Manca Starman by fa diploma

U N I V E R Z A V L J U B L J A N I , FA K U LT E TA Z A A R H I T E K T U R O

IDEJNI NAČRT URBANE PRENOVE ŠIŠENSKE SOSESKE 6 V L J U B L J A N I I N P R E N O V E S TAV B N E G A N I Z A B L O K O V MED ULICO ANE ZIHERLOVE IN RAŠIŠKO ULICO MAGISTRSKO DELO

AV T O R : M A N C A S TA R M A N MENTOR: DOC. MAG. ANJA PLANIŠČEK, U.D.I.A. K O N Z U LTA N T Z A G R A D B E N O F I Z I K O : C H R I S T I A N V O L P I , U . D . I . A . K O N Z U LTA N T Z A S TAT I K O : J U R E J A N Č A R , U . D . I . A .

LETO VPISA: 2008/2009 LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2016

POVZETEK / ABSTRACT

Magistrsko delo predstavi revitalizacijo soseske na vzorčnem primeru sosedstva med ulico Ane Ziherlove in Rašiško ulico v Šišenski soseski 6 (ŠS6). Območje soseske je med Celovško, Šišensko in Vodnikovo cesto ter severno ljubljansko obvoznico. Zgrajena je bila v času po 2. svetovni vojni, ko so v slovenskih mestih zaradi intenzivne urbanizacije in hitre rasti prebivalstva zgradili največ blokovskih naselij. Zasnovana je bila kot sklop manjših sosedstev oziroma kot t. i. mesto v mestu. Proj e k t s e uk va r j a s tre mi r a zli č nimi m e r ili – z urbanističnim merilom oz. pogledom na celoto, z merilom stavbe oz. možnostjo širše aplikacije ter z detajlom, ki sistemsko rešuje problem bivanja. Urbano prenovo soseske je zaradi velikosti območja smiselno načrtovati v več manjših fazah. Najprej sosesko razdelimo na manjše prostorske enote, t. i. sosedstva, nato pa z ustanovitvijo strokovnega telesa, ki z upoštevanjem participativnega modela načrtovanja aktivno izdela načrt izvedbe prenove. Celoten proces koordinira lokalna pisarna, ki skrbi za dialog med prebivalci oz. uporabniki, strokovnim telesom oz. načrtovalci in izvajalci ter mestno in državno oblastjo. Projekt predstavlja možno strategijo celostne obravnave območja, kjer je nujen premislek o možnostih prenove ali umeščanja nove stavbne strukture na mestu dotrajane. Prenovi tudi prometno in dodela programsko shemo ter dokonča nastavljeno družbeno os soseske. V želji po večji fizični in družbeni povezanosti soseske se vzpostavi krožna kontinuirana rekreacijska pot, ki poveže javne prostore soseske med seboj. Sosedstvo sestavljata dva niza blokov s parkovno ureditvijo med njima. Predlog prenove parka poleg umestitve novih stavb - zunanjih kolesarnic, ekoloških otokov in paviljona Sose dske ga sre dišča z aje ma programsko in zunanjo ureditev dotrajane urbane opreme in krajinskih elementov parka. Pre n ova s t a n ova nj s ke g a b l o ka z aj e m a p re n ovo obstoječih stavb in nadzidavo z novimi stanovanjskimi kapacitetami. Obstoječe stanovanjske enote dopuščajo, da se preuredijo tlorisne zasnove stanovanj glede na potrebe gospodinjstev in sodobne uporabe prostorov. Obnovi se fasade, preuredi skupne prostore in tehnično izboljša objekt. Izvedbo celovitih prenov stanovanjskih sosesk v Sloveniji v veliki meri ovirata visok delež lastniških stanovanj in nezmožnost konsenza glede obsega prenove. Kot v mnogih soseskah tudi v ŠS6 razvoj in kvaliteto bivanja zavira neurejeno lastništvo odprtih javnih površin. S predstavljenimi metodami bi prenovo lahko aplicirali na celotno sosesko in na ostale soseske, predvsem tiste iz druge polovice 20. stoletja.

The master thesis is concerned with the study of the revitalization of modernist’s blocks. The thesis is centered on the representative sample of neighborhood placed between the streets of Ane Ziherlove and Rašiška. The chosen study area represents a smaller urban entity, which is one of the characteristics entities that constitute Šošenska urban fabric. The Šiška neighborhood 6 urban fabric spreads between the streets of Celovška, Šišenska and Vodnikova and the Ljubljana’s north bypass. It was built in a time of post war redevelopment, characterized by the extensive increase in population and intensive urbanization. The Šiška neigborhood 6 was planned as a city inside a city. It is consisted of smaller scale community entities, all of the same atmosphere and spatial characteristics that add up to cover the greater urban area of Šiška’s neighborhood 6. The project operates on three different levels: the urban scale, the scale of the building and the scale of the detail-in a sense of a detail as an apartment unity. The urban scale provides the overall view on the influence of the suggested building intervention. The intervention on a building scale assumes the possibility of the application of suggested method to the wider neighborhood area. The scale of the detail, as the scale of apartment unity, represents systematic solution to the multilayered requirements of the use of living space. The urban revitalization of the neighborhood is planned in several phases. Firstly, the neighborhood is divided into smaller scale spatial entities. Next, the professional’s committee is formed. The committee develops proposal on urban revitalization based on inclusive model of participatory planning. Finally, the process is coordinated by local office which mediates between the users, the professional committee and the contractors on the one side and the city and state authorities on the other. The project argues revitalization strategy of the urban area of Šiška’s neighborhood 6 and provides the reaction to the issues of renovation of existing typologies or the insertion of the new structures into existing issue. In addition, the project also modifies traffic scheme, adjusts programmatic scheme and intensifies the public use of space, aiming to emphasize already existing idea of the community overlapping. The recreational route is established circularly in order to reach maximal interconnection of the public space of the neighborhood community entities. One community entity consists out of two facing rows of modernist blocks that enclose the park area. The park’s revitalization proposal along with the programmatic regulation, replacement of the existing urban equipment and landscape adaptation also addresses placing of the new structures – outdoor bike storages, eco islands and pavilion Sosedsko središče. The renovation of modernist’s blocks includes both renovation of existing building structure and apartment’s typologies adaptation as well as the addition of new housing structures. The existing housing unities provides the flexible floorplan’s reorganization depending on the need of householders and contemporary requirements of living space use. The suggested strategy also includes facade renovation, the common space rearrangement, and the improvement of the building service and technical features.

Idejni načrt urbane prenove Šišenske Soseske 6 v Ljubljani in prenove stavbnega niza blokov med ulico Ane Ziherlove in Rašiško ulico I Magistrsko delo I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I avtor: Manca Starman I mentor: doc. mag. Anja Planišček I leto vpisa: 2008/2009 I leto izdelave: 2016

S1: Otroci med igro. Pogled na park med Ulico Ane Ziherlove in Rašiško ulico, sedemdeseta leta.

S2: Pogled na fasade ob Celovški cesti okoli leta 1970

KAZALO

POVZETEK / ABSTRACT KAZALO UVOD SOSESKA ELEMENTI SOSESKE IN NJENI PARAMETRI KRONOLOŠKI PREGLED RAZVOJA STANOVANJSKE SOSESKE ZGODOVINA RAZVOJA SOSESKE V LJUBLJANI HITRA GRADNJA Z MONTAŽNIMI SISTEMI ČLOVEK IN BIVANJE V SOSESKI OBMOČJE ŠIŠKE ŠIŠKA ŠIŠENSKA SOSESKA 6 (ŠS6) Urbanizem Arhitektura ANALIZA OBMOČJA Ortofoto območja Fototeka stanja soseske Višinska analiza stanovanjskih blokov Programska analiza Analiza energetskih karakteristik stavb Analiza območij za pešce Analiza parkirnih površin Analiza intenzitete javnega prometa Analiza javnega prevoza Analiza hrupa in vozlišč ANALIZA BLOKA V NIZU Načrti obstoječega stanja Fototeka stanja stanovanjskega bloka ANALIZA POTREB IN ŽELJA STANOVALCEV SOSESKE Predstavitev rezultatov ankete REFERENČNI PRIMERI IDEJNI NAČRT URBANA PRENOVA SOSESKE Strategija prenove - faznost in sosedstva Obstoječi stavbni fond Obstoječe stanje in novi posegi – promet Obstoječe stanje in novi posegi – javne površine URBANA PRENOVA SOSEDSTVA Trenutno stanje - problemi v sosedstvu Ureditev parka med bloki Ureditev parka ob ulici Ane Ziherlove in Rašiški ulici ter parkiranje Predlagane rešitve - ureditev problemov v sosedstvu Obravnavano območje z zunanjo ureditvijo NOVE DEJAVNOSTI V PAVILJONU IN STANOVANJSKIH BLOKIH Situacija sosedskega središča Shema konstrukcije paviljona sosedskega središča Prereza sosedskega središča Sosedsko središče – tloris in fasade Shema konstrukcije paviljona kolesarnice in ekološkega otoka Kolesarnica in ekološki otok – tlorisa, fasade in prerezi PRENOVA IN NADZIDAVA NIZA BLOKOV Prostorska in programska zasnova Konstrukcijska zasnova Poti uporabnikov in dostopnost Bivalno ugodje Celostna energetska in vizualna prenova fasadnega ovoja Zasnova požarne varnosti Skladnost z veljavnimi prostorskimi akti Tloris kleti stanovanjskega bloka – prenova Tloris pritličja stanovanjskega bloka – obstoječe Tloris tipičnega nadstropja stanovanjskega bloka – obstoječe Tloris tipičnega nadstropja stanovanjskega bloka – prenova Tloris nadzidave stanovanjskega bloka – 1. nadstropje Tloris nadzidave stanovanjskega bloka – 2. nadstropje Tlorisi obstoječih stanovanjskih enot – prenova Tlorisi novih stanovanjskih enot Vzhodna fasada Zahodna fasada Prerez blokov A-A in prerez skozi park z južno fasado Prerez bloka B–B Detajl stanovanjskega bloka – obstoječ del Detajl stanovanjskega bloka – nadzidava VIRI IN LITERATURA ZAHVALA IZJAVA O AVTORSTVU

1:500 1:200 1:200 1:200 1:200

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:100 1:100 1:200 1:200 1:200 1:200 1:20 1:20

6 9 10 13 15 17 18 23 25 27 29 30 30 31 32 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 42 43 44 44 46 51 52 52 54 56 57 58 58 60 62 63 65 68 69 70 70 71 72 73 74 74 75 76 76 77 77 78 80 81 82 83 84 85 86 90 94 96 98 100 102 103 104 106 107

UVOD

Šišenska soseska 6 je bila zgrajena v času po drugi svetovni vojni, ko so v slovenskih mestih zaradi intenzivne urbanizacije in hitre rasti števila prebivalcev zgradili največ blokovskih naselij. Razlogi za selitev v mesta so obstoječi bili predvsem boljše možnosti zaposlitve, boljši zaslužek ter modernizacija bivanja. V prvi fazi povojnega razvoja so obstoječ stanovanjski fond obnovili v skladu s centraliziranim in administrativno vodenim planskim gospodarstvom. Kmalu se je izkazalo, da so družbena sredstva premajhna za realizacijo zastavljenega programa, zato je država začela spodbujati podjetja, ustanove in zavode h gradnji stanovanj za svoje uslužbence (primer stanovanjska soseska Litostroj). Kasneje, od šestdesetih 60. let dlje, so po skandinavskih in drugih zgledih začele nastajati urbanistično bolj domišljene stanovanjske soseske. (Mihelič, 1996).

Zaradi nestrokovne vgradnje novih materialov (toplotna izolacija fasade) in stavbnega pohištva (okna, vrata) v že obstoječe stavbe se v številnih blokih pojavlja sindrom bolnih stavb (pomanjkanje dnevne svetlobe, slab zrak, plesen, vlaga). Hkrati plasti toplotne izolacije mnogokrat zakrivajo konstrukcijske poškodbe stavb. Novi načini bivanja, dotrajanost in slabo vzdrževanje bivalnega okolja so problemi, ki so privedli do odseljevanja prebivalstva, ki si želijo prebivati v kakovostnejšem okolju ter priseljevanja ljudi z nižjimi življenjskimi standardi, kar posledično lahko pripelje do degradacije okolja. (Cerar, 2015) Zato je pomembno, da tako prebivalci (lokalnih iniciativ in skupnosti, idr, ..) kot tudi pristojne institucije nenehno skrbijo za prostor, ga posodabljajo in urejajo participatorno, v skladno arhitekturno-urbanističnimi smernicami.

Stanovanjska soseska kot mestna struktura je ena izmed najbolj učinkovitih in racionalnih oblik mestnih zazidav, saj ima velik faktor pozidanosti ter hkrati kakovostno razmerje javnih odprtih in pozidanih površin glede na število prebivalcev. Soseska ima poleg stanovanj tudi družbene, trgovske in storitvene dejavnosti ter športne, rekreacijske, sprostitvene in parkovne zunanje prostore. V slovenskih soseskah z druge polovice 20. stoletja je bil velik delež vseh površin namenjen javnemu programu, kar je bila tudi glavna urbanistična ideja soseske. (Malešič, 2013) Javne površine so bile zasnovane prostorsko in programsko pestro. Danes se mnoge soočajo s problemom neurejenega lastništva in posledično slabšega vzdrževanja. Problem so tudi parkirišča, ki skoraj v nobeni soseski ne zadošča dejanskemu številu avtomobilov. Mnoge soseske so bile skozi desetletja nenačrtno in neusklajeno vzdrževane; posledično se je slabšal tudi odnos prebivalcev do njihovega bivanjskega okolja. Poleg tega nekatere ne odgovarjajo potrebam sodobnega načina življenja: mnoga stanovanja so premajhna in ne ustrezajo več sodobnim standardom ter bivanjskim vzorcem. Pojavljajo se potrebe po drugače organiziranih in različno velikih prostorih v stanovanju.

Prenova, regeneracija ali revitalizacija stanovanjskih sosesk ni tema, ki bi bila relavantna v za Sloveniji – z njo se sooča večina evropskih držav. Slovenske soseske iz obdobja druge polovice 20. stoletja zavzemajo več kot 40 % nacionalnega stanovanjskega fonda. Velika večina stanovanj v njih je lastniških; njihov delež je narasel s privatizacijo, ki se je izvajala kot posledica stanovanjskega zakona iz leta 1990. Prav zato regeneracije soseske ni mogoče izvesti brez participacije stanovalcev, ki so obenem tudi lastniki stanovanjskih enot. Velik problem so tudi zemljiško – lastniško neurejene javne površine, saj v času izgradnje sosesk mnoga gradbena podjetja niso uredila vpisov v zemljiško knjigo. Površine, izvorno načr tovane v dobro vseh stanovalcev. V nekaterih soseskah, tudi v Šišenski soseski 6, postale predmet špekulativnih odkupov, v drugih soseskah so postale zanemarjene in nevzdrževane. Skrb za skupno lastnino je v slovenski stanovanjski politiki razpadla skupaj s spremembami, ki so se zgodile med tranzicijo. (Planišček, 2012) To so razlogi, ki so me vodili do teme moje magistrske naloge. Kako pomembni so prostori, v katerih prebivamo

in kako pomembni so tisti, ki obdajajo naša bivališča – odpr ti prostori za druženje, preživljanje prostega časa, rekreacijo, špor t? Kako na kakovost bivanja vplivajo odnosi, ekonomsko ter socialno stanje članov stanovanjske skupnosti? V Sloveniji smo šele na začetku prenove sosesk in zaenkrat nimamo utečenih modelov in orodji za celovito urbano prenovo. Stanovalci večinoma nimajo izkušenj s parcipativno prenovo stanovanjskega fonda in urejanjem odprtega prostora ob blokih. S pomanjkanjem izkušenj in metod se sooča tudi stoka, lokalne in državne institucije. (Cerar, 2015) Zgodovinsko gledano se pojem participacija pri načrtovanju modernistične arhitekture pojavlja zgolj kot produkt, ne pa kot načrtovalski proces, saj so arhitekti tistega časa težili k racionalnemu obvladanju stvarnosti, posploševanju, in kvantitativnemu reševanju problemov, ki temelji na tipizaciji in masovni proizvodnji (Čerpes, 2011). Namen magistrske naloge je oblikovanje strategije za revitalizacijo večjih sosesk na primeru Šišenske soseske 6. Strategija temelji na fazni, a usklajeni prenovi manjših, urbanistično in arhitekturnih prepoznavnih delov soseske, ki jih v nalogi imenujemo sosedstva. Podobno strategijo bi lahko uporabili tudi za nekatere soseske z druge polovice 20. stoletja Naloga se ukvarja z reševanjem prostorskih, vsebinskih, družbenih in ekonomskih problemov na makro in mikro ravni: z revitalizacijo in preureditvijo odprtih prostorov, prometa, dopolnitvijo programskih vsebin in prenovo stanovanjskih stavb in stanovanj. Kot temeljni pogoj za uspešnost izpostavlja patricipacijo prebivalcev pri načrtovanju in izvedbi prenove.

Ključne besede: soseska, participacija, povezovanje, park

S3: Šišenska Soseska 6 Eksterior, Damjan Gale, devetdeseta leta

S O S E S K A

ZELENE POVRŠINE STANOVANJSKI BLOKI

HIŠE

JAVNI PROSTOR STANOVANJSKI BLOKI

ZELENE POVRŠINE

ŠOLA ZELENE POVRŠINE TRGOVINA STORITVENE DEJAVNOSTI

TRGOVINA STANOVANJSKI BLOKI

os e s a mej

s ke

HIŠE

ZELENE POVRŠINE

STANOVANJSKI BLOKI

dosegljivo peš cca. 600 metrov

VRTEC ZELENE POVRŠINE

STANOVANJSKI BLOKI

ZELENE POVRŠINE

stanovanjska soseska H1: Shema stanovanjske soseske

E L E M E N T I S O S E S K E I N N J E N I PA R A M E T R I

Ideja o novih načinih bivanja in novih organizacijskih enotah mesta (mestne četrti, stanovanjske soseske) izhaja iz problema pregosto naseljenih predelov industrijskih mest ter težnje po bolj nadzorovani in nerazpršeni rasti urbanega tkiva. Koncept stanovanjske soseske temelji na ideji, da je vsaka soseska zaokrožena, samozadostna enota, ki znotraj svojih meja prebivalcem zagotavlja vse dejavnosti za nemoteno življenje: stanovanja in vzgojnovarstvene, izobraževalne, kulturne, administrativne, servisne ter športno-rekreacijske dejavnosti. Vse te naj bi bile prebivalcem soseske dostopne peš. Način izgradnje soseske, njena velikost in program naj bi stanovalcem omogočali tako možnost razvoja občutka pripadnosti soseski in identifikacije z njo, kot tudi družbene stike znotraj nje. (Malešič, 2013) Soseska je načr tovana, funkcionalno zaokrožena prostorska enota v mestu ali njegovem širšem območju za idealnih 2500–5000 prebivalcev. Soseska v območju dostopnosti za pešca poleg stanovanj vključuje družbeno infrastruk turo in dnevno preskrbo, osnovno šolo, otroško varstvo, javni prostor, zelene površine in postaje javnega potniškega prometa, večinoma brez tranzitnega motornega prometa znotraj območja. (IPOP, 2016) soséska -e ž (ẹ ̑) zaokrožen stanovanjski del v mestu z objekti, potrebnimi za vsakdanje življenje: zgraditi moderno sosesko; vrtec, šola in trgovina v soseski / stanovanjska soseska (SSKJ) Elementi soseske: Velikost soseske je bila izvorno načr tovana za število prebivalcev, katerih otroci bi napolnili eno osnovno šolo. Vzporedno z razvojem koncepta soseske je bila za Ljubljano izdelana tudi študija osnovnošolskih okolišev (Tancig, 1952), ki je za osnovno enoto oddaljenosti med stanovanjem in šolo vzela razdaljo, ki jo otrok še lahko prehodi sam. Šolska mreža tako predstavlja glavno strukturo. Meje soseske določajo glavne prometne ceste, ki ves glavni promet omejujejo na obod. Površine med stavbami so oblikovane v parke, rekreacijske površine in pešpoti. V središču soseske so vzgojno-izobraževalne ustanove (šola, vrtec, knjižnica idr.), trgovina in ostale storitvene dejavnosti, ki so vsem prebivalcem soseske dostopne peš in so generator ter srce soseske. Soseska ima svoj notranji sistem poti in ulic, pri urejanju katerih je vodilo pešec. Pešpoti imajo prednost pred ulicami, vse ulice v soseski pa spadajo v cone umirjenega prometa. (Mihelič, 1983; Malešič, 2013)

Kakovost soseske je tesno povezana z nekaterimi urbanističnimi pojmi in parametri, s katerimi lahko nadzorujemo in komentiramo kakovost grajenega in odprtega tkiva: Zelene površine so urejene in opremljene (otroška igrišča, parkovna oprema, spominska obeležja ipd.) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov, bivanju na prostem, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja. (Odlok o OPN MOL, 2010) Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med zelenimi površinami na zaraščenem terenu in celotno površino parcele, namenjene gradnji nestanovanjskih stavb. (Odlok o OPN MOL, 2010) Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom in površino parcele, namenjene gradnji. (Odlok o OPN MOL, 2010) Faktor izrabe (FI) je razmerje med bruto etažno površino stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. (Odlok o OPN MOL, 2010) Odpr te bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene bivanju na prostem, ki ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (kot so dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Faktor odprtih bivalnih površin (FBP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji stavb s stanovanji. (Odlok o OPN MOL, 2010)

Javno dobro je lahko stvar, dobrina ali storitev, ki jo lahko uporablja vsakdo v skladu z njegovim namenom pod enakimi pogoji. Zakon določa, katera stvar je javno dobro in kakšni so pogoji za uporabo. Na javnem dobrem se lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. (Ustava RS). Javno dobro je najpogosteje opredeljeno v odnosu do pojmov: uveljavljanje javnega interesa, skupna raba, javna last in zagotovljen enak dostop. (Vugrin 2003) Javni interes je vsak v pravnem predpisu utemeljen interes, ki se je tja vpisal po demokratičnem postopku, v katerem se je uskladil interes večine državljanov. (Javne površine, 2016) Urbana regeneracija je javna politika s ciljem povrniti uporabnost degradiranim urbanim območjem, oblikovati boljše možnosti zaposlitve, rešiti ali omiliti različne socialne probleme in izboljšati urbano okolje ter dvigniti kakovost bivanja. (IPOP, 2016) Regeneracija je proces, v katerem neko območje poživimo, obnovimo, z namenom da območje dobi nove, ustrezne, željene lastnosti. (SSKJ, 2016) Revitalizacija pomeni oživljanje, predvsem starih naselji, starih mestnih jeder ter območji in objektov. Urbana prenova je sklop načrtovalskih, gradbenih, ekonomskih, finančnih in socialnih ukrepov, s katerimi se celovito izboljša fizično, okoljsko, gospodarsko in socialno stanje v izbranem delu mesta, s poudarkom na fizični prenovi stavbnega fonda in javnih prostorov. (IPOP, 2016)

Javna površina je javni prostor izven stavb, predvsem v naseljih, kot so na primer javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska in podobna površina. (IPOP, 2016) Odprti prostor 1.) je nezazidan prostor med stavbami v naselju; 2.) je prostor izven naselij. (IPOP, 2016)

S6: Pogled na dogajanje v soseski Vällingby, 1954

K R O N O L O Š K I P R E G L E D R A Z V O J A S TA N O VA N J S K E S O S E S K E

Koncept soseske se je začel razvijati z industrializacijo in z njo povezano nenadno in nenadzorovano rastjo mest. Nastal je kot predlog za rešitev razpršene stanovanjske gradnje. V nasprotju z naselji, ki so nastala kmalu po 2. svetovni vojni in so bila zaposlitveno ali socialno homogena, soseska zagovarja naselitev prebivalcev mešanih poklicev, identitet ter socialnega položaja, z namenom doseganja bolj uravnotežene strukture prebivalstva. (Mihelič, 1983; Malešič, 2013) Ker so si mestne oblasti želele nadzorovano širjenje in bolj zgoščeno pozidavo mest, se je razvila ideja o obvladljivejših manjših skupnostih na obrobju mesta – stanovanjskih soseskah. Ebenezer Howard je že daljnega leta 1889 predstavil koncept vrtnega mesta kot samooskrbnega območja, sestavljenega iz stanovanjskih, industrijskih in kmetijskih površin. Razvilo naj bi se na obrobju že obstoječega mesta in se raztezalo na 2400 hektarih. Bilo bi primerno za 30.000 prebivalcev, razporejenih v četrti po 5000 stanovalcev. Vrtno mesto bi se z bližnjim že obstoječim mestom povezalo z železnico in cesto. Po tem konceptu so kasneje zgradili mesti Letchworth in Welwyn Garden City (obe v Angliji v bližini mesta Hertfordshire severno od Londona). (Malešič, 2013)

Pojem stanovanjske soseske (neighbourhood unit) je prvi uporabil ameriški urbanist Clarence A. Perry leta 1920, ko je Howardovo idejo nadgradil za potrebe regionalnega načrta za New York ter kot enoto mesta določil sosesko. Za njen center je predlagal osnovno šolo, velikost pa je določil na podlagi razdalje med bivalnimi enotami in šolo, ki ni smela biti več kot 500 metrov. Poleg tega naj bi v soseski prebivalo do 5000 prebivalcev. Pri zasnovi je ključno vlogo igral pešec in s tem sistem pešpoti. Cestno omrežje v soseski je moralo biti ločeno od mestnega omrežja cest ter namenjeno izključno prebivalcem soseske. Tak sistem sta istočasno razvijala tudi Clarence Stein in Henry Wright za mesto Radburn v New Jerseyju, ZDA. Zanj sta predlagala velike zazidalne otoke (pribl. 100 ha), znotraj katerih bi bile pešpoti popolnoma ločene od cestnega prometa, soseska pa bi bila obdana z glavnimi prometnicami. Zgrajena sta bila samo dva zazidalna otoka, kljub temu pa je mesto služilo kot model za ameriške in evropske soseske v tridesetih letih in v letih po drugi svetovni vojni. (Malešič, 2013)

Na podlagi angleških in ameriških mest so se razvijala tudi mesta v Skandinaviji, najprej na Švedskem, kjer so soseske gradili kot območja, pripadajoča glavnemu mestu. Regionalni plan za Stockholm (razgrnitev je bila leta 1952) je predvidel gradnjo satelitskih mest – samozadostnih enot. Najbolj odmevna stockholmska soseska je bila Vällingby (1952–57), ki so jo zgradili na nekdanjih poljih, travnikih in pašnikih. Načrtovana je bila za 20.000–25.000 prebivalcev. Vällingby je postal za Švedsko in za celotno Evropo vzorčni primer mesta v malem, t. i. ABC mesto (Arbete – Bostad – Centrum, delo – stanovanje – center). ABC mesto je v primerjavi s spalnimi naselji funkcionalizma ponovno vključilo dele mesta kot so stanovanja, trgovine, cerkev, šola, vrtci, zaposlitvena mesta in center skupnosti. Vse te dejavnosti so bile združene v središču naselja, to kamor je kot glavni element povezovanja soseske s centrom mesta pripeljala podzemna železnica. Soseska se v koncentričnih krogih in z oddaljenostjo od lastnega središča niža. Tik ob centru so stolpnice, sledijo jim nižji stanovanjski bloki, ki postopoma prehajajo v enodružinske hiše, obdane z zelenjem. Prav mešanje tipologij omogoča raznoliko družbeno strukturo prebivalstva. Med različnimi stavbami se pojavljajo parki ter pešpoti, z višinami pa določimo center soseske ter njene meje. (Malešič, 2013) Švedski model soseske so nadgradili angleški in ameriški vzori. Novi ukrepi so obsegali implementiranje zelenja in človeškega merila, uporabo različnih tipologij stanovanj ter vpeljavo organskih oblik zazidave, ki sledijo obstoječemu terenu. (Malešič, 2013)

S7: Koncept stanovanjske soseske - Parry

S4: Tri magnetni diagram - Howard S9: Shema soseske Vällingby

S5: To-morrow: Mirna pot k novim reformam - Howard

S8: Koncept stanovanjske soseske regionalni načrt za New York- Parry

S10: Pogled na sosesko Vällingby, 2008

ZGODOVINA RAZVOJA SOSESKE V LJUBLJANI

S12: model idealne stanovanjske soseske za 5000 prebivalcev

Tako kot v svetu se je tudi v Sloveniji urbanizacija večjih mest odvijala postopoma po koncu druge svetovne vojne. Skozi leta se je število prebivalcev evropskih mest podvojilo, ljudje so se s podeželja preseljevali v mesta. Za vpeljavo koncepta in prakse soseske v Slovenijo je bil najpomembnejši švedski vzor, ki se je k nam širil prek tujih revij in potovanj slovenskih arhitektov. Pri tem so imele veliko vlogo predvsem soseske v okolici Stockholma (npr. Vällingby). (Mihelič, 1983)

ni bil pretirano priljubljen med prebivalci. Primer je naselje Litostroj iz leta 1948 (arh. Edo Mihevc), katerega zasnova je tipično gropiusovska – prostostoječi tipski bloki so v obliki šahovnice postavljeni v park. Tovrstna naselja so gradili fragmentirano, brez razvojnega urbanističnega načrta za širitev mest in krajev. Z nacionalizacijo so med leti 1946 in 1955 odpravili zasebno lastništvo kmetijskih zemljišč in večjih stanovanjskih stavb. Na območju kmetijskih površin so kasneje zgradili nove soseske. (Mihelič, 1983)

Tudi Ljubljana ni bila izjema pri urbanizaciji. V prvem obdobju po 2. svetovni vojni so stanovanjska naselja sestavljala območja z različnimi tipi stanovanjskih stavb. Ta naselja so bila praviloma brez spremljevalnega programa (šola, trgovina, servis, prosti čas …), s čimer se je povečala odvisnost teh naselij od mestnih središč. Kasneje so ob tovarnah za potrebe delavcev postavljali skromna stanovanjska naselja. Prevladujoči tip stavb je bil nizek in podolgovat blok, ki zaradi uniformiranosti in ponavljanja

Pomemben mejnik za razvoj koncepta soseske je bila razstava Stanovanja za naše razmere, ki so jo leta 1956 postavili v še nedokončani stavbi Kozolca v Ljubljani (arh. Edo Mihevc). Spremljala je prvo vse jugoslovansko posvetovanje o stanovanjski gradnji s ciljem načrtovati stanovanje za modernega človeka. Novosti, predstavljeni na razstavi, sta bili kuhinja arhitektke Branke Tancig in projekt za enodružinsko atrijsko hišo z vrtom v nizu arhitekta Marjana Šorlija. (Malešič, 2013) Tedaj so v okviru teoretskih študij v seminarju prof. Edvarda Ravnikarja na ljubljanski fakulteti za arhitekturo začeli preučevati pojem soseske. Pri raziskovanju so si pomagali predvsem s knjigama Culture of the Cities (slo. Kultura mest) avtorja Louisa Mumforda in Housing for the Machine Age (slo. Bivališča za tehnološko dobo) avtorja Clarencea Perryja ter s članki o švedski arhitekturi v reviji Arhitekt. Sledile so raziskave, vezane na dve različni področji: na koncept soseske kot socialnega in oblikovalskega problema in na raziskovanje gradbenih materialov, konstrukcijskih tehnik ter standardizacije in industrializacije stanovanjske gradnje. Študentka Branka Tancig je leta 1952 izdelala seminarsko nalogo Študija okolišev šolskih in predšolskih ustanov mesta Ljubljane, v kateri je poskušala ugotoviti, koliko novih šol in vrtcev bi morali zgraditi v Ljubljani, da bi po konceptu šole kot središča soseske pokrili potrebe mesta. (Malešič, 2013)

Leta 1955 sta se arhitekta Vladimir Braco Mušič in Anton Pibernik s sosesko Na jami v Šiški (trikotnik med Vodnikovo in Celovško cesto) udeležila študentskega natečaja za sosesko z 10.000 prebivalci, ki so ga razpisali ob kongresu UIA (International Union of Architects, Mednarodno združenje arhitektov) v Haagu. Za sosesko je bilo značilno stopnjevanje gabaritov ter snovanje jedra soseske. Vpeljala sta tudi povsem nov element, t. i. zeleno ulico (gröna gata), ki je notranja interna ulica brez prometa, ob kateri se nizajo stavbe. S ponovno vpeljavo ulic in trga, ki so določeni z zazidalnimi linijami stavb, je poudarjen mestni značaj naselja. Središče soseske je bilo ob cerkvi sv. Jerneja v starem vaškem jedru naselja Spodnja Šiška. (Malešič, 2013) V Ravnikarjevem seminarju so po vzoru angleških in skandinavskih sosesk zasnovali t. i. idealno stanovanjsko sosesko za 5.000 prebivalcev in potek celotnega življenja (Stavbna zajednica za 5.000 prebivalcev). Raziskavo so leta 1958 v Zagrebu za potrebe druge razstave, imenovane Porodnica i domačinstvo izdelali Majda Dobravec, Janez Lajovic, Janja Lap in Mitja Jernejec. Znotraj soseske so se nahajala manjša sosedstva, ki so bila organizirana okoli igrišč ter večje četrti, ki so se organizirale okoli centrov za od 300 do 1.000 prebivalcev. Sosesko so sestavljale stanovanjske stavbe različnih tipov (od stolpnic do vrstnih hiš), parkovne in zelene površine, različni tipi javnih zgradb (trgovine, šola, servis, vrtci, športna igrišča, družbene dejavnosti), ki so skupaj s hierarhičnim sistemom ulic (obodne ulice, vpadne ulice, slepe ulice in prostor brez prometa) tvorile središče oz. srce soseske. Ta model idealne stanovanjske soseske je kasneje služil kot podlaga za načrtovanje stanovanjskih sosesk v Ljubljani. (Malešič, 2013)

S11: Pogled sosesko Litostroj

S15: stanovanjska soseska BS7, Miran Kambič, 2015

Po letu 1965 je Ljubljana dobila Generalni urbanistični plan (GUP). Njegovi zametki segajo že v čas kmalu po 2. svetovni vojni. Soseske so v GUP opredeljene kot osnovni element organizacije mesta in novega urbanističnega načrta pozidave Ljubljane. Stanovanjske skupnosti so dale soseski organizacijsko in upravno obliko. Odlok o nacionalizaciji najemnih zgradb in zemljišč iz leta 1958 je ljubljanskim občinam omogočil združevanje zemljišč in delitev na stavbne otoke ter postavitev sosesk. Ljubljanske soseske iz druge polovice 20. stoletja so bile načrtovane policentrično, ob glavnih mestnih vpadnicah, za razliko od Beograd in Zagreba, kjer se kasneje vzpostavita dva centra mesta – stari in novi. Ljubljana s t. i. spalnimi naselji, kot so na začetku poimenovali soseske, ne dobi samo programske, temveč tudi prostorsko

dopolnitev močno načetega mestnega tkiva. V samem središču Ljubljane se z ostalimi modernističnimi posegi v mesto zapolnijo praznine ( Trg republike, Bavarski Dvor, Ajdovščina, Ferantov vrt). Nova naselja in soseske nastajajo ob mestnih vpadnicah – poudarjena je zvezdasta zasnova mesta, ki jo objemajo velike zelene površine (Mostec in Šišenski hrib, Grajski grič, Golovec, Ljubljansko barje). Kljub temu da so bile soseske zasnovane kot majhne zaokrožene celote, njihova notranjost pa je upoštevala peš dostop do šole, vr tca, trgovine in kulturnega središča kot osrednjih točk ter garažnih hiš ob vstopu, so prebivalci potrebovali dolgo časa, da so začeli uživati njihove prednosti. Prvotno dojemanje soseske kot spalnega naselja se je postopoma spremenilo: postale so prostor srečanj in druženj v parkih, na travnikih, otroških igriščih, urejenih športnih površinah ter ploščadih pred trgovinami. Soseske pogosto niso bile izvedene v celoti, razlogi za to pa so bili pomanjkanje denarja ali vmešavanje politike. Predvsem niso bile zgrajene vse načrtovane družbene vsebine in parkirišča. Zato nekatere soseske danes delujejo kot nepremišljene ali nedokončane. (Malešič, 2013)

S13: Generalni plan urbanističnega razvoja Ljubljane iz leta 1965

S14: Generalni plan urbanističnega razvoja Ljubljane iz leta 1965

V soseskah se je z leti izgubil pomen druženja in srečevanja prebivalcev in s tem tudi funkcija zaokrožene celote v velikem mestu, kjer delujejo trdni medsosedski odnosi. Soseske ponovno postajajo spalna naselja, vendar ne zaradi centrov mest kot njihovih industrijskih ter storitvenih predelov na obrobjih. Zato bi lahko s premišljeno umestitvijo novih vsebin obudili prvotne ideje, da soseske niso le spalna naselja, temveč tudi prostor srečanja, druženj, sprostitve in varnosti za prav vse

S16: Zazidalni načrt za sosesko BS6 za Bežigradom

prebivalce. Da so njihov dom, v vseh pomenih besede. Prve stanovanjske soseske so se v Ljubljani začele graditi šele v 60. letih. Savsko naselje se je brez celostnega urbanističnega načrta širilo že od sredine 50. let, kasneje pa so izdelali zazidalni načrt (arh. Božidar Gvardjančič, Zavod za stanovanjsko izgradnjo, 1958). Kot neke vrste zazidalni preizkus je bila v 50. letih zgrajena soseska BS-6 za Bežigradom (med Dunajsko cesto in Ulico Pohorskega bataljona) po urbanističnih načrtih arhitekta Janeza Berdajsa. Soseska BS-6 je šolski primer soseske v manjšem merilu, saj je obdana s prometnimi ulicami, ki ne vodijo v notranjost naselja, prav tako je z višinami in značilno hierarhično strukturo določen center soseske. (Malešič, 2013) Prva celostno zasnovana soseska je bila ŠS-6 (Šišenska soseska 6, 1966), ki bo podrobneje opisana v naslednjem poglavju. Skoraj istočasno kot ŠS-6 so po načrtih Vladimirja Braca Mušiča, Nives Starc in Marjana Bežana gradili BS-7 (leta 1967), s cilji po vzpostavitvi t. i. mesta v mestu ter z željo obujanja strnjene mestne zazidave z ulicami in trgi. Vendar pa je zasnova popolnoma drugačna kot pri ŠS-6. Program soseske ni bil načrtovan v samostoječih stavbah ob vstopu v naselje temveč v nizkih stavbah ob glavni pešpoti skozi naselje. (Malešič, 2013) Konec šestdesetih let se je nadaljevala gradnja sosesk, ki so z variacijami sledile osnovnemu konceptu, vendar so se razlikovale glede na velikost ter smelost urbanističnoarhitekturnih zasnov (Koseze, Draveljska gmajna, BS-3, VS-4, Fužine, Nove Jarše, Štepanjsko naselje).

S17: Pogled na sosesko BS3 - Stožice

Črnuče

va Sa

Šentvid

Ježica

BRAT OVŠE VA

PL.

DUNAJSKA CESTA

GLIN ŠKOVA PL.

Savlje

Sava

Hipodrom

Dravlje

Tomačevo

REBOLJEVA

Arena Stožice C ES TA

M A R OLT OV A

T R E B I N J S KA

PUHOVA

JS K A

ŠE

DUNA

OS LIT

Bežigrad

ŠI

ŠE

UČ

ŠK

S CE

TIŠ

VŠ

IČ

VOJKO VA CESTA

VU ČA

Koseze

Šiška

L CE

Nove Jarše

Lj. pokopališče Žale

Plečnikov stadion

ŠK A

DUN

L IN H

ART

SKA

S AV

AJSK

IK O VA

A CE S TA

S CE

DREN

T CES O VA

ŠM

K NS

TO PN IŠK A

Jarše

CE LO

Rožnik

VŠ KA S CE

VILHARJEVA

Železniška postaja

MASARYKOVA

Moste

PREŠERNOV TRG

SLO

VEN

SKA

CE S T

Center

Ljubljanica

Rožna dolina G R EG

AŠK

Vrhovci TR

ŽA

ŠK

ES AC

ERČ

ORČ

IČ EV

Ljubljanski grad

Štep

E VA

ZO ISO VA

Vič

Š ŽA

S CE

Poljane

VŠ

Prule

Trnovo SK KOPR A

CES

MES TA V

TNI

LOG

M OK RŠ KA

A KOPR SK

Mestni log GL V M UR

Golovec

Rudnik CEST

A DV EH C ESA

H3: Zemljevid Ljubljane (vir: Muzej za arhitekturo in oblikovanje)

RJEV

Barje

ZEM L J E V I D STA N OVA NJ S K I H S O S ES K V L J U B L JA N I

1967 - 1981 Bežigrajska soseska 7 (BS 7) - Ruski car urbanistični načrt in arhitektura: Vladimir Braco Mušič, Marjan Bežan, Nives Starc soseska za 9600 prebivalcev S ava

1971 - 1982 Bežigrajska soseska 3 - Stožice (BS 3) urbanistični načrt: Mitja Jernejec arhitektura: Ilija Arnautović soseska za 8000 prebivalcev 2009-2014 Celovški dvori projektiva Vegrad soseska za 2400 prebivalcev 1964 - 1972 Šišenska soseska 6 (ŠS 6) urbanistični načrt: Janez Vovk, Aleš Šarec arhitektura: Ilija Arnautović, Aleksander Peršin soseska za 10000 prebivalcev 1946 - 1947 Litostrojska soseska urbanistični načrt: Edvard Ravnikar (Urad za regulacijo Ljubljane) arhitektura: Edvard Ravnikar, Dušan Bohinec 1968 - 1974 Soseska Koseze (SŠ 9) urbanistični načrt: M Jernejec in Vikotr Pust arhitektur: Tomaž Štrukejl in Viktor Pust soseska za 9300 prebivalcev 1957 - 1961 Savsko naselje urbanistični načrt: Božidar Gvardjančič arhitektura: Ilija Arnautović, Milan Mihelič, Dušan Bohinec soseska za 8000 prebivalcev

Fužine

panjsko naselje

1957 - 1961 Soseska Fužine (MS4 in MS5) urbanistični načrt in arhitektura: Boris Novak, Stanko Štor in Milena Macarol soseska za 18000 prebivalcev

1973 Soseska Dravlje (ŠS 7/1 in ŠS 8/2) urbanistični načrt: Janez Vovk in sodelavci arhitektura: Ilija Arnautović in sodelavci soseska za 10000 prebivalcev

1963 - 1964 Bežigrajska soseska 6 (BS 6) urbanistični načrt in arhitektura: Stanko Štor in Janez Berdajs soseska za 5000 prebivalcev 1986 Draveljska gmajna (ŠS 10) urbanistični načrt: Janez Vovk in sodelavci arhitektura: Ilija Arnautović in sodelavci soseska za 5000 prebivalcev 1972 Soseska Nove Jarše urbanistični načrt: Stanko Štor 2001-2002 Soseska Mostec investitor: IMOS soseska za 1600 prebivalcev 1987 - 2009 Stanovanjsko poslovna četrt Župančičeva jama urbanistični načrt: Andrej Černigoj, Mojca Švigelj Černigoj Arhitektura: Vladimir Brezar ni podatka o velikosti 2001-2015 Soseska Polje arhitektura: Bevk Perović arhitekti soseska za cca 1200 prebivalcev

1973 - 1985 Soseka Nove poljane arhitektura: Mojca Švigelj Černigoj soseska za cca 1300 prebivalcev

2016 Soseska Brdo 2 arhitektura: NAVA arhitekti, Dekleva Gregorič soseska za cca 2000 prebivalcev 2005 - 2016 Soseska Brdo I - Zeleni gaj Urbanistični načrt: LUZ arhitektura: Dekleva Gregorič, Multiplan, Bevk Perović soseska za cca 2000 prebivalcev

1965 I 1968 I 1977 (tri faze izgradnje) Soseska Murgle (VS 103) urbanistični načrt in arhitektura: France in Marta Ivanšek soseska za 100 prebivalcev na hektar

1972 Soseska Trnovo (VS 1) urbanistični načrt: Roman Rems soseska za 5000 prebivalcev 1964 Soseska Bonifacija (VS 4) urbanistični načrt: Roman Rems ni podatka o velikosti

S18: SŠ6 med gradnjo iz tunelskih opažev, 1967

S19: SŠ6 med gradnjo iz tunelskih opažev, 1967

S20: Bloki iz lahke montaže ob Šišenski cesti, 1962

H I T R A G R A D N J A Z M O N TA Ž N I M I S I S T E M I

Njeni začetki v Sloveniji oz. Jugoslaviji so povezani s skandinavskimi vzori lesene montažne gradnje, t. i. lahke montaže. Tovrstna gradnja se najprej pojavlja na Japonskem, kjer predstavlja del tradicionalne kulture od 17. stoletja dalje. Odlikujeta jo izredna disciplina in sposobnost ohranjanja lastne kulture in načina gradnje. Montažna gradnja je bila po besedah arhitekta Ilije Arnautovića odraz potrebe po hitri, a finančno dostopni gradnji stanovanj zaradi kroničnega pomanjkanja teh vse od konca 2. svetovne vojne. Eden izmed dejavnikov je bilo tudi pomanjkanje obrtnikov in njim nenaklonjeno politično ozračje. Vse to je zahtevalo hitrejšo, cenejšo in bolj kakovostno gradnjo, ki so jo omogočili z industrializacijo in razvojem gradbeništva. (Lobnik, 2002) Za razvoj montažne gradnje je bila bistvena podpora investitorjev in izvajalcev gradbenih del ter družbena ozaveščenost arhitektov. Ilija Arnautović je našel vzore v Walterju Gropiusu in njegovem prepričanju, da mora hiša vedno ostati osebna zadeva, ki naj izraža individualnost naročnika. Arhitekt pa mora biti tako ves čas prisoten pri procesu snovanja oblik in dimenzij, ki naj bodo privzete. (Koselj,1995)

Montažna gradnja Gradnja iz litega betona in prefabriciranih betonskih elementov je na prehodu iz 50. v 60. leta postopoma začela nadomeščati gradnjo iz opeke. Pr vi bloki v Sloveniji, zgrajeni v sistemu lahke montaže, so bili zgrajeni ob Črtomirovi ulici za Bežigradom. Načrtoval jih je arhitekt Ilija Arnautović, pionir montažne gradnje v Sloveniji. Montažne sisteme delimo na lahke in težke, definicija pa izhaja iz teže elementov. Osnovna značilnost sistema lahke montažne gradnje je ločevanje nosilnih in nenosilnih elementov. Prvi tovrstni sistem montažne gradnje je na jugoslovanskem območju vzpostavilo zagrebško podjetje Jugomont. Sistem je v Ljubljani izpopolnil inženir Ervin Prelog. Prevzelo ga je podjetje Obnova, v katerem je projektiral Ilija Arnautović. (Mercina, 2006) »Pri Jugomontu je zamišljen sistem prečnih nosilnih zidov na osni razdalji 372 cm, ki jih poveže sredinski vzdolžni zidni element. Osnovni stenski element Jugomonta meri 120 x 258 x 12 cm. Medetažna konstrukcija je bila sestavljena iz elementov dimenzij 360 x 120 x 12 cm. V sistem sodijo tudi prefabricirana stopnišča. Stiki med posameznimi elementi ostanejo v notranjosti vidni, poleg tega pa so vsi elementi v fazi proizvodnje le grobo obdelani. Sistem Jugomont ne pozna fasadnih elementov.« (Mercina, 2006, p. 56) Sistem težke montaže sestavljajo prefabricirani betonski paneli celotnih zidov in horizontalne plošče. Notranji paneli imajo vgrajene vse instalacijske napeljave, medtem ko so fasadni paneli sestavljeni iz nosilne sendvič plošče z armiranobetonskim slojem, izolacijo in fasadno oblogo. Ilija Arnautović je sistem težke montaže prvič uporabil pri gradnji stavbnega otoka 28 in bloka Televizorka v Novem Beogradu ter v Sloveniji pri stolpnicah Slepi Janez ob Celovški. Sistem so izboljševali – višek je dosegel v izgradnji nizkih blokov in stolpnic v soseski BS-3. (Planišček, 2005)

Inovacije za hitrejšo in natančnejšo gradnjo Ena izme d inovacij, ki je bila uve de na skupaj z montažno gradnjo, je t. i. sanitarni vozel, pri katerem so bile vse instalacije (odtočna cev, plinska cev, vodovod) in prezračevalni kanali združeni v eni steni, ki ni bila več nosilna. Nanj so bili po vertikali priključeni vsi uporabniki v večstanovanjski stavbi. Instalacije so bile skrite s posebnim fazonskim kosom iz litega železa za priključek straniščne školjke in kanalizacije kopalnice. Novost je bila tudi izdelava sestavnih delov za vsa stanovanja naenkrat. Za ventilacijske tuljave so bili izdelani posebni opečnati votlaki večjega formata z zelo tankimi stenami. Narejen je bil tudi prezračevalni kanal pravokotnega prereza iz salonita za zračenje kuhinje in za dimnik plinskega bojlerja. Suhomontažna vrata so imela montažne jeklene kalupe za vgrajevanje podbojev. Poleg tega so okenske okvire in parapete izdelovali kot cele elemente (okna in parapet skupaj kot cela stena). To je oblika tako imenovane lahke montaže, ki poleg lesene montaže zajema tudi razne vrste lahke betonske montaže iz različnih opečnih elementov, kot so keramit, porobeton, poropek, in tudi lažje, lahke betone. Zaradi prevelikega dela z obrtniki in vidnih stikov med lahkimi elementi pa je ta vse bolj prehajala v težko montažo oziroma na gradnjo z opaženjem konstrukcije na mestu (npr. tunelski opaži v višjih blokih v Šišenski soseski 6). (Mercina, 2006 in Lobnik, 2002) Šišenska soseska 6 Za gradnjo Šišenske soseske 6 sta bila uporabljena dva konstrukcijska sistema. Nižji bloki (P+4) v t. i. podkvasti zasnovi so bili grajeni z lahkimi betonskimi montažnimi ko n s t r u kc i j s k i m i e l e m e n t i z a g r e b š ke g a p o d j e tj a Jugomont. Za nize blokov in stolpnice so uporabili tunelski način gradnje z armiranim betonom.

S21: Otroci med igro, pogled na park med Ulico Ane Ziherlove in Rašiško ulico, sedemdeseta leta.

ČLOVEK IN BIVANJE V SOSESKI

S t a n ova n j s ke s o s e s ke s o b i l e z g r a j e n e z a r a d i pomanjkanja stanovanj. Problem so reševale ekonomično, saj so imele zaradi višjih stavb večji izkoristek kot tedaj pogosta zidava vrstnih hiš. S sociološkega vidika so omogočile boljšo interakcijo prebivalcev, še posebej pri soseskah, ki so imele kakovostno zasnovan javni prostor. »Posameznik naj bi prenesel del svojih dejavnosti iz najožjega družinskega kroga v okviru stanovanja v skupne spremljajoče prostore, ki bi ponujali številne storitve. V katalogu ob omenjeni razstavi je tovrstno udejstvovanje posameznika, ki razbremeni stanovanje določenih funkcij, tudi opravičilo za manjše kvadrature novih stanovanj.« (Katalog Porodnica i domaćinstvo ’85, 1985) Model soseske za 5.000 prebivalcev, ki so ga oblikovali v Ravnikarjevem seminarju je z definicijo soseske, ki je razdeljena na več manjših enot, jasno določil merila za kakovostno bivanje in uporabo javnih prostorov v odnosu do površine stanovanj. Na stanovanjsko gradnjo in gradnjo stanovanjskih sosesk so močno vplivali povpraševanje na trgu in družbenopolitične razmere v regiji. Ti vplivi so se močno poznali pri deležu financiranja, namenjenega za izvedbo odprtih prostorov ter oblikovanju odnosa med javnim in zasebnim. Stanovanjske soseske v Sloveniji so se začele graditi pred osamosvojitvijo države in tranzicijo v kapitalizem. Takrat so ponudile inovativen način gradnje, ki je spretno krmaril med kakovostjo bivanja in gostoto poselitve, ter zagotavljal veliko število stanovanj na stanovanjskem trgu. Kljub temu zgrajena stanovanja nikdar niso zadostovala povpraševanju. V času od osamosvojitve Slovenije so potrebe po stanovanjih še naraščale. P r i va t i z a c i j a d r u ž b e n i h s t a n ova n j , k i s e j e p o stanovanjskem zakonu iz leta 1991 odvila tudi v soseskah, se je odra zila v izjemno velikem deležu lastniških stanovanj. Hkrati se je spremenil temeljni odnos do stanovanja: postalo je ne le družbena, temveč predvsem ekonomska dobrina.

Stanovanj, ki jih gradijo javni investitorji (občine ali država), je danes premalo; predvsem občinska so namenjena le ekonomsko šibkejšim prebivalcem. Zasebni investitorji so do finančne krize leta 2008 gradili naselja in zazidave, ki so bile večinoma podvržene kapitalistični logiki profita. Na račun zmanjšanja površine zunanjih odprtih prostorov so torej čim večji delež razpoložljivih parcel namenili stanovanjskim površinam. Ravno v tem je velika prednost sosesk iz druge polovice 20. stoletja. Pri obravnavanju sosesk je nujno zavedanje, da je sodobno bivanje drugačno kot pred petdesetimi leti, ko so bile te soseske zgrajene. Bivanjski standardi so se od postavitve sosesk do danes spremenili, prav tako se je spremenila tudi sestava prebivalcev. Povečalo se je število gospodinjstev in zmanjšalo število ljudi v gospodinjstvu. Ravno zato morajo biti stanovanja prostorsko bolj prilagodljiva. Srečujemo se tudi z novimi načini bivanja, predvsem v kombinaciji z delom na domu (zaradi razvoja informacijske tehnologije) in gibljivim delovnim časom. Prav tako je od izgradnje sosesk prišlo do porasta števila avtomobilov, ki že silijo na zelenice in parke, s tem pa se slabšajo bivanjske razmere prebivalstva.

O B M O Č J E Š I Š K E

S22: Pogled na Šišensko sosesko 6 danes

Š I Š K A

Šiška je bila v preteklosti predmestje Ljubljane. Znana je bila kot območje, ki je s pridelki s polj in njiv oskrbovalo meščane. Sestavljali sta jo strnjeni vaški zazidavi Spodnje in Zgornje Šiške. Spodnja Šiška je zajemala območje med cerkvijo sv. Frančiška Ašiškega s pristavo nasproti pokopališča in veliko gramozno jamo nad njim. Z Zgornjo Šiško in Kosezami je bila povezana s cesto Pod hribom, ki je vodila mimo Galetovega gradu in graščine Jama (Grubenbrunn). Prvič je bila Šiška omenjena leta 1308 na dokumentu o širjenju komendske posesti v Šiški. S prihodom južne železnice v mesto leta 1849 je prišlo do omejevanja širjenja Ljubljane proti severozahodu. Zato se je Spodnja Šiška Ljubljani priključila šele leta 1914. Zgornja Šiška je izgubila svojo avtonomijo leta 1935, ko je nastala t. i. Velika Ljubljana. Kot v vseh predmestjih Ljubljane so tudi v Šiški nastajala prva strnjena delavska naselja. Od leta 1952 do 1994 je bila Šiška ena izmed petih ljubljanskih občin, ki so sestavljale mestno družbeno-politično skupnost. (Korošec, 1991) Skoraj neopazno se je spojila z mestom ter širila do svojih končnih meja, sprva z bloki v bližini litostrojske tovarne in nato z zgoščevanjem gradnje po GUP za Ljubljano. Ob Celovški cesti je zraslo občinsko središče Šiška (Upravna enota Ljubljana – Šiška) in Kino Šiška, poleg tega pa so ob eni izmed glavnih mestnih vpadnic zrasle blokovske soseske. (Javornik, 1992).

S23: Zgornja Šiška okoli leta 1918

Četrtna skupnost Šiška je danes ena od 17 mestnih četrti in pokriva severozahodni del Ljubljane od parka Tivoli in Pivovarne Union do severne ljubljanske obvoznice. Na severovzhodu sega od kamniške železnice vse do Mosteca in Drenikovega vrha. V območje četrtne skupnosti Šiška sodijo prostorski okoliši, razvidni iz registra prostorskih enot, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, in sicer: Litostroj, Komandanta Staneta I. in II., dr. Petra Držaja, Na jami, Milan Majcen, Ljubo Šercer, Zgornja Šiška, Koseze, Hinko Smrekar in Bratov Babnik. Poleg blokovskih naselji Litostroj, Šišenska soseska 4, 5 in 6, vsebuje tudi sosesko koseških terasastih blokov (ŠS 9 in ŠS 10), vmes pa se nahajajo območja enostanovanjskih hiš, vrstnih, atrijskih in dvojčkov. Meri 736 kvadratnih kilometrov in ima 35.145 prebivalcev. (Mestna občina Ljubljana, 2016)

S24: Pogled na Šiško leta 1972

Mestna občina Ljubljana: 27499 km2

ŠMARNA GORA

Na območju Šiške se danes nahajajo Zdravstveni dom Šiška, Center urbane kulture Kino Šiška in pet osnovnih šol. Dom starejših občanov si ta mestna četrt deli s sosednjo, z Dravljami. V Šiški je tudi Športni park Ilirija ter zeleni površini Mostec in Koseški bajer, prečka pa jo Pot spominov in tovarištva, zeleni obroč okoli Ljubljane.

Četrtna skupnost Šiška: 736 km2 Območje ŠS6: 0,36 km2

ŠENTVID

DRAVLJE

ŠIŠKA

ROŽNIK

ČRNUČE

POSAVJE

JARŠE

BEŽIGRAD

POLJE MOSTE

CENTER

GOLOVEC TRNOVO VIČ

RUDNIK

SOSTRO

H4: Shematski prikaz četrtnih skupnosti mesta Ljubljane

ŠIŠENSKA SOSESKA 6 (ŠS6)

URBANIZEM: JANEZ VOVK IN ALEŠ ŠARC

Zazidalni načrt (1965) območja Šišenske soseske 6 predstavljala zaključeno urbanistično enoto, ki je nastala v skladu z leta 1965 sprejetim GUP. Soseska zavzema prostor med Celovško, Šišensko, Vodnikovo cesto in Kavadarsko ulico oz. severno Ljubljansko obvoznico H3 (v času projektiranja na novo projektirano Stegensko cesto). Urbanistični načrt sta izdelala Janez Vovk in Aleš Šarc (1966), arhitekturno zasnovo pa Ilija Arnautović in Aleksander Peršin. (Mihelič, 1983) Prvotno naj bi soseska zajemala 2800 stanovanjih za 10.000 stanovalcev in se raztezala na 36 hektarih. (Zgibanka Stanovanjska soseska S-6 v Šiški, Gradališča Giposs v Ljubljani, 1966) Soseska je bila zasnovana kot sklop manjših sosedstev oziroma kot t. i. mesto v mestu. Zato so se v zasnovi pojavljale mestne ulice, trgi in centri z delovnimi mesti in javnim programom. Zelo strogo je bilo upoštevano načelo ločitve pešca in motornega prometa. Višinski gabarit in gostota poseljenosti z oddaljenostjo od mestne vpadnice (Celovške ceste), pada od P + 14, P + 10, P + 8 do P+3. Arhitekti so tako bližje vpadnici predvideli središče soseske, obdano z visokimi bloki, kar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo v celoti izvedeno. V središču soseske naj bi se poleg obstoječih trgovin nahajala tudi kulturni dom s klubom in kino dvorana, namesto katerih so leta 2008 postavili kompleks Knjižnice Šiška s trgovskimi in gostinskimi prostori v pritličju ter stanovanji v štirih nadstropjih. Središče soseske naj bi se po prvotnih načrtih izteklo v parkovne površine (te so bile izvedene) in šolski center (izvedena sta bili le telovadnica in predmetna stopnja OŠ Valentina Vodnika) z dodatnimi igrišči za rekreacijo stanovalcev (nikoli izvedena) ter dalje čez Vodnikovo cesto v zeleni pas polj (soseski ŠS 9 in ŠS 10 še nista bili predvideni). (Mihelič, 1983, Malešič, 2013)

S25: Urbanistična maketa ŠS6 1964

Če želimo opisani koncept gradnje oceniti skozi njegovo realizacijo, naletimo na težavo, ki je dolgo spremljala gradnjo celostno zasnovanih naselji. To je nedoslednost realizacije: med gradnjo so preprosto črtali določen del zasnove. V ŠS 6 tako nikoli ni bil zgrajen kulturni in trgovski center, ki naj bi formiral središče soseske, v BS 3 ni prišlo do realizacije podzemnih parkirnih prostorov, v BS 7 pa je močno okrnjen program ulice oz. ploščadi, osrednjega motiva celotne soseske. (Mercina, 2006 p. 14) S26: Pogled na nizke bloke razporejene v obliki podkve, 1974

S27: Pogled na prvo polovico zgrajene soseske, 1968

ARHITEKTURA: ILIJA ARNAUTOVIĆ IN ALEKSANDER PERŠIN

S28: Pogled na kare med Rašiško ulico in Ulico Ane Ziherlove , 1969

Stanovanjski bloki so postavljeni v razgibane linije, zalive in podkve, v katere se zajedajo parki z otroškimi igrišči ter športnimi površinami, ki tvorijo miren zelen prostor, prilagojen merilu človeka. Soseski dajejo razgibanost tipizirani bloki, ki se spreminjajo po višini. Najvišje stavbe so zasnovane kot visoki stolpi, srednje višine so zasnovane v nizu z različnimi višinskimi gabariti, nižje stavbne mase pa se združujejo v podkve. Na obrobju soseske so bili načrtovani štirje sklopi pritličnih garažnih hiš tipa Tripleks arhitekta Savina Severja, vendar sta bila od štirih sklopov realizirana samo dva. Vsi stavbni bloki imajo obojestranske vhode (čeprav je nekaj že zaprtih ter tako neprehodnih), ki nudijo na eni strani izhod na cesto in parkirne prostore, na drugi strani pa na pešpoti, parke, otroška igrišča. Tako prebivalcem soseske omogočajo hitrejši prehod skozi sosesko. Avtomobilski promet je omejen na robne ulice in nadzorovan s cono 30 km/h ter ločen od poti za pešce. Poti pešcev so bile skrbno načrtovane, da se čim manjkrat srečajo z avtomobilskim prometom. Prav tako pot od stanovanja do šole ni daljša od 600 metrov. Pri načrtovanju soseske je bilo pomembno tudi vodilo bližine avtobusnega postajališča. Pahljačasto zasnovana modernistična soseska zajema vse tradicionalne elemente mestne gradnje, kot so ulica, trg, zaprt stavbni blok. Soseska je zasnovana formalistično, s trapezoidno obliko in skoraj baročno osjo oz. glavno pešpotjo, ki simetrično deli celotno sosesko ter ob kateri se nahaja njeno srce. Soseska ŠS 6 predstavlja enega od prvih odmikov od funkcionalističnega urbanizma in je že od samega začetka pr va bolj ambiciozno zasnovana soseska. (Mercina 2006, Malešič, 2013 in zgibanka Stanovanjska soseska S-6 v Šiški, Gradališča Giposs v Ljubljani, 1966) Eden izmed glavnih arhitekturnih motivov soseske so močno členjene stavbne mase vseh tipov blokov, kar se pojavlja že v urbanistični ureditvi. S horizontalno členitvijo fasade, prehodi, odpr timi stopnišči, poudarjenimi vertikalnimi komunikacijami in s stopničastimi zaključki streh arhitektura Šišenske soseske 6 poskuša posnemati l a s t n o s t i e n o d r u ž i n s ke h i š e . Ta ko s o ve r t i k a l n e komunikacije samo nadaljevanje zunanjih pešpoti. Zato lahko premišljeno načrtovane komunikacije delimo na osvetljene vertikalne javne (Mercina 2006)

S29: Pogled na Trg komandanta Staneta, 1969

Tloris srednjih in velikih stanovanj je zasnovan tako, da so razmejeni tihi (spalni) in hrupni nočni) prostori. Spalnice in otroški prostori so ločene od ostalih delov stanovanja. Med ostalimi prostori (kuhinja, jedilnica, dnevna soba, predsoba, balkon itd.) lahko prosto prehajamo. Posebna pozornost je bila namenjena kuhinji, ki je včasih prehodna, včasih pa oblikovana kot slepi zaliv stanovanja. (Mercina 2006, zgibanka Stanovanjska soseska S-6 v Šiški, Gradališča Giposs v Ljubljani, 1966)

S30: Pogled v podkev, 1970

ANALIZA OBMOČJA

ORTOFOTO OBMOČJA

S44

S43

S42

S46 S45

S41

S40 S39

S36

S47

S32

S33

S35 S38

S48

S37

S34

S49

S31: Ortofoto območja

Širše območje Šišenske soseske 6 zajema območje med Celovško cesto, Šišensko cesto, Vodnikovo cesto in Kavadarsko ulico oz. severno Ljubljansko obvoznico H3. Ožje obravnavano območje je med Trgom Komandanta Staneta, Ulico Ane Ziherlove, Lubejevo ulico in Rašiško ulico. Območje zajema en blok v obliki stolpnice (P + 15), dve vrsti linijske zazidave po tri (P + 11, P + 10, P + 9) in po štiri (P + 8, P + 11, P + 11, P + 8) bloke, ki se nizajo v razgibani liniji ter dodaten prostostoječi blok (P + 4). Ob Lubejevi ulici se nahaja pritlična stavba Vrtca Hansa Christiana Andersena. Med bloki se nahajajo zelene površine z otroškimi igrišči ter prostori za oddih. Ob obodu je prostor za parkiranje, tako je avtomobilski promet ločen od pešca.

analize

100

200m

F O T O T E K A S TA N J A S O S E S K E

S32: Pogled na bloke na Rašiški ulici

S33: Pogled na košarkaško igrišče med Rašiško in Ane Ziherlove

S34: Pogled na park med Rašiško in Ane Ziherlove (lamela)

S35: Pogled na park med Rašiški in Ane Ziherlove

S36: Pogled na parkirišče na Trgu komandanta Staneta

S37: Pogled na vhod z ulice Ane Ziherlove 4

S38: Pogled na vhod in parkirišče, Ane Ziherlove 2

S39: Pogled na osrednjo zeleno površino soseske

S40: Pogled na stavbo centra Sonček

S41: Storitvene dejavnosti na Trgu komandanta Staneta

S42: Pogled na stavbo na Celovški cesti 189

S43: Pogled na park med Gotsko in Ulico ob Žici

S44: Pogled CUDV Dolfke Boštjančič

S45: Pogled s parka na blok na Adamičevi Ulici 13

S46: Pogled s ceste na blok na Adamičevi ulici 13

S47: Pogled na igrišče OŠ Valentina Vodnika

S48: Pogled na blok na Adamičevi ulici 8

S49: Pogled na park med Rašiško in Adamičevo ulico (podkev)

V I Š I N S K A A N A L I Z A S TA N O VA N J S K I H B L O K O V

Višina blokov se manjša z oddaljenostjo od glavne mestne vpadnice (Celovške ceste). Najvišji tip bloka (stolpnica) se pojavi v centru naselja od P + 12 do P + 14. Visoki bloki se nahajajo bližje mestni vpadnici in so visoki od P + 8 do P + 1. Razporejeni so v razklenjene nize, med katerimi so urejene parkovne in rekreacijske površine. Nizi so členjeni v vertikalni in horizontalni smeri. Višina blokov se proti Vodnikovi cesti zmanjšuje. Nizki bloki, višine P + 3, so organizirani v t. i. podkve oz. nize blokov, ki objemajo pestro oblikovane ozelenjene površine. Gabarit soseske tako postopoma prehaja v naselja vrstnih in enodružinskih hiš preko Vodnikove. Vse stavbe v javni rabi so pritlične ali enonadstropne, z izjemo stavbe Osnovne šole Valentina Vodnika (P + 3), ki je na tem območju stala že pred izgradnjo soseske.

analize

100

200m

PROGRAMSKA ANALIZA

V soseski prevladuje vzgojno-izobraževalni program. Ponekod se dopolnjuje s trgovinami, ki so v območju ali mejijo na območje. Največji generator soseske je Mestna knjižnica Ljubljana – enota Šiška, ki skupaj z gostinskima lokaloma in trgovinami tvori najbolj živahen predel. Soseska potrebuje kulturni center oziroma prostor, ki ga lahko obiskujejo vse generacije. Prostor, namenjen izključno prebivalcem in njihovim potrebam za bolj homogeno delovanje soseske. Poslovnih prostorov, ki bi ustvarjala delovna mesta za stanovalce, skorajda ni. Večina ljudi se na delovno mesto vozi v druge dele Ljubljane ali v njeno okolico. Peš nista dosegljivi niti storitveni dejavnosti pošta in banka, saj sta obe v sosednjih soseskah. Soseska potrebuje generatorje družbenega življenja, ki bodo stanovalce zadrževali v območju in jim nudili kakovostno preživljanje prostega časa.

analize

M_1:10000

M_1:5000

0 25

M_1:1000

M_1:500

0 2

M_1:200

100

200m

200

500m

100

250m

50m

25m

10m

M_1:200

10m

A N A L I Z A E N E R G E T S K I H K A R A K T E R I S T I K S TAV B

Večina stavb ni energetsko saniranih. Znani so podatki o energetski učinkovitosti za zeleno (C), rumeno (D) in oranžno (F) obarvane stavbe. Ostale stavbe nimajo energetske izkaznice za celotno stavbo, temveč ponekod le za posamezno stanovanje oz. del stavbe. Vse sivo obarvane stavbe bi potrebovale energetske prenove.

analize

100

200m

ANALIZA OBMOČIJ ZA PEŠCE

Skoraj polovica vseh površin v soseski je namenjenih pešcem. V središču je šola, ki je od vseh stanovanjskih enot oddaljena manj kot 600 metrov, torej otroci lahko pot z vmesnim prečkanjem cest z umirjenim prometom (cona 30 km/h) varno prehodijo sami. Skozi sosesko poteka Pot spominov in tovarištva oz. Pot ob žici, ki skupaj z drevoredi in parki povezuje vse dele Ljubljane. Pot skupaj s spomeniki in klopmi ustvarja prijeten ambient. Znotraj vsake t. i. podkve ali vseh lamel blokov se nahajajo zelene površine namenjene stanovalcem, ki pa ponekod samevajo oziroma so neurejene ter slabo vzdrževane. Do tega je prišlo predvsem zaradi nerešenega lastništva. V območja javnih zelenih površin se namreč zajedajo območja enodružinskih hiš z vrtovi. V soseski se poleg igrišč vrtca in šole nahajajo tudi manjša otroška igrišča in ena športna površina. V notranjosti nekaterih

skupin blokov se nahajajo ozelenjeni grički, ki razbijejo monotonost notranjih parkov in pozimi služijo kotanalize sankališča. Zelene parkovne povr šine večinoma potrebujejo M_1:10000 konceptualne intervencije, tematske parkovne ureditve, paviljone za manjše programske dopolnitve. Na dostopnih zelenih in tlakovanih javnih površinah M_1:5000 bi lahko organizirali javne prireditve in dogodke za stanovalce in okoliške prebivalce.

100

0 25

M_1:1000

M_1:500

0 2

M_1:200

100

200m

200

500m

100

250m

50m

25m

10m

M_1:200

10m

A N A L I Z A PA R K I R N I H P O V R Š I N

Parkirnih površin je glede na število stanovanj v območju premalo. Ko so sosesko gradili, so upoštevali eno vozilo na 1,5 stanovanja. Danes pa velja razmerje od 1 do 1,5 avta na eno stanovanje in dodatnih 10 % za obiskovalce. Vsak blok ima dodeljeno število parkirnih mest, vendar jih po današnjih standardih ni dovolj za vse stanovalce. Na območju je bilo predvidenih 1298 garaž in 2159 parkirnih mest, skozi leta pa so dodali še 653 garažnih mest v novih stavbah. Po celotni soseski se tako pojavlja veliko divjega parkiranja, bočnega parkiranja ob robu cestišča ter parkiranja na zelenih površinah. Na območju se nahaja devet garažnih hiš tipa Tripleks, ki očitno niso najbolj popularne med prebivalci, saj so večinoma prazne. Poleg teh imajo stanovalci na voljo še nekaj samostoječih garaž, zasebno podzemno garažno hišo pod Knjižnico Šiška in nadzemno garažno hišo nad trgovino Spar.

Na območju vidno primanjkuje parkirnih prostorov za analize stanovalce. Poleg tega tu parkirajo še dnevni migranti, ki se do Ljubljane pripeljejo z avtomobilom in pot nadaljujejo z avtobusom ali s kolesom. Iz vseh teh razlogov bi bilo priporočljivo urediti parkiranje z uvedbo sistema kratkotrajnega in dolgotrajnega parkiranja. Dodatna parkirna mesta za stanovalce bi lahko uredili z enosmernimi ulicami, s čimer bi pridobili drugačno shemo pretoka vozil in dodatna parkirna mesta ob robu cestišča. Garažne hiše Tripleks bi morali vsaj prenoviti in napeljati elektriko. S tem bi rešili tudi tamkajšnji problem nepriljubljenega nočnega zadrževanja različnih skupin ljudi.

100

200m

A N A L I Z A I N T E N Z I T E T E J AV N E G A P R O M E TA

Območje obdajata najbolj pretočni severna ljubljanska obvoznica (H3) in mestna vpadnica Celovška cesta, po pretočnosti jima enakovredno sledita obodni cesti območja, Šišenska in Vodnikova cesta. S teh cest dostopamo do soseske. Vse ceste znotraj območja so klasificirane kot ceste z umirjenim prometom, cona 30 km/h. Promet znotraj območja bi lahko uredili z enosmernimi ulicami, s čimer bi pridobili drugačno shemo pretoka vozil in dodatna parkirna mesta ob robu cestišča.

analize

M_1:10000

M_1:5000

0 25

M_1:1000

M_1:500

0 2

M_1:200

100

200m

200

500m

100

250m

50m

25m

10m

M_1:200

10m

ANALIZA JAVNEGA PREVOZA

analize

100

200m

Stanovanjska soseska je dobro preskrbljena s sredstvi javnega prevoza. Ob robu območja ustavljajo mestni avtobusi številka 1, 3, 5, 7, 8, 18, 25, 27, ter nočni liniji N1 in N5. Območje ima tudi postajališče za medkrajevni potniški promet, v bližini se nahaja železniška postaja. Do prve postaje sistema izposoje koles Bicikelj je od najbližjega roba soseske 5 minut, od najbolj oddaljenega pa 15 minut hoje. Sistem javnega prometa je potrebno stalno posodabljati, trenutno pa najbolj primanjkuje postaja sistema Bicikelj.

A N A L I Z A H R U PA I N V O Z L I Š Č

Območje se nahaja ob severni ljubljanski obvoznici (H3) in Celovški cesti, glavni mestni vpadnici, zato je stopnja hrupa, ki ga povzroča promet ob njih velika, sta namreč eni izmed bolj obremenjenih cest v času prometnih konic. Glavna vozlišča soseske so v njenem središču na Trgu komandanta Staneta, na katerem je največ storitvenih dejavnosti in tudi center Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, poleg tega pa se nahajajo še v okolici vzgojno-varstvenih zavodov in vseh stavb osnovne šole.

analize

M_1:10000

M_1:5000

0 25

M_1:1000

M_1:500

0 2

M_1:200

100

200m

200

500m

100

250m

50m

25m

10m

M_1:200

10m

ANALIZA BLOKA V NIZU

N A Č R T I O B S T O J E Č E G A S TA N J A če

Bloki v nizu so bili grajeni iz tunelskih opažev. Zato je mogoče v stanovanjih podreti vse nenosilne stene in s tem pridobiti novo tlorisno razporeditev, glede na potrebe ter število stanovalcev. Stanovalci, katerih stanovanja sem si ogledala, so si po svoje uredili tlorise stanovanj, vendar jih večina še vedno ostaja zvesta obstoječi razporeditvi. Obstajajo pa tudi izjeme, ki so si stanovanje preuredijo brez predhodnega posvetovanja, pri tem pa se pojavljajo težave. Stanovalci so podrli nosilno steno ali naredili luknje v njo, s tem pa so nevede oslabili konstrukcijo. Tako ogrožajo sebe in sostanovalce, saj stavba da potresu ne deluje več enako.

S50: Obstoječ tloris pritličja

Nekateri se odločijo za odstranitev lože, s tem pa nevede povzročijo toplotni most sebi in stanovalcu pod in nad sabo, saj balkoni oziroma lože niso del notranjosti stavbe, ker nimajo vsi stanovalce zastekljenih balkonov. Pojavlja se tudi fragmantiranje stanovanj in posledično nepravilna osvetlitev vseh prostorov. Ponavadi do pojava privede želja, da bi imel vsak od stanovalcev lastno sobo, vendar nekaterih prostorov ne moramo predeliti na polovico, saj so po preureditvi preozki, ali pa eden od prostorov nima dnevne svetlobe, ki je ključna za naše življenje in razvoj. V večini stanovanj so se že vsaj enkrat srečali s plesnijo ali izlivom vode z nadstropja nad njimi, vsi stanovalci pa se srečujejo s problemi povezanimi z prenašanjem udarnega zvoka po konstrukciji.

S51: Obstoječ tloris tipičnega nadstropja

S52: Prečni prerez

F O T O T E K A S TA N J A S TA N O VA N J S K E G A B L O K A

S53: Pogled na sobo v 3, 5 sobnem stanovanju

S54: Pogled v kuhinjo v 3, 5 sobnem stanovanju

S55: Pogled na dnevno sobo v 3, 5 sobnem stanovanju

S56: Pogled na balkon v 3 sobnem stanovanju

S57: Pogled na kuhinjo v 3 sobnem stanovanju

S58: Pogled na dnevno sobo z jedilnico v 3 sobnem stanovanju

S59: Pogled na otroško sobo v 3,5 sobnem stanovanju

S60: Pogled na spalnico v 3,5 sobnem stanovanju

S61: Pogled na dnevno sobo s kuhinjo in jedilnico v 3,5 sobnem stanovanju

S62: Pogled na vzhodno fasado bloka na ulici Ane Ziherlove 2

S63: Frontalni pogled na vzhodno fasado bloka na ulici Ane Ziherlove 2

S64: Pogled na vhod v bloka na ulici Ane Ziherlove 2

S65: Obstoječ tlak v prehodu pod blokom

S66: Hodhnik z vertikalnimi komunikacijami

S67: Pogled na streho bloka na ulici Ane Ziherlove 2

A N A L I Z A P O T R E B I N Ž E L J A S TA N O VA L C E V S O S E S K E

P R E D S TAV I T E V R E Z U LTAT O V A N K E T E

Anketa se izvaja za potrebe magistrske naloge na Fakulteti za arhitekturo. Magistrska naloga obravnava preureditev območja Šišenske soseske 6, ki se nahaja med Celovško, Šišensko in Vodnikovo cesto ter severno Ljubljansko obvoznico - H3. Anketa bo služila pridobivanju mnenja stanovalcev soseske. Zanima me, kako se je soseska razvijala od svojega nastanka naprej in kako deluje danes. Katere javne površine uporabljajo njeni prebivalci in kam najraje zahajajo ter tudi česa ne marajo. Kako prebivalci vidijo sosesko in kako se v njej počutijo.

Koliko članov živi v vašem gospodinjstvu / stanovanju?

Kje je vaš avtomobil večinoma parkiran?

3 ali več

5 ali več

Anketa je anonimna in bo namenjena izključno za potrebe magistrske naloge.

Spol:

Ali je vaše stanovanje dovolj veliko za vaše potrebe?

moški

ženski

Status:

Koliko sobno je vaše stanovanje?

osnovnošolec

Uporaba avtomobila in parkiranje 3/4 prebivalcev ima po en avtomobil na gospodinjstvo, ponekod imajo dva. Nekateri, predvsem starejši, so brez avtomobila. Kot sem ugotovila že v analizi območja je pomanjkanje parkirnih mest v soseski velik problem. Vendar kljub temu več kot polovica prebivalcev parkira na urejenih parkiriščih. 1/10 prebivalcev parkira v garaži, ostali pa na neurejenih parkiriščih, travnikih, zelenicah, dovoznih poteh... Glede na analize in povpraševanje bi lahko povečali število parkiranih avtomobilov v garaži, saj garažne kapacitete niso izkoriščene do konca.

Uporabljate skupne prostore v bloku?

garsonjera

dijak

enosobno

študent

enoinpolsobno

zaposlen

dvosobno

nezaposlen

Jih ni

dvoinpolsobno

samozaposlen

trosobno

upokojenec

Čas bivanja v soseski:

Struktura stanovalcev glede na sobnost stanovanja

20 let in več 10 - 20 let 5 - 10 let 2 - 5 let

Katere skupne prostore bi uporabljali, če bi jih imeli?

Za večino prebivalcev so stanovanja dovolj velika, saj v 3/4 stanovanj bivajo od 1 do 3 osebe. Več kot 3/4 ljudi biva v dvosobnih, dvoinpolsobnih in trisobnih stanovanjih. To pomeni da primerno število ljudi biva na zadostni kvadraturi. V stanovanjih kjer živijo več kot 3 osebe, so to večinoma družine z majhnimi otroki, ki so si bodo v prihodnjih letih poiskale večje stanovanje.

Pralnica Sušilnica Kolesarnica Skupna soba Fitnes soba Terasa

0 - 1 let

Zelenjavni vrt

Koliko avtomobilov je lasti članov vašega gospodinjstva?

Število nadstropji v vaši stavbi:

Skupni prostori

0 P + 4 in manj

več kot P + 4

2 3 ali več

Večina blokov že ima skupne prostore, največkrat je to kolesarnica, včasih še soba za sestanke nadzornega odbora in sveta stanovalcev. Vendar si vsi stanovalci želijo še kakšen skupni prostor več. Med vsemi odgovori sta najbolj priljubljeni terasa na strehi in kolesarnica, ki bi jo v večini primerov morali razširiti, da bi v njej lahko parkirala vsaj polovica stanovalcev. Sledijo jim fitnes soba, skupna soba in sušilnica. Med starejšimi je zelo popularen zelenjavni vrt. Skoraj vsi bi skrbeli za skupne prostore, če bi jih imeli.

H4: Rezultati ankete

Bi skrbeli za skupne prostore, če bi jih imeli?

Uporabljate storitvene in družbene dejavnosti soseske?

Uporabljate javni prevoz?

Uporabljate odprte javne površine (parke, peš poti, igrišča, travnike…)?

Če da, katere?

Javni prevoz in trajnostna mobilnost Velika večina prebivalcev uporablja javni prevoz, med temi skoraj vsi avtobus, nekateri poleg avtobusa tudi BicikeLJ, zelo majhno število pa vlak.

DA NE

Če NE, zakaj odprtih javnih površin v vaši soseski ne uporabljate?

Velika večina prebivalcev uporablja kolo, izstopajo samo najstarejši prebivalci soseske. Menim da je v Ljubljani kolesarska kultura že dobro razvita, problem se pojavlja predvsem s hrambo koles, kolesarnice so premajhne in nezavarovane pred tatovi, ki vidijo v kolesih dodatne zaslužek.

Raje grem na izlet Prostor je neurejen Ni kaj početi Ni časa

Šola Lokali Lekarna

Storitvene in družbene dejavnosti Večinoma vsi prebivalci uporabljajo storitvene dejavnosti, med katerimi je na prvem mestu trgovina, sledi pa ji knjižnica. Obe sta dobra generatorja soseske in v sosesko vnašata vrvež in življenje. Prebivalci s predšolskimi in šolskimi otroci uporabljajo Šolo in vrtce, ki so smiselno razporejene po soseski, da niso preveč oddaljeni od stanovalcev.

Motijo jih neurejenost zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov, ter njihovo praznjenje. Želijo si novo lokacijo za njih ali pa neko celostno rešitev.

Avtobus

Želijo si aktivnosti za starejše generacije, več društev na tem področju.

BicikeLJ

Večina stanovalcev uporablja javne površine, za sprehode in posedanje. Ljudje pogrešajo osvetljene poti za večerne sprehode, s tem bi tudi povečali varnost prebivalcev. Družine z otroki uporabljajo otroška igrišča. Skoraj vsi omenijo neurejenost in pomanjkanje programa na odprtih javnih površinah, ki jih je sicer v primerjavi z grajenimi ogromno. Pogrešajo rekreacijske površine - igrišče za nogomet, odbojko, namizni tenis, zunanje prostore za druženje.

Vrtec

Prebivalci pa si žele novih storitvenih dejavnosti kot so: gostilna, kino, pošta, banka, zdravstveni dom, dom za ostarele, tržnica, večnamenska dvorana za prireditve, savna, bazen, telovadnica za stanovalce, ter več aktivnosti namenjenih stanovalcem soseske.

Če da, kateri?

Javne površine

Knjižnjica

Vsi pa menijo da so avtobusne postaje posejane dovolj na gosto, ter da avtobusi vozijo dovolj pogosto. Želijo si novih postaj BicikeLJ, saj je prva šele pri Kino Šiška (15 minut peš od centra soseske), ki je ob prometnih konicah vedno prazna.

Nekateri so se ogreli tudi za “car sharing” sistem in za sistem električnih polnilnic za avtomobile.

Bi sodelovali pri urejanju odprtih javnih površin, če bi jih imeli?

Trgovina

Vlak

Uporabljate kolo?

SODELOVANJE V ANKETI V anketi je sodelovalo 100 ljudi. Anketo sem poskusila razširiti s pomočjo interneta ter tudi z obiskom v soseski, kjer so stanovalci izpolnili anketo, ter mi odgovorili na kakšno dodatno vprašanje. DA NE

REFERENČNI PRIMERI

L A C AT O N VA S S A L PR EO B L I KOVA NJ E STA N OVA NJ S K EG A BLOK A BOIS LE PRETRE PA R I Z , F R A N C I JA

LAN ARCHITECTURE URBANA PRENOVA STANOVANJSKIH B L O KO V S A I N T- H I L A I R E L O R M O N T, F R A N C I J A

AT EL I ER D U P O N T Z AMENJAVA OVOJA,SQUARE VITRUVE PARIZ, FR ANCIJA

Stanovanjski blok je bil zgrajen v zgodnjih 60. letih hkrati s pariškim avtocestnim ringom. Visok je 16 nadstropij in vsebuje 96 stanovanj. Sprva je bila zanj predvidena rušitev, vendar so se na podlagi študije, ki so jo izdelali v biroju, odločili za prenovo. V projektu je bilo predlagano povečanje tlorisne površine že obstoječih stanovanj, kar je bilo doseženo z dodanim obodom samonosilne prefabricirane jeklene konstrukcije s transparentnim ovojem. Te dodatne površine so namenjene povečanju dnevnih sob, zaprtim terasam ali balkonom. Način izvedbe nove konstrukcije je omogočil prebivalcem nemoteno bivanje v stavbi v času njene prenove. Na obstoječi fasadi so odstranili celostenske fasadne panele in tako povečali prehod svetlobe v notranjost stanovanj in izboljšali poglede na 17. pariško okrožje. V vhodni avli v pritličju so odstranili nekaj neuporabnih prostorov, tako da pogled ob vstopu obstane na novem poljavnem vrtu za stavbo. Zaradi lažjega dostopa za gibalno ovirane in ostale prebivalce so ob strani zgradili dve dodatni dvigali ter vhodno avlo znižali na nivo zunanjega terena. Skupnostni prostori se nahajajo ob strani vhodne avle ter se tako združijo s poljavnim parkom nasproti vhoda v stavbo. (Lacatonvassal, 2016)

Projekt obsega urbanistično in arhitekturno prenovo socialnih stanovanj na izredno visoko poseljenem delu območja Genicart v Lormontu v Franciji. Prenova obsega tri stolpiče s 387 stanovanjskimi enotami. Stanovanjske enote so v celoti prenovili z namenom zagotavljati čim več različnih tipologij kot odgovor na raznolike potrebe stanovalcev. Nova energijsko varčna in ekonomična fasada poskuša znižati obratovalne stroške v prihodnosti in hkrati na novo interpretira izgled stanovanjskih blokov, ki so bili skoraj identični že pred prenovo. Projekt je predvidel tudi prenovo javnih prostorov med stavbami. Osrednji bolj urbani prostor je dobil skupnostni center in tlakovane površine za urbane dejavnosti. Prostor med ožinami blokov prehaja v bolj intimne dele soseske, ki imajo različne krajinske ureditve. Te so bolj primerne za sproščene sprehode in mlajše družine. Projekt prenove blokov je del večjega projekta prenove soseske Genicar t, v sklopu katerega se celostno rešujeta urejanje odprtih bivalnih površin in problematika parkiranja. (Lan architecture, 2016)

Square Vitruve je bil zgrajen v 70. in 80. letih 20. stoletja v četrti Saint-Blaise. Četrt je bila v sklopu Velikega projekta urbane prenove (fr. Grand Projet de Renouvellement Urbain) deležna številnih prenov, med katerimi je bilo tudi podaljšanje tramvajske linije. Predmet prenove je bila močno degradirana stavba s 56 socialnimi stanovanji. Njena prenova je bila ključna za ohranitev družbene strukture četr ti. Izvedena je bila v tesnem sodelovanju z mestnimi oblastmi ter prebivalci soseske. Njen glavni cilj je bila višja energetska učinkovitost stavbe. Načrtovalci so se opirali na analize osončenosti stavbe (zaradi okoliških visokih stavb) ter kot rešitev izvedli postavitev balkonov na mestih, na katerih je osončenost zadostna. Montaža balkonov je inovativna, dodani elementi namreč visijo s strehe. Ta rešitev je ponudila stanovalcem dodatne zunanje površine, ki tvorijo nov ovoj stavbe. (Atelier du Pont, 2016)

S68: Stanovanjski blok pred prenovo

S74: Stanovanjski blok pred prenovo

S71: Stanovanjski blok pred prenovo

S69: Stanovanjski blok po prenovi

S72: Stanovanjski blok po prenovi in nov paviljon

S75: Stanovanjski blok po prenovi - novi zunanji hodniki

S70: Prerez pred in po prenovi bloka - shema porabe energije

S73: Stanovanjski bloki po prenovi

S76: Pogled na prenovljeno fasado

BASTIAAN JONGERIUS ARHITEKTI PR EN OVA K– FL AT S B IJ L M ER AMSTERDAM, NIZOZEMSKA

GUTGUT ARHITEK TI PR E FA B H O U S E R I M AV S K A S O B O TA , S L O VA Š K A

MARKUS PERNTHALER MESSEQUARTIER GR A Z, AVSTRIJA

Prenova zadeva soseske Kralenbeek, Kempering, Klieverink in Kouwenoord ob cesti Karspeldreef v četrti Amsterdam Zuid – Oost, imenovani tudi Bijlmer, zgrajene v 60. letih. Ob cesti so nanizane stanovanjske stolpnice, ki s svojimi dvajsetimi nadstropji predstavljajo glavno veduto te četrti. Kot del prenove so bile znotraj soseske zmanjšane javne ceste, javni prostor je bil oblikovan na novo in celovito je bil prenovljen javni program. Prenova se je osredotočila predvsem na racionalizacijo gradnje in kasnejšo uporabo. Glavni vhod v blok se razteza čez dve nadstropji in s svojo transparentnostjo vabi ljudi k vstopu. Monotonost fasade je razbita s ploščicami in okenskimi okvirji na balkonih z namenom doseganja bolj prijazne podobe blokov. Atika je izdelana iz aluminija, ki je trpežen material in zaradi odboja svetlobe daje občutek neskončnosti. (ArchDaily, 2016)

Prenova stolpnice iz 70. let nakazuje zadnje trende prenove prefabriciranih stanovanjskih kompleksov, hkrati pa spoštuje že obstoječi kontekst okolice in ambientov notranjih prostorov. V pritličnih prostorih so storitvene dejavnosti in javni program za stanovalce kot npr. telovadnica, savna in kavarna, ki se povezujejo na zunanji terasi. Obnovljena fasada je preprosta in kompaktna, opremljena z visečimi jeklenimi balkoni, ki ji dajejo poseben izgled igrivosti. V rekonstrukcijo je bila vključena odstranitev prefabriciranih delov obstoječe fasade ter odstranitev vseh notranjih nenosilnih sten. Tako so obstoječ rigidni sistem stanovanjskih tipov spremenili v fleksibilna stanovanja, primerna za sodobnejše načine življenja ter različne strukture gospodinjstev. (ArchDaily, 2016)

Proje k t s o dob ne g r adnje, na me nje ne s o cia lnim stanovanjem, je del novega, še nastajajočega stanovanjskega območja z bogatim javnim programom in zelenimi površinami. Gre za novogradnjo, ki zajema stanovanjski in pisarniški del ter obsežen strešni vrt z bazenom in savno. Celoten kompleks je oblikovan okoli centralne stavbe iz 16. stoletja s središčnim dvoriščem. Stanovanjski del obsega številne stanovanjske tipe, ki so namenjeni raznolikim novim stanovalcem. Tu najdemo vse od najemniških stanovanj, lastniških podstrešnih stanovanj, do študentskih domov in varovanih stanovanj za starejše. Cilj rastočega projekta je ustvariti samozadostno četrt z lastnimi storitvenimi dejavnostmi. Njegova socialna vloga je povezovanje generacij, s posebnim poudarkom na ljudeh s posebnimi potrebami. Že po nekaj mesecih uporabe so postali balkoni in skupni prostori polni skupne opreme in zelenja, ki so jih prinesli novi stanovalci. (Catesthill, 2016)

S80: Stanovanjski blok pred prenovo

S83: Pogled na fasado

S77: Stanovanjski blok po prenovi

S81: Stanovanjski blok po prenovi

S78: Vhod v stanovanjski blok

S79: Pogled na stanovanjske bloke

S84: Pogled na park med bloki

S82: Prenovljeni tlorisi stanovanjskega bloka

S85: Pogled na teraso na vrhu bloka

BASCON KRAJINSKI ARHITEKTI MARIA PARK VEJLE, DANSKA

CUT ARCHITECTURES COMMUNITY CENTRE CLEC MONTREUIL, FRANCIJA

Maria Park je prenova 13.500 m2 velikega nekdanjega parkirišča v središču danskega mesta Vejle v skupni mestni park. Bivši park s slabo vzdrževanimi drevesi so preuredili v ambientalno bogat park, ki se povezuje z bližnjo šolo. Namenjen je varni poti za šolarje, s svojim bogatim programom pa privablja tudi uporabnike širšega območja. Glavna namembnost parka je športno udejstvovanje, ponuja pa priložnost tako za gostovanja velikih glasbenih dogodkov kot tudi preprostih piknikov. Raznolikost dejavnosti omogoča izmenjevanje manjših zaprtih prostorov z velikimi površinami ter mešanje aktivnih con z igrali s počivalnimi prostori s klopmi. Glavna veduta parka je tako imenovana Ambasada (dan. Ambasaden), kavarna, v kateri je mogoča izposoja športnih rekvizitov. Druga pomembna stavba je Paviljon (dan. Pavilionen), ki predstavlja središče kulturnega dogajanja. Zanimivo je, da je bil park načrtovan z upoštevanjem uporabnosti površin v različnih letnih časih. (Landezine, 2016)

Družbeni center v Montreuilu je primer sodobne prenove dobro sprejetega in živega programa znotraj soseske. Umeščen je v sosesko socialnih stanovanj, ki je bila zgrajena v 60. letih prejšnjega stoletja. Kljub temu da je stavba razpadala, je bila ključen prostor za stanovalce v soseski. Tako je prenova ohranila identiteto stare stavbe, ki so jo arhitekti poudarili z uporabo zlatega anodiziranega perforiranega aluminija. S tem so izpostavili pomembnost stavbe za prebivalce in značilno rumeno barvo soseske. Slednja daje občutek domačnosti plesni dvorani in pisarnam socialnih delavcev, poleg tega pa dovoljuje prehajanje svetlobe in lepe poglede v okolico. Originalna razmerja stavbe so upoštevana z uporabo črne barve za njeno osnovo in zlatega ovoja, ki se povezuje z zeleno streho. (ArchDaily, 2016)

S86: Situacija območja

S89: Pogled na paviljon

S87: Pogled na uporabo območje med zimo

S90: Pogled na plesno dvorano

S92: Pogled na paviljon

S88: Pogled na uporabo območje med poletjem

S91: Pogled na paviljon

S93: Tloris paviljona

T O P O T E K 1 , B J A R K E I N G E L S G R O U P, SUPERFLEX U R B A N A R E V I TA L IZ AC IJA S U PE R K I L E N COPENHAGEN, DANSKA

ESPACE LIBRE KR AJINSKI ARHITEK TI VAL FOURRE MANTES LA JOLIE, FRANCIJA

Superkilen je heterogeni prostorski kolaž v gosto poseljenem predelu Copenhagna. To nacionalno mešano četrt s prebivalstvom z raznolikimi kulturnimi ozadji so revitalizirali s pomočjo različnih načinov uporabe javnega prostora. Glavni cilj je bil spremeniti prej monofunkcijski prehodni prostor v inovativen sestav različnih rab. Eden izmed načinov je poudarjanje različnih identitet prostora s postavitvijo črnega in rdečega trga ter zelenega parka. Oblikovanje prostora se vrača Tripleks koreninam oblikovanja vrtov, vse od kitajskega, japonskega in angleškega stila, pa do pompoznih toskanskih in versajskih vrtov. Prav tako z opremo, pripeljano z različnih koncev sveta, poudarja lokacijo parka v izredno kulturno mešanemu predelu mesta. V Superkilnu je prenova vključevala elemente različnih izvorov, jih spremenila v bolj urbano obliko ter povezala v univerzalen vrt. (Landezine, 2016)

Soseska Val Fourré v kraju Mantes-la-Jolie je bila zgrajena v 60. letih. Območje obdaja gozd, blizu teče tudi reka Sena. Prenova poti in javnega prostora je bistveno pospešila povezavo območja z okoliškimi predeli. Vse glavne ceste so spremenili v bulvarje in 80 % parkirnih površin so prenesli na obrobje območja. Prej povsem zasenčen javni prostor je s tem dobil novo dimenzijo in nove načine uporabe. V uporabi je zbiralnik odpadnih voda, v okolici so prisotne endemične rastline, uporabljeni materiali pa se stapljajo z okolico. Parkovne površine so postale javne in s tem bolje umeščene v prostor, povezovalne ceste pa so postale urbani bulvarji. (Landezine, 2016)

S97: Pogled na park med bloki

S94: Pogled na oblikovane zunanje površine

S98: Pogled na park med bloki

S95: Pogled iz zraka na oblikovane zunanje površine

S96: Pogled na oblikovane zunanje površine

S99: Pogled na park ob cesti

I D E J N I N A Ä&#x152; R T

URBANA PRENOVA SOSESKE

S T R AT E G I J A P R E N O V E – FA Z N O S T I N S O S E D S T VA

Magistrska naloga se ukvarja s tremi različnimi merili: z urbanističnim merilom oz. s pogledom na celoto, z merilom stavbe oz. z možnostjo večje aplikacije ter z detajlom, ki sistemsko rešuje problem.

SOSESKA

in / ali

LOK ALNA PISARNA

ustanovijo

odločajo

MESTNA ALI DRŽAVNA UPRAVA

pomagajo

MESTO ALI DRŽAVA

shema nastanka lokalne pisarne

STROKOVNO TELO

H6: Shema nastanka lokalne pisarne

LOKALNA PISARNA Lokalna pisarna je koordinacijsko telo, ki ga sestavljajo strokovnjaki in prebivalci (člane te skupine lahko delegira občina ali vključene nevladne organizacije) in ki je zadolženo za vodenje celovite prenove soseske. Podobne iniciative poznamo na primer pri nas v soseski Planina pri Kranju in v tujini v Kopenhagnu, v Leipzigu in na Dunaju. Naloga lokalne pisarne je participativna vključitev prebivalcev sosedstev v načrtovanje prenove, koordinacija med sosedstvi ter določanje in usklajevanje posegov, ki so skupni celotni soseski.

SOSEDSTVO

SOSEDSTVO SOSEDSTVO

acija - uporabniki p i c i t r - pa

DELOVNE SKUPINE

SOSEDSTVO

SOSEDSTVO DELOVNE SKUPINE

SOSEDSTVO

pogajanja - odločevalci

LOK ALNA PISARNA

SOSEDSTVO

DELOVNE SKUPINE

k os ses

PARTICIPACIJA PREBIVALCEV Vključevanje prebivalcev v proces prenove pomeni, da ti aktivno sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi določenih faz. Prvo fazo predstavlja izvedba anket, vprašalnikov, okroglih miz o prostorskih, okoljskih, družbenih, ekonomskih in ostalih problemih. Pomembni so skupni dogodki, ki vzpostavijo vezi med prebivalci (povezovalni motivi ne glede na socialne, ekonomske in nacionalne razlike). Rezultati prve faze so osnova za določitev prostorskih posegov ter načrtovanje ekonomsko-finančne strategije. Druga faza je načrtovalska faza, ki obsega srečanja med prebivalci in strokovnimi skupinami (urbanisti, arhitekti, krajinski arhitekti, prostorski sociologi idr.). Srečanja obsegajo predstavitve načr tov in vodene diskusije. Dodatne komentarje se pridobiva s predlogi oz. komentarji ob javnih razgrnitvah načrtov. Tretja faza je priprava finančnih strategij, v kateri poleg strokovnjakov sodelujejo tudi predstavniki prebivalcev. Četrte faza je izvedbena; deli se na tiste dele, ki jih izvajajo zunanji izvajalci (gradbena podjetja), ter tiste, ki jih izvajajo prebivalci sami (skupnostne akcije ipd.)

participacija

STROKOVNO TELO

MESTNA ALI DRŽAVNA UPRAVA

SOSEDSTVO

pomoč - načrtovalci

Zaradi velikosti soseske ŠS 6, ki meri kar 36 hektarov in v kateri živi skupno več kot 10.000 prebivalcev, je smiselno načrtovati v več manjših fazah. Predlog strategije: • Sosesko ločimo na manjše prostorske enote, ki jih nakazuje urbanistična zasnova in jih imenujemo sosedstva. Ta so zasnovana v treh značilnih oblikah: v t. i. podkvah z nizkimi bloki, v nizih visokih blokov in stolpov s pripadajočimi parki in v obliki prostorov za storitvene dejavnosti. Javne površine, ki jih stavbne struk ture oblikujejo med seboj, obravnavamo kot samostojne enote, vendar se morajo med seboj smiselno programsko povezovati. Prenovo sosedstev načrtujejo in vodijo strokovnjaki (urbanisti, arhitekti, krajinski arhitekti, prostorski sociologi idr.) v sodelovanju s stanovalci. Na ta način je najlažje usklajevati želje in potrebe prebivalcev v manjših skupinah. • Ustanovimo strokovno telo, katerega naloga je usklajevanje dela strokovnih skupin ter določitev smernic celovite prenove in faznosti. • Upoštevamo participativni model načrtovanja in izvedbe prenove. • Uvedemo koordinacijsko telo oz. lokalno pisarno, katere naloga je vodenje celovite prenove ter usklajeno izvajanje dela skupin, ki so zadolžene za prenovo sosedstev. Nujno je sprotno obveščanje prebivalcev o napredku skupnega dela. V lokalni pisarni se povezujejo ideje strokovnjakov, prebivalcev, iniciativ in nevladnih organizacij, torej vseh deležnikov, ki tvorno prispevajo k prenovi.

DELOVNE SKUPINE

SOSEDSTVO

STROKOVNO TELO

shema delovanja lokalne pisarne

H7: Shema delovanja lokalne pisarne

Sosedstvo KAVADARSKA število stanovanj: 116 število stanovalcev: 348

Sosedstvo OB ŽICI število stanovanj: 232 število stanovalcev: 696

Sosedstvo GOTSKA število stanovanj: 317 število stanovalcev: 951

Sosedstvo KOGOJEVA število stanovanj: 517 število stanovalcev: 1551

Sosedstvo KOMANDANTA STANETA število stanovanj: 746 število stanovalcev: 2238

Sosedstvo ADAMIČEVA število stanovanj: 32 število stanovalcev: 96

Sosedstvo ANA ZIHERLOVA število stanovanj: 426 število stanovalcev: 1278 Sosedstvo VAVPOTIČEVA število stanovanj: 174 število stanovalcev: 522

Sosedstvo PODGORNIKOVA število stanovanj: 257 število stanovalcev: 771

Sosedstvo PORENTOVA število stanovanj: 305 število stanovalcev: 915

Sosedstvo RAŠIŠKA število stanovanj: 191 število stanovalcev: 573

število sosedstev: 11 (predvideno) število stanovanj: 3313 (povzeto po e porstor) število stanovalcev: 9939 (ocena)

analize

M_1:10000

M_1:5000

0 25

M_1:1000

100

200m

200

500m

100

250m

50m

Z A S E B N O L0 A2S T N I Š T10 VO S TA N OVA N J, 25m PRIVATIZACIJA ODPRTIH POVRŠIN Problem, ki v veliki meri ovira razvoj celovitih prenov stanovanjskih sosesk v Sloveniji je visok delež lastniških stanovanj in nezmožnost konsenza glede prenove. Tudi večina stanovanj v Šišenski soseski 6 je zasebnih – 0 lastniki 5 10m 2 M_1:200 lastniških. V njih živijo oz. najemniki. Lastniki imajo različne interese in živijo v različnih ekonomsko-socialnih okoliščinah. Mnogi nimajo sredstev niti interesa za večje prenovitvene posege. Drugi problem v Šišenski soseski 6 je neurejenost lastništva odpr tih 0 javnih 5 ki si jih je vsled 10m 2 površin, M_1:200 pomanjkljive zakonodaje leta 2005 prisvojilo podjetje Video Art. Gre za privatizacijo javnega dobrega, kar siromaši bivanje v soseski in drastično posega v sam način bivanja. Gre za izjemno veliko težavo, s katero se soočajo številne slovenske soseske. Ta nerešena vprašanja ovirajo tako 0 10m 2 bivanje. 5 prenovo kot tudi vsakdanje M_1:200 Predlagana strategija zato temelji na par ticipaciji, ki z vključevanjem posameznikov lahko vzpostavi konsenzualne smernice prenove in odgovori vsaj na prvi opisani problem. M_1:500

M_1:200

M_1:100

Prenova tako velikega stanovanjskega kompleksa, kot je Šišenska soseska 6 je dolgotrajen proces, ki vključuje sodelovanje, kompromise in konflikte, a hkrati opolnomoča prebivalce in spodbuja solidarnost. Nemogoče je pričakovati, da se v tak način organiziranja vključijo vsi prebivalci, a večina lahko pristopa prek različnih participatornih modelov. Glede na zasebno lastništvo stanovanjskega fonda je treba izpostaviti dejstvo, da ima vsak lastnik določene pravice in hkrati dolžnosti. Prav tu prevzamejo veliko vlogo lokalne pisarne, ki posameznim stanovanjskim skupnostim omogočijo dostop do znanja in izkušenj.

10m

obstoječe

O B S T O J E Č I S TAV B N I F O N D

TRGOVINA SPAR možno 150 novih stanovanj s pripadajočimi parkirnimi površinami NIZ BLOKOV

PODKEV

STOLP

GARAŽNA HIŠA TRIPLEKS VODNIKOVA možno 100 novih stanovanj s pripadajočimi parkirnimi površinami ali Dom starejših občanov

POSLOVNI OBJEKT CELOVŠKA možno 165 novih stanovanj s pripadajočimi parkirnimi površinami

GARAŽNA HIŠA TRIPLEKS RAŠIŠKA možno 100 novih stanovanj s pripadajočimi parkirnimi površinami

M_1:5000

Analize stavbnega fonda v soseski kažejo, da je v njej nekaj stavb, ki jih je potrebno prenoviti ali odstraniti in na njihovem mestu zgraditi nove. PRENOVA ALI ODSTRANITEV Garažne hite Tripleks: V južnem delu soseske ob Vodnikovi cesti se nahajata dva kompleksa garažnih hiš tipa Tripleks arhitekta Savina Severja. Te zaradi svoje konstrukcije, dimenzij garažnih mest, lokacije in odsotnosti električne napeljave zahtevajo prenovo. Posebno težavo predstavljajo stene, ki so hkrati nosilne in predelne, saj zaradi tega garažnih mest ni mogoče povečati zgolj s prestavitvijo sten. Povečanje parkirnih mest bi bilo sicer nujno zaradi majhnih dimenzij, ki ne ustrezajo več današnjim velikostim avtomobilov. Garažne hiše Tripleks stojijo v delu soseske, v katerem je predpisana višina blokov največ P + 4 in v katerem ni pomanjkanja zunanjih parkirnih površin (teh primanjkuje v središču soseske). Zaradi omenjenih problemov je potrebno garažne hiše prenoviti ali razmišljati o njihovi rušitvi ter umestitvi novih programov.

0 25

100

250m

Ve č n a m e n s k a s t av b a C e l ovš k a c e s t a: Na severovzhodu soseske ob Celovški cesti je večnamenska stavba, v kateri je večinoma razdrobljen poslovni program. Stavba trenutno ne izkorišča potenciala lokacije, njena tlorisna zasnova pa je izredno toga in zato je na možna njena rušitev. Na zemljišču je možna izgradnja nove stanovanjske stavbe s poslovno-storitvenimi dejavnostmi v pritličju ter garažno hišo, ki bi jo uporabljali tudi ostali bližnji prebivalci soseske in ne samo stanovalci. Trgovina Spar z garažno hišo: V primeru graditve novega nakupovalnega kompleksa Spar, ki je predviden v neposredni bližini soseske, je možna tudi rušitev oziroma sprememba namembnosti obstoječe stavbe trgovine Spar Ob žici.

TIPI STANOVANJSKIH ZAZIDAV V soseski se nahajajo trije glavni tipi stanovanjskih stavb in njihovih formacij: prostostoječi stolpi, nizi visokih blokov ob Celovški cesti, nizi blokov z vmesnimi parki in podkvasto razporejeni nizki bloki. Stavbe med seboj tvorijo glavne elemente mesta: dvorišča, trge in ulice. K prenovi posameznih tipov stanovanjskih stavb bi morali pristopati celostno, ni pa nujno, da se za vse predvidi enak način prenove. Različni tipi stanovanjskih stavb imajo namreč različne lastnosti in težave, saj so bile grajene v različnih tehnologijah (lahka montaža in tunelska gradnja). Nekatere tlorisne zasnove stanovanj so zastarele in manj primerne za sodobne načine bivanja; nekateri stavbni tipi so bolj in drugi manj fleksibilni. V magistrski nalogi podrobneje obravnavam niz visokih blokov med Rašiško ulico in Ulico Ane Ziherlove z vmesno parkovno ureditvijo.

H8: Shema tipa stanovanjske zazidave - stolp

Stolp: Za zagotovitev boljših tipov stanovanj, dodatnih bivalnih površin, boljše osvetlitve in energetske sanacije bi lahko stolpom dodali konstrukcijsko ločen dodatek z zimskimi vrtovi oz. balkoni ter na drugi strani povečali in zasteklili dostopne zunanje hodnike. Ta metoda je v slovenskem prostoru še nepoznana oz. predstavlja očiten problem povezan z lastniško strukturo stanovanj ter posledično potrebno usklajevanje in vzajemno sodelovanje vseh prebivalcev in lastnikov stanovanjske enote (za tovrstno prenovo bi se moralo odločiti kar 70 % lastnikov). Lastniki imajo različne interese in živijo v različnih ekonomsko-socialnih okoliščinah, tako da mnogi nimajo sredstev niti želja po tako velikih posegih. Kljub temu bi bila tovrstna prenova v primeru stolpov mogoča, saj je skupno število stanovanj in lastnikov manjše kot v blokovskih nizih soseske. Dodani prostor na strani bivanjskih prostorov v stolpih bi lahko služil kot podaljšek dnevne sobe, jedilnice, delovne sobe in rešil prostorsko stisko v majhnih ali prenaseljenih stanovanjih. Obstoječe okenske odprtine bi povečali, da bi služile kot vhodi v dodani prostor. Ker so stolpi dovolj visoki, bi lahko naravni vertikalni vlek v poletnih mesecih stavbo prezračeval, v zimskih pa v zaprtem režimu pasivno ogreval.

H9: Shema tipa stanovanjske zazidave - niz blokov

Niz blokov: Niz blokov sestavljajo štirje bloki, ki se vzdolž ulic zamikajo. Dodatno členitev predstavljajo izbočeni in vbočeni deli blokov. Na ta način je arhitekt Arnautović razbremenil sicer veliko stavbno maso in ustvaril lahkotnejši volumen. Hkrati je s členitvijo omogočil tlorisno bolj razgiban prostor stanovanj. Zato je kot izhodišče prenove predlagano ohranjanje originalne členit ve blokov. Čeprav se je podoba blokov zaradi neusklajenih menjav oken in zastekljevanja balkonov že precej spremenila, se zdi ohranjanje artikulacije bistvenega pomena za nadaljnje posege. Za namen energetske sanacije zato predlagam preprosto dodajanje toplotne izolacije in ne dograjevanja zimskih vrtov ter balkonov kot v primeru stolpov. Ta rešitev bi bila neprimerna tudi zaradi skoraj nemogočega iskanja konsenza prevelikega števila lastnikov stanovanj (v stavbenem nizu, ki ga sestavljajo štirje bloki je namreč več kot 400 stanovanj). Kot dopolnitev toplotne sanacije bi z namenom boljše osvetlitve povečali okenske odprtine in odstranili montažne parapete – tudi pri tem posegu bi morali doseči večinski konsenz lastnikov, a morda lažje kot pri bolj radikalnih posegih.

H10: Shema tipa stanovanjske zazidave - podkev

Podkev: Najnižji stanovanjski bloki so oblikovani v t. i. podkve. Nizi blokov s treh strani obdajajo dvorišče oz. parkovno urejen zunanji prostor, ki je varen, miren in brez avtomobilov. Glede na urbanistični načrt in aktualno stanje je ob podkvah še kar nekaj prostora, zato bi lahko na odprtih koncih v bližini Vodnikove ceste dogradili še po en niz. V nove dele bi umestili stanovanja in skupnostne prostore ter na ta način zgoščevali gradnjo. Prav tako bi obnovili fasadni ovoj, in sicer z dodajanjem toplotne izolacije in z menjavo stavbnega pohištva. V primeru večinskega strinjanja lastnikov stanovanj bi lahko z namenom povečanja okenskih odprtin odstranili okenske parapete.

Z namenom zgostit ve in dopolnit ve nekaterih stanovanjskih tipov, natančneje večjih stanovanj, je predlagana izgradnja dodatnih stanovanjskih enot na strehah blokov. Enote so umaknjene od obodne linije blokov navznoter in so vizualno nemoteče. Dostop je enostaven, saj so do obstoječe strehe že zgrajeni komunikacijski in vertikalni instalacijski jaški. Z namenom prilagodit ve s t anovanj sodobnim bivanjskim vzorcem je primerna tlorisna prevetritev enot, kot na primer povečanje prostorov in reorganizacija vsebin. Na mestu je tudi preureditev prostorov v kleti, dodajanje skupnih pralnic in sušilnic za stanovalce.

O B S T O J E Č E S TA N J E I N N O V I P O S E G I – P R O M E T

M_1:5000

Na javnih površinah soseske so predvideni novi posegi: uredijo se promet, nove tlakovane površine, t. i. družbena pot, dodajo se nove rekreacijske površine in površine za vrtnarjenje. Prometna strategija soseske temelji na sistemu mrtvih ulic ter coni omejitve hitrosti na 30 km/ Tripleks. Z dvignjenimi prehodi za pešce, ki omogočajo lažje in bolj pregledno prehajanje čez cestišče, ter z dodatnimi conami umirjenega prometa namerno upočasnimo promet in damo prednost trajnostnemu načinu gibanja. Z dodatnimi fizičnimi ovirami, na primer z otoki in zalivi bi lahko promet še dodatno upočasnili. Z dodajanjem pločnika vzdolž stanovanjskih blokov bi zagotovili varnost pešcem in lastnikom avtomobilov, ki tako lahko varno dostopajo do svojega parkirnega prostora. Kolesarska steza je del cestišča umirjenega prometa.

PARKIRANJE Tudi ta soseska se zaradi naglega povečanja količine vozil na prebivalca srečuje s pomanjkanjem parkirnih mest. Poleg tega je obstoječi pravilnik tog in predvideva dve parkirni mesti na stanovanje s površino nad 70 m2 ter dodatnih 10 % za obiskovalce. Podatki iz analiz kažejo, da je trenutno stanje 1,25 parkirnega mesta na stanovanje in parkirnih mest v celotni soseski ne primanjkuje (4110 vseh parkirnih mest v celotni soseski). Analiza pa je pokazala da so le ta neprimerno razporejena. Premalo parkirnih mest je v centru soseske, garažne hiše tipa Tripleks pa so v veliki večini neprimerne za sodobne avtomobile in postavljene na obrobje soseske, kjer ni težav s parkiranjem. S povečanjem obstoječe podzemne garažne hiše v središču soseske (pod novim stanovanjskim objektom in knjižnico) ter postavitvijo avtomatov za omejen čas parkiranja bi rešili problem in zmanjšali število t. i. divjih parkirišč. Strategija parkiranja bi morala obsegati rešitve za celotno sosesko in širše območje. Predvideno P+R parkirišče na drugi strani Celovške ceste bi lahko uredilo problem parkiranja prebivalcev soseske v dopoldanskih urah, v času katerih bi dnevni migranti parkirali predvsem na tem parkirišču. AVTO Število osebnih avtomobilov bi lahko zmanjšali z uvedbo sistema souporabe vozil (ang. car-sharing), v katerega bi bili vključeni prebivalci soseske. Statistično gledano namreč več kot dve tretjini časa avtomobili niso v uporabi ter le zasedajo parkirni prostor. V soseski bi lahko zagotovili tri

0 25

100

250m

ali štiri točke za parkiranje avtomobilov v souporabi. Drugo možnost, ki se že uveljavlja po svetu, predstavljajo spletne platforme (npr. Drivy), ki posameznikom omogočajo izposojo lastniških avtomobilov. Za razvoj možnosti za trajnostno mobilnost v soseski bi lahko postavili tudi polnilna mesta za električne avtomobile. KOLO Kolo kot izjemno trajnostno vozilo ima v Ljubljani prednost pred ostalimi prevoznimi sredstvi, saj zasede malo prostora, mesto pa tudi pospešeno ureja kolesarske steze. Zaradi kratkih razdalj in ravnega terena so različni predeli mesta razmeroma lahko dostopni s kolesom. Za pospešitev uporabe kolesa je predvidena ureditev varnih kolesarnic v okolici stavb in dodatnih kolesarnic v kleteh blokov za prebivalce. Poleg tega je predvidena postavitev nadstrešnic za kolesa obiskovalcev. V območju bi bila primerna tudi postavitev več postaj Bicikelj sistema. Nova pomembna infrastruktura za kolesarje je tudi vzpostavitev (samo)popravljalnice koles v paviljonu Sosedskega središča. AVTOBUS Postajališča mestnega potniškega prometa so dobro razporejena na obrobju soseske, kar omogoča dobro povezavo do drugih delov Ljubljane. Ob Celovški cesti so tudi postaje, na katerih se ustavljajo primestni in medkrajevni avtobusi.

O B S T O J E Č E S TA N J E I N N O V I P O S E G I – J AV N E P O V R Š I N E

PARK MED BLOKI SOSEDSTVA

PARK MED BLOKI SOSEDTVA PARK MED BLOKI SOSEDTVA

PARK PRED ŠOLO

SOSEDSKO SREDIŠČE REKREACIJSKE POVRŠINE PARK MED BLOKI SOSEDSTVA PARK MED BLOKI SOSEDSTVA

PARK MED BLOKI SOSEDSTVA

M_1:5000

0 25

100

250m

DRUŽBENA OS Sosesko v smeri severovzhoda proti jugozahodu (od Celovške proti Vodnikovi cesti) povezuje oživljena t. i. družbena os, ob kateri se nizajo novi oz. preurejeni urbani prostori. Os deluje kot generator soseske in nanjo se navezujejo tematski trgi. Na Trgu komandanta Staneta v centru soseske je predviden paviljon Sosedskega središča in ob njem bi uredili ploščad za razne dogodke: prireditve na prostem, tržnico, garažno razprodajo, izmenjevalnico, letni kino itd. Trg v osrčju soseske med Centrom Sonček in telovadnico OŠ Valentina Vodnika bi bil namenjen umirjenim aktivnostim, kot so Knjižnica pod krošnjami, postavitev Knjigobežnic ter aktivnosti otroških in mladinskih organizacij (kulturna, umetniška, družbenopolitična društva, taborniško društvo), ki delujejo v soseski ali so tesno povezana z njo. Nov trg ob Adamičevi ulici bo zaradi bližine novih rekreacijskih površin na obstoječem travniku in lokacije med obema šolskima objektoma namenjen deskarskemu in kolo parku. Ob t. i. družbeni osi se nahaja tudi telovadnica osnovne šole, namenjena izključno šolskim in zunanjim športnim aktivnostim. V preostalem času bi bila lahko namenjena športnim aktivnostim društev in posameznikov. T. i. Družbena os postane ob posebnih priložnostih, kot so na primer prazniki in dnevi kulture, tudi glavna promenada dogajanja v soseski.

REKREACIJSKA POT Z namenom kontinuirane povezave celotne soseske je urejena nova krožna rekreacijsko pot, ki poteka skozi parke med stanovanjskim tkivom. Njena ideja je povezovanje sosedstev. Namenjena je hoji, teku, rolanju, rolkanju, vožnji s skiroji itd. Prebivalci tako med gibanjem spoznavajo celotno sosesko in srečujejo ostale prebivalce. Pot se po izbiri materiala in barve loči od ostalih, saj je za razliko od ostalih poti tlakovana s pigmentiranim asfaltom. URBANO VRTNARJENJE Urbano vrtnarjenje umestim v obliki strnjenih otokov na robove soseske, kjer so na voljo večje površine. Poleg tega se tam bolje umeščajo v okolje (v okolici so bloki nižjih tipologij in družinske hiše). Zaradi nesorazmerja med povpraševanjem in potencialno površino predlagam triletno kolobarjenje obdelovalcev. Glavno besedo pri ureditvi skupnih vr tičkov je smiselno prepustiti stanovanjskim skupnostim.

URBANA PRENOVA SOSEDSTVA

T R E N U T N O S TA N J E – P R O B L E M I V S O S E D S T V U

Objekt Knjižnice Šiške s stanovanji in garažno hišo Trg komandanta Staneta

Center Sonček Trgovina Mercator Trg komandanta Staneta - parkirišče

Rašiška ulica

Ulica Ane Ziherlove

Park med bloki z igrišči ter razgibano zunanjo ureditvijo

Vrtec Hansa Christiana Andersena

Lubejeva ulica

H11: Shema trenutnega stanja v soseski

S100: Pogled na park med Rašiško ulico in Ulico Ane Ziherlove

Ožje območje obravnave, ki ga imenujem sosedstvo, zajema formacijo dveh nizov višjih stanovanjskih blokov ob Ulici Ane Ziherlove in Rašiško ulico ter parkovno ureditev med njima. Prenova sosedstva kot dela soseske potencialno predstavlja model za revitalizacijo celotne in hkrati koncept revitalizacije podobnih sosesk. Obravnavano območje se od izgradnje do danes skoraj ni spreminjalo. Izvedenih je bilo malo prenov, predvsem na področju obnove fasad in še to le na določenih enotah. Mnogo blokov se z urbanističnega vidika srečuje s ponesrečenim zapiranjem prehodov v pritličjih, neurejene lastniške razmere v parku pa so privedle k pomanjkljivemu vzdrževanju in negi parka. Poti čez parke in javne asfaltirane površine se slabo obnavljajo in so neprijetne ali celo nevarne. Mnogi stanovalci so si predelali stanovanja in stavbno pohištvo po lastnih zamislih. Prav tako so različno predelali balkone in lože v notranje stanovanjske površine, a brez tehnično pravilnih rešitev. Nenazadnje so prebivalci vsakega bloka neodvisno od drugih organizirali kolesarnico in ekološke otoke, ki so umeščeni tako da zmanjšajo preglednost na prometnih površinah in so slabo vzdrževani.

LASTNIŠTVO STANOVANJ Pri obravnavani situaciji se moramo zavedati, da so stanovanja lastniška in da je lastniška struktura zelo razdrobljena. Nekateri lastniki živijo v stanovanjih, drugi stanovanja oddajajo podnajemnikom (najpogosteje študentom ter mladim družinam). Veliko lastnikov je stanovanja pridobilo leta 1992 s stanovanjskim zakonom, kar pa ne pomeni, da so stanovanja zmožni in pripravljeni vzdrževati. To je velika ovira pri načrtovanju celostnih posegov.

SODOBNO BIVANJE Sodobni bivanjski vzorci in demografske spremembe so okoliščine, ki zahtevajo drugačen način življenja in drugačne potrebe stanovalcev kot ob izgradnji. S tem so mišljene obstoječe tlorisne zasnove stanovanj in pomanjkanje skupnostnih prostorov ter storitvenih dejavnosti.

PRAKSA DANES Praksa prenove stanovanjskega fonda v Sloveniji najpogosteje poteka kot t. i. energetska sanacija (dodajanje toplotne izolacije, nove fasade ter menjava oken in vrat). Zaradi starosti stavb so pogoste tudi tehnične izboljšave (nove energetske in vodovodne napeljave, dvigala), pri čemer je mnogokrat spregledana konstrukcijska prenova za doseganje potresne varnosti.

U R E D I T V E PA R K A M E D B L O K I

H12: Shema novega stanja parka v soseski

UREDITEV PARKA MED BLOKI Glavno vodilo prenove parka v obravnavanem sosedstvu predstavlja umestitev novih stavb, zunanjih kolesarnic in ekoloških otokov ter paviljona Sosedskega središča. Predlog prenove zajema tudi programsko in zunanjo ureditev dotrajane urbane opreme in krajinskih elementov parka. Park med obema nizoma blokov predstavlja osrednjo zeleno površino, kjer se družijo vse starostne skupine stanovalcev. Je neke vrste poljavni park, skupna »zelena dnevna soba«. Predlog preureditve parka izhaja iz že obstoječe razgibane strukture topografske ureditve (hrib in umetna vrtača). Predlagam razmestitev različnih vrst dejavnostih po t. i. otokih, ki so v grobem namenjeni ljudem različnih starostnih skupin: mirnejše površine s klopmi in visečimi mrežami za sprostitev, živahnejše z igrami za starejše občane (balinanje, šah, oprema za razgibavanje). Po parku so razpršeni mešani otoki za piknik ter druženje

ljudi različnih generacij. Hrupnejše dejavnosti kot sta otroško igrišče in igrišče za igre z žogo so umeščene v že obstoječo poglobitev in na grič. Na tem mestu se dejavnosti lahko menjajo glede na letni čas (sankanje, spuščanje po toboganu). Otoki za igro otrok so peščeni (blažitev morebitnih padcev), imajo igrala iz naravnih materialov (les, vrvi) in so hkrati prosti peskovniki. Otoke ločujejo utrjene peščene poti, ki so od travnatih površin ločene z lesenimi čoki različnih velikosti, od tlakovanih pa z betonskimi robniki. Za razliko od obstoječih pravokotnih poti so njihovi robovi zaobljeni, kar razširja križišča in ustvarja večja polja za srečevanje ljudi. Povezave do parka med nizoma blokov so urejene z obstoječimi prehodi v pritličjih. V nekaterih blokih so se stanovalci odločili za zaprtje (zasteklitev) prehodov, kar je v nasprotju z originalno urbanistično-arhitekturno zasnovo in povzroča problem prehodnosti in daljšanje poti za vse, ki se gibajo v soseski. Zato predlagam vzpostavitev originalnega stanja in umestitev enostavnih fizičnih ovir za

motorni promet. Sosedstva blokov v celotni soseski so med seboj povezana s krožno rekreacijsko potjo. Ta pot se po izbiri materiala in barvi loči od ostalih, saj je tlakovana s pigmentiranim asfaltom. Ploščadi, trgi in površine za igre z žogo so ravno tako tlakovani s pigmentiranim asfaltom. V bogato ozelenjenem parku se nahajajo različne drevesne vrste: smreka, breza, lipa, bor, platana, hrast. Zasajene so v drevoredih ob obodnih cestah in parkiriščih. V parku so drevesa večinoma zasajena gručasto, da nudijo senco nad različnimi aktivnostmi. Zasaditev v parku potrebuje osvežitev in prenovo, saj je mnogo dreves v zadnjih letih slabo vzdrževanih in poškodovanih. Skladno s priporočili Mestne občine Ljubljana (MOL) bo urbana oprema izbrana iz kataloga Urbana oprema Ljubljane.

REFERENČNI PRIMERI PRENOVE PARKA

S101: Primer koša z več obroči

S102: Primer kolesarskega parka

S103: Primer velikih igral

S104: Primer toboganov na terenu

S105: Primer ureditve območji za odrasle

S106: Pogled na ureditev otroškega igrišča

S107: Primer lesenih igral

S108: Primer igral narejenih iz naravnih materialov

S109: Primer ureditve trga z vrtom lokala

S110: Primer ureditve nekošenega travnika

U R E D I T E V PA R K A O B U L I C I A N E Z I H E R L O V E I N R A Š I Š K I U L I C I T E R PA R K I R A N J E

REFERENČNI PRIMERI PRENOVE PROMETA

S111: Primer zelenega parkiranja

H13: Shema novega stanja parkiranja v soseski S112: Primer parkiranja z vmesnimi posajenimi drevesi

UREDITEV PARKA OB ULICI ANE ZIHERLOVE IN RAŠIŠKA TER PARKIRANJE Pas v uličnem koridorju se uredi skupaj z ureditvijo in zasaditvijo parka. Predvidi se nadomestitev dotrajanih dreves in nove zasaditve, kar popestri monotonost že obstoječega drevoreda. Ob ulici se preuredi že obstoječa parkirna mesta: mednje se umesti večje zelene žepe in parkirna mesta za gibalno ovirane. Ekološki otoki so umeščeni med pasove parkirnih mest, ravno tako zunanje kolesarnice za stanovalce. Ob vstopu v bloke se predvidijo parkirišča za kolesa obiskovalcev. Vzdolž niza blokov se ob parkirnem pasu predvidi pločnik, ki je namenjen pešcem za varno hojo in enostaven dostop do vhodov. Kolesarska steza se predvidi na robu vozišča umirjenega prometa. Uredijo se tudi dodatni nivojsko dvignjeni prehodi za pešce, ki umirjajo promet pred vhodi v bloke.

S114: Primere parkiranja z vmesnimi zelenimi žepi

S115: Primere parkiranja koles v dveh etažah

S113: Primere parkiranja z vmesnimi zelenimi žepi

S116: Primer izgleda samopopravljalnice koles

PREDLAGANE REŠITVE - UREDITEV PROBLEMOV V SOSEDSTVU

Ureditev rekreacijske asfaltne poti skozi sosesko

Ureditev predprostora pred Centrom Sonček Nov “trg”, spodaj možnost za širitev garažne hiše

Sosedsko središče Ekološki otok

Terasa pred novim skupnostnim prostorom niza blokov ob Rašiški Zunanja kolesarnica za stanovalce

Ureditev parka med bloki

Ekološki otok Nadgradnja blokov s stanovanji (lesena gradnja) P + Z

Ekološki otok

Zunanja kolesarnica za stanovalce Ureditev dodatnih parkirnih površin

Obnova fasade

Ekološki otok

Ureditev nadstrešnic za kolesa pred vhodi blokov

Zunanja kolesarnica za stanovalce

H14: Shema novega stanja v soseski

37 PM

Podgornikova ulica

19 PM

27 PM

15 PM 17

18 27 PM

15 PM 11,35

6,85

Rašiška ulica

- 0,10 m

PROSTOR ZA INTERVENCIJSKO VOZILO

13 18

± 0,00 m

13 13

08 01

STANOVANJSK BLOK V NIZU Rašiška ulica 5

04 S3

01 + 0,20 m

S4 03

01 + 0,20 m

S4 03

STANOVANJSK BLOK V NIZU Rašiška ulica 3 VRTEC HANSA CHRISTIANA ANDERSENA GLAVNA ENOTA Rašiška ulica 7

08 08

08 05 05

11 09 11

08 ± 0,00 m

09 + 2,50 m 11 11 06

12 + 4,70 m

- 4,50 m

+ 2,50 m

,44

05 08

STANOVANJSK BLOK V NIZU Ulica Ane Ziherlove 6

08 13

STANOVANJSK BLO Ulica Ane Ziherlove 4

01 + 0,20 m

STANOVANJSKI BLOK Ulica Ane Zihrlove 10

13,36

+ 0,20 m S5

STANOVANJSK BLOK V NIZU Ulica Ane Ziherlove 8

08 08 19 21 PM

22,08

± 0,00 m 15,12

14 PM 13 36,88

36,88

PROSTOR ZA INTERVENCIJSKO VOZILO

19 PM 18 11,35

11,35

6,85

2,90

11,35

jev a

15,0

Gro šl

24 PM

ulic a

košen travnik

CENTER SONČEK TKS 5

OBRAVNAVANO OBMOČJE Z ZUNANJO UREDITVIJO

6,85

0,20 m

0 2

M_1:500

25m

PROSTOR ZA INTERVENCIJSKO VOZILO

08 STANOVANJSK BLOK V NIZU Rašiška ulica 1

SEZNAM PROSTOROV

11,35

S4 03

01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13

01 + 0,20 m

TRGOVSKI PAVILJON trgovina Mercator

02 08

03 13

14 15 17 18 19

± 0,00 m 13

liti asfalt betonske plošče betonske plošče betonske plošče betonske plošče betonske plošče

STANOVANJSKA STOLPNICA TKS 6

teraco guma les liti asfalt pesek liti asfalt les trava pesek/mivka pesek/mivka trava trava

PREHODI POD BLOKI SKUPNI PROSTOR SKUPNOSTNA TERASA KROŽNA POT PEŠ POTI IGRIŠČA ZA IGRE Z ŽOGO OZELENJENE TRIBUNE TRAVNATE POVRŠINE IGRIŠČE/PEŠČENI OTOK OTOKI Z MIRNIMI DEJAVNOSTMI PIKNIK PROSTOR IGRIŠČE NA HRIBU PLOČNIK, KOLESARSKA STEZA, CESTA TRG GLAVNA “DRUŽBENA” ULICA ZUNANJA KOLESARNICA EKOLOŠKI OTOK NADSTREŠNICA ZA KOLESA

STANOVANJSKI HIBRID Z JAVNIM PROGRAMOM IN MESTNO KNJIŽNICO TKS 10-15

Trg komandanta Staneta

+ 1,20 m

+ 1,30 m 32

14 ± 0,00 m

09 09 10

± 0,00 m

05 5

,8 33

OK V NIZU 4

STANOVANJSK BLOK V NIZU Ulica Ane Ziherlove 2

4 9,

02 S1

13 08

+ 0,20 m

ST O PR

11,35

2,87

R O

EN RV TE

+ 0,20 m

IJ C

08 10 PM

ZI VO

11,35

STANOVANJSKA STOLPNICA Celovška cesta 158

- 0,10 m ± 0,00 m

- 0,10 m

Ulica Ane Ziherlove

36,88

18,92

37,05

lic

PROSTOR ZA INTERVENCIJSKO VOZILO

An e

v lo

rh Zi

19 PM

6,85

11,35

47 PM

34 PM

08 ,28

STANOVANJSKA LAMELA Celovška cesta 181

STANOVANJSKA STAVBA Grošljeva ulica 8

v če

i ot vpI Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I avtor: Manca Starman I mentor: doc. mag. Anja Planišček I leto vpisa: 2008/2009 I leto izdelave: 2016 a Idejni načrt urbane prenove Šišenske Soseske 6 v Ljubljani in prenove stavbnega niza blokov med ulico Ane Ziherlove in Rašiško ulico I Magistrsko delo V

P O G L E D N A PA R K M E D B L O K I

S117: Pogled na prenovljen park med bloki

N O V E D E J AV N O S T I V PAV I L J O N U I N S TA N O VA N J S K I H B L O K I H

P O G L E D N A PAV I L J O N S O S E D S K E G A S R E D I Š Č A

S118: Pogled na samopopravljalnico koles v Sosedskem središču

V javnem prostoru sosedstva predvidim paviljone treh velikostnih razredov. Najmanjša enota je ekološki otok za smetnjake, srednja je zunanja pokrita kolesarnica in največja je paviljon Sosedskega središča. Vsi so modularno zasnovani po enotnih oblikovnih in konstrukcijskih načelih. Sosedsko središče

Ekološki otok

Zunanja kolesarnica

SKUPNI PROSTORI V BLOKIH V pritličju vsakega niza stanovanjskih blokov se eno stanovanje nameni za skupnostni prostor stanovalcev. Sprememba namembnosti predvideva selitev stanovalcev v eno novih stanovanj na strehi. T. i. skupna dnevna soba ima tudi zunanjo teraso, ki se vizualno razširja v park. Ponuja možnost vsakodnevne uporabe za različne dejavnosti in druženja (sestanki skupnosti stanovalcev, notranje igrišče otrok). SOSEDSKO SREDIŠČE Novo sosedsko središče je namenjeno vsem prebivalcem soseske in je oblikovano kot preprost lesen paviljon na ploščadi pred knjižnico, na novem trgu v središču soseske. Paviljon združuje dnevni center za starejše, prostore za občasno varstvo otrok, prostor za skupno delo (coworking space) ter samopopravljalnico koles.

Stebrna lesena konstrukcija največjega paviljona, paviljona Sosedskega središča je narejena v enakem rastru kot druge kolesarnice in ekološki otoki. Paviljon je postavljen na betonsko temeljno ploščo. Servisni prostori pravokotnih oblik so iz križno lepljenih masivnih lesenih plošč in zavetrujejo stavbo. Fasadni ovoj stavbe je steklen (steklene površine brez parapeta) dopolnjujejo ga leseni fasadni elementi. Streha iz trapezne pločevine je ravna z rahlim nagibom za odtekanje padavinskih vod. EKOLOŠKI OTOKI IN KOLESARNICE Oba manjša tipa paviljonov sta zasnovana po enakih načelih kot skupnostni paviljon, le da sta manjših dimenzij. Zgrajena sta na temeljni betonski plošči. Stebrna lesena konstrukcija je zavetrovana z jeklenimi vrvmi, ostrešje je leseno. Streha je iz trapezne pločevine z rahlo nagnjeno ravno streho. Fasado sestavljajo paneli ekspandirane pločevine, ki so dovolj močni, da varujejo vsebino pred poškodbami tretjih oseb in dajejo možnost ozelenitve fasade z vzpenjalkami.

H15: Shema novega programa soseske

TRGOVSKI PAVILJON trgovina Mercator

STANOVANJSKA STOLPNICA TKS 6

SITUACIJA SOSEDSKEGA SREDIŠČA M_1:200

10m

SAMOPOPRAVLJALNICA KOLES

TRG PRED SOSEDSKIM SREDIŠČEM

32,11

33,85

±0,00 m ±0,00 m

PAVILJON SOSEDSKEGA SREDIŠČA

SEZNAM PROSTOROV 05 10 13 14 15 18

PEŠ POTI OTOKI Z MIRNIMI DEJAVNOSTMI PLOČNIK, KOLESARSKA STEZA, CESTA TRG GLAVNA ULICA 13 EKOLOŠKI OTOK

pesek pesek/mivka liti asfalt betonske plošče betonske plošče betonske plošče

- 0,10 m

MOŽEN IZHOD IZ GARAŽNE HIŠE

14,11 16,85

Ulica Ane Ziherlove

STANOVANJSKA STOLPNICA Celovška cesta 158

18 EKOLOŠKI OTOK

S H E M A K O N S T R U K C I J E PAV I L J O N A S O S E D S K E G A S R E D I Š Č A

STREŠNA KRITINA pločevinasta strešna kritina

H16: Shema paviljona soseske

STREŠNA KONSTRUKCIJA leseni nosilci d = 15 cm x 20 cm STEBRI leseni stebri d = 15 cm x 15 cm

STENE križno lepljene lesene plošče d = 14 cm

TEMELJNA PLOŠČA armirano betonska temeljna plošča d = 20 cm

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

PREREZA SOSEDSKEGA SREDIŠČA M_1:200

10m

PREREZ A-A

PREREZ B-B

SOSEDSKO SREDIŠČE 33,85 9,15

4,65

0,15

4,35

0,15

10,43

4,35

0,15

4,35

0,15 D

4,88

8,85 4,35

0,15

4,35

4,65 4,35

0,15

4,35

0,15

2,08

1,00

9,15

9,00

1,92

0,15

4,50

A 3

±0,00 m

S3 4,50

4,35

4,88

6,15

0,15

16,85

14,11

4,50

0,15

4,35

16,85

9,15

7,88

4,35

1,07 0,38

4,50 2,40

4,50 3,47

3,13

4,50

0,15

1,07

4,50 8,85

4,50 4,65

4,50

1,07

9,15

32,11 33,85

TLORIS

SEZNAM PROSTOROV 01 02 03 04 05 06 S1 S2 S3 S4 S5

AVLA SKUPNO DELO DNEVNO VARSTVO KONFERENČNA SOBA PROSTOR ZA POČITEK VHOD KUHINJA GARDEROBA SANITARIJE VHOD V GARAŽNO HIŠO SAMOPOPRAVLJALNICA KOLES

23,7m2 23,7m2 23,7m2 23,7m2 23,7m2 23,7m2 23,7m2 23,7m2 23,7m2 23,7m2 23,7m2

SKUPAJ

23,7m2

teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco

M_1:200

10m

JUŽNA FASADA

SEVERNA FASADA

ZAHODNA FASADA

VZHODNA FASADA

S H E M A K O N S T R U K C I J E PAV I L J O N A K O L E S A R N I C E I N E K O L O Š K E G A O T O K A

H16: Shema paviljona kolesarnice

H17: Shema paviljona ekološkega otoka

STREŠNA KRITINA pločevinasta strešna kritina

STREŠNA KONSTRUKCIJA leseni nosilci d = 15 cm x 20 cm

STEBRI leseni stebri d = 15 cm x 15 cm

KRIŽNO ZAVETROVANJE jeklenice

TEMELJNA PLOŠČA armirano betonska temeljna plošča d = 20 cm

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

KOLESARNICA IN EKOLOŠKI OTOK 0

4,50

0,15

4,35

0,15

TLORIS

FASADA BREZ VHODOV

FASAD Z VHODI

4,50 4,35

4,35 9,43

11,35

11,35 0,15

4,50 0,15

4,93

1,07 0,15

1,07

6,00

4,50

4,35

±0,00 m

0,15

6,00

4,50

±0,00 m

11,35

0,15

4,50

1,90

0,15

1,07 3

4,35

10m

4,35

1,54

1,90

1,54

0,15

1,07

M_1:200

1,07 0,15

4,50 4,35 6,85

1,07 0,15

TLORIS

KRATKA FASADA

DOLGA FASADA

PREREZ A-A

PREREZ B-B

PRENOVA IN NADZIDAVA NIZA BLOKOV

PROSTORSKA IN PROGRAMSKA ZASNOVA BLOKOV

Prenova blokov obsega: • nadzidavo z novimi stanovanji (ekonomski vidik, ki omogoči finančno ugodnejšo prenovo blokov in parka) • predloge preureditve tlorisnih zasnov obstoječih stanovanj (prilagoditev sodobnim bivanjskim vzorcem ter spremembam strukture članstva gospodinjstev) • obnovo fasade (energetski vidik in z njim prilagoditev sodobnim standardom) • preureditev kletnih prostorov, ureditev skupnostnega prostora v pritličju, prostorov komunikacij, prehodov pod bloki (družbeni vidik, ki spodbudi nastanek bolj povezane stanovanjske skupnosti) • tehnične izboljšave. Terasa pred novim skupnostnim prostorom niza blokov ob Rašiški Obstoječa stanovanja

Nadzidava z novimi stanovanji

Komunikacije in poti uporabnikov Balkoni in lože

Klet

H17: Shema prenove in nadzidave niza blokov

KLET V kleti se ohranja tehnične prostore in shrambe stanovanj. Vzpostavita se skupna pralnica in sušilnica, kar pomeni sprostitev prostora v stanovanjih, večjo ekonomičnost gospodinjstev in zmanjšanje vlage v bivalnih prostorih. Razširi in prenovi se tudi obstoječa kolesarnica s samostojnim izhodom, ki v skladu z vizijo trajnostne mobilnosti zagotavlja zadostno število parkirnih mest za kolesa. Ob pomožnem izhodu se v pritličju uredi shramba za opremo in orodja, namenjena urejanju okolice.

STANOVANJA S o dob ni biva nj sk i v zo rci in dr u g ač ne str uk tu re gospodinjstev zahtevajo prilagoditev obstoječih tlorisnih zasnov stanovanj. Obravnavani tlorisi so zaradi načina izgradnje – sistema gradnje s tunelskimi opaži – do določene mere prilagodljivi. V večini stanovanj jih je z odstranitvijo nenosilnih sten mogoče preurediti, torej se lahko ustvarijo večji enotni dnevno bivalni prostori ali pa se uredi drugačna funkcionalna razporeditev. Po potrebi se lahko na primer dnevno sobo spremeni v dodatno spalnico ter jedilnico v dnevno sobo in jedilnico skupaj. Pri manjših gospodinjstvih obstaja možnost preureditve otroške sobe v prostor za delo na domu. Za transformacijo stanovanj je bistvenega pomena ohranjanje težnje k čim višji kakovosti bivanja in naravni osvetlitvi.

NOVA NADZIDAVA STANOVANJ Na strehi blokov dodamo eno do dve etaži stanovanjskih enot v leseni montažni izvedbi. Stanovanja so različno velika in namenjena različnim tipom gospodinjstev (na posamezni blok postavimo npr. tri dvoetažne enote za večja gospodinjstva in dve manjši pritlični enoti). Stanovanjske enote delujejo kot atrijske hiše na strehi s sprednjim (poljavnim) in zadnjim (zasebnim) vrtom. Strešne terase dvoetažnih stanovanj se zlijejo z okolico saj do tu segajo krošnje obstoječih dreves, kar nam daje občutek bivanja v parku. Stanovanja so lahko lastniška in najemna; oddaja jih lahko stanovanjska skupnost bloka, najemnina pa predstavlja delež sredstev za vzdrževanje ali odplačilo kredita za prenovo). Struktura je odvisna od ekonomskega izračuna investicije prenove in želja stanovalcev.

BALKONI IN LOŽE Bistveni del prenove sosedstva je preureditev parka, ki ponuja obsežne zunanje površine in v veliki meri kakovostno dopolnjuje bivanje v zapr tih prostorih oz. stanovanjih. Zato pri zasnovi balkonskih površin predlagam zadržanost oz. prilagajanje velikosti balkonov in lož v okviru obstoječega volumna bloka. Balkon oziroma ložo je mogoče povečati na račun zmanjšanja volumna stanovanja (navznoter) ali pa jo popolnoma odstraniti (zastekliti) in tako povečati dnevno bivalni prostor. Z vidika energetske sanacije je to zaradi odprave toplotnih mostov boljše. V primeru namestitve zgibne oz. drsne zasteklitve lož je v poletnih mesecih omogočeno popolno odpiranje.

STREŠNA KONSTRUKCIJA križnolepljene lesene plošče d = 14 cm

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

NADGRADNJA 2. NADSTROPJE križnolepljene lesene plošče - stene d = 10 cm

Obstoječi bloki so bili zgrajeni v tunelskem načinu gradnje z armiranim betonom. Konstrukcija je v dobrem stanju in dovolj trdna za nadzidavo. Nove stanovanjske enote imajo leseno konstrukcijo iz križno lepljenih sten in plošč, ki so lažje in bolj požarno odporne od betonske ali jeklene. Križno lepljeni elementi so tudi bolj potresno odporni kot okvirna lesena konstrukcija, saj imajo križno lepljene plošče večjo ravninsko trdnost in togost.

MEDETAŽNA PLOŠČA križnolepljene lesene plošče d = 12 cm

NADGRADNJA 1. NADSTROPJE križnolepljene lesene plošče - stene d = 10 cm

Na obstoječi strehi se odstrani celotno toplotno izolacijo in preveri kakovost naklonskega betona. Na mestih konstrukcijskih sten se izdela armiranobetonske nosilce, ki služijo za izravnavo in ležišče lesenih križno lepljenih talnih plošč novih enot. Križno lepljene plošče prenašajo obtežbo v dveh pravokotnih smereh, kar omogoča njihovo uporabo tako za stenske kot stropne elemente. Primarna smer prenosa obtežbe ustreza orientaciji vlaken zunanjih plasti desk. Plošče z vsemi odprtinami in površinami za stikovanje se predpripravi v tovarni in nato z dvigalom dvigne na streho.

MEDETAŽNA PLOŠČA križnolepljene lesene plošče d = 12 cm

NOVI NOSILCI armirano betonski nosilci d = 20 cm x v = 20 cm nov objekt obstoječ objekt OBSTOJEČA STREŠNA AB PLOŠČA armirano betonska plošča d = 20 cm

TIPIČNO NADSTROPJE armirano betonske stene tunelska gradnja d = 20 cm

PRITLIČJE armirano betonske stene tunelska gradnja d = 20 cm

KLET armirano betonske stene tunelska gradnja d = 20 cm

TEMELJI armirano betonski pasovni temelji

H18: Shema stavbe pred in po prenovi. KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

P O T I U P O R A B N I K O V DOSTOPNOST

I N

BIVALNO UGODJE

Komunikacijske poti so v stanovanjskem nizu enake za lastnike, najemnike in obiskovalce. Vsak stanovanjski blok ima stopnišče, ki je osvetljeno z naravno svetlobo. Do vseh nadstropij, kjer so vhodi v stanovanja, lahko dostopamo z dvema osebnima dvigaloma. Dvigalnega jaška ni treba nadzidati; potrebna je posodobitev dvigalnih kabin, strojnice dvigal in sistem dvigalnega jaška, ki je zastarel. Zamenja se vrata dvigal v vseh nadstropjih in uredi čim nižje pragove (za gibalno ovirane, starejše in osebe z otroškimi vozički). Možnih je več različic rekonstrukcije dvigal, ki različno posegajo v obstoječo konstrukcijo. Nekatere rešitve zadostijo zahtevam pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, druge pa so optimalne, glede na obstoječo konstrukcijo in načine uporabe.

Nizi stanovanjskih blokov se priključujejo na infrastrukturo, ki je načrtovana za oskrbo celotne soseske. Bloki se priključujejo na kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje ter daljinsko ogrevanje. V kleti so urejeni razvodi, ki gredo po že obstoječih vertikalnih inštalacijskih jaških v nadstropja do sta nova njsk ih e not. Blok i nimajo ce ntr a lne ga mehanskega prezračevanja, imajo pa vertikalne kanale za odvod zraka iz sanitarnih prostorov. Zaradi tega lahko uporabniki vgradijo lokalne prezračevalne naprave, ki vračajo energijo nazaj v prostor. V vsa stanovanja je mogoče vgraditi tudi merilnike vlage, ki uporabnikom kažejo, kdaj je treba prostor naravno prezračiti. Ogrevanje je v že obstoječih enotah zagotovljeno s sistemom radiatorskega ogrevanja. Nove enote se prav tako priključujejo na obstoječo infrastrukturo. Ogrevajo se s sistemom talnega gretja.

V tipičnem nadstropju stanovanjskih blokov so dostopi do stanovanj urejeni po dveh notranjih hodnikih – krajšem in daljšem. Problem je nezadostna osvetlitev, česar pa brez večjih konstrukcijskih posegov, ki so mogoči le v nekaterih primerih (prebojev sten med stanovanji in hodniki), ni mogoče rešiti. Hodniki so zasedeni z omarami, kar se rešuje z umeščanjem dodatnih shrambnih prostorov v kleti. Do novih stanovanjskih enot na strehi je dostop urejen z zunanjo potjo, ki je hkrati skupna površina pred stanovanji. Tri od teh so dvoetažna in niso primerna za gibalno ovirane osebe.

Nove strešne stanovanjske enote ne poslabšujejo bivalnega ugodja sosednjih objektov in javnih površin, kar je zagotovljeno z dovolj velikimi odmiki od ostalega grajenega tkiva ter odmikom v notranjost obstoječega volumna. Ob stavbah so pod parkovnimi površinami predvideni zbiralniki deževnice, ki se uporablja kot siva voda za splakovanje v sanitarijah. Ti zadržijo vodo pred iztekom in tako preprečijo preobremenitev meteorne kanalizacije ob večjih nalivih.

0,90

1,05 1,00

1,15 2,10

1,10 1,10

2,10

H19: Shema trajnostne zasnove strešnih površin

Možne rešitve rekonstrukcije dvigala M_1:200

H20: Shema vertikalnih inštalacijskih jaškov

10m

C E L O S T N A E N E R G E T S K A I N VIZUALNA PRENOVA FASADNEGA OVOJA

ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI

Fasade se prenovi po vzoru originalnega stanja. Predvidena toplotna sanacija obsega pregled obstoječe izolacije (po potrebi se jo odstrani) in dodajanje novih toplotnoizolacijskih plošč iz kamene volne (12,0–15,0 cm, požarni razred A1). Pri tem se mora odstraniti del kombi plošč nad okenskimi odprtinami v območju požarnega pasu. Izolaciji se doda nov debeloslojni zaključni omet debeline 1,5 cm, po vzoru prvotnega ometa. Zaključni omet se izdela v originalni barvi po t. i. švedski barvni lestvici (dva odtenka sive barve). Zamenja se tudi elemente stavbnega pohištva, ki do sedaj niso bili zamenjani (leseni okenski okvirji z dvoslojno ali troslojno zasteklitvijo, ki je odvisna od izračuna toplotne prehodnosti ter senčilnih elementov). Ker so bila v preteklih letih brez celostnega načrta zamenjana že mnoga okna in dodani različni senčilni elementi, se za menjave v prihodnje izdela katalog materialov, barv ter možnosti senčil.

V sklopu zagotavljanja požarne varnosti v objektu je potrebno poskrbeti za požarno odpornost konstrukcije, preprečevanje prenosa požara na sosednje objekte ter zagotavljanje varnega umika uporabnikov stavbe na prosto. Pravilno dimenzionirane nosilne konstrukcije zagotavljajo predpisano časovno odpornost konstrukcije v primeru požara po smernici TSG-1-001, 2010 iz Pravilnika o požarni varnosti. Pravilnik o požarni varnosti za večstanovanjske stavbe in stanovanjske stavbe za posebne namene določa: »Vsako stanovanje je ločen požarni sektor z mejnimi elementi (stenami in stropi), ki imajo požarno odpornost najmanj EI1 30 ali EI2 30, odvisno od oblog na zaščitenem delu. Vrata v stanovanje so lahko tudi brez samozapirala, če se ne odpirajo neposredno v stopnišče«. (TSG-1-001, 2010, p.34) Va r n a h o r izo nt a ln a ko mu nika c ij a d o ve r tika lnih komunikacijskih jeder je zagotovljena z zaščitenim ne go r ljivim hodnikom v obstoje č e m obje k tu in z zunanjim hodnikom v nadzidavi. Stene med hodnikom in stanovanji ter stene med posameznimi stanovanji oz. požarnimi sektorji morajo biti požarno odporne v skladu s smernicami. Zagotavljanje varne ver tikalne komunikacije je po zaščitenem obstoječem armiranobetonskem stopniščnem jedru do pritličja in nato na prosto. V času evakuacije se dvigalo ne uporablja. Uporabniki se evakuirajo na javno površino, v park ob stavbi. Za gašenje požara so v vsakemnadstropju predvideni ročni gasilni aparati (na prah) in notranji zidni hidranti, nameščeni na primernih mestih. Dostop intervencijskih vozil je možen s Celovške ceste po ulici Ane Ziherlove po jugovzhodni strani in preko Trga komandanta Staneta do parka po peščeni utrjeni poti na severozahodno stran.

Nove enote na strehi imajo prezračevano leseno fasado in njihove okenske odprtine so večje, kar omogoča tudi pasivno ogrevanje v zimskem času. Stavbno pohištvo sledi ideji prenove obstoječe stavbe. Na strehah novih enot je dovolj prostora za postavitev fotovoltaičnih panelov, ki bi lahko dogrevali toplo vodo ali delili višek energije drugim uporabnikom v naselju. Toplotna izolacija strehe se izdela iz kamene volne, ki se jo vgradi med obstoječo streho, AB nosilce in lesene plošče novih enot. Hidroizolacija strehe novih enot in obstoječega volumna se izvede s hidroizolacijsko membrano. Ker se površine strehe niso spremenile, se odvajanje padavinskih voda spelje v obstoječe vertikale. Na kletni steni blokov se odkoplje zemlja in preveri stanje hidroizolacije kleti. Klet se toplotno izolira s tanjšo toplotno izolacijo, uredi se tesnjenje prezračevalnih odprtin kleti.

Shema požarne varnosti za tipično etažo

S119: Izbor materialov

H21: Shema uporabe komunikacij v primeru požara Shema požarne varnosti za nadzidavo M_1:200

10m

S K L A D N O S T Z V E L J A V N I M I PROSTORSKIMI AKTI

Z a obravnavano območje je upoštevan Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10 z dne 8.10.2010). Obravnavana niza blokov spadata v vrsto V - visoka prostostoječa stavba (stolpi, bloki), območje namembnosti SScv - pretežno večstanovanjske površine. Vse te parametre na obravnavanem območju stavba spoštuje. Gradbene linije na območju niso definirane, zato gradnja z izjemo podzemnih garaž ni mogoča. Odlok dopušča novo gradnjo, ki bi nadomestila obstoječo, rekonstrukcijo stavbe, odstranitev in vzdrževanje objektov. V okoljskem prostorskem načrtu MOL je rekonstrukcija objekta definirana kot » spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture.« (OPN MOL, 2010, priloga A) V 13. členu tega dokumenta je izrecno določeno, da za rekonstrukcijo velja, da so »Ne glede na določbe 19. člena tega odloka [so] v EUP z namensko rabo SScv ali SSsv za tipa objektov V in VS dopustni naslednji posegi: rekonstrukcija.« (OPN MOL, 2010). Na podlagi teh uradnih predpisov je mogoče skleniti, da ta projekt ne presega zakonsko določenih meril, saj se volumen ne spremeni za več kot 10 %. Da bi bilo projekt mogoče izvesti, bi bilo potrebno dokončno pravno urediti lastništva zemljišča okoli bloka, s čimer bi rešili pravice uporabe in vzdrževanja javnega prostora ter pripadajočega stavbnega zemljišča. OPN za vrsto visokih stavb določa parametre: FI – faktor izrabe (največ) stolpi in bloki 1,2 FZ – faktor zazidanosti (največ %) stolpi in bloki / (določijo že ostali parametri) FZP – faktor zelenih površin (najmanj %)Ø (ni določen) FBP – faktor odprtih bivalnih površin (najmanj %) stolpi in bloki 30

H22: Shema volumnov nove nadzidave

POGLED NA BLOKE Z NADZIDAVO

S120: Pogled s ceste pred blokom

T L O R I S K L E T I S TA N O VA N J S K E G A B L O K A - P R E N O VA

13,40 12,90 5,25

5,25

10m B

6,15

0,20

520,05m2

6,10

BRUTO ETAŽNA POVRŠINA

beton beton beton beton beton beton beton beton beton beton

5,90

19,79m2 40,90m2 70,90m2 70,90m2 41,60m2 41,60m2 99,02m2 18,45m2 32,23m2 30,88m2

0,20

HODNIK OB DVIGALIH HODNIK SHRAMBE 1 SHRAMBE 2 SHRAMBE 3 SHRAMBE 4 KOLESARNICA SKUPNA PRALNICA in SUŠILNICA TEHNIČNI PROSTOR TEHNIČNI PROSTOR

0,20

5,88

SEZNAM PROSTOROV

6,15

6,10

0,20

01 02 03 04 05 06 07 08 09 10

37,05

12,20

2,60

2,80

M_1:200

3,00

1,10 1,10

6,10

3,10

6,10

3,20

0,20

6,10

3,00

0,20 3,00

2,90

0,20

3,05

2,85

6,10

0,20

5,90

9,15

11,35

T L O R I S P R I T L I Č J A S TA N O VA N J S K E G A B L O K A – O B S T O J E Č E

18,43 12,90 5,25

1,10 1,10

5,25

M_1:200 B

10m

37,05

6,10

- 0,10 m

12,20

10 PM

6,10

S4 5

3,00

6,10

5 4

2,90

S6 3

Ulica Ane Ziherlove

6,10

9,15

3,05

19 PM

± 0,00 m

3,10

3,20

6,10

± 0,00 m

+ 0,20 m

± 0,00 m

2,80

3,00

SEZNAM PROSTOROV 01 02 03 04 05 06 S1 S2 S3 S4 S5 S6 5%

HODNIK OB DVIGALIH STOPNIŠČE HODNIK DESNO HODNIK LEVO PREHOD POD BLOKOM DODATNI IZHOD IZ KLETI 3 - SOBNO STANOVANJE 3 - SOBNO STANOVANJE 2,5 - SOBNO STANOVANJE 2 - SOBNO STANOVANJE 3,5 - SOBNO STANOVANJE 3,5 - SOBNO STANOVANJE

5,10m2 18,67m2 6,00m2 18,27m2 40,13m2 10,22m2 65,95m2 65,95m2 29,12m2 28,74m2 71,78m2 71,78m2

BRUTO ETAŽNA POVRŠINA

536,83m2

teraco teraco teraco teraco teraco teraco

T L O R I S T I P I Č N E G A N A D S T R O P J A S TA N O VA N J S K E G A B L O K A – O B S T O J E Č E

18,43 12,90 0,90

0,25

4,98

1,10 1,10

5,02

0,23

0,92

3,30

10m B

5,10m2 18,67m2 6,00m2 24,14m2 65,95m2 65,95m2 63,02m2 46,51m2 71,78m2 71,78m2

BRUTO ETAŽNA POVRŠINA

520,05m2

teraco teraco teraco teraco

37,05

HODNIK OB DVIGALIH STOPNIŠČE HODNIK DESNO HODNIK LEVO 3 - SOBNO STANOVANJE 3 - SOBNO STANOVANJE 2,5 - SOBNO STANOVANJE 2 - SOBNO STANOVANJE 3,5 - SOBNO STANOVANJE 3,5 - SOBNO STANOVANJE

6,10

01 02 03 04 S1 S2 S3 S4 S5 S6

6,10

SEZNAM PROSTOROV

12,20

S2 03

2,80

3,00

M_1:200

02 7

3,20

A S4

04 4

6,10

3,00

3,10

6,10

S3 6

2,90

S6 3

6,10

9,15

3,05

B S1

S2 03

T L O R I S T I P I Č N E G A N A D S T R O P J A S TA N O VA N J S K E G A B L O K A – P R E N O VA

18,43 12,90 0,90

0,25

4,98

1,10 1,10

5,02

0,23

0,92

3,30

M_1:200 B

10m

SEZNAM PROSTOROV

6,10

S2 03

37,05

12,20

6,10

01 02 03 04 S1 S2 S3 S4 S5 S6

HODNIK OB DVIGALIH STOPNIŠČE HODNIK DESNO HODNIK LEVO 3 - SOBNO STANOVANJE 3 - SOBNO STANOVANJE 2,5 - SOBNO STANOVANJE 2 - SOBNO STANOVANJE 3,5 - SOBNO STANOVANJE 3,5 - SOBNO STANOVANJE

5,10m2 18,67m2 6,00m2 24,14m2 65,95m2 65,95m2 63,02m2 46,51m2 71,78m2 71,78m2

BRUTO ETAŽNA POVRŠINA

536,83m2

teraco teraco teraco teraco

2,80

3,00

3,20

A S4

6,10

3,00

3,10

6,10

S3 6

2,90

S6 3

6,10

9,15

3,05

S2 03

T L O R I S N A D Z I D AV E S TA N O VA N J S K E G A B L O K A - 1 . N A D S T R O P J E 11,70

8,20 1,95

M_1:200

3,50 2,05

1,55

1,36

10m B

2,40

2,50

2,14

3,60 2,66

3,16

3,50

3,51 8

2,80

01 05

02 7

3,55

3,17

37,05

385,11m2

3,36

BRUTO ETAŽNA POVRŠINA

teraco teraco teraco teraco teraco

36,88 3,50

19,23m2 20,85m2 48,68m2 15,57m2 56,09m2 66,61m2 66,61m2 72,80m2 72,80m2

2,65

STOPNIŠČE HODNIK OB DVIGALIH ODPRT HODNIK DESNO HODNIK LEVO SKUPNA SOBA 3,5 - SOBNO STANOVANJE 2 - SOBNO STANOVANJE 2 - SOBNO STANOVANJE 4 - SOBNO STANOVANJE 4 - SOBNO STANOVANJE

3,78

4,30

01 02 03 04 05 S1 S2 S3 S4 S5

3,10

SEZNAM PROSTOROV

3,05

3,55

S4 3

3,90

4,40

3,40 1

3,35

S2 03

T L O R I S N A D Z I D AV E S TA N O VA N J S K E G A B L O K A - 2 . N A D S T R O P J E 11,70 6,25 1,95

2,14

2,05

1,55

1,36

M_1:200 B

10m

SEZNAM PROSTOROV

3,10

6,10

2,40

S1 S4 S5

3,5 - SOBNO STANOVANJE 4 - SOBNO STANOVANJE 4 - SOBNO STANOVANJE

52,47m2 64,88m2 64,88m2

BRUTO ETAŽNA POVRŠINA

133,44m2

6,17

3,16

2,80

3,17

37,05

3,55

6,29

3,24

3,51

3,78

15,08

3,55

3,90

3,40

S2 03

T L O R I S I O B S T O J E Č I H S TA N O VA N J S K I H E N O T – P R E N O VA

3 - S O B N O S TA N O VA N J E 5,05

1,62

1,94

2,33

2,95

1,37

M_1:100

1,74 05 02

11,95

65,95 m2

01 03

0,84

SKUPAJ

keramika keramika keramika teraco ploščice parket parket parket

0,76

3,17m2 0,90m2 4,54m2 4,09m2 6,52m2 18,02m2 13,63m2 15,08m2

1,20

KOPALNICA WC KUHINJA BALKON VEŽA DNEVNI PROSTOR Z JEDILNICO SOBA 1 SOBA 2

2,30

01 02 03 04 05 06 07 08

1,80

SEZNAM PROSTOROV

0,14

1,75

2,90

1,65

obstoječe stanje

1,68

možna rušitev

1,35

4,70 6,15

SEZNAM PROSTOROV (STANOVANJE ZA PAR) 01 02 03 04 05 06 07

KOPALNICA WC KUHINJA BALKON VEŽA DNEVNI PROSTOR Z JEDILNICO SOBA 1

3,17m2 0,90m2 4,54m2 5,54m2 6,52m2 30,68m2 15,08m2

SKUPAJ

66,55 m2

keramika keramika keramika teraco ploščice parket parket

SEZNAM PROSTOROV (STANOVANJE ZA PAR - LOFT) 01 02 03 04 05 06 07

KOPALNICA WC KUHINJA BALKON VEŽA DNEVNI PROSTOR Z JEDILNICO IN KUHINJO SOBA 1

3,17m2 0,90m2 4,54m2 4,09m2 6,52m2

keramika keramika keramika teraco ploščice

38,12m2 13,63m2

parket parket

SKUPAJ

66,43 m2

07 04 04

2 , 5 - S O B N O S TA N O VA N J E

5,95 1,50

M_1:100

3,35

1,30

4,35

2,22

SEZNAM PROSTOROV 06

2,30

04 1,57 0,35

3,25m2 0,94m2 10,19m2 6,32m2 7,82m2 20,16m2 14,34m2

SKUPAJ

63,02 m2

keramika keramika keramika teraco ploščice parket parket

1,80

KOPALNICA WC KUHINJA Z JEDILNICO LOŽA VEŽA DNEVNI PROSTOR SOBA 1

11,80

1,91

0,90

1,74

0,26

01 02 03 04 05 06 07

1,43

2,95

1,52

obstoječe stanje 2,20

2,00

možna rušitev

1,50

4,80

SEZNAM PROSTOROV (STANOVANJE ZA ŠTIRI STANOVALCE) 01 02 03 04 05 06 07

KOPALNICA WC KUHINJA Z JEDILNICO LOŽA VEŽA SOBA 1 SOBA 2

3,25m2 0,94m2 10,19m2 6,32m2 7,82m2 20,16m2 14,34m2

SKUPAJ

63,02 m2

keramika keramika keramika teraco ploščice parket parket

SEZNAM PROSTOROV (STANOVANJE ZA PAR Z DELOVNO SOBO) 01 02 03 04 05

KOPALNICA WC SKUPEN DNEVNI PROSTOR KABINET SOBA 1

3,25m2 0,94m2 34,62m2 6,43m2 18,75m2

SKUPAJ

63,99 m2

keramika keramika parket parket parket

3 , 5 - S O B N O S TA N O VA N J E 0

1,00

2,85

3,10

1,52

2,85

1,33

M_1:100

4,81

SEZNAM PROSTOROV 07

1,10

3,93

1,74

71,78 m2

1,65

SKUPAJ

keramika keramika keramika teraco ploščice parket parket parket

0,84

3,24m2 1,02m2 13,03m2 4,48m2 9,47m2 18,24m2 13,86m2 8,53m2

1,60

KOPALNICA WC KUHINJA Z JEDILNICO LOŽA VEŽA DNEVNI PROSTOR SOBA 1 SOBA 2

11,80

01 02 03 04 05 06 07 08

3,20

2,24

0,16

1,58

obstoječe stanje

možna rušitev 5,70

1,25

7,05

SEZNAM PROSTOROV (STANOVANJE ZA PAR) 01 02 03 04 05 06 07

06 06

KOPALNICA WC SKUPNI DNEVNI PROSTOR LOŽA VEŽA SOBA 1 KABINET

3,24m2 1,02m2 30,49m2 6,86m2 8,47m2 13,86m2 8,53m2

SKUPAJ

72,47 m2

keramika keramika parket teraco ploščice parket parket

SEZNAM PROSTOROV (STANOVANJE ZA DRUŽINO Z DVEMA OTROKOMA)

03 03

01 02 03 04 06 07

KOPALNICA WC SKUPNI DNEVNI PROSTOR VEŽA SOBA 1 SOBA 2

3,24m2 1,02m2 37,91m2 6,75m2 10,31m2 13,86m2

SKUPAJ

73,09 m2

keramika keramika parket ploščice parket parket

2 - S O B N O S TA N O VA N J E 0

M_1:100

6,05 4,55

0,31

1,30

SEZNAM PROSTOROV

2,95

2,37

01 02 03 04 05 06 07

3,08m2 0,86m2 7,00m2 2,24m2 5,32m2 14,34m2 13,67m2

SKUPAJ

46,51 m2

keramika keramika keramika keramika ploščice parket parket

9,00

3,87

0,84

KOPALNICA WC KUHINJA Z JEDILNICO SHRAMBA VEŽA DNEVNI PROSTOR SOBA 1

1,52

1,75

1,43

2,95

obstoječe stanje 1,30

1,89

možna rušitev

2,50

4,80

SEZNAM PROSTOROV (STANOVANJE ZA PAR) 01 02 03 04 05 06 03

KOPALNICA WC KUHINJA Z JEDILNICO SOBA 1 VEŽA DNEVNI PROSTOR

3,08m2 0,86m2 7,00m2 16,40m2 5,07m2 14,34m2

SKUPAJ

46,75 m2

keramika keramika keramika parket ploščice parket

02 05

04 01

01 03

SEZNAM PROSTOROV (STANOVANJE ZA DRUŽINO Z ENIM OTROKOM)

01 02 03 04 05 06

KOPALNICA WC SKUPNI DNEVNI PROSTOR SOBA 1 VEŽA SOBA 2

3,08m2 0,86m2 17,80m2 7,00m2 3,90m2 14,34m2

SKUPAJ

46,98 m2

keramika keramika parket parket ploščice parket

T L O R I S I N O V I H S TA N O VA N J S K I H E N O T

4 - S O B N O S TA N O VA N J E 0

M_1:100

1,71

1,60

0,50

1,60

2,05 1,11

7,12 3,34

5,38 7,07

3,68 2,71

0,90

6,17

1,70

4,31

1,18

3,74

1,85

3,50

10,85

5,65

2,15

1,45

2,59

1,44

3,50

3,40

0,30

3,06

4,09

1,10

0,99

2,20

1,18

4,28

SEZNAM PROSTOROV 01 02 03 04 05 06 07 08 09

10 11 12

KOPALNICA 1 KOPALNICA 2 SKUPNI DNEVNI PROSTOR VETROLOV HODNIK SOBA 1 SOBA 2 SOBA 3 STOPNIŠČE

5,01m2 3,93m2 36,82m2 6,05m2 3,98m2 12,50m2 13,78m2 13,67m2 3,15m2

SKUPAJ

98,89 m2

DVORIŠČE/ZIMSKI VRT TERASA 1 TERASA 2

10,73m2 13,08m2 14,98m2

SKUPAJ

38,79 m2

keramika keramika parket teraco parket parket parket parket les

les les les

POGLED NA NOV ZUNANJI HODNIK

S121: Pogled na nov zunanji hodnik

3 - S O B N O S TA N O VA N J E 0

M_1:100

1,35

1,60

0,95

1,00

0,99

5,39 4,20

0,92

3,44

5,50

1,85

1,45

4,61

3,64

1,95

0,90

3,95

11,05

04 01

3,50

5,65

0,10

2,15

3,95

0,99

1,70

3,50

07 3,40

3,40 0,95

2,00

0,66

0,61

2,50

1,89

3,60

SEZNAM PROSTOROV 01 02 03 04 05 06 07 08 09

10 11 12

KOPALNICA WC SKUPNI DNEVNI PROSTOR VETROLOV HODNIK SOBA 1 SOBA 2 KABINET STOPNIŠČE

3,33m2 1,60m2 27,93m2 4,41m2 5,16m2 10,00m2 13,57m2 7,31m2 3,15m2

SKUPAJ

76,46 m2

DVORIŠČE/ZIMSKI VRT TERASA 1 TERASA 2

8,37m2 11,93m2 12,61m2

SKUPAJ

32,91 m2

keramika keramika parket teraco parket parket parket parket les

les les les

2 - S O B N O S TA N O VA N J E 0

M_1:100

1,04

2,00

0,53

1,60

1,36

6,20 3,10

3,00

1,45

1,95

1,25

4,09

2,81

9,15

2,14

1,69

3,56

2,66

0,30

SEZNAM PROSTOROV 01 02 03 04

05 06

KOPALNICA SOBA 1 SKUPNI DNEVNI PROSTOR VETROLOV

4,08m2 12,27m2 28,33m2 3,51m2

SKUPAJ

48,19 m2

DVORIŠČE/ZIMSKI VRT TERASA

5,70m2 12,72m2

SKUPAJ

18,42 m2

keramika parket parket teraco

les les

VZHODNA FASADA M_1:200

10m

ZAHODNA FASADA M_1:200

10m

+32,10 m

+28,70 m

+25,70 m

+25,40 m

+22,60 m

+19,80 m

+17,00 m

+14,20 m

+11,40 m

+8,60 m

+5,80 m

+3,00 m

-0,10 m

+0,20 m

±0,00 m

- 2,60 m

P R E R E Z B L O K O V A - A I N P E R E Z S K O Z I PA R K Z J U Ž N O FA S A D O M_1:200

10m

+32,10 m

+30,30 m +29,10 m +28,70 m

+25,70 m

+25,40 m

+22,60 m

+19,80 m

+17,00 m

+14,20 m

+11,40 m

+8,60 m

+5,80 m

+3,00 m +2,60 m

±0,00 m

+0,20 m

- 2,60 m

100

PREREZ BLOKA B-B M_1:200

10m

+37,70 m

+35,90 m +34,70 m

+2,60 m

+0,20 m

101

D E TA J L S TA N O VA N J S K E G A B L O K A - O B S T O J E Č I D E L

M_1:20

0,5

- 2 cm T 4 parket estrih - 7 cm (obstoječ)

izolacija proti prenosu na udarni zvok - 5 cm AB plošča - 20 cm (obstoječa) notranji omet barva

barva notranji omet opečna stena parapeta - 8 cm (obstoječa) toplotna izolacija, kamena volna - 16 cm zaključni tankoslojni fasadni omet

- 2 cm T 3 parket estrih - 7 cm (obstoječ)

AB plošča - 20 cm (obstoječa) toplotna izolacija - 16 cm neprezračevana lesena obloga

- 4 cm (obstoječ, novo brušen) T 2 teraco estrih - 3 cm (obstoječ) ločilni sloj hidroizolacija (obstoječa) AB plošča - 20 cm (obstoječa) toplotna izolacija heraklit - 10 cm barva

barva notranji omet toplotna izolacija - 10 cm AB stena - 20 cm (obstoječa) bitumenska hidroizolacija (obstoječa) toplotna izolacija XPS - 10 cm do globine 80 cm zaščitna čepasta folija nasutje zemljina

102

cementni estrih - 7 cm (obstoječ) hidroizolacija (obstoječa) AB talna plošča - 10 cm (obstoječa) podložni beton peščena zbita podlaga zemljina

M_1:200

M_1:100

obstoječe

10m

S TA N O VA N J S K E G A B L O K A - N A D Z I D AVA 0

M_1:20

0,5

mineralna vlakna z ekstenzivnim rastjem T 8 iglana zaščita hidroizolacije PVC hidroizolacijsko folija toplotna izolacija v naklonu - 5 cm toplotna izolacija, XPS - 10 cm toplotna izolacija, kamena volna - 14 cm križno lepljena lesena plošča - 14 cm parna ovira mavčno kartonska plošča - 1,25 cm barva

lesene letve s podkonstrukcijo T 7 pohodne tekoča hidroizolacija

parket - 2 cm estrih s talnim gretjem - 7 cm izolacija na udarni zvok - 10 cm križno lepljena lesena plošča -14 cm parna ovira mavčno kartonska plošča - 1,25 cm barva

naklonski beton - estrih - 10 cm (naklon 2º) toplotna izolacija, XPS - 10 cm toplotna izolacija, kamena volna - 14 cm križno lepljena lesena plošča - 14 cm parna ovira mavčno kartonska plošča - 1,25 cm barva

barva mavčno kartonska plošča - 1,25 cm inštalacijska ravnina - 3 cm parna ovira križno lepljena lesena stena - 10 cm toplotna izolacija, kamena volna - 14 cm vetrna zapora prezračevani sloj - 5 cm lesena letvičena fasada - 3 cm

lesene letve s podkonstrukcijo T 5 pohodne tekoča hidroizolacija

naklonski beton - estrih - 10 cm (naklon 2º) toplotna izolacija - 5 cm križno lepljena lesena plošča na AB nosilcih - 14 cm toplotna izolacija - 14 cm parna ovira AB plošča - 20 cm (obstoječa) notranji omet barva

barva notranji omet AB stena - 20 cm (obstoječa) toplotna izolacija, kamena volna - 16 cm zaključni tankoslojni fasadni omet - 2 cm T 4 parket estrih - 7 cm (obstoječ)

izolacija proti prenosu na udarni zvok - 5 cm AB plošča - 20 cm (obstoječa) notranji omet barva

103

V I R I I N L I T E R AT U R A V I R I I N L I T E R AT U R A

ArchDaily, 2016 [online] dostopno na: http://.archdaily. com/411014/transformation-k-flats-bijlmer-bastiaanjongerius-architecten [09.05.2016]. ArchDaily, 2016 [online] dostopno na: http://archdaily. com/589817/community-centre-clec-montreuil-cutarchitectures [22.05.2016]. ArchDaily, 2016 [online] dostopno na: http://archdaily. com/602181/prefab-house-in-rimavska-sobota-gutgut [08.05.2016]. Atelier du Pont, 2016 [online] dostopno na: http:// atelierdupont.fr/5300091/change-de-peau, [11.05.2016]. Catesthill, 2016 [online] dostopno na: http://catesthill. com/2013/04/12/messequartier-graz-by-markuspernthaler/ [12.05.2016]. Cerar, A. 2015. Vključevanje prebivalcev v urejanje prostora na lokalni ravni : primer regeneracije izbranih ljubljanskih stanovanjskih sosesk : doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede [A. Cerar] Čerpes, I. 2011. Razvoj sodelovanja javnosti pri načrtovanju posegov v prostor. Participacija Participation, AB 188-189:, 70-71

Landezine, 2016 [online] dostopno na: http://landezine. com/index.php/2015/02/a-changing-neighbourhood-byespace-libre/ [30.05.2016]. Lobnik, U. 2002, Vprašanje bivanja - stanovanja : Arhitektov bilten 155-156, AB: Tiskarna Graf Lynch, K. 2010. Podoba mesta. Novo mesto: Založba GOGA. Malešič, M. 2013, Pomen skandinavskih vplivov za slovensko stanovanjsko kulturo: doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljni, Filozofska fakulteta, M. Malešič. Mandič, Srna, Stanovanje in država, 1996, Stanovanjske najemnine - Novo mesto. Mercina, A. 2006, Arhitekt Ilija Arnautović : socializem v slovenski arhitekturi, Ljubljana: Viharnik, 2006 (Ljubljana: Hren) Mestna občina Ljubljana, 2016, Četrtna skupnost Šiška [online] Dostopno na: http://ljubljana.si/si/mol/cetrtneskupnosti/siska/ [1.09.2016]. Mihelič, B. 1983. Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana: Partizanska knjiga.

Durban, Christoph, 2007, Mehr als Wohnen : Gemeinnütziger Wohnungsbau in Zürich, 1907-2007 : Bauten und Seidlungen / Christoph Durban ...[et al.], Zürich: Stadt Zürich: Gta, cop.

Neufert, E. 2008. Projektiranje v stavbarstvu. 2. izd. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije

Giposs, Zgibanka Stanovanja soseska S-6 v Šiški, Gradališča Giposs v Ljubljani, 1966, Ljubljana, samozaložba

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del, 2010. Uradni list RS št. 78/10, 10/11-DPN, 22/11-popr., 43/11-ZKZ-C, 53/12-obv. razl., 9/13, 23/13-popr., 72/13-DPN, 71/14-popr., 92/14-DPN, 17/15-DPN in 50/15-DPN.

Javne površine, 2016 [online] dostopno na: https:// javnepovrsine.wordpress.com/glosar [06.7.2016]. IPOP, 2016 [online] dostopno na: http://ipop.si/urejanjeprostora/izrazje/ [03.4.2016]. Javornik, M. 1992. Enciklopedija Slovenije 6, Enciklopedija Slovenije / [glavni urednik Marjan Javornik ; izdelava zemljevidov in risb Geodetski zavod SR Slovenije, Ljubljana ; izdelava grafikonov Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana], Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987-2002 Korošec, B., 1991. Ljubljana skozi stoletja: mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga. Koselj, N. 1995, Arhitektura 60-ih let v Sloveniji = [Architecture of the 60ies in Slovenia] : kontinuiteta ideje, Ljubljana: AB: Tiskarna Graf Kulić, Vladimir, Mrduljaš, Maroje, 2012, Modernism in-between : the mediatory architectures of socialist Yugoslavia / text Vladimir Kulić, Maroje Mrduljaš ; photographs Wolfgang Thaler, Berlin: Jovis, cop. Kuzman Kitek, M. 2012. Lesene konstrukcije v stanovanjski in javni gradnji. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Fakulteta za arhitekturo. Lacatonvassal, 2016 [online] dostopno na: https:// lacatonvassal.com [10.05.2016]. Lan architecture, 2016 [online] dostopno na: http://lanparis.com/en/projects/lormont, [11.05.2016]. Landezine, 2016 [online] dostopno na: hhttp://landezine. com/index.php/2013/02/urban-revitalization-superkilenby-topotek1-big-superflex/ [15.05.2016]. Landezine, 2016 [online] dostopno na: http://landezine. com/index.php/2015/06/maria-park-by-bascon/ [15.05.2016]. 104

SLIKOVNI VIRI

Plačišček, A. 2005, Lahko, težko - montažno : razvoj montažne gradnje stanovanjskih stavb v Sloveniji, Hiše. Posebna izdaja : revija za nove razsežnosti bivanja, str. 42-45. [10.08.2016]. Plačišček, A. 2012. Časopis Mladina: Prenova starih blokov [online]. Dostopno na: http://ppmol.org/ urbanizem5/kliping/400161559-prenova-sosesk.pdf [10.08.2016]. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb, 2009. Uradni list RS št. 97/03 in 77/09. SSKJ, Spletni Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: http://www.fran.si/ [22.09.2016]. Tehnična smernica TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah, 2010, Uradni list št. 102/04, Tehnična smernica TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije, 2010, Uradni list št. 102/04. Vugrin, M. 2005. Javno dobro, Geodetski vestnik 49/2005 – 3 [online]. Dostopno na: http://www.geodetskivestnik.com/49/3/gv49-3_416-423.pdf [22.09.2016].

S1: http://igoyugo.tumblr.com/post/125387989349 (maj 2016) S2: fotografija DE5134_11: Gradnja blokov v Šiški, Ljubljana, april 1972, Foto: Svetozar Busić, fotoreporter časopisa Delo, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije. S3: arhiv avtorja: avtor: Damjan Gale, opis: šišenska soseska 6 / eksterior / Ljubljana / arhitekt Ilija Arnautović, fotografija: dg-arh-0886 / fotografija v digitalni obliki / 1700 x 1700px S4: https://en.wikipedia.org/wiki/Ebenezer_Howard#/ media/File:Diagram_No.1_(Howard,_Ebenezer,_Tomorrow.).jpg (maj 2016) S5: https://en.wikipedia.org/wiki/Ebenezer_Howard#/ media/File:Diagram_No.2_(Howard,_Ebenezer,_Tomorrow.).jpg (maj 2016) S6: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Vällingby_ Centrum_fontäner.jpg (april 2016) S7: https://www.pinterest.com/ pin/385057836869333412/ (april 2016) S8: https://en.wikipedia.org/wiki/File:New_York_ Regional_Survey,_Vol_7.jpg (april 2016) S9: http://81.47.175.201/livingrail/images/stories/ vallingby_planol.jpg (maj 2016) S10: http://openbuildings.com/buildings/vallingby-cityprofile-4724#!buildings-media/4 (maj 2016) S11: Mihelič, 1983, slika 78 S12: http://www.napovednik.com/pic/ i/1/471/_554e86bd77a38.jpg (maj 2016) S13: http://i2.wp.com/outsider.si/wp-content/ uploads/2016/05/GUP-65-66.jpg (maj 2016) S14: Mihelič, 1983, slika 33 S15: http://www.rtvslo.si/kultura/novice/sprehod-skozimusiceve-povojne-blokovske-soseske/393276 (oktober, 2016) S16: Mihelič, 1983, slika 93 S17: http://trajekt.org/2012/10/02/regeneracija-soseskstanje/ (september 2016) S18: fotografija DE3928_19: Novogradnje v Šiški in Mostah. Ljubljana, julij 1967. Foto: Svetozar Busić, fotoreporter časopisa Delo, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije. S19: fotografija DE3928_16: Novogradnje v Šiški in Mostah. Ljubljana, julij 1967. Foto: Svetozar Busić, fotoreporter časopisa Delo, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije. S20: fotografija DE1921_10: Gradnja montažnih blokov. Ljubljana, področje Šiške, april 1962. Foto: Edi Šelhaus, fotoreporter časopisa Delo hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije. S21: http://igoyugo.tumblr.com/post/125387989349 (maj 2016) S23: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Šiška_ ljubljana_1918.jpg (september 2016) S24: - MC7208_6: Ljubljana, avgust 1972. Foto: Marjan Ciglič, fotoreporter časopisa Dnevnik, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije. S25: fotografija iz knjige Andrej Mercina, 2006, Arhitekt Ilija Arnautović : socializem v slovenski arhitekturi, Ljubljana: Viharnik, 2006 (Ljubljana: Hren), p. 80. S26: fotografija DE5196_3: Novogradnja v Šiški. Ljubljana, 1974. Foto: Svetozar Busić, fotoreporter časopisa Delo, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije. S27: fotografija MC6807: Ljubljana, julij 1968. Foto: Marjan Ciglič, fotoreporter časopisa Dnevnik, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije. S28: fotografija MC6904: Ljubljana, april 1969. Foto: Marjan Ciglič, fotoreporter časopisa Dnevnik, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije. S29: fotografija MC7302: Ljubljana, februar 1973. Foto: Marjan Ciglič, fotoreporter časopisa Dnevnik, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije. S30: fotografija iz knjige Andrej Mercina, 2006, Arhitekt Ilija Arnautović : socializem v slovenski arhitekturi,

Ljubljana: Viharnik, 2006 (Ljubljana: Hren), p. 81. S50: fotografija iz knjige Andrej Mercina, 2006, Arhitekt Ilija Arnautović : socializem v slovenski arhitekturi, Ljubljana: Viharnik, 2006 (Ljubljana: Hren), p. 84. S51: fotografija iz knjige Andrej Mercina, 2006, Arhitekt Ilija Arnautović : socializem v slovenski arhitekturi, Ljubljana: Viharnik, 2006 (Ljubljana: Hren), p. 85. S52: fotografija iz knjige Andrej Mercina, 2006, Arhitekt Ilija Arnautović : socializem v slovenski arhitekturi, Ljubljana: Viharnik, 2006 (Ljubljana: Hren), p. 85. S68: https://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=56 (maj 2016) S69: https://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=56 (maj 2016) S70: https://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=56 (maj 2016) S71: http://www.lan-paris.com/en/projects/lormont (maj 2016) S72: http://www.lan-paris.com/en/projects/lormont (maj 2016) S73: http://www.lan-paris.com/en/projects/lormont (maj 2016) S74: http://www.atelierdupont.fr/5300091/change-depeau (maj 2016) S75: http://www.atelierdupont.fr/5300091/change-depeau (maj 2016) S76: http://www.atelierdupont.fr/5300091/change-depeau (maj 2016) S77: http://www.archdaily.com/411014/transformation-kflats-bijlmer-bastiaan-jongerius-architecten (maj 2016) S78: http://www.archdaily.com/411014/transformationk-flats-bijlmer-bastiaan-jongerius-architecten (maj 2016) S79: http://www.archdaily.com/411014/transformationk-flats-bijlmer-bastiaan-jongerius-architecten (maj 2016) S80: http://www.archdaily.com/602181/prefab-housein-rimavska-sobota-gutgut (maj 2016) S81: http://www.archdaily.com/602181/prefab-house-inrimavska-sobota-gutgut (maj 2016) S82: http://www.archdaily.com/602181/prefab-housein-rimavska-sobota-gutgut (maj 2016) S83: http://catesthill.com/2013/04/12/messequartiergraz-by-markus-pernthaler/ (maj 2016) S84: http://catesthill.com/2013/04/12/messequartiergraz-by-markus-pernthaler/ (maj 2016) S85: http://catesthill.com/2013/04/12/messequartiergraz-by-markus-pernthaler/ (maj 2016) S86: http://www.landezine.com/index.php/2015/06/ maria-park-by-bascon/ (maj 2016) S87: http://www.landezine.com/index.php/2015/06/ maria-park-by-bascon/ (maj 2016) S88: http://www.landezine.com/index.php/2015/06/ maria-park-by-bascon/ (maj 2016) S89: http://www.archdaily.com/589817/communitycentre-clec-montreuil-cut-architectures (maj 2016) S90: http://www.archdaily.com/589817/communitycentre-clec-montreuil-cut-architectures (maj 2016) S91: http://www.archdaily.com/589817/communitycentre-clec-montreuil-cut-architectures (maj 2016) S92: http://www.archdaily.com/589817/communitycentre-clec-montreuil-cut-architectures (maj 2016) S93: http://www.archdaily.com/589817/communitycentre-clec-montreuil-cut-architectures (maj 2016) S94: http://www.landezine.com/index.php/2013/02/ urban-revitalization-superkilen-by-topotek1-bigsuperflex/ (maj 2016) S95: http://www.landezine.com/index.php/2013/02/ urban-revitalization-superkilen-by-topotek1-bigsuperflex/ (maj 2016) S96: http://www.landezine.com/index.php/2013/02/ urban-revitalization-superkilen-by-topotek1-bigsuperflex/ (maj 2016) S97: http://www.landezine.com/index.php/2015/02/achanging-neighbourhood-by-espace-libre/ (maj 2016) S98: http://www.landezine.com/index.php/2015/02/achanging-neighbourhood-by-espace-libre/ (maj 2016) S99: http://www.landezine.com/index.php/2015/02/achanging-neighbourhood-by-espace-libre/ (maj 2016)

S101: https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/236x/8a/ ba/dc/8abadcae34b8de5807dbe5d9323330b0.jpg (avgust 2016) S102: https://www.straatbeeld.nl/static/site/img/ module/content/article/24309/header.jpg (avgust 2016) S103: https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/ f6/0b/ff/f60bffa5fb724a5191fa03b8beb9622a.jpg (avgust 2016) S104: https://pbs.twimg.com/media/ B9bmKrwCMAA2VJh.jpg (avgust 2016) S105: https://s-media-cacheak0.pinimg.com/150x150/95/ a8/3a/95a83ace9cf2ccef1a4f8eb195e627a8.jpg (avgust 2016) S106: https://www.pinterest.com/ pin/354447433143911739/ (avgust 2016) S107: https://cdn0.vox-cdn.com/thumbor/ eMji8MB6LTQhFob942f5XpcCHuY=/1800x0/filters:no_ upscale()/cdn0.vox-cdn.com/uploads/chorus_asset/ file/6589689/ThePulse_Park_photographer_Mikkel_ Frost%20copy.jpg (avgust 2016) S108: https://www.pinterest.com/ pin/532832199634864726/ (avgust 2016) S109: http://www.landezine.com/index.php/2011/03/ mathildeplein-by-buro-lubbers/ (avgust 2016) S110: http://www.keyword-suggestions.com/ aXJvbiBob3JzZSBhYmVyZ2F2ZW5ueQ/ (avgust 2016) S111: http://buildabetterburb.org/copenhagen-greencity-green-parking/ (avgust 2016) S112: http://www.losremodeladores.com/articulo/ accesibilidad-universal-desapercibida-y-bajo-costoproyecto-de-urbanización-en-malgrat-de (avgust 2016) S113: https://www.pinterest.com/ pin/502714377125776601/ (avgust 2016) S114: https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/2b/ f8/fc/2bf8fc08117fdd164ae70fa4dfdcb97b.jpg (avgust 2016) S115: https://www.pinterest.com/ pin/502714377125776601/ (avgust 2016) S116: https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/ f6/0b/ff/f60bffa5fb724a5191fa03b8beb9622a.jpg (avgust 2016) Ostale slike, sheme in skice so delo avtorja.

105

ZAHVALA

Hvala moji mentorici Anji. Tajdi in Heleni ker sta brali moje tekste. Danici, Andražu in Teji za vso moralno podporo. Mitju in Ireni za podporo v času študija. Dedotu in babi, prebivalcema ŠS6. Juretu za vse. Hvala vsem ki so si vzeli čas in rešili mojo anketo, ter tistim ki so mi pustili fotografirati stanovanje.

106

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Manca Starman izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Idejni načrt urbane prenove Šišenske soseske 6 v Ljubljani in prenove stavbnega nizov blokov med ulico Ane Ziherlove in Rašiško ulico, ki sem jo izdelala pod mentorstvom doc. mag. Anja Planišček u.d.i.a.. Delo sem zagovarjala dne 29. 11. 2016 na Fakulteti za arhitekturo, Univerze v Ljubljani.

107