Urša Križman by fa diploma

35('/2* 85(',79( 65(',Ă¤Ăż$ 1$6(/-$ '2/ 35, /-8%/-$1, = ,'(-12 =$61292 .8/78512 835$91(*$ &(175$ Magistrsko delo

Avtor 8rĹĄD .riĂ§PDQ

Mentor prof. dr. AleĹĄ Vodopivec

Konzultant za statiko doc. dr. 7oPDĂ§ 6lDN

Konzultant za socioloĹĄko analizo prof. dr. Drago Kos FaNXlWeWa ]a arKiWeNWXro 8Qiver]a v /MXElMaQi /eWo vpisa /eWo iQ NraM i]delave PagisWrsNega dela /MXElMaQa

Magistrsko delo se ukvarja V SUREOHPDWLNR QHXVWUH]QHJD UD]YRMD VUHGLåĀ SULPHVWQLK QDVHOLM in njihovo nadaljnjo preobrazbo v spalna naselja. Problematika je najbolj izrazita v krajih, ki predstavljajo osrednja naselja obĀine. 1ekdaj çivahna vaška središĀa se kljub intenzivnemu priseljevanju ne razvijajo v skladu s potrebami prebivalcev, ki storitve in dejavnosti išĀejo v bliçnjih, veĀjih središĀih. Delo obravnava VUHGLåĀH QDVHOMD 'RO SUL /MXEOMDQL, ki predstavlja tudi center obĀine. 1aselje z okolico je od sedemdesetih let dalje L]SRVWDYOMHQR PRĀQL VXEXUEDQL]DFLML, saj zaradi bliçine /jubljane, ugodnih cen zemljišĀ in nepremiĀnin ter çelje po enostanovanjski hiši z vrtom predstavlja XUHVQLĀLWHY ELYDOQLK VDQM YHĀLQH 6ORYHQFHY. 7renutni program na obmoĀju predvidenega centra Dola predstavljajo trgovina, zadruga, pošta, lekarna in obĀina, ki je namešĀena v bivši stavbi çupnišĀa. Kulturo dogajanje v kraju je omejeno na leta zgrajeno çupnišĀe in lokalno gasilsko društvo. Prostorske in sociološke analize pokaçejo predvsem PRĀQR SRPDQMNDQMH MDYQHJD SURVWRUD, odsotnost prostorske logike in urejenosti ter SRPDQMNDQMH NXOWXUQLK YVHELQ, s Āimer je središĀe, predvsem za dnevne migrante, nezanimivo. 1aloga se ukvarja z zasnovo novega trga ter njegovimi povezavami z çe nakazanim trgom pred çupnišĀem, prostorom pred gasilskim domom in ostalimi deli naselja. 5ešitev ustvarja potencialni tok dogajanja, ki bi uspel zapolniti obstojeĀo in zamišljeno programsko zasnovo. 7rg zaokroçujeta storitveni objekt in kulturno-upravni objekt, ki s knjiçnico, veĀnamensko dvorano, prostori za društva in upravo obĀine poskuša rešiti problematiko pomanjkanja kulturnih vsebin in z njimi ponovno obuja skupnost prebivalcev.

POVZETEK

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Urša Križman / Predlog ureditve središča naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

KAZALO

POVZETEK UVOD

4 9

65(',äÿ$ 35,0(671,+ 1$6(/,-

Primestna naselja 1jihov razvoj in preobrazba 6redišĀa primestnih naselij Kulturno upravni centri ä,5ä$ /2.$&,-$

2bĀina Dol pri /jubljani Prebivalstvo obĀine =godovina obmoĀja 2æ-$ /2.$&,-$ 25 1aselje Dol pri /jubljani Identiteta naselja Analize 2%02ÿ-( 2%5$91$9(

Med vasjo, grašĀino, industrijo in novejšimi strukturami 2pis obstojeĀega stanja Prostorske analize 6ociološka analiza 6,17(=$

352-(.7

8rbanistiĀna zasnova Arhitekturna zasnova 7ehniĀno poroĀilo Materiali Konstrukcijska zasnova Poçarna varnost *raÀĀne priloge 81 Pregledna situacija 1: 5000 Situacija 1:500 7ORULV SULWLÿMD Tloris 1. nadstropja 1:200 Tloris 2. nadstropja 1:200 Prerezi 1:200 =QDÿLOQH IDVDGH Fasadni pas 1:20 Prostorski prikazi

9,5, ,1 /,7(5$785$

126

UVOD

Problematiko magistrskega dela sem dodobra spoznala v Āasu odrašĀanja v vasi, le dober kilometer oddaljeni od naselja Dol pri /jubljani. 5azen šole ta sicer spada k naselju Videm, ki pa z Dolom funkcionira kot enotno naselje in çupnišĀa so vse moje obšolske dejavnosti potekale v veĀjih okoliških krajih, /jubljani in Domçalah. 7udi v srednješolskem obdobju sem se kulturno veĀinoma udejstvovala v /jubljani, zato sem nekako izgubila stik z domaĀim okoljem. 2b sociološki raziskavi, ki sem jo opravila v kraju, so intervjuvanci navajali podobne izkušnje. Predvsem srednješolci in mlajši odrasli v kraju nimajo na voljo neodvisnega kulturnega dogajanja niti prostora za druçenje. Programska in prostorska ureditev središĀa z izgradnjo novega kulturno upravnega centra je potencial za ohranjanje javnega çivljenja naselja z okolico in priloçnost za vkljuĀitev v krajevno skupnost tako za starejše kot tudi nove prebivalce obmoĀja.

6 5 ( ' , ä ÿ $ 3 5 , 0 ( 6 7 1 , + 1 $ 6 ( / , -

Primestna naselja V 6loveniji je v povojnem obdobju prišlo do intenzivnega razvoja in preobrazbe naselij. Z razvojem so preobrazbo doçivele tudi funkcije primestnih naselij in zahteve njenih prebivalcev. ÿe prej govorimo o zakljuĀenih vaških središĀih, katera so veĀinoma tvorile cerkev, trgovina in šola, z nenaĀrtovanim razvojem postanejo ta neprilagojena, neurejena in neprivlaĀna za prebivalce naselij, ki raje nakupujejo v veĀjih nakupovalnih centrih. 7ako imajo naselja veĀinoma bivalno funkcijo, javni prostor pa s tem izgublja svojo vlogo. PotoĀnik,

S pritokom vedno novih prebivalcev, ki v primestnih naseljih išĀejo cenovno dostopnejše nepremiĀnine ter bliçino mesta in hkrati narave, se vezi med domaĀini in na novo priseljenimi prebivalci oddaljujejo od nekdaj vaške skupnosti. V ruralno okolje postopoma prinašajo nov mestni naĀin çivljenja, ki temelji predvsem na individualnosti. 5avbar,

65(',äÿ$ 35,0(671,+ 1$6(/,-

1MLKRY UD]YRM LQ SUHREUD]ED Preobrazba naselij se je v glavnini zaĀela s prihodom industrializacije, ko se je na podeçelju zaradi vse manjšega zasluçka opušĀalo izvajanje kmetijske dejavnosti. Kmetje so se zaĀeli preseljevati v mesta in zaposlovati v industrijskih obratih. MarkiĀ,

Z urbanizacijo se je zaĀelo intenzivno preoblikovanje naselij, ki je na eni strani sproçilo moĀan razvoj stanovanjskih sosesk, na drugi strani pa je deagrariziralo in depopuliziralo podeçelje. Svetic,

Z razvojem avtomobilske industrije in cenovno dostopnimi avtomobili se je preseljevanje postopoma zmanjševalo. V mestu so se zaĀeli oblikovati funkcionalni deli, mestno središĀe pa je izgubljalo funkcijo. SredišĀe mesta je zaradi osrednjega poloçaja in velike dostopnosti postalo privlaĀno za investitorje. ZemljišĀa so bila draga in najemnine visoke. Zaradi vse boljše mobilnosti in cenejših zemljišĀ se je mesto zaĀelo širiti proti podeçelju, kjer je bila gostota prebivalstva nizka. Proces razseljevanja prebivalcev ter premik delovnih mest in urbanih dejavnosti iz osrednjih delov mest v predmestja in širša obmoĀja mestne regije imenujemo suburbanizacija. Poleg razmaha avtomobilskega prometa in prometne dostopnosti zaledij mest so proces suburbanizacije pospešili še pomanjkanje stanovanj in visoke cene zemljišĀ v mestih, na drugi strani pa relativno nizke cene zemljišĀ ter komunalnih prikljuĀkov na obrobju mest. K temu

sta pripomogli še çelja po bivanju v enodruçinskih hišah, ki predstavljajo kvalitetnejše okolje, in ÀnanĀna varnost, ki je izraçena v vlaganju dohodkov v stanovanjsko gradnjo. 5ebernik,

Svoje je dodalo tudi neuĀinkovito urbanistiĀno naĀrtovanje, tako na drçavnem kot obĀinskem nivoju. Svetic,

Za suburbanizacijo in dezurbanizacijo sta znaĀilni konstantno zaostajanje in ¶¶lovljenje·· razvoja infrastrukture, servisov in predvsem stanovanj v posameznih prostorskih lokacijah. Delno odgovornost prevzema tudi politika prostorskega razvoja zadnjih desetletij. VerliĀ Dekleva,

Po razvoju lahko primestna naselja razdelimo v dve veĀji skupini, in sicer novonaĀrtovana sodobna naselja, veĀinoma spalna, druga, pogostejša, pa so naselja, ki so se kot posledica suburbanizacije preobrazila iz tradicionalne vasi. Suburbanizacija v podeçelskem naselbinskem tkivu z gradnjo za ta obmoĀja netipiĀnih objektov ustvarja diskontinuiteto, kar je eden od razlogov za izgubo lokalne identitete. Sendi,

Kamnik

Komenda Vodice

Lukovica

Mengeš Medvode

7rzin

Domçale

MoravĀe

Dol pri Ljubljani

Dobrova Polhov *radec

Ljubljana

+orjul %rezovica Dragomer

Litija

ämartno pri Litiji

äkofljica Vrhnika Ig Logatec

*rosuplje

IvanĀna *orica

%orovnica

Legenda Velike LašĀe

Dobropolje

Mestna obĀina Ljubljana obĀine, ki mejijo na M2L AC regionalna cesta lokalna cesta çeleznica obĀinsko središĀe

/MXEOMDQD NRW RVUHGQMH JUDYLWDFLMVNR VUHGLåÿH PHG SULPHVWQLPL QDVHOML

6UHGLåĀD SULPHVWQLK QDVHOLM SredišĀe naselij predstavlja obmoĀje centralnih dejavnosti, tu so javne zgradbe, trgovine, hoteli in kulturne ustanove. 1aloga središĀ je predvsem zagotavljanje potrebnih storitev za prebivalce naselja in okolice in vzpostavljanje komunikacije med programi in ljudmi. Pri preobrazbi se središĀa tradicionalnih vasi, kljub moĀni rasti prebivalstva in spremenjenih dejavnostih, ne razvijajo skladno s potrebami prebivalcev. Problematika se kaçe predvsem v neprimernosti obstojeĀih centralnih objektov, nenaĀrtovani gradnji novih in predvsem v pomanjkljivem vlaganju obĀine v razvoj kulturnih dejavnosti. 7e bi namreĀ lahko bile glavna gonilna sila skupnosti naselja in širšega obmoĀja, saj središĀe s svojimi storitvenimi dejavnostmi le steçka konkurira veĀjim nakupovalnim centrom. Ker priseljenci po veĀini s seboj prinašajo mestni naĀin çivljenja, se redko vklopijo v obstojeĀo skupnost, ki v veĀini temelji na cerkvenih dejavnostih in dejavnostih gasilskega društva. Kulturne dejavnosti bi lahko predstavljale vezni Ālen skupnosti in glavno gonilno silo druçbenih dejavnosti v kraju. 1aselja v stopnji zaposlitve in storitvenih dejavnostih ne morejo konkurirati z veĀjimi mestnimi obmoĀji v njihovi bliçini, lahko pa s privlaĀnimi, urejenimi središĀi in aktivnim kulturnim çivljenjem poskrbijo za razvoj lokalnega çivljenja in prepreĀijo nadaljnji razvoj spalnih naselij.

Kulturno-upravni centri Kulturno upravni centri K8C predstavljajo središĀne objekte naselij, katerih namen je revitalizirati in obuditi najveĀkrat neurejena in neprivlaĀna osrednja naselja primestnih obĀin. 2bjekte veĀinoma sestavljajo veĀnamenska dvorana, knjiçnica, prostori za krajevna društva, prostori obĀinske uprave, mladinski centri ter dnevni centri za starejše obĀane. Programi so med seboj prepleteni in ustvarjajo razliĀne aktivnosti in dejavnosti, ki privabljajo vse starostne skupine. Prostor ponujajo literarnim in glasbenim dogodkom, gledališkim in plesnim predstavam, likovnim delavnicam in najrazliĀnejšim oblikam izobraçevanja. Pomemben del predstavlja medgeneracijsko druçenje, ki povezuje razliĀne starostne skupine in spodbuja k izmenjavi izkušenj in spoznanj. V nadaljevanju so prikazani primeri kulturno upravnih centrov v slovenskem prostoru.

.8/78512 835$91, &(175,

7ORULVQL SULND] SULWOLĂżMD REMHNWD

)RWRJUDĂ&#x20AC;MD WUJD

08 Fasada

&HQWHU ,* $WHOMH 'HĂĽPDQ LQ ELUR *UHJRUF 9UKRYHF 1ov center je odloÄ&#x20AC;ilni korak v revitalizaciji kaotiÄ&#x20AC;nega in opuĹĄÄ&#x20AC;enega srediĹĄÄ&#x20AC;a vasi Ig, ki leĂ§i v neposredni bliĂ§ini Ljubljane. Stavba ustvarja Ă§ivahno in raznoliko teĂ§iĹĄÄ&#x20AC;e vsakodnevnih dejavnosti in predstavlja zbiraliĹĄÄ&#x20AC;e za lokalne prebivalce. 8rbana zasnova je rezultat morfoloĹĄkega vzorca tipiÄ&#x20AC;nih kmetij, ki s strmimi poĹĄevnimi strehami leĂ§ijo pravokotno na cesto. Center I* sestavljata dva razliÄ&#x20AC;no visoka objekta, ki se prilagajata merilu okoliĹĄkih zgradb. Med seboj sta povezana z mostom, zamik pa ustvarja odprt javni prostor, ki se izteka v pot proti obÄ&#x20AC;ini in cerkvi. V pritliÄ&#x20AC;ju so lekarna, banka in lokal, v prvem nadstropju pa zdravstveni dom s knjiĂ§nico. Parkirna mesta so v podzemni garaĂ§i. 1a staro vaĹĄko tkivo se navezuje tudi enotni fasadni ovoj, ki ima vlogo proÄ&#x20AC;elja in strehe hkrati. Arhitekt Magazin,

09 Pogled na objekt s ceste

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / UrĹĄa KriĹžman / Predlog ureditve srediĹĄÄ?a naselja Dol pri Ljubljani / Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec / Leto vpisa: 2009 / Leto izdelave magistrskega dela: 2016

10 Interier objekta

11 Pogled na glavni vhod

7ORULVQL SULND] SULWOLÿMD REMHNWD

.XOWXUQR LQ XSUDYQR VUHGLåĀH 6YHWL -XULM RE äĀDYQLFL $WHOMH 'LDORJ 1ovo kulturno in upravno središĀe obĀine Sveti -urij ob äĀavnici stoji na mestu nekdanje avstroogrske šole, nasproti cerkve iz . stoletja. 2bjekt poleg ateljejev, vadbenih in upravnih prostorov sestavljajo še dvorana za 00 obiskovalcev, multimedijski prostor, galerija, mladinski klub ter krajevna Āitalnica z vsemi pripadajoĀimi servisnimi in tehniĀnimi prostori. 1asprotje horizontalno zasnovani stavbi predstavljajo navpiĀni elementi fasade, ki so odgovor vertikali cerkvenega zvonika in v prostor vnašajo dinamiĀnost. (nostavni volumni stavbe dajejo vtis, da objekt lebdi med nebom in tlemi. Z upoštevanjem obstojeĀih poti oziroma smeri v prostoru se je ohranil duh regionalne oblikovne identitete. Stavba oblikuje tudi nov trg, ki se odpira proti cerkvi. 2+S, 0

.8/78512 835$91, &(175,

*UDÀÿQL SULND] SURJDPRY

$NVRQRPHWULMD ]DVQRYH YROXPQRY

8UHGLWHY VUHGLåĀD QDVHOMD 9RGLFH 'HNOHYD *UHJRULĀ DUKLWHNWL LGHMQL SURMHNW 8rbanistiĀno središĀe deluje znotraj na novo vzpostavljene kroçne povezave, ki deÀnira obmoĀje centra in hkrati omogoĀa dobro pretoĀnost obmoĀja. Staro cesto so arhitekti preobrazili v notranjo promenado, ki je oblikovana kot sestav razliĀnih tlakovanih in zelenih površin. 2srednje parkirišĀe je postavljeno na zahodni del obmoĀja, ki je dostopno tako z regionalne ceste kot tudi notranjega ringa. Zanimivost arhitekture je veĀja pritliĀna baza, na katero so postavljeni manjši dvokapni volumni. 7i izhajajo iz lokalnih motivov v prostoru, doloĀajo identiteto in prepoznavnost novega središĀa kraja ter spoštljiv odnos do cerkvene dominante. 2rientacijo in strukturiranje baze ustvarjata dva, med seboj povezana trga, Kopitarjev trg in 7rg pod lipami. Stanovanjska pozidava temelji na zgodovinski parcelaciji in v gostejši obliki nadaljuje obstojeĀo stanovanjsko pozidavo. Zaps, 0

15 Situacija rešitve

16 Vizualizacija

ä , 5 ä $ / 2 . $ & , - $

2EĀLQD 'RO SUL /MXEOMDQL 2bĀina leçi v osrednji Sloveniji, obsega , kvadratnih kilometrov in ima 5. prebivalcev. 2bĀina Dol pri Ljubljani, 0

Dol se s svojo obĀino lahko pohvali çe v stari Avstriji, ko so v . stoletju nastajale nove avtonomne obĀine. Pred prvo svetovno vojno je bilo ozemlje razdeljeno na tri obĀine, in sicer Dol, Dolsko in obĀino Devica Marija v Polju. Po drugi svetovni vojni je bila obĀina Dol z ukinitvijo malih obĀin prikljuĀena razliĀnim veĀjim okoliškim obĀinam, leta 5 pa je çe v samostojni 5epubliki Sloveniji ponovno postala avtonomna. *rebenc, 0

Pomemben gradnik naravnega okolja je reka Sava s svojimi pritoki. Pred regulacijo struge v . stoletju je redno poplavljala ravnice na tem obmoĀju. Vzporedno s Savo poteka tudi glavna prometna çila, ki povezuje prestolnico z Zasavjem in narekuje poselitev obĀine. 2bĀina ima dva glavna centra, naselje Dol pri Ljubljani, ki predstavlja funkcionalno zaledje zahodni polovici obĀine, in naselje Dolsko, ki pokriva ostalo. Dol predstavlja obĀinsko in izobraçevalno središĀe obĀine, Dolsko pa mu konkurira s kulturnim domom, trgovino in edino ambulanto v obĀini. 5ivalstvo med krajema je prisotno çe od nekdaj, domaĀini predvidevajo, da najbrç izhaja iz zgodovinske delitve ozemlja. Zaradi bliçine Ljubljane ter sorazmerno niçjih cen zemljišĀ in nepremiĀnin je celotna obĀina podvrçena moĀni suburbanizaciji. Problematiko predstavljata predvsem gradnja brez ustreznega prostorskega naĀrta in neprilagojena infrastruktura.

2%ÿ,1$ '2/ 35, /-8%/-$1,

Dolina

Vinje

Hrib

ĂŚabja vas

2sredke Klopce

PodgoricaKriĂ§evska vas Vrh

Kamnica ZajelĹĄe ZaborĹĄt Brinje %eriÄ&#x20AC;evo

Videm

Dol pri Ljubljani

Petelinje

Dolsko

Podgora KleÄ&#x20AC;e

Sava

SenoĂ§eti

Laze pri Dolskem

1 km

2EĂżLQD 'RO SUL /MXEOMDQL

Prebivalstvo Demografski kazalniki na ravni obÄ&#x20AC;ine kaĂ§ejo, da se je ĹĄtevilo prebivalcev v zadnjih 0 letih veÄ&#x20AC; kot podvojilo. Vzrokov za to je veÄ&#x20AC;, npr. ugodno bivalno okolje, razvoj infrastrukture, bliĂ§ina narave, zagotovo pa je bistveni razlog lega ob veÄ&#x20AC;jem mestu in s tem pogojena suburbanizacija. Suburbanizacija se je zaÄ&#x20AC;ela v sedemdesetih letih prejĹĄnjega stoletja in se nadaljuje vse do danes. 7o potrjuje tudi graf statistiÄ&#x20AC;nega urada, ki prikazuje obÄ&#x20AC;ino Dol pri Ljubljani kot eno izmed obÄ&#x20AC;in z najveÄ&#x20AC; skupnega selitvenega prirasta v letu 0 . Posledica se kaĂ§e tudi v velikem ĹĄtevilu novozgrajenih stanovanj in enodruĂ§inskih hiĹĄ. ProblematiÄ&#x20AC;ni so predvsem veÄ&#x20AC;ji stanovanjski kompleksi, ki zaradi steÄ&#x20AC;ajev gradbenih podjetij niso dokonÄ&#x20AC;ani in funkcionirajo le deloma. S tem kazijo okolico naselij in predstavljajo nevarnost za vseljene prebivalce.

5,1 ali manj 5, 0 0,1 0, 0 4,9 5, 0 9,9 10,0 ali veÄ&#x20AC;

44, 9 ali manj 45, 0 64,0 65, 0 74,9 75, 0 79,9 80,0 ali veÄ&#x20AC;

6NXSQL VHOLWYHQL SULUDVW Prikazan je skupni selitveni prirast na 1.000 prebivalcev, ki izraĂ§a razmerje med razliko ĹĄtevila priseljenih iz tujine, drugih regij oziroma obÄ&#x20AC;in ter ĹĄtevila odseljenih v tujino, druge regije oziroma obÄ&#x20AC;ine v koledarskem letu, pomnoĂ§eno s 1.000.

'HORYQL PLJUDQWL Prikazan je odstotni deleĂ§ delovno aktivnih prebivalcev brez kmetov , ki delajo zunaj regije oziroma obÄ&#x20AC;ine prebivaliĹĄÄ&#x20AC;a.

5000 4000

2000 1000 leta

ĹĄtevilo prebivalcev

3000

1860

2346

2293

1880

1900

2523

1920

1940

2620

1960

3764

1980

4402

2000

5342

2020

5DVW ĂĽWHYLOD SUHELYDOFHY SR OHWLK ]D REĂżLQR 'RO SUL /MXEOMDQL

=JRGRYLQD REPRĀMD Kraji so bili zaradi svoje ugodne lege in mnogih vodotokov poseljeni çe v davni preteklosti, kar dokazujejo številne arheološke najdbe na obmoĀju celotne obĀine. 1a hribu AjdovšĀina so našli stare okope iz halštatske dobe, çarne grobove in talilnico çeleza. V neposredni bliçini *radišĀa je bila najdena nedokonĀana sekira, narejena iz reĀne oblice, ki jo strokovnjaki uvršĀajo v Āas med koncem neolitika in starejšo çelezno dobo. Tod mimo naj bi tekla rimska cesta, ki je povezovala Vrhniko in Celje, ob kateri naj bi pri izlivu Ljubljanice v Savo stala rimska postaja Sava Flavia. V 2. stoletju se je zaĀelo širjenje kršĀanstva, ki je na obmoĀje prihajalo predvsem iz 2gleja. Tako cerkev sv. Marjete v Dolu omenjajo çe listine iz leta 1262. V Āasu preseljevanja narodov v 6. stoletju so se v slovenske deçele naselili Slovani in se ustalili na opustelih ravninskih podroĀjih, ki so prej pripadali 5imljanom. Zelo verjetno je, da so mnogi staroselci ostali na svojih domovih in sĀasoma našli soçitje z novimi naseljenci, s Āimer

=*2'29,1$ 2%02ÿ-$

2WYRULWHY Ă§HOH]QLĂĽNH SURJH Y %HULĂżHYHP OHWD

22 Pletenje koĹĄat

.DPQLWD VHNLUD QDMGHQD Y .OHĂżDK

=DVDYVND FHVWD GDQHV Y R]GDMX GRPLQDQWD SURVWRUD

2]HPOMH REĂżLQH 'RO SUL /MXEOMDQL QD GHĂ§HOQL NDUWL .UDQMVNH RL] OHWD

Kmetijstvo in obrt se je krĹĄÄ&#x20AC;anstvo na tem obmoÄ&#x20AC;ju obdrĂ§alo. Dol je leta 1627 postal samostojna Ă§upnija. 2 Dolu v svojem delu Slava Vojvodine Kranjske 1689 piĹĄe tudi -anez Vajkard Valvasor. 2pisuje prijetno okolico, ki stoji na ravnem, dobrodejnem kraju. V povezavi z graĹĄÄ&#x20AC;ino v Dolu se je v preteklosti uporabljalo ime Lusttal ali Lustthal . ÂśÂˇLustÂˇÂˇ pomeni veselje, ÂśÂˇThalÂˇÂˇ pa dolina, tako Valvasor govori o dolini veselja in o dolini slasti. Po konÄ&#x20AC;ni nemĹĄki zmagi nad MadĂ§ari leta 955 se je v teh krajih zaÄ&#x20AC;ela kolonizacija neposeljenih ravninskih podroÄ&#x20AC;ij s podloĂ§niki velikih plemiĹĄkih druĂ§in iz nemĹĄkih in avstrijskih deĂ§el. 8pora proti kolonizaciji ni bilo, saj je bila poselitev verjetno preredka in premalo ĹĄtevilÄ&#x20AC;na. 2zemlje je bilo v 11. stoletju podeljeno v fevd vplivni druĂ§ini :eimar 2rlaÂ nde, od katere so ga podedovali AndeĹĄki pribliĂ§no sto let kasneje. V drugi polovici 19. stoletja je pomemben vir kulturnega in gospodarskega Ă§ivljenja v dolini predstavljal tovorni promet po reki Savi. Poleg tovorniĹĄtva so se ukvarjali tudi z gostinstvom, postavljeni so bili ĹĄtevilni pristani za splavarje.

Z izgradnjo Ă§eleznice med Celjem in Ljubljano leta 1849 je tovorni promet po reki poÄ&#x20AC;asi popolnoma zamrl. Do prihoda avtomobilskega prometa so bili kraji dostopni z Ă§eleznico. Med drugo svetovno vojno so 1emci zgradili Ă§elezniĹĄko povezavo med Ljubljano in Zidanim Mostom. To traso so po vojni odstranili in tu zgradili Zasavsko cesto, ki ĹĄe danes predstavlja glavno prometno Ă§ilo vse do Zasavja. *rebenc, 2013

Zaradi ugodne lege in klimatskih razmer so se v preteklosti prebivalci veÄ&#x20AC;insko preĂ§ivljali s kmetijstvom. Pridelovali so vse vrste Ă§ita, krompir in ostalo zelenjavo. V danaĹĄnjem Ä&#x20AC;asu je kmetijstvo aktualno predvsem na obmoÄ&#x20AC;ju BeriÄ&#x20AC;evega in Brinja. Leta 1822 je dal baron (rberg zgraditi umetni kanal MlinĹĄÄ&#x20AC;ice, ki vodo zajema iz KamniĹĄke Bistrice. S tem je omogoÄ&#x20AC;il postavitev mlinov in Ă§ag. 1a MlinĹĄÄ&#x20AC;ici jih je bilo v preteklosti ĹĄtirinajst, ki pa so z industrializacijo in izgradnjo Ă§eleznice v 19. stoletju izgubili svoj pomen. Poleg mlinarjev je bilo, od tradicionalnih obrti do druge svetovne vojne, najbolj razĹĄirjeno pletenje in izdelovanje izdelkov iz slamnatih kit, katerih pomen simbolizira pletarska kita v grbu obÄ&#x20AC;ine. SrediĹĄÄ&#x20AC;e pletarstva je bilo v vasi BeriÄ&#x20AC;evo, s katere se je razĹĄirilo po celotnem obmoÄ&#x20AC;ju obÄ&#x20AC;ine. Pletli so skoraj pri vsaki hiĹĄi in izdelke prodajali, bodisi na svojo pest ali preko trgovin, predvsem na kamniĹĄkem podroÄ&#x20AC;ju. Pletarstvo je po drugi svetovni vojni zaÄ&#x20AC;elo zamirati zaradi preusmeritve v druge, dobiÄ&#x20AC;konosnejĹĄe dejavnosti. *rebenc, 2013

2 æ - $ / 2 . $ & , - $

1DVHOMH 'RO SUL /MXEOMDQL

Zaboršt

9LGHP 0 1m

Zajelše

'RO 100 m

2SUHGHOLWHY QDVHOMD 'RO LQ 9LGHP

1$6(/-( '2/ 35, /-8%/-$1,

obravnavano obmoĀje

Dol pri Ljubljani je razvleĀeno obcestno naselje, slabih 20 kilometrov oddaljeno od prestolnice, in predstavlja osrednji kraj v obĀini Dol pri Ljubljani. Leçi na nizki in neizraziti zgornji prodni savski terasi, severno od sotoĀja rek Kamniške Bistrice, Ljubljanice in Save ter juçno od Save ob glavni cesti äentjakob²Litija. Dola se dotika kraj Videm, s katerim Dol tvori enotno naselje. V listinah se Dol, pod oznako ¶¶in Tal··, prviĀ omenja leta 1263. Pozneje se je za to obmoĀje uporabljala oznaka Lustal. æe leta 1490 je Dol omenjen kot Lustaldorf dorf nem. vas , iz Āesar sklepamo, da je çe v 15. stoletju bil osrednji kraj v dolini. *rebenc, 2013

.DWDVWHU L] OHWD SULND]XMH YDV 'RO

5D]JOHGQLFD 'ROD VOLNDQD QDG YDVMR =DERUĂĽW

5D]JOHGQLFD 'ROD NL SULND]XMH 'RO L] MXĂ§QH VWUDQL

Identiteta naselja Kot izhodiĹĄÄ&#x20AC;e za ohranjanje, sanacijo ali ustvarjanje podobe naselja je identiteta najpomembnejĹĄa. Identiteta naselja Dol pri Ljubljani je veÄ&#x20AC;plastna in zaradi raznolikosti vsebin zelo zanimiva. 1ajstarejĹĄa identiteta naselja je vaĹĄka, saj so bili kraji zaradi svoje ugodne lege naseljeni Ă§e od Ă§elezne dobe naprej, prebivalci pa so se veÄ&#x20AC;inoma ukvarjali s kmetijstvom. S prihodom plemiÄ&#x20AC;ev ter izgradnjo dvorca in botaniÄ&#x20AC;nega vrta je Dol vaĹĄki identiteti dodal grajsko, ki pa z vsakim desetletjem, zaradi propadanja objektov in zaraĹĄÄ&#x20AC;anja zelenih povrĹĄin, poÄ&#x20AC;asi izginja iz zavedanja ljudi. V zadnjem stoletju pa je kraj, zaradi razĹĄirjene dejavnosti podjetja -ub, pridobil tudi identiteto industrijskega naselja, kar pa zaradi relativne Ä&#x20AC;istosti barvne industrije k sreÄ&#x20AC;i ni imelo negativnih vplivov na okolje. Ăże pa bi lahko naselje Dol pri Ljubljani ĹĄe pred nekaj desetletji brez teĂ§av opredelili kot obcestno vas, kjer se objekti veĂ§ejo pravokotno na glavno komunikacijo, srediĹĄÄ&#x20AC;e pa predstavlja cerkev, skupaj s ĹĄolo in trgovino, se je to v obdobju od 2. polovice 20. stoletja naprej zaradi suburbanizacije spremenilo. *radbeni naÄ&#x20AC;rti za veÄ&#x20AC;inoma enodruĂ§inske hiĹĄe so bili tipski. Vse bolj se je uveljavljalo samograditeljstvo. Posledica se kaĂ§e v bolj ali manj enakih hiĹĄah, ki se ne prilagajajo posameznikovim potrebam in ne okolju, v katerem so zgrajene. S pomanjkanjem urbanistiÄ&#x20AC;nega naÄ&#x20AC;rtovanja in moÄ&#x20AC;nim priseljevanjem je naselje Dol z okolico zaÄ&#x20AC;elo dobivati podobo suburbaniziranega naselja, za kar je znaÄ&#x20AC;ilno pomanjkanje identitete. 1ova arhitektura mora izhajati iz Ă§e znanih sestavin razpoznavnosti prostora ali pa jih mora na novo ustvariti. Fister, 1993

01 02 02

06 06

0 02

03 3

šĀica Mlin

m 1 7500

01 02 03

obravnavano obmoĀje prvotna zozidava razpršena enodruçinska gradnja industrijsko obmoĀje

zametek upravno storitvenega središĀa

obmoĀje izobraçevalnih ustanov novejša zazidava

0RUIRORåND DQDOL]D REPRĀMD Pri morfološki analizi naselja Dol in Videm lahko razberemo šest razliĀnih tipologij. Prvotna, najstarejša je obcestna zazidava. 2bjekti se veçejo pravokotno na glavno komunikacijo. Posledica moĀne suburbanizacije obmoĀja je razpršena enodruçinska zazidava, s katero je Dol izgubil podobo obcestnega naselja. 1a juçnem delu obmoĀja je bil prisoten moĀan razvoj industrije, katere širitev, zaradi stanovanjske zazidave na eni strani in zašĀitenega naravnega obmoĀja na drugi, ni veĀ mogoĀa. Zametki upravnega in storitvenega središĀa naselja se kaçejo na obmoĀju med industrijo in enodruçinsko zazidavo. Izobraçevalni del je nekoliko odmaknjen od središĀa naselja, vendar izkorišĀa bliçino narave. 1ovejša zazidava se kaçe predvsem v obliki strnjene veĀstanovanjske gradnje. 5ezultat je veĀja izkorišĀenost prostora in veĀ skupnih javnih površin, namenjenih prebivalcem.

$1$/,=(

šĀica Mlin

m 1 : 7500

obravnavano obmoĀje regionalna cesta glavna lokalna cesta lokalna cesta ulice predvideni rondo avtobusna postaja vodotoki

Analiza prometa *lavno prometno çilo obmoĀja predstavlja regionalna cesta, ki povezuje Ljubljano z Zasavjem ² Zasavska cesta. Cesta poteka po trasi çelezniške proge, ki so jo 1emci zgradili med 2. svetovno vojno. 1a Zasavsko cesto se veçejo manjše lokalne ceste, ki omogoĀajo dostop do naselij. V kriçišĀu z glavno vpadnico v naselje Dol je postavljen rondo, ki je bistveno izboljšal pretok in varnost prometa. Prvotna glavna cesta poteka skozi naselja in je namenjena predvsem lokalni mobilnosti. Cesta še vedno nima urejenih pešpoti in kolesarskih poti. 1a kriçišĀu vpadnice in stare glavne ceste je predviden nov rondo, ki naj bi rešil problematiko prednosti v kriçišĀu, kjer je prisoten tudi moĀan tovorni promet.

m 1 : 7500

obravnavano obmoĀje storitvene dejavnosti obĀinska uprava industrija in skladišĀa verske ustanove kulturne ustanove izboraçevalne ustanove bivalna funkcija gasilsko društvo vodotoki

Analiza dejavnosti Pri analizi lahko opredelimo štiri skupine dejavnosti na obmoĀju. Prva, izobraçevalna dejavnost je skoncentrirana na -Z delu naselja Videm. Prostorsko najobseçnejšo dejavnost v kraju predstavlja barvna industrija, ki je na tem prostoru prisotna çe od leta 1875. Storitveno upravna dejavnost nakazuje centralni del naselja in je razvita linijsko, ob stari glavni cesti. Centralne dejavnosti se nadaljujejo do verskih vsebin, ki jih predstavljata cerkev in çupnišĀe.

$1$/,=(

m 1 : 7500

obravnavano obmoĀje gozd trajni travnik intenzivni sadovnjak njiva, vrt, rastlinjak pozidano zemljišĀe vodotoki

Analiza površin namenske rabe Pri analizi vidimo, da je obmoĀje bogato z zelenimi površinami, ki poleg kvalitetnega bivalnega okolja predstavljajo moçnost rekreacije. Med travniki se nizajo obdelovalne površine, pri katerih je vidna primarna parcelacija obmoĀja. Površine sluçijo kot nekakšna varnostna cona med regionalno Zasavsko cesto in naseljem. 2bmoĀje je bogato z vodotoki. 1ajpomembnejši vodotok predstavlja umetni kanal MlinšĀica, ki je speljan iz reke Kamniška Bistrica.

2 % 0 2 ÿ - ( 2 % ' ( / $ 9 (

REPRÄ&#x20AC;MH JUDÃ¥Ä&#x20AC;LQH prvotne strukture

REPRÄ&#x20AC;MH LQGXVWULMH novejÅ¡e strukture

,GHQWLWHWD REPRÃ¿MD

0(' 9$6-2 *5$Ã¤Ã¿,12 ,1'8675,-2 ,1 129(-Ã¤,0, 6758.785$0,

REUDYQDYDQR REPRÃ¿MH

31 Prikaz najstarejĹĄega dela vasi pred drugo svetovno vojno

'DQDĂĽQML SRJOHG QD REVWRMHĂżH YDĂĽNR WNLYR

krajina

GYRULĂĽÄ&#x20AC;H

objekti glavna komunikcija

33 Franciscejski kataster iz leta 1826

34 Prikaz prvotne vaĹĄke obcestne zazidave

0HG YDVMR JUDĂĽÄ&#x20AC;LQR LQGXVWULMR LQ QRYHMĂĽLPL VWUXNWXUDPL 2bmoÄ&#x20AC;je obravnave obdajajo ĹĄtirje zelo razliÄ&#x20AC;ni gradniki prostora, ki jih redko kdaj najdemo na tako majhni povrĹĄini. *radniki so moÄ&#x20AC;no vplivali na razvoj in preobrazbo identitete tako naselja kot tudi samega srediĹĄÄ&#x20AC;a. 5azumevanje identitete pa je kljuÄ&#x20AC;no za nadaljnji razvoj osrednjega dela kraja Dol.

Prvotne strukture 1ajstarejĹĄi del naselja se razprostira od cerkve sv. Marjete na zahodnem delu, ki predstavlja prostorsko dominanto kraja, do graĹĄÄ&#x20AC;ine na vzhodnem delu, kjer se zazidava konÄ&#x20AC;a. Franciscejski kataster iz leta 1826 prikazuje prvotno parcelacijo, pri kateri se objekti nizajo v liniji pravokotno na glavno komunikacijo in tako med objekti ustvarjajo odprta dvoriĹĄÄ&#x20AC;a. Za bivalnim delom niz nadaljuje gospodarsko poslopje, ki se izteÄ&#x20AC;e v sadovnjake in obdelovalne povrĹĄine. 5aztegnjena vas z ohranjenim uliÄ&#x20AC;nim nizom je ĹĄe vedno dobro zaznavna, z uvrstitvijo v register nepremiÄ&#x20AC;ne kulturne dediĹĄÄ&#x20AC;ine pa ima veliko moĂ§nosti, da se ohrani tudi v prihodnosti. Problematika, ki izhaja iz prvotne zazidave, je predvsem omejena ĹĄirina cestiĹĄÄ&#x20AC;a, ki dimenzijsko ne dovoljuje postavitve ploÄ&#x20AC;nika. 35

ĂŚDORVWQD SRGRED JUDĂĽĂżLQH GDQHV

0XQJHUVWRUIIRYD ULVED GROVNH JUDĂĽĂżLQH L] 9DOYDVURMHYH 7RSRJUDĂ&#x20AC;MH L] OHWD JUH ]D HQR RG VWDUHMĂĽLK ID] JUDĂĽĂżLQH

37 Obnovljena Erbergova paviljona

0 1m

25 m

6LWXDFLMD XUHGLWYH JUDĂĽĂżLQH

2EPRÄ&#x20AC;MH JUDĂĽÄ&#x20AC;LQH 1astanek graĹĄÄ&#x20AC;ine je povezan s plemiĹĄko druĂ§ino *allenberg, ki je leta 1540 kupila ravninsko in vodnato podroÄ&#x20AC;je v Dolu. *raĹĄÄ&#x20AC;ina je iz rok *allenbergov preĹĄla v last druĂ§ine 5aspi, ki je kasneje graĹĄÄ&#x20AC;ino prodala -anezu Danijelu (rbergu. Z druĂ§ino (rbergov, na Ä&#x20AC;elu z baronom -oĂ§efom Klasancom, je graĹĄÄ&#x20AC;ina doĂ§ivela svoj vrhunec in zaton. Po izteku pomembne pozicije na Dunaju je v Dolu nadaljeval svojo strast do zbiranja umetnin in rastlin s celotnega sveta. *raĹĄÄ&#x20AC;ino je obdal s parkom, ki je predstavljal izpeljanko francoskih cesarskih vrtov na Kranjskem. Kasneje je graĹĄÄ&#x20AC;ina zamenjala veliko lastnikov, nobeden pa ni pokazal pravega smisla za gospodarjenje. Med obema vojnama so severni trakt uporabljali za ljudsko ĹĄolo, leta 1944 pa so graĹĄÄ&#x20AC;ino poĂ§gali partizani, zaradi koristi, ki bi jo lahko prinesla 1emcem. *raĹĄÄ&#x20AC;ina od tistega Ä&#x20AC;asa naprej propada. DediÄ&#x20AC;i, vseh je sedemnajst, ne najdejo skupnega interesa pri prenovi. ManjĹĄo mero prenove je bil deleĂ§en le severni del, medtem ko so ostali prepuĹĄÄ&#x20AC;eni propadanju. Spomin na nekdaj mogoÄ&#x20AC;no graĹĄÄ&#x20AC;ino pa ohranjata dva (rbergova paviljona, ki sta v lasti obÄ&#x20AC;ine in se uporabljata za razne kulturne dogodke in prireditve. *rebenc, 2013

2%02Ăż-( 2%5$91$9(

=DĂżHWNL SURL]YRGQMH PLQHUDOQLK EDUY

5D]VHĂ§QRVW LQGXVWULMVNLK REUDWRY GDQHV

1DVHOMH HQRGUXĂ§LQVNLK KLĂĽ Y QDVHOMX 3RGJRUD NP RGGDOMHQLK RG VUHGLĂĽĂżD 'ROD

2EPRÄ&#x20AC;MH LQGXVWULMH IzhodiĹĄÄ&#x20AC;e razvoja industrije na tem obmoÄ&#x20AC;ju je umetni kanal MlinĹĄÄ&#x20AC;ica, ki je posledica regulacije pritoka reke KamniĹĄka Bistrica, dolg pa je kar enajst kilometrov. Sprva je kanal omogoÄ&#x20AC;il postavitev mlinov, ki so mleli Ă§ito. Z izgradnjo Ă§eleznice in opustitvijo plovne poti po Savi je mletje Ă§ita zaÄ&#x20AC;elo izgubljati svoj pomen. Mlinarji so reĹĄitev naĹĄli v mletju zemeljske barve, ki so jo pridobivali predvsem iz gline in ilovice, kopane na ihanskem podroÄ&#x20AC;ju. Industrija ima svoje zaÄ&#x20AC;etke na Vidmu, kjer je trgovec Bischof ustanovil tovarno. ZaÄ&#x20AC;etki proizvodnje mineralnih barv na danaĹĄnji lokaciji segajo v leto 1875, ko je Viktor *ale zaÄ&#x20AC;el mleti

NovejĹĄe strukture razliÄ&#x20AC;no obarvane minerale, tako imenovane zemeljske barve. Skromni zaÄ&#x20AC;etki so podjetje -ub pripeljali do sodobnega in mednarodno uveljavljenega proizvodnega podjetja z moÄ&#x20AC;nimi lastnimi blagovnimi znamkami, ki danes obsega enajst odvisnih druĂ§b in posluje na veÄ&#x20AC; kot tridesetih trgih ĹĄirom (vrope in zunaj nje. *rebenc, 2013

Prostorsko se je industrija razĹĄirila do vseh zunanjih robov, zato ĹĄiritev proizvodnjega dela ni veÄ&#x20AC; mogoÄ&#x20AC;a.

S suburbanizacijo v ĹĄestdesetih in sedemdesetih letih, ki ĹĄe traja, se je podoba Dola, kot izrazito obcestnega naselja, zaÄ&#x20AC;ela spreminjati. Zaradi ugodnih parcel in razvoja avtomobilskega prometa se je obmoÄ&#x20AC;je hitro poselilo s preteĂ§no enodruĂ§inskimi hiĹĄami, ki so poveÄ&#x20AC;ini tipske. Ker novi objekti niso upoĹĄtevali prvotne obcestne zazidave, se je podoba obcestnega naselja hitro spreminjala. V zadnjih petnajstih letih pa so v Dolu in Vidmu zaÄ&#x20AC;eli graditi veÄ&#x20AC;stanovanjske objekte. Ti predstavljajo bolj ali manj dober primer zgoĹĄÄ&#x20AC;evanja gradnje, pomemben pa je tudi kvaliteten javni prostor za druĂ§enje prebivalcev, ki je v suburbaniziranih naseljih omejen na ulice.

1 2 3

4 5 6

9 7

11 13 12

50m

obravnavano obmoĀje

23,6 2%672-(ÿ(*$ 67$1-$

2EVWRMHÿH VWDQMH REUDYQDYDQHJD REPRÿMD

44 Prostor pred cerkvijo

43 Pogled proti cerkvi Sv. Marjete

3RJOHG QD çXSQLåÿH V VWUDQL SDUNLULåÿD

&HUNHY 6YHWH 0DUMHWH $QWLRKLMVNH

6WDYED çXSQLåĀD

Prva omemba cerkve v listinah sega v leto 1262. Po kasnejših navedbah leta 1427 je opredeljena kot gotska cerkev, kar nakazujejo tudi gotski prezbiterij in zazidana okna, ki so çal v veliki meri popolnoma uniĀena. V letu 1753 je cerkev, pod vodstvom arhitekta Mihaela Perskega, doçivela obseçno prezidavo. *rebenc, 2013

Cerkev je locirana ob glavni komunikacijski osi skozi naselje in predstavlja glavno prostorsko dominanto. Severno od cerkve se razprostirajo farno pokopališĀe in dve poslovilni veçici.

Gradnja je potekala med letoma 2000 in 2002 po idejnem naĀrtu arhitekta Andreja Ledrata. 1a podlagi idejne skice je arhitekt Matjaç Sušnik izpopolnil in izdelal naĀrt. æupnišĀe je zgrajeno nekoliko juçneje od temeljev nekdanjega, leta 1944 porušenega çupnišĀa. Grebenc, 2013

V çupnišĀu so poleg bivalnih in administrativnih prostorov tudi uĀilnica, pevska in mladinska soba ter dvorana za 150 ljudi, ki je še v fazi izgradnje. Vhod v dvorano je omogoĀen preko amÀteatra na zahodni strani çupnišĀa. æupnišĀe je postavljeno ob stari cesti, nasproti farne cerkve. Kljub poudarjeni dvokapnici in precej staromodni fasadi, ki naj bi se navezovala na vaško identiteto kraja, predstavlja prvi primer višje zazidave v naselju.

3URVWRU SUHG FHUNYLMR Cerkev zaradi bliçine ceste nima pravega predprostora. Manjši prostor pred cerkvijo je velikokrat zaseden z avtomobili zaradi bliçine pokopališĀa. V zelenju je skrit spomenik, posveĀen stari šoli, ki je bila prvotno v stanovanjskem objektu, ki je danes v ozadju.

3UD]QR SDUNLULĂĽĂżH SUHG WUJRYLQR Y QHGHOMR SRSROGDQ

1LYRMVND SRYH]DYD PHG QLYRMHP FHUNYH LQ WUJRYLQH

3RJOHG QD ORNDO WUJRYLQR LQ QMXQ SUHGSURVWRU

3DUNLULĂĽĂżH SUHG Ă§XSQLĂĽĂżHP

7UJ LQ SDUNLULĂĽÄ&#x20AC;H SUHG Ă§XSQLĂĽÄ&#x20AC;HP

7UJRYLQD 0HUNDWRU LQ ORNDO 6RVHG

Prostor med Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;em in staro cesto predstavlja edini urejen javni prostor v srediĹĄÄ&#x20AC;u naselja. DeĂ&#x20AC;niran z drevesom in prostori za sedenje deluje kot manjĹĄi trg. Trg se nadaljuje v urejeno parkiriĹĄÄ&#x20AC;e, kjer poteka glavna povezava do trgovine.

Stavba trgovine leĂ§i pod nivojem ceste. Zaradi podtalne vode je dvignjena na betonski podstavek in dostopna z vzhodne strani. Objekt je pritliÄ&#x20AC;en in pokrit z ravno streho. Dostop do skladiĹĄÄ&#x20AC;a je moĂ§en z zadnje strani, s strani zadruge.

5 Nivojska povezava

Lokal Sosed predstavlja glavno toÄ&#x20AC;ko druĂ§enja v srediĹĄÄ&#x20AC;u naselja. 8meĹĄÄ&#x20AC;en je v objekt bivĹĄe poĹĄte in se odpira tako na trg kot na manjĹĄo teraso proti jugu.

1a obravnavanem obmoÄ&#x20AC;ju je padec terena v viĹĄini enega metra. Teren pada od severa proti jugu, od stare glavne ceste proti podjetju -ub. 1ajbolj je izrazita razlika med nivojem ceste in nivojem trgovine, zato sta parkiriĹĄÄ&#x20AC;i povezani s stopniĹĄÄ&#x20AC;em. Zaradi podtalne vode je niĂ§jeleĂ§eÄ&#x20AC;e parkiriĹĄÄ&#x20AC;e veÄ&#x20AC;krat poplavljeno.

23,6 2%672-(Ăż(*$ 67$1-$

2EĂżLQVND VWYDED SUHG SUHQRYR

2EMHNW NPHWLMVNH ]DGUXJH

2EĂżLQVND VWYDED SR SUHQRYL

53 Stanovanjsko-poslovni objekt

54 PoĹĄta in lekarna

7 Objekt Kmetijske zadruge

6WDQRYDQMVNR SRVORYQL REMHNW

2EÄ&#x20AC;LQVND VWDYED

Gradnjo Kmetijske zadruge Dol je leta 1948 zaÄ&#x20AC;ela mladinska delovna brigada, po dvoletnih prerekanjih pa so jo dokonÄ&#x20AC;ali domaÄ&#x20AC;ini. Zgradba tvori programski zametek storitvenega centra kraja in je zaradi kmetijskega okoliĹĄa v kraju nepogreĹĄljiva. Objekt je pritliÄ&#x20AC;en in se deli na trgovino in skladiĹĄÄ&#x20AC;e. Parkirni prostori niso urejeni, omogoÄ&#x20AC;en pa je dovoz do skladiĹĄÄ&#x20AC;a.

Leta 2004 zgrajeni stanovanjsko poslovni objekt je zasnovan kot petetaĂ§ni objekt in pomeni zaÄ&#x20AC;etek viĹĄje gradnje v srediĹĄÄ&#x20AC;nem obmoÄ&#x20AC;ju naselja. Poleg ĹĄtevilnih stanovanj v nadstropjih je v javnem pritliÄ&#x20AC;ju veÄ&#x20AC; manjĹĄih poslovnih prostorov, v katerih so nameĹĄÄ&#x20AC;ene poĹĄta, lekarna in ostale storitve. Objekt je tipiÄ&#x20AC;en primer gradnje, ki je v veliki meri poveÄ&#x20AC;ava enostanovanjske hiĹĄe in v okolju deluje predimenzionirano. Kljub vsemu s svojo viĹĄino predstavlja zaÄ&#x20AC;etek tvorjenja srediĹĄÄ&#x20AC;a kraja, predvsem pa njegova zasedenost kaĂ§e potrebo po novih, predvsem poslovnih in storitvenih prostorih v kraju.

Stavba danaĹĄnje obÄ&#x20AC;inske uprave je bila prvotno zgrajena leta 1979 za potrebe novega Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;a, ki je pogorelo v 2. svetovni vojni. Arhitekt France Kvaternik je opeÄ&#x20AC;nat pritliÄ&#x20AC;ni javni del nadgradil z zasebnim bivalnim delom, ki tlorisno prekriva pritliÄ&#x20AC;je in v pogledu tvori simbol kriĂ§a. Grebenc, 2013

Po izgradnji novega Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;a leta 2002 je prostore kupila obÄ&#x20AC;ina in si po prenovi in adaptaciji objekta tu uredila svoj sedeĂ§. Stavba je v zadnjem letu ponovno podvrĂ§ena obnovi, predvsem energetski, ki je v veliki meri spremenila zunanjo podobo objekta. Med zelenje pred objektom je umeĹĄÄ&#x20AC;en kamnit vodnjak, po predvidevanjih iz 18. stoletja, ki je prej stal na sedanjem parkiriĹĄÄ&#x20AC;u pred Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;em.

3RJOHG QD GUHYR ĂżUQHJD WRSROD WUJRYLQR LQ ]DGUXJR ] ]DGQMH VWUDQL

56 Travnik s stanovanjsko zazidavo

23,6 2%672-(Ăż(*$ 67$1-$

&HVWD NL SHOMH SURWL SRGMHWMX -XE

7UDYQLN ] VWDQRYDQMVNR ]D]LGDYR

&HVWD SURWL -XEX

-uĂ§no od objekta zadruge in Mercatorja se razteza travnik. Preko travnika poteka peĹĄpot, in sicer mimo podjetja -ub do osnovne ĹĄole Dol. Travnik krasi mogoÄ&#x20AC;no drevo Ä&#x20AC;rnega topola. Lastnik dveh objektov stanovanjske zazidave na obmoÄ&#x20AC;ju je pred kratkim postalo podjetje -ub, ki Ă§eli parceli spremeniti v parkirna mesta za zaposlene.

Pri dostopu v naselje z glavne Zasavske ceste pelje prednostna cesta proti podjetju -ub in skladiĹĄÄ&#x20AC;u podjetja Topdom. Cesta je nevarna zaradi tovornega prometa in glavne peĹĄpoti od osnovne ĹĄole in vrtca Dol. Dogovarjanja med obÄ&#x20AC;ino in uporabniki, da bi se cesta speljala drugje in obĹĄla centralni del, ĹĄe niso obrodila sadov.

3DUNLULĂĽĂżH SRGMHWMD -XE ] JDVLOVNLP GRPRY Y R]DGMX

3URVODYD QD FHVWL SURWL -XEX

-XE Y REGREMX GR OHWD

3R SRWUHEL JDVLOVNR GUXĂĽWYR VRXSRUDEOMD SDUNLULĂĽĂżH

-XE GDQHV

*DVLOVNL GRP

3DUNLULĂĽÄ&#x20AC;H SUHG -XERP

7RYDUQD -8%

Objekt gasilskega doma stoji v neposredni bliĂ§ini tovarne -ub in tvori obcestno zazidavo. Pod pokroviteljstvom tovarne so ga leta 1978 v veliki meri zgradili gasilci sami. Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Dol predstavlja tudi pomemben del druĂ§benega Ă§ivljenja v kraju, predvsem na podroÄ&#x20AC;ju izobraĂ§evanja mladine. Gasilci vse vaje in veÄ&#x20AC;je dogodke, med drugim tudi gasilsko veselico, izvajajo na parkirnem prostoru podjetja -ub, ki je v popoldanskih urah in ob vikendih prazen.

ParkiriĹĄÄ&#x20AC;e nasproti Design studia -ub, kjer -ub razstavlja in prodaja svoje produkte, je namenjeno predvsem strankam trgovine. Parkini prostor v popoldanskem Ä&#x20AC;asu in ob koncih tedna ni zaseden, zato je v souporabi gasilskega druĹĄtva. Trenutno je prostor neurejen in ni urejenih peĹĄpoti za laĂ§je preÄ&#x20AC;kanje prometne ceste.

Skozi zgodovino je -ub kljub veÄ&#x20AC;kratni menjavi lastniĹĄtva razvijal proizvodnjo vse do danes. V zadnjem Ä&#x20AC;asu so poleg proizvodnje zgradili ĹĄe TehnoloĹĄko raziskovalni center -ub, d. o. o., in odprli obrat za proizvodnjo izolacijskih ploĹĄÄ&#x20AC; iz stiropora ter sistemskih ploĹĄÄ&#x20AC;. -ub, 2016

Tovarna je od vsega zaÄ&#x20AC;etka zaposlovala veliko ĹĄtevilo delavcev iz domaÄ&#x20AC;ega okolja. Za domaÄ&#x20AC;ine je pomenila velik napredek, saj so z izgradnjo hidroelektrarne omogoÄ&#x20AC;ili elektriÄ&#x20AC;no energijo tudi okoliĹĄkim prebivalcem. Prostorsko problematiko predstavlja predvsem nadaljnja ĹĄiritev, saj je ta moĂ§na le proti srediĹĄÄ&#x20AC;nemu delu naselja.

3 14

2 9

7 8 11 12

100m

obravnavano obmoĀje storitveno poslovne dejavnosti

1 cerkev Sv. Marjete

2 çupnišĀe

obĀinska uprava industrija in skladišĀa verske ustanove kulturne ustanove

3 zaĀetek Trim steze 4 one way shop 5 lokal Sosed 6 trgovina Merkator

bivalna funkcija gasilsko društvo

7 kmetijska zadruga 8 lekarna, pošta, frizer, cvetliĀarna, lokal, mesnica, kozmetiĀni salon

vodotoki

12 13

obĀinska uprava podjetje Elteh gasilsko društvo tehnološko raziskovalni center -ub skladišĀe Topdom

zapušĀena grašĀina Dol paviljona

çaga

Analiza dejavnosti Prostorsko gledano se središĀne dejavnosti linijsko veçejo na glavno komunikacijo preko naselja. Linija poteka od cerkve sv. Marjete, ki predstavlja tudi glavno dominanto naselja, prek çupnišĀa, trgovine, zadruge, obĀine do poslovno stanovanjskega objekta, v katerem sta med drugim pošta in lekarna. Problematika je vidna predvsem v pomanjkanju kulturnih objektov in v nadaljnjem širjenju središĀnih dejavnosti zaradi pomanjkanja prostih parcel.

100m

obravnavano obmoĀje glavna cesta Ljubljana - Litija stara glavna cesta povezovalne ceste enosmerna cesta dovozne poti javni parkirni prostori predviden rondo dostopi avtobusna postaja podvoz

Analiza komunikacij Pri dostopu v naselje z glavne Zasavske ceste prednostna cesta pelje proti tovarni -ub in skladišĀu podjetja Topdom. Cesta je problematiĀna zaradi moĀnega prometa, predvsem tovornih vozil, ki predstavljajo nevarnost za vse mimoidoĀe. Ob cesti poteka glavna pot za uĀence osnovne šole in otroke iz vrtca Dol, ki çivijo vzhodno od središĀa, cesta pa še vedno nima ploĀnika, prav tako niso urejene kolesarske poti. ObĀina na kriçišĀu stare ceste in glavnega dostopa v naselje z Zasavske ceste naĀrtuje nov rondo, ki bi rešil problematiko prednosti v kriçišĀu. Z rondojem bi se glavna stara cesta in cesta proti -ubu pomensko izenaĀili.

3 3

2 1 2

100m

obravnavano obmoĀje gozd trajni travnik intenzivni sadovnjak njiva, vrt, rastlinjak

drevo Ārnega topola

2 3

javorjev drevored drevo lipe

pozidano zemljišĀe vodotoki ekološko pomembno obmoĀje

$QDOL]D ]HOHQLK SRYUåLQ 1a analizi veĀjega merila lahko ugotovimo, da je deleç zelenih površin v okolici naselja velik. Izmenjujejo se tako obdelovalne površine kot tudi zeleni travniki, ki z mejami parcel nakazujejo prvotno parcelacijo. Pri analizi obravnavanega obmoĀja ugotovimo, da je na obmoĀju, namenjenem centralnim dejavnostim, relativno velika zelena površina, ki jo je treba vsaj delno ohraniti. ObmoĀje je bogato tudi z obstojeĀimi drevesi razliĀnih vrst. Po velikosti izstopa osrednje drevo Ārnega topola, ki je del identitete obmoĀja in ga je treba ohraniti. Prav tako je treba v veĀini ohraniti drevored javorjev ob stari glavni cesti in dve lipi pred çupnijskim objektom.

35267256.( $1$/,=(

100m

obravnavano obmoĀje javne površine pešpoti vozlišĀe jakost pojava dominanta pogledi tovorni promet umetni tob

Zaznavna sinteza 1a obmoĀju obravnave so tri veĀja vozlišĀa z razliĀnimi intenzitetami. Dominanto predstavlja cerkev sv. Marjete. Zasavska cesta in obmoĀje industrije predstavljata umetni rob naselja. ProblematiĀen je tovorni promet, ki poteka proti -ubu, saj povzroĀa hrup in je nevaren za ostale udeleçence v prometu.

Cilj Pri nalogi ureditve središĀa naselja Dol pri Ljubljani sem se zaĀela spraševati o smiselnosti prenove in njenem uĀinku na nadaljnji razvoj naselja. Velik odstotek prebivalcev obĀine zaradi študijskih in delovnih obveznosti dnevno migrira v Ljubljano in veĀino storitev raje opravi na poti domov, kot pa v pomanjkljivo zaloçeni trgovini v domaĀem kraju. Prav tako je skromna izbira druçabnih aktivnosti in socialnih dogodkov. Edini vir druçabnega çivljenja, z izjemo osnovne šole in gasilnega društva, predstavlja çupnišĀe, ki je privlaĀno le za doloĀeno skupino ljudi. Edini prostor za manjše dogodke predstavljata Erbergova paviljona, obĀinske prireditve pa potekajo kar v telovadnici Osnovne šole -anka Modra v Dolu. Torej, cilj raziskave je vprašanje, ali bi ureditev središĀa z novimi programi predstavljala zaĀetek razvoja storitvenih in druçabnih dejavnosti ali pa je središĀe zaradi drugaĀnega naĀina çivljenja tako ali drugaĀe çal prepušĀeno propadu. Cilji urejanja nemestnih naselij so odvisni od smernic oziroma izhodišĀ in naĀel, ki so çe

62&,2/2ä.$ $1$/,=$

izoblikovana za posamezna naselja ali krajino in imajo širši pomen v druçbeni in ekonomskosocialni strukturi. Najpomembnejša vidika smernic sta varovanje in/ali vzpostavljanje nove identitete in kontinuitete naselja struktura, dominantni elementi, robovi ter Ālovek s svojimi çeljami, ki je konĀni uporabnik in oblikovalec naselja in njegove podobe. Fikfak, 1997

Dvom o smiselnosti prenove sem tako çelela preveriti pri uporabnikih prostora, ki z opisi dosedanjih navad v prostoru in novimi, tako prostorskimi kot programskimi predlogi lahko bistveno prispevajo k boljši in predvsem bolj relevantni rešitvi prostora. ªV nastajajoĀih postmodernih druçbah se vedno pogosteje kaçe, da strokovna argumentacija ni dovolj prepriĀljiva, da bi bila kos zdravorazumskim emocionalno moĀno podprtim interpretacijam prostorskih ali okoljskih problemov. Strokovnjaki, zlasti prostorski strokovnjaki, so zato velikokrat moĀno preseneĀeni, celo šokirani, ko se njihova strokovna argumentacija sooĀi z ªlaiĀnim diskurzom©.© Kos, 2011, str. 148

Raziskovalna metoda Pri izbiri raziskovalne metode sem se odloĀila za nestandardni intervju. Ta namreĀ omogoĀa skupek razpršenih mnenj, ki so lahko povsem individualna in odstopajo od veĀinskega mnenja. Z metodo lahko, z razmeroma maloštevilnimi intervjuji, dobimo pribliçek reprezentativnemu naboru informacij o doloĀenem vprašanju.

'RORĀLWHY Y]RUFD Vzorec predstavlja 10 oseb, ki prebivajo na obmoĀju Dola ali njegove funkcionalne okolice. Sem spadajo še vasi KleĀe, Podgora, Zajelše, Videm, BeriĀevo in Brinje. Sodelovalo je 6 çensk in 4 moški. PovpreĀna starost je bila 47 let, med njimi je bila najmlajša oseba stara 22 let, najstarejša pa 75 let. Delovno aktivnih je bilo 5 oseb, 2 osebi sta imeli status študenta in 3 osebe so upokojene. Izbor intervjuvancev sem izvedla po metodi ¶·sneçne kepe··, s katero sem svoj zaĀetni izbor kandidatov nadgradila s predlogi intervjuvancev. æelela sem pridobiti pribliçno pol çensk in pol moških. Populacija je morala biti tudi starostno raznolika, pomemben faktor pa je predstavljala dolçina bivanja v obmoĀju doloĀenega podroĀja.

OSEBA

SPOL

STAROST

moški

KRAJ ZAPOSLITVE /ŠTUDIJA

ÿ/$1 /2.$/1(*$ DRUŠTVA

'20$ÿ,1 35,6(/-(1

IZOBRAZBA

STATUS

univerzitetna

zaposlen

Ljubljana

domaĀin

çenski

univerzitetna

zaposlena

Ljubljana

domaĀinka

çenski

univerzitetna

upokojenka

priseljenka

çenski

srednja šola

študentka

Ljubljana

domaĀinka

moški

srednja šola

zaposlen

Ljubljana

domaĀin

çenski

srednja šola

upokojenka

domaĀinka

moški

univerzitetna

zaposlen

Dol pri Lj

priseljenec

çenski

srednja šola

upokojenka

domaĀinka

moški

univerzitetna

zaposlen

Ljubljana

priseljenec

çenski

srednja šola

študentka

Ljubljana

priseljenka

Oblikovanje vprašalnika Vprašalnik je sestavljen iz štirih sklopov. Prvi sklop vprašanj preverja pripadnost posameznika kraju glede na dolçino bivanja v kraju in išĀe splošen vtis posameznika o obmoĀju, kjer prebiva. Naslednji sklop se çe naveçe na obravnavano obmoĀje. Pri posamezniku çeli preveriti mnenje o trenutnem stanju središĀa naselja. Tretji sklop poskuša pridobiti informacije o uporabi ter navadah intervjuvanca v obravnavanem obmoĀju. Zadnji sklop pri posamezniku preverja smiselnost predvidenega programa in poskuša pridobiti predloge prebivalcev za programsko zasnovo. Ker vprašalnik pri nestandardiziranem intervjuju ni popolnoma doloĀen, so dodatna vprašanja dovoljena. Intervju je v povpreĀju trajal 20 minut in vse kandidate sem snemala s snemalno napravo. Teçava, ki sem jo opazila, je predvsem odstopanje odgovorov glede na vprašanje z razlogom moĀnega osebnega mnenja glede doloĀene prostorske problematike v kraju, ki pa ni vezana na oçji obravnavan prostor.

Analiza vpraĹĄanj

63/2Ă¤(1 97,6 326$0(=1,.$ '2 2%02Ăż-$ .-(5 35(%,9$

$ ĂżDV ELYDQMD Y REUDYQDYDQHP SURVWRUX UD]ORJL ]D SULVHOLWHY LQ RSUHGHOLWHY ]D GRPDÄ&#x20AC;LQD

Ă¤tirje posamezniki Ă§ivijo v Dolu ali njeni okolici od rojstva Osebe B, D, E, F in se brez teĂ§av identiĂ&#x20AC;cirajo za domaÄ&#x20AC;ine. Oseba A 30 let, moĹĄki, zaposlen v okolici Dola Ă§ivi 12 let. Za domaÄ&#x20AC;ina se ĹĄteje, saj njegovi predniki izhajajo iz teh krajev, kar pa je bil tudi razlog za priselitev. Oseba C 75 let, Ă§enska, upokojenka se je v okolico Dola priselila zaradi moĂ§a, ki iz tukaj izhaja. Kljub temu, da tu Ă§ivi Ă§e 30 let, se za domaÄ&#x20AC;inko ne ĹĄteje. To pripisuje veÄ&#x20AC;inoma svojemu karakterju in ne ljudem, ki je ne bi sprejeli. Zanimivo je, da recimo Oseba G, ki v okolici Dola Ă§ivi 12 let, sebe ĹĄteje kot domaÄ&#x20AC;inko. To pripisuje Ă§ivahnemu karakterju in poslediÄ&#x20AC;no njenemu druĂ§enju v naselju. Njena poznanstva pa so bila tudi glavni razlog za priselitev. Osebi I 30 let, moĹĄki, zaposlen in Oseba - 25 let, Ă§enska, ĹĄtudentka , ki v Dolu Ă§ivita par let, pripadnosti kraju ne Ä&#x20AC;utita. 5azlog za priselitev je predstavljalo predvsem ugodno stanovanje po njunih Ă§eljah oz. Ă§eljah starĹĄev. ÂśÂˇMalce je Ä&#x20AC;udna lokacija, deli se na dva dela, kar se tiÄ&#x20AC;e ljudi. Tisti, ki so staroselci in tisti, ki so se zdaj priselili. Veliko je priseljencev. ĂŚe ko greĹĄ po vasi, to Ä&#x20AC;utiĹĄ.ÂˇÂˇ Oseba -, 25 let, Ă§enska, ĹĄtudentka

% %LVWYHQH GREUH VWUDQL Ă§LYOMHQMD Y 'ROX LQ RNROLFL

Kot bistvene kakovosti Ă§ivljenja na obravnavanem prostoru vsi posamezniki izpostavljajo bliĂ§ino mesta Ljubljana in veliko narave. ÂśÂˇDol ima izjemno kvaliteto Ă§ivljenja, ki je ne znamo izkoristiti. Mi se ne zavedamo, v kako lepih krajih Ă§ivimo. 5es je dolina veselja, kot so jo imenovali. PrviÄ&#x20AC; zaradi naravnih danosti, ĹĄe izredno neokrnjene narave, ni kakĹĄne teĂ§ke industrije, imamo dovolj vode, gozdov, ĹĄe kolikor toliko obdelovalnih povrĹĄin, zato bi Dolska dolina morala ostati nek naravni park glavnega mesta. Druga stvar je izjemna bliĂ§ina Ljubljane, ki je bila z avtocesto pribliĂ§ana, zato je pa zanimiva zlasti za spalno naselje. Ljudje delajo v mestu, tukaj samo spijo, Ă§al se ti ljudje premalo vkljuÄ&#x20AC;ijo v Ă§ivljenje kraja.ÂˇÂˇ Oseba G, 66 let, moĹĄki, zaposlen, ima se za domaÄ&#x20AC;ina

& %LVWYHQH VODEH VWUDQL ELYDQMD Y 'ROX LQ RNROLFL

Pri tem vpraĹĄanju so ljudje poudarjali predvsem neurejenost in moÄ&#x20AC;an promet na regionalni cesti. Kot problematiko so izpostavili tudi neozaveĹĄÄ&#x20AC;enost ljudi za varstvo okolja.

SOCIOLOĹ KA RAZISKAVA

01(1-( 2 75(1871(0 67$1-8 65(',Ă¤Ăż$ 1$6(/-$ $

2SUHGHOLWHY VUHGLĂĽÄ&#x20AC;D QDVHOMD 'RO SUL /MXEOMDQL Opredelitev neke srediĹĄÄ&#x20AC;ne toÄ&#x20AC;ke v naselju je zahtevala precejĹĄen razmislek skoraj vseh sodelujoÄ&#x20AC;ih. Odgovori so zelo nasprotni, so subjektivni in kaĂ§ejo predvsem razdrobljenost srediĹĄÄ&#x20AC;a, nepovezanost in Ă§eljo uporabnikov po urejenosti. ÂśÂˇPrvo, zdaj imamo mi koĹĄÄ&#x20AC;ek centra, ki deluje kot center, pred Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;em. Vse ostalo pa je zame nekaj nametanega.ÂˇÂˇ Oseba B, 58 let, Ă§enska, zaposlena, v Dolu Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;inka

ÂśÂˇZame je center zunaj, na terasi lokala . VidiĹĄ razgled, vidiĹĄ proti cerkvi, zvoniku, nekam vidiĹĄ. Tam je prijetno.ÂˇÂˇ Oseba C, 75 let, Ă§enska, upokojenka, v okolici Dola Ă§ivi 30 let, nima se za domaÄ&#x20AC;inko

ÂśÂˇCenter Dola je za mene poĹĄta.ÂˇÂˇ Oseba H, 69 let, Ă§enska, upokojenka, v okolici Dola Ă§ivi 10 let, ima se za domaÄ&#x20AC;inko

ÂśÂˇPri -ubu. Sploh ne veĹĄ v bistvu, kje je center. Sploh ni nobenega centraliziranega prostora. V bistvu je cesta, obÄ&#x20AC;ina, trgovina in to je to. PraktiÄ&#x20AC;no ni nekega zbirnega prostora, kamor bi ljudje lahko zahajali.ÂˇÂˇ Oseba I, 30 let, moĹĄki, zaposlen, v Dolu Ă§ivi 1 leto, priseljenec

6WYDUL NL MLK LPDMR Y VUHGLĂĽÄ&#x20AC;X 'ROD ]D SR]LWLYQH DOL Y QMLK YLGLMR SRWHQFLDO ]D UD]YRM Kot pozitiven doprinos prostoru ĹĄtirje od desetih posameznikov navajajo urejen del okoli Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;a. Opredeljujejo ga kot nekakĹĄen zametek trga trenutno je tam parkiriĹĄÄ&#x20AC;e . ÂśÂˇMeni je vĹĄeÄ&#x20AC; del okoli cerkve, Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;a. Tam je lepo urejeno, tisti trgec je tam. Kul je za druĂ§it se. Po mojem bi bilo pametno narediti neko povezavo med prostorom pred Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;em in travnikom niĂ§je dol. Ob cesti nima smisla.ÂˇÂˇ Oseba -, 25 let, Ă§enska, ĹĄtudentka, v Dolu Ă§ivi 4 leta, priseljenka

ÂśÂˇAmpak tam bi se dalo ogromno narediti, kot nek center. In tam dol bi lahko arhitekt krasno uredil poslovne stvari in tudi krajino bi uredil. Vendar par metrov stran je bila graĹĄÄ&#x20AC;ina, dalo bi se obmoÄ&#x20AC;je pribliĂ§ati naravi. Ljudje, ki tukaj Ă§ivijo, imajo ta duh graĹĄÄ&#x20AC;ine kot nek velikanski prostor cvetja.ÂˇÂˇ Oseba C, 75 let, Ă§enska, upokojenka, v okolici Dola Ă§ivi 30 let, nima se za domaÄ&#x20AC;inko

ÂśÂˇGre za to, kaj priÄ&#x20AC;akujeĹĄ od centra Dola. Sam od centra ne priÄ&#x20AC;akujem ĹĄopinga, ampak nek prostor za druĂ§enje prebivalcev.ÂˇÂˇ Oseba A, 30 let, moĹĄki, zaposlen, v okolici Dola Ă§ivi 12 let, domaÄ&#x20AC;in

6WYDUL NL MLK LPDMR Y VUHGLĂĽÄ&#x20AC;X 'ROD ]D QHJDWLYQH Stvari, ki jih kandidati za srediĹĄÄ&#x20AC;e Dola navajajo kot negativne, so predvsem prostorsko razprĹĄeno srediĹĄÄ&#x20AC;e, ki ne odgovarja na potrebe uporabnikov, in storitve, ki so premajhne za kraj. Pomembna se mi zdi tudi informacija osebe D, ki kot negativno ĹĄteje pomanjkanje prostorov za druĂ§enje mladih in dvorano za druĹĄtva. ÂśÂˇTrgovina te tako odbije, ker je neprijazna, majhna, zanikrna.ÂˇÂˇ Oseba C, 75 let, Ă§enska, upokojenka, v okolici Dola Ă§ivi 30 let, priseljenka

ÂśÂˇIn tisto, kar me najbolj moti, je, da je trgovina Mercator po pojem mnenju Ä&#x20AC;isto narobe obrnjena. Da hoÄ&#x20AC;em vstopiti v trgovino, imam obÄ&#x20AC;utek, da grem z levo roko v desni Ă§ep. V tem kraju je toliko prebivalcev, da bi trgovina morala biti veÄ&#x20AC;ja. ProblematiÄ&#x20AC;na se mi zdi tudi stavba Kmetijske zadruge. Sama bi vse skupaj podrla in bi preprosto povezala z bloki. Naredila bi eno samo veliko stavbo in dala vanjo vse, kar je sedaj, in ĹĄe dopolnila program.ÂˇÂˇ Oseba B, 58 let, Ă§enska, zaposlena, v Dolu Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;inka

ÂśÂˇNi v redu ta del pri Mercatorju in zadruga. Tu je kar nekakĹĄna ĹĄkrbina, kjer ljudje parkirajo in niÄ&#x20AC; kaj dosti ni. Pa tudi ta hiĹĄa, kjer je poĹĄta, je prevelika in mi ni vĹĄeÄ&#x20AC;. Kar malo se gradi, brez plana.ÂˇÂˇ Oseba -, 25 let, Ă§enska, ĹĄtudentka, v Dolu Ă§ivi 4 leta, priseljenka

ÂśÂˇZa druĹĄtva, mlade skupine ni nobenega prostora za druĂ§enje, zato se druĂ§imo po lokalih. Potrebovali bi prostor, kot je druĹĄtvo, pogreĹĄamo neko dvorano, da bi se kaj dogajalo.ÂˇÂˇ Oseba D, 22 let, Ă§enska, ĹĄtudentka, v Dolu Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;inka

8325$%$ 3526725$ 7(5 1$9$'( 326$0(=1,.29 1$ 2%5$91$9$1(0 2%02Ăż-8 $ 3UHYR]QR VUHGVWYR JOHGH QD RGGDOMHQRVW RG VUHGLĂĽÄ&#x20AC;D NUDMD

VeÄ&#x20AC;ina intervjuvancev, ki je od srediĹĄÄ&#x20AC;a oddaljena veÄ&#x20AC; kot kilometer 5 od10 in ima vozniĹĄki izpit, se v Dol odpravi z avtom, 3 od 10 pa tudi s kolesom.

% 1DYDGH SDUNLUDQMD Parkiranje je razdeljeno na tri obmoÄ&#x20AC;ja, in sicer pred Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;em, pred trgovino in pred poĹĄto. Parkirne navade se razlikujejo, vendar jih 9 od 10 ocenjuje, da je parkiriĹĄÄ&#x20AC; vsakodnevno dovolj, le da niso primerno urejena. Ocenjujejo pa, da parkiriĹĄÄ&#x20AC; manjka v primeru prireditve, pogreba ... ÂśÂˇParkiriĹĄÄ&#x20AC; je dovolj. ImaĹĄ ĹĄe masovno parkiriĹĄÄ&#x20AC;e ob -ubu in to bi morala biti neka souporaba. Kar koli je, saj lahko zamikaĹĄ termine, ne potrebujemo novih asfaltnih povrĹĄin.ÂˇÂˇ Oseba A, 30 let, moĹĄki, zaposlen, v okolici Dola Ă§ivi 12 let, domaÄ&#x20AC;in

ÂśÂˇParkiram na vmesni lokaciji pri kmetijski zadrugi. ParkiriĹĄÄ&#x20AC; je premalo in so popolnoma neurejena. Ne moremo reÄ&#x20AC;i, da je parkiriĹĄÄ&#x20AC;e okoli blokov pri poĹĄti za javno uporabo. Mi krademo stanovalcem. -e tistih nekaj mest pred Mercatorjem, pred Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;em pa ni javno parkiriĹĄÄ&#x20AC;e, to je Ă§upnijsko parkiriĹĄÄ&#x20AC;e. Ker je Ă§upnik bolj odprt, tam dovoli parkiranje, lahko pa bi bilo tudi drugaÄ&#x20AC;e.ÂˇÂˇ Oseba B, 58 let, Ă§enska, zaposlena, v Dolu Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;inka

& 1DPHQ V NDWHULP VH QDMSRJRVWHMH RGSUDYLMR Y VUHGLĂĽÄ&#x20AC;H 'ROD MlajĹĄi posamezniki oseba D, oseba E se najveÄ&#x20AC;krat odpravijo v Dol na druĂ§enje s prijatelji, v enega od lokalov v srediĹĄÄ&#x20AC;u. Drugi anketiranci se odpravijo po opravkih, bodisi v trgovino, na poĹĄto, v lekarno. ÂśÂˇNajpogosteje tiste vsakdanje stvari, imamo pa tudi dan, ko se druĂ§imo z nekaterimi mojimi letniki na kavici. Ob torkih imamo telovadbo v Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;u.ÂˇÂˇ Oseba F, 70 let, Ă§enska, upokojenka, v okolici Dola Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;inka

ÂśÂˇNa sprehod, brez cilja. Grem do Dola, ko grem peĹĄ do Save. V lokale pa ne hodim. V Dol kot center hodim samo na poĹĄto.ÂˇÂˇ Oseba A, 30 let, moĹĄki, zaposlen, v okolici Dola Ă§ivi 12 let, domaÄ&#x20AC;in

ÂśÂˇV srediĹĄÄ&#x20AC;e Dola grem izkljuÄ&#x20AC;no zaradi potrebe po hrani, drugaÄ&#x20AC;e grem raje z avtobusom v Ljubljano.ÂˇÂˇ Oseba C, 75 let, Ă§enska, upokojenka, v okolici Dola Ă§ivi 30 let, priseljenka

' $OL Y NUDMX RSUDYLMR YVH SRWUHEQH VWRULWYH Velika veÄ&#x20AC;ina 7 od 8 intervjuvancev omeni majhnost trgovine v Dolu in njeno pomanjkljivo zaloĂ§enost. MlajĹĄi storitve opravljajo na poti iz Ljubljane, medtem ko veÄ&#x20AC;ina starejĹĄih uporablja storitve v kraju. ÂśÂˇNe, vse opravim na poti iz sluĂ§be. Ăże hoÄ&#x20AC;eĹĄ dobiti vse artikle, ki jih iĹĄÄ&#x20AC;eĹĄ, je Ă§al trgovina v Dolu zelo slabo zaloĂ§ena.ÂˇÂˇ Oseba A, 30 let, moĹĄki, zaposlen, v okolici Dola Ă§ivi 12 let, domaÄ&#x20AC;in

ÂśÂˇ-az Ä&#x20AC;isto vse storitve opravim v Dolu. PrviÄ&#x20AC; zato, ker sem nezahtevna kuharica in v trgovini v Dolu najdem vse, kar potrebujem, Ä&#x20AC;eprav ĹĄe nobene Ă§enske nisem sliĹĄala, da bi se z mano strinjala. Predvsem sem pa nervozna, Ä&#x20AC;e moram v kakĹĄno drugo trgovino, saj tukaj skoraj slepo hodim in zberem stvari v petih minutah.ÂˇÂˇ Oseba B, 58 let, Ă§enska, zaposlena, v okolici Dola Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;inka

ÂśÂˇNa poĹĄto hodim tukaj, v lekarno grem pa kakor kdaj, odvisno kje sem. Ăżez vikend grem v trgovino v Dol.ÂˇÂˇ Oseba E, 25 let, moĹĄki, zaposlen, v okolici Dola Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;in

SOCIOLOĹ KA RAZISKAVA

)

.DWHUH VWRULWYH Y VUHGLĂĽÄ&#x20AC;X SRJUHĂĽDMR Pri tem vpraĹĄanju so intervjuvanci navajali razliÄ&#x20AC;ne odgovore. Med drugim pogreĹĄajo ambulante, ki jih v kraju ni, in Ä&#x20AC;istilni servis. Oseba B tu izpostavi knjiĂ§nico kot ambient sreÄ&#x20AC;evanja. MlajĹĄi moÄ&#x20AC;no poudarjajo pomanjkanje vsebin za mlade, saj so se mladi potem prisiljeni sreÄ&#x20AC;evati v krajevnih lokalih. ÂśÂˇSuper je, ker je lekarna tukaj, moti me, ker so ambulante v tistem zanikrnem gasilskem domu v Dolskem, ker Ä&#x20AC;lovek dobi obÄ&#x20AC;utek, da mora biti prostor za privatnike poceni.ÂśÂˇ Oseba C, 75 let, Ă§enska, upokojenka, v okolici Dola Ă§ivi 30 let, priseljenka

ÂśÂˇZame recimo pogreĹĄam eno odjemno mesto za Ä&#x20AC;istilnico. Glede na toliko priseljenih ljudi pa pogreĹĄam trĂ§nico. Ne samo, da grem nekaj tja kupit, ampak za podruĂ§it. Ăże bi trĂ§nica zaĂ§ivela, bi se poveÄ&#x20AC;al tudi obisk v lokalih, bila bi kot nekaj druĂ§abnega za srednjo generacijo. PogreĹĄam pa ĹĄe eno knjiĂ§nico, pa reÄ&#x20AC;eĹĄ, je v osnovni ĹĄoli, ne, to mora biti stavba kot prostor sreÄ&#x20AC;evanja. Oseba B, 58 let, Ă§enska, zaposlena, v okolici Dola Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;inka

ÂśÂˇZa starejĹĄe je ĹĄe kar ok, za mlade pa manjka vsebin. PogreĹĄam dvorano za kulturno druĹĄtvo. Mi bi rabili dvorano. Nujno potrebna je za kulturo. Stvar je, da vsi ne gredo v Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;e. Ăże ne bi bilo dileme, bi se lahko uredilo tudi Ă§upnijsko dvorano. V ĹĄoli sicer je zobozdravnik, vendar v Dolu ni zdravnika. Ko so bili moji otroci majhni, je v Dolu bil zdravnik. Zdaj pa je za tiste, ki so vezani na Dolsko, v Dolskem. Oseba F, 70 let, Ă§enska, upokojenka, v okolici Dola Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;inka

ÂśÂˇPogreĹĄam kakĹĄno boljĹĄo ponudbo hrane, ne samo toast. PogreĹĄam tudi dvorano, saj je ena v Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;u, ampak tam ne moreĹĄ imeti recimo kakĹĄnega koncerta ali kaj podobnega.ÂˇÂˇ Oseba D, 22 let, Ă§enska, ĹĄtudentka, v Dolu Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;inka

ÂśÂˇNobene storitve ne pogreĹĄam, mogoÄ&#x20AC;e boljĹĄo zaloĂ§enost zadruge.ÂˇÂˇ Oseba E, 25 let, moĹĄki, zaposlen, v okolici Dola Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;in

35(9(5-$1-( 60,6(/1267 35('9,'(1(*$ 352*5$0$

9HÄ&#x20AC;QDPHQVNL WUJ NL EL SUHGVWDYOMDO VUHGLĂĽÄ&#x20AC;H Kar 9 od 10 intervjuvancev pogreĹĄa veÄ&#x20AC;namensko javno odprto povrĹĄino, v sklopu katere vidijo sprehajalno pot, Ă§elijo postavitev klopi in igriĹĄÄ&#x20AC;, ki bi oĂ§ivljali kraj in prebivalcem ponudili prostor za druĂ§enje. Ena oseba trga ne vidi, saj naj bi ta bolj spadal v center Ljubljane. ÂśÂˇĂże bi se kdaj zadeva urejala, bi bilo potrebno urediti parkirni prostor pri Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;u in trgovino, ki bi se dejansko morala Ä&#x20AC;isto spremeniti in se premakniti dol proti kmetijski zadrugi, tukaj pa bi nastal nek velik trg, tudi bolj sprehajalno.ÂˇÂˇ Oseba B, 58 let, Ă§enska, zaposlena, v okolici Dola Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;inka

ÂśÂˇ-a, pogreĹĄam nek manjĹĄi park, klopi, kjer bi se lahko usedel in se podruĂ§il.ÂˇÂˇ Oseba D, 22 let, Ă§enska, ĹĄtudentka, v Dolu Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;inka

ÂśÂˇVeselice imajo prostor, koncerti pa paĹĄejo bolj v center Ljubljane.ÂˇÂˇ Oseba E, 25 let, moĹĄki, zaposlen, v okolici Dola Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;in

ÂśÂˇPogreĹĄam javno povrĹĄino in predvsem otroĹĄka igriĹĄÄ&#x20AC;a.ÂˇÂˇ Oseba I, 30 let, moĹĄki, zaposlen, v Dolu Ă§ivi 1 leto, priseljenec

% 3RGSRUD WUĂ§QLFL Y NUDMX Kljub temu da imajo domaÄ&#x20AC;ini po veÄ&#x20AC;ini vsi svoj vrt za pridelovanje hrane, bi trĂ§nico vseeno podprli, saj jo vidijo tudi kot priloĂ§nost za druĂ§enje domaÄ&#x20AC;inov in priseljencev. Osebi H in - pa Ă§e uporabljata ponudbo lokalnih kmetov. Oseba E, ki pozna situacijo, saj ima druĂ§ina v lasti eno izmed kmetij, zaupa, da bi nekdo moral poskrbeti za organizacijo, saj se kmetje med seboj ne znajo organizirati. ÂśÂˇ-a, o trĂ§nici je Ă§e bilo govora. To bi bilo krasno, sploh zdaj, ko je toliko novih priseljencev.ÂˇÂˇ Oseba F, 70 let, Ă§enska, upokojenka, v okolici Dola Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;inka

ÂśÂˇPoznam situacijo, ker imam doma kmetijo. -a, to je Ă§e enkrat bil en projekt, vendar je padel v vodo. Bi sodelovali, vendar bi moral nekdo to dobro organizirati.ÂˇÂˇ Oseba E, 25 let, moĹĄki, zaposlen, v okolici Dola Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;in

ÂśÂˇ-a, to bi bilo zelo dobro. Moja mami Ă§e kupuje zelenjavo pri lokalih kmetih, verjetno pa bi bilo ĹĄe laĂ§je, Ä&#x20AC;e bi razliÄ&#x20AC;ni ljudje priĹĄli na kup, bi priĹĄel in izbral.ÂˇÂˇ Oseba -, 25 let, Ă§enska, ĹĄtudentka, v Dolu Ă§ivi 4 leta, priseljenka

& 9HÄ&#x20AC;QDPHQVND GYRUDQD ]D NXOWXUQH GUXĂ§DEQH SULUHGLWYH SUHGDYDQMD QD QLYRMX QDVHOMD LQ REÄ&#x20AC;LQH Naselje Dol pri Ljubljani kot obÄ&#x20AC;insko srediĹĄÄ&#x20AC;e nima primernega prostora za prireditve. Te najveÄ&#x20AC;krat potekajo v ĹĄolski telovadnici ali v ĹĄe ne dokonÄ&#x20AC;ani dvorani v Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;u. Mnenja o novi dvorani so deljena, predvsem zaradi dvorane v Dolskem, ki Dolu po srediĹĄÄ&#x20AC;nosti konkurira. Novo dvorano vidijo predvsem v okviru ĹĄole. Zanimivo je, da dve osebi, ki sta obe Ä&#x20AC;lanici druĹĄtev v Dolu, mislita, da je dvorana nujna, da primernih prostorov za druĹĄtva ni in da bi dvorana spodbudila in omogoÄ&#x20AC;ila tako njihovo udejstvovanje kot tudi gostovanja drugih druĹĄtev oz. posameznikov. ÂśÂˇNaĹĄa generacija ima telovadbo v Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;u, ker ni druge stvari. Ăże bi bila kje drugje moĂ§nost ... Tudi kulturno druĹĄtvo nima dvorane ... Pred tolikimi leti je bila dvorana v okviru osnovne ĹĄole za K8D Dol, zdaj, ko pa je v ĹĄoli taka prostorska stiska, pa nimamo niÄ&#x20AC;. Oseba F, 70 let, Ă§enska, upokojenka, v okolici Dola Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;inka

ÂśÂˇSicer je dvorana v Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;u, ampak Ă§e spet je to Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;e in ne moreĹĄ imeti ne vem kaj ... Kot nekega koncerta ali kaj podobnega ... Fajn bi tudi bilo, da Ä&#x20AC;e nekaj delaĹĄ, imaĹĄ svoj prostor. Imamo sicer mladinsko sobo v Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;u, vendar jo uporablja ĹĄe veÄ&#x20AC; ljudi. Potrebovali bi svoj prostor.ÂˇÂˇ Oseba D, 22 let, Ă§enska, ĹĄtudentka, v Dolu Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;inka

ÂśÂˇSe mi zdi, da bi morali to v okviru ĹĄolskega kompleksa reĹĄiti. Tako kot nek zaprt prostor si jaz tega ne predstavljam. Po drugem pa imaĹĄ v Dolskem kulturni dom.ÂˇÂˇ Oseba A, 30 let, moĹĄki, zaposlen, v okolici Dola Ă§ivi 12 let, domaÄ&#x20AC;in

ÂśÂˇNe, mislim, da ni potrebna. Ena dvorana je v Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;u, druga v Dolskem in telovadnica. Ne dogaja se toliko stvari, da bi to bilo potrebno. MogoÄ&#x20AC;e pa bi se ravno zaradi tega dogajalo veÄ&#x20AC; stvari.ÂˇÂˇ Oseba -, 25 let, Ă§enska, ĹĄtudentka, v Dolu Ă§ivi 4 leta, priseljenka

.QMLĂ§QLFD Y VUHGLĂĽÄ&#x20AC;X QDVHOMD Trenutno obÄ&#x20AC;inska knjiĂ§nica funkcionira v prostorih osnovne ĹĄole Dol, a se sooÄ&#x20AC;a z veliko prostorsko stisko. -unija 2016 so predstavili prenovljene prostore knjiĂ§nice, ki pa Ă§e imajo nastavke za prihodnjo preureditev v razrede. KnjiĂ§nica bo tako dobila mesto drugje. ÂśÂˇKnjiĂ§nico obiskujem rada. Veliko berem. Dozdeva se mi, da ima Dol rad knjige in je za naĹĄo populacijo kar zaloĂ§ena. DrugaÄ&#x20AC;e grem pa v DomĂ§ale.ÂˇÂˇ Oseba F, 70 let, Ă§enska, upokojenka, v okolici Dola Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;inka

ÂśÂˇKnjiĂ§nica je v ĹĄoli. Saj jo otroci rabijo, ne mi.ÂˇÂˇ Oseba E, 25 let, moĹĄki, zaposlen, v okolici Dola Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;in

ÂśÂˇ-a knjiĂ§nico obiskujem. Fino bi bilo, da bi imela svojo stavbo, vendar je ta zame dovolj. Oseba -, 25 let, Ă§enska, ĹĄtudentka, v Dolu Ă§ivi 4 leto, priseljenka

( 2GQRV GR QDVHOMD 'ROVNR NDWHUH IXQNFLMH QDVHOMD NRW VR QSU GYRUDQD DPEXODQWH YHÄ&#x20AC;MD WUJRYLQD QDM EL XSRUDEOMDOL WXGL SUHELYDOFL 'ROD LQ RNROLFH Veliko vpraĹĄanih je poudarjalo, da bi si glavna naselja v obÄ&#x20AC;inah Dol in Dolsko nekako morala deliti doloÄ&#x20AC;ene programe, kot je npr. dvorana. Vendar, ko je pogovor nanesel na odnos do Dolskega, so vsi poudarjali tekmovalnost, negativen odnos in nesodelovanje med kraji. ÂśÂˇDol mora ostati srediĹĄÄ&#x20AC;e obÄ&#x20AC;ine. ĂŚe zgodovinsko gledano, Dol je bil srediĹĄÄ&#x20AC;e teh koncev in tako mora tudi ostati. Ostali kraj so se vedno razvijali v odvisnosti od Dola. ÂśÂˇ ÂśÂˇSaj sploh ne vem, kaj je center naĹĄe obÄ&#x20AC;ine. Dol bi Ă§elel imeti center, Dolsko pa ga realizira. Ni mi vĹĄeÄ&#x20AC;, predvsem domaÄ&#x20AC;ini smo okuĂ§eni, da je neka stalna negativna konkurenca. Morali bi ugotoviti, da smo ena obÄ&#x20AC;ina, podpirati ena drugo. 8gotoviti bi morali, ali bomo gradili eno jedro ali dve. Lahko bi imeli dve jedri, z razliÄ&#x20AC;nimi funkcijami. VpraĹĄanje pa je, ali cela obÄ&#x20AC;ina rabi npr. dve dvorani. Kaj je narobe, da gre enkrat drugi del obÄ&#x20AC;ine v Dolsko" ÂśÂˇ Oseba B, 58 let, Ă§enska, zaposlena, v okolici Dola Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;inka

ÂśÂˇMi smo Ă§e od nekdaj, Ă§e moji starĹĄi, nekako Ä&#x20AC;utili trenje Dolsko Â˛ Dol. Nekako nismo za sodelovanje, ĹĄe danes ne.ÂˇÂˇ Oseba F, 70 let, Ă§enska, upokojenka, v okolici Dola Ă§ivi od rojstva, domaÄ&#x20AC;inka

=$./-8Ăż(. Cilj raziskave je odgovoriti na vpraĹĄanje, ali bi ureditev srediĹĄÄ&#x20AC;a in programa predstavljala zaÄ&#x20AC;etek razvoja storitvenih in druĂ§abnih dejavnosti oziroma je usoda srediĹĄÄ&#x20AC;a zaradi drugaÄ&#x20AC;nega naÄ&#x20AC;ina Ă§ivljenja tako ali drugaÄ&#x20AC;e Ă§al prepuĹĄÄ&#x20AC;ena propadu. Odgovori v sploĹĄnem kaĂ§ejo na nepovezanost in razdrobljenost srediĹĄÄ&#x20AC;a in Ă§eljo po urejenosti prostora. Veliko jih izpostavi majhnost trgovine in njen dostop, v kraju pa pogreĹĄajo ambulante, Ä&#x20AC;istilnico in gostilno. Ocenjujejo, da je parkirnih mest v srediĹĄÄ&#x20AC;u dovolj, teh zmanjka le v primeru veÄ&#x20AC;je prireditve ali dogodka, ki je najveÄ&#x20AC;krat organiziran na parkiriĹĄÄ&#x20AC;u pred Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;em. Tu se pojavi ĹĄe Ă§elja po urejenem veÄ&#x20AC;namenskem prostoru, ki ga trenutno v naselju ni. Devet od desetih vpraĹĄanih v kraju pogreĹĄa prostor trga z urbano opremo in otroĹĄkimi igriĹĄÄ&#x20AC;i. VeÄ&#x20AC;ina se strinja, da je glede na ĹĄtevilo kmetij v okolici nujna tedenska lokalna trĂ§nica, ki bi bila tudi priloĂ§nost za druĂ§enje. V okviru srediĹĄÄ&#x20AC;a so mnenja o veÄ&#x20AC;namenski dvorani deljena. Kot nujno jo vidita le Ä&#x20AC;lanici lokalnih druĹĄtev, ostali jo vidijo bodisi v okviru osnovne ĹĄole bodisi kot nepotrebno zaradi dvorane v kraju Dolsko. Prav tako je veÄ&#x20AC;ina zadovoljna s knjiĂ§nico, ki je Ă§e nameĹĄÄ&#x20AC;ena v okviru osnovne ĹĄole. Ker pa se ĹĄola sreÄ&#x20AC;uje z veliko prostorsko stisko, je njena selitev le vpraĹĄanje Ä&#x20AC;asa. Analiza je pokazala, da se intervjuvanci dobro zavedajo pomanjkljivosti obravnavanega prostora. VeÄ&#x20AC;ina jih izrazi Ă§eljo po druĂ§enju, bodisi na zunanjih povrĹĄinah ali pa v zaprtih prostorih. Dejstvo je tudi, da je pomanjkanje kulturnih vsebin v kraju kritiÄ&#x20AC;no. Vendar je vpraĹĄanje, ali bi Dol imel prostor za kulturo, so v Dolu tudi njeni akterji.

50m

obravnavano obmoĀje 65 Sinteza

6UHGLåĀH QDVHOMD

Cerkev s predprostorom

– razdrobljenost, nepovezanost središĀa – cerkev zaradi bliçine ceste nima svojega – pomanjkanje javnega prostora predprostora – pomanjkanje osrednjega prostora za razne + kaçe se potencial v ureditvi tega obmoĀja, prireditve, druçenja, trçnice saj je tu postavljen spomenik stari šoli, ki se – pomanjkanje urbane opreme trenutno skriva v zelenju – dotrajano otroško igrišĀe – ker je prostor najbliçje cerkvi in pokopališĀu, – neurejene parkirne površine je velikokrat nepravilno zaparkiran – širitev moçna le juçno od Kmetijske zadruge in trgovine Mercator, kjer je edini zeleni predel v središĀu

6,17(=$

æXSQLåĀH LQ XUHGLWHY SUHG REMHNWRP + çupnišĀe vzpostavlja edini kulturni program v kraju + trg pred çupnišĀem je edini urejen javni prostor v središĀu naselja + urbana oprema – ob veĀjih cerkvenih dogodkih v kraju, kjer bi trg dejansko lahko prišel do izraza, je popolnoma zaparkiran in ne omogoĀa kvalitetnega prostora za druçenje – potencial je povezava trga s prostorom pred cerkvijo, s tem bi del ureditve postala tudi stara cesta zmanjšana hitrost

Trgovina Merkator, Zadruga, lokal

6WDQRYDQMVNR SRVORYQL REMHNW

&HVWD SURWL -XEX

â&#x20AC;&#x201C; dotrajanost in neurejenost objektov, energijsko potratni objekti â&#x20AC;&#x201C; trgovina premajhna in pomanjkljivo zaloĂ§ena + lokal anketiranci vidijo kot center dogajanja v naselju, za mlade predstavlja toÄ&#x20AC;ko druĂ§enja objekti postavljeni nepravilno na glavno cesto, â&#x20AC;&#x201C; dostopi nelogiÄ&#x20AC;ni parkirne povrĹĄine v okviru zadruge neurejene â&#x20AC;&#x201C; prostor med trgovino in lokalom je zametek ureditve trga, vendar je premajhen za potencialen prostor za prireditve

â&#x20AC;&#x201C; tipiÄ&#x20AC;en primer gradnje, ki je v veliki meri poveÄ&#x20AC;ava tipiÄ&#x20AC;ne enostanovanjske hiĹĄe in v okolju deluje predimenzioniran + kljub vsemu s svojo viĹĄjo zazidavo predstavlja zaÄ&#x20AC;etek tvorjenja srediĹĄÄ&#x20AC;a kraja + njegova polna zasedenost ne kaĂ§e potrebe po novih, predvsem poslovnih in storitvenih prostorskih kapacitetah v kraju

â&#x20AC;&#x201C; veliko prometa, predvsem tovornih vozil, ki predstavljajo nevarnost za vse mimoidoÄ&#x20AC;e â&#x20AC;&#x201C; je glavna pot proti domu za uÄ&#x20AC;ence osnovne ĹĄole in otroke iz vrtca Dol, ki Ă§ivijo vzhodno od ĹĄole, ploÄ&#x20AC;nika ob cesti ĹĄe ni

Nivojska razlika

'RVWRSRVW SURPHW SDUNLUQH SRYUĂĽLQH

Zelene povrĹĄine in zazelenitev

â&#x20AC;&#x201C; med nivojem Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;a in pripadajoÄ&#x20AC;ega parkiriĹĄÄ&#x20AC;a ter trgovine in zadruge je obstojeÄ&#x20AC;a viĹĄinska razlika 1 m â&#x20AC;&#x201C; obe parkiriĹĄÄ&#x20AC;i povezuje stopniĹĄÄ&#x20AC;e, ki bi ga bilo treba razĹĄiriti â&#x20AC;&#x201C; parkiriĹĄÄ&#x20AC;e pri trgovini je pogosto poplavljeno, primeren bi bil dvig terena

+ obÄ&#x20AC;ina na kriĂ§iĹĄÄ&#x20AC;u stare ceste in glavnega dostopa v naselje z Zasavske ceste naÄ&#x20AC;rtuje nov rondo, ki bi upoÄ&#x20AC;asnil promet â&#x20AC;&#x201C; neurejenost, zasedajo edini odprt prostor â&#x20AC;&#x201C; dostopi veÄ&#x20AC;krat preÄ&#x20AC;kajo peĹĄpot + parkiriĹĄÄ&#x20AC; je dovolj, zmanjka jih le v primeru prireditev ali pogrebov + moĂ§nost souporabe parkiriĹĄÄ&#x20AC; centralnega dela naselja s podjetjem -ub + parkirni prostor pred -ubom izkoriĹĄÄ&#x20AC;a tudi gasilsko druĹĄtvo

+ v srediĹĄÄ&#x20AC;u naselja je travnik, ki ĹĄe ni v celoti pozidan + obstojeÄ&#x20AC;ih je precej drevoredov, ki jih je potrebo ohraniti + ohraniti je treba tudi mogoÄ&#x20AC;no drevo Ä&#x20AC;rnega topola

8UEDQD RSUHPD RWURĂĽND LJULĂĽÄ&#x20AC;D

Programska opredelitev

PovrĹĄine za peĹĄce in kolesarje

â&#x20AC;&#x201C; urbane opreme, razen treh klopi pred Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;em, ni + veÄ&#x20AC; otroĹĄkih igriĹĄÄ&#x20AC; v srediĹĄÄ&#x20AC;u

+ ohranitev Ă§e obstojeÄ&#x20AC;ih programov trgovine Mercator, Kmetijske zadruge in ĹĄportne trgovine One way â&#x20AC;&#x201C; pomanjkanje kulturnih vsebin in prostora za druĂ§enje â&#x20AC;&#x201C; pomanjkanje vsebin za mlade â&#x20AC;&#x201C; krajevna knjiĂ§nica je v prostorih osnovne ĹĄole Dol, ĹĄola pa nujno potrebuje dodaten prostor za uÄ&#x20AC;ilnice, zato bi bil premik knjiĂ§nice bliĂ§je srediĹĄÄ&#x20AC;u naselja smiseln + na mestu sedanje obÄ&#x20AC;inske stavbe v lasti Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;a bi bil primeren muzej ali manjĹĄa galerija â&#x20AC;&#x201C; veliko prebivalcev je dnevnih migrantov, ki svoje storitve raje opravijo v veÄ&#x20AC;jih â&#x20AC;&#x201C; nakupovalnih srediĹĄÄ&#x20AC;ih anketiranci v kraju pogreĹĄajo ambulante, + Ä&#x20AC;istilnico in gostilno anketiranci predlagajo lokalno trĂ§nico

â&#x20AC;&#x201C; ploÄ&#x20AC;niki so urejeni le deloma, nujni so na obmoÄ&#x20AC;ju, kjer je veliko tovornega prometa â&#x20AC;&#x201C; peĹĄpoti so neurejene â&#x20AC;&#x201C; kolesarskih stez ni, Ä&#x20AC;eprav je trasa stare glavne ceste priljubljena pri amaterskih kolesarjih

3 5 2 - ( . 7

2SLV L]KRGLĂĽÄ&#x20AC;LK SDUDPHWHWRY V VWUDQL REÄ&#x20AC;LQH 'RO SUL /MXEOMDQL Tema magistrske naloge je bila izbrana na pobudo ObÄ&#x20AC;ine Dol pri Ljubljani. Tematika je ĹĄe kako aktualna, saj je trenutno v pripravi OPN-naÄ&#x20AC;rt obmoÄ&#x20AC;ja, ki bi predstavljal prvi cilj na poti k prostorski in programski ureditvi srediĹĄÄ&#x20AC;a naselja. %HVHGLOR REÄ&#x20AC;LQH Obravnavano obmoÄ&#x20AC;je je predvideno za razvoj centralnih dejavnosti, ki so namenjene prepletanju trgovskih, oskrbnih, storitvenih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraĂ§evalnih, kulturnih in verskih dejavnosti ter bivanju. Predlagane vsebine: - knjiĂ§nica, nova obÄ&#x20AC;inska stavba, trĂ§nica, trgovina, trg Â˛ kvaliteten prostor za prireditve ... 8VPHULWYH ]D UD]YRM SUHQRYR LQ ĂĽLULWHY QDVHOLM 5azvoj naselja je v prvi vrsti usmerjen v izrabo prostorskih in stavbnih rezerv znotraj naselbinskega telesa in meja naselij. Prioritetna je prenova jedra naselja, v katerega se umeĹĄajo predvsem javne in centralne dejavnosti in v katerem se poleg prenove stavbnega fonda spreminja tudi programska namembnost. V zgoĹĄÄ&#x20AC;enih delih ob cestah se izvajajo rekonstrukcije delov naselij z novimi prometnimi reĹĄitvami. SoÄ&#x20AC;asno z njimi se morajo ohranjati, razvijati in vzpostavljati nove kakovosti javnega prostora uliÄ&#x20AC;ni prostor, povrĹĄine za peĹĄce, dostopi, javne tlakovane povrĹĄine z zelenimi ureditvami, urbana oprema . PoruĹĄena razmerja med javnim in zasebnim prostorom se na novo vzpostavijo v kvaliteti in pogojih sodobne rabe. .RQFHSW XUEDQLVWLĂżQHJD LQ DUKLWHNWXUQHJD REOLNRYDQMD 1 Osnovna usmeritev je varovanje in vzpostavljanje prepoznavne podobe naselja ter varovanje in vzpostavljanje kakovostnih ambientov naselja. 2 Znotraj kompaktne vaĹĄke strukture se oblikovno s poudarjeno viĹĄino, v primeru kompleksov pa s svojevrstno zazidalno strukturo oblikujejo srediĹĄÄ&#x20AC;a, poudarjeno se oblikujejo tudi vstopi v lokalna srediĹĄÄ&#x20AC;a. Stanovanjska obmoÄ&#x20AC;ja izven lokalnih srediĹĄÄ&#x20AC; in naselij se oblikujejo kot bolj umirjena in prilagojena silhueti naselja. 3 Ohranjati je treba merilo in znaÄ&#x20AC;ilne poglede na kakovostne naravne in oblikovane prvine, dominante v prostoru, reliefne ali vegetacijske izpostavljene robove kot tudi znaÄ&#x20AC;ilnosti v odprtem prostoru. Pri vseh gradnjah je treba pri umestitvi upoĹĄtevati razmerja do naselja, zaselka ali skupine hiĹĄ, pri oblikovanju pa lokalno stavbno tipologijo objektov, kot so arhitekturno oblikovanje, materiali in izvedba. Ă¤e posebej premiĹĄljeno je treba naÄ&#x20AC;rtovati gradnjo veÄ&#x20AC;jih objektov, kot so gostinski, obrtnoproizvodni objekti ali gospodarska poslopja. ObÄ&#x20AC;ina Dol pri Ljubljani, 2015

85%$1,67,Ăż1$ =$6129$

100m

m 1 : 7500 obravnavano obmoĀje obmoĀje centralnih dejavnosti kulturni del industrijski del izobraçevalni del pešpot

äLUåH SURVWRUVNH SRYH]DYH Naselji Dol pri Ljubljani in Videm zaradi njunega enotnega delovanja v nalogi obravnavam kot homogeno naselje. Obravnavano obmoĀje ima funkcije, razpršene po celotnem naselju. Izobraçevalni del, ki ga predstavljata osnovna šola in vrtec, je lociran 500 metrov zahodno od obmoĀja centralnih dejavnosti. Z obmoĀjem je çe povezan s pešpotjo, ki jo predstavlja ploĀnik poleg enosmerne ceste, po kateri vozijo z zmanjšano hitrostjo. VeĀina uporabnikov je predvsem šolarjev, ki se s pešpotjo izognejo glavni prometni cesti v kraju. ObmoĀja centralnih dejavnosti se dotika industrija, ki jo çe od leta 1875 predstavlja podjetje -ub. Poleg pozitivnega doprinosa za kraj, ki se kaçe predvsem v zaposlovanju, prostorsko gledano industrijski obrat zavzema velik del naselja. Moçnosti širitve se odpirajo le proti središĀnemu delu naselja, ki je prav tako omejen, zato je potrebna souporaba doloĀenih funkcij. 61

Kulturni del naselja predstavljata obnovljena paviljona nekoĀ mogoĀne grašĀine Dol. Tu je povezava za pešce precej okrnjena. äiritev cestišĀa je sicer omejena zaradi zašĀitenega dela vasi Dol, vendar je popolna ureditev ploĀnika nujno potrebna, saj bi s tem prebivalci veĀkrat obiskali kulturno prireditev ali pa odšli samo na sprehod po sicer opusteli grajski promenadi. Na dve glavni pešpoti se navezujejo še vse ostale pešpoti, ki povezujejo okoliška naselja. Pomembni sta tudi glavna rekreacijska pot ² trim steza, ki vodi do 5ekreacijskega centra Korant, in sprehajalna pot, ki vodi do reke Save.

100m

obravnavano obmoĀje obmoĀje centralnih dejavnosti moĀan promet trgi

=DVQRYD LQ REVWRMHĀH VWDQMH Funkcija obmoĀja centralnih dejavnosti je povezava naselja v smiselno, tako programsko kot prostorsko celoto, predvsem pa vzpostavitev novih urejenih javnih odprtih prostorov, katerih zametek predstavlja le trg pred çupnišĀem.

85%$1,67,ÿ1$ =$6129$

Rušitev

Povezava pešpoti

Odprte javne površine

ObmoĀje centralnih dejavnosti je z vseh štirih strani prostorsko omejeno, zato je pravilno naĀrtovanje nove zazidave toliko bolj pomembno. Na severnem delu obmoĀja so locirani zadruga, trgovina Mercator in storitveni objekt, v katerem sta namešĀena lokal in športna trgovina. Objekti so dotrajani, energetsko in prostorsko potratni, njihova obnova ne predstavlja moçnosti oblikovanja sodobnega središĀa naselja. Na juçnem delu obmoĀja sta rušenju podvrçeni dve enodruçinski hiši. To obmoĀje je v lasti podjetja -ub, ki na tej lokaciji naĀrtuje ureditev novih parkirnih prostorov za zaposlene.

Pri zasnovi središĀa je treba urediti povezovalno pešpot, ki bo loĀena od moĀnega avtomobilskega in tovornega prometa na cesti proti -ubu.

Zasnova predvideva nove urejene javne površine v naselju. Te so zasnovane na obstojeĀih vozlišĀih v centralnem delu naselja in med seboj povezane s pešpotmi. Vsaka površina tvori svoj ambient in je povezana tako z çe obstojeĀimi kot tudi predvidenimi programi.

50m

75,-( 75*,

50m

80(67,7(9 129,+ 92/80129

Trgi Projekt zajema ureditev treh trgov, ki se navezujejo tako na obstojeĀ kot tudi na predviden program. Lipov trg se naveçe na çe obstojeĀ trg pred çupnišĀem in tvori predprostor cerkve, medtem ko -avorjev trg Āez teden predstavlja parkirni prostor, ob koncih tedna pa se spremeni v odprto javno površino, ki sluçi za poligon gasilskega društva. Topolov trg se vzpostavi med objektoma kulturno-upravnega centra in storitvenega objekta. Z zamikom se poveçe z obstojeĀo poslovno-stanovanjsko stavbo. S svojo površino predstavlja osrednji trg naselja in obĀine, primeren za razne prireditve in dogodke.

Obcestna zazidava Zazidava objektov se navezuje na obstojeĀo robno zazidavo v naselju, pri kateri se objekti nizajo v liniji pravokotno na glavno komunikacijo in tako vmes ustvarjajo odprto dvorišĀe ² trg.

85%$1,67,ÿ1$ =$6129$

objekti

10m

parkirišče/ park

klančina

servisni dovoz

objekti

trg

OBSTO-EÿE STAN-E

promenada stopnišče

parkirišče

cesta

parkirišče

cesta

Razporeditev programa po terenu Padec terena na obravnavanem obmoĀju ni izkorišĀen. Dostop do parkirišĀ ni mogoĀ z nivoja stare glavne ceste, zaradi moĀne podtalnice pa je parkirišĀe veĀkrat poplavljeno. 5ešitev v prvi fazi predvideva razširitev obstojeĀega cestišĀa in ureditev parkirnih mest, ki so dostopna s stare glavne ceste. Padec terena se izkoristi za ureditev trga nivo niçje. S tem je poveĀana zasebnost in varnost dogajanja na trgu. Zadnjo fazo predstavljata ureditev parkirnih mest na juçnem delu obmoĀja in ozelenitev.

P5EDVIDENA 5EäITEV

2KUDQLWHY REVWRMHĀLK GUHYHV LQ GRGDWQD ]D]HOHQLWHY QRYLK ]XQDQMLK SRYUåLQ Drevesa na obmoĀju ustvarjajo moĀno krajinsko identiteto središĀnega dela naselja, zato je njihova ohranitev nujna v najveĀji moçni meri. Projekt predvideva ozelenitev parkirnih prostorov.

50m

obstojeĀe nova zazelenitev

Pomen promenade v kraju Promenadi, postavljeni pravokotno druga na drugo, izhajata iz zasnove grašĀine. stran 36

Gre za dve povezovalni osi, namenjeni pešcem in kolesarjem, s stiĀišĀem na osrednjem Topolovem trgu.

50m

8UHGLWHY SDUNLULåĀ

Parkirni prostori na obmoĀju trenutno niso urejeni. Zgornje parkirišĀe je v projektu dvignjeno na nivo ceste in tako laçje dostopno. Spodnje parkirišĀe je v delni lastni podjetja -ub, ki ga uporablja predvsem v delovnem Āasu. V popoldanskem Āasu in ob koncih tedna ali veĀjih obĀinskih dogodkih pa je namenjeno tako gasilcem kot tudi ostalim uporabnikom prostora.

50m

2%672-(ÿ( 67$1-(

cerkev sv. Marjete župnišče parkirišče pred župniščem lokal, športna trgovina trgovina Mercator parkirišče pod nivojem ceste Kmetijska zadruga občinska uprava poslovno-stanovanjski kompleks 10 gasilski dom 11 Jub 12 parkirišče pred Jubom 1 2 3 4 5 6 7 8 9

2 3 8 6 5 4 7 9

50m

obravnavano obmoĀje

129$ 5(ä,7(9

1 2 3 4

cerkev sv. Marjete župnišče galerija poslovno-stanovanjski kompleks 5 gasilski dom 6 Jub

1 7

ZUNANJA UREDITEV 7 8 9 10 11 12

Lipov trg zazelenjeno parkirišče promenada osrednji Topolov trg parkirišče - souporaba s podjetjem Jub Javorjev trg - souporaba Gasilskega društva 13 pešpot

2 8 3

14 9 10 20 21 18 22 4

13 23

KULTURNO-UPRAVNI CENTER

14 15 16 17

11 5

12 6

pritličje knjižnjični del upravni del večnamenska dvorana

STORITVENI OBJEKT 18 19 20 21 22 23 0

50m

$5+,7(.7851$ =$6129$

obravnavano obmoĀje

trgovina Mercator Kmetijska zadruga bančna poslovalnica ambulante poslovna prostora športna trgovina in lokal v krošnji

9,=,-$ 5$=92-$

50m

predvidena zazidava

obravnavano obmoĀje

2EVWRMHĀH VWDQMH centralnega dela naselja Dol pri Ljubljani kaçe nepovezanost in razdrobljenost. KljuĀni problem je pomanjkanje javnega odprtega prostora, predvsem veĀjega osrednjega trga, namenjenega zunanjim prireditvam in dogodkom, tako na krajevnem kot na obĀinskem nivoju. Potrebna je ureditev parkirnega reçima, saj je po analizah sodeĀ parkirnih mest dovolj, a so ta neurejena in razdeljena po celotnem obmoĀju. Prisotno je tudi izrazito pomanjkanje urbane opreme, potrebna je poveĀava otroškega igrišĀa. Na obmoĀju, namenjenemu centralnim dejavnostim, so çe objekti trgovine Mercator, Kmetijske zadruge in lokala, vendar ti ne predstavljajo kvalitetne zazidave, predvsem pa so objekti dotrajani, energetsko potratni in nimajo višinskih gabaritov, ki bi bili primerni za središĀe naselja. ObstojeĀe programe na obmoĀju je treba ohraniti in razširiti, ostaja pa potreba po novih kulturnih vsebinah. Nova rešitev predvideva ureditev treh trgov, ki se, z izjemo novonaĀrtovanega osrednjega Topolovega trga, programsko veçejo na çe obstojeĀe strukture. Lipov trg ustvari predprostor cerkvi in jo poveçe z zametkom trga pred çupnišĀem. -avorjev trg je v souporabi tako podjetja -ub, ki ga izkorišĀa kot parkirno površino, kot Gasilskega društva Dol, ki trg izkorišĀa za potrebe vaj in dogodkov. Trga sta z osrednjim delom povezana z zelenima promenadama, ki vodita prek celotnega središĀa naselja in se veçeta na çe obstojeĀe pešpoti. Ob promenadah sta urejeni tudi dve veĀji ozelenjeni parkirišĀi, ki pokrivata parkirne potrebe tako zgornjega kot spodnjega dela središĀa naselja. V kulturno-upravni center, ki je nosilec kulturne dejavnosti v kraju, so umešĀeni knjiçnica, nove veĀnamenske dvorane, obĀinski prostori, prostori za društva in kavarne. Objekt centra dopolnjuje storitveni objekt, ki prevzame in dopolni çe obstojeĀe programe na obmoĀju, hkrati pa poskrbi še za banĀne in zdravstvene storitve. 9L]LMD UD]YRMD VUHGLåĀD predvideva nadaljevanje zazidave ob pešpoti, ki povezuje Topolov in -avorjev trg. Pešpot bi se razširila, -avorjev trg bi lahko sluçil izkljuĀno pešcem in kolesarjem. Nova volumna bi bila lahko namenjena objektu doma za starejše obĀane, dodatnim poslovnim stavbam in hotelskim in gostinskim stavbam, ki jih v kraju in okolici primanjkuje.

KULTURNO-UPRAVNI OBJEKT STORITVENI OBJEKT 0

10m

50m

10m

50m

KULTURNO-UPRAVNI OBJEKT

=DVQRYD YROXPQRY

KNJ

IæNI CA

DRU OBÿŠTVA INA SERV

ISI

BAN K

AMB ULA

STORITVENI OBJEKT

NTE

TRG

OVIN

JSKA

OVI N

A LOK

E TRG

NIVO

TRG

SKA

N AME VEÿNRANA O DV

OVIN

ULIC

TRG

RUG

ZAD

AVLA

KNJ

TRG

IæNI CA

DRU OBÿŠTVA INA

AVLA

BAN K TRG

NIVO

JSKA

OVIN

ULIC

AMB ULA

TRG

NTE TRG

AL LOK

OVIN

E TRG

OVIN

10m

50m

3URJUDPVND ]DVQRYD

$5+,7(.7851$ =$6129$

10m

NSK AME VEÿNRANA DVO

50m

UGA

R ZAD

=$6129$ 92/80129 Zasnova volumnov se opira na višjo zazidavo, ki nakazuje pomembnost novonaĀrtovanih objektov. Z višjo zazidavo novi objekti nadaljujejo linijsko zazidavo središĀa, ki se zaĀne s cerkvijo sv. Marjete, nadaljuje prek çupnišĀa in konĀa pri poslovno-stanovanjskem objektu. Kljub višji zazidavi pa bi se morala zasnova vseeno pribliçati merilu naselja. Skupen koncept zasnove objektov izhaja iz nivojske razgradnje volumnov, pri katerem veĀji kubusi sluçijo kot baze manjšim. Na ta naĀin dobimo dva veĀja kubusa, na katera se nalagajo manjši volumni, ki se pribliçajo velikosti okoliških objektov. Zasnovana objekta sta po pomembnosti razliĀna. Pomembnejši kulturno-upravni center je sestavljen iz treh veĀjih volumnov. Dva manjša kubusa se naslanjata na bazo, s tem pa dovolita trgu, da se vizualno podaljša pod njiju. Storitveni objekt je sestavljen iz štirih manjših kubusov, ki so postavljeni na veĀjo bazo, hkrati pa se umaknejo novi povezavi ² nivojski ulici, ki se razširi v manjši trg.

50m

10m

Linijska višja zazidava

Nivojska ulica

352*5$06.$ =$6129$ Pri programski zasnovi je bilo treba kljub sorazmerni majhnosti prostorskih kapacitet umestiti veliko razliĀnih programov in ambientov. To poskuša projekt doseĀi z zdruçevanjem doloĀenih programov in souporabo prostora. Pri prometni cesti je umešĀen storitveni objekt, ki naj bi deloval kot nekakšna varnostna cona kulturno-upravnega centra. V pritliĀju sta predvideni trgovina Mercator in Kmetijska zadruga s svojimi skladišĀi. SkladišĀi za dostavo izkorišĀata çe tovorno prometno cesto, ki pelje do tovarne Jub. Ulico z manjšimi storitvami, banko, ambulantami, Āevljarskimi storitvami, Āistilnico, športno trgovino in lokalom je tako treba premakniti nivo višje. Z zamiki med volumni je ustvarjena tudi manjša terasa lokala. Med objekti se ustvarja medprostor, ki sluçi za zasebni prostor storitev in je ozelenjen. Kulturno upravni center se v pritliĀju nadaljuje z notranjim trgom, ki ga predstavlja avla. Avla predstavlja predprostor dvorane z lokalom, hkrati pa tudi zaĀetek knjiçniĀnega prostora, kjer so umešĀeni infotoĀka, izposoja, raĀunalniški kotiĀek in otroški kotiĀek. V pritliĀju je umešĀena še veĀnamenska dvorana z moçnostjo predelitve v dve manjši dvorani, ki sluçi za razne predstave, razstave, predavanja, sejme ipd. V zgornjih dveh etaçah se objekt razdeli na dva manjša volumna. Prvi, veĀji predstavlja knjiçnico, v drugem pa so v prvem nadstropju namešĀeni prostori za razna društva, ki delujejo v okviru obĀine, v drugem nadstropju pa so obĀinski upravni prostori. Med objektoma je prostor ozelenjen z elementom korita, ki se podaljša v nadstrešek.

knjižnica

knjiç nic

a foy er l okal

trg

občina društva

AVLA

DVO SERV RANA ISI

trg TRG

OVIN

ERK

ATO R

dosta

10m

50m

GRVWRSL Y .8&

RUG

ZAD

cesta servisni dostop

prot

i Jub

.8/78512 835$91, &(17(5

3URVWR SULWOLĀMH Prosto pritliĀje kulturno-upravnega centra je programsko in prostorsko nadaljevanje osrednjega trga. Zasedajo ga foyer dvorane, zaĀetek knjiçniĀnega dela in kavarna. knjiçnica 0

SHEMA PRITLIÿJA

foyer

kavarna

ZAHODNA FASADA

.QMLçQLFD Knjiçnica zaseda celoten severni volumen objekta. Nad pritliĀjem se razvijeta dve nadstropji, povezani z osrednjim stopnišĀem. Servisi, pisarne in prostori arhiviranja se dvigujejo po vertikali.

SHEMA 1. NADSTROPJA

ZAHODNA FASADA

servisni vhod

9HĀQDPHQVND GYRUDQD Dvorana lahko sprejme 300 sedeçev. Po potrebi se lahko z drsno steno razdeli v dva manjša prostora. Na severni strani so garderobni prostori, ki so dostopni prek servisnega vhoda, in skladišĀe, ki je dostopno prek poçarnih stopnic.

glavni vhod

stranski vhod

SHEMA PRITLIÿJA

VZHODNA FASADA

Prostori za društva Prostori za društva predstavljajo prvo nadstropje juçnega volumna knjiçnice. Sestavljeni so iz manjših prostorov za posamezne skupine, kot so npr. mladinska, upokojenska in turistiĀno druš-tvo. Osrednji del opredeljuje prostor za medgeneracijsko druçenje. SHEMA 1. NADSTROPJA

ZAHODNA FASADA

SHEMA 2. NADSTROPJA

ZAHODNA FASADA

3URVWRUL REĀLQVNH XSUDYH Drugo nadstropje volumna pripada prostorom za obĀinsko upravo. Pisarne so razporejene po robu, osrednji prostor je namenjen sejni sobi.

$5+,7(.7851$ =$6129$

6725,79(1, &(17(5

Trgovina V pritliĀje storitvenega centra je umešĀena trgovino Mercator, ki se z vhodom obraĀa na osre-dnji trg. SkladišĀe je dostopno z juçne smeri. trgovina

skladišĀe

trg

SHEMA PRITLIÿJA

cesta

SEVERNA FASADA

Kmetijska zadruga Dostop do trgovine zadruge je obrnjen na jug objekta in povezan s skladišĀem. Povezava trgovine in zadruge je nujna za dobro in uĀinkovito delovanje.

skladišĀe trgovina cesta

SHEMA PRITLIÿJA

trg

JUæNA FASADA

trg

6WRSQLåĀH LQ QLYRMVND XOLFD Glavno komunikacijo nadstropje predstavlja nivojska ulica, ki se pri krošnji osrednjega drevesa razširi v teraso kavarne. Pomemben element je širše stopnišĀe, ki deluje kot tribuna s pogledom na trg.

trg

SHEMA NADSTROPJA

VZHODNA FASADA

trg

9ROXPQL cesta

Nivojska ulica omogoĀa dostope in trg povezuje s štirimi kubusi, ki se odpirajo v smeri sever²jug. Kubusi se s svojo velikostjo navezujejo na merilo okoliških objektov. Vmesni prostori so oze-lenjeni in ustvarjajo prijeten ambient za uporabnike. Z razliĀnim naklonom streh v prostor vna-šajo razgibanosti.

trg

JUæNA FASADA

trg

SHEMA NADSTROPJA

VZHODNA FASADA

7(+1,ÿ12 3252ÿ,/2 NovonaĀrtovani projekt ureditve središĀa naselja Dol pri Ljubljani poleg ureditve odprtih javnih prostorov, vzpostavitve novih povezav za pešce in ureditve parkirnih prostorov predvideva tudi dva nova objekta. Objekt, ki naj bi bistveno izboljšal kulturno dogajanje v kraju, je kulturno-upravni center in dopolnjuje program, to je storitveni objekt, s trgovino, banko, ambulantami in drugimi manjšimi storitvami.

Zasnova objekta kulturno - upravnega centra Trg se vizualno in programsko izteĀe v avlo kulturno-upravnega centra, ki sluçi kot osrednji prostor za druçenje v celotnem objektu. Pri vstopu v objekt preko vetrolova prehajamo v foyer, iz katerega je mogoĀ dostop do glavnega vhoda v veĀnamensko dvorano, stranski vhod je nekoliko umaknjen od osrednjega dela. Iz foyerja levo se çe odpira pogled na prvi nivo knjiçnice, ki je najglasnejši. Knjiçnica ni prostorsko zamejena, tako je branje omogoĀeno v celotnem prostoru, tudi v sosednji kavarni, ki se odpira na zunanjo teraso. Knjiçnica se preko enega od glavnih stopnišĀ nadaljuje dva nivoja višje, s Āimer se viša tudi mera zasebnosti in umirjenosti ambienta. Sredinski del objekta predstavljajo servisni prostori, ki se po potrebi programa odpirajo na eno ali drugo stran. Drugo vidno stopnišĀe povezuje avlo z nivojem prostorov za društva in pa obĀinskimi prostori, ki predstavljajo zadnjo etaço upravnega volumna. Vsak nivo deluje loĀeno in tako ohranja doloĀeno mero zasebnosti, ki jo za delovanje potrebuje. Dvorana je namenjena tako uporabnikom znotraj centra kot tudi zunanjim uporabnikom, ki jo lahko najamejo za doloĀene aktivnosti. Dvorana lahko gosti najrazliĀnejše prireditve, predavanja, razstave, sejme ipd. Sprejme do 300 ljudi, moçna pa je tudi njena predelitev v dva manjša prostora, v katerih se organizirajo dogodki manjših kapacitet. Servisni dostop je prek klanĀine s severne strani objekta.

Zasnova storitvenega objekta Objekt deluje v dveh nivojih. PritliĀni del sestavlja program dveh veĀjih trgovin s pripadajoĀimi skladišĀi. Trgovina Mercator je dostopna z osrednjega trga, trgovina Kmetijske zadruge pa je zaradi rednega odvoza veĀjih koliĀin materiala dostopna z zadnje, juçne strani, kjer je pozicioniran tudi servisni vhod v skladišĀa. Preko širših stopnic, ki lahko sluçijo tudi kot sedišĀa s pogledom na trg, je speljana nivojska ulica, ki se postopoma razširi v manjši trg, s katerega je omogoĀen pogled na mogoĀno krošnjo obstojeĀega drevesa. Na ulico se odpirajo dostopi do štirih kubusov, ki s svojimi zamiki volumnov in enokapnih streh ustvarjajo razgiban ambient. Prvi volumen je namenjen banĀni poslovalnici in javnim toaletnim prostorom, v drugem sta namešĀeni splošna in zobozdravstvena ambulanta, tretji kubus zasedata dva manjša poslovna prostora, namenjena Āevljarski dejavnosti in Āistilnemu servisu. ÿetrti volumen poleg lokala, ki se odpira na trg, prostor daje še športni trgovini, ki je v kraju prisotna çe dalj Āasa in trenutno namešĀena v enem od objektov, namenjenem za rušenje. Kubusi se odpirajo v smeri S²J, uporabniki imajo dostop tudi do manjših ozelenjenih prostorov, ki se ustvarjajo med njimi. Nivojska ulica se preko oçjega stopnišĀa izteĀe nazaj na pritliĀni nivo, kjer je dostop v trgovino Kmetijske zadruge, pot pa se nadaljuje proti parkirnim prostorom.

7(+1,ÿ12 3252ÿ,/2

Zunanja ureditev

Glavni gradniki zunanje ureditve so trije odprti prostori Â˛ trgi, ki vsak s svojim znaÄ&#x20AC;ajem deĂ&#x20AC;nira prostor srediĹĄÄ&#x20AC;a naselja. Trge povezujeta dve promenadi, na kateri se veĂ§ejo Ă§e obstojeÄ&#x20AC;e peĹĄpoti v naselju. Lipov trg povezuje prostor pred Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;em z vhodom v cerkev. S tem deĂ&#x20AC;nira Ă§e nakazan trg pred Ă§upniĹĄÄ&#x20AC;em in ustvari peĹĄpot od parkiriĹĄÄ&#x20AC;a do cerkve. Trg ob razĹĄiritvi preÄ&#x20AC;ka staro glavno cesto. Varnost je zagotovljena z zmanjĹĄanjem hitrosti prometa, na kar opozarjata tako dvignjen tlak kot tudi nadaljevanje tlaka trga prek cestiĹĄÄ&#x20AC;a. Programsko trg predstavlja predprostor cerkve, namenjen za druĂ§enje ob raznih cerkvenih dogodkih. Ureditev izpostavi Ă§e obstojeÄ&#x20AC;i spomenik stari ĹĄoli, ki je danes kot stanovanjska hiĹĄa izgubila prvotno identiteto. Oblikovno je trg poleg obstojeÄ&#x20AC;ih dreves deĂ&#x20AC;niran v tlaku, vzpostavljena je tudi nova urbana oprema. Promenada se od Lipovega trga prek stopniĹĄÄ&#x20AC;a nadaljuje v Topolov trg, ki predstavlja srediĹĄÄ&#x20AC;no toÄ&#x20AC;ko naselja. StopniĹĄÄ&#x20AC;e premaguje viĹĄinsko razliko in se skupaj s trgom nadaljuje v objekt kulturnoupravnega centra, ki poleg storitvenega objekta programsko dopolnjuje trg. Na trg je, poleg urbane opreme, umeĹĄÄ&#x20AC;en tudi star vodnjak, ki je trenutno postavljen pred zaÄ&#x20AC;asno obÄ&#x20AC;insko stavbo. Programsko je sam trg namenjen ĹĄirĹĄemu druĂ§enju in prireditvam, tako na krajevnem kot tudi obÄ&#x20AC;inskem nivoju. Poleg prireditev, sejmov in podobnih dogodkov bi na pobudo krajanov na njem delovala tudi tedenska lokalna trĂ§nica. Trg se nadaljuje v zunanji podaljĹĄek kulturno-upravnega centra, ki ga predstavljata terasa in otroĹĄko igriĹĄÄ&#x20AC;e. Na izoblikovan prostor je moÄ&#x20AC;no vplivalo mogoÄ&#x20AC;no obstojeÄ&#x20AC;e drevo Ä&#x20AC;rnega topola, ki predstavlja krajinsko identiteto prostora. Osrednji Topolov trg je prek peĹĄpoti povezan z Javorjevim trgom, ki je v souporabi s podjetjem Jub. V delovnem Ä&#x20AC;asu podjetja ta predstavlja parkirni prostor, popoldne in ob koncih tedna pa je v uporabi gasilskega druĹĄtva, ki prostor Ă§e sedaj izkoriĹĄÄ&#x20AC;a za vaje in dogodke. V nadaljnjem razvoju kraja je smiselno predvidevati, da bi bil prostor lahko nekoÄ&#x20AC; v celoti brez prometa. Imena trgov izhajajo iz Ă§e obstojeÄ&#x20AC;ih drevesnih vrst, ki jih najdemo na doloÄ&#x20AC;enem prostoru.

Dol pri Ljub ljani

Naselje Videm

GALERIJA

Skulptura

PokopaliĹĄÄ&#x20AC;e

+0,50

TRG PRED ED D CE C CERKVIJO ER ERK ERKV RKV RK KV K V VIJ VIJO IJO JJO O

Predvideni rondo

Prani betonn

Spomenik ĹĄoli

Naselje

CERKEV SV. MARJETE

ParkiriĹĄÄ&#x20AC;e Par Pa P a arrk rkiriĹĄÄ&#x20AC; rkkir kii Ä&#x20AC;e Utrjena ttravnata povrĹĄina Ut

ParkiriĹĄÄ&#x20AC;e poslovno stanovanjskega objekta

BBB

Promenada

stara glavna cesta

DVORANA

16,94

20,90

Prani beton

6,11

-UPRAVNI KULTURNO ULT ULT ULTU LT CENTER P+2 KNJIĂŚNICA

OSREDNJI TOPOLOV TRG s

ĂŚUPNIĹ ĂżE P+2

2,02

Sta St Star ar vodnjak vodnja odnja odnjak d akk

9,64

terasa kavarne

UPRAVNI DEL

31,64

STORITVENI OBJEKT -0,10

P+1 BANKA

20,88

2,36

otroĹĄki kotiÄ&#x20AC;ek

AMBULANTA

+4,00 ,

POSLOVNA PROSTORA

18,3 18,37 18, 8,3 8,3 8,37 3

2,32

-0,30

6,64

2,36

41,64

PoĹĄta Lekarna Lokal Mesnica Frizerski salon CvetliÄ&#x20AC;arna

2,15

9,64

POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT P+3

20,94 54,18 5

14,85

varne terasa kavarne obravnavano obmoÄ&#x20AC;je

cesta proti Jub-u

8,68

TRGOVINA

Dostavni dovoz 18,70 , 20,64 20, 20,6 20 2 06 64 4

CC C C

1,94

PeĹĄpot pesek

OtroĹĄko igriĹĄÄ&#x20AC;e pesek

Javni Jav vni vn vni ni pa p parkirni arkirni arkirn a rki kirni i ni pr p prostori rost rost ostttor tori to oorrri Utrjena Utrje jena enn tra travnata avnata a nata na ata pov a povr povrĹĄina ovrĹĄ rĹĄina ĹĄ a ĹĄi -0,50

STANOVANJSKI BLOK P+3

-0,50 0

Delljje Deljeni Delj D jjeni een eni parkirni arkirni p pro prostori osto sstor stori ttor orii podjetja pod djetja JUB U c e s t a p r o t i Ju b u

Utrjena travnata povrĹĄina -0,50

JAVORJEV JJAVO AVO AV A VOR VO RJE JE JJEV EV E V TTRG TR RG R G GASILSKI DOM P+2

oligo iigo gon go g ona MoĂ§nost poligona uĹĄtv gasilskega druĹĄtva Asfalt -0,50

STANOVANJSKI BLOK P+3 a Savi ot proti Sa pot

Parcela podjetja Jub

SITUACIJA

1:500

01m

10 m Âą0,00 m = 269,5 m

Pot iz OĹ in vrtca

Dol

Situacija

Materiali Poudarek je na uporabi naravnih materialov, ki jih çe sreĀujemo na obravnavanem obmoĀju. Materiali, les, opeka in kamen, so preoblikovani in predstavljeni na sodoben naĀin, vseeno pa pribliçajo objekte obstojeĀemu tkivu. Bogatost obdelave materialov doloĀa pomembnost posameznih delov objektov.

Tlaki so veĀinoma iz betona, ki je razliĀno obdelan, z izjemo sanitarnih prostorov, kjer so tlaki keramiĀni. V notranjosti prevladujeta prani beton in teraco, v zunanji ureditvi pa je beton obogaten z razliĀnimi obdelavami in kamnitimi vloçki, ki tlorisno doloĀajo površino trga.

0$7(5,$/,

Oblikovanje fasade Fasada s svojo strukturiranostjo in izborom materialov predstavlja pomembnost programa. OpeĀna obloga je zato umešĀena na storitveni objekt in na volumen veĀnamenske dvorane, ki delujeta kot baza zgornjim kubusom. VeĀnamenska dvorana ima okna, ki so zasenĀena z lesenimi senĀili, s katerimi lahko uravnavamo osvetljenost notranjosti. Kulturno-upravni objekt je pritliĀno povezan s trgom, zato je tam fasada steklena. Programsko najpomembnejši volumen predstavljata knjiçniĀni in upravni del, zato imata fasado, sestavljeno iz lesenih lamel. Fasada se na knjiçniĀnem delu naveçe na obrt pletenja, katere pomembnost na tem obmoĀju izraça pletena kita v grbu obĀine. Simboliko pletenja fasada doseçe z glinenimi elementi, ki so pritrjeni na lesene lamele. Prav tako je pomemben svetlobni efekt, ki ga fasada ustvarja v notranjosti. Knjiçnica še vedno ohranja poglede na zunanjost, vendar je intimnost uporabnika v knjiçnici ohranjena.

$% SORåÿH GHEHOLQH FP

1 sestav stebrov in gred

VHVWDY VWHQ L] DUPLUDQHJD EHWRQD $% VWHEUL SRYH]DQLPL ] JUHGDPL

$% SORåÿD GHEHOLQH FP OHVHQL OHSOMHQL QRVLOFL GLP [ FP

WHPHOMQD SORåÿD GHEHOLQH FP

OHVHQL OHSOMHQL QRVLOFL GLP [ FP REUHPHQLWHY VH GHORPD SUHQHVH QD REUREMH RSHÿQDWD NRQVWUXNFLMD

.216758.&,-6.$ =$6129$

7 OHVHQL OHSOMHQL QRVLOFL GLP [ FP SRG QDNORQRP OHVHQL OHSOMHQL QRVLOFL GLP [ FP SRG QDNORQRP

Konstrukcijska zasnova Konstrukcija objektov je sestavljena preteĂ§no iz armiranega betona, kar je posledica premagovanja potrebnih razponov prostora, ustvarjenih za uporabnike. Objekta stojita na armiranobetonskih temeljnih ploĹĄÄ&#x20AC;ah debeline 50 cm. Pri kulturno-upravnem centru bazo konstrukcije predstavlja servisni sestav sten iz armiranega betona, debeline 30 cm. Trg se razvije v pritliÄ&#x20AC;je centra, kar mu omogoÄ&#x20AC;a petindvajset AB-stebrov premera 35. Konstrukcija se v nadstropjih loÄ&#x20AC;i na dva dela, nosilnost stebrov se deloma prenese na obrobje. Stebri in grede so povezani v okvir. Gost raster stebrov in okvirno delovanje poveÄ&#x20AC;ata uÄ&#x20AC;inkovitost konstrukcije in s tem zmanjĹĄata potresno obremenitev objekta. KnjiĂ§niÄ&#x20AC;ni prostor ima etaĂ§no viĹĄino ĹĄtiri metre in ohranja odprt tloris. Pokrit je s ploÄ&#x20AC;evinasto streho z naklonom 18 , ki jo podpirajo leseni lepljeni nosilci dimenzije 15 [ 60 centimetrov, ki so vidni. Upravni del objekta potrebuje za svoje delovanje manjĹĄo trimetrsko etaĂ§no viĹĄino. OstreĹĄje sestavljajo leseni lepljeni nosilci naklona 9 , ki pa v tem primeru niso vidni. Iz pritliÄ&#x20AC;ja je moĂ§en dostop v veÄ&#x20AC;namensko dvorano, kjer leseni lepljeni nosilci niso pod naklonom. S tem ustvarjajo kontinuiteto v prostoru. PloÄ&#x20AC;evinasta streha s pomoÄ&#x20AC;jo distanÄ&#x20AC;nikov doseĂ§e potreben naklon 9 . Storitvenemu objektu bazo predstavlja pritliÄ&#x20AC;je. Trgovinski del je prostega tlorisa, podprt z enajstimi AB-stebri dimenzije 40 [ 40 centimetrov in potrebnimi gredami, ki premagujejo nastale previse, medtem ko skladiĹĄÄ&#x20AC;ni del sestavljajo AB-nosilne stene debeline 30 cm. Nadstropje sestavljajo ĹĄtirje kubusi, ki so zaradi potrebne lahkosti konstrukcije opeÄ&#x20AC;nati. Zeleno streho nosijo leseni lepljeni nosilci dimenzije 10 [ 25 centimetrov.

Glavna vpadnica v naselje GALERIJA

Skulptura Predvideni rondo

ParkiriÅ¡Ä&#x20AC;e Par Pa arkkiirriÅ¡Ä&#x20AC;e Ä&#x20AC; Utrjena ttravnata povrÅ¡ina Ut

BB BB

PROSTOR ZA INTERVENCIJSKO VOZILO

Promenada

P+2 KNJIÃ¦NICA

16,94

DVORANA

PROSTOR ZA INTERVENCIJSKO VOZILO

Ã¦UPNIÅ Ã¿ P+2

Star St Sta tar vvo vod vodnjak ood dnja njak

2,02

20,90

265('1-, TOPOLOV TRG

6,11

KU ULT LTURNO 835$91, 8 KULTURNO &(17(5

9,64

-0,10

terasa kavarne

UPRAVNI DEL

31,64

6725,79(1, 2%-(.7 P+1 BANKA

20,88

2,36

otroÅ¡ki kotiÄ&#x20AC;ek

2,36

41,64

2,15

9,64

AMBULANTA

6,64

TRGOVINA 18,37 18,3 1 8,,3 8 8,3 ,37

2,32

-0,30

+4,00 ,

20,94 5 54,18

14,85

terasa kavarne varne

cesta proti Jub-u

8,68

TRGOVINA

PROSTOR ZA 18,70 , INTERVENCIJSKO220 20,64 20, 20,6 06 64 4 VOZILO CC C C

1,94

PeÅ¡pot pesek

OtroÅ¡ko igriÅ¡Ä&#x20AC;e pesek

Javni JJa avvnni p pa parkirni arrkki kiirrrni ni p ni pr prostori ro osst stto orrii Utrjena Utr U trrje jeenna tra travnata avna nna atta a po pov povrÅ¡ina ovrÅ¡i ov rÅ¡i Å¡ina a -0,50

STANOVANJSKI BLOK P+3

-0,50

Deljeni De D eljjen enni pa e p parkirni ark rkiirrni ni pr p prostori rosto torrii po djetja JU UB podjetja JUB cesta proti Jub u

Utrjena travnata povrÅ¡ina -0,50

-$925-(9 TRG -$ $92 925 5--( (9 9 TTR RG GASILSKI DOM P+2

oliig igo go g ona MoÃ§nost pol poligona uÅ¡tv gasilskega druÅ¡tva Asfalt -0,50

Parcela podjetja Jub

6,78$&,-$ 78$&

32Ã¦$51$ 9$51267

JUB PRODAJNI SALON P+2

SPREJEMNICA P

1:500

01m

10 m

ParkiriĹĄÄ&#x20AC;e CC

BBBB

Utrjena travnata ata ata ap povrĹĄin povr povrĹĄina povrĹĄ pov oovrĹĄina ov vrĹĄina vrĹĄ vr vvrĹĄi rĹĄĹĄĹĄin rrĹĄi rĹĄin ĹĄiin ina inna a

20,64 0,77

11,21

3,64

20,79 20, 20 20,7 2 0,7 0,79 0, 0,7 ,,79 79 7 9 20, 20,79 2 20,7 20 0 0,79 0,7 ,7 79 7 9

5,02

33,37 33 3 3,3 3,37 3,3 3 37 7 18,1 18,10 8,10 8,10 8,1 8

Promenada

15,27 15 1 15,2 5,,,27 5,2 5,27 5 2 27 7

2,25 2,25

ParkiriĹĄÄ&#x20AC;e poslovno stanovanjskega objekta

3,73

2 s

265('1-, TOPOLOV TRG

otroĹĄki kotiÄ&#x20AC;ek

Prani beton

16,73

16,73 17,05

raÄ&#x20AC;unalniĹĄki kotiÄ&#x20AC;ek

Sta SStar ta vod vo vodnjak oodnjak od dnjak dnj dnjak d

3 4

4 .1-,ĂŚ1,&$

9(Ăż1$0(16.$ '925$1$

info

4 5

5 A

)2<(5

terasa kavarne 3

35,37

1 bankomat

31,64

1,78

7,00

5,22

-0,10

3 4

2,00

75*29,1$ 0(5.$725

.$9$51$ s

zamrzovalniki

sadje in zelenjava

3,00

roĹĄki kotiÄ&#x20AC;e otroĹĄki kotiÄ&#x20AC;ek

8 6

9,00

stalaĂ§e

9 6

10 10

-0,20

41,64

11 7

34,64

3,00

vhod v skladiĹĄÄ&#x20AC;e

kruh

delikatesa

11 A

8 6

-0,30

6,00

delikatesa

6./$',Ă¤Ăż$ s

9 3,00

2,00

10 11

-0,40

6,00

14 19

17 15

75*29,1$ =$'58*(

13 A

PeĹĄpot

Dostavni dovoz

pesek

5,00 5,,6 5,64 5, 6

5,0 5,00 00

5 5,00 10,61 1 10 1

1,90

5,00

OtroĹĄko igriĹĄÄ&#x20AC;e

2,49 9

pesek

20,64 20,6 20 2 0 0,6

cesta proti Jub-u

CC C C

GSPublisherVersion 0.0.100.100 0 0 100 100

7/25,6 35,7/,Ăż-$

1:500

10 m

01m

BBB

74,80 80 8 0 18 18,52 1 8,52 8, 52

35,64 ,64 4

39,16 39,48

20 20,6 20, 20,64 3,00 3,00 00

3,50 ,5

4, 4,00 ,00 ,,0

3,50 ,50 50 0

15,00 15, 5,00 5,00 0 15,0 15 15,00 5,0 5,00 ,00

6,00 6 ,0 ,00 0

1 Ä&#x20AC;italnica n

glasbeno gradivo

3,31

oddelekk za odrasle

6,00

20,64

3,09

5 4,92

19,00 19,32

8 3

.1-,ĂŚ1,&$

3 5,00

izposoja

5 A

5 korito ito

4 2

5 3

5,00

9,64

3,00

9 5 13

AA 11

15 13

6,00

10 11

30 22

3,00

Ăż(9/-$5

9 10

0 10

Ăż,67,/1, 6(59,6

11 7

3,00

2,36

9 6

=2%2='5$9679(1$ $0%8/$17$

8 5

PROSTORI =$ '58Ă¤79$

9,00

9,64

63/2Ă¤1$ $0%8/$17$

6 16,38 m2

5,00

60,64 2,36

5,00

2,00

3 2

6,64

6 8

2,36

11,32

1,00

7,00

/2.$/ V KROĹ NJI

2,00

Ă¤32571$ 75*29,1$

8,64

25 6,00

13 cesta proti Jub-u

39,64

%$1Ăż1$ 326/29$/1,&$

2,32 2,00

5,00

20,32 0,32 32

13 A

B 5,00

C 5,0 5,00

D 2 2, 2,00

1 10,22

E 3,00 3 00 0 8,42 8

F 5,00 2 2,00

0 1m

20,64 0,64 ,,64 6 64

CC C C

GSPublisherVersion 0.0.100.100

7/25,6 1$'67523-$

LEGENDA izhod na prosto

smer evakuacije

smer gasilske intervencije

1:500

01m

10 m

poĂ§arni sektor

* 5 $ ) , ÿ 1 ( 3 5 , / 2 * (

Mlin šĀ

ica

SITUACIJA

1:5000

0 10 m

100 m

Pogled na osrednji Topolov trg 85

Glavna vpadnica v naselje

jubljani

Naselje Videm

GALERIJA

Skulptura

Dol pri L

+0,50

Naselje

Predvideni rondo

ParkiriĹĄÄ&#x20AC;e Pa P ark rkiirriĹĄÄ&#x20AC;e Ä&#x20AC; Utrjena ttravnata povrĹĄina Ut

ParkiriĹĄÄ&#x20AC;e poslovno stanovanjskega objekta

BB B B

Promenada

KU ULT LTURNO--UPRAVNI KULTURNO CENTER P+2 KNJIĂŚNICA

20,90

OSREDNJI TOPOLOV TRG Prani beton

Star St Sta S ta ta arr vo vvod vodnjak od o dnnja njja jak

STORITVENI OBJEKT 9,64

-0,10

terasa kavarne

UPRAVNI DEL

P+1 BANKA

2,36

otroĹĄki kotiÄ&#x20AC;ek AMBULANTA

9,64

POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT P+3

+4,00 ,

POSLOVNA PROSTORA

18,37 18 18,3 8,,3 8,3 8,37 37

2,32

-0,30

6,64

2,36

41,64

PoĹĄta Lekarna Lokal Mesnica Frizerski salon CvetliÄ&#x20AC;arna

20,94 5 54,18

terasa kavarne varne

cesta proti Jub-u

8,68

TRGOVINA

Dostavni dovoz 18,70 , 20,64 20, 20,6 20 2 06 64 4

CC C C

1,94

PeĹĄpot pesek

OtroĹĄko igriĹĄÄ&#x20AC;e pesek

JJavni Ja avvnni p pa parkirni ark rkir irnnii pr irni p prostori rost osttori os to ori ri Utrjena U Utr jeeenna tra travnata avna na nata atta a pov p po povrĹĄina ovvrĹĄi o rĹĄĹĄiina a -0,50

STANOVANJSKI BLOK P+3

-0,50 0

Deljeni De D eljjen enni pa e parkirni arkir rkkir irni ni pro p pr prostori rosto torrii pod djetja JU UB podjetja JUB cesta proti Jub u

Utrjena travnata povrĹĄina -0,50

JAVORJEV JA AVO VOR RJJE EV V TTR TRG RG GASILSKI DOM P+2

oliigo ig go g ona MoĂ§nost pol poligona uĹĄtv gasilskega druĹĄtva Asfalt -0,50

STANOVANJSKI BLOK P+3

Parcela podjetja Jub

Pot iz OĹ in vrtca

Dol

JUB PRODAJNI SALON P+2

SPREJEMNICA P

PokopaliĹĄÄ&#x20AC;e

TRG PRED ED DC CE CERKVIJO ER RK KV VIIJO JO Prani betonn

Spomenik ĹĄoli CERKEV SV. MARJETE

6,11

stara glavna cesta 16,94

VORANA

20,88

31,64

2,02

ĂŚUPNIĹ ĂżE P+2

2,15

14,85

obravnavano obmoÄ&#x20AC;je

avvii p ti SSa poott pro

SITUACIJA

1:500

01m

10 m Âą0,00 m = 269,5 m

3URJOHG VNR]L SULWOLÿMH NQMLçQLFH SURWL RVUHGQMHPX WUJX

ParkiriĹĄ iĹĄĹĄÄ&#x20AC;e Ä&#x20AC;e ParkiriĹĄÄ&#x20AC;e CC

Utrjena tra ravna vvna nna atta ap po pov ovrrĹĄ ov rĹĄi ĹĄĹĄiina na travnata povrĹĄina

20,64 0,77

11,21

3,64

20,79 20 20, 20,7 2 0,7 0 ,7 ,79 20, 2 20,7 0, 0,7 0 9 20,79

5,02

Promenada

ParkiriĹĄÄ&#x20AC;e poslovno stanovanjskega objekta

265('1-, TOPOLOV TRG Prani beton

16,73

16,73 17,05

Starr vod Sta vodnjak odnja od j k

1,78

1 terasa kavarne

bankomat

5,22

-0,10

7,00

1 3 4

2,00

TRGOVINA 0(5&$725

4 zamrzovalniki

3,00

sadje in zelenjava

otroĹĄki kkotiÄ&#x20AC;ek

9,00

stalaĂ§e

7 vhod v skladiĹĄÄ&#x20AC;e

34,64

3,00

41,64

-0,20

kruh

delikatesa

8 6

0 10

6,00

-0,30

6./$',Ă¤Ăż$ s

9 13

3,00

2,00

10 -0,40

6,00

14 17

TRGOVINA ZADRUGE

13 A

Dostavni dovoz 5,00 5,64

5,0 5,00

5 00 5,00 10,61 1

1,90 20,64 0,6 0 0, 0,64 ,6 ,,64 64 6 4

CC C C cesta proti Jub-u

PeĹĄpot ott pesek

5,00 2,4 2,49 2 2, ,,4

BBB

33,37 33, 33 33,3 7 18,10 18,1 8 10 8,1

15,27 15,2 1 15 15, 5,,2 5 5,2 27

2,25 2,25

3,73

2 s

otroĹĄki kotiÄ&#x20AC;ek

DVORANA

15 raÄ&#x20AC;unalniĹĄki kotiÄ&#x20AC;ek

4 .1-,ĂŚ1,&$

9(Ăż1$0(16.$ DVORANA

info

7 4

s s

FOYER 35,37

KAVARNA s

31,64

7 11 12

8 6

10 0

11 A

KVADRATURE

STORITVENI OBJEKT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19

vetrolov trgovina pisarne shranjevalni prostor pod stopnicami dostop do dvigala vhod v skladiĹĄÄ&#x20AC;e hladilnica pekarna delikatesa delikatesa skladiĹĄÄ&#x20AC;ni prostor skladiĹĄÄ&#x20AC;ni prostor hodnik hladilnica toalete skladiĹĄÄ&#x20AC;e trgovine zadruge pisarna zadruge vetrolov trgovina zadruge

KULTURNO - UPRAVNI CENTER m2

6,96 369,63 m2 8,96 m2 19,07 m2 8,42 m2 13,52 m2 5,13 m2 10,68 m2 13,39 m2 10,41 m2 54,67 m2 22,11 m2 17,48 m2 13,02 m2 13,04 m2 59,69 m2 8,68 m2 2,92 m2 43,86 m2

bruĹĄen beton bruĹĄen beton parket bruĹĄen beton bruĹĄen beton keramika keramika keramika keramika keramika bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton keramika keramika bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

vetrolov stopniĹĄÄ&#x20AC;e foyer knjiĂ§nica izposoja poĂ§arne stopniĹĄÄ&#x20AC;e skladiĹĄÄ&#x20AC;e predprostor dvorane garderoba toalete kavarna in slaĹĄÄ&#x20AC;iÄ&#x20AC;arna servis kavarne skladiĹĄÄ&#x20AC;e kavarne sekundarni vhod v dvorano servisni vhod v dvorano garderobe kvadratura odra dvorana 1 dvorana 2 skupna kvadratura dvorane

OtroĹĄko igriĹĄÄ&#x20AC;e pesek

TLORIS 35,7/,Ăż-$

1:200

6,96 m2 15,00 m2 51,15 m2 187,34 m2 11,87 m2 15,39 m2 21,60 m2 16,78 m2 6,03 m2 27,08 m2 174,39 m2 16,32 m2 11,76 m2 15,68 m2 17,55 m2 36,17 m2 87,46 m2 144,79 m2 158,78 m2 392,49 m2

0 1m

teraco teraco teraco teraco teraco bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton teraco keramika teraco bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton vinil parket parket parket

20,64

18,52 18 18,5 8,52

19,00 19,32

39,16 39,48

F s

%$1Ã¿1$ 326/29$/1,&$

7,00

8 4

9,64

6 8

2,00

16,38 m2

3,00

60,64 2,36

63/2Ã¤1$ $0%8/$17$

9,00

9,64

3,00

2,36

7 9

Ã¿,67,/1, 6(59,6

17 30

6,00

6,64

=2%2='5$9679(1$ $0%8/$17$

Ã¿(9/-$5

3,00

9 2,36

/2.$/ V .52Ã¤1-,

2,00

Ã¤32571$ 75*29,1$

8,64

25 6,00

cesta proti Jub-u

13 A

B 5,00

C 5,0 5,00

2,00 2 ,

10,22 1 10,2 2 20,64 20,6 0,6 64

CC C C

E 3,00 3 00 0 8,42 8

F 5,00 2 2,00

BB B

74,80 74,8 80 35,64 3 35,6 64 4 20,6 20,64 0 64 3,00 3 0 00

3,50 3,5 5

4 4, 4,00 ,0 ,00 ,00

3,50 50

15,00 15,0 5,0 00 15,0 15,00 5,00

60 6,00

1 glasbeno gradivo

3,31

Ä&#x20AC;italnica n

6,00

oddelekk za odrasle

3,09

4,92

.1-,ĂŚ1,&$

20,32 20,3 0,32 0,3 ,32

5,00

izposoja

5 korito rito

39,64

5,00

8 15

5,00

3526725, =$ '58Ă¤79$

11,32

9 10

10 0

11 A

2,32 2,00

1,00

5,00

.9$'5$785( .9$' .9 $ 5$ $' 5$78 $78 85( 5

KULTURNO- UPRAVNI CENTER

STORITVENI OBJEKT S ORITVE ST VENI OBJE VE JEE JEKT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

stopniĹĄÄ&#x20AC;e vetrolov javne toalete banÄ&#x20AC;na poslovalnica ba Ä&#x20AC; Ä&#x20AC;ajna kuhinja predprostor toalete pisarna banÄ&#x20AC;ne poslovalnice zelena terasa zobozdravstvena ambulanta sprejemna pisarna ambulanta Ä&#x20AC;akalnica vetrolov toalete ambulante nivojska ulica Ä&#x20AC;evljar delavnica Ä&#x20AC;istilni servis servisi prostori

35,75 3,38 m2 31,49 m2 74,85 m2 6,26 m2 1,91 m2 3,86 m2 10,69 m2 24,72 m2 21,50 m2 21,50 m2 21,50 m2 10,76 m2 4,64 m2 5,13 m2 72,25 m2 13,09 m2 12,39 m2 13,09 m2 12,39 m2

bruĹĄen beton bruĹĄen beton keramika bruĹĄen beton keramika bruĹĄen beton keramika bruĹĄen beton bruĹĄen beton keramika parket beton parket parket parket keramika bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton

21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

toaleta vetrolov One way ĹĄportna trgovina pisarna toaleta skladiĹĄÄ&#x20AC;e lokal V kroĹĄnji servisni prostori lokala vetrolov terasa stopniĹĄÄ&#x20AC;e

3,53 2,66 m2 50,04 m2 11,47 m2 3,53 m2 10,46 m2 46,31 m2 10,24 m2 3,74 m2 113,00 m2 17,20 m2

keramika bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton keramika bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton bruĹĄen beton keramika bruĹĄen beton

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

stopniĹĄÄ&#x20AC;e knjiĂ§niÄ&#x20AC;ni prostori uprava knjiĂ§nice skladiĹĄÄ&#x20AC;e knjiĂ§nice poĂ§arno stopniĹĄÄ&#x20AC;e skupni prostori za medgeneracijske delavnice pisarna DruĹĄtva za upokojence prostor druĹĄtva za upokojence Mladinsko druĹĄtvo TuristiÄ&#x20AC;no druĹĄtvo obÄ&#x20AC;ine Dol ostala druĹĄtva toalete Ä&#x20AC;ajna kuhinja skladiĹĄÄ&#x20AC;e stopniĹĄÄ&#x20AC;e

TLORIS 1. 1$'67523-$

1:200

15,0 m2 234,30 m2 11,75 m2 21,44 m2 15,39 m2 152,62 m2

bruĹĄen beton teraco parket bruĹĄen beton bruĹĄen beton parket

18,39 m2 18,03 m2 37,49 m2 18,03 m2 28,03 m2 19,06 m2 13,50 m2 27,36 m2 20,25 m2

parket parket parket parket parket keramika parket bruĹĄen beton bruĹĄen beton

0 1m

20,64

18,52 18 18,5 8,52

19,00 19,00

19,32

39,16

F s

9,64

7,00

18 %

3,00

2,36

2,00

9,00

3,00

2,36

41,64

9,64

6,00

6,64

3,00

2,36

2,00

zelena streha

11 8,64

cesta proti Jub-u

6,00

13 A

B 5,00

C 5,0 5,00

5 00 5,00 18,64 18 18,6 4 20,64 20,6 0,6 , 4

CC CC

F 5,00 2 2,00

BB B

74,80 74,8 4,8 80 35,64 3 35,6 , 4 6,15 ,15 5

15,0 15,02 5,0 5 02

6,00

14,47 1 14,4 4,4 47

ĹĄtudijska Ä&#x20AC;italnica

strokovno gradivo

16,64

4 .1-,ĂŚ1,&$

izposoja

2,36 6

39,94

31,64

Ä&#x20AC;akalnica

7 13

20,64

8 4

2%Ăż,16., 3526725,

0 10

11 A

2,15

.9$'5$785(

KULTURNO- UPRAVNI CENTER 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

TLORIS 2. 1$'67523-$

15,0 m2 234,30 m2 33,90 m2 21,44 m2 97,64 18,39 m2 23,16 m2 32,35 m2 16,43 m2 27,07 m2 19,05 m2 13,21 m2 27,08 m2 23,32 m2 16,38 m2

stopniĹĄÄ&#x20AC;e knjiĂ§niÄ&#x20AC;ni prostori skladiĹĄÄ&#x20AC;e knjiĂ§nice poĂ§arno stopniĹĄÄ&#x20AC;e obÄ&#x20AC;inski prostori pisarna tajniĹĄtvo Ă§upana pisarna Ă§upana pisarna pisarna toalete Ä&#x20AC;ajna kuhinja arhiv sejna soba stopniĹĄÄ&#x20AC;e

1:200

0 1m

bruĹĄen beton teraco bruĹĄen beton bruĹĄen beton parket parket parket parket parket parket keramika keramika parket parket bruĹĄen beton

9L]XDOL]DFLMD SULWOLÿMD 97

9L]XDOL]DFLMD SURVWRUD NQMLรงQLFH

+8,82

+4,00

+0,50

Â±0,00

5,00

2,00 20,64

3,00

5,00

19,16 18,37

+15,96

+12,30

+9,50 +8,96

+7,00 +

+6,65 +6 6,65 65

+4,00 +4

+0,10 +0 10

±0,00 ±

3,00

3,50

4,00

3,50 20,47

6,00

15,00 15,30

PREREZ AA

101

1:200

0 1m

+14,52

+8,00

+4,00 +4 4,00

VEÃ¿STANOVANJSKI ANJSKI OBJEKT P+1+M

CERKEV KEV SV. SV. MARJETE MARJ RJJETE R

+0,50 ,

3,00

3,01

5,00

5,00 39,94

9 10

+11,60

+7,00

+4,00

±0,00

5,00

1,00

ENODRUæINSKA HIŠA P+1+M

2,00

PREREZ BB

103

1:200

0 1m

+15,96

+3,3 +3,30 VEÃ¿STANOVANJSKI ANJSKI OBJEKT P+1+M

CERKEV CERK KEV SV. SV. MARJETE MARJ M RJETE RJ

+0,50 +0, ,5

2,00

VEÿSTANOVANJSKI OV VANJJSKI OBJEKT OBJEKT

VEÿSTANOVANJSKI OBJEKT P+1+M

P+1 +M P+1+M

5,00

2,00

3,00

6,00

3,00

6,00

3,00

2,00

4,00

-0,50

2,00

41,64

PREREZ CC

105

1:200

0 1m

3RJOHG V SURPHQDGH SURWL MXJX

107

+12,29

+8,96

+0,50

ENODRUæINSKA NS N S HIŠA P+1+M

50 50 +0,50

Lesena senĀila

Ravne opeĀnate plošĀe

OpeĀni elementi, ki ustvarjajo svetlobni uĀinek v interierju knjiçnice dim 20 x175

Lesene letve, širine 5 cm namešĀene v rastru 30 cm

a Steklena fasada

15,96 15 1 5 ,9 96 6

+ 10,09 +10,09

+7,33

+4 ,00 +4,00 +3,30

3,3 30 3,30

0,50

VEÿSTANOVANJSKI OBJEKT P+3

+0 ,50 +0,50

Stopnice, prani beton

OpeĀnate plošĀe

Steklena fasada

SEVERNA FASADA

109

1:200

0 1m

+8,95 + 8,95 95

+7,10

VEÿSTANOVANJSKI OBJEKT P+3

+4,00

+4,00 + 4,00 00 0 0

±0,00

+0,50

OpeĀnate plošĀe

Steklena fasada

Stopnice, prani beton

+15,96 +15,9 96

+12,29

+12,32 + 1 ,3 12 32

+8,96

+ 3,30 0 +3,30

+0, , 50 +0,50

± 0,00 00 ±0,00

Steklena fasada

Leseni opaç

Lesene letve, širine 5 cm namešĀene v rastru 30 cm

Ravne opeĀnate plošĀe

Lesena senĀila

-8æ1$ )$6$'$

111

ENOD ENODRUæINSKA HIŠA P+1+M P+1+

1:200

0 1m

+12,29

+8,96

+4,00

VEÿSTANOVANJSKI SKI OBJEKT P+3

±0,00

Ravne ne opeĀnate plošĀe

Vidni beton

Lesene letve

Rastlinje

Lesene letve, širine 5 cm namešĀene v rastru 30 cm

Lesena senĀila

+15,96

+8,96

+ 3,30 30 +3,30

ENODRUæINSKA HIŠA P+1+M

+0,50 +

Steklena fasada

OpeĀni elementi, ki ustvarjajo svetlobni uĀinek v interierju knjiçnice dim 20 x 175

VZHODNA FASADA

113

1:200

0 1m

3RJOHG QD Y]KRGQR IDVDGR YHÿQDPHQVNH GYRUDQH 115

+15,96

+10,09

+7,33 + 7,33 33

+4,00

VEÿSTANOVANJSKI NOVANJSKI OBJEKT P+1+M

CERKEV RKEV V SV. MARJETE MARJETTE

+0,50 +0,50

Lesene letve, širine 5 cm namešĀene v rastru 30 cm

OpeĀni elementi, ki ustvarjajo svetlobni uĀinek v interierju knjiçnice dim 20 x 175

+12,32

+8,96 +7,33

±0,00

Zelena streha

Lesene letve

Vidni beton

Ravne opeĀnate plošĀe

ZAHODNA FASADA

117

1:200

0 1m

+15,96

+3,30 VEÿSTANOVANJSKI ANJSKI OBJEKT P+1+M

CERKEV CERK KEV SV. SV. MARJETE MARJ M RJJETE R

+0,50

Lesene letve, širine 5 cm namešĀene v rastru 30 cm

OpeĀni elementi, ki ustvarjajo svetlobni uĀinek v interierju knjiçnice dim 20 x 175

Betonsko korito

+12,32 + 12 1 2,32 2, 32

+7,64 + 7,64 64

+3,30

±0,00

Leseni opaç

ENODRUæINSKA RUæINSSKA HIŠ HIŠA ŠŠA P+1+M P+1+ +M

-0,40

ENODRUæINSKA HIŠA P+1+M

Steklena fasada

ZAHODNA FASADA '58æ%(12 -835$91(*$ &(175$

119

1:200

0 1m

Pogled na teraso storitvenega objekta

3RJOHG QD Y]KRGQR IDVDGR VWRULWYHQHJD REMHNWD 121

)$6$'1, 3$6

_zakljuĀni sloj trapezna ploĀevina _podkonstrukcija/zraĀni sloj kontra letve _vetrna zapora paronepropustna filoja _podkonstrukcija/toplotna izolacija mineralna volna _podkonstrukcija/toplotna izolacija mineralna volna _parna zapora paronepropustna filoja _zakljuĀni sloj lesene deske - hrast

S1 Streha

_zakljuĀni fasadni sloj lesene deske preĀne - kostanj _fasadni sloj lesene deske - kostanj _podkonstrukcija/zraĀni sloj _vetrna zapora paronepropustna filoja _toplotna izolacija mineralna volna _nosilna konstrukcija ab stena _zakljuĀni sloj mineralni omet

Z1 Zunanji zid

2,5

14,31

15,42

15,96

Glinene plošĀe pritrjene na lesene kostanjeve deske

Odkapni profil

Jekleno nasadilo lesenega nosilca

Lesen lepljen nosilec

14,76

15,42

15,60

15,96

FASADNI PAS 1:20

123

50cm

_zakljuĀni sloj prani beton _podkonstrukcija betonski estrih _loĀilni sloj pe folija _podlaga utrjeno nasutje

T3 Zunanji tlak

_zakljuĀni sloj brušen beton - teraco _tlak betonski estrih _loĀilni sloj pe folija _zvoĀna / toplotna izolacija eps plošĀe _nosilna konstrukcija ab plošĀa _hidroizolacija preprufe, kesonska hidroizolacija _podloga podloçni beton

T2 Notranji tlak

_zakljuĀni sloj brušen beton - teraco _tlak betonski estrih _loĀilni sloj pe folija _zvoĀna / toplotna izolacija eps plošĀe _nosilna konstrukcija ab strop _spušĀen strop mavĀno kartonske plošĀe, knauf

T1 Notranji tlak

2,5

±0,00

3,19

3,59

3,96

7,26

7,96

Lesene deske kostanj

SenĀila - glinene plošĀe

RAL montaça oken

Steklena kontaktna fasada

min 2%

Lesen opaç spušĀen strop

Kanaleta, pokrita s kamnito rešetko

Okvir fiksne zasteklite poglobljen na nivo tlaka

Lesen opaç spušĀen strop

Okvir fiksne zasteklite poglobljen na nivo tlaka

SpušĀen strop za zakritje inštalacij in luĀi poravnan z okensko špaleto

-0,94

-0,82

-0,32

±0,00

3,19

3,59

3,79

4,00

7,21

7,61

7,81

8,00

3RJOHG QD ]DKRGQR IDVDGR .XOWXUQR XSUDYQHJD FHQWUD

PRILOGA 1

9SUDĂĽDOQLN SROVWUXNWXULUDQHJD LQWHUYMXMD 'HPRJUDIVNL SRGDWNL 1. Spol: 2. Starost: 3. Izobrazba: 4. Nezaposlen/zaposlen: 5. Za zaposlene: 6. Aktiven Ä&#x20AC;lan kakega lokalnega druĹĄtva: 7. Ăżlan obÄ&#x20AC;inskega sveta: 63/2Ă¤(1 97,6 326$0(=1,.$ 2 2%02Ăż-8 .-(5 35(%,9$ 1. Koliko Ä&#x20AC;asa Ă§e Ă§ivite v naselju Dol pri Ljubljani ali v bliĂ§ini" 2. Za priseljence: zakaj ste se priselili oz. Ä&#x20AC;e so se odloÄ&#x20AC;ali starĹĄi, ali veste, zakaj so se oni odloÄ&#x20AC;ili za priselitev" 3. Ali zase reÄ&#x20AC;ete, da ste domaÄ&#x20AC;in ali ne" 4. Katere so bistvene dobre strani bivanja v Dolu" 5. Katere so bistvene slabe strani bivanja v Dolu" 01(1-( 2 75(1871(0 67$1-8 65(',Ă¤Ăż$ 1$6(/-$ 1. Kako bi prostorsko opredelili center naselja Dol pri Ljubljani" 2. NaĹĄtejte najmanj tri stvari, ki so vam v srediĹĄÄ&#x20AC;u vĹĄeÄ&#x20AC;. 3. NaĹĄtejte najmanj tri stvari, ki vam v srediĹĄÄ&#x20AC;u niso vĹĄeÄ&#x20AC;. 4. NaĹĄtejte stvari, ki jih v srediĹĄÄ&#x20AC;u pogreĹĄate. 5. Ali pogreĹĄate veÄ&#x20AC; javnih odprtih povrĹĄin v srediĹĄÄ&#x20AC;u veÄ&#x20AC;namenski trg, klopi, igrala ... " 6. Ali v Dolu obstajajo tradicionalne krajevne prireditve" 7. Kje bi bil najbolj ustrezen prostor za takĹĄne prireditve" 8. KakĹĄna je vaĹĄa oddaljenost od srediĹĄÄ&#x20AC;a Dola" Ali se v srediĹĄÄ&#x20AC;e najveÄ&#x20AC;krat odpravite peĹĄ, s kolesom, avtom ..." 9. Ăże se odpravite z avtom, kje po navadi parkirate" 10. Se vam zdi, da parkiriĹĄÄ&#x20AC; manjka, jih je preveÄ&#x20AC;" 8325$%$ 3526725$ 7(5 1$9$'( 326$0(=1,.29 1$ 2%5$91$9$1(0 2%02Ăż-8 1. S kakĹĄnim namenom se najveÄ&#x20AC;krat odpravite v srediĹĄÄ&#x20AC;e" 2. Koliko Ä&#x20AC;asa se obiÄ&#x20AC;ajno zadrĂ§ujete v srediĹĄÄ&#x20AC;u Dola" 3. Ali kdaj zaide v srediĹĄÄ&#x20AC;e Dola kar tako, brez pravega razloga" 4. Ali tam opravljate veÄ&#x20AC;ino svojih storitev" 5. Zakaj da/ne" 6. Katere storitve pogreĹĄate" 7. Ali pogreĹĄate veÄ&#x20AC; lokalnih ponudnikov hrane" " Bi npr. podprli sobotno trĂ§nico v kraju" 8. Ali poznate kulturne prireditve v kraju in kje" 35(9(5-$1-( 60,6(/1267 35('9,'(1(*$ 352*5$0$ 1. Se vam zdi, da Dolu manjka veÄ&#x20AC;namenska dvorana za kulturne, druĂ§abne prireditve, preda vanja ..." 2. Mislite, da bi knjiĂ§nica v srediĹĄÄ&#x20AC;u naselja pripomogla k druĂ§enju med prebivalci ali se vam zdi nepotrebna" 3. Ali ostali prebivalci obÄ&#x20AC;ine koristijo Dol kot upravno srediĹĄÄ&#x20AC;e" 4. Ali se vam zdi, da bi prebivalci obÄ&#x20AC;ine ob prenovi srediĹĄÄ&#x20AC;a veÄ&#x20AC;krat zahajali v Dol" 5. Bi se recimo udeleĂ§ili kakĹĄne prireditve, druĂ§enja v kraju" +YDOD ]D YDĂĽH VRGHORYDQMH

125

9LUL LQ OLWHUDWXUD Fister, P., 1993. Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Grebenc, A., 2013. Tam v Dolu roça rase. Naša naselja: 1262²2012: 750 let: çupnija Dol pri Ljubljani. Ljubljana: Salve. Kos, Drago. 2011. PraktiĀna sociologija za naĀrtovalce in urejevalce prostora. >elektronska knjiga@. Knjiçna zbirka Teorija in praksa. Ljubljana: Fakulteta za druçbene vede. Dostopno na: http:// knjigarna.fdv.si/s/u/pdf/87.pdf. >17.10.2016@ Rebernik, Dejan., 2004. Razvoj prebivalstva v ljubljanski urbani regiji. Dela - Oddelek za geograÀjo Filozofske fakultete v Ljubljani, >elek. izd.@. 22, str. 89-99, dostopno na: http://revije.ff.uni-lj. si/Dela/article/view/dela.22.8.89-99/1278. >17.10.2016@ Fikfak, A., 1997. Urejanje nemestnih naselij: metoda in elementi metode za pripravo ureditvenih naĀrtov. Urbani izziv, 32 33 , str. 35²49. Ravbar, M., 1992. Socialnogeografski dejavniki suburbanizacije v Sloveniji. V: Socialna geograÀja v teoriji in praksi. Ljubljana: Inštitut za geograÀjo Univerze v Ljubljani, 109²124. VerliĀ-Dekleva, B., 1996. Prostor in kakovost çivljenja. Kakovost çivljenja v Sloveniji. Knjiçna zbirka Teorija in praksa. Ljubljana: Fakulteta za druçbene vede, str. 233-252. BenĀina, Jure. 2007. Prenova in dograditev grašĀine Dol pri Ljubljani: splošna knjiçnica in veĀnamenska dvorana obĀine Dol pri Ljubljani. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. MarkiĀ, Maja. 2004. Oçivitev javnega prostora. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta: Oddelek za krajinsko arhitekturo. Prašnikar, Robert. 2013. Idejni naĀrt ureditve kompleksa grašĀine v Dolu pri Ljubljani. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. PotoĀnik, Tina. 2013. Razvoj in preobrazba primestnih naselij s primerom naselja Mengeš. Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Sendi, R. ,2000. Stanovanja, kvaliteta bivanja in razvoj poselitve: prostor si 2020. Raziskovalno poroĀilo. Ljubljana: UrbanistiĀni inštitut Slovenije. Svetic, Darja. 2006. Suburbanizacija v ljubljanski regiji. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za druçbene vede. ObĀina Dol pri Ljubljani. UrbanistiĀna ureditev kareja v centru Dola pri Ljubljani. >dokument@ Osebna komunikacija, 17.9.2015

6SOHW PISO ² Prostorski informacijski sistem. 2016. ObĀina Dol pri Ljubljani. >online@. Dostopno na: http:// www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp"obcina=dol_pri_ljubljani >22.10.2016@ Register nepremiĀne kulturne dedišĀine. 2016. >online@. Dostopno na: http://giskd6s.situla.org/ giskd >10.9.2016@ Podatkovni portal SI-STAT. 2016. ObĀine. >online@. Dostopno na: http://gis.stat.si/index.php >10.9.2016@ Zavod za varstvo kulturne dedišĀine RS. 2016. Arhiv Enote Ljubljana. >online@. Dostopno na: http:// www.zvkds.si/sl >10.9.2016@ Podjetje Jub. 2016. >online@. Dostopno na: http://www.jub.si/o-podjetju/zgodovina-jub >15.10.2016@ ObĀina Dol pri Ljubljani. 2016. O obĀini Dol pri Ljubljani. >online@. Dostopno na: http://dol.si/oobcini-dol-pri-ljubljani >22.10.2016@ Zbornica za arhitekturo in prostor. 2016. NateĀaji. >online@. Dostopno na: http://www.zaps.si/ index.php"m_id=natecaji >22.10.2016@ Gregorc Vrhovec arhitekti. 2016. Center Ig. >online@. Dostopno na: http://gregorcvrhovec.si/ project/center-ig >15.10.2016@ Odprte hiše Slovenije. 2016. Kulturno in upravno središĀe Sveti Jurij ob ŠĀavnici. >online@. Dostopno na: http://www.odprtehiseslovenije.org/index.php"m_id=vodnik id=227 >22.10.2016@ Revija Arhitekt Magazin. 2016. Center Ig. >online@. Dostopno na: http://www.arhitektmagazin.si/ center-ig-dans-arhitekti-2 >22.10.2016@

9,5, ,1 /,7(5$785$

Kazalo slik 01â&#x20AC;&#x201C;03: Osebni arhiv 04: Katrin Korfman, http://www.amusingplanet.com/2013/05/katrin-korfmanns-aerial-photos-ofpeople.html, 10.10.2016 05: Urbanizem Ljubljana, https://urbanizem.ljubljana.si/AktiMOL/Cistopisi/2010-78-4263-NPB2_ datoteke/image008.jpg, 20.9.2016 06â&#x20AC;&#x201C;09: Gregorc Vrhovec arhitekti, http://gregorcvrhovec.si/project/center-ig/, 20.9.2016 10â&#x20AC;&#x201C;12: Odprte hiĹĄe Slovenije http://www.odprtehiseslovenije.org/index.php"m_ id=vodnik id=227, 20.9.2016 13â&#x20AC;&#x201C;16: ZAPS. Dostopno na naslovu: Ă&#x20AC;le:///D:/Downloads/K_zakljucno_porocilo.pdf, 15.9.2016 17: Shema avtorja 18-19: Podatkovni portal SI-STAT, http://gis.stat.si/index.php, 20.9.2016 20: PraĹĄnikar, Robert. 2013. Idejni naÄ&#x20AC;rt ureditve kompleksa graĹĄÄ&#x20AC;ine v Dolu pri Ljubljani. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. 21: Pajsar B., ĂŚidov, N. 1991. EtnoloĹĄka topograĂ&#x20AC;ja slovenskega etiÄ&#x20AC;nega ozemlja : 20 . stoletja. ObÄ&#x20AC;ina Ljubljana BeĂ§igrad. Ljubljana: Znanstveni inĹĄtitut Filozofske fakultete. Â˛ Â˛ Â˛ Â˛ Grebenc, A., 2013. Tam v Dolu roĂ§a rase. NaĹĄa naselja: 1262Â˛2012: 750 let: Ă§upnija Dol pri Ljubljani. Ljubljana: Salve. Â˛ : Shema avtorja : Osebni arhiv 38: BenÄ&#x20AC;ina, Jure. 2007. Prenova in dograditev graĹĄÄ&#x20AC;ine Dol pri Ljubljani: sploĹĄna knjiĂ§nica in veÄ&#x20AC;namenska dvorana obÄ&#x20AC;ine Dol pri Ljubljani. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Â˛ Osebni arhiv 60â&#x20AC;&#x201C;61: Gasilsko druĹĄtvo Dol pri Ljubljani https://get.google.com/ albumarchi-e/100673085790759391165, 22.10.2016, 12.10.2016 63: Tim Svenonius, https://www.pinterest.com/pin/325385141802902799/, 10.10.2016 64: Lara Harwood : People, http://designspiration.net/image/1798883115855/, 10.10.2016 65: Shema avtorja Osebni arhiv Vizualizacija avtorja 70: http://naldzgraphics.net/textures/free-seamless-concrete-textures/, 22.10.2016 71: https://fr.fotolia.com/tag/terrazzo/, 22.10.2016 72: http://www.ryelibrary.org/uncategorized/summer-camp-for-grown-ups/, 22.10.2016 73â&#x20AC;&#x201C;75: Vizualizacija avtorja

127

Spodaj podpisana Urša Kriçman izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Predlog ureditve središĀa naselja Dol pri Ljubljani, z idejno zasnovo Kulturno-upravnega centra.

Ljubljana, 29.11.2016

,=-$9$ 2 $97256798

Urša Kriçman

129