friedriger zaupal svojemu sinu Wilhelmu, ki je takrat študiral krajinsko arhitekturo. Wilhelm je vrt zasnoval kot splet peščenih poti, ki jih obroblja nizko grmičevje in negovana trava pod višjimi drevesi. Peščene poti so ravno speljane ob vili, mimo kotičkov s kamnitimi mizami in klopmi, v zavetju višje raslega grmičevja. Na južnem delu vrta so se prej popolnoma ravne linije poti združile v vijugah in obkrožile ozelenjen otok pred salonskim izmikom ter priključile paviljon.

Fridrigerjev sin je na jugovzhodnem delu vrta predvidel prostor za igro, mimo katerega se je prišlo tudi do zadnjega vhoda na vrt z ulice.

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

23

4.2

FRIEDRIGERJEVI NAČRTI VILE

V diplomski nalogi izhajamo iz idejnih načrtov Fritza Friedrigerja in njegovih kasnejših načrtov za spremembo, ki jih je vložil na pristojni urad (županstvo) tik pred začetkom gradnje vile. Tudi kasnejši načrti prenove, leta 1927, so bili v veliko pomoč.

Vsa dokumentacija in načrti so pridobljeni v Pokrajinskem arhivu Maribor.

Osnovne zunanje mere objekta so preverjene na sami lokaciji, prvotna notranjost in kasnejše spremembe pa so izrisane s pomočjo pridobljenih načrtov iz PAM in fotografij, ki so jih posredovali na Zavodu za kulturno dediščino Slovenije Maribor.

Prikazani so načrti idejne zasnove iz leta 1906, ki so osnova tudi za vse Friedrigerjeve nadaljnje spremembe, podrobneje obravnavane v poglavju Posnetek stanja in analize.

75

24

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

76

77

78

79

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

80

81

82

83

84

85

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

25

4.2 .1 FRIEDRIGERJEVI NAČRTI PAVILJONA

26

86

87

88

89

90

91

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

5 5.1

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

u

OBSTOJECE STANJE VILE

5.1.1 5.1.2 5.1.3 5.1.4 5.1.5 5.1.6 5.1.7 5.1.8

POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA, RAZVOJ IN ANALIZA TLORISOV TLORIS SITUACIJE 1: 250 TLORIS TEMELJEV 1: 175 TLORIS KLETI 1: 175 TLORIS PRITLIČJA 1: 175 TLORIS NADSTROPJA 1: 175 TLORIS MANSARDE 1: 175 TLORIS OSTREŠJA 1: 175 TLORIS STREHE 1: 175

5.1.9

PREREZ A - A

1: 150

5.1.10 5.1.11 5.1.12 5.1.13

SEVERNA FASADA ZAHODNA FASADA JUŽNA FASADA VZHODNA FASADA

1: 150 1: 150 1: 150 1: 150

5.2 5.2.1 5.2.2

OPIS OBSTOJEČEGA STANJA FOTOGRAFIJE OBSTOJEČEGA STANJA - NOTRANJOST FOTOGRAFIJE OBSTOJEČEGA STANJA - ZUNANJOST

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

27

5.1.1 MERILO

28

TLORIS SITUACIJE

1906

IDEJNI NAČRT VRTA

1:250

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

1910 ANALIZA PRVOTNEGA TLORISA

1927 PREDELAVA - OBSTOJEČE STANJE 2016

MERILO

MERILO

1:250

1:250

Vr

ba

ns

ka

uli

Mladinska ulica

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

29

ca

30

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

1906

IDEJNI NAČRT

1910 PRVOTNO IZVEDENO STANJE

5.1.2

TLORIS TEMELJEV MERILO

1:175

LEGENDA MATERIALOV ZASUTJE MED TEMELJI TEMELJI ARMIRANI BETON

1910 ANALIZA PRVOTNEGA TLORISA

1927 PREDELAVA - OBSTOJEČE STANJE 2016

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

31

5.1.3 MERILO

TLORIS KLETI

1906

IDEJNI NAČRT

1910 PRVOTNO IZVEDENO STANJE

1:175

LEGENDA MATERIALOV ZASUTJE MED TEMELJI TEMELJI / OPORNI ZID SUHOMONTAŽNI ZID ARMIRANO-BETONSKI ZID

1910 ANALIZA PRVOTNEGA TLORISA

32

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

1927 PREDELAVA - OBSTOJEČE STANJE 2016

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

1906

IDEJNI NAČRT

1910 PRVOTNO IZVEDENO STANJE

5.1.4

TLORIS PRITLIČJA MERILO

1:175

LEGENDA MATERIALOV OPEČNI ZID SUHOMONTAŽNI ZID

1910 ANALIZA PRVOTNEGA TLORISA

1927 PREDELAVA - OBSTOJEČE STANJE 2016

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

33

5.1.5 MERILO

TLORIS NADSTROPJA

1906

IDEJNI NAČRT

1910 PRVOTNO IZVEDENO STANJE

1:175

LEGENDA MATERIALOV OPEČNI ZID SUHOMONTAŽNI ZID

1910 ANALIZA PRVOTNEGA TLORISA

34

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

1927 PREDELAVA - OBSTOJEČE STANJE 2016

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

1906

IDEJNI NAČRT

1910 PRVOTNO IZVEDENO STANJE

5.1.6 TLORIS MANSARDE MERILO

1:200

LEGENDA MATERIALOV OPEČNI ZID SUHOMONTAŽNI ZID

1910 ANALIZA PRVOTNEGA TLORISA

1927 PREDELAVA - OBSTOJEČE STANJE 2016

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

35

5.1.7 MERILO

TLORIS OSTREŠJA

1906

IDEJNI NAČRT

1910 PRVOTNO IZVEDENO STANJE

1:175

LEGENDA MATERIALOV OPEČNI ZID LES

1910 ANALIZA PRVOTNEGA TLORISA

36

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

1927 PREDELAVA - OBSTOJEČE STANJE 2016

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

1906

IDEJNI NAČRT

1910 PRVOTNO IZVEDENO STANJE

5.1.8 TLORIS STREHE MERILO

1:175

LEGENDA MATERIALOV POCINKANA PLOČEVINA OPEČNA KRITINA - BOBROVEC BETON

1910 ANALIZA PRVOTNEGA TLORISA

1927 PREDELAVA - OBSTOJEČE STANJE 2016

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

37

38

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

1906

5.1.9 PREREZ A - A

1910 PRVOTNO IZVEDENO STANJE

IDEJNI NAČRT

MERILO

1,02 2,09

5,73

2,57

2,09

1,41

1,02

97

1927 PREDELAVA - OBSTOJEČE STANJE 2016

2,63 1,33

2,11

2,63

1,94

1,55

8,32

8,31

1,45

1,00

2,12

2,12

2,94

2,94

1,00

82

68

68

1,94 1,45

3,95

3,95 82

1,55

8,32

8,31

1,83

1,83

2,36

2,36

2,53

2,53

1,33

2,11

4,21

4,21

5,73

2,57

1,41

97

1910 ANALIZA PRVOTNEGA PREREZA

1:150

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

39

5.1.10 MERILO

SEVERNA FASDA

1906

IDEJNI NAČRT

1:150

1910 ANALIZA PRVOTNEGA TLORISA

40

1910 PRVOTNO IZVEDENO STANJE

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

1927 PREDELAVA - OBSTOJEČE STANJE 2016

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

1906

IDEJNI NAČRT

1910 PRVOTNO IZVEDENO STANJE

5.1.11 ZAHODNA FASADA MERILO

1910 ANALIZA PRVOTNEGA TLORISA

1:150

1927 PREDELAVA - OBSTOJEČE STANJE 2016

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

41

5.1.12 MERILO

JUŽNA FASDA

1906

IDEJNI NAČRT

1:150

1910 ANALIZA PRVOTNEGA TLORISA

42

1910 PRVOTNO IZVEDENO STANJE

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

1927 PREDELAVA - OBSTOJEČE STANJE 2016

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

1906

IDEJNI NAČRT

1910 PRVOTNO IZVEDENO STANJE

5.1.13 VZHODNA FASADA MERILO

1910 ANALIZA PRVOTNEGA TLORISA

1:150

1927 PREDELAVA - OBSTOJEČE STANJE 2016

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

43

5.2

OPIS OBSTOJEČEGA STANJA

5.2.1

FOTOGRAFIJE OBSTOJEČEGA STANJA VILE - NOTRANJOST

Vila Transilvania je od njenega prvega lastnika naprej večkrat zamenjala lastništvo. V njej je bilo po neuradnih podatkih predelanih več stanovanj. Po številu tipk za zvonec in oznak priimkov bi lahko sklepali, da je bilo v vili celo sedem različnih stanovanj naenkrat.

Leta 2006 se je v zemljiško knjigo vpisal sedanji lastnik, ki je objekt izpraznil in ga pustil propadati. Vstop v vilo tudi ob številnih prošnjah lastniku ni bil omogočen.

V mesecu aprilu 2016 se je na spletu pojavil oglas, da se vila prodaja. Med redkimi slikami notranjosti vile je opaziti, da je bilo odnešeno vse pohištvo in oprema, odstranjeni so bili finalni podi in nekatera notranja vrata. V posameznih prostorih je bil odbit tudi omet. Na zunanji strani objekta je moč opaziti manjše poškodbe.

FASADA

Ometi zunanje fasade so vidno mehansko poškodovani na več mestih. Opazna so tudi mesta, kjer so v preteklosti že popravljali poškodbe ometov.

Večjih razpok na fasadi ni opaziti, kar daje slutiti, da je objekt stabilen, ustrezno temeljen in dobro grajen. Še največja poškodba je vidna na stiku med kasneje prizidano garažo in osnovnim objektom.

V preteklosti so se po fasadi razrasle plezalke, od katerih so še opazne nekatere sledi. Tudi okrasni elementi, rizoliti, sončna ura in štukature so trenutno še v sorazmerno dobrem stanju.

Največja opazna poškodba je na severni fasadi, desno od glavnega vhoda, kjer je bilo očitno pred časom večje zamakanje strehe, ki je poškodovalo del okenskega okvira in fasade. Tudi sicer je na več okenskih okrasnih obrobah opaziti poškodbe.

92

93

STREHA

Obstoječa streha v tem trenutku daje videz stabilnosti in nepremočljivosti.

Strešniki so stari in po površinski izrabi ne bodo več dolgo služili svojemu namenu. Opaziti je dve različni vrsti strešnikov (bobrovec in vlečeni zareznik), kar nakazuje na možnost, da so med zadnjo izvedeno sanacijo strehe uporabili drugo (verjetno že rabljeno) kritino.

Na več mestih je opaziti del novejšega žleba in pod njim zasilno saniran napušč. To nakazuje, da je na teh mestih v preteklosti očitno prišlo do zatekanja vode ter so se posledično izvedli zasilni ukrepi za preprečitev širjenja škode.

Najbolj opazno je že prej omenjeno zatekanje na severni fasadi, ob glavnem vhodu. Leseni napušči nad enokapnimi mansardnimi okni dajejo videz preperelosti in vlažnosti. Dimniki so v stabilnem stanju, a so potrebni obnove (še posebno dimniške kape).

STAVBNO POHIŠTVO

Vsa okna in vrata na objektu so močno dotrajana. Številna okenska stekla so razbita, odprtine pa začasno zavarovane s PVC folijami in deskami. Zunanja vrata so površinsko poškodovana. Na vratih iz verande na vrt manjka polnilo ali steklo. Znotraj objekta so, sodeč po fotografijah, nekatera vrata odstranjena ali uničena. Okenske košare v pritličju so poškodovane zaradi korozije.

Okenske police iz pocinkane pločevine so močno fizično poškodovane. Pri nekaterih oknih manjkajo okrasne košare za rože.

44

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

94

95

96

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

5.2.2

FOTOGRAFIJE OBSTOJEČEGA STANJA VILE - ZUNANJOST

97

98

99

100

101

102

103

104

105

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

45

5.2.3

FOTOGRAFIJE OBSTOJEČEGA STANJA - PAVILJON, VRT, GARAŽA, OGRAJA

PAVILJON

Vrtni paviljon je potreben celovite obnove. Na več mestih odpada omet, betonske stopnice so poškodovane. Lesena ograja je razpokana in preperela, kovinska pa korodirana. Na strehi manjka nekaj strešnikov, a je očitno za enkrat še vodotesna.

VRT

Prvotni vrt vile je bil površinsko zmanjšan na JV strani, kjer so v šestesetih letih prejšnjega stoletja postavili večstanovanjski objekt in s tem zasedli del površine vrta. Od prvotne kamnite mize je ostal le še podstavek. Večina dreves je bila posekanih in odstranjenih. Manjše pohodne poti so bile zasute. Na obstoječem vrtu raste trava in mešanica raznih plevelov.

107

GARAŽA

Garaža je bila vili prizidana po Friedrigerjevi smrti, leta 1927. Načrt je na pobudo takratnega lastnika izdelal Max Czheike. Opazna je večja razpoka med obstoječim objektom in prizidano garažo. Na terasi nad garažo je vidna večja poškodba ograje. Dovoz do garaže je zaraščen z zelenjem, kar nakazuje, da že dalj časa ni bila v uporabi.

OGRAJA

Prvotne ograje okoli objekta ni več. Vila je trenutno obdana z več različnimi ograjnimi elementi (žična mreža, kovinske prečke, leseni koli). Ob paviljonu je še viden ostanek predvidoma osnovne zidane orgaje.

106

46

108

109

110

111

112

113

114

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

6

OBNOVA VILE

6.1

STOPNJA ZAŠČITENOSTI OBJEKTA IN MOŽNI POSEGI

6.2

PREDLOG POSTOPKOV IN TEHNIK OBNOVE

6.3

REFERENČNI PRIMERI

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

47

6.1

STOPNJA KULTURNOVARSTVENE ZAŠČITE OBJEKTA IN MOŽNI POSEGI

Vila Transilvania, na Mladinski 45 (z oznako EŠD 6162) v Mariboru, je bila z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor (MUV, 1992), razglašena za umetnostni in arhitekturni spomenik.

Za vse tipe kulturne dediščine velja splošni režim (Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Maribor, 2008): - kulturna dediščina se ohranja in situ; - poleg kulturne dediščine se okoli le-te varuje tudi ustrezno veliko območja z namenom preprečitve negativnih vplivov na dediščino; - niso dovoljeni posegi ali taki načini izvajanja aktivnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote; - možni so taki posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine in povečanju njene vrednosti.

Za vse posege, vključno z vzdrževalnimi deli, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

Pri stavbni dediščini, kamor spada tudi Vila Transilvania, se upošteva temu primeren režim. Varuje se (Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Maribor, 2008 in ZVKD, 1999): - gabariti (tlorisna in višinska zasnova); - značilni naravni in umetni materiali ter konstrukcijske značilnosti; - oblikovanost zunanjosti (členitev objekta, fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve, detajli …); - namembnost; - značilna pojavnost v prostoru; - vplivno območje; - prostorski kontekst, pojavnost in vedute.

Poleg vsega naštetega se varuje tudi širša okolica objekta, saj le-ta zagotavlja funkcionalno integriteto stavbe v širšem prostoru.

Dovoljeni so posegi z namenom vzdrževanja, sanacij, raziskovalnih in obnovitvenih del v smislu boljše prezentacije objekta, ki so v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in pripadajočim soglasjem ter določili konservatorskega programa.

Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor (1992). Medobčinski uradni vestnik, (5).

Perko, A., Zanoški, N. in Zrim, M. (2004/2005). Arhitektura Fritza Friedrigerja in Maksa Czeikeja v ožjem območju Maribora (Raziskovalna naloga pri predmetu Projektiranje in kompozicija IV). Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

Perše, M., Premk, A. in Zanoški, N. (2013) Gradbena dejavnost Fritza Friedrigerja in Maksa Czeikeja v Mariboru. Slovensko umetnostno zgodovinsko društvo. Pridobljeno 24.5.2016 na http://www.suzd.si/images/stories/pdf/zuz_49_2013/ppz2013web. pdf.

Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Maribor (2008).

Maribor: Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor.

Zakon o varstvu kulturne dediščine - ZVKD (1999). Uradni list RS, (7).

48

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

6.2

PREDLOG POSTOPKOV IN TEHNIK OBNOVE

Predvidena obnova vile Transilvanie vključuje dela, ki bodo objektu povrnila izgled, ki bo čim bolj podoben prvotnemu. V ta namen je potrebno ohraniti in obnoviti vse še uporabne elemente, neuporabne in dotrajane pa zamenjati z novimi, čim bolj identičnimi.

RUŠITVENA DELA

Največji rušitveni poseg je predviden za odstranitev leta 1927 prizidane garaže, katere ravna streha predstavlja pohodno teraso. Zahodna nosilna stena vile ostane na istem mestu. V steni se izvede odprtina za okno, ki je bilo tam pred dozidavo. Na ta način se pogled na zahodno fasado povrne v prvotno stanje.

V objektu večjih rušitev ni predvidenih. Izvede se nekaj razširitev vratnih odprtin, v kleti se proti novi vkopani garaži izvede nov preboj za vrata.

V nadstropju se odstrani kasneje dozidane zunanje nenosilne stene, s čimer notranji prostor zopet postane loggia.

Ob stopnišču iz pritličja v nadstropje se odstrani majši del stropa, s čimer sprejemnica v pritličju pridobi več naravne svetlobe.

Na strehi se odstrani obstoječa mansardna okna.

Predvidena rušitvena dela v objektu zajemajo odstranitev vsega stavbnega pohištva in finalnih podov do nosilnih konstrukcij. Potrebno je tudi odbiti vse omete do osnovnega zidnega materiala. Po odbitju ometov je potrebno vse zidove oprati pod visokim pritiskom, s čimer se odstranijo tudi manjši delci ometa.

116

115

SANACIJSKA IN OBNOVITVENA DELA

Po odstranitvi ometov in podov je potrebno izvesti natančen pregled osnovne nosilne konstrukcije. Morebitne razpoke pokažejo votla mesta, ki jih je potrebno injektirati s polimerno cementno maso. Pred injektiranjem se izvede podlaga grobega ometa (špric), ki prepreči uhajanje injektirne mase.

TEMELJI

V kleti je potrebno izvesti odkop sten do nivoja temeljev. Po pregledu s statikom se določi morebitno ojačanje temeljev. To se izvede tako, da se v obstoječe temelje pritrdi sidrne železne palice in se jih zveže v sklop novega AB dodatnega temelja.

Na stiku obstoječih temeljev in podložnih zidov (po predvidevanjih je mešana betonsko-kamnita struktura) je potrebno izvesti dodatno injektiranje s silikonsko emulzijo, ki odbija vodo in zagotavlja vodotesnost stika. Na ta način izvedemo horizontalno hidroizolacijo, ne da bi s tem bistveno posegli v statičnost nosilnih elementov. Postopek imenujemo impregnacija oz. vodna zapora (Deu, 2004).

KLETNE STENE

117

118

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

Po izvedbi impregnacije je potrebno počakati, da se zid dovolj osuši, nakar se na zunanji strani izvede izravnalni omet, ki je osnova vertikalne hidroizolacije, ki poteka od dna temeljev do višinske kote nad terenom. V objektu se po odstranitvi tal izvede podložni beton, na katerega se položi horizontalno hidroizolacijo, ki preprečuje vdor talne vode. Obe hidroizlaciji se zaščiti pred predrtjem z XPS ploščami, ki hkrati predstavljajo tudi toplotno-izolativni sloj.

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

49

Na zunanji strani temeljev je predvidena še drenaža, ki zbira vso vodo, ki se pojavi na tem delu. Drenaža se izvede iz rebričaste PVC fi 110 naluknjane cevi, katero se obsuje s kamnitim agregatom – pranim peskom 32-64 mm in vse skupaj ovije v geotekstil folijo, ki preprečuje zamašitev drenaže s finimi delci. Drenažno cev se spelje v skupni jašek, od tam pa v ponikovalnico ali na javni kanal (v kolikor to dopušča višina). Po izvedeni sanaciji in izolaciji se izvede zasip kletnih sten z osnovnim materialom.

Na stropu kleti se prav tako odstrani omet in očisti nosilne opečne oboke. Po morebitnem injektiranju se obstoječe opeke zaščiti s prozornim impregnacijskim premazom. Nosilne kovinske elemente se očisti korozije in pobarva z zaščitno barvo. Nad oboki se odstrani celotno nasutje ter se ga nadomesti z lahkim poroznim nasutjem (npr. glinopor), ki daje podlago finalnim talnim slojem. Na ta način se zmanjša obtežba, ki se prenaša na oboke. V kolikor se med gradnjo ugotovi morebitno »odpiranje« obokov, je potrebno izvesti še statično sanacijo. To se izvede z jeklenimi vezmi, ploščicami in sidri, ki se jih izvede v obliki prstana na zunanji strani nosilnih zidov, lahko pa potekajo tudi preko notranjih prostorov. Na ta način se zagotovi tudi boljša protipotresna sanacija.

STROPNIKI

Po odstranjenih stropih in podih se izvede pregled nosilnih stropnikov. Ker je objekt v navidez dobrem stanju in ni bilo zamakanja v notranjih prostorih, je pričakovati, da so stropniki v dobrem stanju in se jih ohrani. V primeru poškodovanih elementov se le-te zamenja z novimi, enakih dimenzij. Pri pregledu in sanaciji stropnikov je potrebno preveriti tudi ustreznost ležišč na nosilnih zidovih. Po potrebi je potrebno ležišča utrditi z betonom ali injektiranjem.

Za povezavo stropov in zidov se predlaga izvedba jeklenih vezi in statitičnih sider, s čimer se poveča potresna varnost objekta. Z obojestranskimi zidnimi vezmi povežemo zidove z nezavarovano leseno stropno konstrukcijo.

Med stropnike se nato (v višini stropnikov) pritrdi lesene morale, na katere se položi lesene deske (plohe), ki so osnova za suho izravnalno nasutje in vrhnje talne sloje.Na podoben način se izvede tudi pregled poveznikov, ki podpirajo strešno konstrukcijo.

119

STREHA

Po odstranitvi celotne obstoječe strešne kritine se izvede pregled in sanacija morebitnih poškodovanih elementov. V primeru manjših poškodb nosilnih elementov, ki ne bodo vidni, se lahko pritrdi dodatni leseni material. V primeru večjih poškodb ali elementov, ki bodo vidni, pa je potrebno posamezne kose zamenjati z novimi enakih dimenzij in podobnega izgleda.

Posebno pozornost je potrebno usmeriti konstrukcji napuščev, pod katerimi je na več mestih vidno zamakanje. V kolikor se ugotovi, da se napušča ne da sanirati, se predlaga zamenjava napuščne konstrukcije z novo - enako. Pred tem se na vrhu opečne zunanje nosilne stene (v višini poveznikov), izvede AB horizontalno vez, ki bo zagotovila dodatno protipotresno varnost in hkrati stabilno podlago za konstrukcijo napušča.

Za potrebe izvedbe mansardne etaže je tloris prilagojen obstoječi konstrukcji

50

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

120

121

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

in ga ni potrebno odstraniti ali premikati. Na mestu obstoječih poškodovanih se izvedeta le dve novi mansardni okni. Manjša mansardna okna se odstrani in nadomesti s strešnimi okni.

Streho se obnovi na način, ki bo zagotavljal uporabnost mansardnih prostorov. Na nosilno konstrukcijo se pritrdi lesen opaž, ki nosi vodotesno-paropropustno folijo, zračne letve, nosilne letve in kritino iz bobrovca. Namesti se nove kleparske izdelke v barvi pocinkane pločevine.

Obstoječe dimnike je potrebno pregledati in po potrebi sanirati. Betonske dimniške kape se obnovi oz. nadomesti z novimi.

OPIS POSTOPKOV OBNOVE FASADE IN NJENIH ELEMENTOV

122

123

V opisu stanja smo omenili, da je fasadni omet na več mestih poškodovan ter kasneje neustrezno saniran. Zaradi tega se predlaga, da se namesto delne obnove celoten fasadni omet odstrani in izvede novega.

Pri tem je potrebna velika pazljivost, da se ohrani kar največ možnih fasadnih okraskov. Največji poudarek je seveda na unikatno izdelanih elementih, kot so okrasje nad glavnim vhodom, reliefne table na severni fasadi, sončna ura na južni fasadi ter okrasje pod valovitim delom napušča.

V kolikor je možno, je potrebno ohraniti tudi šivane vogale, okrasne okenske okvirje oz. fasadne odprtine, grobo obdelane cokle.

Vse omenjene elemente je potrebno med odstranitvijo ometov primerno zaščititi, potem pa očistiti in restavratorsko sanirati. Za najbolj zahtevne elemente se priporoča delo prepustiti strokovnim restavratorjem.

Po odstranitvi ometov se celotno osnovno nosilno konstrukcijo opere pod visokim pritiskom. S tem se odstrani tudi manjše delce in zagotovi boljša sprijemljivost novega ometa.

Za izvedbo obnove fasade in nekaterih elementov se predvidi sanacijski omet, ki ima toplotnoizolacijske lastnosti ter prepušča vlago, kar omogoča sušenje zidu. Finalni omet se zaključi v nekoliko bolj grobi strukturi, ki je najbolj podobna osnovni fasadi.

STAVBNO POHIŠTVO

Pri predvidenih rušitvenih delih je potrebno ohraniti čim več originalnih elementov oken in vrat ter na podlagi teh vzorcev izdelati novo stavbno pohištvo.

124

125

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

Obstoječa vhodna vrata s svojim unikatnim izgledom se ohrani. Krila se previdno odstrani, v delavnici restavratorsko obnovi in ponovno montira na isto mesto. Razbita barvna stekla se zamenja z novimi. Okvir se poskuša previdno demontirati. V primeru večjih poškodb se okvir posname in izdela posnetek.

Vsa okna se izdela na novo. Dimenzije in oblike obstoječih oken je potrebno pred odstranitvijo natančno posneti ter izdelati nove identične oblike. Kjer so bila obstoječa dvojna okna, se tudi na novo predvidi enak način, le da se zunanje okno zastekli s toplotno-izolacijskim steklom.

Obstoječe okenske košare na nekaterih oknih v pritličju se previdno odstrani in prenese v restavratorsko delavnico. Tam se jih očisti korozije, obnovi ali zamenja posamezne sestavne dele, finalno pobarva in ponovno vgradi na ista mesta. Na enak način se obnovi rešetke, ki pokrivajo svetlobne jaške kletnih oken. Okenske police se izdela na novo, iz pocinkane pločevine.

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

51

6.3

REFERENČNI PRIMERI OBNOVE

BARONIČINA HIŠA - FRIEDRIGER

Friedriger je za naročnico, baronico Emmo Mixich Rast, leta 1902 izdelal dva popolnoma različna načrta za hišo in naslednje leto drugega tudi izvedel.

Hiša stoji na križiču Prežihove in Smetanove ulice in predstavlja enega lepših ohranjenih secesijskih objektov v Mariboru.

Zgrajena je bila z namenom oddajanja najemniških stanovanj. Skozi desetletja je počasi drsela skozi čas razpadanja in samovoljnih posegov trenutnih prebivalcev, ki so stavbo zelo močno preoblikovali. Na srečo se ji je nasmehnila prihodnost in ji poklonila strokovno prenovo in restavriranje fasad.

Baroničino hišo so iz večstanovanjske hiše preuredili v prostore za potrebe fakultete za elektrotehniko, kar je botrovalo močnim posegom v konstrukcijo stavbe. Z mostovžem so vzpostavili nujno povezavo med obstoječo fakulteto in novimi prostori v Baroničini hiši, obstoječe in dotrajano leseno ostrešje zamenjali z jeklenim, korenito preuredili zadnji del hiše in njeno dvorišče, podkopali temelje in celotno klet poglobili ter si tako zagotovili dovolj prostora za novo dejavnost.

Celotna prednja fasada je pod vodstvom restavratorjev dobila originalno pojavnost in ohranila šarm, ki ga je nekoč že imela. Obnovili so vse štukature, izdelali nov omet, restavrirali keramične ploščice ter z novimi okni in vrati, narejenimi po originalnih načrtih, dopolnili strokovno prenovo (Mišič, Nahtigal, Kocutar, Mulec, 2015).

129

126

127

52

128

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

130

131

132

133

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

LINNINGERJEVA HIŠA - FRIEDRIGER

Friedriger je hišo za Hansa in Marie Linninger zasnoval in izvedel s takratnim družabnikom Schmidtom, leta 1896. Zgrajena je bila kot stanovanjska hiša za tri družine, z enim stanovanjem v nadstropju in pripadajočim straniščem.

Hiša stoji na Mladinski ulici 32, nasproti Langerjeve vile in nogometnega igrišča. Zaradi glavnega vhoda z zadnjega dela hiše in odmaknjene postavitve iz reda zazidave je verjetno, da je mimo tekla še ena ulica in je bil tako vhod s strani. Vseeno je fasada, ki gleda na Mladinsko, najbolj poudarjena. Hiša je pravokotna, z dvema v osi poudarjenima izmikoma, eden je stopnišče na severu in drugi, obrnjen na Mladinsko, za prostor v pritličju in balkon v nadstropju.

Skozi leta se ji je pridružilo kar nekaj prizidav in prezidav, tako je nazadnje vsako nadstropje imelo tri ločene stanovanjske enote. Celotna hiša ni bila dobro vzdrževana in je bila pred prenovo v zelo slabem stanju, kar se je predvsem opazilo na fasadah, ornamentih, ograjah, strehi in nosilni konstrukciji.

134

Novi lastnik se je odločil povrniti vili prvotno stanje, z idejo o trostanovanjskem objektu (eno stanovanje na etažo). Na novo se je izoliralo temelje in stene v stiku s terenom, obnovila se je strešna konstrukcija, zamenjala kritina, porušilo nepotrebne predelne stene, zamenjalo večino stropnikov, odbilo vse omete ter odstranilo vsa okna, ki bodo nadomeščena z novimi, narejenimi po vzoru starih. Fasade se bo obnovilo in rekonstruiralo manjkajoče dele s pomočjo restavratorjev, prav tako ograje in leseno konstrukcijo balkona (Perše, Premk in Zanoški, 2013).

135

140

136

137

138

139

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

141

142

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

53

INTERIERJI ADOLFA LOOSA

Arhitektura Adolfa Loosa je bila rojena v turbulentne čase, od svojega nastanka do danes, ko je bila spoznana za neprecenljivo zapuščino genija in tako pomemben del češke zgodovine. Njegove interierje so se odločili restavrirati in obnoviti ter jih tako spet vrniti v svoj originalni sijaj.

Renovirali so dve stanovanji; prvo na Klatovská 12 in drugo na Bendova ulici 10, ter Brummerjevo hišo. Bendova 10 je prvo izmed osmih stanovanj, ki jih imajo namen prenoviti v Pilsnu.

Njegovi naročniki in investitorji so bili večinoma premožni Židje, katerih usoda se je prevečkrat tragično končala, stanovanja pa so tako menjala lastnike in bila prepuščena usodi. Kljub zgodovini so se stanovanja v večini dobro ohranila, našlo pa se je kar precej fotodokumentacije, ki je razrešila veliko dilem.

Obnov bolje ohranjenih interierjev so se večinoma lotili z analizo nastalih sprememb in posegov v stanovanja, kvalitetnim restavratorskim čiščenjem celotnega obstoječega prostora (poslikave, obloge zidov, vgrajene omare), nadaljevali z iskanjem originalnih, še ohranjenih predmetov iz tistega časa po drugih stavbah, in na koncu, z rekonstruiranimi elementi ali pohištvom, dopolnili zgodbo.

Posebno pozornost so namenili detajlom, kot so električna stikala, radiatorji, razpoke v originalnih keramičnih oblogah in marmorju, ki jih ravno zato niso menjali ali popravljali. Vodilo je bilo, da se ohrani notranjost z vsem karakterjem in unikatnostjo, z vonjem in škripanjem poda. Z edinstveno dušo (Frearson, 2015).

54

144

145

147

148

143

146

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

149

150

151

152

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

VILA TUGENDHAT - MIES VAN DER ROHE

Miesov najznamenitejši rek:” Manj je več,” je zaznamoval njegov arhitekturni izraz in močno vplival na sodobne arhitekte. Njegove linije so jasne in izbira materialov fokusirana na jeklo, steklo in beton.

Vila je bila zgrajena med letoma 1929-30, za židovsko družino Tugendhat, ki je v vili živela osem let, do bega za življenje v Švico. Viharni časi vojn, predelav in s pomanjkanjem zaznamovanih obnov so jo pustili hudo okrnjeno.

154

Kot edini primer moderne arhitekture na Češkem je uvrščena na UNESCOv seznam Svetovne kulturne dediščine. Leta 2012 je po dve leti trajajoči obnovi končno ponovno zaživela.

153

156

160

Posegi so bili izvedeni celovito, od ureditve statične stabilnosti z ojačanjem in obnovo obstoječe betonske konstrukcije, zamenjavo korodiranih in poškodovanih jeklenih delov stvabe, novih zunanjih ometov, obnovitev vseh inštalacijskih napeljav, zamenjavo vseh stekel, obnovitev okenskih okvirov in mehanizma, zamenjavo in rekonstrukcijo finalnih tlakov in obdelav finalnih površin, poškodovanih predvsem med obdobjem, ko je bila hiša med drugo svetovno vojno popolnoma degradirana in celo služila kot staja za konje.

155

157

158

159

161

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

Pozornost so namenili tudi originalni ureditvi vrta, ki je bil načrtovan skupaj z vilo in je igral pomembno vlogo v vključevanju - zlivanju vile z okoliško naravo.

Izvorno pohištvo, ki je bilo med vojno uporabljeno kot kurjava, so na srečo s pomočjo fotografij in produkcijo Miesovih kosov lahko nadomestili z novimi, po čudežu preživelo vgradno omaro pa so restavratorsko obudili (Tugendhat (online), 2016).

162

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

55

PLEČNIKOVA HIŠA V TRNOVEM

Celovita prenova Plečnikove hiše od zbiranja dokumentacije do končanja prenove je potekala osem let, sama obnova hiše (2013–15) pa dve leti.

“Plečnikova zbirka je spomenik državnega pomena, ki jo sestavlja kompleks Plečnikovih hiš na Karunovi 4 in 6 z ohranjenim originalnim inventarjem ter pripadajoči vrt z lapidarijem. Arhitekt Jože Plečnik se je leta 1921 naselil v pritlični trnovski hiši na Karunovi 4, ki ji je v letih 1923 – 25 na zahodni strani dozidal valjasti prizidek, po dokupu sosednje hiše leta 1929 pa na južni strani še zimski vrt. Tu je mojster do pozne starosti v zasebnosti živel odmaknjeno in samosvoje življenje.” (Porok, MGML, 2016) “Hiša je bila na prvi pogled v dobrem stanju, zato so najprej menili, da bodo zadoščala le nujna vzdrževalna dela na napeljavah ter notranji ter zunanji lupini in da bo glavnina del konservatorskih. Ko so odstranili omete in pode, pa so ugotovili, da so vsi materiali, še zlasti stavbno pohištvo in vgrajeni les, v zelo slabem stanju. Zato ga je bilo treba utrditi in zaščititi. Tudi notranji ometi so bili uničeni, saj se je Plečnik s sanacijo vlage ukvarjal tako, da je vse zidove premazal z bitumnom, nekatere celo obložil s hidroizolacijo in jih nato ometal. To seveda ni bilo dobro in ometi so propadli. Ob fasadi prizidka je od leta 1925 rasla divja trta, ki pa so jo morali žal odstraniti. Vendar so jo »rešili« in iz njenih delov na vrtu in ob hiši že rastejo novi poganjki.

Hkrati je potekala tudi prenova okoli 2400 kvadratnih metrov velikega Plečnikovega vrta v začelju hiše, ki je bil že v času velikega arhitekta večkrat precej zaraščen. Zdaj je očiščen in urejen, gredice, ki jih je Plečnik oddajal okoliškim stanovalcem za obdelovanje, pa je Mestni muzej spet oddal osmim vrtičkarjem, ki jih obdelujejo po smernicah spomeniškega varstva.” (Vesel, Delo, 2016)

163

56

164

166

170

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

165

167

168

169

171

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

7

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

PROJEKT

7.1 7.1.1 7.1.2

NAMEN IN PROGRAM VILE VIZUALIZACIJA PROGRAMA VILE 1 VIZUALIZACIJA PROGRAMA VILE 2

7.2

TEHNIČNI OPIS VILE

7.3 7.3.1 7.3.2 7.3.3

ZASNOVA KONSTRUKCIJE OPIS ZASNOVE KONSTRUKCIJE OBSTOJEČE STANJE VIZUALIZACIJA KONSTRUKCIJE OPIS ZASNOVE KONSTRUKCIJE PREDVIDENO NOVO STANJE

7.4 7.5 7.6 7.7

OSTALE BISTVENE ZAHTEVE VILE OPIS ZASNOVE VRTA OPIS ZASNOVE GARAŽE OPIS ZASNOVE OGRAJE OKOLI VILE

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

57

7.1 NAMEN IN PROGRAM VILE Vila je sestavljena iz štirih etaž, programsko pa iz devetih programov. Razvrščeni so glede na funkcionalnost, z minimalnimi modifikacijami tlorisa in prostorov in prilagojeni sodobmnemu času. Tako dobimo:

7.1.1

VIZUALIZACIJA PROGRAMA VILE 1 PRIKAZ PROGRAMA PRITLIČJA

- REPREZENTANČNI PROSTOR, ki je namenjen druženju s prijatelji, pogostitvam, sprejemom, posebnim dogodkom in tematskim večerom.

- DRUŽINSKI PROSTOR, namenjen ožjim družinskim članom, vzdušje je bolj domače, intimno in omogoča krepitev družinskih vezi, sodelovanje in sobivanje.

- PROSTORI ZA GOSTE so mišljeni kot začasni bivanjski prostori za prijatelje, znance, člane širše družine ali pomočnike, ki jih sprejmejo v svojo družino in jim hkrati omogočajo zasebnost.

- ZASEBNI PROSTORI zagotavljajo umik, počitek, osebne hobije, intimo in mir.

- ŠTUDIJSKI PROSTOR je namenjen študiju, branju, kabinetnim opravilom in opravkom, domača knjižnica v tišini ali glasbi, namenjena izobraževanju.

- ZUNANJI PROSTOR služi kot povezovalni del interiera in eksteriera, razbremeni občutek ujetosti v prostoru in omogoča dostop v odprt prostor.

- SPA PROSTORI so namenjeni sprostitvi, umirjanju, odpravljanju posledic stresa, razgibavanju, meditiranju, masaži in telovadbi.

- SERVISNI PROSTORI delujejo kot podpora opaznejšim prostorom in iz ozadja omogočajo nemoteno življenje stanujočim.

- KOMUNIKACIJSKI PROSTORI povezujejo prostore različnih funkcij in se večinoma subtilno in neopazno zlivajo z njimi.

LEGENDA PROSTOROV REPREZENTANČNI DRUŽINSKI ZA GOSTE ZASEBNI ŠTUDIJSKI ZUNANJI SPA SERVISNI KOMUNIKACIJSKI

KLET

združuje tri različne funkcije prostorov; reprezentančno, servisno in komunikacijsko. Dostop v klet je mogoč skozi dva komunikacijska vhoda; po stopnicah navzdol iz pritličja ali iz garaže.

V središču kleti sta reprezentančna prostora, vinska klet in shramba vin. Odražata kulturo, poznavanje in strast prebivalcev ob večerih, preživetih v dobri družbi. Občutek zemlje, ki je osnova vsakega vina dajejo materiali, ki spominjajo na tla, npr. kamnita obloga stene.

Rastline se odražajo v poslikavi zidov in lesenih površinah. Steklo pa predstavlja vodo, ki je ujeta tekočina v steklenici. Pogled nemoteno prehaja v shrambo vin.

Reprezentančne prostore obkrožajo servisni prostori, ki vsebujeno toaleto in utility, shrambo zimsko-letnih oblačil in opreme, shrambo vrtnih orodij in orodja, tehnični prostor z bazensko tehniko, ogrevalnim sistemom in shranjevalniki tople vode ter garažo s prostorom za kolesa.

PRITLIČJE

sestoji iz reprezentančnih (sprejemnica, salon, obednica), družinskih (kuhinja z jedilnico-servirnico), študijskih (kabinet), zunanjih (vhod, veranda), servisnih (toaleta, garderoba, shramba) in komunikacijskih prostorov (vetrolov, stopnice v klet in sprejemnici).

58

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

PRIKAZ PROGRAMA KLETI

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

7.1.2

VIZUALIZACIJA PROGRAMA VILE 2

PRIKAZ PROGRAMA MANSARDE

Iz zunanjega prostora stopimo v vhodni del - vetrolov ali vežo, ki ima vlogo medprostora in umirjanja vleka. Dnevni toaletni prostor in stopnišče v klet sta dostopna samo iz vetrolova, ki vodi tudi v kuhinjo na levi in sprejemnico na desni.

Kuhinja z jedilnico je doživela manjšo spremembo z odstranitvijo predelnih zidov in dobila prehod na verando ter tako postala prijetnejša za bivanje družine. Jedilni kot je namenjen manjšim družinskim obedom, ki se lahko ob sprejemih in najemih cateringa spremeni v servirnico. Vrata iz servirnice v obednico so ostala skrita v steni in tako omogočajo neovirano strežbo.

Sprejemnica je najopaznejši prostor v vili, s pompoznim odprtim stopniščem in valom svetlobe skozi povečano odprtino v zgornji plošči. Je prostor za sprejemanje gostov, s skrito shrambo in garderobo, ki subtilno omogočata funkcionalnost prostora.

Za impozantnimi stopnicami se nahaja kabinet, ki se s krožno potjo vklaplja v vilo.

Salon s pomolnim oknom na vrt in dvojnimi drsnimi vrati v obednico dopolnjuje razkošje prostora, ki ga oblikuje glasba in poslikave sten. Prek verande se tudi tukaj ponovno vzpostavi povezava z vrtom. Neovirana komunikacija in prilagodljivost prostorov sta omogočeni s prehodi med prostori, z možnostjo zapiranja in minimalno površino hodnikov.

NADSTROPJE LEGENDA PROSTOROV REPREZENTANČNI DRUŽINSKI ZA GOSTE ZASEBNI ŠTUDIJSKI ZUNANJI SPA SERVISNI KOMUNIKACIJSKI

je zasnovano iz osrednjega družinskega prostora (galerija nad sprejemnico), ki prek zasebnih prostorov (spalnice s kopalnico in dveh sob s skupno kopalnico) povezuje zunanje prostore (loggio in balkon), prostor za goste (soba za goste ali pomočnika) in servisni prostor (shramba za čistila), pod sicer zaprtim komunikacijskim prostorom, ki vodi v mansardo.

Zasebni prostori so prostorni, udobni in bivanjsko razkošni.

Galerija nad sprejemnico služi večernim pomenkom in jutranjim srečanjem družine, saj se zasebni deli vile združijo prav tu.

Glavna spalnica je najbolj odmaknjena od dogajanja in jo ločujejo dvojna vrata s prehodom v toaleto. Na severu ima prehodno garderobo in zasebno kopalnico s prostornim tušem in veliko kadjo, na jugu pa ima na novo vzpostavljeno povezavo z loggio.

Otroški sobi sta prostorni, orientirani na jug, delita si kopalnico in imata izhode na balkon oz. loggio. Soba za goste ali pomočnika je manjša, namenjena zgolj prenočevanju in osnovni osebni higieni.

MANSARDA

zaključuje vilo s povezavo študijskega prostora, prostora za goste, servisnega prostora (tehnični prostor) in spa prostora (savna, spa, masažni del, prostor za počitek, telovadbo ali meditacijo).

PRIKAZ PROGRAMA NADSTROPJA

Študijski prostor je dobil mesto pod strešnimi okni, obdan je s knjižnimi policami, vdelanimi v stene, stekleno ograjo in mizama, ki gledata na svetlo stopnišče.

Soba za goste je razgibana in svetla, s pripadajočo kopalnico.

Spa je namenjen dvigu energije stanujočih, vsebuje masažni bazen s pogledom proti Mariboru, savno, ki se odpira s stekleno steno proti masažnem bazenu in panoramskim strešnim oknom, odprto prho, toaleto z garderobo in prostor za počitek ali masažo z razgledom na vrt. Strešna okna so, razen pri masažnem bazenu, locirana visoko v prostoru, kar daje občutek zasebnosti in sončnosti. Prostor za telovadbo in meditacijo je prazen in svetel, s panoramskim oknom obrnjenim na jug in pogledom na Pohorje.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

59

7.2 TEHNIČNI OPIS VILE Vila ostaja v enakih tlorisnih in višinskih gabaritih. Odstrani se garaža, ki je bila prizidana naknadno in s svojo podobo kazi osnovni izgled vile.

Za parkiranje vozil se zgradi nova, popolnoma vkopana AB podzemna garaža za dva avtomobila, ki se v zaprtem stanju popolnoma zlije z okolico.

Pri obnovi se uporabi materiale, ki bodo vili dajali prvotni videz in so v skladu s kuturnovarstvenimi pogoji in soglasjem ter določili konservatorskega programa.

STREHA

Osnovna oblika strehe ostane nespremenjena. Prav tako tudi nakloni. Po pregledu in morebitni zamenjavi posameznih nosilnih elementov se na špirovce pritrdi deske, čez položi vodotesno-paropropustno folijo, zračne letve 5/8 cm ter nosilne letve 5/4 cm. Na te se položi novi strešnik, opečni bobrovec.

Vsa obstoječa mansardna okna se odstrani in izvede dve novi. Vgradi se 24 novih strešnih oken, ki dajejo svetlobo mansardni etaži.

Odstrani se tudi vse strešne kleparske izdelke in jih nadomesti z novimi iz pocinkanega materiala. Obstoječe strešno okrasje se obnovi oz. zamenja z novimi identičnimi elementi.

172

FASADA

Obstoječi fasadni omet se odbije in izvede novega s sanirnim ometom, ki po končanem delu daje enak videz, ki je enak osnovnemu. Barva fasade se predvidi v svetlo - peščenem barvnem tonu.

Vse okrasne elemente fasade se obnovi po opisanih konservatorskih postopkih.

STAVBNO POHIŠTVO

Vsa obstoječa okna se odstrani in zamenja z novimi,enakih oblik in razmerij. Vsa okna bodo lesena, izdelana po meri obstoječih odprtin na objektu. Na podoben način, kot je bilo prvotno izdelano, se tudi nekatera nova okna predvidi dvojna. Notranje okno ima eno steklo, v zunanje pa se vgradi tenko dvoslojno termopan steklo, ki na prvi pogled daje videz enojnega.

Namesto rolet se za senčenje večine prostorov uporabi screen senčila, ki omogočajo popolno zatemnitev. Električni in navijalni mehanizem je skrit nad nivojem okenskih okvirjev v medokenskem prostoru.

V objektu se v vseh obstoječih vratnih odprtinah namesti nova notranja lesena vrata, po posnetku obstoječih. Na določenih mestih, kjer so predvidena nova vrata, se le ta izvedejo s skritim podbojem in finalnim izgledom sosednjega stenskega elementa (npr. steklena, poslikana, ...).

Vhodna vrata se restavrira ali izvede nova, enakih dimenzij in oblik.

Nova vrata iz garaže v obstoječo kletno etažo so kovinska, požarno odporna.

174

OBDELAVE PROSTOROV

V notranjosti vile se odstrani celoten obstoječi omet do nosilne konstrukcije. Po pregledu in sanaciji se izvede novi notranji sanacijski TI omet.

Nove predelne stene se izvede po suhomontažnih sistemih.

V nekaterih prostorih pritličja se izvede novi leseni kasetirani strop, podobnega izgleda, kot je bil osnovni. V ostalih prostorih se strop izdela na podoben način kot prvotno, in sicer z ometom na trstiki, ki je pritrjena na leseni opaž.

V mansardi se vse stene in strop izvede suhomontažno s požarnoodpornimi mavčnokarton-

60

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

173

175

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

skimi ploščami, za katerimi se vgradi parna zapora in toplotna izolacija.

V kleti se obstoječi obokan strop očisti in na novo impregnira z zaščitnim sredstvom.

Finalne talne obloge se položi na predhodno pripravljeno suhomontažno OSB ploščo, ki obtežbe preko lesenih moralov in desk prenaša na nosilne stropnike.

V vseh mokrih prostorih se izvede AB talne plošče iz materiala, ki po brušenju dajejo izgled terazza.

FINALNE OBDELAVE PROSTOROV

Izbor materialov je kar se da preprost in se ponavlja skozi celotno vilo. Vodilo je bilo, da se času, v katerem je vila nastala, pusti, da se pokaže v svojih avtentičnih materialih, ki so tudi obdelani po postopkih, značilnih za secesijo. Tako se ohrani identiteto časa in dušo prostora.

177

Secesija je blestela v svobodnejših linijah, ki so s svojimi organskimi koreninami ovijale prostore in jih spreminjale v bivanjske scene. Zidovi so bili odeti v poslikave, freske, tabelne slikarije in tkanine, skladne z namembnostjo prostora. Pohištvo je bilo oblikovano do zadnjega detajla, tudi tla niso ostala pozabljena in so dopolnjevala linije narave v prostoru.

V bivanjskih prostorih je povsod položen masiven hrastov parket, na enak način kot originalno, v ribjo kost, ki se proti steni zaključi z vzdolžno linijo parketne lamele. Prostori, ki morajo biti trpežni in odporni na mokroto (kot so: kopalnice, kuhinja, veranda, klet), so v marmornem brušenem terazzu, ki da prostoru zračnost, svetlost in enostavno vzdrževanje. Steno in tla, razen v kletnih prostorih, ločuje medeninasta letvica.

Stopnice ohranijo svojo leseno lepoto nastopnih ploskev, ograjo pa se odpre in preuredi s stopnjevanjem obstoječih elementov in poudari s prvotno, nežno olivno-zeleno barvo.

176

178

179

Notranja vrata, podboji, obrobe okoli oken in kasetni strop se rekonstruira v izvorno obliko in se prebarva v belo. Stene so v osnovi bele. Izjeme so stene obednice, stena med vinsko kletjo in shrambo vin ter steni glavne spalnice, kjer se naredi poslikavo v fresco tehniki. Zunanjo steno proti terenu, v vinski kleti, se obloži s temnim prodnim kamenjem.

Kjer se pojavijo novi prehodi in prostori, se vgradi vrata, ki nimajo vidnih okvirov in se čim bolj zlijejo s stenami. Vrata z rekonstruiranimi okviri in vratnimi krili dobijo kljuke, ki se izdelajo po obstoječih skicah Friedrigerja, nova pa poudarimo z minimalistično linijskimi medeninastimi ročaji.

Okenski okviri so z notranje strani pobarvani v belo, zunanji pa se ohranijo v temno čokoladni barvi.

180

Predelne stene so suhomontažne. V kopalnicah so večinoma iz jedkanega stekla in namesto obložene s keramično oblogo so stene premazane z vodoodbojno belo barvo.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

61

7.3 .1

OPIS ZASNOVE KONSTRUKCIJE

7.3.1.1

VIZUALIZACIJA KONSTRUKCIJE 1 SEVEROVZHOD

OBSTOJEČE STANJE TEMELJENJE

Objekt stoji na pasovnih temeljih, za katere lahko zgolj predvidevamo, da so sestavljeni iz betona, v katerem je kot polnilo vgrajen kamniti material, pridobljen ob izkopu ali iz bližnje okolice.

Na nepodkletenem delu objekta se temelji stopničasto dvigujejo do nivoja cone zmrzovanja. Nad temelji je izveden opečni oporni zid do nivoja pritlične etaže. Med temelji in opornimi zidovi je izvedeno utrjeno zasutje z izkopanim materialom do nivoja medetažnih slojev tal pritličja.

LEGENDA MATERIALOV NF OPEKA ARMIRANI BETON LES

KLET

Klet je izvedena samo na delu tlorisne površine in je v celoti vkopana v teren.

Stene so iz NF opeke, debeline 52 cm, obojestransko ometane s podaljšano malto. Na zunanji strani stene je bil vkopani del najverjetneje premazan s katranom, ki je služil za preprečitev vdora vode v kletne prostore. Z zunanje strani so stene zasute z izkopanim materialom.

Pod stropom kleti so v posameznih prostorih nameščena okna, z zunanje strani pa AB svetlobni jašek, pokrit s kovinsko rešetko.

Strop nad kletnimi prostori je izveden iz NF opeke, zložene v obok. Oboki so oprti na zunanje in notranje nosilne opečne stene ali pa se med sabo stikajo na jeklenih nosilcih, ki težo obokov prenašajo na nosilne stene. Nad oboki je izvedeno peščeno nasutje, ki služi izravnavi podlage za vrhnje sloje medetažne konstrukcije.

PRITLIČJE

Prostori v pritličju, ki so razporejeni po celotni tlorisni površini, so višinsko umeščeni 45 cm nad nivojem zunanjega terena.

Finalne talne obloge (ki še niso bile odstranjene), kot so parket in druge lesene obloge (ali naknadno položen topli pod), so položene na deskah, ki so preko povezovalnih lesenih letev položene na utrjeno izravnalno nasutje nad oboki ali zasutim nepodkletenim delom.

Zunanje stene so iz NF opeke debeline 45 cm, z notranje strani ometane s podaljšano cementno apneno malto, z zunanje strani pa z malto, ki vsebuje hidravlično apno. Notranje nosilne stene so prav tako iz NF opeke debeline 45 cm oz. 25 cm ometane z obeh strani s podaljšano malto. Nad manjšimi okenskimi in vratnimi odprtinami so za premostitve uporabljene NF opeke, zložene v nizke oboke, ki slonijio na lesenih slepih okvirjih. Nad odprtinami z večjim razponom pa so izvedene AB preklade.

Na vrhu nosilnih zidov pritličja so postavljeni leseni stropniki dimenzije 16/20 cm , ki potekajo v smeri krajšega razpona med nosilnimi stenami in predstavljajo osnovo medetažne konstrukcije. Prostor med stropniki je zapolnjen z lesenimi morali in plohi, ki so pritrjeni v same stropnike in predstavljajo podlago za peščeno izravnalno nasutje ter ostale sloje do finalnega tlaka v nadstropju. Obenem so stropniki osnova za izvedbo finalnega stropa v pritličju, ki je izveden kot lesen kasetni strop ali omet na trstiki.

62

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

7.3.1.2

VIZUALIZACIJA KONSTRUKCIJE 2

JUGOZAHOD

LEGENDA MATERIALOV NF OPEKA ARMIRANI BETON LES

NADSTROPJE

Nadstropje je izvedeno na podoben način kot pritličje. Stene so iz NF opeke, debele 45 in 25 cm, ometane s podaljšano malto. Nad okenskimi odprtinami so izvedene AB preklade oz. nad krajšimi odprtinami preklade iz NF opeke (ravni obok). Finalni pod je položen na deskah, ki so povezane z lesenimi letvami na izravnalnem nasutju. Na JZ delu objekta je izveden balkon iz armiranega betona, ki je vpet v opečno steno in se opira na pet izoblikovanih konzol, nameščenih pod AB ploščo. Nad izobočenim delom salona v pritličju je v nivoju nadstropja postavljena streha zvonaste oblike, katere konstrukcijo sestavljajo različni leseni elementi, kritina pa je iz pocinkane pločevine.

Strop nad nadstropjem je zaključen z ometom na trstiki, ki je pritrjena na nosilne stropnike, dimenzije 16/20 cm, ki predstavljajo nosilno medetažno konstrukcijo. Stropniki so nameščeni na vrhu nosilnih zidov, v smeri krajšega razpona. Prostor med stropniki pa je zaprt z lesenimi letvami in plohi na enak način kot pri stropu nad pritličjem. Nad stropniki je do višine poveznikov, ki nosijo ostrešje, umeščen prazen prostor, ki se lahko uporabi za razvode inštalacij.

MANSARDA

V celotni mansardi sta trenutno urejena dva prostora. Celotna mansarda je zgrajena iz lesenih nosilnih elementov različnih dimenzij. V ravnini, ki je locirana 25 cm nad stropno konstrukcijo nadstropja, se celotna obtežba strehe objekta prenaša na nosilne zidove preko poveznikov dimenzij 20/20 cm. Omenjeni povezniki delujejo kot temelj celotne strešne konstrukcije. Neposredno na poveznikih ležijo kapne lege ter stebri vmesnih leg, ki so dodatno povezane s stebri preko ročic. Na sredini tlorisa etaže je postavljen lesen okvir iz stebrov in leg, ki podpira zgornje vmesne lege.

STREHA

Streha objekta ima obliko neenakomerne štirikapnice. Celotna kapna linija je v isti višini, medtem ko se sleme preko ebena spusti na nižje sleme. Na ožjem delu objekta je izveden prehod strešine preko edine žlote na strehi. Višinsko gledano je streha sestavljena iz zgornjega (položnega) in spodnjega (strmega dela). Naklon strehe je neenakomeren in sicer 20º na zgornjem delu, od slemena do vmesnih leg. Na spodnjem delu naklon strehe 70º strmo pada in se v polkrožni liniji domala izravna nad napuščem. Strešna kritina (bobrovec) je nameščena na lesenih letvah, pritrjenih na špirovce, ki težo prenašajo na vmesne in kapne lege ter prek poveznikov na nosilne zidove objekta. Špirovci v zgornjem delu strehe so med seboj povezani s škarniki.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

63

7.3.2 OPIS ZASNOVE KONSTRUKCIJE

7.3.1.3

VIZUALIZACIJA STREŠNE KONSTRUKCIJE POVEZNIKI NA NOSILNIH ZIDOVIH

PREDVIDENO NOVO STANJE TEMELJENJE

Glede na dejstvo, da na objektu ni vidnih nobenih večjih razpok, se smatra, da je objekt stabilen in temeljenje ustrezno. Vseeno je potrebno obstoječe temelje odkopati in izvesti natančen pregled stanja.

Predvideno je ojačanje obstoječih temeljev z notranje in zunanje strani z armiranim betonom, sidranim v obstoječ material temeljev. Na stiku med temlji in zidom se izvede hidrofobna bariera z injektiranjem silikonske emulzije.

GARAŽA

Na severnem delu objekta se poruši obstoječa garaža na nivoju terena ter se bližje cesti izvede nova, popolnoma vkopana garaža z dvižnjim dvigalom.

Celotni keson se izvede po principu bele kadi. Temelj in celotno talno konstrukcijo sestavlja AB talna plošča debeline 70 cm s poglobitvijo za dvigalni sistem. Obodne stene garaže so predvidene iz armiranega betona. Prav tako je stropna konstrukcija z odprtinami v plošči v dimenziji dvigala. Vsi betoni so debeline 30 cm z recepturo vodotesnega betona. Iz garaže se izvede prehod v obstoječi del kleti skozi preboj zunanje nosilne stene kleti. Nad prebojem se izvede nova AB preklada. Na spoju med novimi konstrukcijskimi elementi garaže in elementi obstoječega objekta se izvedejo dilatacije.

LEGENDA MATERIALOV NF OPEKA ARMIRANI BETON LES

KLET

V kletni etaži se odstrani obstoječi omet in izvede novega. Morebitne razpoke v stenah je potrebno sanirati s polimerno cementno maso. Preveriti je potrebno tudi stanje obokov in jeklenih konstrukcij, ki prenašajo obtežbo na nosilne zidove. Obstoječe peščeno nasutje se odstrani in zapolni z lahkim zasutjem (npr. glinopor). Nasutje nad nepodkletenim delom se delno odstrani ter v isti višini izvede AB talno ploščo, ki predstavlja osnovo za vrhnje talne sloje pritličja in hkrati povezuje obstoječe zidove.

NOSILNA KONSTRUKCIJA OSTREŠJA

PRITLIČJE

V pritličju se odstrani vse omete, pregleda vse nosilne zidove ter po potrebi izvede statična sanacija z injektiranjem. Odstrani se nekaj manjših predelnih nenosilnih sten ter rahlo razširi nekaj vratnih odprtin. V same nosilne zidove se ne izvede nobenih večjih posegov. Nad okenskimi in vratnimi odprtinami se izvede nove preklade iz armiranega betona oz. namesti prefabricirane prekladne elemente.

Po odstranitvi stropa se izvede pregled obstoječih lesenih stropnikov in njihovih ležišč. V objektu ni bilo opaziti večjega zamakanja, zato se pričakuje, da so stropniki še vedno ustrezni in se jih lahko ohrani. V primeru ugotovitve večjih poškodb se posamezni stropniki zamenjajo. Nad stopniščem se odstrani nekaj stropnikov in se predela manjši del medetažne konstrukcije z namestitvijo novih lesenih nosilnih elementov. S tem se poveča odprtino za stopnišče.

64

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

7.3.1.4

VIZUALIZACIJA STREŠNE KONSTRUKCIJE

KONSTRUKCIJA SPODNJEGA DELA OSTREŠJA

Med poglavjem o obnovi smo že omenili, da se priporoča povezovanje zidov in medetažnih konstrukcij. Na ta način zagotovimo celovitost konstrukcije, kar pomeni, da se med potresom posamezni zidovi gibljejo enako in sodelujejo med seboj v razmerju njihove togosti: močnejši prevzamejo večji del obremenitve. Glede na to, da območje Maribora spada v sedmo potresno območje, mora objekt po obnovi vzdržati šibke in zmerne potrese. V primeru močnejših potresov (VIII. In IX. stopnje) lahko pride do poškodb nosilne konstrukcije, vendar pri tem ne smejo biti ogrožena človeška življenja (povzeto po Deu, 2004)

NADSTROPJE

LEGENDA MATERIALOV NF OPEKA ARMIRANI BETON LES

CELOTNA KONSTRUKCIJA OSTREŠJA

Na podoben način kot v pritličju se tudi v nadstropju odstani vse omete (nekaj je bilo že odstranjenih pred leti) in po potrebi izvede sanacija z injektiranjem.

Po odstranitvi stropa se izvede pregled in morebitna menjava stropnikov, ki lokacijsko ostanejo na istem mestu. Poruši se nekaj manjših nenosilnih predelnih sten ter naredi dva nova vratna preboja v nosilne zidove, nad katerimi se izvede AB preklade. Prav tako se nad vsemi obstoječimi okenskimi in vratnimi odprtinami namesti nove prefabricirane oz. AB preklade. Loggia, ki je bila pred leti zazidana v notranji prostor, zopet pridobi prvotno funkcijo, s tem da se odstrani nenosilna polnila in okna ter se nadomesti z leseno ograjo.

MANSARDA

Mansardna etaža ima po novem predvideno popolnoma novo vsebino. Največja sprememba je ureditev nosilne konstrukcije talnih površin. Med obstoječe poveznike, ki prenašajo obtežbo strehe na zidove, se umesti dodatne nosilne lesene elemente, nad katerimi se izvede ostale talne sloje. Po potrebi se omenjene nove nosilne lesene elemente lahko opre tudi na obstoječe stropnike nad nadstopjem, ki so locirani pod inštalacijsko ravnino, 30 cm nižje od poveznikov. Pod elementi z večjo točkovno obremenitvijo (npr. masažni bazen), se v omenjeni prosti inštalacijski ravnini izvede kovinska konstrukcija, ki obtežbe elementov prenese neposredno na nosilne zidove.

Ostali leseni elementi v mansardi ostanejo obstoječi oz. se po potrebi zamenjajo z novimi, enakih dimenzij. Nosilne elemente, ki so manj poškodovani in v prihodnje ne bodo vidni, je možno tudi ojačati z dodatnimi lesenimi elementi, ki se jih privijači na osnovne.

STREHA

Po odstranitvi kritine in lesenih letev se obstoječe lesene elemente ostrešja pregleda in v primeru ugotovitve večjih poškodb zamenja z novimi elementi enakih dimenzij. Na špirovce se kot podlaga vodotesne in paropropustne folije pritrdi lesen opaž, ki bo hkrati deloval kot zavetrovanje in podloga zračnim letvam.

Za zagotovitev zadostnih površin naravne svetlobe v mansardi se namesti vrsto strešnih oken, za katere ni potrebnih predelav obstoječe konstrukcije oz. se po potrebi izvede lesene menjalnike. Obstoječa štiri manjša mansardna okna se odstrani in ohrani samo dve nekoliko večji mansardni okni.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

65

7.4 OSTALE BISTVENE ZAHTEVE VILE VARSTVO PRED POŽAROM

Vila je od sosednih objektov dovolj oddaljena, da je onemogočeno širjenje požara na sosednje objekte.

Nosilne stene so iz negorljivih materialov, medetažne konstrukcije pa so zaščitene s protipožarnim premazom.

V mansardi je predvidena obloga večine lesenih elementov s požarno odpornimi mavčnokartonskimi ploščami, vidni elementi pa premazani s premazi.

Zagotovljene so ustrezne evakuacijske poti ter omogočen dostop gasilcev do objekta. V bližini objekta je javno hidrantno omrežje, ki se lahko uporabi za potrebe gašenja. Predvidena je namestitev sistemov za odkrivanje in javljanje požara ter zadostno število gasilnih aparatov.

HIGIENSKA IN ZDRAVSTVENA ZAŠČITA TER VAROVANJE OKOLJA

Med obnovo je potrebno zagotoviti čim manjše prašenje delcev v okolico. Ves material, ki se poruši, je potrebno ustrezno deponirati na za to namenjena odlagališča oz. pri sprejemnikih odpadkov.

Prostori v objektu so zadostno osvetljeni. Okenskih odprtin se zaradi kulturno-varstvene zaščite vile ne sme povečevati. Za zadostno osvetljenost mansarde se izvede dve mansardni okni ter vgradi več strešnih oken.

Toplotni ovoj objekta bo omogočil ugodne in zdrave življenske pogoje v njem. Za ogrevanje objekta je možno uporabiti več virov. Na območju, kjer stoji vila Transilvania, je možna priključitev na plin in uporaba plinske peči.

V nekaterih prostorih so predvideni kamini na trda goriva. Obe varianti ne spuščata v zrak večje količine nevarnih snovi ali plinov. Možna je tudi namestitev alternativnega vira energije s toplotno črpalko, za katero je predviden tehnični prostor v kleti.

181

182

183

Za zadostno zračenje prostorov se lahko odpre okna. Predvidena sta tudi dva prostora (v kleti in mansardi) za namestitev prezračevanlne naprave z rekuperacijo.

Priklop na javno infrastrukturo (voda, elektrika, plin, telekomunikacije, meteorna in fekalna kanalizacija) se uredi po dogovoru in v skladu s posameznimi soglasodajalci.

VARNOST PRI UPORABI

Obnova vile je zanovana tako, da pri normalni rabi objekta ne more priti do zdrsa, padca, udarca, električnega udara, eksplozije ali kakšne druge nezgode.

Na stopniščih, loggi in balkonu ter ob etažnih odptinah so predvidene ustrezne ograje, ki preprečujejo padec v globino.

Vsi finalni podi se izvedejo iz materialov, ki ustrezajo zahtevam glede protizdrsnosti.

Dvigalni mehanizem vkopane garaže je dodatno opisan v poglavju o garaži.

66

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

184

185

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

ZAŠČITA PRED HRUPOM

Vila, katere lokacija je umeščena med dve srednje obremenjeni ulici, je primarno zaščitena pred zunanjim hrupom s stavbnim ovojem. Med obnovo je predvideno, da se vgradi nova okna, katerih stekla in dvojni sistem postavitve izničuje resonančno zvočno valovanje iz okolice.

Na parcelni meji je predvidena betonska ograja v višini 1,5 m, ki se zaraste z rastlinami, kar omogoča še dodatno zaščito pred hrupom.

VARČEVANJE Z ENERGIJO IN OHRANJANJE TOPLOTE

Obnovitvena dela vile Transilvania predvidevajo izvedbo toplotnega ovoja stavbe na mestih, kjer je to možno. Tako se v kleti pod talnimi površinami in na vseh zunanjih vkopanih stenah izvede toplotna izolacija z XPS ploščami.

Celotna streha se izolira z izolacijo iz trde kamene volne in na ta način omogoči izvedbo prostorov v celotni mansardni etaži. S tem se ohrani velika količina toplote, ki je do sedaj izhajala skozi neizoliran strop nad nadstropjem in streho.

186

187

Pri obnovi fasade je potrebno upoštevati kulturno-varstvene pogoje, kar pomeni, da je toplotno izolacijo zunanjih sten možno izvesti le s sanirnim ometom, ki ima tudi toplotno-izolacijske lastnosti. Na enak način se izvede omet tudi v nekaterih notranjih prostorih. Obstoječa debelina opečnih sten bo skupaj s predvidenim ometom zadoščala osnovnim energetskim zahtevam.

Za ohranjanje toplote so v večini primerov predvidena dvojna okna, od katerih je eno zastekljeno s steklom, ki ima nizek faktor prehoda toplote stekla.

V primeru enojnih oken se le-ta prav tako izvede s termopan steklom.

Za ogrevanje objekta je predviden tehnični prostor v kleti, ki omogoča več različnih načinov ogrevanja. Omenili smo že, da je možno objekt priklopiti na javno plinovodno omrežje. Alternativna možnost pa je z uporabo toplotne črpalke zrak-voda ali voda-voda, za katere je prav tako v kleti predviden tehnični prostor. V slednjem primeru bi bilo potrebno izvesti črpalno in ponorno vrtino, kar pa omogoča v poletnih mesecih tudi hlajenje objekta preko prezračevanja. Prezračevalno napravo je možno namestiti v kleti in mansardi v zato namenjen tehnični prostor. Razvod prezračevalnih kanalov je možen horizontalno v medstropni inštalacijski ravnini ter vertikalno v obstoječih dimniških ceveh, ki niso več v uporabi.

188

Ogrevanje objekta se lahko izvede s talnim, stenskim ali stropnim gretjem.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

67

7.5

OPIS UREDITVE VRTA

Okolica naredi in ovrednoti vilo, to je podaljšan bivalni prostor, zato je pomembno, da se vrt oblikuje z veliko pozornosti in mislijo na njene prebivalce.

Tako je vrt zasnovan kot prednji, pol-javni del, kamor pogled mimoidočih delno seže prek ograje in pokuka med kovinskimi rozetami proti vhodu. To je nekakšen predprostor vrta, kjer se da čutiti, v kakšne prostore prihajamo in kdo so stanujoči. Ob vstopu na vrt nas objamejo linije, tako značilne za obdobje, v katerem je vila nastala. Vhodna površina iz pranega betona se tako ujame med peščena lista, vzeta iz ornamentov okenskih košar.

Na levo stran, med nižje grmovnice, med ograjo vrta in ograjo prostora za smeti, je umeščen prostor za kontejnerje za odpadke. Tako kot zidano ograjo vrta tudi ta zid obraščajo plezalke. Prostor je zaprt z vrati ograje in vrati vrta.

190

191

192

193

194

195

Na desno pa nas mimo simetrično obrezanih gromovnic, ki oklepajo cvetoče grme vrtnic, z naravnimi kamni tlakovana pot pripelje do površine, namenjene parkiranju avtomobilov. Površina je dvižna in je hkrati vkopana, skrita garaža za dve vozili in shrambo koles.

Na vrtu se doživi sprehod skozi čas, ki je vplival na likovni izraz Friedrigerja in sedanjosti. Od vhoda se sprehodimo skozi obdobje historicizma na levi, do secesije v samem srcu in sodobnega sloga na desni.

Historični slog na vzhodni strani vile se odraža v geometrijsko prirezanem nizkem grmičevju, v enakih razmakih posajenih večjih nerazvejanih dreves, pred zeleno zaslombo visoke cipresaste stene. Geometrijsko pravilnost antike omehčajo nasadi vrtnic v prostorih med grmičevjem. V prehoda v kotih historičnega dela vrta se ponovno postavi okrogli kamniti čajni mizici s polkrožno kamnito klopjo, kakor jih je predvidel že Friedriger. Tla niso tlakovana, saj nam je tako omogočeno svobodno gibanje.

189

68

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

7.5.1 MERILO

PRIKAZ UREDITVE VRTA 1:200

Vr

ba

ns

ka

+0,90

+0,75

uli

ca

+0,60

+0,45 +0,30

+0,15

±0,00 -0,15

196 -1,35

Mimo zastekljene verande na jugovzhodni strani vile pridemo v središče vrta.

Organske zavite linije, krivulje, vijuge, stopnjevanje zelenja pred secesijsko zeleno naravno kuliso iz rezanega grmičevja in visokih dreves, nam ustvari popolnoma zaseben, intimen prostor.

+1,32

V središče vrta je postavljen naravni plavalni bazen, ki s svojo obliko objema prostor za zunanje obede in narekuje linijo vrta, ki se proti jugu višinsko stopnjuje in tako ustvarja bolj razgiban poligon za igro in poglede. Prostor med bazenom in hišo je tlakovan s pranim betonom, katerega organske linije povezujejo nastopni kamni iz lokalnega kamna in vodijo prek potočka do paviljona na skrajnem jugozahodnem delu vrta.

±0,00

±0,00

±0,00

+0,90 +0,60

±0,00

±0,00

+0,30

+0,02

±0,00

+0,02

±0,00

+0,01

±0,00

Kosarjeva ulica

Zahodni del vrta, od paviljona do vkopane garaže, je namenjen okrasnim cvetočim rastlinam in pridelavi vrtnin. Gredice so urejene v stopničasto vzpenjajočih se plasteh zemlje, ki je ujeta v vzvalovljene linije pasov nerjaveče pločevine. Pogled s ceste na zahodni strani nam zastirajo drevesa različnih višin, ki rastejo iz gredic in zunanja drevesa izven ograje parcele.

Voda v bazen priteka po plitkem potočku, kjer se ujame v obliko Friedrigarjevega lista. Enakomerna vstopna klančina v bazen se izravna vzporedno s tlakovanim delom za zunanje obede in se ustali na globini -1,35 m. Potoček, katerega globina se stopnjuje do končne točke proti bazenu (-0,6m), teče ob celotni zahodni fasadi. Zasajen je z vodnimi rastlinami, ki so hkrati tudi naravni čistilni filter kopalne vode.

±0,00

Odboji rastlin v gredicah, vode v potočku, vodnih rastlin in barve vile ustvarjajo nenavadno igro odbleskov in ojačajo vodno kuliso potočka.

±0,00

±0,00

±0,00

Mladinska ulica -0,05 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 .-0,15 leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

69

7. 6 OPIS VKOPANE GARAŽE Za potrebe shranjevanja dveh avtomobilov, nekaj koles in po možnsti celo motorja, je ob vili Transilvania predvidena nova vkopana garaža.

Severno od obstoječe garaže, ki se pred tem poruši, se tako bližje cesti umesti AB kesonski element, katerega vrh je poravnan s terenom.

Dostop do garaže je neposredno s ceste, prek spuščenega širokega pločnika pred vilo.

Najprej se izvede širok izkop, ki seže od objekta do meje parcele. V primeru sipke zemljine se postavi zagatno steno ali pa se stene gradbene jame utrdi z mrežami in cementnim obrizgom. Izkop ob objektu je približno 50 cm nižji od obstoječih temeljev, kar ne bi smelo povzročti večjih težav pri stabilnosti objekta. Po potrebi se po navodilih geomehanika izvede injektiranje zemljine pod temelji.

197

Za potrebe garaže se izvede temeljna plošča debline 70 cm, ki vsebuje dve poglobitvi za dvigalni napravi. Na osi linije sten se že v ploščo vgradi dilatacijski trak, ki zagotovi vodotesnost delovnega stika. Omenjeni trak je sestavni del sistema, imenovanega bela kad, kjer je vodotesnost betonskih elementov zagotovljena brez dodatnih hidroizolacij, ampak zgolj s pravilno recepturo betona in ustrezno vgradnjo.

198

Med vse nove betonske elemente (talna plošča, stene in stropna plošča) ter obstoječi objekt se vgradi dilatacijo iz XPS plošč, ki hkrati predstavlja toplotno izolacijo kleti.

Garaža deluje na način dvigala. Avtomobil zapelje na kovinsko hidravlično ploščad, ki preko pomične škarjaste kovinske konstrukcije s pomočjo hidravlike avto spusti iz nivoja terena v klet in obratno. 35 cm poglobitev v temeljni plošči je namenjena vgradnji dvigalne konstrukcije. Za pogon hidravlik skrbi manjši dvomotorni hidravlični agregat, ki je lociran v vogalu garaže.

199

Nad dvižno mizo je preko kovinskih stebrov nameščena strešna konstrukcija, ki je sestavljena iz kovinskih nosilnih elementov. Sama plošča stropa pa je sestavljena iz HI-bond pločevine in armiranega betona, ki skupaj predstavljata sovprežno ploščo. Vrh betona je finalno obdelan na enak način kot bližnje površine zunanje ureditve, torej prani beton.

Površinska voda se pred robom odprtine v plošči ujame v posebej izdelan zaključni profil, ki deluje tudi kot kanaleta, ki zbere vodo in jo preko vgrajene kanalizacijske cevi odvede v peskolov.

Za varnost med dvigom in spustom avtomobila skrbi napredni senzorsko podprt računalniški sistem, ki beleži vsako morebitno nekontrolirano gibanje v okolici dvigala ali morebitne pritiske.

200

70

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

201

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

7.7

OPIS OGRAJE OKOLI VILE

Ograja riše mejo med zasebnim in javnim, omeji dostop, brani poglede, zagotavlja zasebnost in varnost. Kot ščit ovija vilo, vendar ostaja zadržana.

Idej ni bilo treba iskati daleč, saj je v bližnjih Friedrigerjevih vilah in ograjah dovolj inspiracije. Armirano-betonsko jedro ograje, ki ga pokrije grobi in fini omet naravnih, peščenih tonov in ozeleni plezalka, sega do višine 150 cm.

Na vrhu je polkrožno zaključen, kot je vidno na srednji sliki (204). Tak detajl pusti vodi svojo pot in omili sicer oster rob zidu.

203

Vhod na vrt, vrata na parkirišče in stik ograje z vrtnim paviljonom so posebej poudarjeni s prepletom Friedrigerjevih listov, vzetih z okenskih košar.

Delujejo kot presledek sicer enakomerne linije zidu po obodu parcele in napovedujejo dogodek v prosotoru.

Listi so narejeni iz 10 centimetrskih trakov ploščatega železa, debeline 10 mm in uviti v tri podobne oblike listov. Med seboj se utapljajo v debelinah železnih trakov, kar izgleda kot preplet linij in hkrati statično okrepi dekorativni element. Vsi kovinski deli ograje so v nevpadljivi antracit barvi, prašno-lakirani.

202

Dno temelja ograje je na koti -0.80, torej pod predvideno cono zmrzovanja.

Ograja okoli vile se izvede kot AB stena, ki je postavljena na vkopan prav tako AB pasovni temelj dimenzije 30/40 cm. Kovinske elemente Friedrigerjevih listov se naredi in pripravi v kovinarski delavnici, na licu mesta pa se jih privijači na pripravljen temelj ograje. Temelj z ograjnim elementom se nato zasuje do nivoja talne plošče s finalno obdelavo (prani beton) zunanjih površin znotraj meje parcele.

205

204

Vrata za osebni prehod so dvokrilna, visoka 2,35 m in imajo videofon. Stranska vrata v prostor za odpadke so drsna (za lažji dostop smetarjev), vrata iz istega prostora na vrt pa so enokrilna.

Vrata na parkirišče in hkrati vkopano dvižno garažo so dvodelna, drsna in se pri odpiranju vzporedno pomikajo v smeri vrat glavnega vhoda ter se odpirajo za obraščen ograjni zid.

206

207

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

71

72

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

u

8 GRAFICNE PRILOGE 8.1

TLORIS SITUACIJE

8.2

PRENOVA TLORISOV

8.2.1 8.2.2 8.2.3 8.2.4 8.2.5 8.2.6 8.2.7

8.3

8.3.1 8.3.2 8.3.3 8.3.4 8.3.5

8.4

8.4.1 8.4.1.1 8.4.2 8.4.2.1

TLORIS TEMELJEV TLORIS KLETI TLORIS PRITLIČJA TLORIS NADSTROPJA TLORIS MANSARDE TLORIS OSTREŠJA NAČRT STREHE

PREREZI

PREREZ A1 - A1 PREREZ A2 - A2 PREREZ B1 - B1 PREREZ B2 - B2 PREREZ C - C

1: 250

8.5

FASADE

1:100 1:100 1:100 1:100 1:100 1:100 1:100

8.6

UREDITEV VRTA

1:100 1:100 1:100 1:100 1:100

1: 25 1: 25

SEVERNA FASADA ZAHODNA FASADA JUŽNA FASADA VZHODNA FASADA

8.6.1

TLORIS UREDITVE VRTA

8.7

VRTNI PAVILJON

8.7.1 8.7.2 8.7.3 8.7.4 8.7.5 8.7.6 8.7.7

8.8

FASADNI PAS

OPIS SESTAVE KONSTRUKCIJE FASADNI PAS 1 OPIS SESTAVE KONSTRUKCIJE FASADNI PAS 2

8.5.1 8.5.2 8.5.3 8.5.4

8.8.1 8.8.2 8.8.3 8.8.4 8.8.5

1:100 1:100 1:100 1:100

1:200

TLORIS TEMELJEV/KLETI TLORIS PRITLIČJA TLORIS OSTEŠJA TLORIS STREHE PREREZ A - A VZHODNA FASADA ZAHODNA FASADA

1: 50 1: 50 1: 50 1: 50 1: 50 1: 50 1: 50

PRENOVA OGRAJE TLORIS OGRAJE POGLED SEVER POGLED ZAHOD POGLED JUG PREREZ OGRAJE IN FASADNI PAS

1: 200 1: 50 1: 50 1: 50 1: 20

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.9

8.9.1 8.9.2 8.9.3 8.9.4 8.9.5 8.9.6 8.9.7 8.9.8

8.10

8.10.1 8.10.2 8.10.3 8.10.4 8.10.5 8.10.6 8.10.7

VKOPANA GARAŽA

TLORIS TEMELJEV TLORIS GARAŽE- PODZEMNI DEL TLORIS GARAŽE- NADZEMNI DEL PREREZ GARAŽE C - C PREREZ GARAŽE D - D OPIS SESTAVE KONSTRUKCIJE GARAŽE FASADNI PAS GARAŽE 1 FASADNI PAS GARAŽE 2

1: 50 1: 50 1: 50 1: 50 1: 50 1: 25 1: 25

VIZUALIZACIJE

VINSKA KLET SPREJEMNICA SALON GALERIJA NAD SPREJEMNICO GLAVNA SPALNICA POGLED NA SEVERNO STRAN VILE POGLED NA JUŽNO STRAN VILE

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

73

74

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.1 SITUACIJA 8.1 .1

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

TLORIS SITUACIJE

1: 250

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

75

76

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.1.1 TLORIS SITUACIJE

-0,15

MERILO

Vr

ba

ns

+0,90

ka

1:250

uli

ca

+0,75+0,60

+0,45 +0,30 +0,15

±0,00 -0,15

-1,35

±0,00

±0,00 +0,90 +0,60 +0,30

+0,02

±0,00 ±0,00

+0,02

±0,00

±0,00

+0,01

±0,00

±0,00

Kosarjeva ulica

±0,00

±0,00 ±0,00

±0,00

Mladinska ulica -0,05 -0,15 -0,15

-0,15

±0,00

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

77

78

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.2 PRENOVA TLORISOV 13.2.1 13.2.2 13.2.3 13.2.4 13.2.5 13.2.6 13.2.7

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

TLORIS TEMELJEV TLORIS KLETI TLORIS PRITLIČJA TLORIS NADSTROPJA TLORIS MANSARDE TLORIS OSTREŠJA NAČRT STREHE

1:100 1:100 1:100 1:100 1:100 1:100 1:100

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

79

80

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.2.1

16,90 10,05 2,15

4,05 6,70

60

2,85

60

MERILO

2,80 2,20

60

1:100

60

60

60

5,05

5,05

1,57

97

60

60

TLORIS TEMELJEV

15,47

11,70

21,33

4,85

1,61

2,20

40

60

60

1,60

5

60

4,30

45

13,90

SHEMA RUŠITVE

2,30

60

60

LEGENDA MATERIALOV ZASUTJE MED TEMELJI TEMELJI ARMIRANI BETON RUŠITEV ZAZIDAVA

60

1,65

5,70

60

3,45

8,01

4,90

60

5,80

16,90

63 60 22,38

3,10

90 8,30

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

3,10

60

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

81

8.2.2

TLORIS KLETI

MERILO

1:100

10,05

85 6,70

85 65

65

2,10

60

20

3,35

1,40 1,00

20

1,95

4,05

1,95

2,85

60

2,80

85

2,80

65

2,20

60

60

20

85

1,00 20 30 1,00 20

1,00

11,70 7,82

1,00

21,33 1,01

3 17 78 50 60

4,30

60

1,65

60

1,27

30

2,25

30

98

60

63

10

3,24

85

155,79 m2 10 3 30 17 40 10

82

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

6,20

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

50

3,00 5,70 6,77 10,15 34,88 13,63 18,75 14,53 3,66 8,37 46,50

95

kamen terazzo terazzo terazzo terazzo terazzo terazzo terazzo terazzo terazzo terazzo

10 3 30 40

SKUPNO

60

SEZNAM PROSTOROV 1 STOPNICE 2 UTILITY 3 KOPALNICA 4 SHRAMBA VIN 5 VINSKA KLET 6 KURILNICA 7 ZIMSKO/LETNA GARDEROBA 8 SHRAMBA VRTNIH ORODIJ 9 SHRAMBA 10 SHRAMBA KOLES 11 VKOPANA GARAŽA

1,01

30 5 105 40

4,30

5,28

38

20

1,40

20

13,90

SHEMA RUŠITVE

2,30

2,30

20

1,40

20

ZASUTJE MED TEMELJI TEMELJI / OPORNI ZID SUHOMONTAŽNI ZID ARMIRANO-BETONSKI ZID RUŠITEV ZAZIDAVA

1,20

1,20

20

LEGENDA MATERIALOV

1,57

18 60 20

60 1,00

20

1,40

20

33

93

97

60

20

4,05

3,10 3,50

3 17 50 3 17 50 8,10

3,10 3,50

17 30 3 10 40 10

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.2.3

16,85 2,80 10

1,10

7,25 1,10

3,58

50

±0,00

10

75

10

1,73

50

63

60

25

4,00 1,05

25

2,80 60

MERILO

2,80

63

1:100

1,50

1,50

LEGENDA MATERIALOV

5,65

±0,00

OPEČNI ZID SUHOMONTAŽNI ZID RUŠITEV ZAZIDAVA

15,35

SHEMA RUŠITVE

84

1,81

+0,90 ±0,00

2,73

8,55

84

2,73

13,85

2,28

11,65

8,58

2,15

5,30

45

2,15

50

38 50

63

50

TLORIS PRITLIČJA

2,23

84

2,20

35

1 VHOD 2 VETROLOV 3 STOPNICE V KLET 4 TOALETA 5 KUHINJA 6 JEDILNICA/SERVIRNICA 7 VERANDA ±0,00 8 OBEDNICA 9 SALON 10 KABINET 11 SPREJEMNICA 12 SHRAMBA 13 GARDEROBA 14 STOPNICE

1,15

2,20

2,83

70

+0,30

+0,02

2,75 ±0,00

1,76

84

26

2,15 84

2,18 1,76

1,70

3,05 2,08

13,40 ±0,00

84 ±0,00

26

2,73 84

3,45 2,23

1,08

84

1,53

+0,02

+0,01

3,45

16,85 ±0,00

±0,00 ±0,00

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

±0,00

+0,60

SEZNAM PROSTOROV kamen terazzo kamen terazzo terazzo terazzo terazzo parket parket parket parket parket parket les

SKUPNO

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

3,28 5,80 2,32 3,19 20,24 11,12 11,96 36,67 34,25 15,76 27,48 3,66 1,66 4,35

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

181,74 m2

83

8.2.4

TLORIS NADSTROPJA 1:100

50

2,80 2,30

3,58

50

10

75

10

18,05 12,61

50

5,80

55

10

80

10

55

2,64 58

1,25

5,30

80 3,66

2,15

OPEČNI ZID SUHOMONTAŽNI ZID RUŠITEV ZAZIDAVA

45

LEGENDA MATERIALOV

55

10

5,66

2,15

10

55

63

50

1,20

MERILO

16,85

SKUPNO

84

15,05

4,86

1,81

les 8,24 m2 parket 25,98 m2 3,76 1,82 22,50 8,70 9,00 11,70 33,21 5,17 28,70 5,61 2,33 3,27 8,80 2,73

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

2,75

2,15 5,48

75

2,18 15

3,05 75

1,35

95

13,40

30

95

30

2,73 95

1,05

parket terazzo parket parket terazzo terazzo parket terazzo parket terazzo les parket parket terazzo

1,05

1 STOPNICE 2 GALERIJA 3 GLAVNA SPALNICA 3.1 PREHOD 3.2 TOALETA 3.3 SPALNICA 3.4 GARDEROBA 3.5 KOPALNICA 1 3.6 LOGGIA 4 SPALNICA 1 5 KOPALNICA 2 6 SPALNICA 2 7 BALKON 8 STOPNIŠČE 9 SHRAMBA 10 SOBA 11 KOPALNICA 3

2,83

SEZNAM PROSTOROV

84

8,55

8,34

84

38

10

60

10

13,85

38

2,28

SHEMA RUŠITVE

3,45 1,48

1,08

84

1,53

3,45 16,85

185,85 m2

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.2.5

TLORIS MANSARDE

16,85 6,39 5,88

50

1,95 75

10

2,47 2,47

50

2,61 87

87

MERILO

3,46 2,95

87

1:100

51

51 6,16

LEGENDA MATERIALOV OPEČNI ZID SUHOMONTAŽNI ZID LES TOPLOTNA IZOLACIJA / POLNILO RUŠITEV ZAZIDAVA 12,82

2,70

2,03 2,03

87

2,61

SHEMA RUŠITVE

1,59

54

51

2,20

54

51

1,00

80

20

5,64 3,10

4,64

2,73

3,00

20

83

13

87

13,87

87

45

4,20

5,67

5,62 5,11

20

80

51

1,50

1,14

51

10

54

51

80

2,75 20

1,50

20

2,15 2,30

2,18 1,55

3,05 3,31

13,40

13

2,73 1,08

3,45 1,33

51

1,94

20

80

3,45 16,85

51

54

SEZNAM PROSTOROV 1 STOPNICE 2 ŠTUDIJSKI PROSTOR 3 SOBA ZA GOSTE 4 TEHNIČNA SOBA 5 SPA PROSTOR 6 TOALETA 7 PROSTOR ZA POČITEK 8 SAVNA 9 PROSTOR ZA MEDITAICJO 10 GARDEROBA

les 5,16 parket 24,43 parket 20,52 terazzo 4,76 terazzo 35,09 terazzo 3,21 parket 18,73 keramika8,03 parket 23,06 terazzo 2,85

SKUPNO

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

145,84 m

2

85

14,50 30 20

1,07 4,20 4,20

83

3,45 90

70

30 20

1,10 1,04

1,00 25

1,00

1,00 3,47 20

2,90

80

80 20

1,00 1,00 75 25 25 1,19 1,15 70 20 20 2,25 80 31 54 80

20

85 20

14,95

85 95

25

20

80 80 1,10 1,00

2,75 20 1,00

2,15 2,90 3,00 1,00

1,00

2,18

20 30 1,00

83

4,20 4,20 1,07

3,05 20 30 90

70

1,10

2,90 2,75 1,00

2,73 20 25 1,00

20 80 1,31 1,00

3,45 2,25 1,89 80

80

75

20 25

80 1,15 1,00

20

1,00

70

20 85 20

14,50

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

1,15

2,83

20 80 85

70

20

1,15

25

80

85

3,00

3,10

84

3,10

3,00

1,65

25

1,81

20

25

90

84

90

4,25

4,25

4,25

2,28

15,05

90

90

25

20

20

85

2,15

80

3,00

3,10

45

3,10

3,00 85 25 90 90 85

4,25

14,95

90 90 1,65 85 80 95 1,00

54 31 75 1,00

86

95

1,15

80

2,15

25

80

20

50

85

2,90

1,00

70

1,00

80

OPEČNI ZID LES TOPLOTNA IZOLACIJA / POLNILO POCINKANA PLOČEVINA BETON RUŠITEV ZAZIDAVA

SHEMA RUŠITVE

20

1,00

85

LEGENDA MATERIALOV

80

1,00 4,10

80

20

1,15

80

25

95

20

70

1:100

1,00

1,00

1,00 75 20 54 31

1,00

MERILO

TLORIS OSTREŠJA

85

8.2.6

31 54 16 54 1,00

3,45

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.2.7 2,05

2,80

4,80 5,28

92

27

3,68

2,20

2,35

2,30

87

87

2,05 2,47

87

92

60

2,05

92

20˚

70˚

60 92

2,05

1:100

60

60

MERILO

17,95

±0,00

TLORIS STREHE

LEGENDA MATERIALOV

5,43

20˚

5,43

POCINKANA PLOČEVINA OPEČNA KRITINA - BOBROVEC BETON RUŠITEV ZAZIDAVA

5,43

4,64

±0,00

20˚

SHEMA RUŠITVE

87

14,95

70˚

20˚

87

14,95

87

70˚

5,43

20˚

5,95

20˚

5,43

20˚

+0,90

±0,00

±0,00

4,65

+0,60

92

70˚

20˚

+0,30

2,05

60

70˚

92

1,52

70˚

+0,02

60

+0,02

60 1,05

92 22

78

1,50 6,06

4,44

1,30

1,89

87

87 1,55

5,27

27

2,61

30

4,58

86

87

6,89

17,95

1,72

3,45

1,52

3,45 ±0,00

+0,01

±0,00

±0,00

±0,00

±0,00

±0,00

±0,00

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

87

88

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.3 PREREZI

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.3.1 8.3.2

PREREZ A1 - A1 PREREZ A2 - A2

1:100 1:100

8.3.3 8.3.4

PREREZ B1 - B1 PREREZ B2 - B2

1:100 1:100

8.3.5

PREREZ C - C

1:100

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

89

8.3.1 MERILO

PREREZ A1 - A1 1:100

+13,05

+10,90

+8,41

+4,35

+2,42

+1,15 +0,45 ±0,00

+2,31

90

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.3.2

PREREZ A2 - A2 MERILO

1:100

+13,05

+10,90

+8,41

+4,35

+2,42

+1,15 +0,45 ±0,00

+2,31

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

91

8.3.3 MERILO

PREREZ B1 - B1 1:100

+13,05 +12,83

+10,90

+8,41

+4,35

+2,42

+1,15 +0,45 ±0,00

+2,31

92

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.3.4

PREREZ B2 - B2 MERILO

1:100

+13,05

+10,90

+8,41

+4,35

+2,42

+1,15 +0,45 ±0,00

+2,31

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

93

8.3.5 MERILO

PREREZ C - C 1:100

+13,05 +12,83

+10,90

+8,41

+4,35

+2,42

+1,15 +0,45 ±0,00

+2,31

94

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.4 FASADNI PAS

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.4.1 8.4.1.1

OPIS SESTAVE KONSTRUKCIJE FASADNI PAS 1

1: 25

8.4.2 8.4.2.1

OPIS SESTAVE KONSTRUKCIJE FASADNI PAS 2

1: 25

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

95

13.4.1

OPIS SESTAVE KONSTRUKCIJE

S1 (STREŠNA KONSTRUKCIJA NAD MANSARDO)

- strešna kritina – bobrovec - lesena nosilna letev 3/3cm - lesena zračna letev 5/8cm - sekundarna kritina (paropropustna) - strešni opaž / lesene deske - špirovec 12/14cm v višini stropnika toplotna izolacija iz kamene volne - toplotna izolacija iz kamene volne - parna zapora - požarno odporne mavčnokartonske plošče na podkonstrukciji - finalna obdelava stropa (kitanje, beljenje)

S2 (STREŠNA KONSTRUKCIJA NAD MANSARDO)

- strešna kritina – bobrovec - lesena nosilna letev 3/3cm - lesena zračna letev 5/8cm - sekundarna kritina (paropropustna) - leseni opaž / lesene deske - toplotna izolacija iz kamene volne - leseni nosilec napušča 8/10 v višini nosilca: toplotna izolacija iz kamene volne - parna zapora - požarno odporne mavčnokartonske plošče na podkonstrukcij - omet na trstiki - finalna obdelava stropa (kitanje, beljenje)

ZM - 1 (ZUNANJA STENA – FRČADA V MANSARDI)

- strešna kritina – bobrovec - lesena nosilna letev 3/3cm - lesena zračna letev 5/8cm - sekundarna kritina (paropropustna) - strešni opaž – lesene deske - stenska lesena konstrukcija frčade med leseno konstrukcijo: toplotna izolacija iz kamene volne - toplotna izolacija iz kamene volne -požarno odporne mavčnokartonske plošče na podkonstrukcij - finalno obdelana stena (kitanje, beljenje)

96

2,5cm 3,0cm 5,0cm 2,5cm 14cm 14cm 10cm 2,5cm -

2,5cm 3,0cm 5,0cm 2,5cm 8,0cm 10cm 10cm 1,5cm 3,0cm -

2,5cm 3,0cm 5,0cm 2,5cm 10cm 10cm 5,0cm 1,25cm -

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

TN - 1 (MEDETAŽNA PLOŠČA: PRITLIČJE – 1.NADSTROPJE)

TM - 1 (MEDETAŽNA PLOŠČA: 1.NADSTROPJE - MANSARDA) - finalna talna obloga – parket - podloga za finalni pod – OSB plošče - lesene letve 5/8cm z vmesno TI - toplotna izolacija iz trde kamene volne - PE folija - nosilni leseni plohi - leseni poveznik 20/20 - zračni prostor (inštalacijska ravnina) - OSB plošče

- leseni nosilni stropnik 16/20cm v višini stropnika izravnalno nasutje povezovalne deske nosilni leseni plohi nosilna lesena letev 5/8cm - stropni opaž – deske - omet na trstiki - finalna obdelava stropa (kitanje, beljenje)

ZN - 2 (ZUNANJA STENA 1. NADSTROPJA – NOSILNI ZID) - finalno obdelana fasada (barvano in zaglajeno) - zunanji sanirni TI omet - parapetni zid iz NF opeke - notranji sanirni TI omet - finalno obdelana stena (kitanje, beljenje)

2,5cm 3,0cm 5,0cm 4,0cm 5,0cm 20cm 24cm 3,0cm 20,0cm 4-7cm 2,5cm 5,0cm 5,0cm 2,5cm 3,0cm -

- finalna talna obloga – parket - podloga za finalni pod – OSB plošče - lesene letve 4/4cm z vmesno TI - toplotna izolacija iz trde kamene volne - PE folija - Leseni nosilni stropnik 16/20cm v višini stropnika

izravnalno nasutje

povezovalne deske

nosilni leseni plohi

nosilna lesena letev 5/8cm - Lesene letve 5/8cm - podkonstrukcija za kasetni strop - Finalna stropna obloga – kasetni strop deb.

TP - 1 (MEDETAŽNA PLOŠČA: KLET – PRITLIČJE)

- finalna talna obloga – parket - podloga za finalni pod – OSB plošče - lesene letve 5/8cm z vmesno TI - toplotna izolacija iz trde kamene volne - PE folija - izravnalno lahko nasutje nad obokom deb.

- opečni obokan strop - očiščen in impregniran opečni strop

ZP - 1 (ZUNANJA STENA PRITLIČJA – PARAPETNI ZID) - finalno obdelani okrasni fasadni element - zunanji sanirni TI omet - parapetni zid iz NF opeke - notranji sanirni TI omet - lesena podkonstrukcija - finalna stenska obloga iz lesenih plošč na podk.

ZK - 1 (ZUNANJA STENA VKOPANE KLETI) 4cm 38,5cm 5cm -

- zasip z vodopropustnim materialom - toplotna izolacija XPS plošče - hidroizolacija / bitumenski trakovi - zunanji izravnalni omet - kletni zid iz NF opeke - notranji sanirni omet - finalna stenska obloga iz okrasnega kamna

TK - 1 (TLA V KLETI) ZN - 1 (ZUNANJA STENA 1. NADSTROPJA – PARAPETNI ZID) - finalno obdelana fasada (barvano in zaglajeno) - zunanji sanirni TI omet - parapetni zid iz NF opeke - notranji sanirni TI omet - finalno obdelana stena (kitanje, beljenje9

4cm 25cm 5cm -

- brušena in polirana MAB talna plošča - terazzo - mikroarmirana betonska talna plošča - PE folija - toplotna izolacija XPS plošče - hidroizolacija / bitumenski trakovi - podložni beton - utrjeno nasutje

2,5cm 3,0cm 4,0cm 4,0cm - 20cm 4 - 7cm 2,5cm 5,0cm 5,0cm 5,0cm 3 – 17cm

2,5cm 3,0cm 5,0cm 5,0cm 3 – 40cm 12,5cm -

2-6cm 4,0cm 25cm 4,0cm 12cm 3,0cm

10cm 1,0cm 4,0cm 52cm 4,0cm 5,0cm

- 10cm 8,0cm 1,0cm 10cm 30cm

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

13.4.1.1

FASADNI PAS 1 MERILO

1:25

LEGENDA KONSTRUKCIJE OBSTOJEČA KONSTRUKCIJA

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

97

13.4.2

OPIS SESTAVE KONSTRUKCIJE TM - 2 (MEDETAŽNA PLOŠČA: 1.NADSTROPJE - MANSARDA)

S1 (STREŠNA KONSTRUKCIJA NAD MANSARDO)

- strešna kritina – bobrovec - lesena nosilna letev 3/3cm - lesena zračna letev 5/8cm - sekundarna kritina (paropropustna) - strešni opaž / lesene deske - špirovec 12/14cm v višini stropnika toplotna izolacija iz kamene volne - toplotna izolacija iz kamene volne - parna zapora - požarno odporne mavčnokartonske plošče na podkonstrukciji - finalna obdelava stropa (kitanje, beljenje)

S2 (STREŠNA KONSTRUKCIJA NAD MANSARDO)

- strešna kritina – bobrovec - lesena nosilna letev 3/3cm - lesena zračna letev 5/8cm - sekundarna kritina (paropropustna) - leseni opaž / lesene deske - toplotna izolacija iz kamene volne - leseni nosilec napušča 8/10 v višini nosilca: toplotna izolacija iz kamene volne - parna zapora - požarno odporne mavčnokartonske plošče na podkonstrukcij - omet na trstiki - finalna obdelava stropa (kitanje, beljenje)

ZN - 3 (ZUNANJA STENA 1. NADSTROPJA – NOSILNI ZID) - finalno obdelana fasada (barvano in zaglajeno) - zunanji sanirni TI omet - AB nosilec 45/30 - notranji sanirni TI omet - finalno obdelana stena (kitanje, beljenje)

98

2,5cm 3,0cm 5,0cm 2,5cm 14cm 14cm 10cm 2,5cm -

2,5cm 3,0cm 5,0cm 2,5cm 8,0cm 10cm 10cm 1,5cm 3,0cm -

5,0cm 45cm 5,0cm -

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

- premična lesena talna obloga v savni 2,0cm - finalna talna obloga – keramične ploščice 1,0cm - podloga za finalni pod – OSB plošče 3,0cm - lesene letve 5/8cm z vmesno TI 5,0cm - toplotna izolacija iz trde kamene volne 4,0cm - PE folija - nosilni leseni plohi 5,0m - leseni poveznik 20cm - zračni prostor 5,0cm - OSB plošče 3,0cm - toplotna izolacija iz trde kamene volne (2x10cm) 20cm - leseni nosilni stropnik 16/20cm 20cm v višini stropnika toplotna izolacija iz trde kamene volne 6,0cm povezovalne deske 2,5cm nosilna leseni plohi 5,0cm nosilna lesena letev 5/8cm 5,0cm - stropni opaž – deske 2,5cm - omet na trstiki 3,0cm - finalna obdelava stropa (kitanje, beljenje) -

TN - 1 (MEDETAŽNA PLOŠČA: PRITLIČJE – 1.NADSTROPJE)

- finalna talna obloga – parket - podloga za finalni pod – OSB plošče - lesene letve 4/4cm z vmesno TI - toplotna izolacija iz trde kamene volne - PE folija - Leseni nosilni stropnik 16/20cm v višini stropnika

izravnalno nasutje

povezovalne deske

nosilni leseni plohi

nosilna lesena letev 5/8cm - Lesene letve 5/8cm - podkonstrukcija za kasetni strop - Finalna stropna obloga – kasetni strop deb.

2,5cm 3,0cm 4,0cm 4,0cm - 20cm 4 - 7cm 2,5cm 5,0cm 5,0cm 5,0cm 3 – 17cm

TN - 2 (MEDETAŽNA PLOŠČA: PRITLIČJE – 1.NADSTROPJE; LOGGIA) - brušena in polirana MAB talna plošča - terrazzo - mikroarmirana betonska talna plošča v naklonu 1% - PE folija - toplotna izolacija XPS plošče - eseni nosilni stropnik 16/20cm v višini stropnika toplotna izolacija iz trde kamene volne povezovalne deske nosilni leseni plohi nosilna lesena letev 5/8cm - stropni opaž – deske - omet na trstiki - finalna obdelava stropa (kitanje, beljenje)

10cm 10cm 20cm 6,0cm 2,5cm 5,0cm 5,0cm 2,5cm 3 ,0cm -

ZP - 2 (NOTRANJA STENA PRITLIČJA; JEDILNICA - VERANDA)

- finalno obdelana stena (kitanje, beljenje) - notranji omet 4cm 45cm - nosilni zid iz NF opeke 5cm - notranji sanirni TI omet (veranda) - finalno obdelana stena (kitanje, beljenje)

TP - 1 (MEDETAŽNA PLOŠČA: KLET – PRITLIČJE)

- finalna talna obloga – parket - podloga za finalni pod – OSB plošče - lesene letve 5/8cm z vmesno TI - toplotna izolacija iz trde kamene volne - PE folija - izravnalno lahko nasutje nad obokom deb.

- opečni obokan strop - očiščen in impregniran opečni strop

2,5cm 3,0cm 5,0cm 5,0cm 3 – 40cm 12,5cm -

TP - 2 (MEDETAŽNA PLOŠČA: KLET – PRITLIČJE; VERANDA)

brušena in polirana MAB talna plošča - terrazzo 10cm mikroarmirana betonska talna plošča PE folija 6,0cm toplotna izolacija XPS plošče 3-40cm izravnalno lahko nasutje nad obokom (npr. Glinopor) 12,5cm opečni obokani strop očiščen in impregniran opečni strop

ZP-3 (ZUNANJA STENA PRITLIČJA – NOSILNI ZID)

- finalno obdelana fasada (barvano in zaglajeno) - zunanji sanirni TI omet 5,0cm - nosilni zid iz NF opeke 45cm --notranji sanirni TI omet 5,0cm - finalno obdelana stena (kitanje, beljenje) -

ZK - 1 (ZUNANJA STENA VKOPANE KLETI)

- zasip z vodopropustnim materialom - toplotna izolacija XPS plošče - hidroizolacija / bitumenski trakovi - zunanji izravnalni omet - kletni zid iz NF opeke - notranji sanirni omet - finalna stenska obloga iz okrasnega kamna

TK - 1 (TLA V KLETI)

- brušena in polirana MAB talna plošča - terazzo - mikroarmirana betonska talna plošča - PE folija - toplotna izolacija XPS plošče - hidroizolacija / bitumenski trakovi - podložni beton - utrjeno nasutje

10cm 1,0cm 4,0cm 52cm 4,0cm 5,0cm

- 10cm 8,0cm 1,0cm 10cm 30cm

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

13.4.2.1

FASADNI PAS 2 MERILO

1:25

LEGENDA KONSTRUKCIJE OBSTOJEČA KONSTRUKCIJA

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

99

100

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.5 FASADE 8.5.1 8.5.2 8.5.3 8.5.4

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

SEVERNA FASADA ZAHODNA FASADA JUŽNA FASADA VZHODNA FASADA

1:100 1:100 1:100 1:100

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

101

8.5.1 MERILO

SEVERNA FASADA 1:100

+13,05 +12,83

+7,00

±0,00

102

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.5.2

ZAHODNA FASADA MERILO

1:100

+13,05 +12,83

+5,83

±0,00

+1,35

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

103

8.5.3 MERILO

JUŽNA FASADA 1:100

+13,05 +12,83

±0,00

104

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.5.4

VZHODNA FASADA MERILO

1:100

+13,05 +12,83

+7,00

+5,83 +5,37

±0,00

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

105

106

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.6 UREDITEV VRTA 8.6.1

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

TLORIS VRTA

1:200

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

107

108

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.6.1

MERILO

Vr

ba

ns

ka

+0,90

+0,75

TLORIS UREDITVE VRTA 1:200

uli

ca

+0,60

+0,45 +0,30

+0,15

±0,00 -0,15

LEGENDA MATERIALOV

±0,00

±0,00

±0,00

+0,90 +0,60

+0,30

+0,02

±0,00

+0,02

±0,00

+0,01

±0,00 ±0,00 ±0,00

±0,00

±0,00

±0,00

Kosarjeva ulica

ARMIRANO BETONSKI ZID OKOLI VRTA VIDNA BARIERA IZ VISOKEGA ZELENJA OBLKOVANA ŽIVA MEJA TRAVA NIŽJE GRMOVNICE OB HIŠI ROŽNE GREDE GREDE ZA NIŽJE GRMOVNICE IN VRTNINE NARAVNI PLAVALNI BAZEN VEČJI PRODNI KAMNI OB ROBU BAZENA PEŠČENE POVRŠINE POVRŠINE IZ PRANEGA BETONA NIŽJI / PLOŠČATI NASTOPNI KAMNI

-1,35

13.6.1.1

SEZNAM POVRŠIN

1 ZELENE POVRŠINE 1.1 GRMOVNICE 1.2 ZATRAVITEV 1.3 ROŽNE GREDICE 1.4 ZELENJAVNI VRT 2 TLAKOVANE POVRŠINE 2.1 PESEK 2.2 PRANI BETON 2.3 KAMNITE PLOSKVE 4 VODNE POVRŠINE 4.1 PLAVALNI DEL 4.1 ČISTILNI DEL

±0,00

SKUPNO

157,54 432,90 32,50 37,16

m2 m2 m2 m2

63,60 m2 69,82 m2 23,21 m2 50,46 m2 18,56 m2

885,75 m2

Mladinska ulica -0,05 -0,15

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

109

110

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.7 VRTNI PAVILJON

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.7.1 8.7.2 8.7.3 8.7.4

TLORIS TEMELJEV/KLETI TLORIS PRITLIČJA TLORIS OSTEŠJA TLORIS STREHE

1: 50 1: 50 1: 50 1: 50

8.7.5

PREREZ A - A

1: 50

8.7.6 8.7.7

VZHODNA FASADA ZAHODNA FASADA

1: 50 1: 50

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

111

8.7.1

TLORIS TEMELJEV / KLETI

MERILO

8.7.2

1:50

MERILO

TLORIS PRITLIČJA 1:50

LEGENDA MATERIALOV

LEGENDA MATERIALOV

OPEČNI ZID

93

93

OPEČNI ZID

30

2, 3 50 3

2, 3 50 3

30 3,

3,

90

80

90

80

3,

3, 14

31

1,76

1, 1,76

1,

14

31

+1,32

-0,50 30

40

2,63

40

72

73

40

2,63

40

3,80

73

3,80

30

72

68

68 67

7

1,5

67

7

1,5

-0,60

112

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.7.3

TLORIS STREHE MERILO

8.7.4

1:50

PREREZ A - A MERILO

LEGENDA MATERIALOV

1:50

LEGENDA MATERIALOV

OPEČNA KRITINA BOBROVEC OPEČNI ZID

OPEČNA KRITINA BOBROVEC OPEČNI ZID

3,35

96

94

+6,97

1,21

+5,075

2,30

76

1,06

48

6,97

24

+3,70

1,32

1,23

9

+1,32

79

-0,50 -0,85 1,10

39

2,72

39

1,05

50

2,60

50

85

6

±0,00

53

4,79

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

113

8.7.5 MERILO

114

SEVERNA FASADA 1:50

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.7.6

JUŽNA FASADA MERILO

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

1:50

115

116

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.8 PRENOVA OGRAJE

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.8.1

TLORIS OGRAJE

1: 200

8.8.2 8.8.3 8.8.4

POGLED SEVER POGLED ZAHOD POGLED JUG

1: 50 1: 50 1: 50

8.8.5

DETAJL OGRAJE

1: 20

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

117

8.8.1

TLORIS OGRAJE 1:200 5,0

6

MERILO

Vr

ba

LEGENDA MATERIALOV ARMIRAN BETON NF OPEKA KOVINSKA OGRAJA PLEZALKA

ns

ka

+0,90

+0,75

25

,2

+0,60

1

29

uli

ca

,7

5

+0,45 +0,15

16,82

+0,30

±0,00 -0,15

70

3,

82

-1,35

3,82

+1,32

8,89

1 AB OGRAJA 126,63 2 KOVINSKA OGRAJA 107,59 3 KOVINSKI ELEMENTI (6x66cm) 3,96 144,73 obseg vrta

SKUPNO

72

13.8.1.1 SEZNAM DOLŽIN OGRAJE

±0,00

m m m m

238,18 m

23,54

±0,00

+0,90 +0,60

+0,30

+0,02

±0,00

+0,02

±0,00

±0,00

+0,01

±0,00

±0,00

Kosarjeva ulica

19,54

24,11

±0,00

±0,00 ±0,00

5,24

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

1,40

15

1,56

±0,00

9

±0,00

Mladinska ulica 118

5, 50

1,20

96

20 10

9

1,40

1,20

4,77

66

1,76

66

31,06

5,62

66

8,18

66 1,24

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.8.2

OGRAJA POGLED SEVER MERILO

1:100

+6,97

+2,60

+2,35 +1,50

±0,00

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

±0,00

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

119

8.8.3 MERILO

OGRAJA POGLED ZAHOD 1:100

+6,97

+2,60

±0,00

120

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.8.4

OGRAJA POGLED JUG MERILO

1:100

+6,97

+2,60

+2,35 +1,50

±0,00

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

±0,00

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

121

8.8.5 MERILO

PREREZ OGRAJE - FASADNI PAS 1:20

TZ - 1 (TALNA ZUNAJA UREDITEV - PLOČNIK)

- fini asfalt - grobi asfalt - fino izravnalno peščeno nasutje - utrjeno peščeno nasutje

TZ - 2 (TALNA ZUNAJA UREDITEV - ZELENICA)

- zelenica in zasaditev rastlinja - humusno nasutje - obstoječi teren

TZ - 3 (TALNA ZUNAJA UREDITEV - PRED GLAVNIM VHODODM - NEPOVOZNO - končna obdelava AB plošče - prani beton - AB talna plošča - utrjeno peščeno nasutje - obstoječi teren

TZZ - 1 (ZUNANJI ZID OGRAJE)

- fini omet (grobo zaribano in barvano) - grobi omet AB zidu - AB zid - grobi omet AB zidu - fini omet (grobo zaribano in barvano)

122

3,0cm 5,0cm 5,0cm 30cm

30cm -

15cm 20cm -

0,5cm 2,0cm 25cm 2,0cm 0,5cm

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

u

8.9 VKOPANA GARAZA

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.9.1 8.9.2 8.9.3

TLORIS TEMELJEV TLORIS GARAŽE- PODZEMNI DEL TLORIS GARAŽE- NADZEMNI DEL

1: 50 1: 50 1: 50

8.9.4 8.9.5

PREREZ GARAŽE C - C PREREZ GARAŽE D - D

1: 50 1: 50

8.9.6 8.9.7 8.9.8

OPIS SESTAVE KONSTRUKCIJE GARAŽE FASADNI PAS GARAŽE 1 1: 25 FASADNI PAS GARAŽE 2 1: 25

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

123

124

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.9.1

TLORIS TEMELJEV GARAŽE 1:50

1,41

30

5 10

62 5

MERILO

LEGENDA MATERIALOV

1,20 63

3,90 40

3,50

3,90 50

3,50

40

25

6,20

7,51

8,01

ZASUTJE MED TEMELJI POGLOBLJENA TEMELJNA PLOŠČA ARMIRANI BETON

25 40

8,30

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

125

8.9.2

TLORIS GARAŽE - PODZEMNI DEL

5,48

6,20

3,24

7,51

7,81

50

78

17

3

1,01

6,50

1,01

1,43

40

15

30 1,00

30

5 10

105 10

1:50

80

MERILO

LEGENDA MATERIALOV

78

50

ARMIRANO BETONSKI ZID NF OPEKA KOVINSKI STEBRI STREHE GARAŽE

SKUPNO

54,87 m2

63

10 10

126

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

40

30

3

8,37 m2 23,25 m2 23,25 m2

15

1 PROSTOR ZA KOLESA 2 PARKIRNO MESTO 1 3 PARKIRNO MESTO 2

17

SEZNAM POVRŠIN 10

13.9.2.1

30 40

3

17

3,10 3,50

17

3

50 50 8,10

3

17

3,10 3,50

17

3

30 40

10 10

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.9.3

TLORIS GARAŽE - NADZEMNI DEL MERILO

1:50

LEGENDA MATERIALOV PRANI BETON TRAVA ASFALTNI PLOČNIK GRMOVNICE

10

13.9.3.1

SEZNAM POVRŠIN

1 ZUNANJI PARKIRNI PROSTOR 1 27,72 m2 2 ZUNANJI PARKIRNI PROSTOR 2 27,72 m2

SKUPNO

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

54,43 m2

127

8.9.4 MERILO

PREREZ GARAŽE C - C 1:50

20

15 6

±0,00

LEGENDA MATERIALOV 2,41 3,00

2,16

ARMIRANO BETONSKI ZID NF OPEKA KOVINSKI STEBRI STREHE GARAŽE -2,31

35

-2,66

35

-3,00 3,50

50

3,50

8,30

128

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.9.5

PREREZ GARAŽE D - D 1:50

2,32

94

MERILO

1,08 1,40

32

±0,00

3,00

LEGENDA MATERIALOV ARMIRANO BETONSKI ZID NF OPEKA KOVINSKI STEBRI STREHE GARAŽE

-2,31 -2,66 -3,00 10

30

6,20

1,01 8,01

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

30

10 5

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

129

8.9.6

OPIS SESTAVE KONSTRUCIJE GARAŽE

13.9.7

FASADNI PAS GARAŽE 1 MERILO

1:25

TP - G2 (MEDETAŽNA PLOŠČA: KLET – PRITLIČJE ; PREMIČNI STROP NAD GARAŽO)

- končna obdelava AB plošče - prani beton - AB sovprežna plošča 5-10 cm v višini plošče HI-bond pločevina - kovinska konstrukcija stopa nad garažo 15 cm

TP - G1 (MEDETAŽNA PLOŠČA: KLET – PRITLIČJE ; FIKSNI STROP NAD GARAŽO)

- vodotesno korito iz nerjaveče pločevine v višini korita zelenica in zasaditev rastlinja

humusna podlaga za rastline - izravnani vrhnji del AB plošče

- AB medetažna plošča po sistemu bela kad - finalno obdelan betonski strop (brušen in premazan z brezbarvno protiprašno emulzijo)

TZ - 1 (ZUNANJA UREDITEV: DOVOZ DO GARAŽE) 10 cm 9,0cm 30 cm -

ZK - 4 (PLOŠČANAD GARAŽO V STIKU S STENO OBSTOJEČE KLETI: VRATA V GARAŽO) - AB plošča po sistemu bela kad (prečno) - toplotna izolacija XPS plošče (tudi dilatacija) - hidorizolacijski bitumenski trakovi - zunanji izravnalni omet - AB preklada 52/30 - notranji sanirni omet - finalno obdelana stene (kitanje, beljenje)

18cm 1,0cm 4,0cm 52cm 4,0cm -

ZP-3 (ZUNANJA STENA PRITLIČJA – NOSILNI ZID)

- finalno obdelana fasada (barvano in zaglajeno) - zunanji sanirni TI omet 5,0cm - nosilni zid iz NF opeke 45cm --notranji sanirni TI omet 5,0cm - finalno obdelana stena (kitanje, beljenje) -

TP - 1 (MEDETAŽNA PLOŠČA: KLET – PRITLIČJE)

- finalna talna obloga – parket - podloga za finalni pod – OSB plošče - lesene letve 5/8cm z vmesno TI - toplotna izolacija iz trde kamene volne - PE folija - izravnalno lahko nasutje nad obokom deb.

- opečni obokan strop - očiščen in impregniran opečni strop

130

LEGENDA KONSTRUKCIJE

2,5cm 3,0cm 5,0cm 5,0cm 3 – 40cm 12,5cm -

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

- fini asfalt - grobi asfalt - fino izravnalno peščeno nasutje - utrjeno peščeno nasutje - utjen nasipni vodopropustni material

ZK - 2 (STENA GARAŽE V STIKU S STENO OBSTOJEČE KLETI) - finalno obdelana stena (brušen beton premazan s prtiprašno emulzijo) - AB stena po sistemu bela kad - toplotna izolacija XPS plošče (tudi dilatacija) - hidorizolacijski bitumenski trakovi - zunanji izravnalni omet - kletni zid iz NF opeke - notranji sanirni omet - finalno obdelana stene (kitanje, beljenje)

ZK - 3 (ZUNANJA STENA VKOPANE GARAŽE) - zasip z vodopropustnim materialom - AB stena po sistemu bela kad - finalno obdelana stena (brušen beton premazan s protiprašno emulzijo)

TK - 1 (TLA V KLETI)

- brušena in polirana MAB talna plošča - terazzo - mikroarmirana betonska talna plošča - PE folija - toplotna izolacija XPS plošče - hidroizolacija / bitumenski trakovi - podložni beton - utrjeno nasutje

TK - 2 (TLA V KLETI - GARAŽA)

- brušena in polirana AB talna plošča - terazzo - AB temeljna plošča po sistemu bela kad - podložni beton - utrjeno nasutje

OBSTOJEČA KONSTRUKCIJA 3,0 5,0cm 5,0cm 30 cm -

30cm 18cm 1,0cm 4,0cm 52cm 4,0cm -

30cm 45cm -

- 10cm 8,0cm 1,0cm 10cm 30cm

- 7,0cm 10cm 30cm

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.9.8

FASADNI PAS GARAŽE 2 MERILO

1:25

LEGENDA KONSTRUKCIJE OBSTOJEČA KONSTRUKCIJA

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

131

132

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.10 VIZUALIZACIJE

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.10.1

VINSKA KLET

8.10.2 8.10.3

SPREJEMNICA SALON

8.10.4 8.10.5

GALERIJA NAD SPREJEMNICO GLAVNA SPALNICA

8.10.6 8.10.7

POGLED NA SEVERNO STRAN VILE POGLED NA JUŽNO STRAN VILE

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

133

134

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.10.1

VIZUALIZACIJA VINSKE KLETI GRAFIČNI DEL

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

135

8.10.2

VIZUALIZACIJA SPREJEMNICE

GRAFIČNI DEL

136

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.10.3

VIZUALIZACIJA SALONA GRAFIČNI DEL

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

137

8.10.4

VIZUALIZACIJA GALERIJE

GRAFIČNI DEL

138

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.10.5

VIZUALIZACIJA GLAVNE SPALNICE GRAFIČNI DEL

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

139

8.10.6

VIZUALIZACIJA ZUNANJOSTI - SEVER

GRAFIČNI DEL

140

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

8.10. 7

VIZUALIZACIJA ZUNAJOSTI - JUG GRAFIČNI DEL

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

141

9

ZAKLJUČEK

V dobrih sto letih po izgradnji ter odhodu njenega stvaritelja je vila Transilvania preživela marsikaj. Ponudila je streho nad glavo in omogočila bivanje več različnim ljudem ter na koncu ostala sama, prazna, zapuščena.

Predlagana obnova, ki je prikazana in opisana v tej nalogi, ponuja priložnost reštive vile in povrnitev njenega starega sijaja.

Skozi stoletja sprememb smo prišli do spoznanja, da je nekatere stavbe vredno ohraniti. Z vživitvijo v duh preteklega časa se na njih se učimo, jih analiziramo in poskušamo razumeti njihove posebnosti, ki so jih naredile slavne.

S sodobnimi materiali in tehnologijami jih prilagodimo današnjim zahtevam in pričakovanjem.

Na ta način dragulji iz pozabljenega časa ponovno zasvetijo.

142

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

10 VIRI IN LITERATURA KNJIGE

ELEKTRONSKI VIRI:

Deu, Ž. (2004). Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju. Ljubljana: Kmečki glas.

Frearson, A. (2.3.2015). Restored Adolf Loos-designed interiors open to the public in Pilsen [elektronska izdaja]. De Zeen Magazine. Pridobljeno junij 2016 iz http://www.dezeen.com/2015/03/02/adolf-loos-interiors-restored-pilsen-open-public/

Fister, P. (1979). Obnova in varstvo arhitekturne dediščine. Ljubljana: Partizanska knjiga.

Hiša Plečnik (2016). MGML. Pridobljeno junij 2016 iz http://www.mgml.si/plecnikova-hisa-503/

Golob, N. (2003). Umetnostna zgodovina. Ljubljana: DZS Koch, W. (1999). Umetnost stavbarstva. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

Perše, M., Premk, A. in Zanoški, N. (2013). Gradbena dejavnost Fritza Friedrigerja in Maksa Czeikeja v Mariboru. Slovensko umetnostno zgodovinsko društvo. Pridobljeno 24.5.2016 na http://www.suzd.si/images/stories/pdf/zuz_49_2013/ ppz2013web.pdf.

Mišič, D., Nahtigal, N., Kocutar, S., Mulec, M., (2015). Baroničina hiša. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Prelomnice v zgodovini Maribora. Mestna občina Maribor. Pridobljeno 24.5.2016 na http://www.maribor.si/povezava. aspx?pid=3792.

Neufert, E. (2002). Projektiranje v stavbarstvu. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Preteklost: Maribor Pohorje. Pridobljeno 24.5.2016 na http://maribor-pohorje.si/preteklost.aspx

Prelovšek, D., Avguštin, M., Bajec, E., Deu, Ž., Hrausky, A., Kerbavec, U. Idr. (2013). Slavne vile na Slovenskem. Praha: Foibos Bohemia.

Secesija (obdobje). Wikipedija The Free Encyclopedia. Pridobljeno junij 2016 iz https://sl.wikipedia.org/wiki/Secesija_(obdobje)

Režun, N. (2000). Umetnost 19. stoletja. Ljubljana: SŠOF.

Vila Tugendhat. (2016). Pridobljeno junij 2016 iz http://www.tugendhat.eu

Debicki, J., Favre, J. F., Grunewald, D., Pimentel, A. F. (2004). Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti.

Ljubljana: Modrijan založba.

Torkar, Z., Leben, N. (2002). Meščanske vile na kamniškem od osemdesetih let 19. Stoletja do prve svetovne vojne.

Kamnik: Kulturni center Kamnik.

SEMINARSKO, DIPLOMSKO, MAGISTRSKO ALI DOKTORSKO DELO Perko, A., Zanoški, N. in Zrim, M. (2004/2005). Arhitektura Fritza Friedrigerja in Maksa Czeikeja v ožjem območju Maribora (Raziskovalna naloga pri predmetu Projektiranje in kompozicija IV). Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

Terlikar, A. (2015). Idejna zasnova prenove Vile Rikli na Bledu (Magistrsko delo). Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

KATALOGI, REVIJE IN OSTALO Fritz Friedriger in Maribor. (1999). Maribor: Umetnostna galerija Maribor Lombergar, J. (2009). Zamolčana in pozabljena mariborska arhitekta Fritz Friedriger in Max Czeike. Adria Airways Inflight magazine, junij, julij 2009 (3), 52-61 Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor. (1992). Medobčinski uradni vestnik, (5).

Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Maribor (2008). Maribor: Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor.

Zakon o varstvu kulturne dediščine - ZVKD (1999). Uradni list RS, (7).

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

143

10.1 KAZALO SLIK

144

ŠT.

IME SLIKE

VIR SLIKE

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60

Vila Transilvania danes Portal nad glavnim vhodom vile Transilvania Panorama Mladinske ulice v Mariboru Panorama Vrbanske ulice v Mariboru Crystal Palace New York Central Park Eiffel Tower Auditorium Building Wainwright Building Secession Building Vienna Hotel Tassel (stairway) Metropolitain Musee d’Orsay Flatiron Building Maison Bergeret Zacherlova hiša Woolworth Building Postsparkasse Vienna La Pedrera Bauhaus Zmajski most Hotel Union Urbančeva hiša Vurnikova hiša na Miklošičevi Ljubljanska drama Zadružna zveza Hribarjeva hiša Križanke Claude Monet, Impression Edouard Manet, The Plum Mary Cassatt, At the Theater Rihard Jakopič, Spomini Claude Monet, Woman with a Parasol Paul Gauguin, Riders on the Beach Ivana Kobilca, Tihožitje s slivami Matija Jama, Pogled na barje Claude Monet, Reflections_of_Clouds_on_the_Water-Lily_Pond Vila Higiea, Doberna Vila Zora, Bled Vila Langer, Maribor Villa Muller Fallingwater Casa das Canoas Villa Tugendhat Wiley House Načrt mesta Maribor okoli leta 1900 Pogled na Mladinsko ulico (včasih) Samostan šolskih sester v Mariboru Načrt Koroškega predmestja okoli leta 1910 Langerjeva Vila (včasih) Sadjarsko vinarska šola zgrajen leta 1905 Razvoj Gosposvetske ulice Langerjeva vila na Mladinski 29 Vila na Mladinski ulici 20 Vila na Mladinski ulici 24 Vila na Mladinski ulici 32 Vila na Mladinski ulici 32a Vila na Kajuhovi ulici 12 Vila na Mladinski ulici 34 Vila na Mladinski ulici 36

osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv http://i.telegraph.co.uk/multimedia/archive/02691/Crystal-PAlace_2691194c.jpg https://www.nycgovparks.org/sub_about/parks_history/olmsted/lg/M010_June_24_1938_neg_14257lg.jpg http://www.antiquemapsandprints.com/ekmps/shops/richben90/images/paris-la-tour-eiffel-antique-print-1900-150958-p.jpg https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cd/Auditorium_Building17.jpg https://c1.staticflickr.com/7/6092/6344461258_7c198ee25d_b.jpg https-//en.wikipedia.org/wiki/Vienna_Secession#/media/File-Secession_Vienna_June_2006_017.jpg http://theredlist.com/media/database/design-categorie/here-and-now/1900-1910/belgium-art-nouveau/horta/030-horta-theredlist.jpg https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b1/Abesses_entrance_1.jpg http://s3.thingpic.com/images/Qw/VzVMrgskCiB7znsEAkdneDRJ.jpeg http://3.bp.blogspot.com/-9Cfx55zIaWQ/VkiiBOd6W3I/AAAAAAAAGzA/c2DBE7ljh9c/s1600/Vintage%2BPictures%2Bof%2BAmerican%2BArchitectures%2BUnder%2BConstruction%2B http://static.panoramio.com/photos/large/89083634.jpg http://www.vienna.cc/wienpix/zacherl01.jpg http://4.bp.blogspot.com/-LhSfgJyFOT4/UOfSLD2qsxI/AAAAAAAABUw/SaWIHRli1yw/s1600/the+woolworth+building+from+municipal+building+september+1913.jpg http://cdn.c.photoshelter.com/img-get/I0000LgAj08eX4Ng/s/860/860/Postsparkasse-01.jpg http://www.globotreks.com/wp-content/uploads/2011/02/La-Pedrera-600x407.jpg https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e1/Bauhaus.JPG https://media-cdn.tripadvisor.com/media/photo-s/09/ee/a1/ae/ponte-del-drago-zmajski.jpg https://www.visitljubljana.com/assets/ConferencePOI/Hotel-Union/GH-Union-ext-edited.jpg https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/28/Ljubljana_BW_2014-10-09_12-19-48.jpg/240px-Ljubljana_BW_2014-10-09_12-19-48.jpg https://www.visitljubljana.com/assets/POI/ http://www.aktivni.si/media/cache/upload/Photo/2013/04/05/ljubljanska-drama_i620x280.jpg https://www.visitljubljana.com/assets/POI/secesija-4.jpg http://www.mgml.si/images/field/mb_t2_18683.hribarjeva.hisa_.m.kambic.-.720_275.jpg https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/5/53/Križanke_dvorišče_th.jpg https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/54/Claude_Monet%2C_Impression%2C_soleil_levant.jpg https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5b/Edouard_Manet_-_The_Plum_-_National_Gallery_of_Art.jpg/1920px-Edouard_Manet_-_The_Plum_https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/bb/Cassatt_Mary_At_the_Theater_1879.jpg http://www.ng-slo.si/si/imagelib/magnify/default/TRGOVINA/ARTIKLI/MagnetJakopicSpomini.jpg https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1b/Claude_Monet_-_Woman_with_a_Parasol_-_Madame_Monet_and_Her_Son_-_Google_Art_Project.jpg https://en.wikipedia.org/wiki/Paul_Gauguin#/media/File:Paul_Gauguin_106.jpg http://www.ng-slo.si/si/imagelib/zoom/default/ZBIRKE/NGS/NGS0154.jpg http://www.ng-slo.si/si/imagelib/zoom/default/ZBIRKE/NGS/NGS0114.jpg https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/43/Claude_Monet_-_Reflections_of_Clouds_on_the_Water-Lily_Pond.jpg Knjiga: Slavne vile na Slovenskem Knjiga: Slavne vile na Slovenskem Knjiga: Slavne vile na Slovenskem http://socks-studio.com/img/blog/loos-muller-01.jpg http://adk.info/wp-content/uploads/2015/08/04.08.03_Modulbau_Geschichte_Frank_Lloyd_Wright_Fallingwater_.jpg?de76f1 http://cdn.designrulz.com/wp-content/uploads/2012/12/openhouse-barcelona-shop-gallery-architecture-oscar-niemeyer-casa-das-canoas-rio-de-janeiro-9.png http://www.fr-online.de/image/view/2012/1/3/11566144,9330179,highRes,DAB1552-20120131.jpg http://www.ncmodernist.org/pjohnson-wiley15.jpg https://issuu.com/um_feri/docs/baronicina_hisa https://scontent-vie1-1.xx.fbcdn.net/hphotos-xta1/t31.0-8/12593719_10207300148853524_1018844774193860940_o.jpg https://issuu.com/um_feri/docs/baronicina_hisa https://issuu.com/um_feri/docs/baronicina_hisa https://issuu.com/um_feri/docs/baronicina_hisa https://issuu.com/um_feri/docs/baronicina_hisa https://scontent-vie1-1.xx.fbcdn.net/hphotos-xft1/t31.0-0/p600x600/12493991_10207123505517551_1288529210303968341_o.jpg osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

ŠT.

IME SLIKE

VIR SLIKE

ŠT.

IME SLIKE

VIR SLIKE

61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120

Vila na Mladinski ulici 33 Vila na Mladinski ulici 41 Vila na Mladinski ulici 43 VilaTransilvania na Mladinski ulici 45 Fritz Friedriger z družbo v svoji vili Fritz Friedriger Sprejemnica vile Transilvanie Originalni načrt vile Transilvania (situacija) Pogled na severno fasado vile Transilvania Aksonometrija jugovzhodne strani vile Transilvania Akosnometrija notranjosti vile Transilvania Dnevna soba s prvotno opremo Detajl fasadnega reliefa s podpisom arhitekta Fasadni relief na vili Transilvania Originalni načrt vile Transilvania Originalni načrt vile Transilvania Originalni načrt vile Transilvania Originalni načrt vile Transilvania Originalni načrt vile Transilvania Originalni načrt vile Transilvania Originalni načrt vile Transilvania Originalni načrt vile Transilvania Originalni načrt vile Transilvania Originalni načrt vile Transilvania Originalni načrt vile Transilvania Originalni načrt vile Transilvania Originalni načrt vile Transilvania Originalni načrt vile Transilvania Originalni načrt vile Transilvania Originalni načrt vile Transilvania Originalni načrt vile Transilvania Obstoječe stanje notranjosti vile Transilvania Obstoječe stanje notranjosti vile Transilvania Obstoječe stanje notranjosti vile Transilvania Obstoječe stanje notranjosti vile Transilvania Obstoječe stanje notranjosti vile Transilvania Obstoječe stanje zunanjosti vile Transilvania Obstoječe stanje zunanjosti vile Transilvania Obstoječe stanje zunanjosti vile Transilvania Obstoječe stanje zunanjosti vile Transilvania Obstoječe stanje zunanjosti vile Transilvania Obstoječe stanje zunanjosti vile Transilvania Obstoječe stanje zunanjosti vile Transilvania Obstoječe stanje zunanjosti vile Transilvania Obstoječe stanje zunanjosti vile Transilvania Obstoječe stanje vrta in paviljona vile Transilvania Obstoječe stanje vrta in paviljona vile Transilvania Obstoječe stanje vrta in paviljona vile Transilvania Obstoječe stanje vrta in paviljona vile Transilvania Obstoječe stanje vrta in paviljona vile Transilvania Obstoječe stanje vrta in paviljona vile Transilvania Obstoječe stanje vrta in paviljona vile Transilvania Obstoječe stanje vrta in paviljona vile Transilvania Obstoječe stanje vrta in paviljona vile Transilvania Detajl stika temelja in kletnega zidu Zaščita hidroizolacije z xps ploščo Izvedba hidroizolacije tal kleti Izvedb injektiranja mešanega zidovja Možnost sanacije lesenih elementov ostrešja Pogled na izvedbo obstoječega ostrešja

osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv Knjiga: Slavne vile na Slovenskem Knjiga: Slavne vile na Slovenskem Katalog: Fritz Friedriger in Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Katalog: Fritz Friedriger in Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Knjiga: Slavne vile na Slovenskem osebni arhiv osebni arhiv Pokrajinski arhiv Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Pokrajinski arhiv Maribor Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine Maribor Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine Maribor Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine Maribor Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine Maribor Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine Maribor osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv Knjiga: Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju http://www.webgradnja.hr/images/clanci/701/slika4.jpg osebni arhiv osebni arhiv Knjiga: Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju osebni arhiv

121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180

Pogled na sanacijo obstoječega ostrešja Povezovanje zidov in sidranje obstoječih lesenih stropnikov Pogled na povezovanje zidov Detajl dvojnega okna Pogled na izvedbo sanacije fasade in podstavka Pogled na obnovljeno Baroničino hišo Pogled na obnovljeno Baroničino hišo Pogled na obnovljeno Baroničino hišo Pogled na obnovljeno Baroničino hišo Pogled na obnovljeno Baroničino hišo Pogled na obnovljeno Baroničino hišo Pogled na obnovljeno Baroničino hišo Pogled na obnovljeno Baroničino hišo Pogled na Liningerjevo hišo med obnovo Pogled na Liningerjevo hišo med obnovo Pogled na Liningerjevo hišo med obnovo Pogled na Liningerjevo hišo med obnovo Pogled na Liningerjevo hišo med obnovo Pogled na Liningerjevo hišo med obnovo Pogled na Liningerjevo hišo med obnovo Pogled na Liningerjevo hišo med obnovo Pogled na Liningerjevo hišo med obnovo Pogled na notranjost prenovljenega stanovanja arhitekta A. Loos Pogled na notranjost prenovljenega stanovanja arhitekta A. Loos Pogled na notranjost prenovljenega stanovanja arhitekta A. Loos Pogled na notranjost prenovljenega stanovanja arhitekta A. Loos Pogled na notranjost prenovljenega stanovanja arhitekta A. Loos Pogled na notranjost prenovljenega stanovanja arhitekta A. Loos Pogled na notranjost prenovljenega stanovanja arhitekta A. Loos Pogled na notranjost prenovljenega stanovanja arhitekta A. Loos Pogled na notranjost prenovljenega stanovanja arhitekta A. Loos Pogled na notranjost prenovljenega stanovanja arhitekta A. Loos Pogled na zunanjost prenovljene vile Tugendhat Pogled na notranjost prenovljene vile Tugendhat Pogled na notranjost prenovljene vile Tugendhat Pogled na notranjost prenovljene vile Tugendhat Pogled na notranjost prenovljene vile Tugendhat Pogled na notranjost prenovljene vile Tugendhat Pogled na notranjost prenovljene vile Tugendhat Pogled na notranjost prenovljene vile Tugendhat Pogled na notranjost prenovljene vile Tugendhat Pogled na notranjost prenovljene vile Tugendhat Prenova Plečnikove hiše v Trnovem Prenova Plečnikove hiše v Trnovem Prenova Plečnikove hiše v Trnovem Prenova Plečnikove hiše v Trnovem Prenova Plečnikove hiše v Trnovem Prenova Plečnikove hiše v Trnovem Prenova Plečnikove hiše v Trnovem Prenova Plečnikove hiše v Trnovem Prenova Plečnikove hiše v Trnovem Primere kasetnega stropa Primer vrat s skritim podbojem Primer senčenja s screeni Primer finalnega izgleda terazzo tlaka Primer medeninastega ročaja Primer notranjega svetila Primer oblikovanja talnih površin - terazzo Primer lesenega stopnišča Primer zaključka položenega parketa

osebni arhiv Knjiga: Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju osebni arhiv Knjiga: Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju osebni arhiv https://issuu.com/um_feri/docs/baronicina_hisa https://issuu.com/um_feri/docs/baronicina_hisa https://issuu.com/um_feri/docs/baronicina_hisa https://issuu.com/um_feri/docs/baronicina_hisa https://issuu.com/um_feri/docs/baronicina_hisa https://issuu.com/um_feri/docs/baronicina_hisa https://issuu.com/um_feri/docs/baronicina_hisa https://issuu.com/um_feri/docs/baronicina_hisa osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv http://www.dezeen.com/2015/03/02/adolf-loos-interiors-restored-pilsen-open-public/ http://www.dezeen.com/2015/03/02/adolf-loos-interiors-restored-pilsen-open-public/ http://www.dezeen.com/2015/03/02/adolf-loos-interiors-restored-pilsen-open-public/ http://www.dezeen.com/2015/03/02/adolf-loos-interiors-restored-pilsen-open-public/ http://www.dezeen.com/2015/03/02/adolf-loos-interiors-restored-pilsen-open-public/ http://www.dezeen.com/2015/03/02/adolf-loos-interiors-restored-pilsen-open-public/ http://www.dezeen.com/2015/03/02/adolf-loos-interiors-restored-pilsen-open-public/ http://www.dezeen.com/2015/03/02/adolf-loos-interiors-restored-pilsen-open-public/ http://www.dezeen.com/2015/03/02/adolf-loos-interiors-restored-pilsen-open-public/ http://www.dezeen.com/2015/03/02/adolf-loos-interiors-restored-pilsen-open-public/ http://www.tugendhat.eu/en/photogallery-and-applications/photogallery-2012.html http://www.tugendhat.eu/en/photogallery-and-applications/photogallery-2012.html http://www.tugendhat.eu/en/photogallery-and-applications/photogallery-2012.html http://www.tugendhat.eu/en/photogallery-and-applications/photogallery-2012.html http://www.tugendhat.eu/en/photogallery-and-applications/photogallery-2012.html http://www.tugendhat.eu/en/photogallery-and-applications/photogallery-2012.html http://www.tugendhat.eu/en/photogallery-and-applications/photogallery-2012.html http://www.tugendhat.eu/en/photogallery-and-applications/photogallery-2012.html http://www.tugendhat.eu/en/photogallery-and-applications/photogallery-2012.html http://www.tugendhat.eu/en/photogallery-and-applications/photogallery-2012.html http://www.mgml.si/plecnikova-hisa-503/ http://www.mgml.si/plecnikova-hisa-503/ http://www.mgml.si/plecnikova-hisa-503/ http://www.mgml.si/plecnikova-hisa-503/ http://www.mgml.si/plecnikova-hisa-503/ http://www.mgml.si/plecnikova-hisa-503/ http://www.mgml.si/plecnikova-hisa-503/ http://www.mgml.si/plecnikova-hisa-503/ http://www.mgml.si/plecnikova-hisa-503/ osebni arhiv http://www.detailerssimon.com/wp-content/uploads/2016/03/Puertas-de-interiores-Tre-piu.jpg http://www.ralux.si/sites/default/files/rolo_sencila_008.jpg http://www.terrazzorestoration.ca/Quickstart/ImageLib/Sample3.JPG https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/236x/a7/e1/6b/a7e16b902e45329b8d039d70049d45d9.jpg osebni arhiv https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/39/ce/b6/39ceb6e791308a0a0a710bfaf0f05b99.jpg http://st.hzcdn.com/simgs/773119830191c8f6_4-4392/transitional-staircase.jpg osebni arhiv

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

145

146

ŠT.

IME SLIKE

VIR SLIKE

181 182 183 184 185 186 187 188 189 190 191 192 193 194 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207

Primer toplotne izolacije mansarde Primer zunanjega hidranta Primer pokrivanja strehe z bobrovcem Primer prezračevalne naprave z rekuperacijo Primer toplozračnega kamina Primer izvedbe steklene ograje Primer posnetka stavbnega pohištva Primer ozelenjene zunanje ograje Primer izvedbe vrta Primer izvedbe vrta Primer izvedbe vrta Primer izvedbe vrta Primer izvedbe naravnega bazena Primer izvedbe vrta Primer izvedbe naravnega bazena Primer izvedbe vrta Primer vkopane garaže z dvigalom Primer vkopane garaže z dvigalom Primer vkopane garaže z dvigalom Primer vkopane garaže z dvigalom Primer škarjastega tovornega dvigala Primer vrat v ograji Primer vrat v ograji Primer zaključka betonske ograje Primer vrat v ograji Primer vrat v ograji Primer vrat v ograji

http://www.mojmojster.net/showfile.php?id=25690, http://www.unithing.si/pic_armature/_nadzemni_hidrant.gif http://www.creaton.sk/wp-content/uploads/2014/03/REF_FOT_KLA_0870e-101-NUA-rotbu-gefla_SALL_ABP_V1.jpg http://www.santech.com.pl/images/rekuperacja/rekuperatory-modele/centrala-otwarta-vx400.jpg http://varcevanje-energije.si/images/stories/2015/MAREC/pecarstvo_hrovat_2.jpg http://valaproject.org/wp-content/uploads/2016/04/Traditional-Victorian-terrace-glass-roof-white-wall-roof-paint-glass-stage-fence-glass-cupboard-black-comfortable-chair-brown-floor-green-plant-grey-sofa-black-sofa-cushion.jpg http://lesko.si/cache/lesko/12-skatlasto_okno-161d87d8793bee5a.jpg https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/236x/44/0d/48/440d482804b4ffd417f5c62158f97e55.jpg http://3.bp.blogspot.com/-MwpCvseplYk/Toag711g79I/AAAAAAAAAC4/DpgEtWwf-00/s1600/rose-bushes.s600x600.jpg http://www.houzz.com/photos/875449/Informal-Garden-Winnetka-Illinois-traditional-landscape-other-metro osebni arhiv osebni arhiv http://www.houzz.com/photos/1941837/Stone-Pool-traditional-pool-burlington osebni arhiv http://www.houzz.com/photos/1206053/BioNova®-Natural-Swimming-Pool-Princeton-NJ-pool-other-metro osebni arhiv http://www.totalliftingsolutions.co.uk/Assets/liftdown(2).jpg http://avivas.ru/img/2015/04/topic/38404/74273.jpg http://www.edsuk.com/productImages/car_vehicle_lift_12.jpg http://www.geekalerts.com/u/Cardok-Underground-Parking-Elevator.jpg osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv osebni arhiv

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Ursula Or izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela z naslovom Idejni projekt obnove Vile Transilvanie v Mariboru, izdelanem pod mentorstvom prof. dr. Žive Deu.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka: Ursula Or . mentorica: prof. dr. Živa Deu . leto vpisa: 2004 . leto izdelave diplomske naloge: 2016

IDEJNI PROJEKT OBNOVE VILE TRANSILVANIE V MARIBORU

147