Petar Vidanoski by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

diplomsko delo

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Petar Vidanoski

Mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec Somentor: asist. Gašper Medvešek Konzultant za statiko: Janko Mele

Leto vpisa: 1999 Ljubljana, avgust 2016

‘‘When love and skill work together, expect a masterpiece.’’

John Ruskin

Povzetek Globalizacija je pojem, ki je danes osovražen in predstavlja z eno besedo vse probleme družbe. Tako se morda zdi na prvi pogled, pozabljamo pa na njene pozitivne vidike, ki so nam svet prinesli pred domači prag. Ne glede na to ali živimo v mestnih središčih ali v odročnih krajih, se nam zdi dostopnost dobrin samoumevna in že kratkotrajna odsotnost povezave s spletom nam lahko pokvari dnevno rutino. V paketu pretoka informacij je tudi potencial, ki nam je v zavest vrnil t. i. odmaknjene kraje na mejnih območjih. Te kraje odlikuje relativno neokrnjena narava, odvisnost prebivalcev od narave in njenih ciklov, od količine vloženega znanja ter truda v obdelavo sadov narave. V postindustrijski družbi si želimo vnovičnega stika z zemljo, toda vračanje k naravi terja premislek in nekaj volje. Znanilci gibanja so ljudje, ki znajo iz sonca, zemlje ter vode ustvariti dobrine, ki jih družba potrebuje. Arhitektura lahko prispeva k trajnostnemu razvoju družbe in okolja, ki se z njeno pomočjo generira. V svoji biti je arhitektura še vedno veda, ki omogoča rešitev konkretnega problema. Njena lepota je v tem, da omogoči procese, ki jih nato ljudje s svojo voljo razvijajo. V konkretnem primeru mora racionalno rešiti povsem stvarne probleme, se ob tem navezati na lokalno tradicijo, gradiva in klimo, ter hkrati ustrezno nagovoriti obiskovalca. Diplomsko delo z uporabo t. i. trajnostnega in holističnega pristopa obravnava idejno zasnovo za prenovo in razširitev družinske oljarne v Sveti Gori v Prlekiji. Ključne besede: trajnostni in holistični pristop, tradicionalne tehnike, tehnologija, oljarna, lokalni materiali, turizem, Prlekija.

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

‘‘When love and skill work together, expect a masterpiece.’’

John Ruskin

Abstract Globalisation is nowadays a term that has become detested and is believed to represent all the problems of modern society. Although that might seem correct at first glance, we often tend to forget its positive aspects. The fact is that everything is within our reach. Regardless of whether we live in big cities or remote villages, we take the availability of goods for granted and even a short-term loss of internet connection can ruin our daily routine. Easy transfer of information also carries the potential of discovering remote locations that were not so easy to find before. Such places are distinguished by the relatively untouched nature, the dependence of the local inhabitants on that very same nature and its cycles, and the amount of knowledge and effort needed to harvest nature’s bounty. People of the post-industrial society desire to reconnect with nature, but returning to it is not an instant process and requires a great deal of reflection and will. Harbingers of this process are people with the knowledge on producing goods that people require from sunlight, soil and water. Architecture can contribute to the sustainable development of society and the environment which it is generating. In its essence, architecture is still a science which provides answers to concrete problems. Its beauty lies in evoking a process which participants will subsequently help to develop with their will. In this particular case, architecture provides a sensible solution to an actual problem. However, in doing so it must also draw from local traditions, materials and climate, while at the same time appropriately addressing the visitor. The thesis employs the so-called sustainable and holistic approach to creating a conceptual design for the renovation and expansion of a family-run oil mill in Sveta Gora in the Prlekija region of Slovenia. Keywords: sustainable and holistic approach, traditional techniques, technology, oil mill, local materials, tourism, Prlekija.

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Vsem, s katerimi smo se srečali.

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Kazalo

Povzetek

Abstract

Kazalo

1.0 UVOD

Tema

Oris problema

Cilji

Metodologija

2.0 OLJARSTVO

2.1

Zgodovina pridelka - Buče

2.2

Oljarstvo nekoč

2.3

Oljarstvo danes

2.4

Tehnologija

2.5

Tržni potencial bučnega olja

2.6

Turizem kot dopolnilna dejavnost

3.0 PROSTORSKI KONTEKST

3.1

O regiji

3.2 Zgodovina

3.3

Razvojni potencial

4.0 TRADICIONALNA GRADNJA

4.1

Arhitekturna regija

4.2

Arhitekturna krajina

4.3

Prleška hiša

4.4

Reinterpretacija gradnje z ilovico

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

5.0 REFERENČNI OKVIR

5.1

Tilty Barn, Essex Anglija – John Pawson, 1994

5.2

Zoological Garden, Basel Švica

5.3

Center of Gravitiy Foundation hall, ZDA

5.4

Restaurant Mestizo, Santiago Čile

5.5

Miwa Gama ceramics studio and store, Japonska

6.0 LOKACIJA

6.1

Prostorska analiza

6.1.1

Morfološka analiza

6.1.2 Strukturna analiza

6.1.3

Zaznavna analiza

6.2

Kocbekov mlin

6.3

Mikroklimatski in naravni pogoji

6.4 Parcela

7.0 PROJEKTNA NALOGA

101

7.1 Koncept

103

8.0 TEHNIČNI OPIS

107

8.1

Programska shema

109

8.2

Zasnova konstrukcije

115

8.3

Materiali

117

8.4

Zasnova zunanje ureditve

119

8.5

Zasnova električnih inštalacij

121

8.6

Zasnova ogrevanja in hlajenja

123

8.7

Požarna varnost

125

8.8

Gradnja brez ovir

127

9.0 GRAFIČNE PRILOGE

12910.0 ZAKLJUČEK

11.0 VIRI IN LITERATURA

147 149

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

‘‘Time functions as a filter, carefully selecting what is being brought to the surface. These are not experiences in their true shape and form – after all, this is not even possible to achieve – but rather a message of hope for the future contained in that past experience.’’ Giovanni Vragnaz

1.0 UVOD Tema Oljarna Kocbek je družinska oljarna v severno-vzhodni Sloveniji, v osrčju gričevnatega sveta med Dravo in Muro v Prlekiji. Tretja generacija nadaljuje družinsko tradicijo pridelave bučnega olja iz bučnic, katere začetki segajo v leto 1929. Razvoj trga in sodobni trendi silijo ponudnike k premisleku o lastni dejavnosti in njeno nadgradnjo. Tekom desetletij delovanja so lastniki sprejeli nauk, da je edina konstanta v njihovih življenjih stalno spreminjanje in prilagajanje tako naravi, ki jim kroji vsakdan, kot potrebam kupcev. Razvoj je potekal od nadgradnje kmečke predelave semen prek industrijskega principa do postmodernega združevanja končnega kupca z izvorom predmeta zanimanja. Slednje je tisto stanje, ki se ga želi doseči, torej obiskovalcu – kupcu, omogočiti bivanje na posestvu in ponuditi izkušnjo, kako z nekaj človeškega truda in znanja nastane bučno olje. Seveda vzgibi niso zgolj altruistične narave, temveč tudi ekonomske. Vsakokratni upravitelj je namreč zavezan ekonomskim rezultatom, saj je odgovoren tako preteklim kot prihodnjim rodovom. slika 1

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Oris problema

Načrtovanje in gradnja objekta znotraj obstoječega tkiva grajenega okolja, v prepletu s tehnologijo oljarstva ter pričakovanji bodočih gostov, je kompleksen izziv za načrtovalca. Primarna okoliščina je obstoječe grajeno tkivo, ki raste iz naravnega okolja ter prenaša modrost preteklih generacij. Nasilni posegi v grajeni kontekst utegnejo presekati kontinuiteto stoletij. To nalaga oblikovalcu posebno odgovornost pri branju in razumevanju prostora. Druga okoliščina je pogojena z osnovno dejavnostjo – predelavo bučnih semen. Gre za tehnološki postopek, ki jasno definira prostorske in organizacijske zahteve. Tretji sklop je uvajanje novega spektra dejavnosti – storitve za obiskovalce. Obiskovalci niso zgolj kupci, saj je zaželeno, da se obiskovalec na kmetiji zadrži, spremlja proces oljarstva, degustira, prespi, aktivno sodeluje ter se za krajši čas prepusti novemu okolju. Četrti sklop je povezan s tradicionalnimi znanji o življenju v okolju, od dela do gradnje. Pri tem je pomembna inteligentna uporaba lokalnih principov pri gradnji novih delov kompleksa.

slika 2

V mislih je potrebno imeti omejena finančna sredstva, ki so na razpolago. To pomeni sprotno iskanje ravnovesja med potrebami in zmožnostmi ter smiselno predvidevanje različnih faz gradnje.

Cilji Cilj naloge je oblikovati kompleks za predelavo bučnih semen, ustrezne namestitvene prostore za obiskovalce, degustacijske in prodajne prostore ter skozi preplet starega in novega omogočiti večplastno izkušnjo obiskovalcem, ob tem pa zagotoviti optimalno funkcionalnost in sobivanje vseh dejavnosti.

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Metodologija

Pri tovrstnih projektih je ključnega pomena poznavanje okolja, v katerega se posega, grajenega izročila, naravnega konteksta, tehnologije predelovalnih procesov ter razpona in nivoja storitev, ki jih obiskovalec pričakuje. Ker primerljivega kompleksa v našem okolju ni, so kot referenčni okvir služili nekateri vinogradniško-namestitveni primeri dobre prakse. Na ta način se je pridobil uvid v prostor ter program. V teoretičnem delu je predstavljen zgodovinski in tehnološki vidik oljarstva. Poleg tega je predstavljena tudi regija, v kateri leži območje posega, predvsem njeno naravno in grajeno izročilo. Sledi analiza lokacije, združitev teoretskih spoznanj v projektni nalogi ter končna sinteza v projektu. slika 3

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Dwelling is not primarily inhabiting but taking care of and creating that space within which something comes into its own and flourishes. Martin Heidegger

slika 4

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

2.0 OLJARSTVO

2.1

Zgodovina pridelka - Buče

Buče spadajo v družino bučevk (Curcubitaceae). Med njimi so najbolj razširjene vrste navadna buča (Cururbuta pepo L), orjaška buča ali velikanka (Maxima Duch.) in muškatna ali dišeča buča (C. Moschata Duch.) (Kocjan Ačko, 1999). Buče sodijo med najstarejše poljščine, arheološki ostanki kažejo na njihovo prisotnost že pred 15.000 leti. Buče so veliki, okrogli in rebrasti plodovi, sorodni lubenicam. Pod debelo, trdo, praviloma za ljudi neužitno lupino, se pri zrelih plodovih skriva uporabno meso. Sredi mesa, v votli sredici, se nahajajo priljubljene bučnice oz. bučne peške, ki se uporabljajo za kratkočasno zobanje ali za nadaljnjo setev (Podgornik Reš, 2003). Latinsko ime Curcubita pepo izvira iz grške besede pepon, kar pomeni velika melona. Francozi so pepon poenostavili v pompon. Kasneje so Angleži izraz pompon spremenili v pumpion, Američani pa so zaključili transformacijo z imenom pumpkin (Kljun, 2011, str. 2). Domnevno najstarejše sledi naravne buče so odkrili na jugu Mehike. Z metodo radioaktivnega ogljika so ugotovili, da izvirajo iz obdobja približno 10.000 let pr. n. št. Preden je človek buče in bučno olje začel koristno uporabljati in jih kultivirati, je preteklo še nekaj tisočletij. Ostanki buč, ki so jih našli v bližini prebivališč, kažejo, da se je to zgodilo približno med 6.000 in 8.000 leti pr. n. št.

slika 5

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Buče so prišle v Evropo s Španci v 15. stoletju. Odkritje buč je Krištof Kolumb zapisal v ladijski dnevnik 3. decembra 1492. Sprva so sodile med okrasne rast line, s selekcioniranjem pa se je njihova uporabna vrednost začela povečevati. V 18. stoletju je buča veljala za krmo domačih živali. Stiskanje olja iz semen se je razširilo šele na začetku 19. stoletja (Kocjan Ačko, 1999). V 2. polovici 19. stoletja so na Štajerskem pridelovali buče kot glavni posevek na približno 1050 ha. V Sloveniji je bil dolga leta vodilni pridelovalec bučnih olj tovarna olj Gea; njen nastanek sega v leto 1904. Ustanovljena je bila z namenom proizvodnje bučnega olja, kasneje pa se je ponudba razširila še na ostala olja (Kocjan Ačko, 1999).

slika 6

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

2.2

Oljarstvo nekoč

Pridelava bučnega olja se je na kmetijah takratne Štajerske in okoliških dežel pojavila v drugi polovici 18. stoletja kot spremljevalna dejavnost. Semena so pridobivali iz buč ter jih ročno čistili, pridelek je bil zelo boren. Pridobljeno olje so uporabljali kmetje predvsem za lastno uporabo. Prvotno se je bučno olje uporabljalo v ljudskem zdravilstvu, pri težavah s prostato in za nego kože. Marija Terezija je z dekretom leta 1773 odločila, da se bučno olje ne sme uporabljati v prehrani, temveč mora biti na voljo lekarnarjem za pripravo napojev in obkladkov. Olje se je uporabljalo tudi kot mehansko olje za mazanje. V tem času se je olje pridobivalo z mehanskimi prešami, opremljenimi s pokončnim kolesom, ki je krožilo po podstavku (podobno torklji za oljke) in ob tem iztiskalo olje iz semen. S praženjem bučnih semen so povečali pridelek in hkrati zagotovili močnejšo aromo. Z elektrifikacijo med svetovnima vojnama so se pojavile tudi prve hidravlične preše in zaradi boljšega izkoristka hitro izpodrinile klasične mline (Kocjan Ačko, 1999). slika 7

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

2.3

Oljarstvo danes

Oljna buča se tradicionalno prideluje v Avstriji, Sloveniji, Nemčiji, na Madžarskem, na Hrvaškem in v severnem delu Srbije – Vojvodini. Po letu 1980 so se z bučami zasajene njive povečevale od takratnih 500 ha na sedanjih 3.000 ha, od teh pa so na več kot 2000 ha posejane buče za olje (Kocjan Ačko, 1999). Najbolj razširjena vrsta buč je Gleisdorfers. Zanjo so značilna velika, temno zelena semena. Po zaslugi gojiteljev iz vzhodne Slovenije (Pomurja in Podravja) ter odličnih proizvajalcev bučnega olja, dobiva avtohtona sorta golica pomemben ugled v kulinariki. Bučno olje je svojevrstna specialiteta, ima poseben vonj in okus. V prehrani je najbolj razširjeno tam, kjer se največ pridela, to je na vzhodnem Štajerskem in v Prekmurju. Olje se pridobiva z mehaničnim stiskanjem predpraženih in zmletih jedrc. Postopek poteka brez kemične obdelave, čiščenja, beljenja in razsluzevanja. Bučno olje se zaradi svojih lastnosti razvršča med delikatesna olja. Večinoma se uporablja za beljenje solat (Kocjan Ačko, 1999). Sodobni trendi v kulinariki raziskujejo nove kombinacije okusov in jedi, in prav to je priložnost za bučno olje, saj ima izrazito aromo. Pogosto se uporablja tudi v kombinaciji s sladoledom. Prav aromatičnost olja daje poseben značaj pridelku in ga razlikuje od ostalih podobnih proizvodov. Poleg mnogih blagodejnih učinkov, ki jih ima olje iz bučnih semen, je prav njegov specifični vonj in okus, ki variira od vanilje do orehove note, tisto, kar ga povzdigne nad povprečje. Seveda vse to ob predpostavki, da gre za kakovosten proizvod. Drznejši oljarji posegajo po tehnikah pridelave, ki se sicer uporabljajo pri drugih vrstah (npr. hladno stiskano oljč-

slika 8

no olje). Tradicionalno uveljavljen postopek predhodne toplotne obdelave bučnih semen in nato stiskanje, se danes vse pogosteje nadomešča s hladnim stiskanjem, ki ima sicer slabši izkoristek, zato pa mnogo kvalitetnejši izdelek.

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Na ožjem območju Štajerske, v Podravju, Pomurju, sosednji Avstriji in delno na Madžarskem, se je razširilo pridelovanje buč brez čvrste semenske lupine, pri katerih semena ni potrebno luščiti. Od leta 1990 narašča povpraševanje domače oljarske industrije po golicah, tako za domače potrebe po bučnem olju kot za izvoz. Zrelo posušeno seme vsebuje 35-55 % maščobnih olj, 25-30 % beljakovin, glukozide, minerale in vitamine. Seme buč golic vsebuje 48-55 % maščobnega olja, kar pomeni, da se iz ene tone bučnic lahko pridobi 500 l čistega olja temno, zeleno-rjave barve, imenovanega golično olje (Kocjan Ačko, 1999).

slika 9

slika 10

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

2.4

Tehnologija

Pridelava bučnega olja loči dva osnovna principa: klasično stiskanje olja in hladno stiskanje olja. Postopka se razlikujeta predvsem v pripravi surovine – semen za stiskanje. Pri klasičnem postopku se buče po tem, ko se poberejo na polju, zmeljejo, pridobljena masa pa se posuši. Iz posušene mase se izločijo semena, ostanek se porabi za krmo živine. Semena se zmeljejo, doda se jim voda, zmes se nato v ponvah praži pri temperaturi od 90 do 110 °C. Postopek je potreben zato, da izpari voda, nato sledi stikanje v preši. Med procesom praženja surovine prihaja do sprememb v kemični sestavi maščobnih kislin, ki se zaradi dovedene toplote preobrazijo. S tem končni izdelek izgubi določen delež svojih pozitivnih lastnosti. Zaradi navedenega se uveljavlja postopek hladnega stiskanja semen. Bistvena razlika je v procesu priprave surovine. Pri hladnem postopku stiskanja olja medrobilnik bučnih semen

mešalnik

peč

dvižni voziček za praženo bučno kašo

hanske in termične obdelave semen ni oz. prihaja do segrevanja surovine zgolj kot posledica mehanskega trenja v preši. Ob tem temperatura ne sme preseči 40 °C, ohrani pa se aroma semen in predvsem njihove učinkovine. Olje, ki se pridobi v procesu hladnega stiskanja, je nekoliko svetlejše barve, aroma je blažja in skoraj enaka aromi svežih semen. Izkoristek stiskanja je mnogo manjši, za pridelavo 1 litra olja je potrebnih 6 kg semen, pri klasičnem postopku je razmerje 1 l olja iz 3 kg semen. Tipični koraki v procesu hladnega stiskanja so: - prevzem semen, - skladiščenje, - čiščenje, - sušenje,

stiskalnica za bučno olje

hidravlični agregat s posodo za olje in stiskalom

drobilnik oljnih pogač

- mletje (klasični postopek), - gnetenje (klasični postopek), - praženje (klasični postopek),

shema 1

- stiskanje, - sedimentacija, - kontrola kakovosti, - polnjenje in označevanje.

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

V Sloveniji je glede na tradicijo pridelave bučnega olja posledično prisotna tudi bogata ponudba proizvajalcev tehnologije. Locirani so predvsem na območju severovzhodne Slovenije. Proizvajalci so se prilagodili trendom in nudijo tudi stiskalnice za hladno stiskanje olja. Na voljo so avtomatizirane linije in klasične linije. Pri slednjih je prenos surovine ročen, posledično je več fizičnega dela, so pa takšne linije primernejše za manjše obrate. (povzeto po: GIZ GOLICA, 2005)

slika 11

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

2.5

Tržni potencial bučnega olja

Bučno olje je dobro zastopano na območju severovzhodne Slovenije, ki je tudi njegov domicil. Zato je ta vrsta olja kulturološko pogojena. Olje se uporablja izključno surovo kot zabela oz. dodatek k jedem. Močna in specifična aroma klasičnega bučnega olja odvrača določene starostne skupine potencialnih odjemalcev. Proizvajalci hladno stiskanega olja vidijo svojo prednost ravno v lastnostih olja, ki jih omogoča proces hladnega stiskanja. Kot že omenjeno, ima to olje milejšo aromo, v postopku predelave se ohranijo njegove pozitivne lastnosti. Proizvajalci so se, z namenom zaščite proizvoda, združili v Gospodarsko interesno združenje Golica (GIZ Golica). Združenje je registriralo Štajersko prekmursko bučno olje kot geografsko zaščiten izdelek, registriran pri Evropski uniji. Ob registraciji je bila priložena tudi natančna specifikacija proizvoda, območja, iz katerega izhaja, njegovih lastnosti, načina pridelave ter meril kakovosti in ocenjevanja. Vse navedeno je bilo narejeno z namenom, da se bučnemu olju omogoči svetla prihodnost tako v Sloveniji kot tudi izven meja države. (povzeto po: Merslavič, 2005) Trženjski princip pridelovalcev kakovostnega bučnega olja si izposoja nekatere prijeme pri praksah vinarjev in pridelovalcih oljčnega olja. Njihov namen je doseči širši krog odjemalcev na podlagi dokazane in izpričane kakovosti. Od tod izvira tudi zasuk od klasične metode pridelave bučnega olja k hladnemu stiskanju. Želja pridelovalcev je prenesti pozitivno podobo hladno stiskanega bučnega olja čim širšemu polju odjemalcev. Najpogosteje uporabljene marketinške strategije so: - strategija tržnih niš, - diferenciacija tržnih proizvodov, - strategija stroškovne učinkovitosti. (Walker, 2008)

shema 2

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Za manjše pridelovalce je značilno poseganje predvsem po strategiji tržnih niš. Podoben koncept je uporabljen tudi v primeru hladno stiskanega bučnega olja, ki se od povprečja razlikuje po nadpovprečni kakovosti. Da bi informacija dosegla odjemalce oz. ciljne trge, je potrebno proizvod ustrezno pozicionirati. Pri pozicioniranju je potrebno upoštevati, da gre za dinamičen proces, ki mora odgovarjati na vsakokratne okoliščine in skozi čas zasledovati strategijo podjetja. Primarna želja proizvajalca je, se bi se razlikoval v odnosu do drugih proizvajalcev. Ta proces se hkrati odvija na več nivojih, ob tem pa je potrebno opozoriti, da se podane informacije posebej selekcionirajo in omejijo na obvladljiv obseg. Preveč informacij potencialnega potrošnika bega. V primeru proizvajalca hladno stiskanega bučnega olja so izoblikovane naslednje strateške poti: - nadstandardna kakovost produkta, - prepoznavnost produkta prek mnenjskih vodij, - tradicija proizvodnje, - nedvoumen izvor produkta. (Walker, 2008) V sklopu naštetega je glavni motiv, da se ob siceršnjih dejavnostih nameni posebna pozornost tudi oblikovanju ustreznega prostora proizvodnje, v katerega ima končni potrošnik možnost vpogleda in tudi aktivnega sodelovanja.

slika 12

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

2.6

Turizem kot dopolnilna dejavnost

Projekt temelji na združevanju dveh področij: primarnega oz. sekundarnega sektorja gospodarstva (pridelava bučnega olja) in kvartarnega sektorja (turizem), natančneje agrarni turizem. Stroka loči več tipov agrarnega turizma, v Sloveniji bolj poznanega pod izrazom kmečki turizem (Phillip, 2010). Izmed (v tabeli) prikazanih tipov kmečkega turizma, se v danem primeru kaže strategija kombiniranja različnih tipov. Namera upravljavca je, da se trajanje in vsebina nastanitve posameznih gostov prilagaja njihovim željam in sposobnostim. Predvidene storitve se gibljejo od zgolj degustacij, do krajših nastanitev, obedov s tematiko bučnega olja, do aktivnega sodelovanja v procesu proizvodnje. Ne gre zgolj za demonstracijo dejavnosti, temveč za prikaz celotnega procesa pridelave kakovostnega bučnega olja. Pri tem je namen opozoriti na tradicijo, ki je prisotna v regiji, hkrati pa organizirati tematske delavnice, na katerih bodo udeleženci lahko sodelovali pri eksperimentiranju z bučnim oljem v kombinaciji z ostalimi regionalno značilnimi jedmi. Namen celotnega koncepta je izkoristiti naravne in

slika 13

grajene pogoje, ki so že prisotni na lokaciji, jih oplemenititi, ter s tem opozoriti na kakovost produkta in se posledično pozicionirati na tržišču. Turistična dejavnost je tudi kvaliteten dodaten vir dohodkov, ki lastniku omogoča diverzifikacijo dejavnosti in s tem dolgoročno stabilnejše poslovanje. Konstanten stik z odjemalci primarnega produkta (tj. bučnega olja) in njihove povratne informacije omogočajo pridelovalcu kontrolo kakovosti in neposreden odziv trga. Posledično se pridelovalec lahko prilagaja s sezonsko ponudbo, posebnimi linijami produktov ... Sama lokacija posestva nudi iztočnice za mreženje ponudbe v povezavi z lokalnimi znamenitostmi ter pripravo celovite turistično-kulinarične ponudbe. Želja lokalnega okolja in ponudnikov storitev je zadržati zahtevnejšega gosta v regiji dalj časa. V ta namen je potrebno ponudbo izboljšati in razširiti ter predvsem ustrezno pozicionirati regijo.

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

3.0 PROSTORSKI KONTEKST

3.1

O regiji

Prlekija je južni del Slovenskih Goric, gričevnati svet med rekama Dravo in Muro. Gre za predel Slovenije, kjer se gričevnat svet na zahodu počasi spusti proti Muri in tvori začetek pomurske ravnice. Prlekija po govorici sega do reke Mure na vzhodu, na severu do Hrastje-Mota, na severozahodu do kraja Očeslavci, na zahodu zajema kraj Cerkvenjak, na jugu kraje Dornava, Markovci in Ormož, ter na jugovzhodu Razkrižje, ki sodi tudi v Medžimurje. To so meje, kjer ljudje ‘gučijo’. Govorica se ob meji spreminja. Geografsko sega Prlekija do Gornje Radgone, na zahodu do Benedikta, ponekod se kot del Prlekije omenja tudi Ptuj, na vzhodu pa do reke Mure. Območje obsega del Panonske kotline, ki je s svojimi kvartarnimi naplavinami in sedimenti pripomogla k razvoju regije in celotnega območja. Geografsko je območje povezano z Madžarsko in ravninskim svetom Podonavja. Zaradi podobne sestave talkamnin so se razvile tudi podobne panoge. Ob robu Prlekije (Ljutomera) je hribovito območje iz terciarnih laporjev in gline, ki je pomembno vinorodno območje Slovenije (Jeruzalem). Prlekija je živa ljudska označba za vzhodni del Slovenskih goric in sveta Mura in Drave. Obsega Apaško in Mursko polje, vinorodne Ljutomersko-Ormoške in Radgonsko-Kapelske gorice, Ščavniško dolino, osrednje Slovenske gorice med slika 14

Pesnico in Ščavnico ter Ptujsko-Ormoško polje. Prlekija je kulturno, jezikovno in zgodovinsko, torej v duhovnem in v gospodarskem smislu, zaokroženo in homogeno območje, razdeljeno med dve statistični regiji: Pomurje in Podravje. Območje opredeljujeta dva tipa: 1) Spodnje Mursko polje med Ljutomerom in Veržejem je prepleteno z mrtvimi rokavi Mure, Murice in Ščavnice. Pogled z goric daje vtis močne gozdnatosti. Naselja so se oblikovala po ravninskih potokih. Nekdanjo podobo so ohranila obrobna in odmaknjena naselja ob južnem vencu Slovenskih goric. 2) Severovzhodni del Slovenskih goric označujejo predvsem vinogradi, ki so vplivali na naselitveni obrazec po razloženih slemenih. Domačije obkrožajo sadovnjaki. Pod njimi so vinogradi in nato njive, na dnu pa vlažni travniki z jelšami in vrbami. Strme osojne lege in temne doline zarašča gozd (Fridl, 1998).

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Lingvisti opredeljujejo Prlekijo kot pokrajino Slovenskih Goric med Muro in Dra ki jo na jugu omejuje meja s Hrvaško, na severu pa linija med Radgono in vo, Ptujem; gre za srednjeveško mejo med Karantanijo in Panonijo. Iz istega razloga je še danes opazna razlika v narečju in čistosti jezika. (povzeto po: Škofic, 2011) Za območje je značilna odsotnost skupnega upravnega središča. Urbani del Prlekije predstavljajo mesta Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož, preostali del je pretežno ruralni in kot tak prvobiten.

slika 15

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

3.2 Zgodovina

Območje Prlekije je bilo poseljeno že v preteklosti, o čemer pričajo ostanki prazgodovinskih naselbin. Prisotni so tudi ostanki naselbin iz rimskega obdobja. Zgodovinski sledovi na območju segajo v obdobje halštadske kulture, ki je bila razširjena na tem območju. Mesto Ljutomer je imelo pomembno geostrateško lego, saj se je nahajalo na stičišču prometnic. V času rimskega imperija je območje prečkala pomembna prometna pot v smeri vzhod-zahod med Obudo (danes del Budimpešte) in pomembnejšimi rimskimi mesti (Poetovia, Aquillea, Atrans) ter v smeri sever-jug med Petrijancem in Flavio Solvo. Tržno blago so bili predvsem vino, sol in začimbe. Omenjene dobrine so dobavljali na območje province Pannonie. Z zatonom rimskega imperija in prvimi vdori vzhodnih plemen ter posledičnim padcem Pannonie se je meja rimskega imperija premaknila na obravnavano območje, ki se je nahajalo na meji med Zgornjo (središče Carnuntum) in Spodnjo Panonijo (središče Aquincum). V obdobju preseljevanja ljudstev (konec 6. stoletja), je selitev Langobardov v Benečijo sprostila prostor in s tem omogočila naselitev območja s Slovani in Avari. Območje je spadalo pod Samovo plemensko zvezo, ki je obsegala območje današnje srednje Evrope. Upravitelj območja je bil knez Valuk. Slovanska plemena so izkoristila turbulentno obdobje in se v okviru plemenske zveze združila v uporu proti Avarom, ki so bili v tistem obdobju v vojni z Bizancem. Hkrati je na obslika 16

močju potekalo tudi priseljevanje plemena Hrvatov. Po razpadu Samove zveze in zmagi Frankov nad Avari, je območje postalo del mejne grofije Spodnje Panonije, ki jo je upravljal knez Pribina. Ustanovil je sedež grofije v okolici Blatnega jezera in območje med upravljanjem koloniziral predvsem s slovanskimi in bavarskimi kolonizatorji. Odlično upravljanje in izpolnjevanje nalog frankovskega vazala so ti nagradili s prenosom fevda v trajno last. Območje je sprejelo krščansko vero in prišlo pod vplivsalzburške nadškofije. Knez Pribina je padel v boju na strani Frankov proti slovanskim vstajnikom iz Moravskega.

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Vladavino grofije je po očetu prevzel knez Kocelj, ki je sprva nadaljeval očetovo politiko sodelovanja s Franki, kasneje pa se je pridružil Velikomoravskemu uporu zoper frankovsko nadvlado. Upor je bil sprva uspešen in Spodnja Panonija je bila nekaj časa samostojna državna tvorba. V tem času sta na območju delovala Ciril in Metod, slednji je bil s pristankom papeža imenovan za škofa. Uvajal je slovansko krščansko bogoslužje. Predvidoma je tudi avtor prvega slovanskega zakonika. Spodnja Panonija se je s tem oddaljevala od vpliva salzburške nadškofije in prehajala pod vpliv Bizanca. Dogodki so gospodarsko prizadeli nemške fevdalce, ki so s političnimi manevri uspeli območje pridobiti nazaj. Zasedli so Spodnjo Panonijo, Metoda so pregnali na Moravsko. Spodnjo Panonijo so skupaj z Zgronjo Panonijo, Karantanijo in Grofijo ob Savi (predhodnica Kranjske) združili v Regnum Carantanum, pod upravljanjem Arnulfa Koroškega (nezakonskega sina Karlmana), ki se je po zaslugi aktivne politike povzpel na čelo Frankovskega imperija. Mejno območje regnuma je ostalo na prepihu interesov med Velikomoravsko, Bavarsko

slika 17

in Madžari. Dolgotrajni boji (še iz časa Koclja) so oslabili območje in v začetku 10. st. omogočili Madžarom vdor v severno Italijo. Napredovanje Madžarov na zahod je zaustavil šele nemški cesar Otokar in z bitko pri Augsburgu zakoličil meje cesarstva na vzhodu. S tem je območje za dolga stoletja prešlo pod vpliv Madžarov. Območje Madžarske je z boji okviril princ Arpad. Njegov vnuk Štefan I je prevzel prestol leta 1000 in sprejel krščansko vero ter latinsko pisavo (povzeto po: Curta, 2011). V obdobju do leta 1250 se je moč Ogrske vztrajno povečevala, meja med ogrskim in habsburškim ozemljem pa se je ustalila na reki Muri. Zaradi dolgotrajnih bojev je bilo območje zapuščeno, kolonizacija v začetku 13. st. je povzročila vzpostavitev nekateri lokalnih centrov, npr. Ljutomera. Nastanek mesta je pogojen s strateškim položajem – razvil se je iz obrambnega stolpa, ki je branil mejo med fevdi salzburške nadškofije in ogrskim kraljestvom. Ljutomer je naglo rasel in že sredi 13. st. štel 150 kmetij, konec 13. st. pa že skoraj 300. V začetku 15. st. je sledil konec fevdalne podložnosti salzburški nadškofiji, območje je postalo last deželnih knezov. Ozemlje Prlekije je bilo v 15. st. del širšega območja, za katero so se prek nasledstva bojevale kar tri rodbine: Habsburžani, Celjski grofje in Matija Korvin (Ogrski kralj). Na koncu so, po vmesni oblasti Matije Korvina, trajno last nad ozemljem pridobili Habsburžani.

slika 18

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Območje Prlekije je posebej zaznamovalo obdobje turških vpadov, predvsem zaradi geografske izpostavljenost in dejstva, da je bilo območje Slovenskih Goric branik Štajerske. Vpadi so trajali od konca 15. st. do začetka 17. st. (1479-1605). Nato je sledilo še obdobje vpadov Krucev, narodnostno mešanih skupin z vzhodne strani Mure. S stabilizacijo političnih razmer so se umirila tudi dogajanja na predmetnem območju. Habsburžani so ozemlje predali v fevdalno upravljanje različnim rodbinam. Ureditev se kaže predvsem z evidencami lastnine, srednjeveške urbarje v 15. st. so začele nadomeščati imenjske knjige, nato v 18. st. terezijanski, jožefinski in franciscejski kataster. Reforme so sicer obremenile prebivalstvo z dajatvami, vendar se je hkrati začelo uvajati obvezno šolstvo in s tem daljnosežne spremembe. Združitev Habsburške in Ogrske monarhije je v regijo privedla prepotreben mir in hkrati združila območja, ki so bila politično razdvojena že od konca rimskega imperija. Nova akumulacija ozemlja in prebivalstva ter splošen razvoj tehnologije v Evropi sta privedla do vzpostavitve železniške povezave na območju, to je omogočil odhod nadarjenih posameznikov v Gradec in Dunaj (npr. Franc Miklošič, Anton Trstenjak ...). Sledil je tudi razvoj industrije, predvsem v ravninskem vzhodnem delu območja (povzeto po: Trstenjak, 1992). Samo mesto Ljutomer je znano tudi kot prizorišče prvega slovenskega tabora – gibanja mladoslovencev – v letu 1868. Po prvi svetovni vojni je Prlekija postala del države SHS, nove gospodarske razmere ter splošna kriza pa so povzročili množično odseljevanje iz regije. S tem dogodkom je tudi neposredno povezana zgodba predmeta naloge, ki ga je v letu svetovne gospodarske krize 1929 prevzel stari oče današnjega lastnika. Po drugi svetovni vojni je sledila širitev lokalnih centrov in planska industrializacija, odmik od stoletne tradicije sožitja človeka z naravo. Kmetijstvo se je preobrazilo v industrijsko kmetijstvo, ki je stavilo zgolj na nekaj specializiranih vrst rastlin. Odmaknjenost regije od upravnih centrov in medsebojna ignoranca nudita

slika 19

domačinom dovolj avtonomnosti, da ohranijo nekatere prakse (vinogradništvo, pridelava buč, poljščin), ki so danes odličen nastavek za prihodnost.

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

3.3

Razvojni potencial

Poglavitni razvojni potencial regije je v njeni naravi oz. kulturni krajini, ki se je s človeško voljo po preživetju oblikovala skozi stoletja in tisočletja. Razgibana geološka sestava tal ob robu panonske nižine je ustvarila gričevnat svet, na katerem uspevajo vinski trsi. Poleg tega so pluvialne ravnice ob reki Muri in njenih pritokih danes rodovitna polja. Tretja posledica geoloških danosti so bogate površinske vode s potoki, rečicami in jezeri. Ob tem ne gre pozabiti tudi podzemnih voda, ki se manifestirajo kot zdraviliški vrelci. Koncept predhodno omenjenega združevanja primarnih, sekundarnih in kvartarnih dejavnosti, torej kmetijstva, predelave in turizma, v enovito ponudbo znotraj trajnostnih okvirjev, je primerna strategija za obravnavano območje. Kulturna krajina Prlekije pozornemu opazovalcu razodene prenekatero zgodbo iz svoje bogate zgodovine. Nazoren primer so zaraščeni gozdovi, ki so značilna zarast kot posledica demografskega padca v srednjem veku (10.–12. st.). Struktura polj, ki so stisnjena med vodotoke in gričevja, priča o trajnostni obdelavi, ki ohranja modrost preteklih generacij in se ne podreja industrijski logiki. Zgledno urejenim terasastim goricam, z gručami hiš in cerkvami na slemenih, so že v preteklosti nadeli ime slovenska Toskana. Edinstven primer je tudi še edini delujoči mlin na veter na Stari Gori, ki je tihi pričevalec pretekle zgodovine, enako značilna je njegova manjša izvedba - klopotec.

slika 20

Reki Mura in Drava nudita življenjski prostor mnogim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam. Krajinska parka Jeruzalem in Radgonsko–kapelske gorice sta zametka regijskega parka Mura in krajinskega parka Središče ob Dravi. Posebno čaroben je svet mrtvic ob reki Muri, ki je izpostavljen periodičnim poplavam in je dragocen habitat za številne živalske vrste. Mrtvice so nastajale v skladu z delovanjem reke, ki je svojo strugo ves čas prestavljala, medtem ko se je v opuščenih strugah razbohotilo življenje v počasi tekočih in stoječih vodah. Mrtvice so kot nalašč za življenje dvoživk, ptic in rastlin. Poseben potencial predstavlja kulturna ponudba, katere svetli zgled je Grossmanov festival v Ljutomeru. Gre za festival žanrskega filma, poimenovan po pionirju filma na slovenskem dr. Karolu Grossmanu.

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Sklopi, ki terjajo pozornost: - naravna dediščina (krajinska parka, območja Nature 2000), - kulturna dediščina (kulturna krajina, naselbinska dediščina, vrtno arhitekturna dediščina, profana in sakralna stavbna dediščina, arheološka dediščina, muzeji, prireditve), - turizem (gastronomija, zdraviliški turizem, turizem na kmetiji), - kmetijstvo (trajnostno kmetijstvo, kmetijstvo z geografskim poreklom, kvalitetno kmetijstvo, samooskrbno kmetijstvo, kmetijstvo z dodano vrednostjo). Regija nudi obiskovalcu edinstveno priložnost, da živi z naravo v njeni neokrnjeni obliki ter uživa plodove dela kmetov in pridelovalcev neposredno na izvoru. Ob tem velja opozoriti, da naravne danosti sicer obstajajo, manjka pa infrastruktura, ki bi obiskovalcu omogočila raziskovanje tega prostora in povezavo vseh danosti v prepoznavno izkušnjo – regionalno blagovno znamko. Ker človek ni zgolj posoda, ga je treba tudi duhovno nahraniti. Pobude posameznikov, ki si želijo izboljšati

slika 21

ugled lastnih obrti in znanj, je potrebno razumeti kot drzne znanilce sprememb, ki utegnejo imeti pozitivne posledice za celotno regijo.

slika 22

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

4.0 TRADICIONALNA GRADNJA

4.1

Arhitekturna regija

Prof. dr. Fister s sodelavci uvršča območje Prlekije kot arhitekturno krajino v skupino Podravsko-pomurskih regij. V delu Arhitekturne regije in krajine Slovenije je območje vodeno pod številko 14. V regijo je združenih 5 arhitekturnih krajin. Osnovna značilnost regije je prostor rahlega gričevja in ravnine, ki je izrazito vezano na obdelovanje zemlje in vplive iz območja današnje Madžarske. Prevladujejo manjša naselja, ki so precej izolirana od lokalnih večjih centrov in obstajajo v lastni avtonomnosti. Opazno je smotrno razmerje med obdelovalnimi površinami in površinami, namenjenimi bivanju. Najboljše višinske lege so namenjene goricam, osojne lege pa so zarasle z gozdom, ki preprečuje plazenje terena in je zagotavljal gradbeni material ter kurivo. Ravninski deli, ki jih niso poplavljali vodotoki, so rezervirani za obdelovalne površine. Poplavna območja ob vodotokih so prepuščena zarasti z namenom utrditve brežin; tako so nastale mrtvice. (povzeto po: Fister, 1992)

slika 23

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

4.2

Arhitekturna krajina

Omenjeno delo predmetno območje uvršča v arhitekturno krajino Ormož-Ljutomer z oznako 14.66. Zanjo so značilna eno ali dvostranska obcestna naselja, z izjemoma oblikovanimi gručami. Parcele so praviloma pravokotne na prometnice, domačije so s hrbtne strani skrite v zelenje. Na cestni strani tvorijo videz ulice. Dominante niso značilne oz. se pojavljajo izjemoma. Značilni so kompleksi domačij s pravilnimi, pravokotnimi ali vzporednimi gospodarskimi poslopji. Stanovanjske stavbe stojijo ob cesti in tvorijo dominanto v kompleksu. Starejše stavbe so pravokotne na cesto, novejše so vzporedne. Tlorisi objektov so podolgovati (razmerje stranic 1:2). Stavbe so zidane, primarno pritlične ali etažne nad nizkimi kletmi, značilno je kritje z bobrovci ali zarezniki. Arhitekturno oblikovanje jemlje navdih pri trških ali celo mestnih vzorih. Slednje je posebej opazno pri objektih s konca 19. st. Poudarjeni členi so vhodi z rizaliti, portali, okenske obrobe. Fasade so večinoma ometane. (povzeto po: Fister, 1992) slika 24

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

4.3

Prleška hiša

Tradicionalna hiša vzhodnih Slovenskih goric–Prlekije, se je skozi čas transformirala v skladu z novimi tehnologijami gradnje in različnimi kulturnimi vplivi. Ponekod so še vidni objekti, ki jih razvoj ni spremenil in so ohranjeni v prvotni obliki. Termin prleška hiša sicer v literaturi ne obstaja, je pa način gradnje in razvoj stavbnega tkiva tako specifičen in drugačen, da ga velja opisati. Spremembe v zakonodaji konec 19. st., ki so zahtevale požarno varno gradnjo, so povzročile obsežne spremembe v arhitekturni krajini. Predhodno lesene, z ilovico ometane ali cimprane hiše, ter praviloma s slamo krite hiše, so začele nadomeščati hiše, grajene iz žgane opeke in krite z bobrovci ali zarezniki. Današnja podoba Prlekije praviloma sledi temu zgledu. Kontinuiteta se je ohranila v postavitvi objektov v prostor, saj je ta pogojena z optimalnim izkoriščanjem naravnih danosti, npr. potok, ki poganja mlin. Domačija je navadno sestavljena iz stanovanjske hiše, ki je pravokotna na glavno cesto ali vzporedna z njo. Postavitev glede na cesto priča slika 25

o politiki kolonizacije, ki je kolonom odmerjala ustrezno parcelo v skladu z nameravano dejavnostjo. V ozadju stanovanjske hiše je navadno lesen gospodarski prizidek, ki se navezuje na gozd. Leseni del, ki je bil namenjen živini, se je stikal s hišo v obliki črke L (na ključ), oziroma je z njo vzporeden in tvori med objektoma gospodarsko dvorišče. Razliko med stanovanjskim in gospodarskim delom so nemalokrat označili tudi s tem, da so na strehi hiše čopi, na hlevu pa ne. Zložno gričevje je omogočalo, da so hiše postavljali pravokotno na plastnice.

slika 26

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Zgodovinski povzetek razvojnih stopenj prleške hiše se začne s t. i. blatnjačo, je najstarejši način gradnje z ilovico. Pri tem načinu se z ročnim gnetenjem to ilovice zid gradi sproti. Takšni objekti so bili manjših dimenzij, namenjeni pa predvsem skromnejšim potrebam. Naslednja stopnja v razvoju je butana hiša, pri tem načinu gradnje se kot utrditev ilovice uporablja armatura iz slame ali drobnih vejic. Sloji se vgrajujejo horizontalno. Danes redko videna oblika gradnje so na zraku sušeni ilovnati zidaki – čerpiči. Slednje je pogojeval predvsem gmotni status graditelja, saj je bilo žganje opeke povezano z visokimi stroški za kurivo. Tako grajeni objekti so zaradi občutljivosti na vlago manj obstojni, zato so vidni zgolj njihovi fragmenti. Vsi našteti principi so za obstojnost potrebovali omete, ki so bili izdelani iz ilovice in armirani s krajšimi kosmi slame. Zanimiv je podatek, da so za vzdrževanje glinenih ometov na objektih skrbele gospodinje. Finalna faza v razvoju tehnologije gradnje je bila uvedba žgane opeke. To je omogočil začetek industrializacije, ko se je dvignil gmotni položaj družbe. Dimenzija opeke se je spreminjala, način dela – modul, pa je ostajal enak. Obodni zidovi so se gradili iz treh vrst opek, notranji nosilni iz dveh vrst in predelni iz ene

slika 27

vrste. Hkrati z razvojem žgane opeke se je uveljavljal tudi opečni zareznik, ponekod bobrovec (povzeto po: Juvanec, 2010).

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

4.4

Reinterpretacija gradnje z ilovico

Tradicionalno znanje in lokalne materiale lahko uporabimo na način, s katerim pridobimo najboljše lastnosti obeh polov. Ilovica je eden izmed najstarejših gradbenih materialov, ki se je uporabljal po celem svetu. Objekti, zgrajeni iz ilovice, so prisotni od Malija do Irana, na severu do vključno Nemčije. Gradnja z ilovico ima v vzhodni Sloveniji več stoletno tradicijo. V zadnjem stoletju jo izpodriva cement. Nekdaj je imela skoraj vsaka vas svoj glinokop in peskokop, pridobljeni material so uporabljali za gradnjo. Najbolj razširjena je bila uporaba na soncu sušene opeke - čerpič. Premožnejši graditelji so uporabljali žgano opeko in zidanje z apneno malto. V zavesti se je ohranil predvsem ta princip gradnje, poglavitna prednost pa je bila boljša odpornost na vlago in bistveno manj vzdrževanja po vgradnji. V pozabo pa je utonila butana gradnja, kjer se vgrajuje v lesen opaž s slamo armirana mešanica ilovice in vode. Gradnja je potekala po slojih in presenetljivo sodobnem principu plezajočega opaža. Graditelji so namreč vzporedno postavili lesene plohe, jih med seboj povezali in prostor med njima napolnili (nabutali) z mešanico ilovice in slame. Slamo so uporabljali kot mikro armaturo, ki je predvsem preprečevala nastajanje razpok v zidu. Ko se je material delno osušil, je sledila naslednja faza, tj. razstavljanje opaža in prestavitev na naslednji nivo. Proces se je ponavljal, dokler graditelji niso dosegli želene višine etaže. Prečno stabilnost objekta so dosegli predvsem

slika 28

s križanjem med seboj pravokotnih zidov in navezujočo se gradnjo. Razpone nad okni ali vrati so premoščali z lesenimi nosilci, ki so jih vgradili v zidove. Da bi zidovi stali, so morali biti relativno široki (v primerjavi z npr. lesenimi). Način gradnje je bil razširjen predvsem v vzhodni Sloveniji, ki je tudi sicer potresno manj ogrožena kot osrednja ali zahodna. Gradnja je bila primerna predvsem za pritlične objekte, ki so imeli izdelano leseno ostrešje. Stropnike so vgrajevali neposredno v zidove. Ko se je ilovica delno posušila, se je opaž prestavil nivo višje in proces se je ponavljal do želene višine zidu. Kot zaključni sloj se je na zidovih uporabljal apneni belež, ki je po kristalizaciji tvoril zaporo. Ta je bila delno odporna tudi na vlago, zagotavljala je tudi aseptičnost površin. Objektom so zagotovili daljšo obstojnost predvsem s pravilnim načrtovanjem, za butano hišo so značilne nizko segajoče strehe z širokimi napušči,

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

ki so preprečevali namakanje zidov. Za trajnost tako izdelanega zidu je bila odločilnega pomena pravilna sestava gradiva. Uporabljala se je ilovica, torej us trezna mešanica gline in peska ter armatura (slama ali brinove vejice). Pri osnovnem materialu – ilovici – je bilo treba najti ustrezno razmerje med deležem gline in peska, saj so zidovi pokali, če je bilo preveč gline in se krušili, če je bilo preveč peska. Odločilnega pomena je bil glinokop ustrezne kakovosti, kjer je bilo mogoče že ob izkopu pridobiti material s pravim razmerjem sestavin. Zid je v vsakem primeru zahteval dodatno vzdrževanje. Žgana opeka je bila kasnejši izum, zaradi termičnega procesa, ki spremeni kristalinsko sestavo materiala, pa ni bila občutljiva na razpoke, vlago oz. sušo. Zaradi želje po bivanju v naravnem okolju se v novejšem času vračajo pozabljeni materiali. Najbolj razširjena je izvedba glinenih ometov, ki jih nudijo tudi komercialni ponudniki. Tehnološki napredek pri proizvodnji žgane opeke je prinesel izolativne opečne bloke (t. i. poroterm), sistemi s poliuretanskim lepilom omogočajo tudi enostavno in hitro izvedbo brez malte. Takšen zid je odlično toplotno iz zvočno izoliran. Poleg konvencionalnih metod gradnje se uveljavljajo tudi alternativni principi kot npr. gradnja s slamnatimi balami. Pri tem načinu gre za združevanje pozitivnih lastnosti slame in gline. Bala slame je osnovni gradnik, ki je lahek, odličen toplotni izolator in s pravilno vgradnjo tudi dovolj nosilen gradnik. Ker slama sama po sebi ni obstojen material, se zapre in finalno obdela z glinenim ometom. Tako je možna tudi gradnja dvoetažnih objektov, saj so zidovi dovolj nosilni in stabilni. Seveda zid potrebuje notranje in vogalne ojačitve, ki se izvedejo v lesu. Posebej dobrodošla lastnost ilovice je, da ima višjo taktilno temperaturo kot npr. apneno-cementni ometi in je posledično bivanje v prostoru prijetnejše. Zaradi temperaturnega ugodja in preprečevanja mikro cirkulacije zraka ob zunanjih zidovih, so opazni tudi prihranki pri ogrevanju. Vsem principom je skupna ilovica, ki zidu omogoči, da je dimenzijsko stabilen, difuzijsko odprt in odličen toplotni akumulator. V praksi to pomeni, da s svojo maso stabilizira klimo v prostoru, viške toplote in vlage akumulira in jih preko konvekcije odda, ko je okoliška temperatura nižja. Trajnostno načelo gradnje je lahko v celoti izpolnjeno, če se material ob izkopu shrani in uporabi pri gradnji. S tem se minimalizirajo stroški deponiranja materiala in predvsem prepreči kvarne posledice gradbenih deponij, ki so preobremenjene. Material, ki se ga na ta način pridobi, mora izpolnjevati določene zahteve.

slika 29

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Ilovica je sestavljena iz gline, mulja, peska in vode. Razmerje med temi ses tavinami določa kakovost gradiva in je ponazorjeno s teksturnim trikotnikom. Ta ponazarja kako vpliva na kakovost materiala delež posameznega dela sestavine. Klasična butana stena, angleško imenovana ‘’rammed earth’’, ima poleg že naštetih kvalitet določene pomanjkljivosti, ki se jih z ustrezno uporabo lahko odpravi. V celoti pa se gradivo in njegova aplikacija na ta način optimizirata. (povzeto po: Minke, 2006) V podnebju, ki ima na območju Prlekije že nekatere lastnosti celinskega, so materiali stavbnega ovoja izpostavljeni resni preizkušnji. Suhe, mrzle in vetrovne zime zahtevajo odlično izolativnost. Vroča poletja izsušijo material. Navkljub dejstvu, da območje spada med potresno manj ogrožena (v merilu Slovenije), na drugi strani tehnološke zahteve sodobne gradnje (veliki razponi) terjajo primerno nosilnost. Kako izboljšati fasadni zid iz butane zemlje, da se hkrati zadosti vsem funkcionalnim vidikom in ohrani iskrenost materiala in postopka, ne da bi ob tem postal

slika 30

dekorativen element? Odgovor je v združevanju pozitivnih lastnosti posameznih materialov v enoten kompozit.

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

“As you get older, it is what you wear, the clothes closest to your body, that are the most important. The material that touches your skin feels like a mask, a construction that you add to your body, and it becomes part of you. This is the way it is with architecture, too.” Sverre Fehn

slika 31

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

5.0 REFERENČNI OKVIR

Izbor referenc je zasnovan na tistih primerih iz prakse, ki vnašajo v stroko kvaliteten spoj tehnoloških in likovnih rešitev. Pomembno vlogo pri kvalifikaciji reference ima časovna komponenta. Gradnja v historičnem okolju predstavlja nadaljevanje tradicije, zato morajo novi posegi ustrezati načelu trajnosti in jasne diferenciacije med novim in obstoječim. Predstavljeni primeri v celoti ali v določenem pogledu zadostijo naštetim parametrom.

5.1

Tilty Barn, Essex Anglija – John Pawson, 1994

Prenova kompleksa kmečkih poslopij iz 18. stoletja zajema več poslopij, namenjenih bivalnim potrebam. Prenova je izvedena znotraj obstoječega ovoja, vendar na način, ki se dotakne meja klasične prenove. V obstoječo strukturo arhitekt vnaša nove bivalne elemente, ki se jasno razlikujejo od obstoječega tkiva. Dominanta v prostoru je obstoječe mogočno ostrešje objektov, v temni barvi. Nove intervencije so primarno bele barve, sestavljene iz visokih sten in nizkih predelnih sten. Kontrast med obstoječim in novim je viden tudi na nivoju geometrije: obstoječi elementi so raščeni – naravni, novi elementi so geometrijsko pravilni. Svetlo-

slika 32

ba je v prostor spuščena preko velikih steklenih površin, brez parapeta, namesto klasičnih oken, ki jih objekti večinoma niso imeli. (povzeto po: http://www.johnpawson.com/works/tilty-barn/)

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

5.2 Zoological Garden, Basel Švica – Peter Steiner in Martin Rauch, 1998 Projekt je del širše ureditve živalskega vrta in predstavlja enega od paviljonov za živali - surikate. Navidezno naključno postavljeni zidovi iz butane zemlje in armirano betonske konstrukcije uokvirjajo prostor, namenjen živalim. Da bi se objekt kar najbolj približal naravnemu okolju, v katerem prebivajo živali, je bila izbira gradbenega materiala odločilna. Uporabljena je zemlja, ki v obliki 70 cm debelega zidu, zgrajenega v tehniki Pisa, omogoča optimalne ekološke in estetske kvalitete. Namesto iluzionistično pobarvanih ozadij, zidovi iz butane zemlje ustvarjajo naravno kuliso resničnega okolja. Zidovi niso zgolj element, ki omejuje prostor in nosi strešno konstrukcijo, temveč so odločilen oblikovalec atmosfere. (povzeto po: http://www.lehmtonerde.at/en/projects/project.php?pID=29)

slika 33

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

5.3 Center of Gravitiy Foundation hall, Jemez Springs ZDA – Predock Frane architects, (2003) Objekt je primarno namenjen učenju in meditaciji znotraj obstoječega zen budističnega kompleksa. Lociran je v gorski rečni dolini v severni Novi Mehiki. Konceptualno objekt združuje dva nasprotna pola: težko – polno (butana zemlja) in svetlo (polikarbonat na leseni podkonstrukciji). Razmerje med njima ustvarja prehod iz zunanjosti v notranjost, ki hkrati tvori notranji volumen objekta. Nad elementoma lebdi ogromna streha z napušči, ki jo nosi konstrukcija iz lepljenih lesenih nosilcev. Zidovi iz butane zemlje delujejo kot zaščita pred pregrevanjem v toplejšem delu leta in kot akumulator toplote za hladnejše dni. Pasivni del zaščite je tudi streha z napušči, ki senči fasado. Zračenje je omogočeno z odpiranjem drsnih vrat, ki so postavljene v smeri prevladujočih vetrov. Ogrevanje je zagotovlslika 34

jeno preko vrtine in toplotnega izmenjevalca, distribucija se izvaja preko talnega ogrevanja. (povzeto po: https://predockfrane.wordpress.com/2004/01/01/center-of-gravity/ center-of-gravity-01/)

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

5.4 Restaurant Mestizo, Santiago Čile - Smiljan Radić, 2007 Restavracijski objekt na robu večje parkovne ureditve izhaja iz ideje vrtnega paviljona ali ptičje hišice. Prvotna ideja je bila, da težki granitni bloki nosijo lahko opnasto ‘’polivinilno’’ streho, neke vrste improviziran paviljon. Zaradi različnih razlogov je avtor zasnovo spremenil v preplet betonskih nosilcev, ki lebdijo nad betonskimi ploščami. Vmes so postavljeni granitni bloki, ki so razvrščeni tako, da zasedejo kar najmanj prostora. Strop ustvarja atmosfero, za dejansko zaščito pred atmosferskimi vplivi pa služi opna, napeta pod nosilce. Paviljon se idejno navezuje na beneški paviljon Sverreja Fehna, vendar ga reinterpretira. V primeru Radića je očitna želja, da je streha težka. (povzeto po: http://www.archdaily.com/16372/mestizo-restaurant-smiljan-radic)

slika 35

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

5.5 Miwa Gama ceramics studio and store, Hagi Japons ka, Hiroshi Sambuichi, 2002 Objekt imenovan tudi ‘’Odprta hiša’’ je namenjen keramičarski delavnici in prodajni galeriji družine Miwo, ki izdeluje tradicionalne keramične izdelke za obrede pitja čaja že več kot 300 let. Objekt je postavljen v naravno okolje z občutkom in v skladu s tradicionalnimi znanji. V dvoetažnem objektu so delavnice, razstavno prodajni prostori, knjižnica in prostor za obrede. Oblikovanje objekta sledi načelu, ki izhaja iz oblikovanja keramike, razmerju med pozitivnim in negativnim. Tlorisni gabariti so pogojeni z dimenzijami modula – tatamija. Razmerje med odprtimi in zaprtimi deli stavbe (okna – stene) so uravnotežena. Tudi odnos zunaj – znotraj je relativen, polkna omogočajo ločevanje ali združevanje teh dveh celot v enotnost. Opaž, iz katerega so izdelana polkna in tla, se ponovi v betonskih zidovih. Zidovi so namerno tanki, da kar najbolj spominjajo na lesen opaž. Uravnoteženost celote in okolice ter njuno prehajanje naredita projekt nadresničen. (povzeto po: http://www.subtilitas.site/post/142368003599/hiroshi-sambuichi-miwa-gama-ceramics-studio)

slika 36

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

‘‘To dwell means to belong to a given space.’’

Christian Norberg Schulz

slika 37

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

6.0 LOKACIJA

6.1

Prostorska analiza

Prostorska analiza se izvede po metodi avtorja Kevina Lyncha. Metoda analizira fizične in programske prvine prostora, pogoje odvijanja dejavnosti in vrednotenje – v kontekstu prostora. Smisel analize je ugotoviti obstoječe prostorske kvalitete in na njihovi podlagi doseči celovito zasnovo preureditve in arhitekturni kompoziciji omogočiti kvalitetno reševanje prostorskih problemov. Drugi nivo obravnave prostora predstavlja analizo notranjih in zunanjih značilnosti prostora, ki imajo vpliv na prihodnje intervencije. Navedene značilnosti se identificirajo prek treh sklopov analiz: morfološke (analiza fizične oblike), strukturne (analiza geometrijske zgradbe) in zaznavne (analiza doživljanja prostora).

slika 38

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

MORFOLOŠKA ANALIZA M 1:5000

6.1.1 Morfološka analiza

Morfološka analiza izkazuje redko pozidavo v odprtem prostoru. Grajeni del sestavljajo posamezni objekti enostavne pravokotne zasnove, ki so navidezno naključno posejani v prostor. Posamezne gruče tvorijo manjše skupke, ki pripadajo posamezni domačiji. Meje med gručami niso jasno določene.

os glavne ceste osi cest horizontalni zasloni protorske dominante

shema 3

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

STRUKTURNA ANALIZA M 1:5000

6.1.2 Strukturna analiza

Strukturna analiza kot osrednjo prostorsko dominanto izkazuje os glavne ceste, ki je položena v razstrto krajino. Objekti so odmaknjeni od roba ceste. Objekti ne tvorijo osi ulice, pogojno so takšni objekti na zahodni strani ceste. Objekti na zahodni strani so odmaknjeni od osi ceste enakomerno. Tlorisne osi objektov so pravokotne na os ceste. Višinsko so vsi objekti pritlični z nadstropjem in podstreho. Objekti na vzhodni strani so odmaknjeni od ceste do te mere, da ne tvorijo neposrednega stika z njo. Parcelacija je sestavljena iz dolgih in ozkih parcel, ki so pravokotne na os ceste. Izjemoma je opazno področje vzhodno od ceste, kjer so parcele v manjšem območju vzporedne s cesto. Zahodno od ceste so parcele širše, vendar vseeno pravokotne na cesto. Prostorske dominante so redke, tvorijo jih posamezni objekti, katerih bližina cesti povzroča izpostavljenost. Objekt mlina zaradi višine, pravokotne orientacije na cesto in same mase tvori zastor. Rahlo zamaknjena orientacija glede na cesto omogoča objektu, da deluje tudi kot vertikalna dominanta. Zelen prostor je primarna dominanta, vendar njegova razloženost z odsotnostjo vertikalnih dominant deluje kot okvir oz. robni zastor. Zeleni sistem je sestavljen iz polj in gozdnega roba. Pogled uokvirja gozdni rob, ki se na zahodni strani približa cesti. Posamezna drevesa na zahodni strani ceste delujejo kot zastor objektom za njimi.

gozdni rob osi objektov parcelne meje sekundarne grajene strukture grajene strukture grajene dominante

shema 4

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

6.1.3

ZAZNAVNA ANALIZA M 1:5000

Zaznavna analiza

Robove območja definira gozdni rob, ki uokviri razsežnost pogleda, na obeh (vzhodni in zahodni) straneh območja. Izravnan svet, ki se sicer enakomerno spušča od zahoda proti vzhodu, je v smeri vzhod-zahod definiran s polji, ki sledijo tej smeri. Struktura polj tvori podolgovato mrežo, ki jo po sredini prostora pravokotno prečka cesta. Ta se mehko vije glede na prostor in sledi naravnim prevojem. Cesta sledi toku izravnane in široke doline, enako tudi gozdna robova. Pravokotno na cesto so priključene posamezne lokalne makadamske ceste, ki sledijo geometriji polj in omogočajo dostope na polja. Posamezni objekti tvorijo lokalne dominante, ki pa v dominantni širini prostora izgubijo svojo moč. Lokalna bližina posameznih objektov tvori območje manjše intenzivnosti, ki pa s premikom po cesti nemudoma izgubi svojo moč v odnosu do širšega prostora. Izrazita je orientacija sever-jug in gibanje v tej smeri, vendar med gibanjem skozi prostor kot primarna lastnost dominira širina pogleda na vzhod in zahod do gozdnega roba. Razmerje med nebom in tlemi je izrazito na strani prvega. Kot genius loci bi veljalo izpostaviti dominantnost naravnega oz. zelenega nad grajenim, ter mehko vijočo se krajino, ki z robom uokvirja pogled, vendar ga ne omejuje.

vozlišče intenzivnost grajenega pojavnost pročelij poti rob gozd travniki

shema 5

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

shema 6

6.2

Kocbekov mlin

Natančen datum postavitve mlina je neznan. V imenski knjigi iz leta 1445 se omenja kraj Jamna z letnico 1307. Prvi grafični viri o obstoju kompleksa so iz 2. polovice 18. st. (vojaški zemljevid Habsburške monarhije 1763-1787). Po primerjavi katastrov in vojaških zemljevidov je razvidno, da je glavna cesta v preteklosti potekala zahodno od kompleksa, danes poteka vzhodno. O mlinarski dejavnosti na Stari Gori priča edini ohranjeni mlin na veter. V preteklosti je bila ta dejavnost zelo razširjena in tudi mlini na veter so bili pogostejši. Kompleks Kocbekovega mlina tvori gruča štirih objektov, dominanten je najvišji objekt, v katerem je danes stiskalnica bučnega olja. V preteklosti je bil to stanovanjsko gospodarski objekt, ki je združeval različne dejavnosti. Zaradi potreb tehnologije mlina je bil objekt trietažen. Sestavljata ga pritličje in nadstropje, ki sta zidana iz žgane opeke. Ostrešje je leseno in krito z zarezniki. Objekt je orientiran pravokotno na cesto in plastnice. Na zadnji strani objekta, proti gozdu, je pritličen enostransko pokrit prizidek. Vzporedno z dominantnim objektom je postavljeno pritlično gospodarsko poslopje novejšega datuma, ki pa je glede na kataster ne-

slika 39

koč bilo mnogo večje - daljše. V območju proti gozdu je še en večji gospodarski objekt, ki sledi smeri potoka, in nekaj manjših pomožnih objektov. Vsi objekti z izjemo osrednjega so pritlični. V osrednjem objektu je še vedno vidna tehnologija nekdanjega mlina, predvsem v podstrehi. Leta 1929, ko je mlin prevzela rodbina sedanjih lastnikov, se je opustila mlinarska dejavnost, novi lastniki so se specializirali za stiskanje bučnih semen. S tem so nekdanji spremljajoči objekti postali drugotnega pomena, vzporedni objekt se je delno porušil. Objekt ob potoku, v katerem naj bi nekoč bila žaga za les, pa je postal skladišče. V osrednjem objektu je še vedno vidna tehnologija nekdanjega mlina, predvsem v podstrehi.

slika 40

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

6.3

Mikroklimatski in naravni pogoji

Lokacija se nahaja na robu Panonske nižine, za območje je značilno zmerno celinsko podnebje. Poletja so vroča z malo padavinami, a pogostimi nevihtami, zime so hladne. Povprečna najnižja dnevna januarska temperatura zraka je -2-0 °C, povprečna najvišja dnevna julijska temperatura zraka je 25-27 °C. Povprečna letna temperatura zraka je 10-12 °C, povprečna ogrevalna sezona traja 230-240 dni. Povprečna letna količina padavin je 900-1000 ml (prim. Ljubljana 1400-1500 mm). V povprečju je deževnih 110-125 dni, količina padavin je majhna. Povprečno število dni s snegom je manj kot 25. Največja obtežba s snegom je 1-1,5 kN s povratno dobo 50 let. Največja debelina snežne odeje s povratno dobo 50 let je 50100 cm. Povprečno trajanje sončnega obsevanja v zimskem času je 240-280 ur, v poletnem času 740-780 ur. Projektna hitrost vetra je 20 m/s (pod 800 m), lokacija spada v cono 1. Povprečna letna hitrost vetra je 1-2 m/s. Na severnem robu lokacije teče potok Sivjak, ima ekološko sprejemljiv pretok (1), prispevno območje je manjše kot 10 km². Vzhodno od lokacije je območje naravne vrednote – stara struga Ščavnice. Zahodno od lokacije je gozdni sestav, v katerem prevladujejo listavci. Tla so pretežno pobočni psevdoglej na pliocenskih

slika 41

nanosih, rjava izprana in srednje poljske kapacitete. Projektni pospešek tal je (g) 0,1. (povzeto

po:

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_

AXL@Arso)

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

6.4 Parcela

Gradbena parcela meri 4442 m², na severu je omejena s potokom Sivjak, na zahodu z gozdom, na vzhodu z glavno cesto, na jugu z lokalno cesto. Glavni dostop na parcelo je z vzhodne strani – glavne ceste. Na parceli stoji obstoječi objekt: večetažna hiša, v kateri je obstoječi mlin, ob potoku pa stojita manjše in večje gospodarsko poslopje. Glavni objekt ima na zahodni strani še prizidek, za objektom stojita še dva manjša opuščena objekta. Parcela se v smeri vzhod-zahod rahlo vzpenja proti gozdu. Na južni strani parcele poteka dostopna cesta do sosednje hiše. Veljavni prostorski akt, po podrobni namenski rabi, uvršča vzhodni del parcele v območje podeželskega naselja, namenjenega bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi. Zahodni del parcele (v naravi travnik, ki prehaja v gozd) je uvrščen pod druga kmetijska zemljišča. Na parceli, ki je v območju podeželskega naselja, veljajo prostorsko izvedbeni pogoji, ki dovoljujejo novogradnjo, rušitve in rekonstrukcije objektov. Odlok predvideva gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb za storitvene dejavnosti. Gradnja pomožnih objektov je predvidena v notranjosti parcele, minimalen odmik od parcelne meje 4 m oz. manj v primeru soglasja sosedov. Primarna je pravokotna oblika objektov, dovoljeni so tudi objekti v obliki črk: T, U in L. Dovoljena višina stanovanjskih objektov je K+P+M. Oblikovanje mora slediti tipiki okoliških objektov. Dovoljene so strehe naklona od 35-45°, na pomožnih objektih so dovoljene tudi ravne strehe, ki so lahko ozelenjene. Fasade se opleskajo v svetle, zemeljske tone, žive barve in okrasje so prepovedani, dovoljena je obdelava fasad v lesu. Na parceli je potrebno glede na vrsto gradnje zagotoviti ustrezno število parkirnih mest: 1-2 PM na stanovanjski objekt, 1PM na sobo (namestitveni objekt), 1 PM na 10 gostov (gostinski objekt), 1 PM na 50 m² (trgovski objekt) in 1 PM na 80 m² (kmetijski objekt). (povzeto po: Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 36/2015)

shema 7

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

7.0 PROJEKTNA NALOGA

Projektna naloga povzema tehnološke in razvojne zahteve, ter služi kot osnova za razvoj funkcionalno oblikovne zasnove posega. Predmet projektne naloge je prenova in širitev kompleksa oljarne. Znotraj kompleksa je predvidena prenova obstoječega večetažnega objekta in pritličnega objekta v severozahodnem delu. Potrebno je zagotoviti: Razširitev obstoječe prodajalne s servisnim prostorom, ki se ji doda degustacijski prostor kapacitete do 100 ljudi, predvideno obratovanje od jeseni do novega leta. Prenova oljarne v obstoječem objektu in vzpostavitev nove oljarne za hladno stiskanje. Predvideti priročno skladišče in finalne obdelave, ki omogočajo mokro čiščenje. Skladišče s kapaciteto 100 Jumbo vreč, skupno skladišče za 30 EURO palet, skladišče za embalažo 15 polovičnih palet. Upoštevati manipulacijo z viličarjem. Luščilnica, prašen prostor za sprejem surovine, tehtanje, zagotoviti dostop z vozilom in odpraševanje. Velikost 15 m². Omogočiti dostop z viličarjem. Znotraj kompleksa urediti prostore za upravo: pisarna za vodstvo in pisarna s tremi delovnimi mesti, manjša sejna soba (6 oseb). Jedilnica za zaposlene 12-20 oseb, kuhinja za zaposlene in goste (degustacije). Sanitarije za zaposlene in goste. Predvideti garažo ali nadstrešek za viličar, kosilnico, manjši traktor s prikolico ter 3 garažna mesta. Za obiskovalce je potrebno zagotoviti 2 parkirni mesti za avtobus in 15 parkirnih mest za osebna vozila. Zagotoviti dostop za tovorno vozilo (kamion). V obstoječem glavnem objektu urediti nastanitvene kapacitete za obiskovalce in omogočiti prezentacijo procesa in zgodovine bučnega oljarstva.

shema 8

100

101

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

7.1 Koncept

Koncept se ukvarja z vprašanjem, kako obstoječo oljarno prenoviti in ji dodati nove funkcije. Ideja posega izvira iz želje, da se obstoječe in predvidene funkcionalne procese poveže v koherentno celoto in doda nove posamezne elemente, ki obstoječi kompleks dolgoročno revitalizirajo. Večplastnost obstoječega stanja v povezavi z novim programom terja preveritev različnih strategij pristopa k nalogi. Izdelani so trije scenariji, ki opredeljujejo obseg posega. S (small) – obseg novogradenj je minimalen, obstoječi objekti se prenovijo in vanje se umesti predvideni program; M (medium) – obnovijo se zgolj kvalitetni objekti, manj kvalitetni objekti se porušijo in zgradijo novi; L (large) – prenovi se zgolj osrednja stavba, vsi ostali objekti se rušijo in zgradijo novi. Strategije so podvržene kriterijem, ki jih potrdijo ali izločijo. Kriteriji so: Funkcionalni – ali zasnova omogoča zahtevano stopnjo funkcionalnosti? Ekonomski – ali je zasnova ekonomsko smiselna? Estetski – ali zasnova omogoča estetsko doživetje? Razvojni – ali zasnova omogoča dolgoročni razvoj?

102

103

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Za vsako od omenjenih strategij je bila izvedena preveritev po naštetih kriterijih. Prednost strategije S je, da je investicijsko najmanj zahtevna, vendar funkcionalno neprimerna. Estetsko je vprašljiva in v razvojnem pogledu ne nudi perspektive. Strategija M je ekonomsko smiselna, funkcionalno omogoča ureditev v skladu s pričakovanji, estetsko ohrani kontekst prostora in ga z novimi elementi nadgradi. V razvojnem smislu omogoči nadgradnjo tradicije in nagovori ciljno skupino. Strategija L je ekonomsko zahtevna, saj grobo poseže v tekoče procese, s tem se začasno okrni delovanje. Dolgoročno omogoča ustrezno funkcionalnost. V estetskem smislu omogoča oblikovanje nove podobe, ki je lahko kvalitetna (ni nujno). V razvojnem smislu je problematična, ker poseže v tradicijo, ki je eden od bistvenih elementov oljarne. Kot najbolj primerna se izkaže strategija M, torej selekcija kvalitetnih elementov, njihova prenova in spajanje z novimi. Opisane strategije so odgovorile na vprašanje obsega posega. Omenjena strategija pa ne nudi odgovora na temo vsebinsko oblikovne narave. V ta namen je bila poskusno uporabljena metoda lateralnega razmišljanja avtorja Edwarda de Bona. Pri tej metodi gre za namensko iskanje alternativ. Lateralno razmišljanje je način, pri katerem se išče rešitve težko opredeljivih problemov skozi nekonvencionalne metode ali z elementi, ki bi jih z logičnim razmišljanjem izločili. Lateralno razmišljanje je način spopadanja s problemi iz drugih zornih kotov, v nasprotju s konvencionalnim razmišljanjem, ki je linearno in logično. (povzeto po: Edward de Bono, Lateralno razmišljanje, 2006)

slika 42

104

105

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Konceptualne ideje so podane v obliki enostavčnih povedi, na koncu sledi sinteza. Obstoječa hiša postane razstavni prostor. Dvorišče je jedro hiše. Na dvorišču se igramo, delamo, družimo, vedrimo. Nova hiša je proizvodnja, stara muzej. Obiskovalec opazuje ali sodeluje v procesu. Dvorišče se pokrije. Skozi trg v zeleno ozadje. Projekt per partes, ne moti procesa. Stik z okolico, navezava sprehajalne poti, pobiranje buč. Stik z naravo, gozdom, vodo. Hiša je reklama. Pergola, miza, piknik v naravi. Zid ni zid, je zemlja v obliki zidu. Streha ni streha, je senčnica nad zidovi. Skozi proces asociacij in njihovih medsebojnih interakcij se oblikujejo konceptualne usmeritve, ki jih je moč povzeti: Prostor med objekti postane jedro kompleksa, kjer se srečujejo gostitelji in gosti, predelovalci in pridelovalci. Prostor je torišče procesov in kmečka agora – prostor srečevanja. Uporabnikom zavetje nudi pergola, ki sloni na zidovih in podporah, ki so več kot samo zidovi, so transformirana narava. Izvorna narava pa je vse obsegajoča in grajeno ni ovira, temveč je rudimentarno zavetje in izhodišče stika z naravo.

slika 43

106

107

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

8.0 TEHNIČNI OPIS

8.1

Programska shema

Pri izbranem konceptu L, kjer se prenovi osrednji objekt, na lokacijah obstoječih objektov pa se zgradijo novi, je program razdeljen recipročno med posamezne objekte. Osnovno potezo tvori pokrito osrednje dvorišče, ki je hrbtenica kompleksa in omogoča komunikacijo med objekti v zavetju strehe. Dvorišče poteka v smeri vzhod-zahod, z odprtjem prehoda proti jugu pa je omogočena tudi komunikacija v smeri sever-jug. Dvorišče združuje tako poti procesov predelave olja kot tudi poti obiskovalcev. V osrednjem obstoječem objektu – mlinu – je v pritličju predviden prostor za sprejem obiskovalcev, ki se preko recepcije nadaljuje v muzej bučnega olja, ki je umeščen v staro oljarno. V pritličju so tudi pisarne zaposlenih, kjer poteka sprejem in odkup surovin od pridelovalcev. V duhu participatornega turizma sta ta dva programa namerno združena. V južnem delu pritličja je poleg pisarne toaletni prostor za obiskovalce in pralnica s skladiščem. Severni del objekta je namenjen pisarni vodje, čajni kuhinji in skladišču. Iz pritličja je možen neposreden dostop na pokrito dvorišče in v novo oljarno. Obiskovalci se po obstoječih stopnicah dvignejo v nadstropje objekta, kjer je na zahodni strani skupni muzejski prostor, po sredini objekta poteka sanitarni vozel, ki oskrbuje dva apartmaja. Skozi sanitarno lamelo je omogočen dostop do apartmajev, ki imajo vzhodno orientacijo. V lameli je garderoba, kopalnica z leseno kadjo in toaletami. V južnem delu nadstropja je lamela za izvajanje wellness terapije, ki se prične s finsko savno, masažnim bazenom in prostorom za oddih ali masažo. Stopnice iz skupnega prostora vodijo na podstreho, v nekdanji vsipni del mlina. Ta prostor je opremljen z dvema manjšima sanitarnima enotama, kjer so toalete in tuši. Sicer je prostor namenjen tako bivanju (hostel s spanjem v visečih mrežah ali na slamnjačah) kot muzejski postavitvi. shema 9

108

109

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Iz pritličja osrednjega objekta je na zahodni strani možen prehod v novo oljarno. prehod je prvenstveno namenjen obiskovalcem in zaposlenim v pisarnah. ObisTa kovalci se pred tem očistijo (umivalnica), da vstopijo ustrezno čisti v prostore, kjer poteka predelava. Nova oljarna se nahaja v novo zgrajeni lameli, v kateri so poleg oljarne še polnilnica s pakirnico, tehnični prostor, prehodno skladišče, osrednja komunikacijska pot ter garderoba s toaletami in tušem za zaposlene. Zaposleni vstopajo v objekt z njegove južne strani in sicer preko garderobe, kjer se preoblečejo in ustrezno pripravijo na delo s hrano (bučno olje). Garderoba in tehnični prostor sta na zahodni strani objekta, v nadaljevanju je polnilnica s pakirnico. Tako oljarna kot polnilnica sta odprti na dvorišče in prehodno skladišče in sicer zaradi optimalnih delovnih pogojev kot tudi zaradi možnosti vpogleda v sam proces proizvodnje (obiskovalci). Prehodno skladišče na južni strani objekta je namenjeno postavitvi transportnih (euro) palet med pakiranjem. Sledi odvoz polnih palet z ročnim dvigalom v skladišče gotovih izdelkov, ki se nahaja v nadaljevanju lamele. Skladišče gotovih izdelkov in nova oljarna sta sicer pod isto streho, vendar med seboj ločena s transportnim prehodom. Ta je namenjen dobavi surovin (bučnih semen v t. i. bigbagih) in odvozu gotovih izdelkov. Vzporedno z osrednjim objektom poteka nov objekt, ki je na mestu obstoječega prenovljen in s prizidkom integriran v novo celovito lamelo ob potoku. Osrednjo potezo tvori nov zid, ki sledi toku potoka. Na vzhodni strani lamele je tik ob vhodu za obiskovalce razstavno prodajni prostor (showroom), katerega namen je sprejeti 50 ljudi in jim omogočiti ogled, degustacijo in nakup izdelkov. Obiskovalci, ki na posestvu ne bodo prespali, na tej točki pridejo v kompleks. V prenovljenem obstoječem objektu so umeščene toalete za obiskovalce in zaposlene v kuhinji. Kuhinja je v zahodnem delu objekta in je odprtega tipa, ločena s stekleno steno. Dostop v kuhinjo je omogočen tudi obiskovalcem preko umivalnice. Takšna umestitev je predvidena zaradi kuharskih delavnic, ki se bodo organizirale za obiskovalce. V pokritem prostoru med prenovljenim objektom in gospodarskim poslopjem je velika skupna jedilnica s krušno pečjo, ki je namenjena obiskovalcem in zaposlenim za skupne malice oz. obiskovalcem za večerje. Iz prostora se skozi okno v novem zidu odpira pogled na sever po dolini Ščavnice kot tudi neposreden pogled na dvorišče in v novo oljarno.

shema 10

110

111

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

V nadaljevanju objekta je na mestu gospodarskega poslopja predviden nadomest objekt, obstoječi dimenzijsko ne ustreza. Na severu se objekt zapira z novim ni zidom, na vzhodni strani objekta (proti jedilnici) je prostor za lupljenje in čiščenje bučnih semen. Prostor skupaj s skladiščem in delavnico tvori enotno skladiščno poslopje. Predvidena je hramba semen v t. i. big-bagih in manipulacija z viličarjem. Tem zahtevam so prilagojena tudi vrata. Transport olupljenih semen poteka po transportnih ceveh pod stropom do nove oljarne. Na zahodnem delu gospodarskega poslopja po celotni širini pod napuščem poteka letna kuhinja, katere namen je oskrba gostov, ki so na vrtu. Na jugozahodnem delu kompleksa se nahaja obstoječi svinjak, ki se prenovi – v kleti se uredi vinska klet s prostorom za degustacijo vina. Nadstropje, ki je dostopno preko nasipa, je pokriti del muzeja na prostem, ki prikazuje staro kmečko tehniko.

112

113

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

8.2 Zasnova konstrukcije

Konstrukcija objekta izhaja iz prepleta obstoječih in novih struktur. Preko obodnih nosilnih zidov je poveznjena strešna struktura kot dežnik, osišče konstrukcije se nahaja v centralni točki, ki je podprta z masivnim stebrom. Obodni zidovi so različnih zasnov: iz butane zemlje – ojačani s cementom in armaturo, predalna konstrukcija s polnili iz slamnatih bal, obstoječi opečnati zidovi ali armirano betonski. Ostrešje je sestavljeno iz lepljenih lesenih nosilcev enotnega preseka 20/50 cm. Raster ostrešja je 2 m ali več. Zvračanje nosilcev preprečujejo prečniki, v katere so nosilci vpeti. Hkrati prečniki nadomeščajo preklade nad vrati, saj je glina neprimerno gradivo za take vrste konstrukcije. Na posameznih točkah primarne strešne nosilce podpirajo kamniti stebri iz lokalnega bazaltnega tufa, ki razbremenjujejo konce sten. Obstoječim objektom, ki se renovirajo, se s konstrukcijskimi posegi ojačajo temelji, ki se delno odkopljejo, okoli oboda obstoječih temeljev se izvede armirano betonska vez. Objekt mlina je v kvalitetnem stanju, zato ni potrebna statična sanacija, nov program, ki se umešča v objekt, pa ne zahteva posebnih statičnih ukrepov. Izjema je del objekta v jugozahodnem delu, ki se na novo pozida. Izvede se pasovni armirano betonski temelj, globine min. 1 m, pasovni temelj se veže na obodno ojačitev. Na temelju se pozida opečnata stena, etažna plošča se izvede kot armirano betonska plošča. Zaradi umestitve masažnega bazena se izvedejo armirano betonske vezi in stebri. Preko vertikalnih konstrukcij se položi etažna plošča, ki se veže na obodno ojačitev v etaži. Novim objektom se zgradijo pasovni armirano betonski temelji, globine 1 m in širine 60 cm. Na pasovnih temeljih se pusti priključna armatura. Na pasovne temelje se postavijo stene iz butane zemlje oz. predalčna konstrukcija s polnili iz slamnatih bal. V delu, kjer je objekt vkopan, se na pasovnih temeljih postavijo sendvič armirano betonske stene z vmesno toplotno izolacijo.

shema 11

114

115

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

8.3 Materiali

Materialna pojavnost objektov znotraj kompleksa je bistven ustvarjalec atmosfere. Konstrukcijska zasnova z zidovi, ki obkrožajo osrednje dvorišče in tvorijo prostore ter ostrešje, ki je poveznjeno preko njih, ustvarjajo intimen prostor. Ta je nekoliko utesnjen in obiskovalca sili tako v vizualni kot fizični stik z objektom. Izbira materialov je ključnega pomena pri tej komunikaciji. Zunanje nosilne stene novih objektov, ki niso vkopani, so izdelane iz izkopanega glinenega materiala na lokaciji, ki se oplemeniti z dodatkom cementa in armature, med gradnjo takšnega zidu se sproti vgrajuje izolativna sredica iz ekstrudiranega polistirena. Debelina izolacije je 15 cm, enako posamezni stranici. Takšen zid dobi zahtevane nosilne lastnosti primerljive z armirano betonskim zidom – tlačna trdnost med 20 in 30 mPa. Dodatna dobra lastnost je, da zidovi iz ilovice odlično akumulirajo zračno vlago in jo uravnavajo. S tem se dolgoročno prepreči razrast plesni (povzeto po Sirewall). Zidovi skladišča surovine, ki so obrnjeni na dvorišče, so izdelani iz slamnatih bal, ki so vstavljene v leseno predalčno konstrukcijo in z obeh strani ometane z glinenim ometom.

shema 12

116

117

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

8.4 Zasnova zunanje ureditve

Zunanja ureditev sledi funkcionalnim zahtevam, ki jih prinaša prisotnost obiskovalcev, kot tudi zahtevam po optimalnem delovanju proizvodnje bučnega olja. S tem namenom je poleg obstoječega dostopa na vzhodni strani uveden še dostop z južne strani. Vzhodni dostop je v celoti namenjen obiskovalcem. Oblikovan je tako, da se lahko parkira 8 osebnih vozil, od tega sta dve parkirni mesti namenjeni gibalno oviranim. V primeru prihoda avtobusa, je omogočeno parkiranje prek dveh parkirnih mest. Uvoz in izvoz sta ločena zaradi lažjega manevriranja in obračanja avtobusov. Parkirna mesta zaposlenih so na južnem delu objekta poleg tovornega dostopa, predvidena so 4 parkirna mesta, 5. je namenjeno postavitvi zabojnikov. V zahodnem delu parcele (zahodno od potoka) se na obstoječi jasi uredi kopalni ribnik, z bio filterskim (naravnim) sistemom filtriranja. Z nasipa je preko skakalne deske možno skakanje v ribnik. Velikost ribnika omogoča tudi veslanje, ob severni strani ribnika je predvidena terasa z osrednjim ognjiščem (fire-pit), zahodno od ognjišča je predvidena kopalna terasa, vzhodno prostor za piknike z dolgo jedilno mizo. Senčenje je zagotovljeno s senčnimi jadri. Okoli ribnika je ločje, ki dopolnjuje naravno podobo ambienta. Veliko teraso in spremljevalni servis se lahko nameni tudi organizaciji večjih dogodkov, npr. porok. Obstoječi objekti so priključeni na komunalno infrastrukturo (vodovod). Fekalne in meteorne kanalizacije na lokaciji ni. V ta namen se obstoječa greznica nado-

slika 44

mesti z rastlinsko čistilno napravo, ki je umeščena v severno vzhodni del parcele. Čistilna naprava deluje po principu samočistilne sposobnosti narave. Sistem je sestavljen iz zaporedno vezanih gred, grede so nepropustno izolirane in napolnjene s substratom, voda se pod površino gravitacijsko pretaka. V rastnem substratu rastlin živijo mikroorganizmi, ki preko kemijskih procesov očistijo odpadne vode. Rastni substrat mehansko čisti vodo. Očiščena voda se lahko uporabi za zalivanje ali se vrača v potok. Kapaciteta čistilne naprave je 20 polucijskih enot, kar predslika 45

stavlja 50 m2 (povzeto po Limnowet). Meteorne vode so speljane s strešnih površin prek usedalnikov v plavalni ribnik, višek vode se preko prelivnega roba izteka v potok. Voda v ribniku se lahko uporablja za zalivanje in prvo pranje.

118

119

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

8.5 Zasnova električnih inštalacij

Objekte se zaradi potreb tehnologije in udobnega bivanja opremi z vso potrebno električno in telekomunikacijsko opremo. Priključno mesto je v novem tehničnem prostoru, ki je predviden za razdelilne omare. Te so ločene za bivalne, skladiščne in tehnične prostore. Razvod v tehničnih prostorih je koncipiran s praktičnostjo v mislih in prilagojen potrebam tehnologije. Razvodi so izvedeni v talnih kanalih in omogočajo prilagajanje glede na potrebe postavitve opreme. Obstoječi objekt, ki se prenavlja, se opremi s potrebno električno in telekomunikacijsko instalacijo na način, da se ohrani njegova historična istovetnost. Uporabijo se priključki, ki so podobni prvotnim. Razvodi so omejeni na tiste dele objekta, ki so novi. V kolikor ni druge možnosti, se uporabijo obstenski talni priključki. Za potrebe telekomunikacij se uporabi brezžični (Wi-Fi) sistem, ki je diskreten in ne potrebuje razvodov. Razsvetljava je prilagojena potrebam posameznega prostora, za potrebe pisarniškega dela je predvidena osvetlitev moči 500 lux, enak nivo je okoli naprav

slika 46

za predelavo bučnih semen in v polnilnici. Komunikacijske in transportne poti so osvetljene z 200 lux. V reprezentančnih prostorih (muzej, showroom ...) se uporabi indirektna svetloba, ki potencira učinek tekstur sten in ostrešja. Primarni vir svetlobe so LED varčne sijalke linijske izvedbe, ki jih je moč diskretno umestiti. V historičnih objektih je tudi nabor svetil ustrezno prilagojen.

120

121

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

8.6 Zasnova ogrevanja in hlajenja

Energetska zasnova teži k čim manjši porabi primarnih energentov za ogrevanje in hlajenje objektov. Cilj je postavljen k nizko energijskim hišam (35-60 kWh/m2a) Tehnološke zahteve in razlike med načinom uporabe posameznih objektov znotraj kompleksa onemogočajo doseganje pasivnega standarda v celoti. Skladiščni objekt za končne izdelke, ter objekt za surovino, sta v zimskem času temperirana na 10 °C, v poletnem času se pregrevanje preprečuje z naravnim prezračevanjem. Na vrhuncu sezone sta objekta odprta, saj poteka spravilo surovine in izdelkov. Podoben režim obratovanja ima nova oljarna, v kateri je min. zimska temperatura 18 °C, maksimalna poletna temperatura pa je 27 °C. Relativna zračna vlažnost mora biti med 30 in 60 %. Zahteve za bivalne objekte so nekoliko višje, in sicer min. zimska temperatura 20 °C, maksimalna poletna temperatura 27 °, zračna vlažnost pa med 30 in 60 %. Ker na lokaciji ni plinskega priključka, je kot primarni energetski vir predvidena električna energija, ki služi za pogon toplotne črpalke zrak voda. Toplotna črpalka je postavljena v tehnični prostor, zunanja enota je orientirana v notranje dvorišče. Poleg notranje enote črpalke je zalogovnik za shranjevanje tople oz. hladne vode. Črpalka je 4 cevne izvedbe (VRV) in omogoča hlajenje in gretje hkrati. Distribucija toplote in hladu poteka ploskovno (s talnim ogrevanjem), ta princip velja predvsem v oljarni, showroomu, jedilnici in toaletah. V prostorih, kjer so velike steklene površine (showroom, jedilnica), so kot dodatna grelna telesa uporabljeni talni konvektorji, ki grejejo ali hladijo prostor (prisilna konvekcija). V skladiščnih prostorih se za distribucijo toplote ali hladu uporabijo stropni konvektorji, s katerimi je možno predvsem učinkovito hlajenje v poletnem času. Ogrevanje in hlajenje bivalnih prostorov v prenovljenem objektu se vrši preko stenskih panelov, ker vgradnja talnega oz. stropnega ogrevanja ni želena, kjer je možno se vgradijo radiatorji, ki so ustrezno oblikovani. Za potrebe dodatnega ogrevanja v prehodnih obdobjih ali v zimskem času služijo obstoječe (prenovljene) in nove kaminske in krušne peči v objektu. Zaradi varnosti se pečem napravi neposreden dovod zunanjega zraka. Sanitarna voda se pripravlja v sklopu notranje enote toplotne črpalke in se distribuira po kompleksu. V objektih je predvideno higrosenzibilno prezračevanje, ki z avtomatskim odpiranjem vrat ali oken zajema svež zrak in ga prek mokrih prostorov odvaja. Kuhinja je opremljena z napo, ki ima vgrajen rekuperator toplote.

slika 47

122

123

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

8.7 Požarna varnost

Požarno varnost v kompleksu se zagotavlja z organizacijskimi in tehničnimi ukrepi. Z vidika požarne zasnove so objekti med seboj ločene požarne cone, največja 1. požarna cona je obstoječi objekt, ki v celoti tvori eno požarno cono. Zaradi konstrukcijske zasnove deljenje na manjše enote ne bi bilo smotrno. Na obstoječi objekt se naslanja nova oljarna s skladiščem izdelkov – 2. požarna cona. Tretja požarna cona je razstavni prostor s kuhinjo in jedilnico, 4. požarna cona obsega skladišče surovine. Iz vseh objektov je možna evakuacija na prosto oz. varno mesto. V objektih, kjer je predvideno večje število obiskovalcev, je predvidenih več izhodov. Evakuacijske poti so kratke (manj kot 35 m). Predvidena zbirna mesta so na parkirišču pred objektom, na parkirišču južno od objekta ter na zelenici na zahodni strani kompleksa. V primeru požara je najbližja gasilska enota v Sveti Gori oddaljena 3 min. vožnje. Dostop je predviden z glavne ceste, na izvozu iz parkirišča je hidrantni priključek za vodo. Delovna površina za gasilsko vozilo je na obračališču pred glavnim vhodom ter na tovornem dovozu na južni strani objekta. V vseh objektih so ročni javljalci požara in ročni gasilni aparati na prah, v primeru elektro prostorov so predvideni gasilni aparati na CO2. slika 48

124

125

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

8.8 Gradnja brez ovir

Objekt je zasnovan na način, da omogoča gibanje in uporabo tudi gibalno oviranim osebam. Zaradi objektivnih okoliščin je ta sicer omejena zgolj na pritličje. Na parkirišču za obiskovalce je predvideno parkirno mesto za gibalno ovirane osebe. Vhodna vrata v razstavni prostor so svetle širine 100 cm, enako tudi prehodi v toalete. V sanitarnem prostoru je zagotovljen prostor za invalidski voziček. Predprostor je svetle širine 150 cm, gibalno oviranim je omogočen dostop do celotnega pritličja. Podi so utrjeni, enako tudi dostop do zelenice. Višinska razlika v tlakih je max. 1 cm, izjema so stopnice na vhodu v recepcijo, v ta namen se uporabijo dvoriščna vrata. Dostop osebam na invalidskih vozičkih v nadstropje in podstreho žal ni mogoč, za ostale je predvideno enoramno stopnišče z obojestranskimi držali. Pomembno vlogo pri oblikovanju ima tudi tekstura posameznih materialov. S tem je omogočeno razlikovanje med posameznimi objekti, nadalje možna reliefna nadgradnja tega koncepta.

slika 49

126

127

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

9.0 GRAFIČNE PRILOGE

9.1 Situacija 9.2 Tloris pritličja 9.3 Tloris nadstropja 9.4 Tloris podstrehe 9.5 Tipični prerezi in pogledi 9.6 Severna in zahodna fasada 9.7 Južna in vzhodna fasada 9.8 Fasadni pasovi 9.9

1:500 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:10, 1:20

Prostorski prikazi

128

129

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

TLORIS PRITLIČJA

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

MERILO 1:200

TLORIS NADSTROPJA

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

MERILO 1:200

TLORIS PRITLIČJA

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

MERILO 1:200

TLORIS STREHE Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

MERILO 1:200

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

147 Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

149 Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

151 Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

153 Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

155 Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

157 Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

PROSTORSKI PRIKAZ : Pogled vhod obiskovalci

PROSTORSKI PRIKAZ : Pogled vhod oljarna

PROSTORSKI PRIKAZ : Pogled prehod na vrt

PROSTORSKI PRIKAZ : Pogled proti vrtu

PROSTORSKI PRIKAZ : Pogled jedilnica

PROSTORSKI PRIKAZ : Pogled z ribnika proti kompleksu

10.0 ZAKLJUČEK

Projekt arhitekturne zasnove obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori želi preseči osnovne funkcionalne okvire, povezane z oljarstvom in pridelavo bučnega olja. Projekt skuša prikazati način integracije tradicionalnih znanj in sodobnih ambicij po bivalnem udobju in trajnostni gradnji. Pomemben vidik projekta je združevanje tradicije oljarstva in novih storitev za obiskovalce. Želja projekta je s sodobno interpretacijo ustvariti prostor, ki presega banalno motiviko kmečkega turizma na eni strani in uniformnost proizvodnega objekta na drugi.

170

171

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

11.0 VIRI IN LITERATURA:

Viri: - http://www.mojstrovina.si/oprema-za-oljarstvo/linije-za-proizvodnjo-bucnega-olja/ - http://www.kocbek1929.com/index.php - http://www.gea.si/ - http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Varna_in_kakovostna_hrana_in_krma/zasciteni_kmetijski_pridelki/Specifikacije/-Specifikacija_Bucno_2005.pdf - www.windfinder.com - sl.wikipedia.org - www.mapire.eu - http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso - http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=svetijurij - http://sirewall.com/sirewall-system/ - http://www.earthdwell.com/materials/steel - http://www.lehmtonerde.at/en/projects/project.php?pID=29 - http://www.johnpawson.com/works/tilty-barn/ - https://predockfrane.wordpress.com/2004/01/01/center-of-gravity/center-of-gravity-01/ - http://www.archdaily.com/16372/mestizo-restaurant-smiljan-radic - http://www.detail.de/inspiration/lager-und-ateliergebaeude-in-hagi-100580. Tehnična smernica TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije, pridobljeno: -http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/ prostor/graditev/TSG-01-004_2010.pdf - Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in -stanovanj (Uradni list Republike Slovenije 1/2011), pridobljeno: https://www. uradni-list.si/1/content?id=101837 - SIST ISO 21542:2012 Gradnja stavb – dostopnost in uporabnost grajenega okolja, pridobljeno: http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=97015faf536f-4a42-88c2-25a834fd541f - Zakon o gradnji objektov (ZGO – 1)– neuradno prečiščeno besedilo, pridobljeno: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490

172

173

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Literatura:

- GIZ GOLICA, 2005. Specifikacija in poročilo Štajersko prekmursko bučno olje, - KOCJAN AČKO, Darja, 1999, Pozabljene poljščine. Ljubljana: Kmečki glas - http://www.healthyfoodprojekt.eu/nyelv_szloven/letoltesek/bucno.pdf - MEDVED, Sašo, 1997. Toplotna tehnika v zgradbah. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo - PODGORNIK REŠ, Ruth, 2003. Čarobni svet buč. Ljubljana: Kmečki glas - PHILLIP, Sharon, 2010, A typology for defining agritourism. Aberdeen: Univeristy of Aberdeen - WALKER, Orville, 2008, Marketing strategy. New York: McGraw-Hill International - TRSTENJAK, Anton, 1992. O Prlekiji in Prlekih. Komenda: samozaložba - CURTA, Florin, 2001, The making of Slavs, history and archeology of Lower Danube Region c. 500-700. Cambridge: Cambridge Univeristy press - FISTER (idr.), Peter, 1993. Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor RS - FISTER (idr.), Peter, 1993. Glosar arhitekturne tipologije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor RS - DEU, Živa, 2004. Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju. Ljubljana: Kmečki glas - KITEK KUZMAN (idr.), Manja, 2009. Gradnja z lesom – izziv in priložnost za Slovenijo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta - MUŠIČ, Marko, 1947. Obnova Slovenske vasi. Celje: Družba sv. Mohorja v Celju - JUVANEC, Borut, 2010. Arhitektura Slovenije 2, Vernakularna arhitektura, severovzhod. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo - MINKE, Gernot, 2006. Building with earth. Basel: Birkhäuser - KAPPFINGER, Otto (idr), 2015. Martin Rausch Refined Earth, Munich, Detail - ŠKOFIC, Jožica (ur.), 2011. Slovenski lingvistični atlas 1.1, Ljubljana, Založba ZRC - MADJAR STAJNKO, Tadeja (idr.), 2015. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Murska Sobota, Uradni list RS št. 36/2015

174

175

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

- DE BONO, Edward, 2006. Lateralno razmišljanje, Ljubljana, New Moment - FRIDL, Jerneja (idr.), 1998. Geografski atlas Slovenije, Ljubljana, DZS - GONZALO, Roberto (idr.), 2014. Passive House Design, Munich, Detail - DEPLAZES, Andrea (idr.), 2013. Constructing architecture materials processes structures a handbook, Basel, Birkhaüser - RICHARZ, Clemens (idr.), 2007. Energy-Efficiency Upgrades, Munich, Detail

Citati: - John Ruskin, http://www.scrapbook.com/quotes/doc/22437.html - Giovanni Vragnaz, uvodnik Piranesi 30, http://www.piranesi.eu/the-establishment-of-a-tradition/ - Martin Heidegger, http://quoteaddicts.com/tags/creating-something/4 - Sverre Fehn, http://paradisebackyard.blogspot.si/2016/06/sverre-fehn.html - Christian Norberg Schulz, http://www.azquotes.com/picture-quotes/quote-todwell-means-to-belong-to-a-given-place-christian-norberg-schulz-54-11-61.jpg

176

177

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Slikovno gradivo:

Slika 1: http://www.biovital.si/assets/images/Nove/buce.jpg Slika 2: osebni arhiv, 2016 Slika 3: https://revisionlab.files.wordpress.com/2009/07/the-squiggle1.jpg/ Slika 4: http://66.media.tumblr.com/96766beaf0c9bccbc862e862db95a3c6/ tumblr_mslbe1sEKX1rza5u1o1_500.jpg Slika 5: http://vintageprintable.swivelchairmedia.com/botanical/botanical-fruits-vegetables-other-ingestibles/botanical-fruits-vegetables-etc-2/botanical-squash-vine-italian-4/ Slika 6: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/ae/Tovarna_olja_v_Slovenski_Bistrici_1960_%283%29.jpg Slika 7: http://kuenstlerdorf.net/wp-content/uploads/2015/11/%C3%96lm%C3%BChle-8.jpg Slika 8: Štajersko prekmursko bučno olje, GIZ Golica, 2005 Slika 9: http://www.womenshealthmag.com/sites/womenshealthmag.com/ files/2014/04/15/pumpkin-seeds_0.jpg Slika 10: http://mogujatosama.rs/sites/default/files/images/573.jpg Slika 11: http://www.kocbek1929.com/files/vsebina/vsebina_8.jpg Slika 12: http://img.enaa.com/oddelki/zdravjeInLepota/assets/product_images/najvecje/hladno_stiskano_bucno_olje_kocbek_DOMKB02.JPG Slika 13: A typology for defining agritourism (Phillip et al., 2010) Slika 14: http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/oseb_stran/fran_ramovs_karta_1957_slo_nar.jpg.gif Slika 15: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/67/Pavla_vas,_ Sevnica_-_klopotec.jpg Slika 16: https://en.wikipedia.org/wiki/Pannonia_Superior#/media/File:Pannonia02.png Slika 17: https://sl.wikipedia.org/wiki/Regnum_Carantanum#/media/File:Regnum_Carantanum.PNG Slika 18: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8e/Growth_of_ Habsburg_territories.jpg Slika 19: osebni arhiv Slika 20: http://www.jeruzalem.si/dist/uploads/08d7ffda9c40b22538deb85cff595d41.jpg

178

179

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Slika 21: http://www.slotrips.si/sis-mapa/skupina_doc/slo/galeri ja/1350251619_7143_turisticna_kmetija_firbas_slovenske_gorice_1.jpg Slika 22: http://www.mladina.si/media/www/slike.old/clanki/200518/film4_display.jpg Slika 23: FISTER, Peter, 1993 Slika 24: FISTER, Peter, 1993 Slika 25: http://sem-stage.ljudmila.net/files/oc/teren_30/30_066.jpg Slika 26: http://sem-stage.ljudmila.net/files/oc/teren_30/30_628.jpg Slika 27: https://hr.wikipedia.org/wiki/%C4%86erpi%C4%8D#/media/File:Milyanfan-adobe-bricks-8038.jpg Slika 28: http://f.tqn.com/y/geology/1/S/z/s/1/600soilseds.gif Slika 29: http://s.wsj.net/media/treeswoodcut3_J.jpg Slika 30: http://radio-weblogs.com/0119080/images/Gallery/straw4.gif Slika 31: http://s.wsj.net/media/treeswoodcut3_J.jpg Slika 32: http://www.johnpawson.com/resources/45/Tilty_Barn_01.jpg Slika 33:http://www.lehmtonerde.at/en/projects/project.php?pID=29 Slika 34: https://predockfrane.files.wordpress.com/2012/09/center-of-gravity-01. jpg?w=1200 Slika 35: https://c5.staticflickr.com/3/2095/2371672492_a687e6289a_b.jpg Slika 36: http://67.media.tumblr.com/7e934cac1f15717a1975e743b6ecc620/ tumblr_o58dbr3ao81qat99uo6_1280.jpg Slika 37: http://static.wixstatic.com/media/fbf67d_6d0b95e4220ad1934e2775c0efebbef9.gif Slika 38: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso Slika 39: www.mapire.eu Slika 40: osebni arhiv Slika 41: osebni arhiv Slika 42: https://thegenealogyofstyle.files.wordpress.com/2015/05/tumblr_ nf1t7qqwje1r69p8jo1_1280.jpg Slika 43: http://pokingsmot.net/wp-content/uploads/2014/05/The-Castle-of-thePyrenees-by-Ren%C3%A9-Magritte.jpg Slika 44: http://www.limnowet.si/wp-content/uploads/2014/02/rcn_delovanje1.jpg

180

181

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Slika 45: https://www.researchgate.net/profile/Arnau_Casanovas-Massana/pub lication/225048151/figure/fig1/AS:302658192723968@1449170744136/Fig-1Scheme-of-a-natural-swimming-pool-its-zones-and-water-recirculation-system. png Slika 46: http://www2.schneider-electric.com/images/pictures/product-launch/ knx/KNX_Update_the_intelligent_KNX_solution.png Slika 47: http://www.gkess.com/attachments/Image/523998.jpg?template=generic Slika 48: http://www.vsi.si/files/189/Gasilni-aparat-S6-Tandem.jpg Slika 49: http://p2.la-img.com/425/22299/7784359_1_l.jpg

182

183

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Zahvala

Profesor Ravnikar, za pogled na arhitekturo Profesor Vodopivec, za spodbudo Ljubljana, 16. 09. 2016

184

185

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016

Podpisani Petar Vidanoski izjavljam, da sem avtor diplomskega dela z naslovom: Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori, ki sem jo izdelal pod mentorstvom prof. dr. Aleša Vodopivca ter jo zagovarjal dne 16.9.2016 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

186

187

Arhitekturna zasnova obnove in širitve družinske oljarne v Stari Gori Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtor: Petar Vidanoski_mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec_vpis:1999 Ljubljana, 2016