Urša Križman

35('/2* 85(',79( 65(',äÿ$ 1$6(/-$ '2/ 35, /-8%/-$1, = ,'(-12 =$61292 .8/78512 835$91(*$ &(175$ Magistrsko delo

Avtor 8rťD .riçPDQ

Mentor prof. dr. AleĹĄ Vodopivec

Konzultant za statiko doc. dr. 7oPDç 6lDN

Konzultant za socioloĹĄko analizo prof. dr. Drago Kos FaNXlWeWa ]a arKiWeNWXro 8Qiver]a v /MXElMaQi /eWo vpisa /eWo iQ NraM i]delave PagisWrsNega dela /MXElMaQa

Magistrsko delo se ukvarja V SUREOHPDWLNR QHXVWUH]QHJD UD]YRMD VUHGLåĀ SULPHVWQLK QDVHOLM in njihovo nadaljnjo preobrazbo v spalna naselja. Problematika je najbolj izrazita v krajih, ki predstavljajo osrednja naselja obĀine. 1ekdaj çivahna vaška središĀa se kljub intenzivnemu priseljevanju ne razvijajo v skladu s potrebami prebivalcev, ki storitve in dejavnosti išĀejo v bliçnjih, veĀjih središĀih.

Delo obravnava VUHGLåĀH QDVHOMD 'RO SUL /MXEOMDQL, ki predstavlja tudi center obĀine. 1aselje z okolico je od sedemdesetih let dalje L]SRVWDYOMHQR PRĀQL VXEXUEDQL]DFLML, saj zaradi bliçine /jubljane, ugodnih cen zemljišĀ in nepremiĀnin ter çelje po enostanovanjski hiši z vrtom predstavlja XUHVQLĀLWHY ELYDOQLK VDQM YHĀLQH 6ORYHQFHY. 7renutni program na obmoĀju predvidenega centra Dola predstavljajo trgovina, zadruga, pošta, lekarna in obĀina, ki je namešĀena v bivši stavbi çupnišĀa. Kulturo dogajanje v kraju je omejeno na leta zgrajeno çupnišĀe in lokalno gasilsko društvo.

Prostorske in sociološke analize pokaçejo predvsem PRĀQR SRPDQMNDQMH MDYQHJD SURVWRUD, odsotnost prostorske logike in urejenosti ter SRPDQMNDQMH NXOWXUQLK YVHELQ, s Āimer je središĀe, predvsem za dnevne migrante, nezanimivo.

1aloga se ukvarja z zasnovo novega trga ter njegovimi povezavami z çe nakazanim trgom pred çupnišĀem, prostorom pred gasilskim domom in ostalimi deli naselja. 5ešitev ustvarja potencialni tok dogajanja, ki bi uspel zapolniti obstojeĀo in zamišljeno programsko zasnovo.

7rg zaokroçujeta storitveni objekt in kulturno-upravni objekt, ki s knjiçnico, veĀnamensko dvorano, prostori za društva in upravo obĀine poskuša rešiti problematiko pomanjkanja kulturnih vsebin in z njimi ponovno obuja skupnost prebivalcev.

POVZETEK

1

5

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

KAZALO

POVZETEK UVOD

4 9

65(',äÿ$ 35,0(671,+ 1$6(/,-

11

Primestna naselja 1jihov razvoj in preobrazba 6redišĀa primestnih naselij Kulturno upravni centri ä,5ä$ /2.$&,-$

19

2bĀina Dol pri /jubljani Prebivalstvo obĀine =godovina obmoĀja 2æ-$ /2.$&,-$ 25 1aselje Dol pri /jubljani Identiteta naselja Analize 2%02ÿ-( 2%5$91$9(

33

Med vasjo, grašĀino, industrijo in novejšimi strukturami 2pis obstojeĀega stanja Prostorske analize 6ociološka analiza 6,17(=$

56

352-(.7

59

8rbanistiĀna zasnova Arhitekturna zasnova 7ehniĀno poroĀilo Materiali Konstrukcijska zasnova Poçarna varnost *raÀĀne priloge 81 Pregledna situacija 1: 5000 Situacija 1:500 7ORULV SULWLÿMD Tloris 1. nadstropja 1:200 Tloris 2. nadstropja 1:200 Prerezi 1:200 =QDÿLOQH IDVDGH Fasadni pas 1:20 Prostorski prikazi

9,5, ,1 /,7(5$785$

7

126

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

UVOD

2

3

Problematiko magistrskega dela sem dodobra spoznala v Āasu odrašĀanja v vasi, le dober kilometer oddaljeni od naselja Dol pri /jubljani. 5azen šole ta sicer spada k naselju Videm, ki pa z Dolom funkcionira kot enotno naselje in çupnišĀa so vse moje obšolske dejavnosti potekale v veĀjih okoliških krajih, /jubljani in Domçalah. 7udi v srednješolskem obdobju sem se kulturno veĀinoma udejstvovala v /jubljani, zato sem nekako izgubila stik z domaĀim okoljem.

2b sociološki raziskavi, ki sem jo opravila v kraju, so intervjuvanci navajali podobne izkušnje.

Predvsem srednješolci in mlajši odrasli v kraju nimajo na voljo neodvisnega kulturnega dogajanja niti prostora za druçenje.

Programska in prostorska ureditev središĀa z izgradnjo novega kulturno upravnega centra je potencial za ohranjanje javnega çivljenja naselja z okolico in priloçnost za vkljuĀitev v krajevno skupnost tako za starejše kot tudi nove prebivalce obmoĀja.

9

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

4

6 5 ( ' , ä ÿ $ 3 5 , 0 ( 6 7 1 , + 1 $ 6 ( / , -

11

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

Primestna naselja V 6loveniji je v povojnem obdobju prišlo do intenzivnega razvoja in preobrazbe naselij. Z razvojem so preobrazbo doçivele tudi funkcije primestnih naselij in zahteve njenih prebivalcev. ÿe prej govorimo o zakljuĀenih vaških središĀih, katera so veĀinoma tvorile cerkev, trgovina in šola, z nenaĀrtovanim razvojem postanejo ta neprilagojena, neurejena in neprivlaĀna za prebivalce naselij, ki raje nakupujejo v veĀjih nakupovalnih centrih. 7ako imajo naselja veĀinoma bivalno funkcijo, javni prostor pa s tem izgublja svojo vlogo. PotoĀnik,

S pritokom vedno novih prebivalcev, ki v primestnih naseljih išĀejo cenovno dostopnejše nepremiĀnine ter bliçino mesta in hkrati narave, se vezi med domaĀini in na novo priseljenimi prebivalci oddaljujejo od nekdaj vaške skupnosti. V ruralno okolje postopoma prinašajo nov mestni naĀin çivljenja, ki temelji predvsem na individualnosti.

5avbar,

65(',äÿ$ 35,0(671,+ 1$6(/,-

1MLKRY UD]YRM LQ SUHREUD]ED Preobrazba naselij se je v glavnini zaĀela s prihodom industrializacije, ko se je na podeçelju zaradi vse manjšega zasluçka opušĀalo izvajanje kmetijske dejavnosti. Kmetje so se zaĀeli preseljevati v mesta in zaposlovati v industrijskih obratih. MarkiĀ,

Z urbanizacijo se je zaĀelo intenzivno preoblikovanje naselij, ki je na eni strani sproçilo moĀan razvoj stanovanjskih sosesk, na drugi strani pa je deagrariziralo in depopuliziralo podeçelje. Svetic,

Z razvojem avtomobilske industrije in cenovno dostopnimi avtomobili se je preseljevanje postopoma zmanjševalo. V mestu so se zaĀeli oblikovati funkcionalni deli, mestno središĀe pa je izgubljalo funkcijo. SredišĀe mesta je zaradi osrednjega poloçaja in velike dostopnosti postalo privlaĀno za investitorje. ZemljišĀa so bila draga in najemnine visoke. Zaradi vse boljše mobilnosti in cenejših zemljišĀ se je mesto zaĀelo širiti proti podeçelju, kjer je bila gostota prebivalstva nizka. Proces razseljevanja prebivalcev ter premik delovnih mest in urbanih dejavnosti iz osrednjih delov mest v predmestja in širša obmoĀja mestne regije imenujemo suburbanizacija. Poleg razmaha avtomobilskega prometa in prometne dostopnosti zaledij mest so proces suburbanizacije pospešili še pomanjkanje stanovanj in visoke cene zemljišĀ v mestih, na drugi strani pa relativno nizke cene zemljišĀ ter komunalnih prikljuĀkov na obrobju mest. K temu

sta pripomogli še çelja po bivanju v enodruçinskih hišah, ki predstavljajo kvalitetnejše okolje, in ÀnanĀna varnost, ki je izraçena v vlaganju dohodkov v stanovanjsko gradnjo. 5ebernik,

Svoje je dodalo tudi neuĀinkovito urbanistiĀno naĀrtovanje, tako na drçavnem kot obĀinskem nivoju. Svetic,

Za suburbanizacijo in dezurbanizacijo sta znaĀilni konstantno zaostajanje in ¶¶lovljenje·· razvoja infrastrukture, servisov in predvsem stanovanj v posameznih prostorskih lokacijah.

Delno odgovornost prevzema tudi politika prostorskega razvoja zadnjih desetletij. VerliĀ Dekleva,

Po razvoju lahko primestna naselja razdelimo v dve veĀji skupini, in sicer novonaĀrtovana sodobna naselja, veĀinoma spalna, druga, pogostejša, pa so naselja, ki so se kot posledica suburbanizacije preobrazila iz tradicionalne vasi.

Suburbanizacija v podeçelskem naselbinskem tkivu z gradnjo za ta obmoĀja netipiĀnih objektov ustvarja diskontinuiteto, kar je eden od razlogov za izgubo lokalne identitete. Sendi,

Kamnik

Komenda Vodice

Lukovica

Mengeš Medvode

7rzin

Domçale

MoravĀe

Dol pri Ljubljani

Dobrova Polhov *radec

Ljubljana

+orjul %rezovica Dragomer

Litija

ämartno pri Litiji

äkofljica Vrhnika Ig Logatec

*rosuplje

IvanĀna *orica

%orovnica

Legenda Velike LašĀe

Dobropolje

Mestna obĀina Ljubljana obĀine, ki mejijo na M2L AC regionalna cesta lokalna cesta çeleznica obĀinsko središĀe

/MXEOMDQD NRW RVUHGQMH JUDYLWDFLMVNR VUHGLåÿH PHG SULPHVWQLPL QDVHOML

13

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

6UHGLåĀD SULPHVWQLK QDVHOLM SredišĀe naselij predstavlja obmoĀje centralnih dejavnosti, tu so javne zgradbe, trgovine, hoteli in kulturne ustanove. 1aloga središĀ je predvsem zagotavljanje potrebnih storitev za prebivalce naselja in okolice in vzpostavljanje komunikacije med programi in ljudmi.

Pri preobrazbi se središĀa tradicionalnih vasi, kljub moĀni rasti prebivalstva in spremenjenih dejavnostih, ne razvijajo skladno s potrebami prebivalcev. Problematika se kaçe predvsem v neprimernosti obstojeĀih centralnih objektov, nenaĀrtovani gradnji novih in predvsem v pomanjkljivem vlaganju obĀine v razvoj kulturnih dejavnosti. 7e bi namreĀ lahko bile glavna gonilna sila skupnosti naselja in širšega obmoĀja, saj središĀe s svojimi storitvenimi dejavnostmi le steçka konkurira veĀjim nakupovalnim centrom.

Ker priseljenci po veĀini s seboj prinašajo mestni naĀin çivljenja, se redko vklopijo v obstojeĀo skupnost, ki v veĀini temelji na cerkvenih dejavnostih in dejavnostih gasilskega društva. Kulturne dejavnosti bi lahko predstavljale vezni Ālen skupnosti in glavno gonilno silo druçbenih dejavnosti v kraju.

1aselja v stopnji zaposlitve in storitvenih dejavnostih ne morejo konkurirati z veĀjimi mestnimi obmoĀji v njihovi bliçini, lahko pa s privlaĀnimi, urejenimi središĀi in aktivnim kulturnim çivljenjem poskrbijo za razvoj lokalnega çivljenja in prepreĀijo nadaljnji razvoj spalnih naselij.

Kulturno-upravni centri Kulturno upravni centri K8C predstavljajo središĀne objekte naselij, katerih namen je revitalizirati in obuditi najveĀkrat neurejena in neprivlaĀna osrednja naselja primestnih obĀin.

2bjekte veĀinoma sestavljajo veĀnamenska dvorana, knjiçnica, prostori za krajevna društva, prostori obĀinske uprave, mladinski centri ter dnevni centri za starejše obĀane. Programi so med seboj prepleteni in ustvarjajo razliĀne aktivnosti in dejavnosti, ki privabljajo vse starostne skupine. Prostor ponujajo literarnim in glasbenim dogodkom, gledališkim in plesnim predstavam, likovnim delavnicam in najrazliĀnejšim oblikam izobraçevanja. Pomemben del predstavlja medgeneracijsko druçenje, ki povezuje razliĀne starostne skupine in spodbuja k izmenjavi izkušenj in spoznanj. V nadaljevanju so prikazani primeri kulturno upravnih centrov v slovenskem prostoru.

.8/78512 835$91, &(175,

0

5m

7ORULVQL SULND] SULWOLĂżMD REMHNWD

)RWRJUDĂ€MD WUJD

08 Fasada

&HQWHU ,* $WHOMH 'HüPDQ LQ ELUR *UHJRUF 9UKRYHF 1ov center je odloĀilni korak v revitalizaciji kaotiĀnega in opuťĀenega srediťĀa vasi Ig, ki leçi v neposredni bliçini Ljubljane. Stavba ustvarja çivahno in raznoliko teçiťĀe vsakodnevnih dejavnosti in predstavlja zbiraliťĀe za lokalne prebivalce. 8rbana zasnova je rezultat morfoloťkega vzorca tipiĀnih kmetij, ki s strmimi poťevnimi strehami leçijo pravokotno na cesto. Center I* sestavljata dva razliĀno visoka objekta, ki se prilagajata merilu okoliťkih zgradb. Med seboj sta povezana z mostom, zamik pa ustvarja odprt javni prostor, ki se izteka v pot proti obĀini in cerkvi. V pritliĀju so lekarna, banka in lokal, v prvem nadstropju pa zdravstveni dom s knjiçnico. Parkirna mesta so v podzemni garaçi. 1a staro vaťko tkivo se navezuje tudi enotni fasadni ovoj, ki ima vlogo proĀelja in strehe hkrati. Arhitekt Magazin,

09 Pogled na objekt s ceste

15

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

10 Interier objekta

11 Pogled na glavni vhod

0

5m

7ORULVQL SULND] SULWOLÿMD REMHNWD

.XOWXUQR LQ XSUDYQR VUHGLåĀH 6YHWL -XULM RE äĀDYQLFL $WHOMH 'LDORJ 1ovo kulturno in upravno središĀe obĀine Sveti -urij ob äĀavnici stoji na mestu nekdanje avstroogrske šole, nasproti cerkve iz . stoletja. 2bjekt poleg ateljejev, vadbenih in upravnih prostorov sestavljajo še dvorana za 00 obiskovalcev, multimedijski prostor, galerija, mladinski klub ter krajevna Āitalnica z vsemi pripadajoĀimi servisnimi in tehniĀnimi prostori.

1asprotje horizontalno zasnovani stavbi predstavljajo navpiĀni elementi fasade, ki so odgovor vertikali cerkvenega zvonika in v prostor vnašajo dinamiĀnost. (nostavni volumni stavbe dajejo vtis, da objekt lebdi med nebom in tlemi. Z upoštevanjem obstojeĀih poti oziroma smeri v prostoru se je ohranil duh regionalne oblikovne identitete. Stavba oblikuje tudi nov trg, ki se odpira proti cerkvi.

2+S, 0

.8/78512 835$91, &(175,

*UDÀÿQL SULND] SURJDPRY

$NVRQRPHWULMD ]DVQRYH YROXPQRY

8UHGLWHY VUHGLåĀD QDVHOMD 9RGLFH 'HNOHYD *UHJRULĀ DUKLWHNWL LGHMQL SURMHNW 8rbanistiĀno središĀe deluje znotraj na novo vzpostavljene kroçne povezave, ki deÀnira obmoĀje centra in hkrati omogoĀa dobro pretoĀnost obmoĀja. Staro cesto so arhitekti preobrazili v notranjo promenado, ki je oblikovana kot sestav razliĀnih tlakovanih in zelenih površin. 2srednje parkirišĀe je postavljeno na zahodni del obmoĀja, ki je dostopno tako z regionalne ceste kot tudi notranjega ringa.

Zanimivost arhitekture je veĀja pritliĀna baza, na katero so postavljeni manjši dvokapni volumni. 7i izhajajo iz lokalnih motivov v prostoru, doloĀajo identiteto in prepoznavnost novega središĀa kraja ter spoštljiv odnos do cerkvene dominante.

2rientacijo in strukturiranje baze ustvarjata dva, med seboj povezana trga, Kopitarjev trg in 7rg pod lipami. Stanovanjska pozidava temelji na zgodovinski parcelaciji in v gostejši obliki nadaljuje obstojeĀo stanovanjsko pozidavo. Zaps, 0

0

0m

15 Situacija rešitve

16 Vizualizacija

17

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

ä , 5 ä $ / 2 . $ & , - $

19

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

2EĀLQD 'RO SUL /MXEOMDQL 2bĀina leçi v osrednji Sloveniji, obsega , kvadratnih kilometrov in ima 5. prebivalcev.

2bĀina Dol pri Ljubljani, 0

Dol se s svojo obĀino lahko pohvali çe v stari Avstriji, ko so v . stoletju nastajale nove avtonomne obĀine. Pred prvo svetovno vojno je bilo ozemlje razdeljeno na tri obĀine, in sicer Dol, Dolsko in obĀino Devica Marija v Polju. Po drugi svetovni vojni je bila obĀina Dol z ukinitvijo malih obĀin prikljuĀena razliĀnim veĀjim okoliškim obĀinam, leta 5 pa je çe v samostojni 5epubliki Sloveniji ponovno postala avtonomna. *rebenc, 0

Pomemben gradnik naravnega okolja je reka Sava s svojimi pritoki. Pred regulacijo struge v . stoletju je redno poplavljala ravnice na tem obmoĀju. Vzporedno s Savo poteka tudi glavna prometna çila, ki povezuje prestolnico z Zasavjem in narekuje poselitev obĀine.

2bĀina ima dva glavna centra, naselje Dol pri Ljubljani, ki predstavlja funkcionalno zaledje zahodni polovici obĀine, in naselje Dolsko, ki pokriva ostalo. Dol predstavlja obĀinsko in izobraçevalno središĀe obĀine, Dolsko pa mu konkurira s kulturnim domom, trgovino in edino ambulanto v obĀini. 5ivalstvo med krajema je prisotno çe od nekdaj, domaĀini predvidevajo, da najbrç izhaja iz zgodovinske delitve ozemlja.

Zaradi bliçine Ljubljane ter sorazmerno niçjih cen zemljišĀ in nepremiĀnin je celotna obĀina podvrçena moĀni suburbanizaciji. Problematiko predstavljata predvsem gradnja brez ustreznega prostorskega naĀrta in neprilagojena infrastruktura.

2%ÿ,1$ '2/ 35, /-8%/-$1,

Dolina

Vinje

Hrib

ĂŚabja vas

2sredke Klopce

PodgoricaKriçevska vas Vrh

Kamnica Zajelťe Zaborťt Brinje %eriĀevo

Videm

Dol pri Ljubljani

Petelinje

Dolsko

Podgora KleĀe

Sava

Senoçeti

Laze pri Dolskem

0

1 km

2EĂżLQD 'RO SUL /MXEOMDQL

Prebivalstvo Demografski kazalniki na ravni obĀine kaçejo, da se je ťtevilo prebivalcev v zadnjih 0 letih veĀ kot podvojilo. Vzrokov za to je veĀ, npr. ugodno bivalno okolje, razvoj infrastrukture, bliçina narave, zagotovo pa je bistveni razlog lega ob veĀjem mestu in s tem pogojena suburbanizacija.

Suburbanizacija se je zaĀela v sedemdesetih letih prejťnjega stoletja in se nadaljuje vse do danes. 7o potrjuje tudi graf statistiĀnega urada, ki prikazuje obĀino Dol pri Ljubljani kot eno izmed obĀin z najveĀ skupnega selitvenega prirasta v letu 0 . Posledica se kaçe tudi v velikem ťtevilu novozgrajenih stanovanj in enodruçinskih hiť. ProblematiĀni so predvsem veĀji stanovanjski kompleksi, ki zaradi steĀajev gradbenih podjetij niso dokonĀani in funkcionirajo le deloma. S tem kazijo okolico naselij in predstavljajo nevarnost za vseljene prebivalce.

5,1 ali manj 5, 0 0,1 0, 0 4,9 5, 0 9,9 10,0 ali veĀ

44, 9 ali manj 45, 0 64,0 65, 0 74,9 75, 0 79,9 80,0 ali veĀ

6NXSQL VHOLWYHQL SULUDVW Prikazan je skupni selitveni prirast na 1.000 prebivalcev, ki izraça razmerje med razliko ťtevila priseljenih iz tujine, drugih regij oziroma obĀin ter ťtevila odseljenih v tujino, druge regije oziroma obĀine v koledarskem letu, pomnoçeno s 1.000.

'HORYQL PLJUDQWL Prikazan je odstotni deleç delovno aktivnih prebivalcev brez kmetov , ki delajo zunaj regije oziroma obĀine prebivaliťĀa.

5000 4000

2000 1000 leta

ĹĄtevilo prebivalcev

3000

1860

2346

2293

1880

1900

2523

1920

1940

2620

1960

3764

1980

4402

2000

5342

2020

5DVW ĂĽWHYLOD SUHELYDOFHY SR OHWLK ]D REĂżLQR 'RO SUL /MXEOMDQL

21

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

=JRGRYLQD REPRĀMD Kraji so bili zaradi svoje ugodne lege in mnogih vodotokov poseljeni çe v davni preteklosti, kar dokazujejo številne arheološke najdbe na obmoĀju celotne obĀine. 1a hribu AjdovšĀina so našli stare okope iz halštatske dobe, çarne grobove in talilnico çeleza. V neposredni bliçini *radišĀa je bila najdena nedokonĀana sekira, narejena iz reĀne oblice, ki jo strokovnjaki uvršĀajo v Āas med koncem neolitika in starejšo çelezno dobo.

Tod mimo naj bi tekla rimska cesta, ki je povezovala Vrhniko in Celje, ob kateri naj bi pri izlivu Ljubljanice v Savo stala rimska postaja Sava Flavia.

V 2. stoletju se je zaĀelo širjenje kršĀanstva, ki je na obmoĀje prihajalo predvsem iz 2gleja. Tako cerkev sv. Marjete v Dolu omenjajo çe listine iz leta 1262.

V Āasu preseljevanja narodov v 6. stoletju so se v slovenske deçele naselili Slovani in se ustalili na opustelih ravninskih podroĀjih, ki so prej pripadali 5imljanom. Zelo verjetno je, da so mnogi staroselci ostali na svojih domovih in sĀasoma našli soçitje z novimi naseljenci, s Āimer

=*2'29,1$ 2%02ÿ-$

2WYRULWHY çHOH]QLüNH SURJH Y %HULÿHYHP OHWD

22 Pletenje koĹĄat

.DPQLWD VHNLUD QDMGHQD Y .OHĂżDK

=DVDYVND FHVWD GDQHV Y R]GDMX GRPLQDQWD SURVWRUD

2]HPOMH REÿLQH 'RO SUL /MXEOMDQL QD GHçHOQL NDUWL .UDQMVNH RL] OHWD

Kmetijstvo in obrt se je krťĀanstvo na tem obmoĀju obdrçalo. Dol je leta 1627 postal samostojna çupnija.

2 Dolu v svojem delu Slava Vojvodine Kranjske 1689 piťe tudi -anez Vajkard Valvasor. 2pisuje prijetno okolico, ki stoji na ravnem, dobrodejnem kraju. V povezavi z graťĀino v Dolu se je v preteklosti uporabljalo ime Lusttal ali Lustthal . œ¡Lust¡¡ pomeni veselje, œ¡Thal¡¡ pa dolina, tako Valvasor govori o dolini veselja in o dolini slasti.

Po konĀni nemťki zmagi nad Madçari leta 955 se je v teh krajih zaĀela kolonizacija neposeljenih ravninskih podroĀij s podloçniki velikih plemiťkih druçin iz nemťkih in avstrijskih deçel. 8pora proti kolonizaciji ni bilo, saj je bila poselitev verjetno preredka in premalo ťtevilĀna.

2zemlje je bilo v 11. stoletju podeljeno v fevd vplivni druçini :eimar 2rla nde, od katere so ga podedovali Andeťki pribliçno sto let kasneje.

V drugi polovici 19. stoletja je pomemben vir kulturnega in gospodarskega çivljenja v dolini predstavljal tovorni promet po reki Savi. Poleg tovorniťtva so se ukvarjali tudi z gostinstvom, postavljeni so bili ťtevilni pristani za splavarje.

23

Z izgradnjo çeleznice med Celjem in Ljubljano leta 1849 je tovorni promet po reki poĀasi popolnoma zamrl.

Do prihoda avtomobilskega prometa so bili kraji dostopni z çeleznico. Med drugo svetovno vojno so 1emci zgradili çelezniťko povezavo med Ljubljano in Zidanim Mostom. To traso so po vojni odstranili in tu zgradili Zasavsko cesto, ki ťe danes predstavlja glavno prometno çilo vse do Zasavja. *rebenc, 2013

Zaradi ugodne lege in klimatskih razmer so se v preteklosti prebivalci veĀinsko preçivljali s kmetijstvom. Pridelovali so vse vrste çita, krompir in ostalo zelenjavo. V danaťnjem Āasu je kmetijstvo aktualno predvsem na obmoĀju BeriĀevega in Brinja.

Leta 1822 je dal baron (rberg zgraditi umetni kanal MlinťĀice, ki vodo zajema iz Kamniťke Bistrice. S tem je omogoĀil postavitev mlinov in çag. 1a MlinťĀici jih je bilo v preteklosti ťtirinajst, ki pa so z industrializacijo in izgradnjo çeleznice v 19. stoletju izgubili svoj pomen.

Poleg mlinarjev je bilo, od tradicionalnih obrti do druge svetovne vojne, najbolj razťirjeno pletenje in izdelovanje izdelkov iz slamnatih kit, katerih pomen simbolizira pletarska kita v grbu obĀine.

SrediťĀe pletarstva je bilo v vasi BeriĀevo, s katere se je razťirilo po celotnem obmoĀju obĀine. Pletli so skoraj pri vsaki hiťi in izdelke prodajali, bodisi na svojo pest ali preko trgovin, predvsem na kamniťkem podroĀju. Pletarstvo je po drugi svetovni vojni zaĀelo zamirati zaradi preusmeritve v druge, dobiĀkonosnejťe dejavnosti. *rebenc, 2013

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

2 æ - $ / 2 . $ & , - $

25

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

1DVHOMH 'RO SUL /MXEOMDQL

Zaboršt

9LGHP 0 1m

Zajelše

'RO 100 m

2SUHGHOLWHY QDVHOMD 'RO LQ 9LGHP

1$6(/-( '2/ 35, /-8%/-$1,

obravnavano obmoĀje

Dol pri Ljubljani je razvleĀeno obcestno naselje, slabih 20 kilometrov oddaljeno od prestolnice, in predstavlja osrednji kraj v obĀini Dol pri Ljubljani.

Leçi na nizki in neizraziti zgornji prodni savski terasi, severno od sotoĀja rek Kamniške Bistrice, Ljubljanice in Save ter juçno od Save ob glavni cesti äentjakob²Litija. Dola se dotika kraj Videm, s katerim Dol tvori enotno naselje. V listinah se Dol, pod oznako ¶¶in Tal··, prviĀ omenja leta 1263. Pozneje se je za to obmoĀje uporabljala oznaka Lustal. æe leta 1490 je Dol omenjen kot Lustaldorf dorf nem. vas , iz Āesar sklepamo, da je çe v 15. stoletju bil osrednji kraj v dolini. *rebenc, 2013

.DWDVWHU L] OHWD SULND]XMH YDV 'RO

5D]JOHGQLFD 'ROD VOLNDQD QDG YDVMR =DERUĂĽW

5D]JOHGQLFD 'ROD NL SULND]XMH 'RO L] MXçQH VWUDQL

Identiteta naselja Kot izhodiĹĄÄ€e za ohranjanje, sanacijo ali ustvarjanje podobe naselja je identiteta najpomembnejĹĄa.

Identiteta naselja Dol pri Ljubljani je veĀplastna in zaradi raznolikosti vsebin zelo zanimiva. 1ajstarejťa identiteta naselja je vaťka, saj so bili kraji zaradi svoje ugodne lege naseljeni çe od çelezne dobe naprej, prebivalci pa so se veĀinoma ukvarjali s kmetijstvom. S prihodom plemiĀev ter izgradnjo dvorca in botaniĀnega vrta je Dol vaťki identiteti dodal grajsko, ki pa z vsakim desetletjem, zaradi propadanja objektov in zaraťĀanja zelenih povrťin, poĀasi izginja iz zavedanja ljudi.

V zadnjem stoletju pa je kraj, zaradi razťirjene dejavnosti podjetja -ub, pridobil tudi identiteto industrijskega naselja, kar pa zaradi relativne Āistosti barvne industrije k sreĀi ni imelo negativnih vplivov na okolje. ÿe pa bi lahko naselje Dol pri Ljubljani ťe pred nekaj desetletji brez teçav opredelili kot obcestno vas, kjer se objekti veçejo pravokotno na glavno komunikacijo, srediťĀe pa predstavlja cerkev, skupaj s ťolo in trgovino, se je to v obdobju od 2. polovice 20. stoletja naprej zaradi suburbanizacije spremenilo. *radbeni naĀrti za veĀinoma enodruçinske hiťe so bili tipski. Vse bolj se je uveljavljalo samograditeljstvo. Posledica se kaçe v bolj ali manj enakih hiťah, ki se ne prilagajajo posameznikovim potrebam in ne okolju, v katerem so zgrajene.

S pomanjkanjem urbanistiĀnega naĀrtovanja in moĀnim priseljevanjem je naselje Dol z okolico zaĀelo dobivati podobo suburbaniziranega naselja, za kar je znaĀilno pomanjkanje identitete. 1ova arhitektura mora izhajati iz çe znanih sestavin razpoznavnosti prostora ali pa jih mora na novo ustvariti. Fister, 1993

27

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

02

02

02

02

02

03

01 02 02

04

06 06

02

05

0 02

03 3

01

šĀica Mlin

m 1 7500

01 02 03

obravnavano obmoĀje prvotna zozidava razpršena enodruçinska gradnja industrijsko obmoĀje

04

zametek upravno storitvenega središĀa

05

obmoĀje izobraçevalnih ustanov novejša zazidava

06

0RUIRORåND DQDOL]D REPRĀMD Pri morfološki analizi naselja Dol in Videm lahko razberemo šest razliĀnih tipologij. Prvotna, najstarejša je obcestna zazidava. 2bjekti se veçejo pravokotno na glavno komunikacijo.

Posledica moĀne suburbanizacije obmoĀja je razpršena enodruçinska zazidava, s katero je Dol izgubil podobo obcestnega naselja. 1a juçnem delu obmoĀja je bil prisoten moĀan razvoj industrije, katere širitev, zaradi stanovanjske zazidave na eni strani in zašĀitenega naravnega obmoĀja na drugi, ni veĀ mogoĀa.

Zametki upravnega in storitvenega središĀa naselja se kaçejo na obmoĀju med industrijo in enodruçinsko zazidavo. Izobraçevalni del je nekoliko odmaknjen od središĀa naselja, vendar izkorišĀa bliçino narave. 1ovejša zazidava se kaçe predvsem v obliki strnjene veĀstanovanjske gradnje. 5ezultat je veĀja izkorišĀenost prostora in veĀ skupnih javnih površin, namenjenih prebivalcem.

$1$/,=(

šĀica Mlin

m 1 : 7500

obravnavano obmoĀje regionalna cesta glavna lokalna cesta lokalna cesta ulice predvideni rondo avtobusna postaja vodotoki

Analiza prometa *lavno prometno çilo obmoĀja predstavlja regionalna cesta, ki povezuje Ljubljano z Zasavjem ² Zasavska cesta. Cesta poteka po trasi çelezniške proge, ki so jo 1emci zgradili med 2. svetovno vojno.

1a Zasavsko cesto se veçejo manjše lokalne ceste, ki omogoĀajo dostop do naselij. V kriçišĀu z glavno vpadnico v naselje Dol je postavljen rondo, ki je bistveno izboljšal pretok in varnost prometa.

Prvotna glavna cesta poteka skozi naselja in je namenjena predvsem lokalni mobilnosti. Cesta še vedno nima urejenih pešpoti in kolesarskih poti.

1a kriçišĀu vpadnice in stare glavne ceste je predviden nov rondo, ki naj bi rešil problematiko prednosti v kriçišĀu, kjer je prisoten tudi moĀan tovorni promet.

29

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

m 1 : 7500

obravnavano obmoĀje storitvene dejavnosti obĀinska uprava industrija in skladišĀa verske ustanove kulturne ustanove izboraçevalne ustanove bivalna funkcija gasilsko društvo vodotoki

Analiza dejavnosti Pri analizi lahko opredelimo štiri skupine dejavnosti na obmoĀju. Prva, izobraçevalna dejavnost je skoncentrirana na -Z delu naselja Videm. Prostorsko najobseçnejšo dejavnost v kraju predstavlja barvna industrija, ki je na tem prostoru prisotna çe od leta 1875.

Storitveno upravna dejavnost nakazuje centralni del naselja in je razvita linijsko, ob stari glavni cesti. Centralne dejavnosti se nadaljujejo do verskih vsebin, ki jih predstavljata cerkev in çupnišĀe.

$1$/,=(

m 1 : 7500

obravnavano obmoĀje gozd trajni travnik intenzivni sadovnjak njiva, vrt, rastlinjak pozidano zemljišĀe vodotoki

Analiza površin namenske rabe Pri analizi vidimo, da je obmoĀje bogato z zelenimi površinami, ki poleg kvalitetnega bivalnega okolja predstavljajo moçnost rekreacije. Med travniki se nizajo obdelovalne površine, pri katerih je vidna primarna parcelacija obmoĀja.

Površine sluçijo kot nekakšna varnostna cona med regionalno Zasavsko cesto in naseljem.

2bmoĀje je bogato z vodotoki. 1ajpomembnejši vodotok predstavlja umetni kanal MlinšĀica, ki je speljan iz reke Kamniška Bistrica.

31

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

2 % 0 2 ÿ - ( 2 % ' ( / $ 9 (

33

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

REPRĀMH JUDåĀLQH prvotne strukture

REPRĀMH LQGXVWULMH novejše strukture

P

,GHQWLWHWD REPRÿMD

0(' 9$6-2 *5$äÿ,12 ,1'8675,-2 ,1 129(-ä,0, 6758.785$0,

REUDYQDYDQR REPRÿMH

P

31 Prikaz najstarejĹĄega dela vasi pred drugo svetovno vojno

'DQDĂĽQML SRJOHG QD REVWRMHĂżH YDĂĽNR WNLYR

krajina

GYRULĂĽÄ€H

objekti glavna komunikcija

33 Franciscejski kataster iz leta 1826

34 Prikaz prvotne vaĹĄke obcestne zazidave

0HG YDVMR JUDüĀLQR LQGXVWULMR LQ QRYHMüLPL VWUXNWXUDPL 2bmoĀje obravnave obdajajo ťtirje zelo razliĀni gradniki prostora, ki jih redko kdaj najdemo na tako majhni povrťini. *radniki so moĀno vplivali na razvoj in preobrazbo identitete tako naselja kot tudi samega srediťĀa. 5azumevanje identitete pa je kljuĀno za nadaljnji razvoj osrednjega dela kraja Dol.

Prvotne strukture 1ajstarejťi del naselja se razprostira od cerkve sv. Marjete na zahodnem delu, ki predstavlja prostorsko dominanto kraja, do graťĀine na vzhodnem delu, kjer se zazidava konĀa.

Franciscejski kataster iz leta 1826 prikazuje prvotno parcelacijo, pri kateri se objekti nizajo v liniji pravokotno na glavno komunikacijo in tako med objekti ustvarjajo odprta dvoriťĀa. Za bivalnim delom niz nadaljuje gospodarsko poslopje, ki se izteĀe v sadovnjake in obdelovalne povrťine. 5aztegnjena vas z ohranjenim uliĀnim nizom je ťe vedno dobro zaznavna, z uvrstitvijo v register nepremiĀne kulturne dediťĀine pa ima veliko moçnosti, da se ohrani tudi v prihodnosti. Problematika, ki izhaja iz prvotne zazidave, je predvsem omejena ťirina cestiťĀa, ki dimenzijsko ne dovoljuje postavitve ploĀnika.

35

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

ĂŚDORVWQD SRGRED JUDĂĽĂżLQH GDQHV

0XQJHUVWRUIIRYD ULVED GROVNH JUDĂĽĂżLQH L] 9DOYDVURMHYH 7RSRJUDĂ€MH L] OHWD JUH ]D HQR RG VWDUHMĂĽLK ID] JUDĂĽĂżLQH

37 Obnovljena Erbergova paviljona

0 1m

25 m

6LWXDFLMD XUHGLWYH JUDĂĽĂżLQH

2EPRĀMH JUDüĀLQH 1astanek graťĀine je povezan s plemiťko druçino *allenberg, ki je leta 1540 kupila ravninsko in vodnato podroĀje v Dolu. *raťĀina je iz rok *allenbergov preťla v last druçine 5aspi, ki je kasneje graťĀino prodala -anezu Danijelu (rbergu. Z druçino (rbergov, na Āelu z baronom -oçefom Klasancom, je graťĀina doçivela svoj vrhunec in zaton. Po izteku pomembne pozicije na Dunaju je v Dolu nadaljeval svojo strast do zbiranja umetnin in rastlin s celotnega sveta. *raťĀino je obdal s parkom, ki je predstavljal izpeljanko francoskih cesarskih vrtov na Kranjskem. Kasneje je graťĀina zamenjala veliko lastnikov, nobeden pa ni pokazal pravega smisla za gospodarjenje. Med obema vojnama so severni trakt uporabljali za ljudsko ťolo, leta 1944 pa so graťĀino poçgali partizani, zaradi koristi, ki bi jo lahko prinesla 1emcem. *raťĀina od tistega Āasa naprej propada. DediĀi, vseh je sedemnajst, ne najdejo skupnega interesa pri prenovi. Manjťo mero prenove je bil deleçen le severni del, medtem ko so ostali prepuťĀeni propadanju. Spomin na nekdaj mogoĀno graťĀino pa ohranjata dva (rbergova paviljona, ki sta v lasti obĀine in se uporabljata za razne kulturne dogodke in prireditve. *rebenc, 2013

2%02Ăż-( 2%5$91$9(

=DĂżHWNL SURL]YRGQMH PLQHUDOQLK EDUY

5D]VHçQRVW LQGXVWULMVNLK REUDWRY GDQHV

1DVHOMH HQRGUXçLQVNLK KLü Y QDVHOMX 3RGJRUD NP RGGDOMHQLK RG VUHGLüÿD 'ROD

2EPRĀMH LQGXVWULMH IzhodiťĀe razvoja industrije na tem obmoĀju je umetni kanal MlinťĀica, ki je posledica regulacije pritoka reke Kamniťka Bistrica, dolg pa je kar enajst kilometrov.

Sprva je kanal omogoĀil postavitev mlinov, ki so mleli çito. Z izgradnjo çeleznice in opustitvijo plovne poti po Savi je mletje çita zaĀelo izgubljati svoj pomen. Mlinarji so reťitev naťli v mletju zemeljske barve, ki so jo pridobivali predvsem iz gline in ilovice, kopane na ihanskem podroĀju.

Industrija ima svoje zaĀetke na Vidmu, kjer je trgovec Bischof ustanovil tovarno. ZaĀetki proizvodnje mineralnih barv na danaťnji lokaciji segajo v leto 1875, ko je Viktor *ale zaĀel mleti

37

Novejťe strukture razliĀno obarvane minerale, tako imenovane zemeljske barve. Skromni zaĀetki so podjetje -ub pripeljali do sodobnega in mednarodno uveljavljenega proizvodnega podjetja z moĀnimi lastnimi blagovnimi znamkami, ki danes obsega enajst odvisnih druçb in posluje na veĀ kot tridesetih trgih ťirom (vrope in zunaj nje. *rebenc, 2013

Prostorsko se je industrija razťirila do vseh zunanjih robov, zato ťiritev proizvodnjega dela ni veĀ mogoĀa.

S suburbanizacijo v ťestdesetih in sedemdesetih letih, ki ťe traja, se je podoba Dola, kot izrazito obcestnega naselja, zaĀela spreminjati. Zaradi ugodnih parcel in razvoja avtomobilskega prometa se je obmoĀje hitro poselilo s preteçno enodruçinskimi hiťami, ki so poveĀini tipske. Ker novi objekti niso upoťtevali prvotne obcestne zazidave, se je podoba obcestnega naselja hitro spreminjala.

V zadnjih petnajstih letih pa so v Dolu in Vidmu zaĀeli graditi veĀstanovanjske objekte.

Ti predstavljajo bolj ali manj dober primer zgoťĀevanja gradnje, pomemben pa je tudi kvaliteten javni prostor za druçenje prebivalcev, ki je v suburbaniziranih naseljih omejen na ulice.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

1 2 3

4 5 6

9 7

8

10

11 13 12

0

14

50m

obravnavano obmoĀje

23,6 2%672-(ÿ(*$ 67$1-$

2EVWRMHÿH VWDQMH REUDYQDYDQHJD REPRÿMD

44 Prostor pred cerkvijo

43 Pogled proti cerkvi Sv. Marjete

3RJOHG QD çXSQLåÿH V VWUDQL SDUNLULåÿD

&HUNHY 6YHWH 0DUMHWH $QWLRKLMVNH

6WDYED çXSQLåĀD

Prva omemba cerkve v listinah sega v leto 1262.

Po kasnejših navedbah leta 1427 je opredeljena kot gotska cerkev, kar nakazujejo tudi gotski prezbiterij in zazidana okna, ki so çal v veliki meri popolnoma uniĀena. V letu 1753 je cerkev, pod vodstvom arhitekta Mihaela Perskega, doçivela obseçno prezidavo. *rebenc, 2013

Cerkev je locirana ob glavni komunikacijski osi skozi naselje in predstavlja glavno prostorsko dominanto. Severno od cerkve se razprostirajo farno pokopališĀe in dve poslovilni veçici.

Gradnja je potekala med letoma 2000 in 2002 po idejnem naĀrtu arhitekta Andreja Ledrata.

1a podlagi idejne skice je arhitekt Matjaç Sušnik izpopolnil in izdelal naĀrt. æupnišĀe je zgrajeno nekoliko juçneje od temeljev nekdanjega, leta 1944 porušenega çupnišĀa. Grebenc, 2013

V çupnišĀu so poleg bivalnih in administrativnih prostorov tudi uĀilnica, pevska in mladinska soba ter dvorana za 150 ljudi, ki je še v fazi izgradnje. Vhod v dvorano je omogoĀen preko amÀteatra na zahodni strani çupnišĀa. æupnišĀe je postavljeno ob stari cesti, nasproti farne cerkve. Kljub poudarjeni dvokapnici in precej staromodni fasadi, ki naj bi se navezovala na vaško identiteto kraja, predstavlja prvi primer višje zazidave v naselju.

3URVWRU SUHG FHUNYLMR Cerkev zaradi bliçine ceste nima pravega predprostora. Manjši prostor pred cerkvijo je velikokrat zaseden z avtomobili zaradi bliçine pokopališĀa.

V zelenju je skrit spomenik, posveĀen stari šoli, ki je bila prvotno v stanovanjskem objektu, ki je danes v ozadju.

39

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

3UD]QR SDUNLULĂĽĂżH SUHG WUJRYLQR Y QHGHOMR SRSROGDQ

1LYRMVND SRYH]DYD PHG QLYRMHP FHUNYH LQ WUJRYLQH

3RJOHG QD ORNDO WUJRYLQR LQ QMXQ SUHGSURVWRU

3DUNLULüÿH SUHG çXSQLüÿHP

7UJ LQ SDUNLULüĀH SUHG çXSQLüĀHP

7UJRYLQD 0HUNDWRU LQ ORNDO 6RVHG

Prostor med çupniťĀem in staro cesto predstavlja edini urejen javni prostor v srediťĀu naselja.

DeÀniran z drevesom in prostori za sedenje deluje kot manjťi trg. Trg se nadaljuje v urejeno parkiriťĀe, kjer poteka glavna povezava do trgovine.

Stavba trgovine leçi pod nivojem ceste. Zaradi podtalne vode je dvignjena na betonski podstavek in dostopna z vzhodne strani. Objekt je pritliĀen in pokrit z ravno streho. Dostop do skladiťĀa je moçen z zadnje strani, s strani zadruge.

5 Nivojska povezava

Lokal Sosed predstavlja glavno toĀko druçenja v srediťĀu naselja. 8meťĀen je v objekt bivťe poťte in se odpira tako na trg kot na manjťo teraso proti jugu.

1a obravnavanem obmoĀju je padec terena v viťini enega metra. Teren pada od severa proti jugu, od stare glavne ceste proti podjetju -ub.

1ajbolj je izrazita razlika med nivojem ceste in nivojem trgovine, zato sta parkiriťĀi povezani s stopniťĀem. Zaradi podtalne vode je niçjeleçeĀe parkiriťĀe veĀkrat poplavljeno.

23,6 2%672-(Ăż(*$ 67$1-$

2EĂżLQVND VWYDED SUHG SUHQRYR

2EMHNW NPHWLMVNH ]DGUXJH

2EĂżLQVND VWYDED SR SUHQRYL

53 Stanovanjsko-poslovni objekt

54 PoĹĄta in lekarna

7 Objekt Kmetijske zadruge

6WDQRYDQMVNR SRVORYQL REMHNW

2EÄ€LQVND VWDYED

Gradnjo Kmetijske zadruge Dol je leta 1948 zaĀela mladinska delovna brigada, po dvoletnih prerekanjih pa so jo dokonĀali domaĀini.

Zgradba tvori programski zametek storitvenega centra kraja in je zaradi kmetijskega okoliťa v kraju nepogreťljiva. Objekt je pritliĀen in se deli na trgovino in skladiťĀe. Parkirni prostori niso urejeni, omogoĀen pa je dovoz do skladiťĀa.

Leta 2004 zgrajeni stanovanjsko poslovni objekt je zasnovan kot petetaçni objekt in pomeni zaĀetek viťje gradnje v srediťĀnem obmoĀju naselja. Poleg ťtevilnih stanovanj v nadstropjih je v javnem pritliĀju veĀ manjťih poslovnih prostorov, v katerih so nameťĀene poťta, lekarna in ostale storitve. Objekt je tipiĀen primer gradnje, ki je v veliki meri poveĀava enostanovanjske hiťe in v okolju deluje predimenzionirano. Kljub vsemu s svojo viťino predstavlja zaĀetek tvorjenja srediťĀa kraja, predvsem pa njegova zasedenost kaçe potrebo po novih, predvsem poslovnih in storitvenih prostorih v kraju.

Stavba danaťnje obĀinske uprave je bila prvotno zgrajena leta 1979 za potrebe novega çupniťĀa, ki je pogorelo v 2. svetovni vojni.

Arhitekt France Kvaternik je opeĀnat pritliĀni javni del nadgradil z zasebnim bivalnim delom, ki tlorisno prekriva pritliĀje in v pogledu tvori simbol kriça. Grebenc, 2013

Po izgradnji novega çupniťĀa leta 2002 je prostore kupila obĀina in si po prenovi in adaptaciji objekta tu uredila svoj sedeç.

Stavba je v zadnjem letu ponovno podvrçena obnovi, predvsem energetski, ki je v veliki meri spremenila zunanjo podobo objekta.

Med zelenje pred objektom je umeťĀen kamnit vodnjak, po predvidevanjih iz 18. stoletja, ki je prej stal na sedanjem parkiriťĀu pred çupniťĀem.

41

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

3RJOHG QD GUHYR ĂżUQHJD WRSROD WUJRYLQR LQ ]DGUXJR ] ]DGQMH VWUDQL

56 Travnik s stanovanjsko zazidavo

23,6 2%672-(Ăż(*$ 67$1-$

&HVWD NL SHOMH SURWL SRGMHWMX -XE

7UDYQLN ] VWDQRYDQMVNR ]D]LGDYR

&HVWD SURWL -XEX

-uçno od objekta zadruge in Mercatorja se razteza travnik. Preko travnika poteka peťpot, in sicer mimo podjetja -ub do osnovne ťole Dol. Travnik krasi mogoĀno drevo Ārnega topola.

Lastnik dveh objektov stanovanjske zazidave na obmoĀju je pred kratkim postalo podjetje -ub, ki çeli parceli spremeniti v parkirna mesta za zaposlene.

Pri dostopu v naselje z glavne Zasavske ceste pelje prednostna cesta proti podjetju -ub in skladiťĀu podjetja Topdom. Cesta je nevarna zaradi tovornega prometa in glavne peťpoti od osnovne ťole in vrtca Dol. Dogovarjanja med obĀino in uporabniki, da bi se cesta speljala drugje in obťla centralni del, ťe niso obrodila sadov.

3DUNLULĂĽĂżH SRGMHWMD -XE ] JDVLOVNLP GRPRY Y R]DGMX

3URVODYD QD FHVWL SURWL -XEX

-XE Y REGREMX GR OHWD

3R SRWUHEL JDVLOVNR GUXĂĽWYR VRXSRUDEOMD SDUNLULĂĽĂżH

-XE GDQHV

*DVLOVNL GRP

3DUNLULĂĽÄ€H SUHG -XERP

7RYDUQD -8%

Objekt gasilskega doma stoji v neposredni bliçini tovarne -ub in tvori obcestno zazidavo.

Pod pokroviteljstvom tovarne so ga leta 1978 v veliki meri zgradili gasilci sami. Prostovoljno gasilsko druťtvo Dol predstavlja tudi pomemben del druçbenega çivljenja v kraju, predvsem na podroĀju izobraçevanja mladine. Gasilci vse vaje in veĀje dogodke, med drugim tudi gasilsko veselico, izvajajo na parkirnem prostoru podjetja -ub, ki je v popoldanskih urah in ob vikendih prazen.

ParkiriťĀe nasproti Design studia -ub, kjer -ub razstavlja in prodaja svoje produkte, je namenjeno predvsem strankam trgovine. Parkini prostor v popoldanskem Āasu in ob koncih tedna ni zaseden, zato je v souporabi gasilskega druťtva. Trenutno je prostor neurejen in ni urejenih peťpoti za laçje preĀkanje prometne ceste.

Skozi zgodovino je -ub kljub veĀkratni menjavi lastniťtva razvijal proizvodnjo vse do danes. V zadnjem Āasu so poleg proizvodnje zgradili ťe Tehnoloťko raziskovalni center -ub, d. o. o., in odprli obrat za proizvodnjo izolacijskih ploťĀ iz stiropora ter sistemskih ploťĀ. -ub, 2016

Tovarna je od vsega zaĀetka zaposlovala veliko ťtevilo delavcev iz domaĀega okolja. Za domaĀine je pomenila velik napredek, saj so z izgradnjo hidroelektrarne omogoĀili elektriĀno energijo tudi okoliťkim prebivalcem.

Prostorsko problematiko predstavlja predvsem nadaljnja ťiritev, saj je ta moçna le proti srediťĀnemu delu naselja.

43

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

15

3 14

1

10

2 9

6

5

16

13

4

7 8 11 12

0

100m

obravnavano obmoĀje storitveno poslovne dejavnosti

1 cerkev Sv. Marjete

9

2 çupnišĀe

10

obĀinska uprava industrija in skladišĀa verske ustanove kulturne ustanove

3 zaĀetek Trim steze 4 one way shop 5 lokal Sosed 6 trgovina Merkator

11

bivalna funkcija gasilsko društvo

7 kmetijska zadruga 8 lekarna, pošta, frizer, cvetliĀarna, lokal, mesnica, kozmetiĀni salon

vodotoki

12 13

obĀinska uprava podjetje Elteh gasilsko društvo tehnološko raziskovalni center -ub skladišĀe Topdom

15

zapušĀena grašĀina Dol paviljona

16

çaga

14

Analiza dejavnosti Prostorsko gledano se središĀne dejavnosti linijsko veçejo na glavno komunikacijo preko naselja. Linija poteka od cerkve sv. Marjete, ki predstavlja tudi glavno dominanto naselja, prek çupnišĀa, trgovine, zadruge, obĀine do poslovno stanovanjskega objekta, v katerem sta med drugim pošta in lekarna.

Problematika je vidna predvsem v pomanjkanju kulturnih objektov in v nadaljnjem širjenju središĀnih dejavnosti zaradi pomanjkanja prostih parcel.

0

100m

obravnavano obmoĀje glavna cesta Ljubljana - Litija stara glavna cesta povezovalne ceste enosmerna cesta dovozne poti javni parkirni prostori predviden rondo dostopi avtobusna postaja podvoz

Analiza komunikacij Pri dostopu v naselje z glavne Zasavske ceste prednostna cesta pelje proti tovarni -ub in skladišĀu podjetja Topdom. Cesta je problematiĀna zaradi moĀnega prometa, predvsem tovornih vozil, ki predstavljajo nevarnost za vse mimoidoĀe. Ob cesti poteka glavna pot za uĀence osnovne šole in otroke iz vrtca Dol, ki çivijo vzhodno od središĀa, cesta pa še vedno nima ploĀnika, prav tako niso urejene kolesarske poti.

ObĀina na kriçišĀu stare ceste in glavnega dostopa v naselje z Zasavske ceste naĀrtuje nov rondo, ki bi rešil problematiko prednosti v kriçišĀu. Z rondojem bi se glavna stara cesta in cesta proti -ubu pomensko izenaĀili.

45

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

3 3

2 1 2

0

100m

obravnavano obmoĀje gozd trajni travnik intenzivni sadovnjak njiva, vrt, rastlinjak

1

drevo Ārnega topola

2 3

javorjev drevored drevo lipe

pozidano zemljišĀe vodotoki ekološko pomembno obmoĀje

$QDOL]D ]HOHQLK SRYUåLQ 1a analizi veĀjega merila lahko ugotovimo, da je deleç zelenih površin v okolici naselja velik.

Izmenjujejo se tako obdelovalne površine kot tudi zeleni travniki, ki z mejami parcel nakazujejo prvotno parcelacijo.

Pri analizi obravnavanega obmoĀja ugotovimo, da je na obmoĀju, namenjenem centralnim dejavnostim, relativno velika zelena površina, ki jo je treba vsaj delno ohraniti.

ObmoĀje je bogato tudi z obstojeĀimi drevesi razliĀnih vrst. Po velikosti izstopa osrednje drevo Ārnega topola, ki je del identitete obmoĀja in ga je treba ohraniti. Prav tako je treba v veĀini ohraniti drevored javorjev ob stari glavni cesti in dve lipi pred çupnijskim objektom.

35267256.( $1$/,=(

0

100m

obravnavano obmoĀje javne površine pešpoti vozlišĀe jakost pojava dominanta pogledi tovorni promet umetni tob

Zaznavna sinteza 1a obmoĀju obravnave so tri veĀja vozlišĀa z razliĀnimi intenzitetami. Dominanto predstavlja cerkev sv. Marjete. Zasavska cesta in obmoĀje industrije predstavljata umetni rob naselja.

ProblematiĀen je tovorni promet, ki poteka proti -ubu, saj povzroĀa hrup in je nevaren za ostale udeleçence v prometu.

47

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

63

Cilj Pri nalogi ureditve središĀa naselja Dol pri Ljubljani sem se zaĀela spraševati o smiselnosti prenove in njenem uĀinku na nadaljnji razvoj naselja. Velik odstotek prebivalcev obĀine zaradi študijskih in delovnih obveznosti dnevno migrira v Ljubljano in veĀino storitev raje opravi na poti domov, kot pa v pomanjkljivo zaloçeni trgovini v domaĀem kraju.

Prav tako je skromna izbira druçabnih aktivnosti in socialnih dogodkov. Edini vir druçabnega çivljenja, z izjemo osnovne šole in gasilnega društva, predstavlja çupnišĀe, ki je privlaĀno le za doloĀeno skupino ljudi. Edini prostor za manjše dogodke predstavljata Erbergova paviljona, obĀinske prireditve pa potekajo kar v telovadnici Osnovne šole -anka Modra v Dolu.

Torej, cilj raziskave je vprašanje, ali bi ureditev središĀa z novimi programi predstavljala zaĀetek razvoja storitvenih in druçabnih dejavnosti ali pa je središĀe zaradi drugaĀnega naĀina çivljenja tako ali drugaĀe çal prepušĀeno propadu.

Cilji urejanja nemestnih naselij so odvisni od smernic oziroma izhodišĀ in naĀel, ki so çe

62&,2/2ä.$ $1$/,=$

izoblikovana za posamezna naselja ali krajino in imajo širši pomen v druçbeni in ekonomskosocialni strukturi. Najpomembnejša vidika smernic sta varovanje in/ali vzpostavljanje nove identitete in kontinuitete naselja struktura, dominantni elementi, robovi ter Ālovek s svojimi çeljami, ki je konĀni uporabnik in oblikovalec naselja in njegove podobe. Fikfak, 1997

Dvom o smiselnosti prenove sem tako çelela preveriti pri uporabnikih prostora, ki z opisi dosedanjih navad v prostoru in novimi, tako prostorskimi kot programskimi predlogi lahko bistveno prispevajo k boljši in predvsem bolj relevantni rešitvi prostora. ªV nastajajoĀih postmodernih druçbah se vedno pogosteje kaçe, da strokovna argumentacija ni dovolj prepriĀljiva, da bi bila kos zdravorazumskim emocionalno moĀno podprtim interpretacijam prostorskih ali okoljskih problemov. Strokovnjaki, zlasti prostorski strokovnjaki, so zato velikokrat moĀno preseneĀeni, celo šokirani, ko se njihova strokovna argumentacija sooĀi z ªlaiĀnim diskurzom©.© Kos, 2011, str. 148

Raziskovalna metoda Pri izbiri raziskovalne metode sem se odloĀila za nestandardni intervju. Ta namreĀ omogoĀa skupek razpršenih mnenj, ki so lahko povsem individualna in odstopajo od veĀinskega mnenja. Z metodo lahko, z razmeroma maloštevilnimi intervjuji, dobimo pribliçek reprezentativnemu naboru informacij o doloĀenem vprašanju.

'RORĀLWHY Y]RUFD Vzorec predstavlja 10 oseb, ki prebivajo na obmoĀju Dola ali njegove funkcionalne okolice. Sem spadajo še vasi KleĀe, Podgora, Zajelše, Videm, BeriĀevo in Brinje.

Sodelovalo je 6 çensk in 4 moški. PovpreĀna starost je bila 47 let, med njimi je bila najmlajša oseba stara 22 let, najstarejša pa 75 let. Delovno aktivnih je bilo 5 oseb, 2 osebi sta imeli status študenta in 3 osebe so upokojene.

Izbor intervjuvancev sem izvedla po metodi ¶·sneçne kepe··, s katero sem svoj zaĀetni izbor kandidatov nadgradila s predlogi intervjuvancev. æelela sem pridobiti pribliçno pol çensk in pol moških. Populacija je morala biti tudi starostno raznolika, pomemben faktor pa je predstavljala dolçina bivanja v obmoĀju doloĀenega podroĀja.

OSEBA

SPOL

STAROST

A

moški

B

KRAJ ZAPOSLITVE /ŠTUDIJA

ÿ/$1 /2.$/1(*$ DRUŠTVA

'20$ÿ,1 35,6(/-(1

IZOBRAZBA

STATUS

30

univerzitetna

zaposlen

Ljubljana

Ne

domaĀin

çenski

58

univerzitetna

zaposlena

Ljubljana

Ne

domaĀinka

C

çenski

75

univerzitetna

upokojenka

/

Ne

priseljenka

D

çenski

22

srednja šola

študentka

Ljubljana

Da

domaĀinka

E

moški

25

srednja šola

zaposlen

Ljubljana

Da

domaĀin

F

çenski

70

srednja šola

upokojenka

/

Da

domaĀinka

G

moški

66

univerzitetna

zaposlen

Dol pri Lj

Ne

priseljenec

H

çenski

69

srednja šola

upokojenka

/

Da

domaĀinka

I

moški

30

univerzitetna

zaposlen

Ljubljana

Ne

priseljenec

J

çenski

25

srednja šola

študentka

Ljubljana

Ne

priseljenka

Oblikovanje vprašalnika Vprašalnik je sestavljen iz štirih sklopov. Prvi sklop vprašanj preverja pripadnost posameznika kraju glede na dolçino bivanja v kraju in išĀe splošen vtis posameznika o obmoĀju, kjer prebiva. Naslednji sklop se çe naveçe na obravnavano obmoĀje. Pri posamezniku çeli preveriti mnenje o trenutnem stanju središĀa naselja. Tretji sklop poskuša pridobiti informacije o uporabi ter navadah intervjuvanca v obravnavanem obmoĀju. Zadnji sklop pri posamezniku preverja smiselnost predvidenega programa in poskuša pridobiti predloge prebivalcev za programsko zasnovo. Ker vprašalnik pri nestandardiziranem intervjuju ni popolnoma doloĀen, so dodatna vprašanja dovoljena.

Intervju je v povpreĀju trajal 20 minut in vse kandidate sem snemala s snemalno napravo. Teçava, ki sem jo opazila, je predvsem odstopanje odgovorov glede na vprašanje z razlogom moĀnega osebnega mnenja glede doloĀene prostorske problematike v kraju, ki pa ni vezana na oçji obravnavan prostor.

49

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

Analiza vpraĹĄanj

63/2ä(1 97,6 326$0(=1,.$ '2 2%02ÿ-$ .-(5 35(%,9$

$ ĂżDV ELYDQMD Y REUDYQDYDQHP SURVWRUX UD]ORJL ]D SULVHOLWHY LQ RSUHGHOLWHY ]D GRPDÄ€LQD

ätirje posamezniki çivijo v Dolu ali njeni okolici od rojstva Osebe B, D, E, F in se brez teçav identiÀcirajo za domaĀine.

Oseba A 30 let, moťki, zaposlen v okolici Dola çivi 12 let. Za domaĀina se ťteje, saj njegovi predniki izhajajo iz teh krajev, kar pa je bil tudi razlog za priselitev.

Oseba C 75 let, çenska, upokojenka se je v okolico Dola priselila zaradi moça, ki iz tukaj izhaja.

Kljub temu, da tu çivi çe 30 let, se za domaĀinko ne ťteje. To pripisuje veĀinoma svojemu karakterju in ne ljudem, ki je ne bi sprejeli.

Zanimivo je, da recimo Oseba G, ki v okolici Dola çivi 12 let, sebe ťteje kot domaĀinko. To pripisuje çivahnemu karakterju in poslediĀno njenemu druçenju v naselju. Njena poznanstva pa so bila tudi glavni razlog za priselitev.

Osebi I 30 let, moťki, zaposlen in Oseba - 25 let, çenska, ťtudentka , ki v Dolu çivita par let, pripadnosti kraju ne Āutita. 5azlog za priselitev je predstavljalo predvsem ugodno stanovanje po njunih çeljah oz. çeljah starťev. œ¡Malce je Āudna lokacija, deli se na dva dela, kar se tiĀe ljudi. Tisti, ki so staroselci in tisti, ki so se zdaj priselili. Veliko je priseljencev. Ìe ko greť po vasi, to Āutiť.¡¡ Oseba -, 25 let, çenska, ťtudentka

% %LVWYHQH GREUH VWUDQL çLYOMHQMD Y 'ROX LQ RNROLFL

Kot bistvene kakovosti çivljenja na obravnavanem prostoru vsi posamezniki izpostavljajo bliçino mesta Ljubljana in veliko narave. œ¡Dol ima izjemno kvaliteto çivljenja, ki je ne znamo izkoristiti. Mi se ne zavedamo, v kako lepih krajih çivimo. 5es je dolina veselja, kot so jo imenovali. PrviĀ zaradi naravnih danosti, ťe izredno neokrnjene narave, ni kakťne teçke industrije, imamo dovolj vode, gozdov, ťe kolikor toliko obdelovalnih povrťin, zato bi Dolska dolina morala ostati nek naravni park glavnega mesta. Druga stvar je izjemna bliçina Ljubljane, ki je bila z avtocesto pribliçana, zato je pa zanimiva zlasti za spalno naselje. Ljudje delajo v mestu, tukaj samo spijo, çal se ti ljudje premalo vkljuĀijo v çivljenje kraja.¡¡ Oseba G, 66 let, moťki, zaposlen, ima se za domaĀina

& %LVWYHQH VODEH VWUDQL ELYDQMD Y 'ROX LQ RNROLFL

Pri tem vpraťanju so ljudje poudarjali predvsem neurejenost in moĀan promet na regionalni cesti. Kot problematiko so izpostavili tudi neozaveťĀenost ljudi za varstvo okolja.

SOCIOLOĹ KA RAZISKAVA

01(1-( 2 75(1871(0 67$1-8 65(',äÿ$ 1$6(/-$ $

2SUHGHOLWHY VUHGLüĀD QDVHOMD 'RO SUL /MXEOMDQL Opredelitev neke srediťĀne toĀke v naselju je zahtevala precejťen razmislek skoraj vseh sodelujoĀih.

Odgovori so zelo nasprotni, so subjektivni in kaçejo predvsem razdrobljenost srediťĀa, nepovezanost in çeljo uporabnikov po urejenosti. œ¡Prvo, zdaj imamo mi koťĀek centra, ki deluje kot center, pred çupniťĀem. Vse ostalo pa je zame nekaj nametanega.¡¡ Oseba B, 58 let, çenska, zaposlena, v Dolu çivi od rojstva, domaĀinka

œ¡Zame je center zunaj, na terasi lokala . Vidiť razgled, vidiť proti cerkvi, zvoniku, nekam vidiť. Tam je prijetno.¡¡ Oseba C, 75 let, çenska, upokojenka, v okolici Dola çivi 30 let, nima se za domaĀinko

œ¡Center Dola je za mene poťta.¡¡ Oseba H, 69 let, çenska, upokojenka, v okolici Dola çivi 10 let, ima se za domaĀinko

œ¡Pri -ubu. Sploh ne veť v bistvu, kje je center. Sploh ni nobenega centraliziranega prostora. V bistvu je cesta, obĀina, trgovina in to je to. PraktiĀno ni nekega zbirnega prostora, kamor bi ljudje lahko zahajali.¡¡ Oseba I, 30 let, moťki, zaposlen, v Dolu çivi 1 leto, priseljenec

%

6WYDUL NL MLK LPDMR Y VUHGLüĀX 'ROD ]D SR]LWLYQH DOL Y QMLK YLGLMR SRWHQFLDO ]D UD]YRM Kot pozitiven doprinos prostoru ťtirje od desetih posameznikov navajajo urejen del okoli çupniťĀa.

Opredeljujejo ga kot nekakťen zametek trga trenutno je tam parkiriťĀe . œ¡Meni je vťeĀ del okoli cerkve, çupniťĀa. Tam je lepo urejeno, tisti trgec je tam. Kul je za druçit se.

Po mojem bi bilo pametno narediti neko povezavo med prostorom pred çupniťĀem in travnikom niçje dol. Ob cesti nima smisla.¡¡ Oseba -, 25 let, çenska, ťtudentka, v Dolu çivi 4 leta, priseljenka

œ¡Ampak tam bi se dalo ogromno narediti, kot nek center. In tam dol bi lahko arhitekt krasno uredil poslovne stvari in tudi krajino bi uredil. Vendar par metrov stran je bila graťĀina, dalo bi se obmoĀje pribliçati naravi. Ljudje, ki tukaj çivijo, imajo ta duh graťĀine kot nek velikanski prostor cvetja.¡¡ Oseba C, 75 let, çenska, upokojenka, v okolici Dola çivi 30 let, nima se za domaĀinko

œ¡Gre za to, kaj priĀakujeť od centra Dola. Sam od centra ne priĀakujem ťopinga, ampak nek prostor za druçenje prebivalcev.¡¡ Oseba A, 30 let, moťki, zaposlen, v okolici Dola çivi 12 let, domaĀin

&

6WYDUL NL MLK LPDMR Y VUHGLüĀX 'ROD ]D QHJDWLYQH Stvari, ki jih kandidati za srediťĀe Dola navajajo kot negativne, so predvsem prostorsko razprťeno srediťĀe, ki ne odgovarja na potrebe uporabnikov, in storitve, ki so premajhne za kraj. Pomembna se mi zdi tudi informacija osebe D, ki kot negativno ťteje pomanjkanje prostorov za druçenje mladih in dvorano za druťtva. œ¡Trgovina te tako odbije, ker je neprijazna, majhna, zanikrna.¡¡ Oseba C, 75 let, çenska, upokojenka, v okolici Dola çivi 30 let, priseljenka

œ¡In tisto, kar me najbolj moti, je, da je trgovina Mercator po pojem mnenju Āisto narobe obrnjena.

Da hoĀem vstopiti v trgovino, imam obĀutek, da grem z levo roko v desni çep. V tem kraju je toliko prebivalcev, da bi trgovina morala biti veĀja. ProblematiĀna se mi zdi tudi stavba Kmetijske zadruge.

Sama bi vse skupaj podrla in bi preprosto povezala z bloki. Naredila bi eno samo veliko stavbo in dala vanjo vse, kar je sedaj, in ťe dopolnila program.¡¡ Oseba B, 58 let, çenska, zaposlena, v Dolu çivi od rojstva, domaĀinka

œ¡Ni v redu ta del pri Mercatorju in zadruga. Tu je kar nekakťna ťkrbina, kjer ljudje parkirajo in niĀ kaj dosti ni. Pa tudi ta hiťa, kjer je poťta, je prevelika in mi ni vťeĀ. Kar malo se gradi, brez plana.¡¡ Oseba -, 25 let, çenska, ťtudentka, v Dolu çivi 4 leta, priseljenka

œ¡Za druťtva, mlade skupine ni nobenega prostora za druçenje, zato se druçimo po lokalih. Potrebovali bi prostor, kot je druťtvo, pogreťamo neko dvorano, da bi se kaj dogajalo.¡¡ Oseba D, 22 let, çenska, ťtudentka, v Dolu çivi od rojstva, domaĀinka

51

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

8325$%$ 3526725$ 7(5 1$9$'( 326$0(=1,.29 1$ 2%5$91$9$1(0 2%02Ăż-8 $ 3UHYR]QR VUHGVWYR JOHGH QD RGGDOMHQRVW RG VUHGLĂĽÄ€D NUDMD

VeĀina intervjuvancev, ki je od srediťĀa oddaljena veĀ kot kilometer 5 od10 in ima vozniťki izpit, se v Dol odpravi z avtom, 3 od 10 pa tudi s kolesom.

% 1DYDGH SDUNLUDQMD Parkiranje je razdeljeno na tri obmoĀja, in sicer pred çupniťĀem, pred trgovino in pred poťto. Parkirne navade se razlikujejo, vendar jih 9 od 10 ocenjuje, da je parkiriťĀ vsakodnevno dovolj, le da niso primerno urejena. Ocenjujejo pa, da parkiriťĀ manjka v primeru prireditve, pogreba ... œ¡ParkiriťĀ je dovolj. Imať ťe masovno parkiriťĀe ob -ubu in to bi morala biti neka souporaba. Kar koli je, saj lahko zamikať termine, ne potrebujemo novih asfaltnih povrťin.¡¡ Oseba A, 30 let, moťki, zaposlen, v okolici Dola çivi 12 let, domaĀin

œ¡Parkiram na vmesni lokaciji pri kmetijski zadrugi. ParkiriťĀ je premalo in so popolnoma neurejena. Ne moremo reĀi, da je parkiriťĀe okoli blokov pri poťti za javno uporabo. Mi krademo stanovalcem. -e tistih nekaj mest pred Mercatorjem, pred çupniťĀem pa ni javno parkiriťĀe, to je çupnijsko parkiriťĀe.

Ker je çupnik bolj odprt, tam dovoli parkiranje, lahko pa bi bilo tudi drugaĀe.¡¡ Oseba B, 58 let, çenska, zaposlena, v Dolu çivi od rojstva, domaĀinka

& 1DPHQ V NDWHULP VH QDMSRJRVWHMH RGSUDYLMR Y VUHGLüĀH 'ROD Mlajťi posamezniki oseba D, oseba E se najveĀkrat odpravijo v Dol na druçenje s prijatelji, v enega od lokalov v srediťĀu. Drugi anketiranci se odpravijo po opravkih, bodisi v trgovino, na poťto, v lekarno. œ¡Najpogosteje tiste vsakdanje stvari, imamo pa tudi dan, ko se druçimo z nekaterimi mojimi letniki na kavici. Ob torkih imamo telovadbo v çupniťĀu.¡¡ Oseba F, 70 let, çenska, upokojenka, v okolici Dola çivi od rojstva, domaĀinka

œ¡Na sprehod, brez cilja. Grem do Dola, ko grem peť do Save. V lokale pa ne hodim. V Dol kot center hodim samo na poťto.¡¡ Oseba A, 30 let, moťki, zaposlen, v okolici Dola çivi 12 let, domaĀin

œ¡V srediťĀe Dola grem izkljuĀno zaradi potrebe po hrani, drugaĀe grem raje z avtobusom v Ljubljano.¡¡ Oseba C, 75 let, çenska, upokojenka, v okolici Dola çivi 30 let, priseljenka

' $OL Y NUDMX RSUDYLMR YVH SRWUHEQH VWRULWYH Velika veĀina 7 od 8 intervjuvancev omeni majhnost trgovine v Dolu in njeno pomanjkljivo zaloçenost.

Mlajťi storitve opravljajo na poti iz Ljubljane, medtem ko veĀina starejťih uporablja storitve v kraju. œ¡Ne, vse opravim na poti iz sluçbe. ÿe hoĀeť dobiti vse artikle, ki jih iťĀeť, je çal trgovina v Dolu zelo slabo zaloçena.¡¡ Oseba A, 30 let, moťki, zaposlen, v okolici Dola çivi 12 let, domaĀin

œ¡-az Āisto vse storitve opravim v Dolu. PrviĀ zato, ker sem nezahtevna kuharica in v trgovini v Dolu najdem vse, kar potrebujem, Āeprav ťe nobene çenske nisem sliťala, da bi se z mano strinjala.

Predvsem sem pa nervozna, Āe moram v kakťno drugo trgovino, saj tukaj skoraj slepo hodim in zberem stvari v petih minutah.¡¡ Oseba B, 58 let, çenska, zaposlena, v okolici Dola çivi od rojstva, domaĀinka

œ¡Na poťto hodim tukaj, v lekarno grem pa kakor kdaj, odvisno kje sem. ÿez vikend grem v trgovino v Dol.¡¡ Oseba E, 25 let, moťki, zaposlen, v okolici Dola çivi od rojstva, domaĀin

SOCIOLOĹ KA RAZISKAVA

)

.DWHUH VWRULWYH Y VUHGLüĀX SRJUHüDMR Pri tem vpraťanju so intervjuvanci navajali razliĀne odgovore. Med drugim pogreťajo ambulante, ki jih v kraju ni, in Āistilni servis. Oseba B tu izpostavi knjiçnico kot ambient sreĀevanja. Mlajťi moĀno poudarjajo pomanjkanje vsebin za mlade, saj so se mladi potem prisiljeni sreĀevati v krajevnih lokalih. œ¡Super je, ker je lekarna tukaj, moti me, ker so ambulante v tistem zanikrnem gasilskem domu v Dolskem, ker Ālovek dobi obĀutek, da mora biti prostor za privatnike poceni.œ¡ Oseba C, 75 let, çenska, upokojenka, v okolici Dola çivi 30 let, priseljenka

œ¡Zame recimo pogreťam eno odjemno mesto za Āistilnico. Glede na toliko priseljenih ljudi pa pogreťam trçnico. Ne samo, da grem nekaj tja kupit, ampak za podruçit. ÿe bi trçnica zaçivela, bi se poveĀal tudi obisk v lokalih, bila bi kot nekaj druçabnega za srednjo generacijo. Pogreťam pa ťe eno knjiçnico, pa reĀeť, je v osnovni ťoli, ne, to mora biti stavba kot prostor sreĀevanja. Oseba B, 58 let, çenska, zaposlena, v okolici Dola çivi od rojstva, domaĀinka

œ¡Za starejťe je ťe kar ok, za mlade pa manjka vsebin. Pogreťam dvorano za kulturno druťtvo. Mi bi rabili dvorano. Nujno potrebna je za kulturo. Stvar je, da vsi ne gredo v çupniťĀe. ÿe ne bi bilo dileme, bi se lahko uredilo tudi çupnijsko dvorano. V ťoli sicer je zobozdravnik, vendar v Dolu ni zdravnika. Ko so bili moji otroci majhni, je v Dolu bil zdravnik. Zdaj pa je za tiste, ki so vezani na Dolsko, v Dolskem. Oseba F, 70 let, çenska, upokojenka, v okolici Dola çivi od rojstva, domaĀinka

œ¡Pogreťam kakťno boljťo ponudbo hrane, ne samo toast. Pogreťam tudi dvorano, saj je ena v çupniťĀu, ampak tam ne moreť imeti recimo kakťnega koncerta ali kaj podobnega.¡¡ Oseba D, 22 let, çenska, ťtudentka, v Dolu çivi od rojstva, domaĀinka

œ¡Nobene storitve ne pogreťam, mogoĀe boljťo zaloçenost zadruge.¡¡ Oseba E, 25 let, moťki, zaposlen, v okolici Dola çivi od rojstva, domaĀin

$

35(9(5-$1-( 60,6(/1267 35('9,'(1(*$ 352*5$0$

9HĀQDPHQVNL WUJ NL EL SUHGVWDYOMDO VUHGLüĀH Kar 9 od 10 intervjuvancev pogreťa veĀnamensko javno odprto povrťino, v sklopu katere vidijo sprehajalno pot, çelijo postavitev klopi in igriťĀ, ki bi oçivljali kraj in prebivalcem ponudili prostor za druçenje. Ena oseba trga ne vidi, saj naj bi ta bolj spadal v center Ljubljane. œ¡ÿe bi se kdaj zadeva urejala, bi bilo potrebno urediti parkirni prostor pri çupniťĀu in trgovino, ki bi se dejansko morala Āisto spremeniti in se premakniti dol proti kmetijski zadrugi, tukaj pa bi nastal nek velik trg, tudi bolj sprehajalno.¡¡ Oseba B, 58 let, çenska, zaposlena, v okolici Dola çivi od rojstva, domaĀinka

œ¡-a, pogreťam nek manjťi park, klopi, kjer bi se lahko usedel in se podruçil.¡¡ Oseba D, 22 let, çenska, ťtudentka, v Dolu çivi od rojstva, domaĀinka

œ¡Veselice imajo prostor, koncerti pa paťejo bolj v center Ljubljane.¡¡ Oseba E, 25 let, moťki, zaposlen, v okolici Dola çivi od rojstva, domaĀin

œ¡Pogreťam javno povrťino in predvsem otroťka igriťĀa.¡¡ Oseba I, 30 let, moťki, zaposlen, v Dolu çivi 1 leto, priseljenec

53

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

% 3RGSRUD WUçQLFL Y NUDMX Kljub temu da imajo domaĀini po veĀini vsi svoj vrt za pridelovanje hrane, bi trçnico vseeno podprli, saj jo vidijo tudi kot priloçnost za druçenje domaĀinov in priseljencev. Osebi H in - pa çe uporabljata ponudbo lokalnih kmetov. Oseba E, ki pozna situacijo, saj ima druçina v lasti eno izmed kmetij, zaupa, da bi nekdo moral poskrbeti za organizacijo, saj se kmetje med seboj ne znajo organizirati. œ¡-a, o trçnici je çe bilo govora. To bi bilo krasno, sploh zdaj, ko je toliko novih priseljencev.¡¡ Oseba F, 70 let, çenska, upokojenka, v okolici Dola çivi od rojstva, domaĀinka

œ¡Poznam situacijo, ker imam doma kmetijo. -a, to je çe enkrat bil en projekt, vendar je padel v vodo.

Bi sodelovali, vendar bi moral nekdo to dobro organizirati.¡¡ Oseba E, 25 let, moťki, zaposlen, v okolici Dola çivi od rojstva, domaĀin

œ¡-a, to bi bilo zelo dobro. Moja mami çe kupuje zelenjavo pri lokalih kmetih, verjetno pa bi bilo ťe laçje, Āe bi razliĀni ljudje priťli na kup, bi priťel in izbral.¡¡ Oseba -, 25 let, çenska, ťtudentka, v Dolu çivi 4 leta, priseljenka

& 9HĀQDPHQVND GYRUDQD ]D NXOWXUQH GUXçDEQH SULUHGLWYH SUHGDYDQMD QD QLYRMX QDVHOMD LQ REĀLQH Naselje Dol pri Ljubljani kot obĀinsko srediťĀe nima primernega prostora za prireditve. Te najveĀkrat potekajo v ťolski telovadnici ali v ťe ne dokonĀani dvorani v çupniťĀu. Mnenja o novi dvorani so deljena, predvsem zaradi dvorane v Dolskem, ki Dolu po srediťĀnosti konkurira. Novo dvorano vidijo predvsem v okviru ťole.

Zanimivo je, da dve osebi, ki sta obe Ālanici druťtev v Dolu, mislita, da je dvorana nujna, da primernih prostorov za druťtva ni in da bi dvorana spodbudila in omogoĀila tako njihovo udejstvovanje kot tudi gostovanja drugih druťtev oz. posameznikov. œ¡Naťa generacija ima telovadbo v çupniťĀu, ker ni druge stvari. ÿe bi bila kje drugje moçnost ... Tudi kulturno druťtvo nima dvorane ... Pred tolikimi leti je bila dvorana v okviru osnovne ťole za K8D Dol, zdaj, ko pa je v ťoli taka prostorska stiska, pa nimamo niĀ. Oseba F, 70 let, çenska, upokojenka, v okolici Dola çivi od rojstva, domaĀinka

œ¡Sicer je dvorana v çupniťĀu, ampak çe spet je to çupniťĀe in ne moreť imeti ne vem kaj ... Kot nekega koncerta ali kaj podobnega ... Fajn bi tudi bilo, da Āe nekaj delať, imať svoj prostor. Imamo sicer mladinsko sobo v çupniťĀu, vendar jo uporablja ťe veĀ ljudi. Potrebovali bi svoj prostor.¡¡ Oseba D, 22 let, çenska, ťtudentka, v Dolu çivi od rojstva, domaĀinka

œ¡Se mi zdi, da bi morali to v okviru ťolskega kompleksa reťiti. Tako kot nek zaprt prostor si jaz tega ne predstavljam. Po drugem pa imať v Dolskem kulturni dom.¡¡ Oseba A, 30 let, moťki, zaposlen, v okolici Dola çivi 12 let, domaĀin

œ¡Ne, mislim, da ni potrebna. Ena dvorana je v çupniťĀu, druga v Dolskem in telovadnica. Ne dogaja se toliko stvari, da bi to bilo potrebno. MogoĀe pa bi se ravno zaradi tega dogajalo veĀ stvari.¡¡ Oseba -, 25 let, çenska, ťtudentka, v Dolu çivi 4 leta, priseljenka

'

.QMLçQLFD Y VUHGLüĀX QDVHOMD Trenutno obĀinska knjiçnica funkcionira v prostorih osnovne ťole Dol, a se sooĀa z veliko prostorsko stisko. -unija 2016 so predstavili prenovljene prostore knjiçnice, ki pa çe imajo nastavke za prihodnjo preureditev v razrede. Knjiçnica bo tako dobila mesto drugje. œ¡Knjiçnico obiskujem rada. Veliko berem. Dozdeva se mi, da ima Dol rad knjige in je za naťo populacijo kar zaloçena. DrugaĀe grem pa v Domçale.¡¡ Oseba F, 70 let, çenska, upokojenka, v okolici Dola çivi od rojstva, domaĀinka

œ¡Knjiçnica je v ťoli. Saj jo otroci rabijo, ne mi.¡¡ Oseba E, 25 let, moťki, zaposlen, v okolici Dola çivi od rojstva, domaĀin

œ¡Knjiçnica je v ťoli. Saj jo otroci rabijo, ne mi.¡¡ Oseba E, 25 let, moťki, zaposlen, v okolici Dola çivi od rojstva, domaĀin

œ¡-a knjiçnico obiskujem. Fino bi bilo, da bi imela svojo stavbo, vendar je ta zame dovolj. Oseba -, 25 let, çenska, ťtudentka, v Dolu çivi 4 leto, priseljenka

( 2GQRV GR QDVHOMD 'ROVNR NDWHUH IXQNFLMH QDVHOMD NRW VR QSU GYRUDQD DPEXODQWH YHĀMD WUJRYLQD QDM EL XSRUDEOMDOL WXGL SUHELYDOFL 'ROD LQ RNROLFH Veliko vpraťanih je poudarjalo, da bi si glavna naselja v obĀinah Dol in Dolsko nekako morala deliti doloĀene programe, kot je npr. dvorana. Vendar, ko je pogovor nanesel na odnos do Dolskega, so vsi poudarjali tekmovalnost, negativen odnos in nesodelovanje med kraji. œ¡Dol mora ostati srediťĀe obĀine. Ìe zgodovinsko gledano, Dol je bil srediťĀe teh koncev in tako mora tudi ostati. Ostali kraj so se vedno razvijali v odvisnosti od Dola. œ¡ œ¡Saj sploh ne vem, kaj je center naťe obĀine. Dol bi çelel imeti center, Dolsko pa ga realizira.

Ni mi vťeĀ, predvsem domaĀini smo okuçeni, da je neka stalna negativna konkurenca. Morali bi ugotoviti, da smo ena obĀina, podpirati ena drugo. 8gotoviti bi morali, ali bomo gradili eno jedro ali dve. Lahko bi imeli dve jedri, z razliĀnimi funkcijami. Vpraťanje pa je, ali cela obĀina rabi npr. dve dvorani. Kaj je narobe, da gre enkrat drugi del obĀine v Dolsko" œ¡ Oseba B, 58 let, çenska, zaposlena, v okolici Dola çivi od rojstva, domaĀinka

œ¡Mi smo çe od nekdaj, çe moji starťi, nekako Āutili trenje Dolsko ² Dol. Nekako nismo za sodelovanje, ťe danes ne.¡¡ Oseba F, 70 let, çenska, upokojenka, v okolici Dola çivi od rojstva, domaĀinka

=$./-8Ăż(.

Cilj raziskave je odgovoriti na vpraťanje, ali bi ureditev srediťĀa in programa predstavljala zaĀetek razvoja storitvenih in druçabnih dejavnosti oziroma je usoda srediťĀa zaradi drugaĀnega naĀina çivljenja tako ali drugaĀe çal prepuťĀena propadu.

Odgovori v sploťnem kaçejo na nepovezanost in razdrobljenost srediťĀa in çeljo po urejenosti prostora. Veliko jih izpostavi majhnost trgovine in njen dostop, v kraju pa pogreťajo ambulante, Āistilnico in gostilno. Ocenjujejo, da je parkirnih mest v srediťĀu dovolj, teh zmanjka le v primeru veĀje prireditve ali dogodka, ki je najveĀkrat organiziran na parkiriťĀu pred çupniťĀem. Tu se pojavi ťe çelja po urejenem veĀnamenskem prostoru, ki ga trenutno v naselju ni. Devet od desetih vpraťanih v kraju pogreťa prostor trga z urbano opremo in otroťkimi igriťĀi. VeĀina se strinja, da je glede na ťtevilo kmetij v okolici nujna tedenska lokalna trçnica, ki bi bila tudi priloçnost za druçenje. V okviru srediťĀa so mnenja o veĀnamenski dvorani deljena. Kot nujno jo vidita le Ālanici lokalnih druťtev, ostali jo vidijo bodisi v okviru osnovne ťole bodisi kot nepotrebno zaradi dvorane v kraju Dolsko.

Prav tako je veĀina zadovoljna s knjiçnico, ki je çe nameťĀena v okviru osnovne ťole. Ker pa se ťola sreĀuje z veliko prostorsko stisko, je njena selitev le vpraťanje Āasa.

Analiza je pokazala, da se intervjuvanci dobro zavedajo pomanjkljivosti obravnavanega prostora.

VeĀina jih izrazi çeljo po druçenju, bodisi na zunanjih povrťinah ali pa v zaprtih prostorih. Dejstvo je tudi, da je pomanjkanje kulturnih vsebin v kraju kritiĀno. Vendar je vpraťanje, ali bi Dol imel prostor za kulturo, so v Dolu tudi njeni akterji.

64

55

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

0

50m

obravnavano obmoĀje 65 Sinteza

6UHGLåĀH QDVHOMD

Cerkev s predprostorom

– razdrobljenost, nepovezanost središĀa – cerkev zaradi bliçine ceste nima svojega – pomanjkanje javnega prostora predprostora – pomanjkanje osrednjega prostora za razne + kaçe se potencial v ureditvi tega obmoĀja, prireditve, druçenja, trçnice saj je tu postavljen spomenik stari šoli, ki se – pomanjkanje urbane opreme trenutno skriva v zelenju – dotrajano otroško igrišĀe – ker je prostor najbliçje cerkvi in pokopališĀu, – neurejene parkirne površine je velikokrat nepravilno zaparkiran – širitev moçna le juçno od Kmetijske zadruge in trgovine Mercator, kjer je edini zeleni predel v središĀu

6,17(=$

æXSQLåĀH LQ XUHGLWHY SUHG REMHNWRP + çupnišĀe vzpostavlja edini kulturni program v kraju + trg pred çupnišĀem je edini urejen javni prostor v središĀu naselja + urbana oprema – ob veĀjih cerkvenih dogodkih v kraju, kjer bi trg dejansko lahko prišel do izraza, je popolnoma zaparkiran in ne omogoĀa kvalitetnega prostora za druçenje – potencial je povezava trga s prostorom pred cerkvijo, s tem bi del ureditve postala tudi stara cesta zmanjšana hitrost

Trgovina Merkator, Zadruga, lokal

6WDQRYDQMVNR SRVORYQL REMHNW

&HVWD SURWL -XEX

– dotrajanost in neurejenost objektov, energijsko potratni objekti – trgovina premajhna in pomanjkljivo zaloçena + lokal anketiranci vidijo kot center dogajanja v naselju, za mlade predstavlja toĀko druçenja objekti postavljeni nepravilno na glavno cesto, – dostopi nelogiĀni parkirne povrťine v okviru zadruge neurejene – prostor med trgovino in lokalom je zametek ureditve trga, vendar je premajhen za potencialen prostor za prireditve

– tipiĀen primer gradnje, ki je v veliki meri poveĀava tipiĀne enostanovanjske hiťe in v okolju deluje predimenzioniran + kljub vsemu s svojo viťjo zazidavo predstavlja zaĀetek tvorjenja srediťĀa kraja + njegova polna zasedenost ne kaçe potrebe po novih, predvsem poslovnih in storitvenih prostorskih kapacitetah v kraju

– veliko prometa, predvsem tovornih vozil, ki predstavljajo nevarnost za vse mimoidoĀe – je glavna pot proti domu za uĀence osnovne ťole in otroke iz vrtca Dol, ki çivijo vzhodno od ťole, ploĀnika ob cesti ťe ni

Nivojska razlika

'RVWRSRVW SURPHW SDUNLUQH SRYUĂĽLQH

Zelene povrĹĄine in zazelenitev

– med nivojem çupniťĀa in pripadajoĀega parkiriťĀa ter trgovine in zadruge je obstojeĀa viťinska razlika 1 m – obe parkiriťĀi povezuje stopniťĀe, ki bi ga bilo treba razťiriti – parkiriťĀe pri trgovini je pogosto poplavljeno, primeren bi bil dvig terena

+ obĀina na kriçiťĀu stare ceste in glavnega dostopa v naselje z Zasavske ceste naĀrtuje nov rondo, ki bi upoĀasnil promet – neurejenost, zasedajo edini odprt prostor – dostopi veĀkrat preĀkajo peťpot + parkiriťĀ je dovolj, zmanjka jih le v primeru prireditev ali pogrebov + moçnost souporabe parkiriťĀ centralnega dela naselja s podjetjem -ub + parkirni prostor pred -ubom izkoriťĀa tudi gasilsko druťtvo

+ v srediťĀu naselja je travnik, ki ťe ni v celoti pozidan + obstojeĀih je precej drevoredov, ki jih je potrebo ohraniti + ohraniti je treba tudi mogoĀno drevo Ārnega topola

8UEDQD RSUHPD RWURĂĽND LJULĂĽÄ€D

Programska opredelitev

PovrĹĄine za peĹĄce in kolesarje

– urbane opreme, razen treh klopi pred çupniťĀem, ni + veĀ otroťkih igriťĀ v srediťĀu

+ ohranitev çe obstojeĀih programov trgovine Mercator, Kmetijske zadruge in ťportne trgovine One way – pomanjkanje kulturnih vsebin in prostora za druçenje – pomanjkanje vsebin za mlade – krajevna knjiçnica je v prostorih osnovne ťole Dol, ťola pa nujno potrebuje dodaten prostor za uĀilnice, zato bi bil premik knjiçnice bliçje srediťĀu naselja smiseln + na mestu sedanje obĀinske stavbe v lasti çupniťĀa bi bil primeren muzej ali manjťa galerija – veliko prebivalcev je dnevnih migrantov, ki svoje storitve raje opravijo v veĀjih – nakupovalnih srediťĀih anketiranci v kraju pogreťajo ambulante, + Āistilnico in gostilno anketiranci predlagajo lokalno trçnico

– ploĀniki so urejeni le deloma, nujni so na obmoĀju, kjer je veliko tovornega prometa – peťpoti so neurejene – kolesarskih stez ni, Āeprav je trasa stare glavne ceste priljubljena pri amaterskih kolesarjih

57

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

3 5 2 - ( . 7

59

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

2SLV L]KRGLüĀLK SDUDPHWHWRY V VWUDQL REĀLQH 'RO SUL /MXEOMDQL Tema magistrske naloge je bila izbrana na pobudo ObĀine Dol pri Ljubljani. Tematika je ťe kako aktualna, saj je trenutno v pripravi OPN-naĀrt obmoĀja, ki bi predstavljal prvi cilj na poti k prostorski in programski ureditvi srediťĀa naselja. %HVHGLOR REĀLQH Obravnavano obmoĀje je predvideno za razvoj centralnih dejavnosti, ki so namenjene prepletanju trgovskih, oskrbnih, storitvenih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraçevalnih, kulturnih in verskih dejavnosti ter bivanju.

Predlagane vsebine: - knjiçnica, nova obĀinska stavba, trçnica, trgovina, trg ² kvaliteten prostor za prireditve ...

8VPHULWYH ]D UD]YRM SUHQRYR LQ üLULWHY QDVHOLM 5azvoj naselja je v prvi vrsti usmerjen v izrabo prostorskih in stavbnih rezerv znotraj naselbinskega telesa in meja naselij. Prioritetna je prenova jedra naselja, v katerega se umeťajo predvsem javne in centralne dejavnosti in v katerem se poleg prenove stavbnega fonda spreminja tudi programska namembnost. V zgoťĀenih delih ob cestah se izvajajo rekonstrukcije delov naselij z novimi prometnimi reťitvami. SoĀasno z njimi se morajo ohranjati, razvijati in vzpostavljati nove kakovosti javnega prostora uliĀni prostor, povrťine za peťce, dostopi, javne tlakovane povrťine z zelenimi ureditvami, urbana oprema . Poruťena razmerja med javnim in zasebnim prostorom se na novo vzpostavijo v kvaliteti in pogojih sodobne rabe. .RQFHSW XUEDQLVWLÿQHJD LQ DUKLWHNWXUQHJD REOLNRYDQMD 1 Osnovna usmeritev je varovanje in vzpostavljanje prepoznavne podobe naselja ter varovanje in vzpostavljanje kakovostnih ambientov naselja.

2 Znotraj kompaktne vaťke strukture se oblikovno s poudarjeno viťino, v primeru kompleksov pa s svojevrstno zazidalno strukturo oblikujejo srediťĀa, poudarjeno se oblikujejo tudi vstopi v lokalna srediťĀa. Stanovanjska obmoĀja izven lokalnih srediťĀ in naselij se oblikujejo kot bolj umirjena in prilagojena silhueti naselja.

3 Ohranjati je treba merilo in znaĀilne poglede na kakovostne naravne in oblikovane prvine, dominante v prostoru, reliefne ali vegetacijske izpostavljene robove kot tudi znaĀilnosti v odprtem prostoru. Pri vseh gradnjah je treba pri umestitvi upoťtevati razmerja do naselja, zaselka ali skupine hiť, pri oblikovanju pa lokalno stavbno tipologijo objektov, kot so arhitekturno oblikovanje, materiali in izvedba. äe posebej premiťljeno je treba naĀrtovati gradnjo veĀjih objektov, kot so gostinski, obrtnoproizvodni objekti ali gospodarska poslopja. ObĀina Dol pri Ljubljani, 2015

85%$1,67,Ăż1$ =$6129$

0

100m

m 1 : 7500 obravnavano obmoĀje obmoĀje centralnih dejavnosti kulturni del industrijski del izobraçevalni del pešpot

äLUåH SURVWRUVNH SRYH]DYH Naselji Dol pri Ljubljani in Videm zaradi njunega enotnega delovanja v nalogi obravnavam kot homogeno naselje.

Obravnavano obmoĀje ima funkcije, razpršene po celotnem naselju. Izobraçevalni del, ki ga predstavljata osnovna šola in vrtec, je lociran 500 metrov zahodno od obmoĀja centralnih dejavnosti. Z obmoĀjem je çe povezan s pešpotjo, ki jo predstavlja ploĀnik poleg enosmerne ceste, po kateri vozijo z zmanjšano hitrostjo. VeĀina uporabnikov je predvsem šolarjev, ki se s pešpotjo izognejo glavni prometni cesti v kraju.

ObmoĀja centralnih dejavnosti se dotika industrija, ki jo çe od leta 1875 predstavlja podjetje -ub. Poleg pozitivnega doprinosa za kraj, ki se kaçe predvsem v zaposlovanju, prostorsko gledano industrijski obrat zavzema velik del naselja. Moçnosti širitve se odpirajo le proti središĀnemu delu naselja, ki je prav tako omejen, zato je potrebna souporaba doloĀenih funkcij.

61

Kulturni del naselja predstavljata obnovljena paviljona nekoĀ mogoĀne grašĀine Dol. Tu je povezava za pešce precej okrnjena. äiritev cestišĀa je sicer omejena zaradi zašĀitenega dela vasi Dol, vendar je popolna ureditev ploĀnika nujno potrebna, saj bi s tem prebivalci veĀkrat obiskali kulturno prireditev ali pa odšli samo na sprehod po sicer opusteli grajski promenadi.

Na dve glavni pešpoti se navezujejo še vse ostale pešpoti, ki povezujejo okoliška naselja.

Pomembni sta tudi glavna rekreacijska pot ² trim steza, ki vodi do 5ekreacijskega centra Korant, in sprehajalna pot, ki vodi do reke Save.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

0

100m

obravnavano obmoĀje obmoĀje centralnih dejavnosti moĀan promet trgi

=DVQRYD LQ REVWRMHĀH VWDQMH Funkcija obmoĀja centralnih dejavnosti je povezava naselja v smiselno, tako programsko kot prostorsko celoto, predvsem pa vzpostavitev novih urejenih javnih odprtih prostorov, katerih zametek predstavlja le trg pred çupnišĀem.

85%$1,67,ÿ1$ =$6129$

Rušitev

Povezava pešpoti

Odprte javne površine

ObmoĀje centralnih dejavnosti je z vseh štirih strani prostorsko omejeno, zato je pravilno naĀrtovanje nove zazidave toliko bolj pomembno.

Na severnem delu obmoĀja so locirani zadruga, trgovina Mercator in storitveni objekt, v katerem sta namešĀena lokal in športna trgovina. Objekti so dotrajani, energetsko in prostorsko potratni, njihova obnova ne predstavlja moçnosti oblikovanja sodobnega središĀa naselja. Na juçnem delu obmoĀja sta rušenju podvrçeni dve enodruçinski hiši. To obmoĀje je v lasti podjetja -ub, ki na tej lokaciji naĀrtuje ureditev novih parkirnih prostorov za zaposlene.

Pri zasnovi središĀa je treba urediti povezovalno pešpot, ki bo loĀena od moĀnega avtomobilskega in tovornega prometa na cesti proti -ubu.

Zasnova predvideva nove urejene javne površine v naselju. Te so zasnovane na obstojeĀih vozlišĀih v centralnem delu naselja in med seboj povezane s pešpotmi. Vsaka površina tvori svoj ambient in je povezana tako z çe obstojeĀimi kot tudi predvidenimi programi.

63

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

0

50m

0

75,-( 75*,

50m

80(67,7(9 129,+ 92/80129

Trgi Projekt zajema ureditev treh trgov, ki se navezujejo tako na obstojeĀ kot tudi na predviden program. Lipov trg se naveçe na çe obstojeĀ trg pred çupnišĀem in tvori predprostor cerkve, medtem ko -avorjev trg Āez teden predstavlja parkirni prostor, ob koncih tedna pa se spremeni v odprto javno površino, ki sluçi za poligon gasilskega društva.

Topolov trg se vzpostavi med objektoma kulturno-upravnega centra in storitvenega objekta. Z zamikom se poveçe z obstojeĀo poslovno-stanovanjsko stavbo. S svojo površino predstavlja osrednji trg naselja in obĀine, primeren za razne prireditve in dogodke.

Obcestna zazidava Zazidava objektov se navezuje na obstojeĀo robno zazidavo v naselju, pri kateri se objekti nizajo v liniji pravokotno na glavno komunikacijo in tako vmes ustvarjajo odprto dvorišĀe ² trg.

85%$1,67,ÿ1$ =$6129$

objekti

10m

0

10m

parkirišče/ park

klančina

servisni dovoz

objekti

trg

OBSTO-EÿE STAN-E

promenada stopnišče

parkirišče

cesta

0

parkirišče

cesta

Razporeditev programa po terenu Padec terena na obravnavanem obmoĀju ni izkorišĀen. Dostop do parkirišĀ ni mogoĀ z nivoja stare glavne ceste, zaradi moĀne podtalnice pa je parkirišĀe veĀkrat poplavljeno.

5ešitev v prvi fazi predvideva razširitev obstojeĀega cestišĀa in ureditev parkirnih mest, ki so dostopna s stare glavne ceste. Padec terena se izkoristi za ureditev trga nivo niçje. S tem je poveĀana zasebnost in varnost dogajanja na trgu. Zadnjo fazo predstavljata ureditev parkirnih mest na juçnem delu obmoĀja in ozelenitev.

P5EDVIDENA 5EäITEV

2KUDQLWHY REVWRMHĀLK GUHYHV LQ GRGDWQD ]D]HOHQLWHY QRYLK ]XQDQMLK SRYUåLQ Drevesa na obmoĀju ustvarjajo moĀno krajinsko identiteto središĀnega dela naselja, zato je njihova ohranitev nujna v najveĀji moçni meri.

Projekt predvideva ozelenitev parkirnih prostorov.

0

50m

obstojeĀe nova zazelenitev

Pomen promenade v kraju Promenadi, postavljeni pravokotno druga na drugo, izhajata iz zasnove grašĀine. stran 36

Gre za dve povezovalni osi, namenjeni pešcem in kolesarjem, s stiĀišĀem na osrednjem Topolovem trgu.

0

50m

8UHGLWHY SDUNLULåĀ

P

P

0

65

Parkirni prostori na obmoĀju trenutno niso urejeni.

Zgornje parkirišĀe je v projektu dvignjeno na nivo ceste in tako laçje dostopno. Spodnje parkirišĀe je v delni lastni podjetja -ub, ki ga uporablja predvsem v delovnem Āasu. V popoldanskem Āasu in ob koncih tedna ali veĀjih obĀinskih dogodkih pa je namenjeno tako gasilcem kot tudi ostalim uporabnikom prostora.

50m

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

2%672-(ÿ( 67$1-(

cerkev sv. Marjete župnišče parkirišče pred župniščem lokal, športna trgovina trgovina Mercator parkirišče pod nivojem ceste Kmetijska zadruga občinska uprava poslovno-stanovanjski kompleks 10 gasilski dom 11 Jub 12 parkirišče pred Jubom 1 2 3 4 5 6 7 8 9

1

2 3 8 6 5 4 7 9

12

10

11

0

50m

obravnavano obmoĀje

129$ 5(ä,7(9

1 2 3 4

cerkev sv. Marjete župnišče galerija poslovno-stanovanjski kompleks 5 gasilski dom 6 Jub

1 7

ZUNANJA UREDITEV 7 8 9 10 11 12

Lipov trg zazelenjeno parkirišče promenada osrednji Topolov trg parkirišče - souporaba s podjetjem Jub Javorjev trg - souporaba Gasilskega društva 13 pešpot

2 8 3

15

17

14 9 10 20 21 18 22 4

16

13 23

KULTURNO-UPRAVNI CENTER

19

14 15 16 17

11 5

12 6

pritličje knjižnjični del upravni del večnamenska dvorana

STORITVENI OBJEKT 18 19 20 21 22 23 0

50m

$5+,7(.7851$ =$6129$

obravnavano obmoĀje

trgovina Mercator Kmetijska zadruga bančna poslovalnica ambulante poslovna prostora športna trgovina in lokal v krošnji

9,=,-$ 5$=92-$

0

50m

predvidena zazidava

obravnavano obmoĀje

2EVWRMHĀH VWDQMH centralnega dela naselja Dol pri Ljubljani kaçe nepovezanost in razdrobljenost.

KljuĀni problem je pomanjkanje javnega odprtega prostora, predvsem veĀjega osrednjega trga, namenjenega zunanjim prireditvam in dogodkom, tako na krajevnem kot na obĀinskem nivoju.

Potrebna je ureditev parkirnega reçima, saj je po analizah sodeĀ parkirnih mest dovolj, a so ta neurejena in razdeljena po celotnem obmoĀju. Prisotno je tudi izrazito pomanjkanje urbane opreme, potrebna je poveĀava otroškega igrišĀa. Na obmoĀju, namenjenemu centralnim dejavnostim, so çe objekti trgovine Mercator, Kmetijske zadruge in lokala, vendar ti ne predstavljajo kvalitetne zazidave, predvsem pa so objekti dotrajani, energetsko potratni in nimajo višinskih gabaritov, ki bi bili primerni za središĀe naselja. ObstojeĀe programe na obmoĀju je treba ohraniti in razširiti, ostaja pa potreba po novih kulturnih vsebinah.

Nova rešitev predvideva ureditev treh trgov, ki se, z izjemo novonaĀrtovanega osrednjega Topolovega trga, programsko veçejo na çe obstojeĀe strukture. Lipov trg ustvari predprostor cerkvi in jo poveçe z zametkom trga pred çupnišĀem. -avorjev trg je v souporabi tako podjetja -ub, ki ga izkorišĀa kot parkirno površino, kot Gasilskega društva Dol, ki trg izkorišĀa za potrebe vaj in dogodkov. Trga sta z osrednjim delom povezana z zelenima promenadama, ki vodita prek celotnega središĀa naselja in se veçeta na çe obstojeĀe pešpoti. Ob promenadah sta urejeni tudi dve veĀji ozelenjeni parkirišĀi, ki pokrivata parkirne potrebe tako zgornjega kot spodnjega dela središĀa naselja. V kulturno-upravni center, ki je nosilec kulturne dejavnosti v kraju, so umešĀeni knjiçnica, nove veĀnamenske dvorane, obĀinski prostori, prostori za društva in kavarne. Objekt centra dopolnjuje storitveni objekt, ki prevzame in dopolni çe obstojeĀe programe na obmoĀju, hkrati pa poskrbi še za banĀne in zdravstvene storitve.

9L]LMD UD]YRMD VUHGLåĀD predvideva nadaljevanje zazidave ob pešpoti, ki povezuje Topolov in -avorjev trg. Pešpot bi se razširila, -avorjev trg bi lahko sluçil izkljuĀno pešcem in kolesarjem. Nova volumna bi bila lahko namenjena objektu doma za starejše obĀane, dodatnim poslovnim stavbam in hotelskim in gostinskim stavbam, ki jih v kraju in okolici primanjkuje.

67

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

KULTURNO-UPRAVNI OBJEKT STORITVENI OBJEKT 0

10m

50m

0

10m

50m

KULTURNO-UPRAVNI OBJEKT

=DVQRYD YROXPQRY

KNJ

IæNI CA

DRU OBÿŠTVA INA SERV

ISI

BAN K

A

AMB ULA

STORITVENI OBJEKT

NTE

TRG

L

OVIN

JSKA

OVI N

A

A LOK

E TRG

NIVO

TRG

SKA

N AME VEÿNRANA O DV

OVIN

A

ULIC

A

TRG

A

RUG

ZAD

AVLA

KNJ

TRG

IæNI CA

DRU OBÿŠTVA INA

AVLA

BAN K TRG

NIVO

JSKA

A

OVIN

A

ULIC

A

AMB ULA

TRG

NTE TRG

AL LOK

OVIN

E TRG

OVIN

0

10m

50m

3URJUDPVND ]DVQRYD

$5+,7(.7851$ =$6129$

0

10m

A

NSK AME VEÿNRANA DVO

50m

E

UGA

R ZAD

=$6129$ 92/80129 Zasnova volumnov se opira na višjo zazidavo, ki nakazuje pomembnost novonaĀrtovanih objektov. Z višjo zazidavo novi objekti nadaljujejo linijsko zazidavo središĀa, ki se zaĀne s cerkvijo sv. Marjete, nadaljuje prek çupnišĀa in konĀa pri poslovno-stanovanjskem objektu.

Kljub višji zazidavi pa bi se morala zasnova vseeno pribliçati merilu naselja.

Skupen koncept zasnove objektov izhaja iz nivojske razgradnje volumnov, pri katerem veĀji kubusi sluçijo kot baze manjšim. Na ta naĀin dobimo dva veĀja kubusa, na katera se nalagajo manjši volumni, ki se pribliçajo velikosti okoliških objektov.

Zasnovana objekta sta po pomembnosti razliĀna. Pomembnejši kulturno-upravni center je sestavljen iz treh veĀjih volumnov. Dva manjša kubusa se naslanjata na bazo, s tem pa dovolita trgu, da se vizualno podaljša pod njiju.

Storitveni objekt je sestavljen iz štirih manjših kubusov, ki so postavljeni na veĀjo bazo, hkrati pa se umaknejo novi povezavi ² nivojski ulici, ki se razširi v manjši trg.

0

50m

0

10m

Linijska višja zazidava

Nivojska ulica

352*5$06.$ =$6129$ Pri programski zasnovi je bilo treba kljub sorazmerni majhnosti prostorskih kapacitet umestiti veliko razliĀnih programov in ambientov. To poskuša projekt doseĀi z zdruçevanjem doloĀenih programov in souporabo prostora.

Pri prometni cesti je umešĀen storitveni objekt, ki naj bi deloval kot nekakšna varnostna cona kulturno-upravnega centra. V pritliĀju sta predvideni trgovina Mercator in Kmetijska zadruga s svojimi skladišĀi. SkladišĀi za dostavo izkorišĀata çe tovorno prometno cesto, ki pelje do tovarne Jub. Ulico z manjšimi storitvami, banko, ambulantami, Āevljarskimi storitvami, Āistilnico, športno trgovino in lokalom je tako treba premakniti nivo višje. Z zamiki med volumni je ustvarjena tudi manjša terasa lokala. Med objekti se ustvarja medprostor, ki sluçi za zasebni prostor storitev in je ozelenjen.

Kulturno upravni center se v pritliĀju nadaljuje z notranjim trgom, ki ga predstavlja avla. Avla predstavlja predprostor dvorane z lokalom, hkrati pa tudi zaĀetek knjiçniĀnega prostora, kjer so umešĀeni infotoĀka, izposoja, raĀunalniški kotiĀek in otroški kotiĀek. V pritliĀju je umešĀena še veĀnamenska dvorana z moçnostjo predelitve v dve manjši dvorani, ki sluçi za razne predstave, razstave, predavanja, sejme ipd. V zgornjih dveh etaçah se objekt razdeli na dva manjša volumna.

Prvi, veĀji predstavlja knjiçnico, v drugem pa so v prvem nadstropju namešĀeni prostori za razna društva, ki delujejo v okviru obĀine, v drugem nadstropju pa so obĀinski upravni prostori.

Med objektoma je prostor ozelenjen z elementom korita, ki se podaljša v nadstrešek.

knjižnica

knjiç nic

a foy er l okal

trg

občina društva

AVLA

DVO SERV RANA ISI

trg TRG

OVIN

AM

ERK

ATO R

dosta

0

10m

50m

GRVWRSL Y .8&

69

A

RUG

ZAD

va

cesta servisni dostop

prot

i Jub

u

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

.8/78512 835$91, &(17(5

3URVWR SULWOLĀMH Prosto pritliĀje kulturno-upravnega centra je programsko in prostorsko nadaljevanje osrednjega trga. Zasedajo ga foyer dvorane, zaĀetek knjiçniĀnega dela in kavarna. knjiçnica 0

SHEMA PRITLIÿJA

5m

foyer

kavarna

ZAHODNA FASADA

.QMLçQLFD Knjiçnica zaseda celoten severni volumen objekta.

Nad pritliĀjem se razvijeta dve nadstropji, povezani z osrednjim stopnišĀem. Servisi, pisarne in prostori arhiviranja se dvigujejo po vertikali.

SHEMA 1. NADSTROPJA

0

5m

ZAHODNA FASADA

servisni vhod

9HĀQDPHQVND GYRUDQD Dvorana lahko sprejme 300 sedeçev. Po potrebi se lahko z drsno steno razdeli v dva manjša prostora. Na severni strani so garderobni prostori, ki so dostopni prek servisnega vhoda, in skladišĀe, ki je dostopno prek poçarnih stopnic.

glavni vhod

stranski vhod

SHEMA PRITLIÿJA

0

5m

VZHODNA FASADA

Prostori za društva Prostori za društva predstavljajo prvo nadstropje juçnega volumna knjiçnice. Sestavljeni so iz manjših prostorov za posamezne skupine, kot so npr. mladinska, upokojenska in turistiĀno druš-tvo. Osrednji del opredeljuje prostor za medgeneracijsko druçenje.

SHEMA 1. NADSTROPJA

0

5m

ZAHODNA FASADA

SHEMA 2. NADSTROPJA

0

5m

ZAHODNA FASADA

3URVWRUL REĀLQVNH XSUDYH Drugo nadstropje volumna pripada prostorom za obĀinsko upravo. Pisarne so razporejene po robu, osrednji prostor je namenjen sejni sobi.

$5+,7(.7851$ =$6129$

6725,79(1, &(17(5

Trgovina V pritliĀje storitvenega centra je umešĀena trgovino Mercator, ki se z vhodom obraĀa na osre-dnji trg. SkladišĀe je dostopno z juçne smeri. trgovina

skladišĀe

trg

SHEMA PRITLIÿJA

0

5m

cesta

SEVERNA FASADA

Kmetijska zadruga Dostop do trgovine zadruge je obrnjen na jug objekta in povezan s skladišĀem. Povezava trgovine in zadruge je nujna za dobro in uĀinkovito delovanje.

skladišĀe trgovina cesta

SHEMA PRITLIÿJA

0

5m

trg

JUæNA FASADA

trg

6WRSQLåĀH LQ QLYRMVND XOLFD Glavno komunikacijo nadstropje predstavlja nivojska ulica, ki se pri krošnji osrednjega drevesa razširi v teraso kavarne. Pomemben element je širše stopnišĀe, ki deluje kot tribuna s pogledom na trg.

trg

SHEMA NADSTROPJA

0

5m

VZHODNA FASADA

trg

9ROXPQL cesta

Nivojska ulica omogoĀa dostope in trg povezuje s štirimi kubusi, ki se odpirajo v smeri sever²jug.

Kubusi se s svojo velikostjo navezujejo na merilo okoliških objektov. Vmesni prostori so oze-lenjeni in ustvarjajo prijeten ambient za uporabnike.

Z razliĀnim naklonom streh v prostor vna-šajo razgibanosti.

trg

JUæNA FASADA

trg

SHEMA NADSTROPJA

71

0

5m

VZHODNA FASADA

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

7(+1,ÿ12 3252ÿ,/2 NovonaĀrtovani projekt ureditve središĀa naselja Dol pri Ljubljani poleg ureditve odprtih javnih prostorov, vzpostavitve novih povezav za pešce in ureditve parkirnih prostorov predvideva tudi dva nova objekta. Objekt, ki naj bi bistveno izboljšal kulturno dogajanje v kraju, je kulturno-upravni center in dopolnjuje program, to je storitveni objekt, s trgovino, banko, ambulantami in drugimi manjšimi storitvami.

Zasnova objekta kulturno - upravnega centra Trg se vizualno in programsko izteĀe v avlo kulturno-upravnega centra, ki sluçi kot osrednji prostor za druçenje v celotnem objektu. Pri vstopu v objekt preko vetrolova prehajamo v foyer, iz katerega je mogoĀ dostop do glavnega vhoda v veĀnamensko dvorano, stranski vhod je nekoliko umaknjen od osrednjega dela.

Iz foyerja levo se çe odpira pogled na prvi nivo knjiçnice, ki je najglasnejši. Knjiçnica ni prostorsko zamejena, tako je branje omogoĀeno v celotnem prostoru, tudi v sosednji kavarni, ki se odpira na zunanjo teraso. Knjiçnica se preko enega od glavnih stopnišĀ nadaljuje dva nivoja višje, s Āimer se viša tudi mera zasebnosti in umirjenosti ambienta. Sredinski del objekta predstavljajo servisni prostori, ki se po potrebi programa odpirajo na eno ali drugo stran. Drugo vidno stopnišĀe povezuje avlo z nivojem prostorov za društva in pa obĀinskimi prostori, ki predstavljajo zadnjo etaço upravnega volumna. Vsak nivo deluje loĀeno in tako ohranja doloĀeno mero zasebnosti, ki jo za delovanje potrebuje.

Dvorana je namenjena tako uporabnikom znotraj centra kot tudi zunanjim uporabnikom, ki jo lahko najamejo za doloĀene aktivnosti. Dvorana lahko gosti najrazliĀnejše prireditve, predavanja, razstave, sejme ipd. Sprejme do 300 ljudi, moçna pa je tudi njena predelitev v dva manjša prostora, v katerih se organizirajo dogodki manjših kapacitet. Servisni dostop je prek klanĀine s severne strani objekta.

Zasnova storitvenega objekta Objekt deluje v dveh nivojih. PritliĀni del sestavlja program dveh veĀjih trgovin s pripadajoĀimi skladišĀi. Trgovina Mercator je dostopna z osrednjega trga, trgovina Kmetijske zadruge pa je zaradi rednega odvoza veĀjih koliĀin materiala dostopna z zadnje, juçne strani, kjer je pozicioniran tudi servisni vhod v skladišĀa. Preko širših stopnic, ki lahko sluçijo tudi kot sedišĀa s pogledom na trg, je speljana nivojska ulica, ki se postopoma razširi v manjši trg, s katerega je omogoĀen pogled na mogoĀno krošnjo obstojeĀega drevesa. Na ulico se odpirajo dostopi do štirih kubusov, ki s svojimi zamiki volumnov in enokapnih streh ustvarjajo razgiban ambient. Prvi volumen je namenjen banĀni poslovalnici in javnim toaletnim prostorom, v drugem sta namešĀeni splošna in zobozdravstvena ambulanta, tretji kubus zasedata dva manjša poslovna prostora, namenjena Āevljarski dejavnosti in Āistilnemu servisu. ÿetrti volumen poleg lokala, ki se odpira na trg, prostor daje še športni trgovini, ki je v kraju prisotna çe dalj Āasa in trenutno namešĀena v enem od objektov, namenjenem za rušenje.

Kubusi se odpirajo v smeri S²J, uporabniki imajo dostop tudi do manjših ozelenjenih prostorov, ki se ustvarjajo med njimi. Nivojska ulica se preko oçjega stopnišĀa izteĀe nazaj na pritliĀni nivo, kjer je dostop v trgovino Kmetijske zadruge, pot pa se nadaljuje proti parkirnim prostorom.

7(+1,ÿ12 3252ÿ,/2

Zunanja ureditev

Glavni gradniki zunanje ureditve so trije odprti prostori ² trgi, ki vsak s svojim znaĀajem deÀnira prostor srediťĀa naselja. Trge povezujeta dve promenadi, na kateri se veçejo çe obstojeĀe peťpoti v naselju.

Lipov trg povezuje prostor pred çupniťĀem z vhodom v cerkev. S tem deÀnira çe nakazan trg pred çupniťĀem in ustvari peťpot od parkiriťĀa do cerkve. Trg ob razťiritvi preĀka staro glavno cesto. Varnost je zagotovljena z zmanjťanjem hitrosti prometa, na kar opozarjata tako dvignjen tlak kot tudi nadaljevanje tlaka trga prek cestiťĀa. Programsko trg predstavlja predprostor cerkve, namenjen za druçenje ob raznih cerkvenih dogodkih. Ureditev izpostavi çe obstojeĀi spomenik stari ťoli, ki je danes kot stanovanjska hiťa izgubila prvotno identiteto. Oblikovno je trg poleg obstojeĀih dreves deÀniran v tlaku, vzpostavljena je tudi nova urbana oprema.

Promenada se od Lipovega trga prek stopniťĀa nadaljuje v Topolov trg, ki predstavlja srediťĀno toĀko naselja. StopniťĀe premaguje viťinsko razliko in se skupaj s trgom nadaljuje v objekt kulturnoupravnega centra, ki poleg storitvenega objekta programsko dopolnjuje trg. Na trg je, poleg urbane opreme, umeťĀen tudi star vodnjak, ki je trenutno postavljen pred zaĀasno obĀinsko stavbo.

Programsko je sam trg namenjen ťirťemu druçenju in prireditvam, tako na krajevnem kot tudi obĀinskem nivoju. Poleg prireditev, sejmov in podobnih dogodkov bi na pobudo krajanov na njem delovala tudi tedenska lokalna trçnica. Trg se nadaljuje v zunanji podaljťek kulturno-upravnega centra, ki ga predstavljata terasa in otroťko igriťĀe. Na izoblikovan prostor je moĀno vplivalo mogoĀno obstojeĀe drevo Ārnega topola, ki predstavlja krajinsko identiteto prostora.

Osrednji Topolov trg je prek peťpoti povezan z Javorjevim trgom, ki je v souporabi s podjetjem Jub. V delovnem Āasu podjetja ta predstavlja parkirni prostor, popoldne in ob koncih tedna pa je v uporabi gasilskega druťtva, ki prostor çe sedaj izkoriťĀa za vaje in dogodke. V nadaljnjem razvoju kraja je smiselno predvidevati, da bi bil prostor lahko nekoĀ v celoti brez prometa.

Imena trgov izhajajo iz çe obstojeĀih drevesnih vrst, ki jih najdemo na doloĀenem prostoru.

Dol pri Ljub ljani

Naselje Videm

GALERIJA

Skulptura

PokopaliĹĄÄ€e

+0,50

TRG PRED ED D CE C CERKVIJO ER ERK ERKV RKV RK KV K V VIJ VIJO IJO JJO O

Predvideni rondo

Prani betonn

Spomenik ĹĄoli

Naselje

CERKEV SV. MARJETE

ParkiriťĀe Par Pa P a arrk rkiriťĀ rkkir kii Āe Utrjena ttravnata povrťina Ut

ParkiriĹĄÄ€e poslovno stanovanjskega objekta

BBB

CC

Promenada

stara glavna cesta

DVORANA

16,94

20,90

Prani beton

6,11

-UPRAVNI KULTURNO ULT ULT ULTU LT CENTER P+2 KNJIĂŚNICA

OSREDNJI TOPOLOV TRG s

ĂŚUPNIĹ ĂżE P+2

2,02

Sta St Star ar vodnjak vodnja odnja odnjak d akk

9,64

terasa kavarne

UPRAVNI DEL

31,64

STORITVENI OBJEKT -0,10

P+1 BANKA

20,88

2,36

11

AA

otroťki kotiĀek

AA

AMBULANTA

+4,00 ,

BB

POSLOVNA PROSTORA

18,3 18,37 18, 8,3 8,3 8,37 3

2,32

-0,30

6,64

2,36

41,64

Poťta Lekarna Lokal Mesnica Frizerski salon CvetliĀarna

2,15

9,64

POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT P+3

20,94 54,18 5

14,85

varne terasa kavarne obravnavano obmoĀje

cesta proti Jub-u

8,68

TRGOVINA

Dostavni dovoz 18,70 , 20,64 20, 20,6 20 2 06 64 4

CC C C

1,94

PeĹĄpot pesek

OtroĹĄko igriĹĄÄ€e pesek

Javni Jav vni vn vni ni pa p parkirni arkirni arkirn a rki kirni i ni pr p prostori rost rost ostttor tori to oorrri Utrjena Utrje jena enn tra travnata avnata a nata na ata pov a povr povrĹĄina ovrĹĄ rĹĄina ĹĄ a ĹĄi -0,50

STANOVANJSKI BLOK P+3

STANOVANJSKI BLOK P+3

-0,50 0

Delljje Deljeni Delj D jjeni een eni parkirni arkirni p pro prostori osto sstor stori ttor orii podjetja pod djetja JUB U c e s t a p r o t i Ju b u

Utrjena travnata povrĹĄina -0,50

JAVORJEV JJAVO AVO AV A VOR VO RJE JE JJEV EV E V TTRG TR RG R G GASILSKI DOM P+2

oligo iigo gon go g ona Moçnost poligona uťtv gasilskega druťtva Asfalt -0,50

STANOVANJSKI BLOK P+3 a Savi ot proti Sa pot

Parcela podjetja Jub

SITUACIJA

1:500

01m

10 m Âą0,00 m = 269,5 m

Pot iz OĹ in vrtca

Dol

Situacija

73

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

Materiali Poudarek je na uporabi naravnih materialov, ki jih çe sreĀujemo na obravnavanem obmoĀju. Materiali, les, opeka in kamen, so preoblikovani in predstavljeni na sodoben naĀin, vseeno pa pribliçajo objekte obstojeĀemu tkivu. Bogatost obdelave materialov doloĀa pomembnost posameznih delov objektov.

66

67

68

69

Tlaki so veĀinoma iz betona, ki je razliĀno obdelan, z izjemo sanitarnih prostorov, kjer so tlaki keramiĀni. V notranjosti prevladujeta prani beton in teraco, v zunanji ureditvi pa je beton obogaten z razliĀnimi obdelavami in kamnitimi vloçki, ki tlorisno doloĀajo površino trga.

70

0$7(5,$/,

71

72

73

74

75

Oblikovanje fasade Fasada s svojo strukturiranostjo in izborom materialov predstavlja pomembnost programa. OpeĀna obloga je zato umešĀena na storitveni objekt in na volumen veĀnamenske dvorane, ki delujeta kot baza zgornjim kubusom. VeĀnamenska dvorana ima okna, ki so zasenĀena z lesenimi senĀili, s katerimi lahko uravnavamo osvetljenost notranjosti. Kulturno-upravni objekt je pritliĀno povezan s trgom, zato je tam fasada steklena.

Programsko najpomembnejši volumen predstavljata knjiçniĀni in upravni del, zato imata fasado, sestavljeno iz lesenih lamel. Fasada se na knjiçniĀnem delu naveçe na obrt pletenja, katere pomembnost na tem obmoĀju izraça pletena kita v grbu obĀine. Simboliko pletenja fasada doseçe z glinenimi elementi, ki so pritrjeni na lesene lamele. Prav tako je pomemben svetlobni efekt, ki ga fasada ustvarja v notranjosti. Knjiçnica še vedno ohranja poglede na zunanjost, vendar je intimnost uporabnika v knjiçnici ohranjena.

75

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

3

6

$% SORåÿH GHEHOLQH FP

1 sestav stebrov in gred

2

5

VHVWDY VWHQ L] DUPLUDQHJD EHWRQD $% VWHEUL SRYH]DQLPL ] JUHGDPL

$% SORåÿD GHEHOLQH FP OHVHQL OHSOMHQL QRVLOFL GLP [ FP

1

4

WHPHOMQD SORåÿD GHEHOLQH FP

OHVHQL OHSOMHQL QRVLOFL GLP [ FP REUHPHQLWHY VH GHORPD SUHQHVH QD REUREMH RSHÿQDWD NRQVWUXNFLMD

.216758.&,-6.$ =$6129$

7 OHVHQL OHSOMHQL QRVLOFL GLP [ FP SRG QDNORQRP OHVHQL OHSOMHQL QRVLOFL GLP [ FP SRG QDNORQRP

Konstrukcijska zasnova Konstrukcija objektov je sestavljena preteçno iz armiranega betona, kar je posledica premagovanja potrebnih razponov prostora, ustvarjenih za uporabnike.

Objekta stojita na armiranobetonskih temeljnih ploĹĄÄ€ah debeline 50 cm. Pri kulturno-upravnem centru bazo konstrukcije predstavlja servisni sestav sten iz armiranega betona, debeline 30 cm.

Trg se razvije v pritliĀje centra, kar mu omogoĀa petindvajset AB-stebrov premera 35. Konstrukcija se v nadstropjih loĀi na dva dela, nosilnost stebrov se deloma prenese na obrobje. Stebri in grede so povezani v okvir. Gost raster stebrov in okvirno delovanje poveĀata uĀinkovitost konstrukcije in s tem zmanjťata potresno obremenitev objekta. KnjiçniĀni prostor ima etaçno viťino ťtiri metre in ohranja odprt tloris. Pokrit je s ploĀevinasto streho z naklonom 18 , ki jo podpirajo leseni lepljeni nosilci dimenzije 15 [ 60 centimetrov, ki so vidni. Upravni del objekta potrebuje za svoje delovanje manjťo trimetrsko etaçno viťino. Ostreťje sestavljajo leseni lepljeni nosilci naklona 9 , ki pa v tem primeru niso vidni. Iz pritliĀja je moçen dostop v veĀnamensko dvorano, kjer leseni lepljeni nosilci niso pod naklonom. S tem ustvarjajo kontinuiteto v prostoru. PloĀevinasta streha s pomoĀjo distanĀnikov doseçe potreben naklon 9 .

Storitvenemu objektu bazo predstavlja pritliĀje. Trgovinski del je prostega tlorisa, podprt z enajstimi AB-stebri dimenzije 40 [ 40 centimetrov in potrebnimi gredami, ki premagujejo nastale previse, medtem ko skladiťĀni del sestavljajo AB-nosilne stene debeline 30 cm. Nadstropje sestavljajo ťtirje kubusi, ki so zaradi potrebne lahkosti konstrukcije opeĀnati. Zeleno streho nosijo leseni lepljeni nosilci dimenzije 10 [ 25 centimetrov.

77

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

Glavna vpadnica v naselje GALERIJA

Skulptura Predvideni rondo

ParkirišĀe Par Pa arkkiirrišĀe Ā Utrjena ttravnata površina Ut

BB BB

CC

PROSTOR ZA INTERVENCIJSKO VOZILO

Promenada

P+2 KNJIæNICA

16,94

DVORANA

s

PROSTOR ZA INTERVENCIJSKO VOZILO

æUPNIŠÿ P+2

Star St Sta tar vvo vod vodnjak ood dnja njak

2,02

20,90

265('1-, TOPOLOV TRG

6,11

KU ULT LTURNO 835$91, 8 KULTURNO &(17(5

9,64

-0,10

terasa kavarne

UPRAVNI DEL

31,64

6725,79(1, 2%-(.7 P+1 BANKA

AA

20,88

2,36

11

otroški kotiĀek

AA

2,36

41,64

2,15

9,64

AMBULANTA

BB

6,64

TRGOVINA 18,37 18,3 1 8,,3 8 8,3 ,37

2,32

-0,30

+4,00 ,

20,94 5 54,18

14,85

terasa kavarne varne

cesta proti Jub-u

8,68

TRGOVINA

PROSTOR ZA 18,70 , INTERVENCIJSKO220 20,64 20, 20,6 06 64 4 VOZILO CC C C

1,94

Pešpot pesek

Otroško igrišĀe pesek

Javni JJa avvnni p pa parkirni arrkki kiirrrni ni p ni pr prostori ro osst stto orrii Utrjena Utr U trrje jeenna tra travnata avna nna atta a po pov površina ovrši ov rši šina a -0,50

STANOVANJSKI BLOK P+3

-0,50

Deljeni De D eljjen enni pa e p parkirni ark rkiirrni ni pr p prostori rosto torrii po djetja JU UB podjetja JUB cesta proti Jub u

Utrjena travnata površina -0,50

-$925-(9 TRG -$ $92 925 5--( (9 9 TTR RG GASILSKI DOM P+2

oliig igo go g ona Moçnost pol poligona uštv gasilskega društva Asfalt -0,50

Parcela podjetja Jub

ol

6,78$&,-$ 78$&

32æ$51$ 9$51267

JUB PRODAJNI SALON P+2

SPREJEMNICA P

1:500

01m

10 m

ParkiriĹĄÄ€e CC

BBBB

Utrjena travnata ata ata ap povrĹĄin povr povrĹĄina povrĹĄ pov oovrĹĄina ov vrĹĄina vrĹĄ vr vvrĹĄi rĹĄĹĄĹĄin rrĹĄi rĹĄin ĹĄiin ina inna a

20,64 0,77

11,21

3,64

20,79 20, 20 20,7 2 0,7 0,79 0, 0,7 ,,79 79 7 9 20, 20,79 2 20,7 20 0 0,79 0,7 ,7 79 7 9

5,02

33,37 33 3 3,3 3,37 3,3 3 37 7 18,1 18,10 8,10 8,10 8,1 8

B

A

Promenada

C

15,27 15 1 15,2 5,,,27 5,2 5,27 5 2 27 7

E

D

F

G

1

2,25 2,25

1

ParkiriĹĄÄ€e poslovno stanovanjskega objekta

2

3,73

2 s

265('1-, TOPOLOV TRG

otroťki kotiĀek

Prani beton

3

s

3

2

6

2

15

6

16,73

16,73 17,05

raĀunalniťki kotiĀek

Sta SStar ta vod vo vodnjak oodnjak od dnjak dnj dnjak d

16

3 4

4 .1-,ĂŚ1,&$

9(Ăż1$0(16.$ '925$1$

info

s

s

7

17

4 5

5 A

B

C

D

E

5

s

F

s

1

3

8

)2<(5

1

terasa kavarne 3

35,37

s

1 bankomat

2

9

4

6

2

6

31,64

1,78

1

1

7

7,00

5,22

-0,10

3 4

3

3

2,00

75*29,1$ 0(5.$725

2

2

s

7

.$9$51$ s

4

11

4

12

13

zamrzovalniki

sadje in zelenjava

3,00

18

10

2

7

5

roĹĄki kotiÄ&#x20AC;e otroĹĄki kotiÄ&#x20AC;ek

5

5

8

8 6

1

AA

AA

5

9,00

stalaçe

14

9 6

19

9

10 10

6

-0,20

10

41,64

11 7

7

34,64

3,00

vhod v skladiĹĄÄ&#x20AC;e

kruh

delikatesa

11 A

B

C

D

8

8 6

-0,30

7

8

9

6,00

4

E

F

G

delikatesa

BB

10

5

6./$',äÿ$ s

11

9

9 3,00

12

16

13

3

10

2,00

10 11

-0,40

6

11

7

6,00

14 19

17 15

12

12

75*29,1$ =$'58*(

18

s

13

13 A

B

C

D

E

F

PeĹĄpot

Dostavni dovoz

pesek

5,00 5,,6 5,64 5, 6

5,0 5,00 00

5 5,00 10,61 1 10 1

1,90

5,00

OtroĹĄko igriĹĄÄ&#x20AC;e

2,49 9

pesek

20,64 20,6 20 2 0 0,6

cesta proti Jub-u

CC C C

GSPublisherVersion 0.0.100.100 0 0 100 100

7/25,6 35,7/,Ăż-$

CC

1:500

10 m

01m

BBB

74,80 80 8 0 18 18,52 1 8,52 8, 52

35,64 ,64 4

39,16 39,48

20 20,6 20, 20,64 3,00 3,00 00

A

3,50 ,5

4, 4,00 ,00 ,,0

B

3,50 ,50 50 0

C

D

15,00 15, 5,00 5,00 0 15,0 15 15,00 5,0 5,00 ,00

6,00 6 ,0 ,00 0

E

F

G

1

1 Ä&#x20AC;italnica n

glasbeno gradivo

3,31

oddelekk za odrasle

2

6,00

20,64

3,09

2

3

3

1

2

5 4,92

19,00 19,32

8 3

4

4

4

.1-,ĂŚ1,&$

3 5,00

izposoja

5 A

B

C

D

E

F

5 korito ito

4 2

5 3

5,00

9,64

7

2

3,00

9

9 5 13

AA 11

15

12

15 13

14

6,00

10 11

A

B

C

8

D

E

F

G

BB

30 22

20

19

9

3,00

9

11

17

10

21

Ăż(9/-$5

9 10

0 10

Ăż,67,/1, 6(59,6

18

AA

11 7

3,00

2,36

8

5

9 6

=2%2='5$9679(1$ $0%8/$17$

9

8 5

9

16

12

PROSTORI =$ '58ä79$

8

14

9

9,00

9,64

10

7

14

4

63/2ä1$ $0%8/$17$

6

7

6 16,38 m2

5,00

60,64 2,36

15

7

5,00

2,00

3 2

5

13

8

8

4

6,64

6

7

1

6 8

2,36

6

12

8

11,32

4

1,00

7,00

8

3

9

10

10

/2.$/ V KROĹ NJI

2,00

ä32571$ 75*29,1$

29

11

11

8,64

24

11

25 6,00

31

26

12

23

28

27

12

13 cesta proti Jub-u

39,64

1

%$1Ăż1$ 326/29$/1,&$

2,32 2,00

1

5,00

s

2

20,32 0,32 32

2

13 A

B 5,00

C 5,0 5,00

D 2 2, 2,00

1 10,22

E 3,00 3 00 0 8,42 8

F 5,00 2 2,00

0 1m

20,64 0,64 ,,64 6 64

5m

CC C C

GSPublisherVersion 0.0.100.100

7/25,6 1$'67523-$

LEGENDA izhod na prosto

79

smer evakuacije

smer gasilske intervencije

1:500

01m

10 m

poçarni sektor

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

* 5 $ ) , ÿ 1 ( 3 5 , / 2 * (

81

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

Mlin šĀ

ica

SITUACIJA

83

1:5000

0 10 m

100 m

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

Pogled na osrednji Topolov trg 85

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

Glavna vpadnica v naselje

jubljani

Naselje Videm

GALERIJA

Skulptura

Dol pri L

+0,50

Naselje

Predvideni rondo

ParkiriĹĄÄ&#x20AC;e Pa P ark rkiirriĹĄÄ&#x20AC;e Ä&#x20AC; Utrjena ttravnata povrĹĄina Ut

ParkiriĹĄÄ&#x20AC;e poslovno stanovanjskega objekta

CC

BB B B

Promenada

KU ULT LTURNO--UPRAVNI KULTURNO CENTER P+2 KNJIĂŚNICA

20,90

OSREDNJI TOPOLOV TRG Prani beton

DV

s

Star St Sta S ta ta arr vo vvod vodnjak od o dnnja njja jak

STORITVENI OBJEKT 9,64

-0,10

terasa kavarne

UPRAVNI DEL

P+1 BANKA

2,36

11

AA

otroĹĄki kotiÄ&#x20AC;ek AMBULANTA

9,64

POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT P+3

+4,00 ,

BB

POSLOVNA PROSTORA

18,37 18 18,3 8,,3 8,3 8,37 37

2,32

-0,30

6,64

2,36

41,64

PoĹĄta Lekarna Lokal Mesnica Frizerski salon CvetliÄ&#x20AC;arna

20,94 5 54,18

terasa kavarne varne

cesta proti Jub-u

8,68

TRGOVINA

Dostavni dovoz 18,70 , 20,64 20, 20,6 20 2 06 64 4

CC C C

1,94

PeĹĄpot pesek

OtroĹĄko igriĹĄÄ&#x20AC;e pesek

JJavni Ja avvnni p pa parkirni ark rkir irnnii pr irni p prostori rost osttori os to ori ri Utrjena U Utr jeeenna tra travnata avna na nata atta a pov p po povrĹĄina ovvrĹĄi o rĹĄĹĄiina a -0,50

STANOVANJSKI BLOK P+3

STANOVANJSKI BLOK P+3

-0,50 0

Deljeni De D eljjen enni pa e parkirni arkir rkkir irni ni pro p pr prostori rosto torrii pod djetja JU UB podjetja JUB cesta proti Jub u

Utrjena travnata povrĹĄina -0,50

JAVORJEV JA AVO VOR RJJE EV V TTR TRG RG GASILSKI DOM P+2

oliigo ig go g ona Moçnost pol poligona uťtv gasilskega druťtva Asfalt -0,50

STANOVANJSKI BLOK P+3

Parcela podjetja Jub

Pot iz OĹ in vrtca

Dol

JUB PRODAJNI SALON P+2

SPREJEMNICA P

PokopaliĹĄÄ&#x20AC;e

TRG PRED ED DC CE CERKVIJO ER RK KV VIIJO JO Prani betonn

Spomenik ĹĄoli CERKEV SV. MARJETE

6,11

stara glavna cesta 16,94

VORANA

20,88

31,64

2,02

ĂŚUPNIĹ ĂżE P+2

2,15

AA

14,85

obravnavano obmoÄ&#x20AC;je

avvii p ti SSa poott pro

SITUACIJA

1:500

01m

10 m Âą0,00 m = 269,5 m

87

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

3URJOHG VNR]L SULWOLÿMH NQMLçQLFH SURWL RVUHGQMHPX WUJX

89

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

ParkiriĹĄ iĹĄĹĄÄ&#x20AC;e Ä&#x20AC;e ParkiriĹĄÄ&#x20AC;e CC

Utrjena tra ravna vvna nna atta ap po pov ovrrĹĄ ov rĹĄi ĹĄĹĄiina na travnata povrĹĄina

20,64 0,77

11,21

3,64

20,79 20 20, 20,7 2 0,7 0 ,7 ,79 20, 2 20,7 0, 0,7 0 9 20,79

5,02

Promenada

ParkiriĹĄÄ&#x20AC;e poslovno stanovanjskega objekta

265('1-, TOPOLOV TRG Prani beton

16,73

16,73 17,05

s

Starr vod Sta vodnjak odnja od j k

A

B

C

D

E

F

1,78

1

1 terasa kavarne

bankomat

3

2

2

5,22

-0,10

7,00

1 3 4

3

3

2,00

TRGOVINA 0(5&$725

2

s

5

4

4 zamrzovalniki

3,00

sadje in zelenjava

otroĹĄki kkotiÄ&#x20AC;ek

5

5

AA

9,00

stalaçe

6

6

7

7 vhod v skladiĹĄÄ&#x20AC;e

34,64

3,00

41,64

-0,20

kruh

delikatesa

delikatesa

8

8 6

7

8

9

0 10

6,00

-0,30

6./$',äÿ$ s

11

9

9 13

3,00

12

16

10

11

11

2,00

10 -0,40

6,00

14 17

19

15

12

12

TRGOVINA ZADRUGE

18

s

13

13 A

B

C

D

E

F

Dostavni dovoz 5,00 5,64

5,0 5,00

5 00 5,00 10,61 1

1,90 20,64 0,6 0 0, 0,64 ,6 ,,64 64 6 4

CC C C cesta proti Jub-u

PeĹĄpot ott pesek

5,00 2,4 2,49 2 2, ,,4

BBB

33,37 33, 33 33,3 7 18,10 18,1 8 10 8,1

B

A

C

D

15,27 15,2 1 15 15, 5,,2 5 5,2 27

E

F

G

1

2,25 2,25

1

2

3,73

2 s

otroĹĄki kotiÄ&#x20AC;ek

3

2

3

DVORANA

6

15 raÄ&#x20AC;unalniĹĄki kotiÄ&#x20AC;ek

16

4

4 .1-,ĂŚ1,&$

9(Ăż1$0(16.$ DVORANA

info

s

s

7 4

17

5

5

5

s s

1

3

8

FOYER 35,37

s

6

6

7

KAVARNA s

18

10

2

31,64

9

7 11 12

13

8

8 6

AA

19

14

9

9

10 0

10

11

11 A

B

C

D

E

F

G

BB

KVADRATURE

STORITVENI OBJEKT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19

vetrolov trgovina pisarne shranjevalni prostor pod stopnicami dostop do dvigala vhod v skladiĹĄÄ&#x20AC;e hladilnica pekarna delikatesa delikatesa skladiĹĄÄ&#x20AC;ni prostor skladiĹĄÄ&#x20AC;ni prostor hodnik hladilnica toalete skladiĹĄÄ&#x20AC;e trgovine zadruge pisarna zadruge vetrolov trgovina zadruge

KULTURNO - UPRAVNI CENTER m2

6,96 369,63 m2 8,96 m2 19,07 m2 8,42 m2 13,52 m2 5,13 m2 10,68 m2 13,39 m2 10,41 m2 54,67 m2 22,11 m2 17,48 m2 13,02 m2 13,04 m2 59,69 m2 8,68 m2 2,92 m2 43,86 m2

bruĹĄen beton bruĹĄen beton parket bruĹĄen beton bruĹĄen beton keramika keramika keramika keramika keramika bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton keramika keramika bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

vetrolov stopniĹĄÄ&#x20AC;e foyer knjiçnica izposoja poçarne stopniĹĄÄ&#x20AC;e skladiĹĄÄ&#x20AC;e predprostor dvorane garderoba toalete kavarna in slaĹĄÄ&#x20AC;iÄ&#x20AC;arna servis kavarne skladiĹĄÄ&#x20AC;e kavarne sekundarni vhod v dvorano servisni vhod v dvorano garderobe kvadratura odra dvorana 1 dvorana 2 skupna kvadratura dvorane

OtroĹĄko igriĹĄÄ&#x20AC;e pesek

91

TLORIS 35,7/,Ăż-$

1:200

6,96 m2 15,00 m2 51,15 m2 187,34 m2 11,87 m2 15,39 m2 21,60 m2 16,78 m2 6,03 m2 27,08 m2 174,39 m2 16,32 m2 11,76 m2 15,68 m2 17,55 m2 36,17 m2 87,46 m2 144,79 m2 158,78 m2 392,49 m2

0 1m

teraco teraco teraco teraco teraco bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton teraco keramika teraco bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton vinil parket parket parket

5m

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

CC

20,64

18,52 18 18,5 8,52

19,00 19,32

39,16 39,48

A

B

C

D

E

F s

1

1

%$1ÿ1$ 326/29$/1,&$

2

2

5

7,00

8 4

3

1

9,64

6 8

7

8

3

2,00

3

2

16,38 m2

3,00

60,64 2,36

4

5

9

5

63/2ä1$ $0%8/$17$

13

AA

14

11

15

9,00

9,64

10

16

6

15

12

12

13

3,00

2,36

14

7 9

8

8

ÿ,67,/1, 6(59,6

18

17 30

6,00

6,64

6

=2%2='5$9679(1$ $0%8/$17$

7

21

ÿ(9/-$5

22

20

19

9

3,00

9 2,36

4

9

10

10

/2.$/ V .52ä1-,

2,00

ä32571$ 75*29,1$

29

11

11

8,64

24

25 6,00

31

26

12

23

28

27

12

cesta proti Jub-u

13

13 A

B 5,00

C 5,0 5,00

2,00 2 ,

10,22 1 10,2 2 20,64 20,6 0,6 64

CC C C

D

E 3,00 3 00 0 8,42 8

F 5,00 2 2,00

BB B

74,80 74,8 80 35,64 3 35,6 64 4 20,6 20,64 0 64 3,00 3 0 00

3,50 3,5 5

4 4, 4,00 ,0 ,00 ,00

B

A

3,50 50

C

15,00 15,0 5,0 00 15,0 15,00 5,00

60 6,00

E

D

F

G

1

1 glasbeno gradivo

3,31

Ä&#x20AC;italnica n

2

6,00

oddelekk za odrasle

3,09

2

3

3

1

4,92

5

4

4

4

.1-,ĂŚ1,&$

2

3

5

20,32 20,3 0,32 0,3 ,32

5,00

izposoja

5 korito rito

39,64

5,00

6

6

7

5,00

12

13

8 15

7

7

6

5,00

14

3526725, =$ '58ä79$

8

11,32

8

5

9

9 10

10 0

11

10

11

11 A

B

C

D

E

F

2,32 2,00

9

1,00

5,00

AA

G

BB

.9$'5$785( .9$' .9 $ 5$ $' 5$78 $78 85( 5

KULTURNO- UPRAVNI CENTER

STORITVENI OBJEKT S ORITVE ST VENI OBJE VE JEE JEKT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

stopniĹĄÄ&#x20AC;e vetrolov javne toalete banÄ&#x20AC;na poslovalnica ba Ä&#x20AC; Ä&#x20AC;ajna kuhinja predprostor toalete pisarna banÄ&#x20AC;ne poslovalnice zelena terasa zobozdravstvena ambulanta sprejemna pisarna ambulanta Ä&#x20AC;akalnica vetrolov toalete ambulante nivojska ulica Ä&#x20AC;evljar delavnica Ä&#x20AC;istilni servis servisi prostori

m2

35,75 3,38 m2 31,49 m2 74,85 m2 6,26 m2 1,91 m2 3,86 m2 10,69 m2 24,72 m2 21,50 m2 21,50 m2 21,50 m2 10,76 m2 4,64 m2 5,13 m2 72,25 m2 13,09 m2 12,39 m2 13,09 m2 12,39 m2

bruĹĄen beton bruĹĄen beton keramika bruĹĄen beton keramika bruĹĄen beton keramika bruĹĄen beton bruĹĄen beton keramika parket beton parket parket parket keramika bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton

21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

toaleta vetrolov One way ĹĄportna trgovina pisarna toaleta skladiĹĄÄ&#x20AC;e lokal V kroĹĄnji servisni prostori lokala vetrolov terasa stopniĹĄÄ&#x20AC;e

m2

3,53 2,66 m2 50,04 m2 11,47 m2 3,53 m2 10,46 m2 46,31 m2 10,24 m2 3,74 m2 113,00 m2 17,20 m2

keramika bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton keramika bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton keramika bruĹĄen beton

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

stopniĹĄÄ&#x20AC;e knjiçniÄ&#x20AC;ni prostori uprava knjiçnice skladiĹĄÄ&#x20AC;e knjiçnice poçarno stopniĹĄÄ&#x20AC;e skupni prostori za medgeneracijske delavnice pisarna DruĹĄtva za upokojence prostor druĹĄtva za upokojence Mladinsko druĹĄtvo TuristiÄ&#x20AC;no druĹĄtvo obÄ&#x20AC;ine Dol ostala druĹĄtva toalete Ä&#x20AC;ajna kuhinja skladiĹĄÄ&#x20AC;e stopniĹĄÄ&#x20AC;e

TLORIS 1. 1$'67523-$

1:200

15,0 m2 234,30 m2 11,75 m2 21,44 m2 15,39 m2 152,62 m2

bruĹĄen beton teraco parket bruĹĄen beton bruĹĄen beton parket

18,39 m2 18,03 m2 37,49 m2 18,03 m2 28,03 m2 19,06 m2 13,50 m2 27,36 m2 20,25 m2

parket parket parket parket parket keramika parket bruĹĄen beton bruĹĄen beton

0 1m

5m

CC

20,64

18,52 18 18,5 8,52

19,00 19,00

19,32

39,16

A

B

C

D

E

F s

1

2

2

9,64

7,00

1

18 %

3

4

4

3,00

2,36

2,00

3

5

5

9,00

9%

6

6

7

7

3,00

2,36

41,64

9,64

AA

8

6,00

6,64

8

9%

9

3,00

2,36

9

10

10

2,00

zelena streha

11 8,64

11

cesta proti Jub-u

6,00

9%

12

12

13

13 A

B 5,00

C 5,0 5,00

5 00 5,00 18,64 18 18,6 4 20,64 20,6 0,6 , 4

CC CC

D

E

F 5,00 2 2,00

BB B

74,80 74,8 4,8 80 35,64 3 35,6 , 4 6,15 ,15 5

B

A

C

15,0 15,02 5,0 5 02

E

D

F

G

1

1

2

2

6,00

14,47 1 14,4 4,4 47

ĹĄtudijska Ä&#x20AC;italnica

strokovno gradivo

3

3

1

16,64

4

4

4 .1-,ĂŚ1,&$

2

3

izposoja

5

2,36 6

5

39,94

6

6

31,64

6

11

15

12

Ä&#x20AC;akalnica

6

7

7 13

14

20,64

7

8

8 4

AA

2%Ăż,16., 3526725,

8

9

10

9

0 10

10

11

11 A

B

C

D

E

F

2,15

9

9

G

BB

.9$'5$785(

KULTURNO- UPRAVNI CENTER 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

TLORIS 2. 1$'67523-$

95

15,0 m2 234,30 m2 33,90 m2 21,44 m2 97,64 18,39 m2 23,16 m2 32,35 m2 16,43 m2 27,07 m2 19,05 m2 13,21 m2 27,08 m2 23,32 m2 16,38 m2

stopniĹĄÄ&#x20AC;e knjiçniÄ&#x20AC;ni prostori skladiĹĄÄ&#x20AC;e knjiçnice poçarno stopniĹĄÄ&#x20AC;e obÄ&#x20AC;inski prostori pisarna tajniĹĄtvo çupana pisarna çupana pisarna pisarna toalete Ä&#x20AC;ajna kuhinja arhiv sejna soba stopniĹĄÄ&#x20AC;e

1:200

0 1m

bruĹĄen beton teraco bruĹĄen beton bruĹĄen beton parket parket parket parket parket parket keramika keramika parket parket bruĹĄen beton

5m

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

9L]XDOL]DFLMD SULWOLÿMD 97

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

9L]XDOL]DFLMD SURVWRUD NQMLรงQLFH

99

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

A

B

C

D

E

F

+8,82

+4,00

+0,50

±0,00

5,00

5,00

2,00 20,64

3,00

5,00

19,16 18,37

A

B

C

D

E

F

G

+15,96

+12,30

+9,50 +8,96

+7,00 +

+6,65 +6 6,65 65

+4,00 +4

+0,10 +0 10

±0,00 ±

3,00

3,50

4,00

3,50 20,47

6,00

15,00 15,30

PREREZ AA

101

1:200

0 1m

5m

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

1

2

3

4

5

6

+14,52

+8,00

+4,00 +4 4,00

VEÿSTANOVANJSKI ANJSKI OBJEKT P+1+M

CERKEV KEV SV. SV. MARJETE MARJ RJJETE R

+0,50 ,

3,00

3,01

5,00

5,00

5,00 39,94

7

8

9 10

11

+11,60

+7,00

+4,00

±0,00

5,00

5,00

5,00

1,00

ENODRUæINSKA HIŠA P+1+M

2,00

PREREZ BB

103

1:200

0 1m

5m

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

1

2

+15,96

+3,3 +3,30 VEÿSTANOVANJSKI ANJSKI OBJEKT P+1+M

CERKEV CERK KEV SV. SV. MARJETE MARJ M RJETE RJ

+0,50 +0, ,5

2,00

3

4

5

6

7

8

9

10

11

13

14

VEÿSTANOVANJSKI OV VANJJSKI OBJEKT OBJEKT

VEÿSTANOVANJSKI OBJEKT P+1+M

P+1 +M P+1+M

5,00

2,00

3,00

6,00

3,00

3,00

6,00

3,00

2,00

4,00

-0,50

2,00

41,64

PREREZ CC

105

1:200

0 1m

5m

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

3RJOHG V SURPHQDGH SURWL MXJX

107

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

+

+12,29

+8,96

+

+0,50

ENODRUæINSKA NS N S HIŠA P+1+M

50 50 +0,50

+

Lesena senĀila

Ravne opeĀnate plošĀe

OpeĀni elementi, ki ustvarjajo svetlobni uĀinek v interierju knjiçnice dim 20 x175

Lesene letve, širine 5 cm namešĀene v rastru 30 cm

a Steklena fasada

15,96 15 1 5 ,9 96 6

+ 10,09 +10,09

+7,33

+4 ,00 +4,00 +3,30

3,3 30 3,30

0,50

VEÿSTANOVANJSKI OBJEKT P+3

+0 ,50 +0,50

Stopnice, prani beton

OpeĀnate plošĀe

Steklena fasada

SEVERNA FASADA

109

1:200

0 1m

5m

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

+8,95 + 8,95 95

+7,10

VEÿSTANOVANJSKI OBJEKT P+3

+4,00

+4,00 + 4,00 00 0 0

±0,00

+0,50

OpeĀnate plošĀe

Steklena fasada

Stopnice, prani beton

+15,96 +15,9 96

+12,29

+12,32 + 1 ,3 12 32

+8,96

+ 3,30 0 +3,30

+0, , 50 +0,50

± 0,00 00 ±0,00

Steklena fasada

Leseni opaç

Lesene letve, širine 5 cm namešĀene v rastru 30 cm

Ravne opeĀnate plošĀe

Lesena senĀila

-8æ1$ )$6$'$

111

ENOD ENODRUæINSKA HIŠA P+1+M P+1+

1:200

0 1m

5m

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

+12,29

+8,96

+4,00

VEÿSTANOVANJSKI SKI OBJEKT P+3

±0,00

Ravne ne opeĀnate plošĀe

Vidni beton

Lesene letve

Rastlinje

Lesene letve, širine 5 cm namešĀene v rastru 30 cm

Lesena senĀila

+15,96

+8,96

+ 3,30 30 +3,30

ENODRUæINSKA HIŠA P+1+M

+0,50 +

Steklena fasada

OpeĀni elementi, ki ustvarjajo svetlobni uĀinek v interierju knjiçnice dim 20 x 175

VZHODNA FASADA

113

1:200

0 1m

5m

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

3RJOHG QD Y]KRGQR IDVDGR YHÿQDPHQVNH GYRUDQH 115

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

+15,96

+10,09

+7,33 + 7,33 33

+4,00

VEÿSTANOVANJSKI NOVANJSKI OBJEKT P+1+M

CERKEV RKEV V SV. MARJETE MARJETTE

+0,50 +0,50

Lesene letve, širine 5 cm namešĀene v rastru 30 cm

OpeĀni elementi, ki ustvarjajo svetlobni uĀinek v interierju knjiçnice dim 20 x 175

Z

+12,32

+8,96 +7,33

±0,00

Zelena streha

Lesene letve

Vidni beton

Ravne opeĀnate plošĀe

ZAHODNA FASADA

117

1:200

0 1m

5m

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

+15,96

+3,30 VEÿSTANOVANJSKI ANJSKI OBJEKT P+1+M

CERKEV CERK KEV SV. SV. MARJETE MARJ M RJJETE R

+0,50

Lesene letve, širine 5 cm namešĀene v rastru 30 cm

OpeĀni elementi, ki ustvarjajo svetlobni uĀinek v interierju knjiçnice dim 20 x 175

Betonsko korito

+12,32 + 12 1 2,32 2, 32

+7,64 + 7,64 64

+3,30

±0,00

Leseni opaç

ENODRUæINSKA RUæINSSKA HIŠ HIŠA ŠŠA P+1+M P+1+ +M

-0,40

ENODRUæINSKA HIŠA P+1+M

Steklena fasada

ZAHODNA FASADA '58æ%(12 -835$91(*$ &(175$

119

1:200

0 1m

5m

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

Pogled na teraso storitvenega objekta

3RJOHG QD Y]KRGQR IDVDGR VWRULWYHQHJD REMHNWD 121

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

)$6$'1, 3$6

_zakljuĀni sloj trapezna ploĀevina _podkonstrukcija/zraĀni sloj kontra letve _vetrna zapora paronepropustna filoja _podkonstrukcija/toplotna izolacija mineralna volna _podkonstrukcija/toplotna izolacija mineralna volna _parna zapora paronepropustna filoja _zakljuĀni sloj lesene deske - hrast

S1 Streha

_zakljuĀni fasadni sloj lesene deske preĀne - kostanj _fasadni sloj lesene deske - kostanj _podkonstrukcija/zraĀni sloj _vetrna zapora paronepropustna filoja _toplotna izolacija mineralna volna _nosilna konstrukcija ab stena _zakljuĀni sloj mineralni omet

Z1 Zunanji zid

2

16

16

4

4

2

30

20

4

2,5

15

14,31

15,42

15,96

Glinene plošĀe pritrjene na lesene kostanjeve deske

Z1

Odkapni profil

Jekleno nasadilo lesenega nosilca

Lesen lepljen nosilec

S1

14,76

15,42

15,60

15,96

FASADNI PAS 1:20

123

0

10

50cm

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

_zakljuĀni sloj prani beton _podkonstrukcija betonski estrih _loĀilni sloj pe folija _podlaga utrjeno nasutje

T3 Zunanji tlak

_zakljuĀni sloj brušen beton - teraco _tlak betonski estrih _loĀilni sloj pe folija _zvoĀna / toplotna izolacija eps plošĀe _nosilna konstrukcija ab plošĀa _hidroizolacija preprufe, kesonska hidroizolacija _podloga podloçni beton

T2 Notranji tlak

_zakljuĀni sloj brušen beton - teraco _tlak betonski estrih _loĀilni sloj pe folija _zvoĀna / toplotna izolacija eps plošĀe _nosilna konstrukcija ab strop _spušĀen strop mavĀno kartonske plošĀe, knauf

T1 Notranji tlak

50

10

10

10

50

18

5

10

4

2,5

20

5

10

4

±0,00

3,19

3,59

3,96

7,26

7,96

Lesene deske kostanj

SenĀila - glinene plošĀe

RAL montaça oken

Steklena kontaktna fasada

min 2%

T3

Lesen opaç spušĀen strop

Kanaleta, pokrita s kamnito rešetko

Okvir fiksne zasteklite poglobljen na nivo tlaka

Okvir fiksne zasteklite poglobljen na nivo tlaka

Lesen opaç spušĀen strop

Okvir fiksne zasteklite poglobljen na nivo tlaka

SpušĀen strop za zakritje inštalacij in luĀi poravnan z okensko špaleto

T2

T1

-0,94

-0,82

-0,32

±0,00

3,19

3,59

3,79

4,00

7,21

7,61

7,81

8,00

3RJOHG QD ]DKRGQR IDVDGR .XOWXUQR XSUDYQHJD FHQWUD

PRILOGA 1

9SUDĂĽDOQLN SROVWUXNWXULUDQHJD LQWHUYMXMD 'HPRJUDIVNL SRGDWNL 1.

Spol: 2.

Starost: 3.

Izobrazba: 4.

Nezaposlen/zaposlen: 5.

Za zaposlene: 6.

Aktiven Ä&#x20AC;lan kakega lokalnega druĹĄtva: 7. Ăżlan obÄ&#x20AC;inskega sveta: 63/2ä(1 97,6 326$0(=1,.$ 2 2%02Ăż-8 .-(5 35(%,9$ 1.

Koliko Ä&#x20AC;asa çe çivite v naselju Dol pri Ljubljani ali v bliçini" 2.

Za priseljence: zakaj ste se priselili oz. Ä&#x20AC;e so se odloÄ&#x20AC;ali starĹĄi, ali veste, zakaj so se oni odloÄ&#x20AC;ili za priselitev" 3.

Ali zase reÄ&#x20AC;ete, da ste domaÄ&#x20AC;in ali ne" 4.

Katere so bistvene dobre strani bivanja v Dolu" 5.

Katere so bistvene slabe strani bivanja v Dolu" 01(1-( 2 75(1871(0 67$1-8 65(',äÿ$ 1$6(/-$ 1.

Kako bi prostorsko opredelili center naselja Dol pri Ljubljani" 2.

NaĹĄtejte najmanj tri stvari, ki so vam v srediĹĄÄ&#x20AC;u vĹĄeÄ&#x20AC;.

3.

NaĹĄtejte najmanj tri stvari, ki vam v srediĹĄÄ&#x20AC;u niso vĹĄeÄ&#x20AC;.

4.

NaĹĄtejte stvari, ki jih v srediĹĄÄ&#x20AC;u pogreĹĄate.

5.

Ali pogreĹĄate veÄ&#x20AC; javnih odprtih povrĹĄin v srediĹĄÄ&#x20AC;u veÄ&#x20AC;namenski trg, klopi, igrala ... " 6.

Ali v Dolu obstajajo tradicionalne krajevne prireditve" 7.

Kje bi bil najbolj ustrezen prostor za takĹĄne prireditve" 8.

KakĹĄna je vaĹĄa oddaljenost od srediĹĄÄ&#x20AC;a Dola" Ali se v srediĹĄÄ&#x20AC;e najveÄ&#x20AC;krat odpravite peĹĄ, s kolesom, avtom ..."

9. Ăże se odpravite z avtom, kje po navadi parkirate" 10. Se vam zdi, da parkiriĹĄÄ&#x20AC; manjka, jih je preveÄ&#x20AC;" 8325$%$ 3526725$ 7(5 1$9$'( 326$0(=1,.29 1$ 2%5$91$9$1(0 2%02Ăż-8 1.

S kakĹĄnim namenom se najveÄ&#x20AC;krat odpravite v srediĹĄÄ&#x20AC;e" 2.

Koliko Ä&#x20AC;asa se obiÄ&#x20AC;ajno zadrçujete v srediĹĄÄ&#x20AC;u Dola" 3.

Ali kdaj zaide v srediĹĄÄ&#x20AC;e Dola kar tako, brez pravega razloga" 4.

Ali tam opravljate veÄ&#x20AC;ino svojih storitev" 5.

Zakaj da/ne" 6.

Katere storitve pogreĹĄate" 7.

Ali pogreĹĄate veÄ&#x20AC; lokalnih ponudnikov hrane" " Bi npr. podprli sobotno trçnico v kraju" 8.

Ali poznate kulturne prireditve v kraju in kje" 35(9(5-$1-( 60,6(/1267 35('9,'(1(*$ 352*5$0$ 1.

Se vam zdi, da Dolu manjka veÄ&#x20AC;namenska dvorana za kulturne, druçabne prireditve, preda vanja ..."

2.

Mislite, da bi knjiçnica v srediĹĄÄ&#x20AC;u naselja pripomogla k druçenju med prebivalci ali se vam zdi nepotrebna" 3.

Ali ostali prebivalci obÄ&#x20AC;ine koristijo Dol kot upravno srediĹĄÄ&#x20AC;e" 4.

Ali se vam zdi, da bi prebivalci obÄ&#x20AC;ine ob prenovi srediĹĄÄ&#x20AC;a veÄ&#x20AC;krat zahajali v Dol" 5.

Bi se recimo udeleçili kakťne prireditve, druçenja v kraju" +YDOD ]D YDüH VRGHORYDQMH

125

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

9LUL LQ OLWHUDWXUD Fister, P., 1993. Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije.

Grebenc, A., 2013. Tam v Dolu roça rase. Naša naselja: 1262²2012: 750 let: çupnija Dol pri Ljubljani. Ljubljana: Salve.

Kos, Drago. 2011. PraktiĀna sociologija za naĀrtovalce in urejevalce prostora. >elektronska knjiga@.

Knjiçna zbirka Teorija in praksa. Ljubljana: Fakulteta za druçbene vede. Dostopno na: http:// knjigarna.fdv.si/s/u/pdf/87.pdf. >17.10.2016@ Rebernik, Dejan., 2004. Razvoj prebivalstva v ljubljanski urbani regiji. Dela - Oddelek za geograÀjo Filozofske fakultete v Ljubljani, >elek. izd.@. 22, str. 89-99, dostopno na: http://revije.ff.uni-lj. si/Dela/article/view/dela.22.8.89-99/1278. >17.10.2016@ Fikfak, A., 1997. Urejanje nemestnih naselij: metoda in elementi metode za pripravo ureditvenih naĀrtov. Urbani izziv, 32 33 , str. 35²49.

Ravbar, M., 1992. Socialnogeografski dejavniki suburbanizacije v Sloveniji. V: Socialna geograÀja v teoriji in praksi. Ljubljana: Inštitut za geograÀjo Univerze v Ljubljani, 109²124.

VerliĀ-Dekleva, B., 1996. Prostor in kakovost çivljenja. Kakovost çivljenja v Sloveniji. Knjiçna zbirka Teorija in praksa. Ljubljana: Fakulteta za druçbene vede, str. 233-252.

BenĀina, Jure. 2007. Prenova in dograditev grašĀine Dol pri Ljubljani: splošna knjiçnica in veĀnamenska dvorana obĀine Dol pri Ljubljani. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.

MarkiĀ, Maja. 2004. Oçivitev javnega prostora. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta: Oddelek za krajinsko arhitekturo.

Prašnikar, Robert. 2013. Idejni naĀrt ureditve kompleksa grašĀine v Dolu pri Ljubljani. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.

PotoĀnik, Tina. 2013. Razvoj in preobrazba primestnih naselij s primerom naselja Mengeš. Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.

Sendi, R. ,2000. Stanovanja, kvaliteta bivanja in razvoj poselitve: prostor si 2020. Raziskovalno poroĀilo. Ljubljana: UrbanistiĀni inštitut Slovenije.

Svetic, Darja. 2006. Suburbanizacija v ljubljanski regiji. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za druçbene vede.

ObĀina Dol pri Ljubljani. UrbanistiĀna ureditev kareja v centru Dola pri Ljubljani. >dokument@ Osebna komunikacija, 17.9.2015

6SOHW PISO ² Prostorski informacijski sistem. 2016. ObĀina Dol pri Ljubljani. >online@. Dostopno na: http:// www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp"obcina=dol_pri_ljubljani >22.10.2016@ Register nepremiĀne kulturne dedišĀine. 2016. >online@. Dostopno na: http://giskd6s.situla.org/ giskd >10.9.2016@ Podatkovni portal SI-STAT. 2016. ObĀine. >online@. Dostopno na: http://gis.stat.si/index.php >10.9.2016@ Zavod za varstvo kulturne dedišĀine RS. 2016. Arhiv Enote Ljubljana. >online@. Dostopno na: http:// www.zvkds.si/sl >10.9.2016@ Podjetje Jub. 2016. >online@. Dostopno na: http://www.jub.si/o-podjetju/zgodovina-jub >15.10.2016@ ObĀina Dol pri Ljubljani. 2016. O obĀini Dol pri Ljubljani. >online@. Dostopno na: http://dol.si/oobcini-dol-pri-ljubljani >22.10.2016@ Zbornica za arhitekturo in prostor. 2016. NateĀaji. >online@. Dostopno na: http://www.zaps.si/ index.php"m_id=natecaji >22.10.2016@ Gregorc Vrhovec arhitekti. 2016. Center Ig. >online@. Dostopno na: http://gregorcvrhovec.si/ project/center-ig >15.10.2016@ Odprte hiše Slovenije. 2016. Kulturno in upravno središĀe Sveti Jurij ob ŠĀavnici. >online@. Dostopno na: http://www.odprtehiseslovenije.org/index.php"m_id=vodnik id=227 >22.10.2016@ Revija Arhitekt Magazin. 2016. Center Ig. >online@. Dostopno na: http://www.arhitektmagazin.si/ center-ig-dans-arhitekti-2 >22.10.2016@

9,5, ,1 /,7(5$785$

Kazalo slik 01â&#x20AC;&#x201C;03: Osebni arhiv 04: Katrin Korfman, http://www.amusingplanet.com/2013/05/katrin-korfmanns-aerial-photos-ofpeople.html, 10.10.2016 05: Urbanizem Ljubljana, https://urbanizem.ljubljana.si/AktiMOL/Cistopisi/2010-78-4263-NPB2_ datoteke/image008.jpg, 20.9.2016 06â&#x20AC;&#x201C;09: Gregorc Vrhovec arhitekti, http://gregorcvrhovec.si/project/center-ig/, 20.9.2016 10â&#x20AC;&#x201C;12: Odprte hiĹĄe Slovenije http://www.odprtehiseslovenije.org/index.php"m_ id=vodnik id=227, 20.9.2016 13â&#x20AC;&#x201C;16: ZAPS. Dostopno na naslovu: Ă&#x20AC;le:///D:/Downloads/K_zakljucno_porocilo.pdf, 15.9.2016 17: Shema avtorja 18-19: Podatkovni portal SI-STAT, http://gis.stat.si/index.php, 20.9.2016 20: PraĹĄnikar, Robert. 2013. Idejni naÄ&#x20AC;rt ureditve kompleksa graĹĄÄ&#x20AC;ine v Dolu pri Ljubljani.

Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.

21: Pajsar B., ĂŚidov, N. 1991. EtnoloĹĄka topograĂ&#x20AC;ja slovenskega etiÄ&#x20AC;nega ozemlja : 20 . stoletja.

ObÄ&#x20AC;ina Ljubljana Beçigrad. Ljubljana: Znanstveni inĹĄtitut Filozofske fakultete. ² ² ² ² Grebenc, A., 2013. Tam v Dolu roça rase. NaĹĄa naselja: 1262²2012: 750 let: çupnija Dol pri Ljubljani. Ljubljana: Salve. ² : Shema avtorja : Osebni arhiv 38: BenÄ&#x20AC;ina, Jure. 2007. Prenova in dograditev graĹĄÄ&#x20AC;ine Dol pri Ljubljani: sploĹĄna knjiçnica in veÄ&#x20AC;namenska dvorana obÄ&#x20AC;ine Dol pri Ljubljani. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. ² Osebni arhiv 60â&#x20AC;&#x201C;61: Gasilsko druĹĄtvo Dol pri Ljubljani https://get.google.com/ albumarchi-e/100673085790759391165, 22.10.2016, 12.10.2016 63: Tim Svenonius, https://www.pinterest.com/pin/325385141802902799/, 10.10.2016 64: Lara Harwood : People, http://designspiration.net/image/1798883115855/, 10.10.2016 65: Shema avtorja Osebni arhiv Vizualizacija avtorja 70: http://naldzgraphics.net/textures/free-seamless-concrete-textures/, 22.10.2016 71: https://fr.fotolia.com/tag/terrazzo/, 22.10.2016 72: http://www.ryelibrary.org/uncategorized/summer-camp-for-grown-ups/, 22.10.2016 73â&#x20AC;&#x201C;75: Vizualizacija avtorja

127

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

Spodaj podpisana Urša Kriçman izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Predlog ureditve središĀa naselja Dol pri Ljubljani, z idejno zasnovo Kulturno-upravnega centra.

Ljubljana, 29.11.2016

,=-$9$ 2 $97256798

Urša Kriçman

129

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016