Tjaša Plavec by fa diploma

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrske naloge : 2016, Ljubljana

03 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

Abstract

In the Master’s degree, I deal with housing architecture as an intersection of cultural, social and economic conditions. As a starting point, I address the historical overlook of social housing around the world and on Slovenian soil. The evolution of apartments has been, since the end of the 20th century, always linked to current events (ex. Industrial revolution, world wars) and has reacted to technical innovations and the society’s structure.

present the issue of solving the mentioned problematics with a proposal to build an alternative housing architecture on the area of formal Kolizej in Ljubljana. Kolizej has been, since its establishment in 1848, an important knot for the residents of Ljubljana. Through its time, it has served for over a hundred years as a building for social housings. At ﬁrst, it was a place for soldiers, but with the development of more and more barracks, the spaces were rented out to craftsmen and traders. Since the demolition in 2009, there is now one of Ljubljana’s many construction pits, which I see as a valid location for my design proposal. It’s adjacentcy to the center and greenery (ex. Park Tivoli) are the main attributes, that raise the quality of housing area. I also implement public program with the housing program, that gives more central activity to the site and raises the value of the ciy center.

Crossing into a new millennium, into a time of virtual technology and society, has changed the function of social and office spaces (such as Google office) and public spaces. Yet a modern man still residents in an apartment, that has been last redeveloped at the end of the previous century. If until now housing has followed the evolution of society, it seems that now more than ever, has stayed a step behind. Moreover, apartments, manly Slovenian, are now difficult to access. Since independence, with the right to buy social apartments from the Slovenian government under a Housing act from 1991, they are also mostly private. An apartment in Slovenia is now a commodity, difficult to reach. In Ljubljana there is an increased problem with constructing mostly luxury apartments to buy, whereas there is also an increase in non proportionaity between the need for rental apartments and offers on the market for them.

I place the current plan for building luxury apartment on the mentioned location under a critical consideration. I support my theory that luxury is not current with a survey. In the survey I explored which factors inﬂuence the society on moving and just how different the needs and demands on a housing units. After the completed analysis, survey and the market’s overlook I therefore propose my own design idea on Kolizej. It is in line with both political-economical state as in with the new life rhythm o fan individual. He now in fact more than anything demands from the unit more and more ﬂexibility and the ability to react to changes

After the examination of both historical and current state, I develop the main theme of my Master’s degree, as an opportunity to display a new housing typology. It follows the new norms of living and encourages the idea of a rental society. I present a new concept of splitting the apartment into individual subunits that spread along the ﬂoors, and intertwine with public and semipublic program. The concept is responding to the demand for rental spaces,promotes the idea of a community and is adjusting to a new life rhythm.

Project Keywords New housing typology Modern society Alternative ways of living Community

Abstract 04 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

Povzetek

V magistrski nalogi obravnavam stanovanjsko arhitekturo kot presečišče kulturnih, družbenih in ekonomskih razmer. V izhodišču naloge predstavim zgodovinski pregled stanja stanovanjske arhitekture po svetu in na slovenskih tleh. Razvoj stanovanj je bil do konca 20. stoletja vedno neposredno povezan z zgodovinskimi dogodki (npr. industrijska revolucija, svetovni vojni) in se odzival na aktualne tehnične novosti ter ustroj družbe. Prehod v novo tisočletje, v čas virtualne tehnologije in družbe, je spremenil navade posameznika, njegov delavnik in družbenoekonomske prioritete. A vendar sodobni človek še vedno biva v stanovanjih, ki odgovarjajo načinu bivanja, značilnemu za prejšnjo tisočletje. Če je stanovanjska arhitektura do današnjega časa vedno sledila razvoju družbe, se prav v tem obdobju torej zdi, da je ostala korak zadaj. Poleg tega so, predvsem stanovanja v Sloveniji, danes postala težko dostopna. Od osamosvojitve dalje, s pravico do odkupa družbenih stanovanj po stanovanjskem zakonu iz leta 1991, pa so tudi večinoma lastniška. Stanovanje je tako danes postala težko dostopna tržna dobrina. V Ljubljani nastaja vse večji problem projektiranja pretežno zgolj luksuznih stanovanj za nakup, vse večje pa je nesorazmerje med potrebo po najemniških stanovanjih in ponudbe le-teh na trgu. Po pregledu tako zgodovinskega kot današnjega stanja razvijem osrednjo temo magistrske naloge, kot priložnost za prikaz nove stanovanjske arhitekture. Ta sledi novim vzorcem bivanja in spodbuja idejo o nelastniški družbi. Predstavim nov koncept delitve stanovanja na samostojne podenote, razpršene po nadstropjih in pomešane z javnim ter poljavnim programom. Koncept odgovarja zahtevi po najemniških bivalnih prostorih, poudarja idejo o stanovanjski skupnosti in se prilagaja novemu življenjskemu ritmu.

Namen reševanja omenjene problematike prikažem s konkretnim predlogom izgradnje alternativne bivalne arhitekture na območju nekdanjega Kolizeja, v Ljubljani. Kolizej je vse od svoje izgradnje leta 1848 predstavljal pomembno vozlišče za prebivalce Ljubljane. Preko časa svojega obstoja je skoraj sto let služil kot objekt s socialnimi stanovanji. V njem so sprva živeli vojaki, z gradnjo vse več novih vojašnic, pa so bivše vojaške prostore pričeli oddajati obrtnikom in trgovcem. Od porušitve leta 2011 dalje, zdaj tam zeva ena izmed ljubljanskih gradbenih jam, ki jo obravnavam kot primerno lokacijo za gradnjo opisane idejne zasnove. Bližina centra in zelenih površin (op. Park Tivoli) sta osrednja dejavnika, ki dvigujeta kvaliteto stanovanjske okolice. V projektu pa sočasno vključim še javni program, ki vrača lokaciji več centralnih dejavnosti in dodajam vrednost mestnemu jedru. Obstoječ predlog za gradnjo luksuznih stanovanj na omenjeni lokaciji postavim v kritičen premislek. Neaktualnost luksuznih stanovanj med Ljubljančani podprem z opravljeno anketo, kjer sem raziskovala, kateri dejavniki vplivajo na selitve in kakšne ter kako različne so posameznikove zahteve do njihovih bivalnih prostorov. Po opravljenih analizah in anketah ter pregleda trga tako namesto trenutnega predloga na Kolizeju predlagam lastno idejno zasnovo, ki je v skladu tako s politično-ekonomskim stanjem, kot tudi s sodobnim življenjskim ritmom posameznika. Le-ta namreč od stanovanj danes zahteva vse bolj pomembno ﬂeksibilnost in sposobnost odzvanja na spremembe.

Ključne besede projekta Nova stanovanjska tipologija, Sodobna družba, Alternativni načini bivanja, Skupnost.

Povzetek 05 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

Kazalo

00 Uvod

08 - 09

01 Teoretska izhodišča

10 - 25

01.01 Zgodovinski pregled stanovanjske arhitekture

12 - 19

01.01.01 Svet

12 - 15

01.01.02 Slovenija

16 -19

01.02 Sodobna stanovanjska arhitektura

20 - 23

01.02. 01 Svet

20 - 21

01.02.02 Slovenija

22 - 23

02 Programska izhodišča

26 - 33

02.01 Analiza sodobnega najemnika

28 - 29

02.02 Alternativno najemništvo sodobnih dobrin

30 - 31

02.03 Anketa “Bivalne navade Slovencev”

32 -33

03 Predstavitev teme

34 - 43

03.01 Delitev stanovanja na podenote

36 - 39

03.02 Uporabniki podenot

40 - 43

04 Lokacija

44 - 65

04.01 Izbor lokacije

46 - 47

04.02 Umestitev v prostor

48 - 49

04.03 Zgodovina lokacije

50 - 51

04.04 Analize

52 - 65

04.04.01 Okoliški ambienti

52 - 53

04.04.02 Morfološke analize

54 - 55

04.04.03 Strukturne analize

56 - 57

04.04.04 Zaznavne analize

58 - 63

04.04.05 Sinteza analiz

64 - 65

Kazalo 06 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

Kazalo

05 Projekt

66 - 79

05.01 Prostorska umestitev na lokacijo

68 - 71

05.01.01 Oblikovanje volumna

68 - 69

05.01.02 Obravnavanje fasade

70 - 71

05.02 Programska shema

05.03 Zasnova konstrukcije

05.04 Prostorski prikazi

74 - 79

06 Graﬁčne podloge

80 - 147

06.01 Tlorisi in aksonometrije objekta

82 - 99

06.02 Prerezi

100 - 105

06.02.01 Prerez AA

100 - 101

06.02.02 Prerez BB

102 -103

06.02.03 Prerez CC

104 - 105

06.03 Fasadni pasovi

106 - 113

06.04 Staovanjske podenote

116 - 141

06.04.01 Južna fasada, tlorisi in fasada

118 - 123

06.04.02. Vzhodna fasada, tlorisi in fasada

124 -129

06.04.03 Severna fasada, tlorisi in fasada

130 -135

06.04.04. Obodne fasade, tlorisi in fasada

136 -141

06.05 Prostorski prikazi enot

142 -145

06.05.01 Nočne enote - Spalnica

142

06.05.02. Nočne enote - Studio

143

06.05.03 Dnevne enote - Kuhinja

144

06.05.04 Dnevne enote - Dnevna soba

145

06.06. Prostorski prikazi

146 - 147

07 Viri in literatura

148

08 Zahvala in izjava o avtorstvu

149

Kazalo 07 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

00 Uvod

Oris problema V magistrski nalogi preučujem razvoj stanovanja in bivanje skozi čas po svetu in v Ljubljani. Predstavim trenutne slovenske razmere, kjer v času odsotnosti stanovanjske politike živimo v majhnih, težko dostopnih stanovanjih. Ljudje s povprečnimi plačami si težko privoščijo že nakup manjšega stanovanja, kar sproža vse večje odstotke mladih, ki živijo pri starših. Hkrati je novogradnja osredotočena pretežno zgolj na luksuzna stanovanja, katerih ciljni kupci so tujci in bogatejši sloj prebivalstva. Po drugi strani je v razmeroma slabem stanju tudi stanovanjska okolica. Družbena stanovanja so leta 1991 s stanovanjskim zakonom prešla v zasebno last, zato je okolica le-teh v večini primerov danes slabo vzdrževana. In nenazadnje, ekonomski bum in njemu sledeča kriza je pustila posledico številnih gradbenih jam v samem centru Ljubljane, kjer zevajo že leta. Orisano stanje slovenske stanovanjske arhitekture poskušam izboljšati s predlogom idejne zasnove alternativnega stanovanjskega bivanja v eni izmed ljubljanskih gradbenih jam.

Metode dela Tehnike za razvoj projekta temeljijo na uporabi ﬁzičnega modela in računalniških programov za izrisovanje načrtov, konceptov ter prikazu prostorskih ambientov idejne zasnove. Projekt je razdeljen na teoretski in projektni del, ki sta se v fazah razvoja sovisno dopolnjevala. Slika 01 | območje Kolizej

00 Uvod 08 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

00 Uvod

Namen in cilj naloge Namen naloge je poiskati prostorsko rešitev za izpostavljeno situacijo. Najprimernejšo lokacijo za novo stanovanjsko arhitekturo vidim v neizkoriščenih parcelah Ljubljane. Stanovanjska arhitektura se je v zadnjem času vse bolj premikala na ljubljanska obrobja, zato se osredotočim na lokacije bliže centru in s tem povrnem več življenja v mestno središče. Na območju nekdanjega Kolizeja, 800 metrov stran od Prešernovega Trga in v neposredni bližini parka Tivoli, že zadnjih pet let stoji gradbiščna ograja. Lokacija nosi zgodovino socialnih stanovanj, saj je, do svoje porušitve leta 2011, na njem stal približno 15000 m2 velik objekt, ki je Ljubljančanom po izpraznitvi objekta s strani vojske, nudil 126 individualnih sob. Od porušitve dalje je prostor postal osnova za natečajne predloge, katerih namen je bil tu vzpostaviti novo območje centralnih dejavnosti za kulturo, z vključevanjem stanovanjskega programa. Danes se na njem predvideva gradnja masivnega monumentalnega objekta s 122 luksuznimi stanovanji. V projektu predvideno novogradnjo postavim v kritičen premislek, saj le-ta s svojim postmodernim citiranjem historičnih prvin z bližnjih, spomeniško zavarovanih objektov ne deluje v skladu s sodobno ljubljansko arhitekturo. Še več, njegov program luksuznih stanovanj ne deluje v skladu s stanjem splošne stanovanjske stiske Ljubljane. Cilj naloge je vrniti Kolizeju njegov značaj, z upoštevanjem tako sodobnih arhitekturnih principov gradnje, kot z upoštevanjem sodobnega Ljubljančana ter njegovega življenjskega ritma. Slika 02 | Fotomontaža “bivalne stiske”

00 Uvod 09 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

10 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

01 Teoretska izhodišča

01 Teoretska izhodišča 11 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

01 Teoretska izhodišča 01.01 Zgodovinski pregled stanovanjske arhitekture 01.01.01 Svet

Prva zatočišča

18-19.st | industrijska revolucija

Stanovanjska arhitektura je opredeljena kot bivališče za posameznika ali družino. V svoji najbolj primarni obliki se je začela razvijati že približno pet tisoč let nazaj s prvimi zatočišči. Ljudje so si gradili bivalne prostore za varnost in udobje. Ustvarjale so se bivalne skupnosti, nomadske, a vendar vsakič znova dovolj razdelane, da jih lahko poimenujemo prve vasi. Kljub temu, da so se zahteve bivalne skupnosti od prvega zatočišča do sedanjosti občutno spremenile, arhitektura bivanja v svojem socialnem smislu ostaja zvesta svoji funkciji in namembnostiaktualnim potrebam uporabnika.

Industrijska revolucija Zgodovinski pregled stanovanjske arhitekture se osredotoča na dejavnike, ki so vplivali na zasnovo stanovanj in organizacijo notranjih prostorov, glede na zahteve v času izvedbe. Izvor stanovanj, blokovskih naselij in vseh sodobnih tipologij bivalnih skupnosti se povezuje s časom industrijske revolucije v 19. stoletju.

Slika 03 | industrijska revolucija

Slika 04

Arhitektura se je odzvala drastični rasti prebivalstva, ki je zahtevalo hitre in učinkovite rešitve. Razvila so se socialna stanovanja, namenjena tovarniškim delavcem in njihovim družinam. Blokovska naselja so v Angliji prve gradile tovarne za svoje zaposlene. Saltaire leta 1853 in Port Sunlight leta 1858 sta kot primera delavskih vasi, s svojim hitrim nastankom in podstandardnim higienskim stanjem, postala prva delavska sluma.

1853 | Saltaire | prvi delavski slum | Velika Britanija, London

Za prvi stanovanjski objekt na svetu velja razvpiti londonski slum Old Nichol. Skoraj 6000 posameznikov je živelo na območju slabih tridesetih ulic v vzhodnemu Londonu, kjer je bil standard tako nizek, da je zahteval dnevne smrtne žrtve. Hiše so bile grajene namesto iz standardne apnene malte iz apnenih derivatov, pridobljenih v lokalnih tovarnah pridelovanja mil. Omenjeni apnenec, poimenovan »Billysweet« se ni nikoli dokončno posušil, kar je vodilo do vlage v notranjosti in povešanja sten. Poleg tega hiše niso bile temeljene, ampak postavljene na lesenih deskah, položenih na zemljino. Strehe so imele nepravilne naklone, kar je vodilo do gnitja špirovcev in sesedanja strešnih konstrukcij. Alarmantno stanje je vedlo do neizbežne vključitve angleške vlade v vse bolj podstandardno gradnjo. Akt o nadzoru delavskih stanovanj je od leta 1855 dalje zapiral vse nezdrave bivalne skupnosti in zahteval dvig standarda pri vseh nadaljnjih gradnjah.

Slika 05 04 | Saltaire Slika

1854 | Old Nichol | prvi stanovanjski objekt | Velika Britanija, London

Prva svetovna vojna Prva svetovna vojna je še dodatno zaostrila že tako slabo stanovanjsko stanje. Opozorilo na slabo telesno pripravljenost in zdravje vojakov vpoklicanih v vojsko (l. 1916 je bilo 41% rekrutov neprimernih za služenje v vojski) je bil povod za kampanjo znano kot “Domovi za heroje”. 1919 je vlada prisilila državni svet, da se vpoklicanim vojakom priskrbijo primerna stanovanja. Projekti javnih stanovanj so bili preizkušeni v nekaterih evropskih državah in v Združenih državah Amerike, vendar so postali bolj razširjeni šele po prvi svetovni vojni. Ljudstvo se je soočalo s pomankanjem hrane in goriva, kar je vodilo do znatnega preseljevanja manj premožnih ljudi v periferije. Pogosto so gradili začasne domove, da so bili bližje prostorom, kjer lahko gojijo hrano. Periferijsko prebivalstvo so poimenovali “Siedler” (naseljenci). Siedler gibanje je začelo ustvarjati formalne organizacije kot npr. Avstrijska zveza za naselitve in manjše vrtove. Del njihovega programa je bila zagotovitev spodobnih domov za delavski razred prebivalcev Dunaja. V Avstriji je stanovanjska stavba pomenila nizkocenovni objekt, ki jo je zgradila občina. Ti so bili pomemben del dunajske arhitekture in kulture vse od 20-ih let prejšnjega stoletja.

Slika Slika06 05 | Old Nichol

1914 -1918 | prva svetovna vojna

01 Teoretska izhodišča 12 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

01 Teoretska izhodišča 01.01 Zgodovinski pregled stanovanjske arhitekture 01.01.01 Svet

Obdobje med vojnama

1919 | Bauhaus

Povojno stanje evropskih mest in njihove arhitekture je sprožilo prva resna zasedanja glede gradnje za opustošena in degradirana urbana območja ter njihovo prebivalstvo. Po prvi svetovni vojni se arhitektura prvič začne ukvarjati s konceptom minimalnih stanovanjskih enot, ko je socialna stiska najmočnejša širom sveta. Dvignila se je zahteva po enosobnih stanovanjih in garsonjerah, medtem ko so srednje velikosti stanovanj praktično popolnoma izginila.

Bauhaus Leta 1919, eno leto po koncu prve svetovne vojne, je Walter Gropius ustanovil prvo šolo za umetnost in arhitekturo Bauhaus. Ime Bauhaus izvira iz besede “bauen”, ki pomeni zgradba, konstrukcija in zaradi podobnosti z besedo Bauhutte. Bauhutte so bili srednjeveški cehi za gradbenike in kamnoseke, iz koder je izviralo prostozidarstvo. Bauhaus naj bi predstavljal sodobno različico Bauhuttea-a, kjer bi sodelujoči delali na skupnih projektih, pohištvu in arhitekturi, ki bi združevala umetnost in obrtne dejavnosti.

Slika Slika 06 | Bauhaus člani

1927 | CIAM 1928 | Weissenhof, Stuttgart

Kot laboratorij nove bivalne kulture je bil Bauhaus eden izmed generatorjev novega razmisleka o majhnem, a funkcionalnem stanovanju in o ekološki gradnji kakovostnih stanovanj. Gre za teorijo, ki do danes skoraj ni dosegla nadgradnje. Bauhaus je bil v svojem času sinonim za moderno arhitekturo in pohištvo ter za minimalističen pristop k oblikovanju.

CIAM - Congrès internationaux d'architecture moderne Internacionalni kongres moderne arhitekture Organizacijo je leta 1928 ustanovil Le Corbusier, v katero je bilo vključenih 28 arhitektov, v katero so skozi čas pristopili svetovni arhitekti, kot npr. Walter Gropius, Alvar Aalto, Uno Åhrén in Ernst May. Kongresi so se odvijali v različnih evropskih mestih, z namenom, da širijo principe modernega gibanja. Promovirali so Bauhaus, in De Stijl, izmed mnogih del pa so izvedli tudi stanovanjsko sosesko Weissenhof, pri kateri je sodelovalo 22 svetovnih arhitektov. in 09 - vila v Le Wiessenhoffu, Le Corbu Slika 07Slika | vila08 v Wiessenhoffu, Corbusier - notranjost

Drugo srečanje CIAM organizacije 1929 v Frankfurtu je obenem prvo zasedanje glede minimalnih enot ter premisleku o novi tipologiji stanovanj. Zapustila so se stara buržojevska stanovanja, ki so dominirala preko 19.stoletja in se sprva zasnovalo temeljne točke novega stanovanja:

zgoraj notranjost, spodaj zunan

Slika 08 | vila v Wiessenhoffu, Le Corbusier - zunanjost

01 | racionalizacija kvadrature 02 | orientacija na lokacijo in 03 | boljša tehnična podpora. Tloris se je zracionalizal, cirkulacija po stanovanju je postala bolj linearna, prostori so se med seboj združevali (kuhinja in jedilnica). Postavil se je princip, da ima vsako soba svojo tematiko: “spanje, prehranjevanje, otrok, umivanje, obiski, delo, itd.”. Med 1925 in 1930 je bila Nemčija prostor inovativnih in obsežnih občinskih stanovanjskih projektov, večinoma v Berlinu, Hamburgu, in Frankfurtu. Naselja so bila nizka, do pet nadstropij. Velikost, oblika, orientacija in arhitekturni stil nemških javnih stanovanj so bili povzeti po izkušnjah dunajskih in nizozemskih, proti-urbanemu gibanju vrtnih mest v Britaniji, novih industrijskih množično producirane in prefabricirane gradnje, ter novostih pri uporabi jekla in stekla. Arhitekta Martin Wagner in Bruno Taut sta projektirala preko tisoč stanovanj zgrajenih v in okoli Berlina, vključno z naseljem “Podkev” (“Horseshoe village”). Ernst May je bil odgovoren za izgradnjo 23 ločenih naselij, vse skupaj 15,000 enot v petih letih. V poznih ih 20-ih 20 ih letih l tih prejšnjega jš j stoletja t l tj so principi i i i enakovrednega k d dostopa do svetlobe, zraka in sonca ter socialni učinki zagotovljenega “eksistenčnega minimuma” postali podlaga za projektiranje po celotni Evropi.

01 Teoretska izhodišča 13 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

01 Teoretska izhodišča 01.01 Zgodovinski pregled stanovanjske arhitekture 01.01.01 Svet

V poznih 20-ih letih prejšnjega stoletja so principi enakovrednega dostopa do svetlobe, zraka in sonca ter socialni učinki zagotovljenega “eksistenčnega minimuma” postali podlaga za projektiranje po celotni Evropi.

1933 | stanovanjska soseska “Podkev”, Bruno TTaut in Ernst May

Eden izmed posrednih rezultatov te reklame je bilo tudi ameriško stanovanjsko gibanje. Catherine Bauer se je udeležila May-ejeve konference l. 1930 in napisala ustvarjalno delo “Moderna stanovanja,” ki temelji na raziskavah, opravljenih v Frankfurtu in z Nizozemskim arhitektom JJP Oud-om.

Slika 10 | stanovanjska soseska “Podkev” Slika 09

1939 | druga svetovna vojna 1944 | panelna gradnja P2

Druga svetovna vojna Vedno večji pritisk Nacistov je do leta 1933 končal arhitekturno plodno obdobje. Večina nemških strokovnjakov za javna stanovanja je simpatiziralo s socialnimi demokrati ali komunisti in so bili zato izgnani iz države. Druga svetovna vojna je izzvala nove industrijske zahteve, ki izhajajo iz pomanjkanja osnovnih materialov za gradnjo (npr. jeklo in druge kovine). Pospešila se je uporaba novih materialov in tehnologij, zlasti aluminija. Povpraševanje za vojaške in vladne objekte je pešalo kvaliteto in kvantiteto stanovanj. Vse obširno pomankanje v času vojne je spodbudilo prakso panelne stavbe. Praktično vse nove stanovanjske stavbe 60ih let so bile zgrajene v tem stilu, saj je bila to hitra in relativno poceni rešitev za pomanjkanje stanovanj v državi, kar je bila posledica bombnih napadov med vojno in velikim pritokom novih rekrutov z vzhoda.

Slika 10 | P2 sistem, tipično stanovanje v nadstropju Slika 12 - tipično stanovanje v nadstropju

Panelna gradnja Razvili so več zasnov “panelnih stavb.” Najbolj običajna serija je bila P2, kateri so sledile WBS 70, M10, in Q3A. Zasnove so bile ﬂeksibilne in bi jih lahko zgradili kot stolpe ali vrste stanovanj različnih višin.

sistem, tipično nadstropje Slika 11 13 |- P2 tipično nadstropje v bloku v bloku Slika 12 | Obdobje med vojnama

Panelni sistem P2 P = "Vzporedno"; vzporedni nosilni zidovi 2 = število stopnišč v stavbi Značilnosti panelnega sistema P2: mreža | 6 m × 6 m višina objekta (standard) | 12 m višina etaže | 2.60 do 2.80 m število nadstropij | 5 do 6 Standardizirana gradnja P2 je označevala večstanovanjske objekte s pet do šest nadstropji in dvignjeni od tal za pol etaže, kar omogoča prehod svetlobe in prezračevanje v kletnih stanovanjih. Prehodi po nadstropjih so organizirani z zunanjim stopniščem, na ta način ostaja več prostora za pritlična stanovanja. Edina notranja komunikacija je bilo manjše stopnišče, ki je bilo situirano takoj po vhodu. Pritlična stanovanja so po pravilu eno- in štirisobna, v nadstropjih pa so vsa stanovanja enaka, trisobna. Tlorisna zasnova temelji na optimizaciji kopalnice in kuhinje; prostora sta vedno eden ob drugem, da uporabljata iste jaške za vode, odpadno vodo in prezračevanje.

Slika 11

01 Teoretska izhodišča 14 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

01 Teoretska izhodišča Povojno stanje

01.01 Zgodovinski pregled stanovanjske arhitekture 01.01.01 Svet

1947 | Khrushchykova | Tomsk T

Po drugi svetovni vojni je populacija naraščala s hitrostjo, kot še nikoli prej. Ruralna podeželja so se eksponentno razširila, medtem ko so posledice vojn uničila večino evropske mestne infrastrukture. Posledično so najemnine rastle vse do 1948, ko je vlada uvedla zakon, ki je urejal pravilnik med najemnikom in najemodajalcem.

Prefabricirana gradnja Med najbolj uničene mestne podobe so sodila predvsem nemška in ruska mesta. Tradicionalna zidana ruska gradnja je bila dolgotrajna in naporna, poleg tega ni ustrezala povojnim potrebam v vse bolj natrpanih in porušenih mestih. Za reševanje razsežne stanovanjske krize, so med leti 1947 in 1951 sovjetski arhitekti raziskovali različne tehnologije in načine, ki bi pripomogli h krčenju stroškov in časa izvedbe. Na arhitekturni konvenciji januarja 1950 so v Moskvi razglasili standardizirano gradnjo” Khrushchyovka” (“Hruščovka”). Hruščovka je tip betonske ali opečne večstanovanjske prefabricirane gradnje (op. vnaprej izdelani elementi, pripeljani na lokacijo), ki predstavlja glavno rusko povojno arhitekturo vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. Poimenovana je po takratnem sekretarju komunistične partije Sovjetske zveze Nikita Hruščovu. Najbolj razširjen model omenjenega sistema gradnje je razvil arhitekt Lagutenko.

Slika 14 | Naselje Tomsk Slika

1952 | Unite L’habit L at | Le Corbusier | Marseilles, Francija

Model K-7 je petnadstropna stanovanjska hiša, med leti 1961 do 1968 je bilo po tem principu zgrajenih 64.000 enot na 3.000.000 m2. Osnovne speciﬁkacije objekta: -5 nadstropij, brez dvigal (maksimalna etažna višina po takratnem stanju, ki ni zahtevala dvigala) - prefabiriciane kopalnice: združevanje stranišča in kadi v en prostor; Lagutenko uvedene “sedeče kadi”, ki so v primerjavi s standardnimi dimenzijami zmanjšanje na 120 cm. -prefabricirana kuhinja, standardno 6 m2 - enosobno st: 30 m2 (op. gradnja po 1971 dimenzije reducira) -dvosobno st.: 44 m2 (op. gradnja po 1971 dimenzije reducira) - trosobno st.: 60 m2 (op. gradnja po 1971 dimenzije reducira) –sobe stanovanja so med seboj ločene; vhod je v liniji s hodnikom, na katerega se levo in desno nizajo prostori

Slika zelenegamesta mes m mest Slika 16, 15 |skica”vertikalnega skica vertikalnega zelenega

Zadnji K-7 je bil zgrajen leta 1971, ko jih prostorske omejitve prisilijo, da se objekt poviša za sedem nadstropij. USSR je gradila Hruščovke vse do konca komunizma; danes je takih enot skupno preko en milijon.

Slika | Tloris Slik1617, Slika 17 tltloris inadstropja nadst dstrop

HLM Habitation à Loyer Modéré =nizkocenovni stanovanjski objekti Vlada v Franciji je po vojni začela s serijo velikih gradbenih načrtov, ustvarjali so nova mesta "villes nouvelles" in nova predmestja HLM. Država je imela ﬁnančna in pravna sredstva za pridobitev zemljišča, ki jih je nato z določenimi ugodnostmi ponudila podjetjem, ki so na njih zgradili ogromne stanovanjske komplekse s po nekaj 100 stanovanj na objekt. Kvaliteta bivanja v teh prostorih je bila efektivno kontrolirana, kar je pomenilo visoko kvaliteto bivanja v 50ih in 60ih letih. Velikost HLM objektov je postal predmet političnih razprav. Norma za več- stanovanjski objekt se je znižala in ga še danes imenujemo 'l'habitat social'.

Slika 1718, | Tlorisi Slika tlorisistanovanj stanova Slika 1819, | Zunanjost Slika zunanjo

Unite d’Habitation v Franciji je bil prvi projekt gradnje za množico, delo arhitekta Le Corbusierja. V 1947, ko se je Evropa še vedno spopadala s posledicami druge svetovne vojne, je Le Corbusier dobil naročilo za več družinski stanovanjski objekt v bombardiranem Marseillu, dokončan 1952. Pri snovanju projekta je bil osredotočen na skupno življenje preko 1600 uporabnikov z vključevanjem trgovin, igrišč in javne zelene strehe v 18- nadstropnem “vertikalnem vrtnem mestu”, kot je poimenoval svoj projekt. Francija še danes ohranja HLM sistem, ki zakonsko obvezuje vsako mesto, da nudi vsaj 20% zemljišč za ta način gradnje.

01 Teoretska izhodišča 15 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

01 Teoretska izhodišča 01.01 Zgodovinski pregled stanovanjske arhitekture 01.01.02 Slovenija

18-19.st | industrijska revolucija 1890 | Old Nichol | prvi stanovanjski objekt | Velika Britanija, London

Ljubljana Ljubljana se je več kot dva tisoč let razvijala kot križišče med severom in jugom, vzhodom in zahodom. Vsako obdobje od prazgodovinenaprej je na mestni podobi pustilo sledi, ki so izoblikovale njeno današnjo identiteto. V zadnjih sto letih je Ljubljana preživela 4 različne države, od Avstro-Ogrske monarhije, kraljevine Jugoslavije, socialistične Jugoslavije do samostojne republike Slovenije.

1903 | Hribarjeva hiša | Maks Fabiani

Mesto Ljubljana danes nosi tradicijo, ki se oblikovala od Sitteja in Fabianija prek Plečnika in Arnautovića do Ravnikarja. Osnovno idejo modernega mesta je oblikoval Fabiani, Plečnik ji je dodal simbolični pomen, Ravnikar pa se je na to tradicijo navezal in speljal ideje svojega predhodnika v tokove aktualne in sodobne evropske povojne arhitektune. 24. junija 2014 je Ljubljana v Kopenhagnu prejela naziv zelena prestolnica Evrope .

Začetek 20. stoletja Vse do konca prve svetovne vojne je slovensko stanovanjsko stanje sledilo evropskemu principu gradnje skromnih delavskih stanovanj. Njihova tlorisna zasnova je delovala po podobnem sistemu kot današnji študentski domovi; skupna bivalna kuhinja je zaokrožala več skupnih spalnic. Stranišča so si delili vsi stanovalci po posamičnih nadstropjih.

Slika Slika 18 20 | Hribarjeva hiša

1914 - 1918 | prva svetovna vojna

Večstanovanjske hiše so delovale po današnjih principih gradnje, značilnih za hostle; privatne stanovanjske enote so si delile sanitarne prostore v nadstropjih, umivalniki s pipo pa so se večinoma projektirali kar na stopniščih. Klasična meščanska stanovanja so imela bivalne prostore orientirane na ulično stran, servisni prostori so bii pomaknjeni na notranje dvorišče. Kopalnice so imele zgolj stranišče, dodatna kopalniška oprema se je smatrala za prestiž.

1928 - 1933 | Delavska stanovanjska kolonija | Ivan Vurnik | Maribor

Tak primer gradnje je secesijska Hribarjeva hiša iz 1903, ki jo je na križišču Slovenske ceste in Tavčarjeve ulice zasnoval Maks Fabiani kot trinadstropno polovno-stanovanjsko hišo. Osnova objekta je kocka, ki se odraža tako v tlorisu, kot tudi na fasadni dekoraciji Leta 2007 je bila hiša razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Slika 19 21 | Delavska kolonija Slika

1934 | jugoslovanska arhitekturna revija Arhitektura |

Obdobje med vojnama

Slika 20 22 | Arhitektura, revija Slika

V obdobju med vojnama je Jugoslavija med svoje pomembnejše cilje uvrstila ključnost zvišanja življenjskih standardov. Uspešno sodelovanje politike in gradbene stroke je vodila v gradnjo številnih novih stanovanj. Gradnja je bila ﬁnančno podprta s strani države, ki je gradila stanovanjske soseske za svoje prebivalce v duhu modernega bivalnega prostora. Najemnine so bile nizke in brezdomcev praktično ni bilo. Mestna občina Ljubljane je omejila višino najemnin, stanovanja so dobili vsi, ki so jih potrebovali.3 Slovenski arhitekti so sledili načelom CIAM, Le Corbusierjeve3 moderne in nemškemu funkcionalizmu. V slednjega se je Ivan3 Vurnik usmeril že konec dvajsetih let in raziskoval nove tipologije stanovanjske gradnje. Realizacija njegovega arhitekturnega razvoja je delavska stanovanjska kolonija v Mariboru. Uresničuje zamisel vrtnega mesta in prvič uporabi nov tip stanovanjske gradnje, vrstne hiše. Gre za prvi primer socialne stanovanjske gradnje za manj premožne sloje, saj naselja ni dal postaviti lastnik podjetja za “svoje delavce”, temveč so si ga zgradili delavci sami. Skupaj s Plečnikom ter Fabianijem se je uveljavil kot predstavnik začetnikov moderne arhitekture v Sloveniji V obdobju med obema vojnama so se jugoslovanski arhitekti povezali v skupni reviji Arhitektura, ki je izhajala med leti 1931 in 1934. Predstavljali so dela slovenskih, hrvaških in srbskih arhitektov in poročali o arhitekturnih in urbanističnih novosti s tujine. Navdih za revijo so jemali s francoske “L‘Architecture d‘Aujourd‘hui”, s katero so imeli tesne vezi.

01 Teoretska izhodišča 16 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

01 Teoretska izhodišča 01.01 Zgodovinski pregled stanovanjske arhitekture 01.01.02 Slovenija

Po vzoru CIAM sta Costaperaria in Šubic v Vrtači zasnovala novo četrt funkcionalističnih meščanskih vil in blokov, po vzoru Dunaja pa so nastali projekti Meksika, Delavska zbornica in Rdeča Hiša, projektirani za novonastali srednji sloj.

1927 | Meksika | Vladimir Šubic

Meksika Meksika se je v slovensko arhitekturno zgodovino vpisala kot prva večstanovanjska stavba v Ljubljani. Ime je dobila po “meksikajnarjih”, prostovoljcih za boje v Mehiki. Arhitekt Vladimir Šubic je po dunajskih načelih stanovanjske arhitekture zasnoval 82 stanovanj minimalnega standarda okoli skupnega dvorišča. Leta 2002 je bila zgradba razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Šahovnica Hiša Šahovnica je bila prva najemna meščanska stanovanjska zgradba v Ljubljani. Nastala je iz dveh povezanih najemniških hiš. Josip Costaperaria pri gradnji hiše ni imel le vloge arhitekta, temveč tudi soinvestitorja. Hiša izkazuje arhitektov moderni odnos do arhitekturnih elementov: streha je ravna, fasada geometrično abstraktna, okno pa obdaja vogal hiše. Tlorisna zasnova stanovanj s prehodnimi sobami, orientiranimi proti ulici, in servisnim sklopom s sobo za služkinjo v dvoriščnem delu ne uvaja novosti.

Slika 23 Slika 21 | Meksika

Peglezen Stavba na stičišču Kopitarjeve in Poljanske ceste, imenovana Peglezen, je dobila ime po predhodni stavbi na tem mestu. Plečnik je stavbo zasnoval kot poudarjeni zaključek niza starejših hiš ob Poljanski in z njo želel vzpostaviti nova kompozicijska razmerja v prostoru. V vogalu je stavba prisekana, kar ustvarja manjši zunanji predprostor . Nadstropja stavbe se dvigajo stopničasto vzdolž ulice in so oblikovana kot različni arhitekturni sklopi: v pritličju so lokali in v nadstropju stanovanje z zastekljenim ateljejem.

Poleg tega so se gradila tudi mala vaška naselja, ki so danes na Samovi ulici, ob Gerbičevi in na Poljanskem nasipu. Arhitekt Boris Kobe pa je na Bežigradu prvi pričel v stanovanjsko arhitekturo vključevati še javni program. S stanovanjsko sosesko je projektiral tudi vrtec in tako postavil podlago za nadaljne miselne preskoke pri projektiranju urbane okolice in širše komplementarnih programov stanovanjem.

Slika 22 | Meksika, tloris Slika 24

1932 | Peglezen | Jože Plečnik

V obdobju med 30. in 50. leti se je bolj izoblikovala tudi namembnost posameznih prostorov, vska soba je imela predvideno opravilo, ki ga uporabnik izvaja v času njene okupacije. Stanovanja so sledila skandivskim standrardom, ki so se uveljavili kot zgled vsej Evropi pri arhitekturnih pristopih. Arhitekti so si v nasprotju z današnjimi časi snovali mnogo manj standardizirane tlorise in si dovolili veliko več inovativnosti in eksperimentiranja. Razvili so se tudi novi termini, ki so determinirali bivalne prostore na dnevne in nočne, na javne, poljavne in zasebne prostore. Slika 23 | Peglezen Slika 25

Slika 24 29 | Jože Plečnik

25 | Ilija Arnautovič Slika 28

Slika 26 | MaksSlika Fabiani 27

Slika 27 | Edvard Ravnikar Slika 26

01 Teoretska izhodišča 17 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

01 Teoretska izhodišča 01.01 Zgodovinski pregled stanovanjske arhitekture 01.01.02 Slovenija

Povojna Jugoslavija

1966 | Šišenska soseska 6 - ŠS-6 | Ilija Arnautović

Povojna Jugoslavija in obdobje socialističnega realizma nista odločilno vplivala na arhitekturo. Država je izvedla nacionalizacijo vseh stanovanj, kasneje pa za prebivalstvo ustanovila stanovanjske sklade in lokalne zavode za stanovanjsko gradnjo s projektivnimi biroji. Mladi arhitekti po vojni so nadaljevali delo, ki so ga začeli že pred vojno. Ohranil se je stik z evropskimi arhitekti. Leta 1950 se predstavniki slovenske arhiekture udeležijo Mednarodne zveze arhitektov in se predstavijo na številnih razstavah in mednarodnih sejmih. Leta 1956 je bil v Dubrovniku organiziran CIAM kongres. Leta 1965 je Generalni urbanistični plan (GUP) soseske opredelil kot organizacijski princip načrtovanja Ljubljane in postale so orodje za organizacijo novih večjih širitev mesta. Model stanovanjske soseske se je pojavil kot odgovor na prve velike stanovanjske komplekse, ki so se gradili po drugi svetovni vojni. Postavljeni so bili ob tovarnah in so zaradi ponavljanja enega samega tipa nizkega dolgega bloka izpadli uniformno in prebivalcem neprijazno.

Slika Slika28 30| ŠS - 6

»Učiti se arhitekture pomeni predvsem spoznavati se s svetom funkcije, svetom gradiva in konstrukcij, s svetom form, istočasno pa doseči sposobnost in pogum za reševanje konkretnih arhitekturnih nalog«. Edvard Rvanikar, Arhitektura V njegovem seminarju na Fakulteti za arhitekturo so kmalu po vojni nastali zazidalni načrti za nova stanovanjska naselja (naselje Mestnega ljudskega odbora v Šiški v Ljubljani), natečajni projekt za Novi Beograd in urbanistični načrt Nove Gorice. V šestdesetih letih Edvard Ravnikar pod vplivom skandinavske arhitekture in tujih stanovanjskih raziskav med letoma 1956 in 1958 s svojimi študenti razvije model stanovanjske soseske kot osnovne organizacijske enote mestnega prostorskega razvoja. Skandinavija je bila takrat vodilna na področju urbanizma, saj so tam hitreje odpravili posledice vojne ter se začeli ukvarjati s kompleksnimi problemi mestnega in regionalnega razvoja ter stanovanjske gradnje.

Slika Slika29 31| ŠS - 6, urbanistična maketa

1975 | Stanovanjska zazidava v Ferantovem vrtu | Edvard Ravnikar

Vzorčni model enote soseske za 5.000 prebivalcev, ki so ga zasnovali njegovi študenti (Mitja Jernejec, Majda Dobravec, Janez Lajovic in Janja Lap), je bil predstavljen na razstavi Stanovanje za naše razmere v Ljubljani leta 1956 in na razstavi Porodica i domačinstvo v Zagrebu leta 1958 ter istega leta objavljen tudi v reviji Progres. . Centri vključujejo trgovine in lokale, šole, vrtce in športna igrišča. Četrti so razdeljene naprej, na manjša sosedstva, ki so organizirana okrog otroških igrišč. Soseska vključuje različne tipe stanovanj, od stolpnic do vrstnih hiš in je intenzivno zasajena z zelenjem. Njeno središče je praviloma poudarjeno s stanovanjskimi stolpnicami in stoji ob eni glavnih cest, kjer je postaja javnega prometa. Kot prvi preizkus tega teoretičnega modela je bila zgrajena Bežigrajska soseska 6 (BS 6), sledijo pa mu vse velike stanovanjske soseske, ki so se v Ljubljani gradile do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Prve stanovanjske soseske so v Ljubljani zgradili v šestdesetih letih za Bežigradom (BS5), potem pa so v sedemdesetih in osemdesetih postale osnovna oblika organizirane stanovanjske gradnje. Od prvih stanovanjskih sosesk, v katerih so prevladovali prostostoječi dolgi lamelni bloki v zelenju in stolpnice, se je urbanistični koncept sosesk spreminjal, dokler ni v osemdesetih letih pod vplivom postmodernizma začel posnemati tradicionalne mestne oblike, kot so ulica in trg, vzporedno pa so razvijali tudi stanovanjsko tipologijo od preprostega dolgega bloka, preko stolpnice do terasastega bloka. . Stanovanjske soseske, zgrajene v času socializma, so temeljno zaznamovale tako urbano podobo Ljubljane kot načine bivanja v mestu.

Slika 30 | Stanovanjska zazidava, Ferantov vrt

Slika Slika31 33| Stanovanjska zazidava, Ferantov vrt, tloris

Slika 34

Stanovanjska zazidava v Ferantovem vrtu Stavbni sklop stoji na območju nekdanjega emonskega foruma. Ferantov vrt sestavljajo štiri enote, razporejene po obodu

Slika 32 | Stanovanjska zazidava, Ferantov vrt, prerez

01 Teoretska izhodišča 18 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

01 Teoretska izhodišča 01.01 Zgodovinski pregled stanovanjske arhitekture 01.01.02 Slovenija

zemljišča. Skupaj z obstoječo zazidavo ob Rimski ulici tvorijo programsko mešan kare. V enotah ob Rimski, Gregorčičevi in Slovenski cesti se nad javnim programom v pritličju in ponekod višje dvigajo različno visoki stanovanjski deli. Nad nivo ulice dvignjena enota ob Slovenski razkriva ostanke rimske Emone. Dvorišče kareja je prehoden javni park, pod katerim so garaže; na zahodni strani ga obroblja paviljon.

1962 | Savsko naselje | Ilija Arnautović, Milan Mihelič

Stanovanjske soseske, zgrajene v času socializma, so temeljno zaznamovale tako urbano podobo Ljubljane kot načine bivanja v mestu.

Ilija Arnautović V obdobju med letoma 1955 in 1985 je največ stanovanj v Sloveniji zgradil arhitekt Ilija Arnautović. Zanj značilna arhitektura so prefabricirani elementi, montažni sistemi in vključevanje vseh takrat aktualnih tehničnih in energijskih novosti. Uvedel je sodobne standarde in ﬂeksibilnost prostorov, preučeval njihovo pretočnost in prostorske medodnose. Obdržal je standard vgrajenega pohištva iz tridesetih let, reševal pa je do takrat slabo izoblikovan stik stanovanja z zunanjim prostorom. Leta 1953 sta s Stankom Kristlom sodelovala na natečaju za stanovanjske zgradbe Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani. To je bil prvi natečaj po letu 1945 namenjen stanovanjski tematiki. Zasnova na Metelkovi je vsebovala različne tipe stanovanj, kar je pomenilo raznovrstno najemniško strukturo. Pretočni prostori in krožno prehodna stanovanja sta bili podlaga za projektiranje dvosobnih in trisobnih stanovanj s središčnim sanitarnim vozlom, ki jih je leta 1955 zasnoval skupaj z arhitektom Milanom Miheličem. Ta stanovanjska zasnova s svojo izčiščenostjo pomeni vrhunec v razvoju sodobnega tipa stanovanjskih tlorisov. Celotno stanovanje je pravzaprav velik prostor, ki pa ima v osrčju kuhinjo, kopalnico in stranišče; to so poimenovali zaboj sanitarij ali sanitarni vozel. Ob sanitarnem vozlu so prostori nanizani kot niše, ki jih povezuje krožna pot; notranji prostori hkrati v glavnih parametrih neposredno deﬁnirajo tudi zunanji ustroj objekta.

Slika 33 | SavskoSlika naselje 35

Razmeroma majhna stanovanja so s takšnim nizanjem prostorov pridobila poglede vzdolž celotne dolžine, skozi tri prostore in ponekod še naprej skozi veliko okno, to pa jih je na oko zelo povečalo. Realizacijo tega stanovanjskega tlorisa sta izpeljala v stolpnicah na Roški, Streliški in v Savskem naselju v Ljubljani, pa tudi v stolpnici na glavnem trgu v Velenju. Tudi stanovanjski stolpnici na Kersnikovi ulici v Ljubljani sta primer nove centralne zasnove stanovanjskih enot, obenem pa je njuna postavitev izraz zgoščevanja mestnega središča s stanovanji ob koncu 60. let in s svojo velikostjo uvajata novo prostorsko merilo.

Slika 36 Slika 34 | Savsko naselje, tloris

Arnautović in Prelog sta bila sodelavca v podjetju Obnova in prvi bloki, zgrajeni po sistemu Jugomont, so zrasli v letih 1965-70 na Črtomirovi, Topniški in Neubergerjevi ulici v Ljubljani. Leta 1967 so sledili bloki v Novih Jaršah, leta 1968 na Novakovi ulici, spremenjeni, velikopanelni sistemi pa so bili izpeljani v letih 1970-77 na Puhovi, Trebinjski, Maroltovi in Reboljevi ulici v Ljubljani. Glavni značilnosti montažnega sistema gradnje Jugomont sta strogo ločevanje nosilnih in nenosilnih elementov ter delitev na lahko in težko montažo, ki izhaja iz teže oziroma dimenzij posameznih montažnih elementov.

1981 | BS 3 | Ilija Arnautović Slika 35 | BS373 Slika

Med zadnjimi Arnautovićevimi projekti je bila soseska BS-3 Bežigrad. Ambient soseske je slikovit in kompleksen, na delu sta bili racionalnost in igrivost formalnih izpeljav. Nižji del naselja sestavljajo pasovi štirinadstropnih blokov, razdeljenih na štiri segmente, med njim so večje zelene površine, pred prostimi pritličji pa nastajajo trgi. Prav takšna ureditev zunanjih površin, kakršna je v tem naselju, pogosto manjka v spalnih naseljih kot tista pika na i zgledno urejene soseske. Protiutež kompleksu nizkih blokov sta gruči visokih stolpnic (svinčnikov), ki sta odgovor na zahtevo po

01 Teoretska izhodišča 19 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

01 Teoretska izhodišča 01.02 Sodobna stanovanjska arhitektura 01.02.01 Svet - referenčni primeri

Hanoi model | Kazumiro Kojima | 2003 | Vietnam Hanoi model je eksperimentalen model, v katerem Kazuhiro Kojima predlaga regeneracijo stanovanjskega kompleksa na območju Han, v Vientamu. Na tem območju je strnjena gosta zazidava hiš za tradicionalno velike kitajske družine, z ozkimi pročelji in nenavadno dolgimi tlorisi (globina 70-80 m). Vse do 20.stoletja je bilo območje smatrano za prijeten stanovanjski okoliš. Z vse večjim narastkom prebivalstva, pa je okoliš postal močno prenatrpan – 1000 ljudi na 1 hektar. Vse nižji standard, kot posledica prenatrpanosti, je postal resna dilemma Hana. Projetk štirinadstropnega objekta je ideja “space block”, kjer se z uopštevanjem 50-50 procentualne delitve na zunanji atrij in zazidano arhitekturo dosegajo visoki standari osvetlitve in prezračevanja. Posamezni bloki so tridimenzionalni in stanovanje preko atrijev potuje po samem objektu. Sistem zlaganja blokov je določen s CFD sistemom (Computer ﬂuid dynamics) in z upoštevanjem privatnosti med stanovanji. Slika 36 | Hanoi model, zunanjost

Slika 37 | Hanoi model, tlorisi

Slika 38 | Hanoi model, prerezi

VM Housing | BIG | 2005 | Danska VM stanovanjski kompleks sta dva stanovanjska bloka, oblikovana kot črke V in M. Bloki so oblikovane kot tako, da se omogoči dnevna svetlobia zasebnost in pogledi. Vidni kontakt s sosedom se izloča s pritiskom na ploščo v njegov center, kar zagotavlja diagonalne poglede na prostranih in odprtih, okoliških poljih. Vsi apartmaji imajo dvojno višino prostora na severu in širok panoramski pogled na jug. Logika diagonalne plošče uporabljene na V hiši je razčlenjena v manjše komponente na hiši M. V tem projektu se tipologija Unite d'Habitation (Le Corbusier) poskuša reinterpretirati in izboljšati; osrednji hodniki so kratki in sprejemanje svetlobe prihaja iz obeh koncih, kjer so kroglaste luknje skozi katere prodira svetloba v stavbo. VM hiše ponujajo več kot 80 različnih vrst apartmajev, ki so programsko ﬂeksibilno in odprti individualnim potrebam sodobnega življenja - je mozaik različnih življenjskih oblik. Slika 41 | VM Housing, sheme stanovanj Slika 39 | VM Housing, zunanjost

Slika 40 | VM Housing, koncept

01 Teoretska izhodišča 20 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

01 Teoretska izhodišča 01.02 Sodobna stanovanjska arhitektura 01.02.01 Svet - referenčni primeri

Wozoco | MVRDV | 1997 | Nizozemska Ta stavba je bila prva stanovanjski kompleks biroja MVRDV. Stranka, velika stanovanjska združba, je želela 100 enot za starejše ljudi z galerijsko cirkulacijo. Količina enot ni ustrezaa mestu, saj je bilozaradi zadovoljive svetlobe in okoliških objektov prostora zgolj za 87 enot. Preostalih 13 enot tako konzolno lebdi iz severne fasade. S tem so rešili ne zgolj prostorsko omejitev, temveč tudi znižali stroške gradnje za 7%. Vsaka galerija ima drugačno perspekivo .S spreminjanjem okenskih položajev, velikosti balkonovin različnih materialov, različna stanovanja pridobijo lasten značaj.

Slika 43 | Wozoco, zunanjost

Slika 42 | Wozoco, skice konstrukcije

Slika 44 | Wozoco, tloris Slika 45 | Wozoco, zunanjost

Gifu Kitagata | Kazuyu Sejima | 1996 | Japonska Gifu Kitagata je stanovanjski projekt, realiziran v območju nizke strnjene gradnje na zahodu ter območju industrijsih panog na vzhodu. Projekt sloni na optimizaciji konstrukcijskega materiala in ožanja vseh možnih dimenzij. Stnovanja se dojemajo kot modularne sobe, ki se dostopajo preko notranjega ozkega hodnika. Vsako stanovanje ima svojo poljavno teraso, na posamičnem nadstropju pa so tudi javni balkoni. Standardizacijo komponent in enot pri dizajnu pogosto vodita v monoliten končen volume objekta. Rešitev tega problema se pri projektu izvede z ovinkom okoli perimetra lokacije. S tem objekt postane manj masiven in njegovo monolitnost razbije. Dvojna višina vsakega nadstropja primore k ambientalno ritmični in kompleksni izvedbi fasade.

Slika 46 | Gifu Kitagata, prerez

“…Glede na to, da so stanovanja najemniška, je smotrno pričakovati, da se bodo vanj naselile družine različnih profilov. Z drugimi besedami, zamislili smo si različne profile najemnikov, ki bodo tu bivali in stanovanja poskušali čimbolj speficirati..” prevod Sejima Kazuyo, intervju za SIU, junij 2015

Slika 47 | Gifu Kitagata, tloris

Slika 48 | Gifu Kitagata, fasada

Slika 50`| Gifu Kitagata, tloris stanovanj

Slika 49 `| Gifu Kitagata, zunanjost

01 Teoretska izhodišča

Slika 51 | Gifu Kitagata, zunanjost

21 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

01 Teoretska izhodišča 01.02 Sodobna stanovanjska arhitektura 01.02.02 Slovenija - referenčni primeri

Stanovanjska soseska Dl | Dekleva Gregorič arhitekti | Dragomelj Urbanistična zasnova novega dela soseske D uvaja različne oblike razpršenosti stavbnih volumnov. Njihova organizacija tvori postopni prehod od obstoječe strnjene zazidave preko polja mini blokov v področje individualnih hiš proti meandru potoka Pšata. Vzdolž južne zbirne ceste organiziramo eno samo izrazito členjeno prostorsko strukturo, ki tvori kompakten in hkrati prepusten južni rob soseske. Novi del soseske je zasnovan kot celota različnih posameznih sklopov oziroma funkcionalnih enot, kjer ima vsaka lastno prostorsko in socialno identiteto. Skupaj z obstoječo strukturo ustvarjajo sosesko različnih možnosti bivanja glede na nivo intimnega: mini blok (8stanovanj + atrijska hiša), dvojček, atrijsko pritlično stanovanje, duplex ipd. Slika 52 | Stanovanjska soseska D, render

Slika 54 | Stanovanjska soseska D, skica

Slika 53 | Stanovanjska soseska D, render

Hiša Gradaška | Sadar+Vuga 2006 || Ljubljana Ljubljana Hiša Gradaška | Sadar Vuga arhitekti | 2006 Velikost, lokacija, oblika in prostorska ureditev stanovanjske hiše Gradaška presega vse sosednje, skoraj vasem podobne urbane podobe. Je neodvisna stavba. Ima dvanajst različnih in individualiziranih apartmajev. Vsak apartma pokriva območje večih nadstropij in medetaž. Osrednji bivalni prostor je vedno razdeljen na eno in pol ali dve nadstropji. Navpična razporeditev teh stanovanj je tako poudarjena, poleg odprtega tlorisa in velikimi steklenimi površinami, pa tudi izpostavlja mestih značaj. Apartmaji se tvorijo v enoten objekt, ki spominja na tridimenzionalen tetris. Fasada je sestavljena iz treh različnih materialov: kamnite fasade, ki opisuje posamezna stanovanja, kombinacija reﬂeksivnih in preglednih steklenih plošč, ki bodisi odražajo okolico v stanovanju ali razkrivajo notranjost stanovanja za okolico, in osnovnih ﬁligranskih plošč, katerih okrasje meče odsev zelenja stavbe svoje fasade. Ta fasadni deluje kot neke vrste "Switching Surfac" med strukturo in živi značaj mestnih vertikalnih podstrešij, na eni strani, in skoraj vasi podobno vzdušje na območju na drugi. Slika 55 | Hiša Gradaška, zunanjost Slika 56 | Hiša Gradaška, zunanjost 3

Slika 57 | Hiša Gradaška, tlorisi

01 Teoretska izhodišča 22 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

01 Teoretska izhodišča 01.02 Sodobna stanovanjska arhitektura 01.02.02 Slovenija - referenčni primeri

Honeycomb stanovanja | OFIS | 2005 | Izola Projekt je zmagovalni predlog natečaja za turistične stanovanjske bloke v Izoli. Ob podpisu pogodbe je bilo potrebno pripraviti gradbeno dokumentacijo za gradnjo na z omejenimi stroški - 600 € na m2 neto površine. Apartmaji so majhni, najmanjše velikosti sobe po slovenskih standardih in nimajo konstrukcijskih elementov znotraj njih, kar omogoča ﬂeksibilnost in možnost za reorganizacijo. Stanovanjski bloki so na hribu s pogledom na zaliv v Izoli na eni strani in na okoliške hribe na drugi strani. Projekt predlaga verando za vsako stanovanje hotela, s čimer se zagotovi zunanji prostor, ki je intimno, delno povezano z notranjostjo, v senci in naravno prezračevano. Balkonski moduli so zasnovani kot učinkovit sistem, ki zagotavlja senčenje in prezračevanje za apartmaje.

Slika 58 | Honeycomb, zunanjost

Osnovna za fasado je ustvarjanje zračno «buffer» cono. V poletnih mesecih se vroč zrak nabira izza senčenja in naravno prezračujen preko luknjičaste stranskih sten balkonov (10 cm luknje). V zimskem času pa topel zrak ostane v območju in zagotavlja dodatno ogrevanje v hotelskih apartmajev.

Slika 59 | Honeycomb, fasada

Slika 60 | Honeycomb, zunanjost

Housing Polje III | Bevk Perović | 2012 | Ljjubljana

Slika 61 | Polje III, koncept

Slika 64 | Polje III, render Slika 65 | Polje III, render

Slika 62 | Polje III, tloris

Slika 63 | Polje III, prerez

01 Teoretska izhodišča 23 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

24 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

01 Teoretska izhodišča 01.01 Zgodovinski pregled stanovanjske arhitekture

Slika 03

18-19.st | industrijska revolucija

Slika 04

1903 | Hribarjeva hiša | Maks Fabiani 1914 -1918 | prva svetovna vojna

1918 | SHS

1919 | Bauhaus Slika 21

1927 | Meksika | Vladimir Šubic

1927 | CIAM

Slika 08

1928 | Weissenhof, Stuttgart 1928 - 1933 | Delavska kolonija | Ivan Vurnik | Maribor

1929 | Kraljevina Jugoslavija

1933 | stanovanjska soseska “Podkev”, Bruno Taut in Ernst May

1939-1945 | druga svetovna vojna Slika 19

1945 | Republika Jugoslavija

Slika 13

1947 | Khrushchykova | Tomsk 1950 | HLM, Francija

Slika 17

1952 | Unite L’habitat | Le Corbusier | Marseilles, Francija j Slika 33

Slika 28

1962 | Savsko naselje | Ilija Arnautović, Milan Mihelič 1966 | Šišenska soseska 6 - ŠS-6 | Ilija Arnautović

1975 | Stanovanja v Ferantovem vrtu | Edvard Ravnikar

1972 | Nakagin Capsule Tower | Kisho Kurokawa |

Slika 66

1991 | Gifu Kitagata | Kazuyo Sejima | Slika 35

Slika 55

1997 | Wozoco | MVRDV |

1991 | Republika Slovenija

1993 | EU

2003 | Hanoi | Kazuliro Kojima | 2005 | VM Houses | BIG | 2008 | Mountain dwellings | BIG |

2008 | Lehman Brothers

Slika 43

01 Teoretska izhodišča 25 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

26 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

02 Programska izhodišča

02 Programska izhodišča 27 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

02 Programska izhodišča 02.01 Analiza sodobnega najemnika

Oris moderne družbe Vsakdan posameznika se je s prehodom v svet virtualne mobilnosti spremenil morda bolj, kot kadarkoli prej. Ritem in življenjske navade so se ne le začele odvijati s hitrejšim tempom, postale so vse bolj raznovrstne od posameznika do posameznika. Nova tehnologija odpira možnosti za nove načine opravljanja dnevne službe, številni portali pa spodbujajo inovativne rešitve ter posledično sprožajo vse več dela na domu, start-upov in kick-starter inkubatorjev. Skoraj polovica sveta ima danes dostop do interneta, ki je postal temeljno komunikacijsko orodje in vir dohodka. Starostna meja uporabnikov interneta narašča, “world wibe web” danes ni več znan zgolj mladim, temveč z njim upravlja vse širši obseg prebivalstva. Ideologija, ki jo medmrežje ponuja, je izmed mnogih predvsem dostopnost do materialnih in intelektualnih dobrin na vsakem koraku, instantno.

41% svetovne populacije danes uporablja in ima dostop do interneta

94% uporabnikov interneta je preko mredmrežja že kupilo določeno dobrino.

“Konec drugega tisočletja je prinesel mnoge tehnične, gospodarske, politične in socialne spremembe, ki zadevajo tudi naše vsakodnevno življenje, s tem pa tudi naše bivalne potrebe in navade. Zato so naše življenjske in stanovanjske prioritete povsem drugačne, kot so bile na začetku 20.stoletja. Spremenil se je naš odnos do družinskega življenja, do dela in prostega časa. Pestrejša ponudba servisnih storitev in nove komunikacijske možnosti terjajo drugačno razumevanje mesta in novo vrednotenje prostora, s tem pa tudi stanovanja.” (Vodopivec, A., 2004, Sodobno stanovanje, str. 12)

Naraščanje internetnih uporabnikov po svetu skozi čas 3.000.000.000

2.250.000.000

1.500.000.000

750.000.000

V magistrski nalogi predstavim možnost združevanja nove virtualne in nelastniške družbe z drugačnim stanovanjskim režimom, kot ga poznamo do sedaj. Zdi se, da je vse bolj pomembno postala priročnost kot lastništvo. Vse bolj zanimive so dobrine, ki jih lahko koristimo v določenem časovnem intervalu in zanje ne skrbimo, kadar nam niso dnevno relevantne. To idejo poskušam združiti s prostori stanovanja, ki jih koristimo različno v različnih časovnih obdobjih.

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

3.016.000.000 zabeleženih uporabnikov interneta po internetestats.com iz 26. novembra 2015

Demograﬁja uporabnikov interneta %

Dejavniki, ki vplivajo na sodobno stanovanje:

100 75

50 25 0

16 -24

25-34

35-44

45-54

55-64

65+

skupaj

po internetestats.com iz 26. novembra 2015

(Koželj, J., 2014, Tipologija večstanovanjskih stavb, str. 9)

Povprečna starost prebivalcev, občine, Slovenija, 1.julij 2014 leta

Uporaba interneta v Sloveniji

39,9 ali manj 40,0 - 40,9 41,0 - 41,9 42,0 - 42,9 43,0 - 43,9 44,00 ali več

1.100.000 1.000.000 900.000 800.000 700.000 600.000 500.000 400.000 300.000 200.000

Uporaba interneta doma vir: Statistični urad Republike Slovenije, SURS Slika 68

2011 2012

2010

2009

2008

2007

2011 2012

2010

2009

2008

2007

100.000 0

Uporaba interneta v šoli vir: Statistični urad Republike Slovenije, SURS

02 Programska izhodišča 28 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

02 Programska izhodišča 02.01 Analiza sodobnega najemnika

Novi proﬁli družin

Tip družine

2002

2012

Na Statističnem uradu Republike Slovenije so podatki o spreminjanju razmerij tipov družin. V zadnjih desetih letih se jasno kaže manjšanje standardnega proﬁla družine, zakonske zveze z otroki na račun povečanja ostalih tipov. Največji porasti so pri zunajzakonskih partnerskih vez, kar kaže na vpliv nove družbe, ki vse bolj teži k odstopanju od tradicionalnih norm prejšnjega tisočletja.

Skupaj 01 | Zakonski par z otroki 02 | Zakonski par brez otrok 03 | Mati z otroki 04 | Oče z otroki

100% 53,0% 20,7% 16,1% 2,6%

100% 42,6% 13,1% 18,7% 3,2%

05 | Zunajzakonska partnerja brez otrok

2,3%

6,1%

06 | Zunajzakonska partnerja z otroki

5,3%

16,3%

Nove oblike zaposlitve Na Statističnem uradu Republike Slovenije so podatki o nižanju vpisa v študij terciarnega izobraževanja. Mladi se po končanih srednjih šolah namesto za vpise na fakultete odločajo za alternativne bodisi samozaposlitve ali freelancinge. To podpirajo podatki o naraščanju števila novo samozaposlenih v Sloveniji. Ljudje živimo drugače. Druge so socialne naveze in druge so poklicne poti. vir: Statistični urad Republike Slovenije, SURS, junij 2002

vir: Statistični urad Republike Slovenije, SURS, junij 2012

Trenutno stanje slovenske stanovanjske arhitekture

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

120.000 110.000 100.000 90.000 80.000 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 2000

V Sloveniji imamo enega najvišjih deležev mladih do 30 let, ki še vedno bivajo pri starših. 91 odstotkov ljudi živi v lastniških stanovanjih, od tega jih 16 odstotkov ni lastnikov, ampak so nekakšni uporabniki.

Študentje terciarnega izobraževanja

1999

Danes se Slovenija sooča s problemom prevelikega deleža lastniških stanovanj in gradnje predragih stanovanj, do katerih Slovenci niso kreditno in ﬁnančno sposobni. Omenjena problema izvirata iz 90. Let, ko se je izvršila privatizacija in denacionalizacija. Pomankanje neproﬁtnih najemnih stanovanj in vse bolj borna urbana infrastruktura brez javnih površin ob novogradnjah danes prikazujeta nejasno podobo prihodnosti slovenske stanovanjske arhitekture.

vir: Statistični urad Republike Slovenije, SURS

To pomeni, da je že znotraj lastniškega fonda veliko ljudi, ki niso lastniki, ampak 'najemajo' stanovanje od svojih sorodnikov. Hkrati so mladi, ki ne morejo več bivati doma, ker so bili že njihovi starši tista generacija, ki je hišo dogradila. Zdaj nimajo kam, oziroma iščejo individualne rešitve.

Število novo samozaposlenih v Sloveniji 100.000 90.000 80.000 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000

2014

2013

vir: Statistični urad Republike Slovenije, SURS

Delež lastnikov in najemnikov v Sloveniji (%), 01.07.2012 9%

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

5000

Delež mladih (18-34 let), ki živijo pri starših

% 80

16%

75%

50 40

Finska

Nizozemska

Poljska

Slovenija

Italija

vir: Statistični urad Republike Slovenije, SURS

Nemčija

Danska

Drugo lastništvo (uporabniki, ki ne plačujejo)

Ceska

Najemnina (vključno z neproﬁtnimi najemninami)

Belgija

Lastniška stanovanja (živi v stanovanju)

EU povprečje

vir: Statistični urad Republike Slovenije, SURS

02 Programska izhodišča 29 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

02 Programska izhodišča 02.02 Alternativno najemništvo sodobnih dobrin

Slika 69 | Airbnb

Slika 70 | HomeExchange

Slika 71 | Couchsurﬁng

Slika 72 | Facebook

Slika 73 | Tumblr

Slika 74 | Whatsapp

Slika 76 | Pinterest

Slika 75 | Messenger

Slika 77 | Twitter

Slika 78 | Viber

Slika 79 | Instagram

Slika 80 | Snapchat

Slika 81 | Linkedin

02 Programska izhodišča 30 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

02 Programska izhodišča 02.02 Alternativno najemništvo sodobnih dobrin

Slika 82 | BicikeLJ

Slika 83 | Carcontracthire

Slika 84 | Uber

Slika 85 | Shared wheels

Slika 86 | Borrow my dog

Slika 87 | Barkpost

Slika 88 | DigNSwap Slika 89 | Bag Borrow or Steal

02 Programska izhodišča 31 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

02 Programska izhodišča 02.03 Anketa “ Bivalne navade Slovencev”

Anketa »Bivalne navade Slovencev« Za utemeljitev spreminjanja trenutnega načrta za gradnjo luksuznih stanovanj na izbrani lokaciji in obenem potrjevanju vse bolj različnih potreb od bivalnih prostorov današnjega posameznika, sem opravila anketo, ki mi ponudi v nadaljevanju prikazane rezultate. Anketa je delana na vzorcu 121ih posameznikov, 67 ženskega in 54 moškega spola. Starost anketirancev je v več kot 66°% med 25im in 45im letom. S tem se anketa osredotoča na aktivno prebivalstvo, ki je v pretežni meri ciljna najemniška publika.

Starost anketirancev | 18 do 24 | 24 do 34 | 34 do 44 | 44 do 59 | nad 60

18% 52% 15% 12% 3%

44% anketirancev je zaposlenih, 11% samozaposlenih in 39% študentov ali absolventov. Preostali delež (6%) je brezposelnih.

Število selitev

2x 3x

4% 11% 57% 22% 1% 5%

x Izmed vseh vprašanih, se je 86%, torej 92 ljudi od 121 vprašanih, že preselilo. Od tega skoraj tretjina več kot štirikrat.

4x in več

Spreminjanje prebivališč je torej postala vse večja navada v Sloveniji. In pomembneje, 91% vsem vprašanim, ki so se že preselili, je selitev stresen in nezaželen korak v njihovem življenju. Torej, selimo se, ker nas stanovanje samo oziroma življenjske okoliščine v to prisilijo.

Razlogi za nujno selitev

Število selitev

ajhn

a kv

adra

prevelika kvadratura

| Previsoki stroški in/ali najemnina

12,4%

| Povečanje družine premajhna kvadratura takratnega stanovanja

23,1 %

e prekinitev pogodb

lite

s po

str oš

13% 21% 20% 32% 14%

Razlogi za nujne selitve drug

tura

se lite vv

prem

un iv

er zi

tet

me s

| Zmanjšanje družine prevelika kvadratura takratnega stanovanja

3,3%

7,5%

Več kot četrtina vseh selitev je povezana z neprimerno velikostjo stanovanja. Uporabniki se tako selijo, ker jih njihovi novi življenjski pogoji v to prisilijo, oziroma, ker je stanovanje v svoji obliki še vedno rigidno in slabo odzivno na spremembe. Skoraj tretjina vseh selitev pa se zgodi, ko se dijak preseli v univerzitetno mesto in postane študent.

02 Programska izhodišča 32 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

02 Programska izhodišča 02.03 Anketa “ Bivalne navade Slovencev”

Zadovoljstvo s trenutnim prebivališčem (1 – popolnoma nezadovoljen, 5 – popolnoma zadovoljen) | Lokacija v odnosu s centrom mesta 3,4 | Lokacija v odnosu s službo / fakulteto 3,7 | Kvaliteta v odnosu z mesečnimi stroški 2,9 | Bližina centralnih dejavnosti (pošta ipd.) 3,3 | Bližina javnega prevoza 3,4 | Splošna podoba okolice 3 | Kvadratura trenutnega prebivališča 2,7

Pomembnost kuhinje ind no ent ifer

Analiza zadovoljstva anketirancev s svojim trenutnim prebivališčem pokaže, kako pomembni so jim zunanji dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto stanovanja. Predvsem analiza pokaže nizko oceno vrednotenja ustreznosti kvadrature. Omenjena postavka je temeljna za nadaljnji razvoj magistrske teme, ki poskuša rešiti problem ﬂeksibilnosti stanovanjske enote in možnosti spreminjanja njenih dimenzij.

b em

e on

zel no

b em

o zel

Zahteve od stanovanja (1 – popolnoma nepomembno, 5 – zelo pomembno)

Pomembnost dnevne sobe no ent ifer

ind

mbno

ome o nep

mbno

zel

zelo

pome

Analiza pomembnosti pogojev za stanovanja pokaže, da je posamezniku ob iskanju novega stanovanja enako pomembna mesečna najemnina, kot ustrezna tlorisna površina stanovanja. Da povzamem, ljudje si želijo izkoriščati natanko določeno kvadraturo stanovanj, ki jo v danem trenutku potrebujejo in zanjo pričakujejo čimbolj ugodne mesečne stroške. Smiseln je sklep, da v kolikor posameznik živi v prevelikem stanovanju, plačuje zanj previsoke stroške, saj pokriva stroške tistih sob, ki jih morda ne izkorišča.

Pomembnost delovnega prostora

Zahteve od stanovanja (1 – popolnoma nepomembno, 5 – zelo pomembno)

indif

| notranji pogoji | Kuhinja 1-2 30% anketirancev 3-4 7% anketirancev 4+ 63% anketirancev | Velik dnevni prostor 1-2 12% anketirancev 3-4 36% anketirancev 4+ 42% anketirancev | Delovni prostor 1-2 14% anketirancev 3-4 60% anketirancev 4+ 26% anketirancev | Več spalnih prostorov 1-2 51% anketirancev 3-4 3% anketirancev 4+ 46% anketirancev

embn

pom lo ne

eren

tno

zel

Z vprašalnikom o tem, kateri prostori so za anketirance najbolj pomembni v njihovem bivališču. Rezultati pokažejo, da sodobni najemniki od stanovanj pričakujejo vse bolj različne kvalitete, njihove prioritete so drugačne.

tno

indiferen

Kot primer, skoraj tretjini vsem anketirancem kuhinja ne predstavlja nujnega prostora v stanovanju, prehranjujejo se bodisi preko dostav ali zunaj in doma ne kuhajo tako pogosto. Dve tretjini pa po drugi strani vidi kuhinjo kot osrednji element stanovanja.

zelo pomembno

zelo nepomembno

Pomembnost dodatne spalnice

Na podlagi ankete stoji razvoj moje magistrske teme, ki prikazuje alternativno bivanje, kjer omogočam posamezniku »sestavljanje svojega stanovanja«.

02 Programska izhodišča 33 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

34 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

03 Predstavitev teme

03 Predstavitev teme 35 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

03 Predstavitev teme 03.01. Delitev stanovanja na podenote

V Zakonu o graditvi objektov (ZGO), je po Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, stanovanje deﬁnirano kot: (1) Stanovanje je zaključena celota, ki je sestavljena iz prostora ali dela prostora: – namenjenega bivanju (npr. dnevna soba, delovni kot, dnevni kot, delovni kabinet); – namenjenega spanju (npr. spalnica, otroška soba, spalni kot); – namenjenega pripravljanju hrane (npr. kuhinja, kuhinjska niša); – namenjenega uživanju hrane (npr. jedilnica, jedilni kot); – namenjenega osebni higieni (npr. kopalnica, stranišče), ter tudi iz predprostora (npr. hodnik, veža). Stanovanje se v projektu razbije na tako imenovane podenote, ki zaokrožajo opravila, pomensko združena po ZGO-ju. S tem se uporabniku ponudi priložnost, da ne najema prostorov, ki jih v danem trenutku najemanja ne potrebuje. Novo nastali bivalni prostori omogočajo neomejeno število različnih kombinacij, ki jih najemnik imenuje “svoje sestavljeno stanovanje”.

mlad par | oba zaposlena, v stanovanju večino nočita

mati z otrokom | zaposlena z organiziranim varstvom, v stanovanju večino kuhata in nočita

študenta in absolvent | študirajo, v stanovanju se večino družijo popoldne

mlad par | samozaposlena, startup s pisarno

štiričlanska družina | mati doma, tipičen izkoristek stanovanja

zaposlena v Ljubjani | v službo se dnevno vozi v stanovanju se ustavi ob določenih dnevih v tednu

samozaposlen | freelancer, v stanovanju ne kuha

03 Predstavitev teme 36 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

03 Predstavitev teme 03.01. Delitev stanovanja na podenote

Stanovanje razdelim na štiri teme: | 01 Dnevne enote: v temo vključim dnevno sobo, kuhinjo in jedilnico. Razbito stanovanje združujem tako, da ga ponovno sestavim z omenjenimi deli v tri različne enote:

01 Dnevna soba

| 01.01 Dnevna soba (dnevna soba in dnevni kot + stranišče) | 01.02 Kuhinja (kuhinja in jedilnica + stranišče) | 01.03 Bivalna enota (kuhinja, jedilnica in dnevna soba + stranišče)

+ 10 LET

02 Kuhinja

| 02 Nočne enote: v temo vključim nočne prostore, s smiselno dodanim spremnim programom. Razbito stanovanje združujem tako, da ga ponovno sestavim z omenjenimi deli v tri različne enote: | 02.01 Spalnica (spalnica in kopalnica) | 02.02 Spalnica s čajno kuhinjo ( spalnica, kuhinjska niša in kopalnica) | 02.03 Nočni dupleks (spalnica, otroška soba in kopalnica)

Mlad par 28 - 30 Status: zaposlena Primarna izraba stanovanja: nočitev Čas uporabe: med tednom, vikend izleti

03 Bivalna enota

| 03 Polne enote: v temo vključim vse osnovne elemente stanovanja. Razbito stanovanje združujem tako, da ga ponovno sestavim z omenjenimi deli v dve različni enoti: | 03.01 Studio (spalnica, kuhinjska niša, dnevni kot in kopalnica) | 03.02 Dupleks (spalnica, otroška soba, kuhinjska niša, dnevni kot in kopalnica)

| 04 Dodatne enote: v temo vključim delovne, dodatne prostore. So proste enote, ki jih uporabnik sam lahko opremi, glede na individualne zahteve. Enota je lahko pisarniška soba, študentska učilnica, telovadnica, shramba etc.

Mati z otrokom 40 - 8 Status: nezaposlena Primarna izraba stanovanja: bivanje in obedi Čas uporabe: vse dni

04 Spalnica

Študentje 23 Status: faks Primarna izraba stanovanja: učenje in spanje Čas uporabe: vikend

05 Spalnica s čajno kuhinjo

+ Par 45- 48 Status: samozaposlena Primarna izraba stanovanja: delo in spanje Čas uporabe: teden

06 Nočni dupleks Družina 40 - 42 - 12 - 8 Status: zaposlena starša, šolarja Primarna izraba stanovanja: polno življenje Čas uporabe: vse dni

07 Studio Prijateljici 30 Status: intern in stažist Primarna izraba stanovanja: druženje Čas uporabe: vse dni

+ Razlaga kombiniranja enot Medtem ko pripravnik v arhitekturnem biroju preživi dobršen del dneva /in noči/ na delovnem mestu in doma zgolj prenočuje, se njegov sosed lahko ukvarja s svojim start up podjetjem, kar pomeni, da praktično ves dan preživi v stanovanju. Študent uporablja svoje enote večinoma zgolj pet dni v tednu, »vozači« na delo v Ljubljano pa nočnih prostorov ne potrebujejo. Zanje je atraktivna možnost najema dnevne sobe, kamor se lahko po napornem dnevu opravijo, preden nadaljujejo pot domov.

08 Dupleks

Samostojni najemnik 35 Status: zaposlen Primarna izraba stanovanja: delo Čas uporabe: vikend

09 Dodatna soba

Nove oblike zaposlitve in posameznikova organizacija prostega časa sta tako glavna dejavnika, ki postavita pod vprašanje smotrnost dejstva, da je stanovanje v svoji osnovi še vedno prostorsko enako, ne glede na pogostost uporabe prostorov s strani uporabnika.

03 Predstavitev teme 37 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

03 Predstavitev teme 03.01. Delitev stanovanja na podenote

Prednosti razbijanja stanovanja na podenote | 01 individualno sestavljanje svojega stanovanja | 02 so-najemanje določenih enot | 03 možnost širitve in krčenja stanovanja | 04 razbijanje hierarhije etažnosti bloka

S1 00 Tipičen stanovanjski blok

01 Obravnava stanovanja po prostorih

02 RAZCEP stanovanja - nove podenote

03 Stanovanje se razproste po nadstropjih

04 Nova tiplogija stanovanjskega bloka

S premikanjem novih podenot po nadstropju, posameznik lahko izbira ne samo med višino posameznik enot (npr. nočna enota v drugem, dnevna v sedmem nadstropju), ampak tudi med dvemi fasadnimi stranmi bloka. Prednost tega je predvsem, da ima vedno možnost izbire med pogledi in osončenjem ter posledično med različnimi stopnjami hrupa.

03 Predstavitev teme 38 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

03 Predstavitev teme 03.01. Delitev stanovanja na podenote

Devet novih bivalnih enot nastalih iz standardnega stanovanja, se pomešajo med seboj in ustvarijo nov bivalni konglomerat. Prej enostavno nizana stanovanja eno ob drugem, nivo nad nivojem, se zamenja z možnostjo najemanja enot v različnih etažah bloka. S tem se razbije hierarhija etažnosti blokov; za le-te velja pravilo, da so najbolj zanimiva in povpraševana stanovanja v najvišjih etažah, medtem ko stanovanja v drugem in tretjem nadstropju navadno ostajajo prazna, oziroma se zadnja prodajo/ najamejo.

Enote so vpete med nosilno konstrukcijo in vertikalnimi jedri, ki povezujejo razdrobljeno stanovanje po etažah. Enote so zasnovane tako, da znotraj njih ni nobenih hodnikov. Hodnik, ki je značilen za vsako stanovanje, pa se premakne na poljavno zunanjo mrežo, ki postane nekakšna “ulica bloka”, pretočna in povezovalna nit po objektu.

03 Predstavitev teme 39 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

03 Predstavitev teme 03.02 Uporabniki podenot

U1 Anja, 26, pripravnica v arhitekturnem birju Namen uporabe stanovanja: spanje Čas uporabe: večer, vikendi Anja, 26, pripravnica v arhitekturnem biroju Primarna izraba stanovanja: spanje, delo na magisteriju Čas uporabe: večer, vikendi

Nočno enoto najema v višji etaži, Nočno enoto najema v višjih nadstropjih, da da sonce. dobidobi jutranjejutranje sonce.

Dodatno enoto, ki si jo preuredi v delovno sobo, pa ima v pritličnih prostorih, s kjer ji sonce ni prioriteta, želi pa čim hitrejšo možnost za izhode.

Dodatno najema v nižji etaži, ki si jo preuredi v delovno sobo.

+ 1 leto Anja dobi cimro, s katero se odločita za najem kuhinjske enote, saj z njo skupaj kuhata večerje.

U1 + 1 leto Cimri Namen uporabe stanovanja: prosti čas Čas uporabe: večer, vikendi Anja, 31, dobi cimro Sandro, samozaposleno bloggerko Cimri si dokupita kuhinjsko enoto, Sandra se preživlja s pisanjem bloga o hrani. Čas uporabe: 24/7

03 Predstavitev teme 40 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

03 Predstavitev teme 03.02 Uporabniki podenot

U2 Tričlanska družina Namen uporabe stanovanja: prosti čas, večerje Čas uporabe: popoldan tričlanska družina Primarna izraba stanovanja: prosti čas Čas uporabe: popoldnevi

Dnevno enoto najemajo v višji etaži, da so izpostavljeni dnevni svetlobi.

Nočno enoto najemajo v nižji etaži, da so bližje javnemu programu.

+ 10 let Družina se poveča na starša z dvemi otroki, namesto da bi rabili seliti, zgolj najamejo novo nočno enoto.

U2 + 10 let Štiričlanska družina Namen uporabe stanovanja: prosti čas, večerje Čas uporabe: popoldan štiričlanska družina Primarna izraba stanovanja: prosti čas Čas uporabe: 24/ 7

Novo nočno enoto najamejo v višji etaži, ki postane razkošna spalnica za starše.

03 Predstavitev teme 41 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

03 Predstavitev teme 03.02 Uporabniki podenot

Stanovanjske enote si najemniki lahko tudi delijo. V primeru, ko bi določene stanovanjske prostore koristili zgolj nekajkrat mesečno, le-tega ni smiselno najemati privatno, ampak si ga lahko uporabniki delijo. V nadaljevanju sta prikazani dve situaciji, kjer poteka tak princip deljenja enot.

Kuhinjska enota

Tri družine si vsaka kot svoja zaključena enota najemajo svoje bvalne prostore, za večja druženja ob večerjah, pa si delijo kuhinjsko enoto. Sitaucija je izvedljiva s katerimikoli proﬁli uporabnikov, ki si želijo uporabljati kuhinjo, vendar je ne potrebujejo vsak dan.

U1 D1

U2 D2 U3 D1

D3 U3

U3 D1 D2 U2

03 Predstavitev teme 42 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

03 Predstavitev teme 03.02 Uporabniki podenot

Sitaucija prikazuje deljenje raličnih prostorov med izbranimi uporabniki. Dve skupini študentov (U4 U5) si delita najem prazne enote, ki jo skupaj preuredijo v študijsko sobo. Prostor deluje kot neke vrste tiha čitalnica oziroma učilnica, ki jo lahko koristijo skupaj in plačujejo nižje stroške najema.

Prosta enota

U6 Dnevna soba

Primer souporabe dnevne sobe, ki si jo delijo študentje in dve mladi zaposleni. Prosor uporabljajo ob različnih urah dneva, saj študentje prostor izkoriščajo skozi dan in zvečer hodijo ven oziroma se učijo v svojih sobah. Medtem cimri (U6) prihajata s služb pozno večer in koristita sobo kasneje v dnevu. Med vikendi je prostor zgolj njun, saj se študentje načeloma vozijo domov.

M1 U4

U4 M1 U5 M2 M3 U6

U6 M3 U4 M1

U5 M2

03 Predstavitev teme 43 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

44 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija

04 Lokacija 45 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.01 Izbor lokacije Slika 91

Ljubljanske gradbene jame Slika 92

Slika 93

Slika 94

Slika 95

1 3 9 5

Slika 90

04 Lokacija 46 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.01 Izbor lokacije

Izbor lokacije Namen naloge je za predstavljeno temo poiskati primerno lokacijo v Ljubljani. Najprimernejšo lokacijo za novo stanovanjsko arhitekturo vidim v neizkoriščenih parcelah Ljubljane. Stanovanjska arhitektura se je v zadnjem času vse bolj premikala na ljubljanska obrobja, zato se osredotočim na lokacije čim bliže centru in s tem povrnem več življenja v mestno središče.

V Ljubljani trenutno stoji več gradbenih jam, največje izmed njih so označene na spodnjem zemljevidu. Na odločitev za lokacijo ob Gosposvetski cesti, kjer je do 2011 stal Kolizej, so vplivali tako situacijski kot zgodovinski dejavniki. Območje nekdanjega Kolizeja je 800 metrov stran od Prešernovega Trga in v neposredni bližini parka Tivoli. Prostor je atraktiven zaradi bližine centralnih dejavnosti in dobrega prometnega medmrežja. Lokacija nosi zgodovino socialnih stanovanj, saj je, do svoje porušitve leta 2011, na njem stal približno 15000 m2 velik objekt, ki je Ljubljančanom, po izpraznitvi objekta s strani vojske, nudil 126 najemniških ndividualnih sob. Od porušitve dalje je prostor postal osnova za natečajne predloge, katerih namen je bil tu vzpostaviti novo območje centralnih dejavnosti za kulturo, z vključevanjem stanovanjskega programa. Danes se na njem predvideva gradnja masivnega monumentalnega objekta s 122 luksuznimi stanovanji, kar po opravljenih analizah trga trdim, da ni v skladu s sodobno stanovanjsko arhitekturo. Program luksuznih stanovanj ne deluje v skladu s stanjem splošne stanovanjske stiske Ljubljane in ne odgovarja novi moderni družbi. Cilj naloge je vrniti Kolizeju njegov značaj, z upoštevanjem tako sodobnih arhitekturnih principov gradnje, kot z upoštevanjem sodobnega Ljubljančana ter njegovega življenjskega ritma.

Pregled bistvenih lastnosti lokacije: | 01 Kvadratura lokacije: parcela 2642/1 156 m2 parcela 2642/2 1680 m2 parcela 2642/3 5480 m2 parcela 2642/4 1830 m2 skupna kvadratura 9146 m2 | Enota urejanja prostora: MS-171 | FI-faktor izrabe (največ) / | FZ-faktor zazidanosti (%) / | FZP-faktor zelenih površin (%) / | Višina stavb 30m Slika 96

| Urbanistični pogoji: Posegi v prostor so dopustni v skladu s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Določilo o zasaditvi dreves ne velja. | Prometna infrastruktura: Dostopi do območja so dopustni z Župančičeve ulice in Gosposvetske ceste. Uvoze in klančine je treba postaviti pravokotno na prometnico, s katere so urejeni. Klančine so lahko pokrite in so lahko postavljene na parcelno mejo.

04 Lokacija 47 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.02 Umestitev v prostor

1 Pogled iz lokacije na severni fasadni pas Gosposvetske ceste

2 Pogled na lokacijo iz Gosposvetske ceste proti jugu

04 Lokacija 48 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.02 Umestitev v prostor

3 Pogled z vzhodne strani, s parka Slovenske reformacije na lokacijo. V drugem planu viden objekt Tivoli.

4 Pogled na lokacijo iz zahodne strani, v drugem planu viden park in za njim Metalka.

04 Lokacija 49 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.03 Zgodovina lokacije

Kolizej 01, tranzitna vojašnica

01 Kolizej = tranzitna vojašnica 1844: večanje pomena Ljubljane kot tranzitnega mesta in večanje potreb po nastanitvi vojske na poti preko Ljubljane. Ljubljanegraški tovarnar in arhitekt Josef Benedict Withalm predlaga, da na svoje stroške zgradi poslopje za namestitev vojaških enot; t.i. tranzitno vojašnico. Withalm je za osnovo vzel graški Kolizej, ki ga je tudi sam zasnoval in imel v lasti. Zavezati pa se je moral tudi, da bo uredil: - vrt, - oskrbovalno skladišče, - mestni park, - zimsko jahalno šolo in - restavracijo.

-1846 je bilo na voljo 21 sob in po eno šest-, dvo- in trisobno stanovanje, vsako s delom zelenjavnega vrta, hleva in remize.

Slika 97 | Kolizej, tranzitna vojašnica

-1847, decembra, je poslopje zajel požar in ga močno poškodoval. -1848 Tega leta je Witham oddal v najem kavarno ( z igralnicami in biljard mizami) in dve terasi; vsaka je lahko sprejela 1500 ljudi.

2 Ljubljanske kolesarke pred Kolizejem

bruto kvadratura: 15.000 m2 - 126 sob za vojake, pivnica, kavarna, pekarna, jahalnica Po smrti Withalma leta 1865 je Kolizej prišel v last njegovega sina Victorja Withalma. -22. januarja 1886 mu je Kranjski deželni zbor odvzel parcele, na katerih so se nahajali grad Tivoli, Rudolﬁnum, vile Mayer, Cambiaggio ter Kolizej in jih dodelil mestni občini Ljubljana.

02 Kolizej= javni kompleks -1860: z gradnjo novih vojašnic v Ljubljani, je Kolizej izgubljal pomembnost za vojaški transport. Bivše vojaške prostore se je začelo oddajati obrtnikom in trgovcem.

Slika 98 |

-V 19. stoletju bili v Kolizej: - vozniška šola, - trgovina z moko, -branjarija, mesnica, -vinoteka, zganjarija itn.

Kolizej 03, socialna stanovanja

03 Kolizej = stanovanja za nižji sloj -1961: Kolizej nacionaliziran. Do leta 1960 je bila zgradba še dobro vzdrževana, saj so jo naseljevali predvojni stanovalci. Z nacionalizacijo pa so v zgradbo naselili delavske družine in pripadniki nižjih slojev, ki niso vzdrževali objekta, tako da je do leta 1986 bivanje tam postalo skoraj nemogoče. -1993: je bil Kolizej denacionaliziran in razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Slika 99 |

04 Lokacija 50 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.03 Zgodovina lokacije

Kolizej, rušenje 4

Kolizej, propadanje -1995: se je del Kolizeja zaradi podiranja enega nosilnih stebrov porušil. Stanovalci so upravnika o nastalih razpokah večkrat opozorili,a se dela kljub temu niso ustavila, pri čemer so umrli trije ljudje. Razlog, da se je sesula tretjina strehe objekta, so bili samovoljni gradbeni posegi v objektu s strani upravnika.

04 Kolizej = zapuščena stavba - Do leta 2006 so se iz zgradbe odselili vsi stalni stanovalci, nato pa je zgradba postala zatočišče za brezdomce in narkomane. -2003: dediči prodajo zgradbo Kranjski investicijski druzbi oz. Jožetu Anderliču, ki si je od nakupa naprej prizadeval zgradbo porušiti in zgraditi nov Kolizej z visoko stolpnico. Slednje so mu začasno preprečili septembra 2005, ko je takratni kulturni minister Vasko Simoniti Kolizej razglasil za kulturni spomenik državnega pomena.

Slika 100 | 2. mesto na natečaju, Heikkinen – Komonen Architects

1. mesto na natečaju, Neutelings Riedijk Architects 5

-2009: Majda Širca podpise kulturno-varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev kulturnega spomenika.

Kolizej, rušenje -2011: se je pričelo rušenje Kolizeja, kljub nasprotovanju Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS), Slovenskega umetnostno-zgodovinskega društva in Zveze ekoloških gibanj Slovenije.

05 Kolizej= Stolpnica z operno dvorano -2012: KID razpiše natečaj za nov program na lokaciji Kolizeja. Zmaga projekt stolpnice z operno dvorano, a se ga istega leta zavrne zaradi višinske omejitve s strani spomeniškega varstva, ki omeji možnost gradnje na 30m, medtem ko predvidena stolpnica meri 75m. KID od projekta odstopi. Projekt je predvideval skupno 92.000m2 z operno dvorano 20.600m2.

Slika 101 |

Slika 102 |

Načrti za novi Kolizej: luksuzni poslovno-stanovanjski kompleks Tivoli

06 Kolizej= Dve palači z luksuznimi stanovanji -2015: V območju je predvidena gradnja treh objektov, luksuzne palače: – ob Gosposvetski cesti bo stavba v obliki L, -v osrednjem delu najvecji objekt v obliki H, - v juznem delu pa še en manjši objekt. V njih je predvidenih 126 novih luksuznih stanovanj. Odziv javnosti nad trenutno stanje ljubljanskega problema Kolizeja je vse slabši. V projektu “Kolizej 07” predlagam namesto luksuznih stanovanj inovativne rešitve stanovanjske problematike, s poudarkom na uporabnikih, meščanih Ljubljane, kot je objekt deloval od prvega dne. Slika 103 |

04 Lokacija 51 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.04 Analize lokacije 04.04.01 Okoliški ambienti

Kataster Prikaz parcelnih meja iz registra katastrske občine.

Ambienti Lokacija se nahaja v neposredni bližini starega mestnega središča. Meji na dve visoko prometni cesti, obenem pa tudi na mirnejši predel parka Slovenske reformacije ter stanovanjske hiše.

Južno od lokacije je območje centralnih dejavnosti za kulturo, ki vključuje Narodno Galerijo, SNG Opero in balet in Moderno galerijo.

2 4 11

Na zahodu se odpira velika parkovna površina park Tivoli, z dostopom na Cankarjev vrh. Vzhodno ob Slovenski cesti stojita dva ljubljanska vedutna obeležja; poslovni objekt Metalka in poslovnostanovanjska stavba Nebotičnik. Pred Metalko je tudi večji odprt urbani prostor.

Gosposvetska cesta se izteče na novo preurejeno Slovensko cesto, kjer poteka nova cestnoprometna ureditev. Promet je omejen in dovoljen zgolj za LPP in taxi usluge, razširjen pločnik pa omogoča kvalitetnejši javni program in prijetnejši ambient

04 Lokacija 52 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.04 Analize lokacije 04.04.01 Okoliški ambienti

1 Metalka, pogled z Gosposvetske ceste 4 Narodna Galerija

Slika 107 |

5 Nebotičnik

Slika 104 |

2 park patk Slovenske reformacije reformacije

Slika 105 |

Slovenska cesta

Slika 108 |

6 park Tivoli

Slika 109 | Slika 106 |

04 Lokacija 53 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.04 Analize lokacije 04.04.02 Morfološke analize M 1 : 5000 Analiza polno - prazno -Polno Ožje mestno središče je morfološko podrejeno ortogonalni mreži karejev. Ob Gosposvetski cesti, severno od lokacije, se linijsko niza nižja linijska mestna zazidava. Na južni strani izbrane lokacije pa se izoblikuje razpršena točkovna gradnja, znotraj mreže, ki jo narekujejo poti mestnih cest.

- Prazno Standardni kareji se sprostijo za parkovne ureditve, zahodno od lokacije leži park Slovenske reformacije. Pravilo se ponovi ob Miklošičevi in Šubičevi, kjer sta prav tako dve večji parkovni ureditvi. Praznina vzhodno od lokacije predstavlja park Tivoli, ki se dalje razširi v Cankarjev vrh, Rožnik. Prazne vrzeli se izoblikujejo v ploščadi pred TR2 in TR3, v mestnem središču ob Tromostovju in pred Metalko. Kongresni trg deluje kot urbani trg s parkovno ureditvijo in predstavlja osrednje vozlišče Ljubljančanov.

Analiza zelenih površn in parkov V neposredni bližini lokacije se na vzhodu nahaja park Slovenske reformacije, ki se razteza vse od Župančičeve ulice do južne Štefanove ulice. V parku je prostor z otroškimi igrali in prostor za ﬁtnes na prostem. Pri izoblikovanju programa na lokaciji se zelene površine navezujejo na omenjen park.

parki l

ši

04 Lokacija 54 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.04 Analize lokacije 04.04.02 Morfološke analize M 1 : 5000 Analiza tkiva obče - posamično -Obče V serijsko tkivo se uvrščajo vsi kareji, ki so podrejeni prometni mreži. Obodna gradnja ustvarja notranja dvorišča v posameznem kareju in nudi objektom dvojnost fasad- pogled na hrupne ceste ter pogled na tiho notranjost.

- Posamično Morfološko izstopajoča arhitektura so predvsem točkovni objekti, s programom centralnih dejavnosti za kulturo in upravo, izvemši stanovanjskih stavb v kareju izbrane lokacije. Med izstopačuje morfološke arhitekture sodijo tudi cerkve, evangeličanska ob lokaciji, pravoslavna in katoliška v centru.

Analiza višin Analiza višin pokaže nižjo strnjeno mestno zazidavo ob Gosposvetski cesti, ki na križišču z Bleiweisovo preraste v višjo in bolj točkovno. Pri razvoju projekta se upošteva višinski značaj okolice in jo dosega, a ne presega.

P+7

P+4 P+5 P+6

P+2 P+3

P P+1

04 Lokacija 55 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.04 Analize lokacije 04.04.03 Strukturne analize M 1 : 5000 Analiza ritma zazidave Analiza prikazuje orientacijo slemen objektov, ki se praviloma obračajo pravokotno na ceste in ulice.

Analiza trgov in javnih prostorov Javni prostori izbranega območja analize so parki in trgi. Ti se pojavijo znotraj mrež cestnih povezav. Pomembna os javnega prostora ja tudi novo preurejena Slovenska cesta, ki je z omejitvo cestnega prometa postala meščansko vozlišče, na katerega se navezujejo javni programi objektov ob Slovenski cesti.

Legenda oznak:

trg park

04 Lokacija 56 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.04 Analize lokacije 04.04.03 Strukturne analize M 1 : 5000 Analiza geometrijske mreže Analiza prikazuje stavbne otoke, med katerimi potuje ulična mreža. Njena intenzivnost je odvisna od potrebne pretočnosti med programi na karejih.

Analiza obstojnosti

Pregled obstojnosti struktur se nasloni na podatke iz kulturne dediščine, ki deli objekte na različne stopnje zaščitenosti.

Legenda oznak:

spomenik spomenik dediščina dediščina nezaščiten objekt s strani ZVKD

04 Lokacija 57 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.04 Analize lokacije 04.04.04 Zaznavne analize M 1 : 5000

Analiza hrupa Lokacija je na severni in zahodni strani v 3. stopnj hrupa. Hrup povzročata Bleiweisova in Gosposvetska cesta, ki sta po značaju visoko pretočn Na južni in vzhodni strani pade lokacija v 2. stopnjo hrupa okolica se odpira na park in tišje dejavnost Ob oblikovanju nove zasnove na lokaciji, se upošteva hrupnost in uvede notranja orientacija od hrupnih obodov

Legenda hrupnih oznak

3. stopnja hrupa 2. stopnja hrupa območje 4. stopnje varstva pred hrupom

Analiza promet Lokacija je visoko pretočna, njeni neposredni bližini s nahaja LPP postaja Kolizej, bližnji okolici , ob parku Tivo pa je BicikeLJ postaja Glede na obstoječi preto kolesarjev in pešcev skoz zelene površine v širši okolici, j smiselno nadaljevati poti prek parkovne ureditve, torej, n lokaciji upoštevati idejo p zelenih površinah Legenda prometnih oznak

Lokalna zbirna cesta Lokalna krajevna cesta Pešpot

Železnica Kolesarske poti Avtobusna postaja LPP

04 Lokacija 58 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.04 Analize lokacije 04.04.04 Zaznavne analize M 1 : 5000

Analiza tokov Analiza prikazuje intenziteto pretoka ljudi in javnega programa, ki mu ga lokacija nudi.

Namenska raba prostora

IG CU

Legenda oznak namenskih rab: CU

Območja centralnih dejavnosti:

Centralna območja za javno upravo

CDo

Centralna območja za vzgojo in primarno izobraževanje

CDk

Centralna območja za kulturo

Osrednja območja za centralne dejavnosti

CDj

CU CU

CU CU CDv

CDj CU

CDv

Centralna območja za opravljanje verskih obredov

ZP ZP

CDk

CU CDo

CDv

CU BT

CDk

CDk CDj

Posebna območja:

CDv

CDj

Površine za turizem

CDk

Športni centri

Območja proizvodnih dejavnosti: Gospodarske cone

CU CU ZP ZP

Območja zelenih površin: Parki

04 Lokacija 59 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.04 Analize lokacije 04.04.04 Zaznavne analize M 1 : 5000 Motivi stare mestne arhitekture

1 opečna streha objektov ob Gosposvetski cesti

stanovanjska hiša ob Župančičevi ulici

1 fasada objekta ob Gosposvetski cesti

1 fasada objekta ob Gosposvetski cesti 1 fasada objekta ob Gosposvetski cesti

1 fasada objekta ob Gosposvetski cesti

fasada Evangeličanske cerkve

04 Lokacija 60 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.04 Analize lokacije 04.04.04 Zaznavne analize M 1 : 5000 Motivi moderne arhitekture

1 objekt Tivoli, poslovno stanovanjska stavba

2 hotel Lev 1 fasada objekta Tivoli proti izbrani lokaciji

fasada objekta Tivoli proti Gosposvetski cesti

fasada objekta Tivoli proti izbrani lokaciji

2 oblečena fasada casino Leva

fasada na križišče z Bleiweisove in Gosposvetske ceste

04 Lokacija 61 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.04 Analize lokacije 04.04.04 Zaznavne analize - OsonÄ?enje 21.12. M 1 : 5000 Dopoldansko sonce

Dopoldansko sonce

Popoldansko sonce Popoldansko sonce

04 Lokacija 62 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.04 Analize lokacije 04.04.04 Zaznavne analize - OsonÄ?enje 22.03. M 1 : 5000 Dopoldansko sonce

Dopoldansko sonce

Popoldansko sonce Popoldansko sonce

04 Lokacija 63 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.04 Analize lokacije 04.04.05 Sinteza analiz M 1 : 10000

Uporaba analiz za projektiranje novega stanovanjskega volumna na Kolizeju.

01 Analiza struktur sugerira ponovitev karejske gradnje na lokaciji-

02 Analiza ritma zazidave pokaže sistem orientacije objektov, ki mu predvideni objekt sledi.

03. Analiza zelenja in parkov spodbudi idejo o navezavi novih zelenih površin z obstoječim prakom Slovenske reformacije. Poleg tega lahko postane provizorična povezava s parkom Tivoli.

04 Lokacija 64 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

04 Lokacija 04.04 Analize lokacije 04.04.05 Sinteza analiz M 1 : 10000

Uporaba analiz za projektiranje novega stanovanjskega volumna na Kolizeju.

04 Analiza tokov pokaže pot ljudi, ki ga nov program na izbrani lokaciji poskuša podaljšati s Slovenske ceste do Gosposvetske in na njej organizirati več javnega programa.

05 Analiza višin postavi omejitve projektu, ki se le- teh drži.

06 Projekt se smiselno odpira napozitivne ambiente širše lokacije.

4 1

04 Lokacija 65 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

66 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

05 Projekt

05 Projekt 67 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

05 Projekt 05.01 Prostorska umestitev na lokacijo

00 Robni pogoji A park Slovenske reformacije B prometnice, Gosposvetska in Bleiweisova cesta C mestna zazidava

01 Volumen Dviganje celotnega volumna izbrane lokacije do maksimalno 01 Dviga dovoljene višine. izbrane lo

02 Zelenje Odvzem notranjega volumna, da se umestijo zelene

02 Odvzem površine, ki se navezujejo na že obstoječ park. Poveže da s se pot, ki poteka skozi park in jo nadaljuje skozi celotno površin lokacijo do Gosposvetske ceste. Z odvzemom volumna se pridobi tudi potrebna naravna Zo osvetlitev objekta.

narav

05 Projekt 68 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

05 Projekt 05.01 Prostorska umestitev na lokacijo

03 Dostopi Odvzem volumna na mestih, kjer se predvidijo glavni dostopi na lokacijo. 1 glavni vhod z Župančičeve ulice 2 prehod 3 prehod 3

04 Osvetlitev Za boljšo osvetlitev na lokaciji se vzhoden objekt zniža za dve etaži. S tem se odprejo pogledi na park v prvem in Metalko ter center mesta v drugem planu.

05 Pogledi Odvzem volumna na mestih, kjer se predvidi prostor za dodatne zelene in poljavne površine objekta, ki delujejo kot povezovalni členi stanovanjske skupnosti. Novi izrezi sproščajo volumen tako, da omogočajo poglede okoliškim objektom.

05 Projekt 69 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

05 Projekt 05.01 Prostorska umestitev na lokacijo 05.01.02 Oblikovanje fasade Pri oblikovanju fasadnega ovoja upoštevam različne robne 01 Notranje fasade pogoje lokacije; hrupno cesto, obstoječo zazidavo in park. 01.01 Južna fasada 01 01.02 Vzhodna fasadamikro V izoblikovan volumen s strani lokacije vnašam 01.03 Te Zahodna fasada elemente, stanovanjske podenote. iz znotraj navzven Severna fasada oblikujejo fasado. Zamikanje01.04 podenot narekuje različno gostoto členjenja fasade. robni pogoj : park Slovenske reformacije

02 Obodne fasade 02.01 Fasada na Gosposvetsko cestofasad Obravanava 02.02 Fasada na Župančičevo ulico 02.03. Fasada na Bleiweisovo cesto in Puharjevo uico 01 Notranje fasade 01.01 Južna fasada 01 01.02 Vzhodna fasada 01.03 Zahodna fasada 01.04 Severna fasada

02 Obodne fasade 02.01 Fasada na Go Gosposvetsko cesto 02.02 Fasada na Župančičevo ulico 02.03. Fasada na Bleiweisovo cesto in Puharjevo ulico

Obravnava stanovanjskih enot objekta

Dnev enote Dnevne -kuh -kuhinja -dn -dnevna soba -bivalna enota

02.03

01.003 01.04

Nočne enote -spaln -spalnica -spaln -spalnica s čajno kuhinjo -nočni dupleks

Dodat Dodatne enote

Vzhodna fasada

01.044

02.02 02.02

Studio enote -studio -dupleks

02.03

0 01.03

01.02 02.03 033 01.02

01.01

02.03

02.01

odpiranje terase dopoldansko sonce

odpiranje terase popoldansko sonce

poravnana fasadastik z okolico

varovanje terase privatnost nočne enote

poravnana fasadastik z okolico

Zahodna fasada

02.03 01.044

02.02 02.02

varovanje terase privatnost nočne enote

01.003 01.04 01.03

02.03

0 01.03

01.02 02.03 033 01.02

01.01

02.03

02.01

odpiranje terase dopoldansko sonce

odpiranje terase popoldansko sonce

Severna fasada 02.03 01.044

02.02 02.02

01.003 01.04

02.03

0 01.03

01.02 02.03 033 01.02

01.01

02.03

povečanje terase večji zajem svetlobe

02.01

povečanje terase večji zajem svetlobe

odpiranje terase večji zajem svetlobe

poravnana fasadastik z okolico

Južna fasada 02.03 02.02 02.02

01.044

01.0003 01.04

02.03

0 01.03

01.02 02.03 033 01.02

01.01

02.03

manjšanje terase manjšanje terase varovanje pred preosvetlitvijo varovanje pred preosvetlitvijo

02.01

zapiranje terase nadstrešek za varovanje pred preosvetlitvijo

poravnana fasadastik z okolico

zimski vrtprivatnost proti hrupu prometa in ljudi

poravnana fasadastik z okolico

Obodna fasada

02.03 01.044

02.02 0 02.02

01.003 0 01.04

02.03

01.03

01.02 02.03 033 01.02

01.01

02.03

02.01

zimski vrtprivatnost proti hrupu prometa in ljudi

05 Projekt 70 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

05 Projekt 05.01 Prostorska umestitev na lokacijo 05.01.02 Oblikovanje fasade Urbanizem in zazelenitev sledita sistemu obstoječih parkovnih površin. V pritličju je javen program, ki se najvezuje na notranje dvorišče in zunanji že aktiven program ob Gosposvetski cesti. Poti so organizirane tako, da imajo stanovalci najugodnejše možne prehode z različnih koncev lokacije do svojih vhodov in obenem tako, da mimoidoče pot potegne skozi novo parkovno ureditev.

Situacija nadstropja prikazuje tri končne volumne, ki povežejo pritlićne javne prostore v zaključene stvabne enote. V obstoječe volumne se poseže z obravnavo njihovih fasad. Glede na različne robne pogoje, se tudi fasada objekta obnaša različno.

Stopnja odpiranja: zapiranje fasad S zapiranje fasad V

odpiranje fasad Z odpiranje fasad V odpiranje fasad J odpiranje fasad S

+ enote

V novo nastale volumne se vstavi osrednja tema projekta, nova bivalna tipologija v obliki stanovanjskih podenot. Glede na to, da enote omogočajo strukturiranost fasade, saj se lahko kombinirajo v različnih odnosih, se ob tem upoštevajo različni robni pogoji in samo strukturiranost fasad umirja, kjer to okolica narekuje, in odpira kjer to dovoljuje.

05 Projekt 71 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

05 Projekt 05.02 Programska shema Programska shema prikazuje odnose med javnimi, poljavnimi in zasebnimi prostori znotraj objekta. V javnem pritličju se nahajajo trgovine, bari, restavracije in venamenski lokali za različne programe centralnih dejavnosti.

6 5 4 3 2 1

Nadstropja so zasebna, vogali objektov pa delujejo kot poljavno komunikacijsko orodje znotraj posamičnega objekta na lokaciji. Poljavni program vključuje varstva, spa, ﬁtnes, skupne igralnice, kino dvorane ipd.

V četrtem nadstropju se objekt še dodatno odpira in drobi ter ustvarja zelene poljavne prostore. Njihov namen je tako povezovanje stanovanjske skupnosti, kot omogočanje zadovoljive osvetlitve in odpiranje pogledov.

Garaža je dvoetažna, znotraj nje je predviden shrambni prostor za vsako nočno enoto in kolesarnice. Legenda:

-1 -2

Javni program Poljavni program

Stanovanjski program Garaže

05 Projekt 72 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

05 Projekt 05.03 Konstrukcijska zasnova Zasnova konstrukcije temelji na med seboj vzporednimi armirano-betonskimi nosilnimi stenami, debeline 30 cm. Med seboj so oddaljene 440 cm. Dodatno ojačevanje konstrukcije je z nosilnimi vertikalnimi jedri, ki so Schindler dvigala.

medetažna plošča nosilna stena

dvigalo noisilna stena

Garaža ima tri velike zajeme zemljine, v katerih je prostor za korenine novo posajenih dreves v notranjem dvorišču. Nosilne stene se nadaljujejo po celotnem objektu do zadnje podkletene etaže in omogočajo pretok sil do temeljev.

nosilna stena dvigalo stopnice

Legenda: dvigalo nosilna stena

05 Projekt 73 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

74 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

05 Projekt 05.04 Prostorski prikazi Pogled na notranje dvorišče.

05 Projekt 75 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

05 Projekt 05.04 Prostorski prikazi Pogled na otroške igrišče na jugu lokacije.

05 Projekt 76 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

05 Projekt 05.04 Prostorski prikazi Pogled na notranje dvorišče.

05 Projekt 77 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

78 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

05 Projekt 05.04 Prostorski prikazi Pogled s križišča Gosposvetske in Bleiweisove ceste.

05 Projekt 79 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

80 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

06 Graﬁčne podloge

06 Graﬁčne podloge 81 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

06 Graﬁčne podloge 06.01 Tlorisi in aksonometrije Tloris pritličja M 1 : 500

Pritličje zajema javni program trgovin, lokalov, restavracij in barov. Ti dopolnijo že obstoječi program na Gosposvetski cest

Legenda prostorov:

Uvoz A1 Vhod

A2 Lokal Trgovina Vhod Vhod A3 Lokal Bar Vhod Restavracija Vhod B1

Vhod Vhod Trgovina

C1 C2

Vhod Vhod Restavracija Vhod Trgovina

Lokal Vhod Traﬁka Bar Izvoz Vhod Lokal Vhod

V pritličju je skupno 15 vhodov. Objekt A ima skupno vhodov ( A1 3 | A2 1 | A3 2), objekt B skupno vhodov (B1 3 | B2 2) in objekt C štiri vhode (C1 2 | C2 2)

Površine | Objekt A A1: 560 m2 A2: 270 m2 A3: 580 m2 | Objekt B B1: 780 m2 B2: 470 m2 | Objekt C C1: 380 m2 C2: 510 m2

00 06 Graﬁčne podloge

skupna površina: 3550 m2

82 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

06 Graﬁčne podloge Pogled na situacijo prikazuje tri glavne objekte, ki oblikujejo notranji park in se zapirajo od prometnih cest ter odpirajo na novo zeleno površino.

06.01 Tlorisi in aksonometrije Tloris strehe M 1 : 500

Legenda prostorov:

Ravna streha Poljavna terasa

Jašek dvigala Urejene pešpoti Prosta zelena površina

C Zelena streha

Površine | Objekt A Zunanje terase: 305 m2 Streha: 1895 m2 Skupno: 2200 m2 -Objekt B: Zunanje terase: 440 m2 Streha: 1220 m2 Skupno: 1660 m2 -Objekt C: 850 m2

skupna površina: 4710 m2

07 06 Graﬁčne podloge 83

06 Graﬁčne podloge 06.01 Tlorisi in aksonometrije Tloris prvega nadstropja M 1 : 500

Prvo nadstropje poveže pritlične objekte v tri samostojne volumne: | Objekt A, ki je poravnan z Gosposvetsko cesto, | Objekt B, ki meji na obstoječe stavbe ob lokaciji in | Objekt C, orientiran proti parku Slovenske reformacije.

Število enot | Objekt A Dnevne enote: 6 Nočne enote: 13 Studio enote: 9 Dodatne enote: 8 Skupni prostori: 2 | Objekt B: Dnevne enote: 7 Nočne enote: 8 Studio enote: 7 Dodatne enote: 7 Skupni prostori: 1 | Objekt C Dnevne enote: 6 Nočne enote: 6 Studio enote: 5 Dodatne enote: 2 Skupni prostori: 1

Površine | Objekt A: 2050 m2 | Objekt B: 1550 m2 | Objekt C 1150 m2

01 06 Graﬁčne podloge

skupna površina: 4750 m2

84 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

06 Graﬁčne podloge 06.01 Tlorisi in aksonometrije Aksonometričen pogled na izsek tlorisa prvega nadstropja M 1 : 100

01 06 Graﬁčne podloge 85 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

06 Graﬁčne podloge 06.01 Tlorisi in aksonometrije Tloris drugega nadstropja M 1 : 500

Število enot | Objekt A Dnevne enote: 7 Nočne enote: 14 Studio enote: 9 Dodatne enote: 7 Skupni prostori: 2 -Objekt B: Dnevne enote: 6 Nočne enote: 9 Studio enote: 8 Dodatne enote: 7 Skupni prostori: 1 -Objekt C Dnevne enote: 7 Nočne enote: 6 Studio enote: 5 Dodatne enote: 3 Skupni prostori: 1

Površine -Objekt A: 1835 m2 -Objekt B: 1525m2 -Objekt C: 970 m2

02 06 Graﬁčne podloge

skupna površina: 4330 m2

86 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

06 Graﬁčne podloge 06.01 Tlorisi in aksonometrije Aksonometričen pogled na izsek tlorisa drugega nadstropja M 1 : 100

02 06 Graﬁčne podloge 87 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

06 Graﬁčne podloge 06.01 Tlorisi in aksonometrije Tloris tretjega nadstropja M 1 : 500

Število enot | Objekt A Dnevne enote: 10 Nočne enote: 13 Studio enote: 6 Dodatne enote: 6 Skupni prostori: 2 -Objekt B: Dnevne enote: 8 Nočne enote: 9 Studio enote: 7 Dodatne enote: 6 Skupni prostori: 1 -Objekt C Dnevne enote: 6 Nočne enote: 4 Studio enote: 4 Dodatne enote: 3 Skupni prostori: 1

Površine -Objekt A: 1870 m2 -Objekt B: 1440 m2 -Objekt C: 930 m2

03 06 Graﬁčne podloge

skupna površina: 4240 m2

88 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

06 Graﬁčne podloge 06.01 Tlorisi in aksonometrije Aksonometričen pogled na izsek tlorisa tretjega nadstropja M 1 : 100

03 06 Graﬁčne podloge 89 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

06 Graﬁčne podloge 06.01 Tlorisi in aksonometrije Tloris četrtega nadstropja M 1 : 500

V četrtem nadstropju se vogali objektov odprejo. Novo nastale površine so poljavni skupni prostori, kjer je zalenje, ki obkroža igrišča, sedišča ipd.

Število enot -Objekt A Dnevne enote: 5 Nočne enote: 12 Studio enote: 7 Dodatne enote: 7 Skupni prostori: 2 -Objekt B: Dnevne enote: 4 Nočne enote: 8 Studio enote: 7 Dodatne enote: 2 Skupni prostori: 1 -Objekt C Dnevne enote: 4 Nočne enote: 6 Studio enote: 5 Dodatne enote: 1 Skupni prostori: 1

Površine -Objekt A: 2030 m2 -Objekt B: 1510 m2 -Objekt C 1020 m2

04 06 Graﬁčne podloge

skupna površina: 4560 m2

90 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

06 Graﬁčne podloge 06.01 Tlorisi in aksonometrije Aksonometričen pogled na izsek tlorisa četrtega nadstropja M 1 : 100

04 06 Graﬁčne podloge 91 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

06 Graﬁčne podloge 06.01 Tlorisi in aksonometrije Tloris petega nadstropja M 1 : 500

Število enot | Objekt A Dnevne enote: 11 Nočne enote: 13 Studio enote: 7 Dodatne enote: 4 Skupni prostori: 2 -Objekt B: Dnevne enote: 3 Nočne enote: 8 Studio enote: 7 Dodatne enote: 2 Skupni prostori: 1

Površine -Objekt A: 1980 m2 -Objekt B: 1520 m2 -Objekt C: 870 m2

05 06 Graﬁčne podloge

skupna površina: 4370 m2

92 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

06 Graﬁčne podloge 06.01 Tlorisi in aksonometrije Aksonometričen pogled na izsek tlorisa petega nadstropja M 1 : 100

05 06 Graﬁčne podloge 93 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

06 Graﬁčne podloge 06.01 Tlorisi in aksonometrije Tloris šestega nadstropja M 1 : 500

Površine -Objekt A: 1980 m2 -Objekt B: 1520 m2 -Objekt C: 870 m2

06 06 Graﬁčne podloge

skupna površina: 4370 m2

94 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

06 Graﬁčne podloge 06.01 Tlorisi in aksonometrije Aksonometričen pogled na izsek tlorisa šestega nadstropja M 1 : 100

06 06 Graﬁčne podloge 95 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

06 Graﬁčne podloge 06.01 Tlorisi in aksonometrije Tloris podzemne garaže -1 M 1 : 500 Podzemna garaža se zaradi požarne varnosti razdeli na tri požarne sektorje. Spodnja shema označuje sektorje.

Število shramb | Požarni sektor A: 90 | Požarni sektor B: 96 | Požarni sektor C: 84 | skupno shramb: 190

Število parkirnih mest | Požarni sektor A: 32 | Požarni sektor B: 26 | Požarni sektor C: 42 | skupno parkirnih mest: 100

Površine | Požarni sektor t A: 2690 m2 | Požarni sektor B: 1975 m2 | Požarni sektor C: 2535 m2 | Zajemi zemlje za korenine dreves: 850 m2

-01 06 Graﬁčne podloge

skupna površina: 8050 m2

96 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

06 Graﬁčne podloge

Podzemna garaža se zaradi požarne varnosti razdeli na tri požarne sektorje. Spodnja shema označuje sektorje.

06.01 Tlorisi in aksonometrije Tloris podzemne garaže -2 M 1 : 500

Število shramb | Požarni sektor A: 64 | Požarni sektor B: 56 | Požarni sektor C: 42 | skupno shramb: 162

Število parkirnih mest | Požarni sektor A: 40 | Požarni sektor B: 26 + 10 mest za motorje | Požarni sektor C: 44 + 12 mest za motorje | skupno parkirnih mest: 100

Površine | Požarni sektor t A: 2600 m2 | Požarni sektor B: 1780 m2 | Požarni sektor C: 2820 m2 | Zajemi zemlje za korenine dreves: 850 m2 skupna površina: 8050 m2

-02 06 Graﬁčne podloge 97

06 Graﬁčne podloge 06.01 Tlorisi in aksonometrije Tloris temeljev M 1 : 500

Temelji 06 Graﬁčne podloge 98 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

06 Graﬁčne podloge 06.01 Tlorisi in aksonometrije Požarna varnost M 1 : 500

5,1

14 A7

,10 AC

AD AE

,00

A IN F TE RV EN CIJ SK AP OV RŠ IN A

INT ER VE NC IJS KA

PO VR ŠIN A

,00

,00 53

A16 A13

,00

CA CB

14,1

CC INT ER VE NC IJS KA PO VR ŠIN A

IN TE RV EN CIJ SK AP OV RŠ IN A

26,0 0

80,0

INTE RVE NCIJ SKA POV RŠIN A

INT ER VE NC IJS KA

PO VR ŠIN A

A14

A15

B9 INT ER VE NC IJS KA

25,0

B1 0 PO VR ŠIN A

INT ER VE NC IJS KA PO VR ŠIN A

A17 INTE RVEN CIJS KA P OVR ŠINA

13 0,0 0

INT ER VE NC IJS KA

PO VR ŠIN A

CD C1

CG 38

,90

,00

37,5 0

5,10

BF BG BH BI

Požarna varnost 06 Graﬁčne podloge 99 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

100

06 Graﬁčne podloge 06.02 Prerezi 06.02.01 Prerez A-A M 1 : 250

AA 06 Graﬁčne podloge 100 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

101

06 Graﬁčne podloge 06.02 Prerezi 06.02.01 Prerez A-A M 1 : 250

AA 06 Graﬁčne podloge 101 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

102

06 Graﬁčne podloge 06.02 Prerezi 06.02.02 Prerez B-B M 1 : 250

BB 06 Graﬁčne podloge 102 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

103

06 Graﬁčne podloge 06.02 Prerezi 06.02.02 Prerez B-B M 1 : 250

BB 06 Graﬁčne podloge 103 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

104

06 Graﬁčne podloge 06.02 Prerezi 06.02.03 Prerez C-C M 1 : 250

CC 06 Graﬁčne podloge 104 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

105

06 Graﬁčne podloge 06.02 Prerezi 06.02.03 Prerez C-C M 1 : 250

CC 06 Graﬁčne podloge 105 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

106

06 Graﬁčne podloge 06.03 Fasadni pas 06.03.01. Detajl H1 in P1 Horizontalni prerez H1 skozi objekt C M 1 : 20

H1 06 Graﬁčne podloge 106 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

107

06 Graﬁčne podloge 06.03 Fasadni pas 06.03.01. Detajl H1 in P1 Prečni prerez P1 skozi objekt C M 1 : 20

P1 06 Graﬁčne podloge 107 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

108

06 Graﬁčne podloge 06.03 Fasadni pas 06.03.01. Detajl H2 in P2 Horizontalni prerez H2 skozi objekt A M 1 : 20

H2 06 Graﬁčne podloge 108 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

109

06 Graﬁčne podloge 06.03 Fasadni pas 06.03.02. Detajl H2 in P2 Prečni prerez P2 skozi objekt A M 1 : 20

P2 06 Graﬁčne podloge 109 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

110

06 Graﬁčne podloge 06.03 Fasadni pas 06.03.01. Detajl H3 in P3 Horizontalni prerez H3 skozi objekt A M 1 : 20

H3 06 Graﬁčne podloge 110 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

111

06 Graﬁčne podloge 06.03 Fasadni pas 06.03.01. Detajl H3 in P3 Prečni prerez P3 skozi objekt A M 1 : 20

P3 06 Graﬁčne podloge 111 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

112

06 Graﬁčne podloge 06.03 Fasadni pas 06.03.01. Detajl H4 in P4 Horizontalni prerez H4 skozi objekt A M 1 : 20

H4 06 Graﬁčne podloge 112 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

113

06 Graﬁčne podloge 06.03 Fasadni pas 06.03.01. Detajl H4 in P4 Prečni prerez P4 skozi objekt A M 1 : 20

P4 06 Graﬁčne podloge 113 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

114

114 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

115

115 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

116

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote V nadaljevanju naloge predstavim načrte vsake posamične enote v objektu. Stanovanjske enote se delijo na nočne (spalnica, spalnica s čajno kuhinjo), studio (za par, dupleks), dnevne (kuhinja, dnevna soba, bivlani prostor), velike (dupleks+, spalnica+) in dodatni, prosti enoti. Vseh stanovanjskih enot je 85. Poljavne enote se nahajajo v vogalih objektov. Vključujejo programe ﬁtnesa, skupnih pralnic, varstva, kina, večnamenskih prostorov in podobno. Vseh poljavnih prostorov je 16. Na lokaciji je predvidenih 101 različnih zasebnih in poljavnih prostorov.

Stanovanjske podenote na vzhodni fasadi.

Stanovanjske podenote na zahodni fasadi.

Stanovanjske podenote na južni fasadi.

06 Graﬁčne podloge 116 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

117

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote Stanovanjske podenote se med seboj razlikujejo po njihovi namembnosti in glede na postavitev glede na stran neba. | V | Podenote na vzhodni strani imajo terase orientirane na JV, zajemajo dopoldansko sonce. | Z | Podenote na zahodni strani imajo terase orientirane na JZ, zajemajo popoldansko sonce. | J | Podenote na južni strani imajo nadstreške, ki jih varuje pred preosvetljenostjo in manjše terase. | S | Podenote na severni strani imajo velike terase, da dobivajo čimveč svetlobe. | O | Podenote na obodnih fasadah se zapirajo z zimskimi vrtovi pred mestnim vrvežem.

Stanovanjske podenote na severni fasadi.

Stanovanjske podenote na obodni fasadi.

06 Graﬁčne podloge 117 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

118

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.01 Južna fasada, tlorisi in fasada

Nočne enote Stanovanjska podenota, namenjena za prenočitev in uporabnike, ki v stanovanju ne kuhajo ali najemajo v te namene dodatne prostore v objektu za voljo večje privatnosti.

M 1:100

01 Spalnica Udoben nočni prostor namenjen za par ali posameznike, ki si dnevne prostore delijo z drugimi stanovalci, sami pa neodvisno najemajo nočno enoto.

8pm

2,50

6,00

8,00

6,50

7am

spanje

1,40

8pm

3,00 4,40 01.02 Spalnica razširjena površina 26,4 m2 terasa 8,8 m2

1,40

3,00 4,40 01.01 Spalnica osnovna površina 26,4 m2

7am

02 Spalnica s čajem

8,00

6,50

Nočni prostor namenjen za par ali posameznike, ki za vsakdanje potrebe potrebujejo v svojem stanovanju zgolj manjšo čajno kuhinjo, sicer pa v enoti pretežno le nočujejo.

6,00

jutranja kava

2,50

24 h

1,40

3,00 4,40 02.02 Spalnica s čajem razširjena površina 26,4 m2 terasa 8,8 m2

1,40

3,00 4,40 02.01 Spalnica s čajem osnovna površina 26,4 m2

Studio enote Stanovanjska enota, ki združuje vse nujno potrebne elemente, za funkcionalnost bivanja. celodnevno bivanje

03 Studio za par

2,50

6,00

7,00

8,00

5,50

Minimalni prostori, enakovredno razdeljeni za dnevno in nočno življenje znotraj stanovanja. Primerno za par in večje družbe, ki imajo možnost donajemanje preostalih enot.

1,40

3,00

1,40

4,40

3,00

1,40

4,40

3,00 4,40

03.03 Studio makro

03.02 Studio osnovni

03.01 Studio mikro

J 06 Graﬁčne podloge 118

119

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.01 Južna fasada, tlorisi in fasada

Dnevne enote Stanovanjska podenota, v kateri se posamezniki zadržujejo preko dneva v svojem prostem času, ki ga preživljajo v stanovanju.

M 1:100

12pm

04 Kuhinja Večji kuhinjski prostor z jedilnico je namenjen za skupino podnajemnikov, oziroma zaključene družbe, ki se zbirajo in družijo ob hrani.

PON TOR SRE ČET PET

SOB NED

7,50

5pm

druženje ob kosilih

3,00

1,40

3,00

4,40 04.01 Kuhinja osnovna notranja površina 22,9 m2 terasa 3,5 m2 površina 26,4 m2

1,40

4,40 04.02 Kuhinja razširjena notranja površina 27,3 m2 terasa 3,5 m2 površina 30,8 m2 12am

05 Dnevna soba

PON TOR SRE ČET PET SOB NED

Enota, ki jo uporabniki koristijo za druženje v večjem prostoru, namenjenem za kino večere, družabnim uram ali kot samostojne dislocirane mirne enote.

7,50

6pm

3,00

1,40

3,00

4,40 05.01 Dnevna soba osnovna površina 26,4 m2 notranja površina 20,9 m2 terasa 5,5 m2

večer družabnih iger

1,40

4,40 05.02 Dnevna soba razširjena površina 30,8 m2 notranja površina 25,3 m2 terasa 5,5 m2 11pm

06 Bivalna enota

PON TOR SRE ČET PET SOB NED

Je zaključena stanovanjska podenota, v kateri sta združeni tipični dnevni lastnosti stanovanja, kuhinja in dnevna soba.

2,50

8,00

5,50

7pm

dnevno bivanje v stanovanju 3,00

1,40

4,40 06.01 Kuhinjska bivalna enota 2

3,00

1,40

4,40 06.02 Dnevna bivalna enota 2

J 06 Graﬁčne podloge 119

120

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.01 Južna fasada, tlorisi in fasada M 1:100

07 Dupleks Vhodni nivo

8pm

2,50

6,50

7am

6,50

Nadstropje

spanje

08 Dupleks + Vhodni nivo

8,50

24 h

Nadstropje

6,00

celodnevno bivanje

2,20

0,30

J 06 Graﬁčne podloge

08.01 Dupleks + notranja površina 29,7 m2 in 54,6 m2 terasa 5,5 in 7,8 m2 površina 97,5 m2

120 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

121

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.01 Južna fasada, tlorisi in fasada M 1:100

Dodatne enote 09 Prosta enota Primer opreme proste enote.

12pm

PON TOR SRE ČET PET

SOB NED

6,00

7,00

5pm

otroška igra 4,40 09.03 Primer uporabe - otroška igralnica površina 26,4 m2

4,40 09.04 Primer uporabe - študijska soba površina 30,8 m2

10 Skupne enote Enote, ki so namenjene vsem uporabnikom v vsakem nadstropjuskupne pralnice, varstva, ﬁtnes in spa prostori. Nahajajo se v vogalih blokov in so različnih dimenzij.

8.00

2,50

študijska soba

varstvo

2,15

5,50 10.04 Večnamenski prostor površina 58,8 m2

5,15

kino večer

12,00 10.03 Varstvo površina 73,6 m2

J 06 Graﬁčne podloge 121

122

122 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

123

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.01 Južna fasada, tlorisi in fasada M 1:250

J 06 Graﬁčne podloge 123 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

124

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.02 Vzhodna fasada, tlorisi in fasada

Nočne enote Stanovanjska podenota, namenjena za prenočitev in uporabnike, ki v stanovanju ne kuhajo ali najemajo v te namene dodatne prostore v objektu za voljo večje privatnosti.

M 1:100

01 Spalnica Udoben nočni prostor namenjen za par ali posameznike, ki si dnevne prostore delijo z drugimi stanovalci, sami pa neodvisno najemajo nočno enoto.

8pm

2,50

6,00

8,00

6,50

7am

spanje

4,40 01.02 Spalnica razširjena površina 26,4 m2 terasa 8,8 m2

4,40 01.01 Spalnica osnovna površina 26,4 m2

8pm 7am

02 Spalnica s čajem

8,00

6,50

Nočni prostor namenjen za par ali posameznike, ki za vsakdanje potrebe potrebujejo v svojem stanovanju zgolj manjšo čajno kuhinjo, sicer pa v enoti pretežno le nočujejo.

6,00

jutranja kava

2,50

24 h

1,40

3,00 4,40 02.02 Spalnica s čajem razširjena površina 26,4 m2 terasa 8,8 m2

1,40

3,00 4,40 02.01 Spalnica s čajem osnovna površina 26,4 m2

Studio enote Stanovanjska enota, ki združuje vse nujno potrebne elemente, za funkcionalnost bivanja. celodnevno bivanje

03 Studio za par

2,20

2,50

6,00

7,00

8,00

3,50

4,50

5,50

Minimalni prostori, enakovredno razdeljeni za dnevno in nočno življenje znotraj stanovanja. Primerno za par in večje družbe, ki imajo možnost donajemanje preostalih enot.

2,20

4,40

2,20 4,40

03.03 Studio makro notranja površina 29,7 m2

V 06 Graﬁčne podloge

03.02 Studio osnovni notranja površina 25,3 m2

2,20

2,20 4,40 03.01 Studio mikro notranja površina 20,9 m2

124 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

125

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.02 Vzhodna fasada, tlorisi in fasada

Dnevne enote Stanovanjska podenota, v kateri se posamezniki zadržujejo preko dneva v svojem prostem času, ki ga preživljajo v stanovanju.

M 1:100

04 Kuhinja Večji kuhinjski prostor z jedilnico je namenjen za skupino podnajemnikov, oziroma zaključene družbe, ki se zbirajo in družijo ob hrani.

12pm

PON TOR SRE ČET PET

SOB NED

7,00

5pm

druženje ob kosilih

2,20

4,40 04.01 Kuhinja osnovna površina 26,4 m2

2,20

4,40 04.02 Kuhinja razširjena površina 30,8 m2 12am

05 Dnevna soba

PON TOR SRE ČET PET SOB NED

Enota, ki jo uporabniki koristijo za druženje v večjem prostoru, namenjenem za kino večere, družabnim uram ali kot samostojne dislocirane mirne enote.

2,50

7,50

5,00

6pm

večer družabnih iger 2,20

2,20

4,40 05.01 Dnevna soba osnovna površina 26,4 m2 notranja površina 20,9 m2 terasa 5,5 m2

2,20

4,40 05.02 Dnevna soba razširjena površina 30,8 m2 notranja površina 25,3 m2 terasa 5,5 m2 11pm

06 Bivalna enota

PON TOR SRE ČET PET SOB NED

Je zaključena stanovanjska podenota, v kateri sta združeni tipični dnevni lastnosti stanovanja, kuhinja in dnevna soba.

2,50

8,00

5,50

7pm

dnevno bivanje v stanovanju 2,20

2,20

06.01 Kuhinjska bivalna enota notranja površina 29,7 m2 2

2,20 4,40

4,40

06.02 Dnevna bivalna enota notranja površina 29,7 m2 2

V 06 Graﬁčne podloge 125

126

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.02 Vzhodna fasada, tlorisi in fasada M 1:100

Velike enote Stanovanjske enote, namenjena za večje število najemnikov, ki imajo zahteve po višjih kvadraturah. 07 Dupleks Dvonadstropna nočna enota je primerna za družine in študente; najemnikom, ki si želijo nočiti v eni zaključeni enoti. Vhodni nivo

8pm

6,50

7am

2,20

2,20 4,40

Nadstropje

6,50

spanje

08 Dupleks + Največja stanovanjska enota v kompleksu nudi dnevne prostore v vhodnem nivoju in nočne s teraso v nadstropju. Vhodni nivo

2,50

8,50

6,00

24 h

celodnevno bivanje

6,00

Nadstropje

2,20

2,20 0,30

V 06 Graﬁčne podloge

2,20

08.01 Dupleks + notranja površina 29,7 m2 in 54,6 m2 terasa 5,5 in 7,8 m2 površina 97,5 m2

126 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

127

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.02 Vzhodna fasada, tlorisi in fasada M 1:100

Dodatne enote Prosta stanovanjska kvadratura, ki si jo lahko posameznik uredi po svojih potrebah- art studio, delo na domu, knjižnica itd. 09 Prosta enota Primer opreme proste enote.

12pm

PON TOR SRE ČET PET

SOB NED

6,00

7,00

5pm

art studio

4,40

4,40 osebna knjižnica 09.02 Primer ureditve- art studio površina 30,8 m2

09.01 Primer ureditve- knjižnica površina 26,4 m2

8,00

10 Skupne enote Enote, ki so namenjene vsem uporabnikom v vsakem nadstropjuskupne pralnice, varstva, ﬁtnes in spa prostori. Nahajajo se v vogalih blokov in so različnih dimenzij.

skupne pralnice

3,00

2,20 5,20

10,50

10.01 Skupna pralnica površina 40 m2

5,20

skupni športni prostor

2,20 10.02 Fitnes površina 66,5 m2

4,30 8,00

1,50

V 06 Graﬁčne podloge 127

128

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.02 Vzhodna fasada, tlorisi in fasada M 1:250

V 06 Graﬁčne podloge 128 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

129

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.02 Zahodna fasada M 1:250

Tlorisi zahodne fasade so zrcalna podoba tlorisov vzhodne fasade. V načrtih je prikazana tako zgolj podoba fasade, brez njej pripadajočih tlorisov.

Z 06 Graﬁčne podloge 129 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

130

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.03 Severna fasada, tlorisi in fasada

Nočne enote Stanovanjska podenota, namenjena za prenočitev in uporabnike, ki v stanovanju ne kuhajo ali najemajo v te namene dodatne prostore v objektu za voljo večje privatnosti.

M 1:100

01 Spalnica Udoben nočni prostor namenjen za par ali posameznike, ki si dnevne prostore delijo z drugimi stanovalci, sami pa neodvisno najemajo nočno enoto.

8pm

2,50

6,00

8,00

6,50

7am

spanje 1,40

4,40

3,00

1,40

01.02 Spalnica razširjena površina 26,4 m2 terasa 8,8 m2

4,40

3,00

01.01 Spalnica osnovna površina 26,4 m2

8pm 7am

02 Spalnica s čajem

8,00

6,50

Nočni prostor namenjen za par ali posameznike, ki za vsakdanje potrebe potrebujejo v svojem stanovanju zgolj manjšo čajno kuhinjo, sicer pa v enoti pretežno le nočujejo.

6,00

jutranja kava

2,50

24 h

1,40

3,00 4,40 02.02 Spalnica s čajem razširjena površina 26,4 m2 terasa 8,8 m2

1,40

3,00 4,40 02.01 Spalnica s čajem osnovna površina 26,4 m2

Studio enote Stanovanjska enota, ki združuje vse nujno potrebne elemente, za funkcionalnost bivanja. celodnevno bivanje

03 Studio za par

1,40

3,00

3,50 2,50

2,50

6,00

7,00

8,00

4,50

5,50

Minimalni prostori, enakovredno razdeljeni za dnevno in nočno življenje znotraj stanovanja. Primerno za par in večje družbe, ki imajo možnost donajemanje preostalih enot.

1,40

4,40

3,00 4,40

03.03 Studio makro notranja površina 29,7 m2

S 06 Graﬁčne podloge

03.02 Studio osnovni notranja površina 25,3 m2

1,40

3,00 4,40 03.01 Studio mikro notranja površina 20,9 m2

130 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

131

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.03 Severna fasada, tlorisi in fasada

Dnevne enote Stanovanjska podenota, v kateri se posamezniki zadržujejo preko dneva v svojem prostem času, ki ga preživljajo v stanovanju.

M 1:100

12pm

04 Kuhinja Večji kuhinjski prostor z jedilnico je namenjen za skupino podnajemnikov, oziroma zaključene družbe, ki se zbirajo in družijo ob hrani.

PON TOR SRE ČET PET

SOB NED

7,00

5pm

druženje ob kosilih

3,00

1,40

3,00

4,40 04.01 Kuhinja osnovna notranja površina 18,9 m2 terasa 7,5 m2 površina 26,4 m2

1,40

4,40 04.02 Kuhinja razširjena notranja površina 23,3 m2 terasa 7,5 m2 površina 30,8 m2 12am

05 Dnevna soba

PON TOR SRE ČET PET SOB NED

Enota, ki jo uporabniki koristijo za druženje v večjem prostoru, namenjenem za kino večere, družabnim uram ali kot samostojne dislocirane mirne enote.

7,00

6pm

3,00

1,40

3,00

4,40 05.01 Dnevna soba osnovna notranja površina 18,9 m2 terasa 7,5 m2 površina 26,4 m2

večer družabnih iger

1,40

4,40 05.02 Dnevna soba razširjena notranja površina 23,3 m2 terasa 7,5 m2 površina 30,8 m2 11pm

06 Bivalna enota

PON TOR SRE ČET PET SOB NED

Je zaključena stanovanjska podenota, v kateri sta združeni tipični dnevni lastnosti stanovanja, kuhinja in dnevna soba.

2,50

8,00

5,50

7pm

dnevno bivanje v stanovanju

3,00

1,40 4,40

06.01 Kuhinjska bivalna enota notranja površina 27,7 m2 t 75 2

3,00

1,40 4,40

06.02 Dnevna bivalna enota notranja površina 27,7 m2 t 75 2

S 06 Graﬁčne podloge 131

132

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.03 Severna fasada, tlorisi in fasada M 1:100

Velike enote Stanovanjske enote, namenjena za večje število najemnikov, ki imajo zahteve po višjih kvadraturah. 07 Dupleks Dvonadstropna nočna enota je primerna za družine in študente, vsakršni proﬁl najemnikov, ki si želijo nočiti v eni zaključeni enoti. Vhodni nivo

8pm

6,50

7am

4,40

Nadstropje

6,50

spanje

24 h

08 Dupleks + Največja stanovanjska enota v kompleksu nudi dnevne prostore v vhodnem nivoju in nočne s teraso v nadstropju.

8,50

Vhodni nivo

celodnevno bivanje

6,00

Nadstropje

S 06 Graﬁčne podloge

2,20

0,30

132 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

133

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.03 Severna fasada, tlorisi in fasada M 1:100

odatne enote rosta stanovanjska kvadratura, ki si jo ahko posameznik uredi po svojih otrebah- art studio, delo na domu, njižnica itd. 9 Prosta enota rimer opreme proste enote. 12pm

PON TOR SRE ČET PET

SOB NED 5pm

pisarna

9.05 Primer uporabe - pisarna za amozaposlenega ovršina 26,4 m2

09.06 Primer uporabe - Vrt površina 30,8 m2 druženje na zeleni terasi

0 Skupne enote note, ki so namenjene vsem porabnikom v vsakem nadstropjukupne pralnice, varstva, ﬁtnes in spa rostori. Nahajajo se v vogalih blokov in o različnih dimenzij.

8,00

čitalnica

5,20 .05 Čitalnica vršina 40 m2

10,50

spa

2,20 0.06 Spa vršina 66 5 m2

4,30 8,00

1,50

S 06 Graﬁčne podloge 133

134

134 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

135

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.03 Severna fasada, tlorisi in fasada M 1: 250

S 06 Graﬁčne podloge 135 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

136

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.04 Obodna fasada, tlorisi in fasada

Nočne enote Stanovanjska podenota, namenjena za prenočitev in uporabnike, ki v stanovanju ne kuhajo ali najemajo v te namene dodatne prostore v objektu za voljo večje privatnosti.

M 1:100

01 Spalnica Udoben nočni prostor namenjen za par ali posameznike, ki si dnevne prostore delijo z drugimi stanovalci, sami pa neodvisno najemajo nočno enoto.

8pm

2,50

6,00

6,50

7am

spanje

1,40

3,00 4,40 01.02 Spalnica razširjena površina 26,4 m2 terasa 8,8 m2

8pm

1,40

3,00 4,40 01.01 Spalnica osnovna površina 26,4 m2

7am

02 Spalnica s čajem

8,00

6,50

Nočni prostor namenjen za par ali posameznike, ki za vsakdanje potrebe potrebujejo v svojem stanovanju zgolj manjšo čajno kuhinjo, sicer pa v enoti pretežno le nočujejo.

6,00

jutranja kava

2,50

24 h

1,40

3,00 4,40 02.02 Spalnica s čajem razširjena površina 35,2 m2

1,40

3,00 4,40 02.01 Spalnica s čajem osnovna površina 26,4 m2

Studio enote Stanovanjska enota, ki združuje vse nujno potrebne elemente, za funkcionalnost bivanja. celodnevno bivanje

03 Studio za par

2,50

6,00

7,00

8,00

5,50

Minimalni prostori, enakovredno razdeljeni za dnevno in nočno življenje znotraj stanovanja. Primerno za par in večje družbe, ki imajo možnost donajemanje preostalih enot.

2,20

4,40

2,20 4,40

03.03 Studio makro površina 35,2 m2

2,20

2,20 4,40

03.02 Studio osnovni površina 30,8 m2

03.01 Studio mikro površina 26,4 m2

O 06 Graﬁčne podloge 136 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

137

06 Graﬁčne podloge Dnevne enote Stanovanjska podenota, v kateri se posamezniki zadržujejo preko dneva v svojem prostem času, ki ga preživljajo v stanovanju.

06.04 Stanovanjske podenote 06.04.04 Obodna fasada, tlorisi in fasada M 1:100

12pm

04 Kuhinja Večji kuhinjski prostor z jedilnico je namenjen za skupino podnajemnikov, oziroma zaključene družbe, ki se zbirajo in družijo ob hrani.

PON TOR SRE ČET PET

SOB NED

5pm

druženje ob kosilih

2,20

2,20 4,40

04.01 Kuhinja osnovna površina 26,4 m2 12am

05 Dnevna soba

PON TOR SRE ČET PET SOB NED

Enota, ki jo uporabniki koristijo za druženje v večjem prostoru, namenjenem za kino večere, družabnim uram ali kot samostojne dislocirane mirne enote.

6,50

6pm

2,20

večer družabnih iger

2,20 4,40

05.01 Dnevna soba osnovna površina 26,4 m2

11pm

06 Bivalna enota

PON TOR SRE ČET PET SOB NED

Je zaključena stanovanjska podenota, v kateri sta združeni tipični dnevni lastnosti stanovanja, kuhinja in dnevna soba.

2,50

5,50

7pm

dnevno bivanje v stanovanju 2,20

2,20 4,40

06.01 Kuhinjska bivalna enota površina 35,2 m2

O 06 Graﬁčne podloge 137

138

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.04 Obodna fasada, tlorisi in fasada M 1:100

07 Dupleks Vhodni nivo

8pm

2,50

8,00

6,50

7am

6,50

Nadstropje

spanje

08 Dupleks + Vhodni nivo

8,50

24 h

celodnevno bivanje

6,00

Nadstropje

2,20

0,30

O 06 Graﬁčne podloge 138 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

139

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.04 Obodna fasada, tlorisi in fasada M 1:100 Dodatne enote 09 Prosta enota Primer opreme proste enote.

12pm

PON TOR SRE ČET PET

SOB NED

6,00

7,00

5pm

telovadnica 4,40 09.03 Primer uporabe - osebna telovadnica površina 26,4 m2

4,40 09.04 Primer uporabe - garderoba površina 30,8 m2

10 Skupne enote Enote, ki so namenjene vsem uporabnikom v vsakem nadstropjuskupne pralnice, varstva, ﬁtnes in spa prostori. Nahajajo se v vogalih blokov in so različnih dimenzij.

8.00

2,50

garderoba

deovni prostor

2,15

5,50 10.05 Skupni delovni prostor 2 površina 58,8 m

5,15

igralnica

12,00 10.06 Skupna igralnica površina 73,6 m2

O 06 Graﬁčne podloge 139 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

140

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.04 Obodna fasada, tlorisi in fasada M 1:250

Fasada na Župančičevo ulico. 06 Graﬁčne podloge 140 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

141

06 Graﬁčne podloge 06.04 Stanovanjske podenote 06.04.04 Obodna fasada, tlorisi in fasada M 1:250

Fasada na Gosposvetsko cesto. 06 Graﬁčne podloge 141 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

142

06 Graﬁčne podloge 06.05 Prostorski prikaz enot Nočne enote - Spalnica

06 Graﬁčne podloge 142 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

143

06 Graﬁčne podloge 06.05 Prostorski prikaz enot Studio enote - Studio mini

06 Graﬁčne podloge 143 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

144

06 Graﬁčne podloge 06.05 Prostorski prikaz enot Dnevne enote - Kuhinja

06 Graﬁčne podloge 144 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

145

06 Graﬁčne podloge 06.05 Prostorski prikaz enot Dnevne enote - Bivalni prostor

06 Graﬁčne podloge 145 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

146

146 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

147

147 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

148

07 Viri in literatura Viri: Vir 01 | O industrijski revoluciji in Veliki Britaniji po: Wise, S. ,2009, The Blackest Streets: The Life and Death of a Victorian Slum, The Sunday Times, 22. Jun., str. 8-12 Vir 02| O Bauhusu po: Whitford, Frank, ed. (1992). The Bauhaus: Masters & Students by Themselves. London: Conran Octopus. p. 32. ISBN 1-85029-415-1 Architecture, Politics, and Identity in Divided Berlin Po avtorjih Emily Pugh Vir 03| O povojni arhitekturi po: Teige K., 2002, Minimum dwelings, MIT Press Vir 04 | O ruski povojni arhitekturi: http://www.theguardian.com/cities/2015/jun/12/moscows-suburbs-maylook-monolithic-but-the-stories-they-tell-are-not Vir 05 | O slovenski arhitekturni zgodovini: Stopar Ivan, 1980, Sprehodi po stari Ljubljani: Kulturnozgodovinski vidik, OK SZDL Ljubljana Center Vir 06 | O statističnih podatkih: http://www.surs.si. Vir 07 | 0 slovenskem stanju stanovanjske arhitekture: Kolar Damjana, 2016, 15.1., Stoletje stanovanjske gradnje v Ljubljani, Mladina

Literatura: | Rybczynski Witold, 1986, Home: a short history of an idea, Kanada | Biennale Interieur, 2014, SQM the quantiﬁed home, Lars Muller Publisher | Wietzorrek Ulrike, 2014, Housing +, Birkhauser | Teige Karel, 2002, Minimum dwelling, MIT Press

Grafično gradivo: Slika 01 | območje Kolizej, Dostopno na: http://www.delo.si/assets/media/picture/20130529/Ljubljanska__djvu_1574249_l_hires.jpeg0.jpeg?rev=0 Slika 02 | Fotmontaža “bivalne stiske”, Dostopno na: http://www.salusexpress.hr/modules/destination/ galleries/ IMG_39CC85-AE3729-00BA9A-81C652 Slika 03 | Industrijska revolucija Dostopno na: http://ddpnews.com/entertainment/labor-day-the-industrial-revolution/ Slika 04 | Saltaire, delavski slum, Velika Britanija Dostopno na: http://worldheritage.routes.travel/world-heritage-site/saltaire/ Slika 05 | Old Nichols, Velika Britanija Dostopno na: http://gerald-massey.org.uk/bezer/images/fleet_ditch_london_d_bough_fleet_st.jpg Slika 06 | Bauhaus člani Dostopno na: http://www.ltmrecordings.com/bauhaus_reviewed_ltmcd2472. html Slika 07 | Weissenhof stanovanjska soseska, vila Le Corbusier, notranjost Dostopno na: https://www.toovia.com/posts/2014/mar/26/0.56503.333698 366707187771 Slika 08 | Weissenhof stanovanjska soseska, vila Mies Van Der Rohe, zunanjost Dostopno na: http://cdn.c.photoshelter.com/img-get/I0000YgPt2slC7Gs/s/860/860/Stuttgart014.jpg Slika 09 | Naselje v obliki podkve, Ernst May in Bruno Taut Dostopno na: http://immobilien.excite.de/die-hufeisensiedlung-in-berlinbritzlicht-und-luft-farbe-und-grunflachen-N30678.html Slika 10 | Panelni system P2, tipično stanovanje v nadstropju Dostopno na: https://de.wikipedia.org/wiki/P2_(Plattenbautyp)#/ media/File:Grundriss_Plattenbau_P2.JPG Slika 11 | Panelni system P2, tipično nadstropje v bloku Dostopno na: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Schemagrundriss-Plattenbautyp-M10.svg Slika 12 | Obdobje med vojnama Dostopno na: http://www.forum-unite-communiste.org/uploads/17/Hoyerswerda-1.jpg Slika 13 | Naselje Tomsk, Khrushchvkova Dostopno na: http://www.wikiwand.com/en/Khrushchyovka Slika 14 | Unite l’habitete, skica Dostopno na: : http://www.uncubemagazine.com/blog/10275677 Slika 15 | Unite L’habitate, tloris nadstropja Dostopno na: http://148.206.107.15/biblioteca_digital/articulos/11-420-6227zmy.pdf Slika 16 | Unite L’habitate, tlorisi stanovanj Dostopno na: http://www.uncubemagazine.com/blog/10272227 Slika 17 | Unite L’habitate, zunanjost Dostopno na: http://www.garethgardner.com/koken/storage/

Slika 18 | Hribarjeva hiša, Maks Fabiani Dostopno na: http://trajekt.org/wp/wp-content/gallery/100let/hribarjeva-hisa_tilyen-mucik_01-copy.jpg

Slika 44 | Wozoco, tloris Dostopno na: http://www.archello.com/sites/default/ﬁles/imagecache/header_detail_large/story/media/115_20.jpg

Slika 19 | Delavska stanovanjska kolonija, Maribor, Ivan Vurnik Dostopno na: http://www.dessa.si/index.php?nav=101&jezik=SL&sel_id=3437

Slika 45 | Wozoco, zunanjost Dostopno na: http://www.zn903.com/cecspoon/lwbt/Case_Studies/Wozoco/ wm_mvrdv07.JPG

Slika 20 | Arhitektura 1, revija Dostopno na: https://www.yumpu.com/xx/document/view/26877447/

Slika 46 | Gifu Kitagata, prerez Dostopno na: https://collectivehousingatlas.ﬁles.wordpress. com/2013/07/cha-130712-gifu_kitagata_apartment_building-sanaa2.jpg

Slika 21 | Meksika, Vladimir Šubic Dostopno na: http://www.arhitekturni-vodnik.org/pictures/meksika_pogled1_M.jpg Slika 22 Meksika, tloris Dostopno na: http://www.arhitekturni-vodnik.org/scripts/open_ large.php?objectID=100&id=200&mode=1 Slika 23 | Peglezen, Jože Plečnik Dostopno na: http://shrani.si/f/2h/dL/4yeInObu/3/7782-peglezenlightbox-10.jpg Slika 24 | Jože Plečnik Dostopno na: http://www.ljubljanskigrad.si/assets/Uploads/_resampled/ ScaleHeightWyI2NTAiXQ/Joe-Plenik-vir-MGML-Plenikova-zbirka.jpg Slika 25 | Ilija Arnautović Dostopno na: http://www.archiweb.cz/images/subjects/logo_ portrait_3215.jpg Slika 26 | Maks Fabiani Dostopno na: http://stanjel.eu/mma/maks%20fabiani%20 /2015091417262469/crop/pointsLead/ Slika 27 Edvard Ravnikar Dostopno na: http://www.slovenskenovice.si/sites/slovenskenovice.si/files/styles/s_1280_1024/public/dti_import/2012/01/27/image_5032978_0.jpg?itok=-Lxr9Ru3 SLika 28 | SŠ - 6 Dostopno na: http://www.arhitekturni-vodnik.org/pictures/1v-bloki-SS6_pogled1_M.jpg Slika 29 | SŠ – 6, urbanistična maketa Dostopno na: http://www.arhitekturni-vodnik.org/plans/ soseskaSs6_model1_M.jpg Slika 30 | Stanovanjska zazdiava, Ferantov vrt Dostopno na: http://www.arhitekturni-vodnik.org/pictures/ Ferantov-vrt_pogled2_L.jpg Slika 31 | Stanovanjska zazdiava, Ferantov vrt, tloris Dostopno na: http://www.arhitekturni-vodnik.org/plans/ferantovvrt_tloris1_M.GIF Slika 32 | Stanovanjska zazdiava, Ferantov vrt, prerez Dostopno na: http://www.arhitekturni-vodnik.org/plans/ferantovvrt_tloris1_M.GIF http://www.arhitekturni-vodnik.org/plans/ferantov_prerez1_M.GIF Slika 33 | Savsko naselje Dostopno na: http://www.slovenskenovice.si/sites/slovenskenovice.si/files/styles/s_1280_1024/public/dti_import/2013/10/02/image_9339858_2.jpg?itok=FN4eL3VN Slika 34 | Savsko naselje, tloris Dostopno na: http://www.praznine.si/wp-content/uploads/2015/02/moderno_02-741x1024.jpg Slika 35 | BS 3 Dostopno na: http://mao.si/GetImage.jpg?id=11289&openType=image Slika 36 | Hanoi model, zunanjost Dostopno na: http://c-and-a.co.jp/assets/gallery/25/212.jpg Slika 37 | Hanoi model, Kazumiro Kojima, tlorisi Dostopno na: https://lh3.googleusercontent.com/-77VbOU5889M/TWMOvt9TXI/AAAAAAAAFzA/7uO0zCO24HQ/s1600/img002.jpg Slika 38 | Hanoi model, Kazumiro Kojima, prerezi Dostopno na: https://lh6.googleusercontent.com/-WXGdZgnKOWw/TW-MRnWsPZI/AAAAAAAAFzE/wKV0bXyWypI/s1600/img003.jpg Slika 39 | VM Housing, zunanjost Dostopno na: http://www.architecturenewsplus.com/cdn/images/l/n/s/z/ nsz5d4w.jpg Slika 40 | VM koncept Dostopno na: https://iremlandscape.files.wordpress. com/2012/03/vm10.jpg Slika 41 | VM sheme stanovanj Dostopno na: http://public.bay.livefilestore.com/y1p3B6HGb5dwyp5pXXYVM7FU7n-qWFr63iyKJ2CJ_Gte4N5alzwHqK4mid7SNN8ZHsX2qTGGCN21olOLn_KNuzXgg/mhusmatrix.jpg Slika 42 | Wozoco, skice konstrukcije Dostopno na: https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x /73/48/6c/73486c0dad39855b133892ee2517a7b0.jpg Slika 43 | Wozoco, zunanjost Dostopno na: https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/82/97/ dd/8297ddf04a374bcb637de956b996816e.jpg

07 Viri in literatura

Slika 47 | Gifu Kitagata, tloris Dostopno na: https://collectivehousingatlas.files.wordpress. com/2013/07/cha-130712-gifu_kitagata_apartment_building-sanaa2.jpg Slika 48 | Gifu Kitagata, fasada Dostopno na: https://collectivehousingatlas.files.wordpress. com/2013/07/cha-130712-gifu_kitagata_apartment_building-sanaa2.jpg Slika 49 | Gifu Kitagata, zunanjost Dostopno na: https://collectivehousingatlas.files.wordpress. com/2013/07/cha-130712-gifu_kitagata_apartment_building-sanaa.jpg Slika 50 | Gifu Kitagata, tloris stanovanj Dostopno na: https://collectivehousingatlas.files.wordpress. com/2013/07/cha-130712-gifu_kitagata_apartment_building-sanaa3.jpg Slika 51 | Gifu Kitagata, zunanjost Dostopno na: http://www.japan-photo.de/D-GIFU-KITAGATAAPARTMENTS59.jpg Slika 52 | Stanovanjska soseska D, render Dostopno na: http://dekleva-gregoric.si/housing-d/ Slika 53 | Stanovanjska soseska D, render Dostopno na: http://dekleva-gregoric.si/wp-content/uploads/2013/06/033_H-DRAGOMELJ_000-321x153.jpg Slika 54 | Stanovanjska soseska D, skica Dostopno na: http://dekleva-gregoric.si/housing-d/ Slika 55 | Hiša Gradaška, zunanjost Dostopno na: http://www.sadarvuga.com/images/phocagallery/ gradaska/thumbs/phoca_thumb_l_23.jpg Slika 56 | Hiša Gradaška, zunanjost Dostopno na: http://www.sadarvuga.com/projects/selected/910-appartment-house-gradaka Slika 57 | Hiša Gradaška, tloris Dostopno na: http://www.sadarvuga.com/projects/selected/910-appartment-house-gradaka Slika 58 | Honeycomb, zunanjost Dostopno na: http://www.bestmswprograms.com/wp-content/uploads/2013/09/15.-Honeycomb-Apartments-G%C3%87%C3%B4-Izola-Slovenia.jpg Slika 59 | Honeycomb, fasada Dostopno na: http://2.bp.blogspot.com/-LzxRFAZqX5w/TmMu-5QI6VI/ AAAAAAABA2o/aPUk3dKZiwg/s1600/Honeycomb+Apartments+By+OFIS+arhitekti-southeast+facade.jpg Slika 60 | Honeycomb, zunanjost Dostopno na: http://www.ofis-a.si/str_9%20-%20HOUSING/6_HONEYCOMB_ APARTMENTS/com_files/OFIS_HONEYCOMB%20APARTMENTS_IZOLA_9_. JPG Slika 61 | Polje III, koncept Dostopno na: http://www.bevkperovic.com/?id=1,0,103,1526 Slika 62 | Polje III, tloris Dostopno na: http://www.bevkperovic.com/?id=1,0,103,1529 Slika 63 | Polje III, prerez Dostopno na: http://afasiaarchzine.com/wp-content/uploads/2016/01/bevkperovic-.-housing-Polje-III-.-Ljubljana-67-1200x553.jpg Slika 64 | Polje III, zunanjost Dostopno na: http://afasiaarchzine.com/wp-content/uploads/2016/01/bevkperovic-.-housing-Polje-III-.-Ljubljana-34-1200x866.jpg Slika 65 | Polje III, zunanjost Dostopno na: http://payload342.cargocollective. com/1/18/578600/9149068/11-housing-polje-III---central-axis-of-theneighbourhood_600.jpg Slika 66 | Nakagin Capsule Tower Dostopno na: http://www.designingbuildings.co.uk/w/images/c/ ce/xNakagin-capsule-tower1.jpg.pagespeed.ic.S3Y2AR9Z3W.jpg Slika 67 | Nemasus Dostopno na: https://wikiarquitectura.com/es/images/thumb/a/ a3/Nemausus.jpg/420px-Nemausus.jpg Slika 68 | Povprečna starost prebivalcev, občine, Slovenija Dostopno na: http://www.stat.si/obcine/images/slikiceUpload/ DEM3_Povprecna%20starost_2013.jpg Slika 69 | Airbnb Dostopno na: http://c.fastcompany.net/multisite_files/fastcompany/imagecache/inline-large/inline/2014/07/3033174-inline-belocomparison. jpg

Slika 71 | Couchsurﬁng

148 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

149

07 Viri in literatura Slika 70 | HomeExchange Dostopno na: https://d11xw4p8b78xz0.cloudfront.net/images/ gallery/EN_Logo.png

Slika 97 | Kolizej, tranzitna vojašnica Dostopno na: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/ce/Kolizej_in_Ljubljana_in_middle_of_19th_century.jpg

Slika 71 | Couchsurﬁng Dostopno na: http://trianglecouchsurﬁng.x10.mx/logo.png

Slika 98 | Ljubljanske kolesarke pred Kolizejem Dostopno na: http://www.delo.si/assets/media/picture/20110812/670x420_kolizej2.jpeg?rev=1

Slika 72 | Facebook Dostopno na: http://static1.squarespace.com/static/4f5810d9e4b0ebbf0a1507a6/t/55a6e39be4b0e13bc07f93a1/1437000604121/

Slika 99 | Kolizej, socialna stanovanja Dostopno na: http://www.delo.si/druzba/panorama/kolizej-odnajvecje-hise-v-mestu-do-zatocisca-brezdomcev.html

Slika 73 | Tumblr Dostopno na: https://secure.assets.tumblr.com/images/appletouch-icon-152x152.png?_v=635f3e20c64d514bc93b347b01e8444c

Slika 100 | Kolizej, rušenje Dostopno na: http://archive.is/MUC5v

Slika 74 | Whatsapp Dostopno na: https://lh6.ggpht.com/mp86vbELnqLi2FzvhiKdPX31_oiTRLNyeK8x4IIrbF5eD1D5RdnVwjQP0hwMNR_JdA=w300

Slika 101 | 2. mesto na natečaju Dostopno na: http://www.trajekt.org/arhiv/pictures/komonen240. jpg

Slika 75 | Messenger Dostopno na: https://fbstatic-a.akamaihd.net/rsrc.php/v2/ y8/r/R_1BAhxMP5I.png

Slika 102 | 1. mesto na natečaju Dostopno na: http://www.mladina.si/media/www/slike.old/ clanki/200540/kolizej-arhitekturna_simulacija_display.jpg

Slika 76 | Pinterest Dostopno na: https://about.pinterest.com/sites/about/ﬁles/logo-prev_0.jpg

Slika 103 | Načrti za nov luksuzni poslovno-stanovanjski kompleks Tivoli Dostopno na: http://www.mladina.si/media/www/ slike/2015/33/__610/arhitektrua-kolizej_.jpg

Slika 77 | Twitter Dostopno na: https://lh3.ggpht.com/lSLM0xhCA1RZOwaQcjhlwmsvaIQYaP3c5qbDKCgLALhydrgExnaSKZdGa8S3YtRuVA=w300

Slika 104 | Metalka, pogled z Gosposvetske ceste Dostopno na: http://www.delo.si/assets/media/picture/20110806/metalka-pivk.jpg?rev=1

Slika 78 | Viber Dostopno na: http://www.viber.com/sites/all/themes/viber/images/viber-iconV2.png

Slika 105 | park Slovenske reformacije Dostopno na: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/d/d2/ Park_slovenske_reformacije_(3).JPG

Slika 79 | Instagram Dostopno na: https://www.seoclerk.com/pics/want395421Ponaw1464996569.jpg

Slika 106 | Slovenska cesta Dostopno na: http://www.scapelab.com/assets4687/wp-content/ uploads/2015/08/scapelab-slovenska-cesta-featured-03.jpg

Slika 80 | Snapchat Dostopno na: http://roupabonita.blog.br/wp-content/uploads/2015/10/snap-capa.jpg

Slika 107 | Narodna Galerija Dostopno na: http://www.arhitekturni-vodnik.org/scripts/open_ large.php?objectID=72&id=320&mode=0

Slika 81 | Linkedin Dostopno na: https://brand.linkedin.com/etc/designs/linkedin/ katy/global/clientlibs/img/default-share.png

Slika 108 | Nebotičnik Dostopno na: http://www.politikis.si/wp-content/uploads/2013/02/F07DO_neboticnik_br_1067196250.jpg

Slika 82 | BicikeLJ Dostopno na: http://www.bicikelj.si/var/pam/storage/images/ medias/images/ljubljana/logo/125663-2-eng-GB/Logo.jpg

Slika 109 | park Tivoli Dostopno na: https://www.visitljubljana.com/assets/POI/tivoli-5. jpg

Slika 83 | Carcontracthire Dostopno na: https://plus.google. com/113983326882126895405/posts Slika 84 | Uber Dostopno na: http://cos.h-cdn.co/assets/16/05/768x285/gallery1454513250-uber-new.jpg Slika 85 | Shared wheels Dostopno na: http://www3.lancashire.gov.uk/corporate/news/ press_releases/include/release_image.asp?prid=PR13/0466 Slika 86 | Borrow my dog Dostopno na: https://d25ynr0tqe9wpe.cloudfront.net/assets/ fbprof-53c113e5cfff5049fe206c678e3b45b6.png Slika 87 | Barkpost Dostopno na: http://outwardhound.com/wp-content/uploads/2014/11/Barkpost-logo1.jpg Slika 88 | Dig’n’swap Dostopno na: http://www.dignswap.com/cgi-sys/suspendedpage.cgi Slika 89 | BagBorrowORSteal Dostopno na: https://www.couponchief.com/images/logos/20_ sq_1.jpg Slika 90 | Ljubljanske gradbene jame Dostopno na: http://www.delo.si/assets/media/picture/20120526/670x420_0525__GradbeneJame.JPG?rev=1 Slika 91 | Jama ob stolpnici nekdanjega SCT Dostopno na: http://www.delo.si/assets/delo_v3/img/blank.png Slika 92 | Jama Energoplana v Šiški Dostopno na: http://www.delo.si/assets/media/picture/20120526/670x420_ljubovukelic.jpeg?rev=3 Slika 93 | Jama za novi Šumi Dostopno na: : http://www.delo.si/assets/media/picture/20120898/670x820_ljubovukelic.jpeg?rev=4

Slika 94 | gradbišče za Emoniko Dostopno na: : http://www.delo.si/assets/media/picture/20120226/1120x320_ljubovukelic.jpeg?rev=6

Slika 95 | parkirišče Križanke za NUK II Dostopno na: http://www.shrani.si/f/I/mc/3Gjwsq89/parking-tus. jpg Slika 96 | Kolizej Dostopno na: http://www.delo.si/assets/media/picture/20130529/Ljubljanska__djvu_1574249_l_hires.jpeg0.jpeg?rev=0

07 Viri in literatura 149 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

150

150 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: TjaĹĄa Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana

151

08 Zahvala in izjava o avtorstvu

Zahvala Hvala profesor. Za čas, usmeritve, deljeno znanje in nasvete pri projektu. Hvala za napotke in usmerjanje pri mojem besedišču, “novomeškemu baroku”, in upam, da v nalogi predstavljam delo, ki je vredno vašega mentorstva. Hvala družini, ki mi je omogočila študij. Hvala za vse ure, preživete skupaj ob računalniku na Herbersteinovo, na Pražakovo in v Sostro ter vsem, ki ste me podpirali v času dela ter razumeli moje asocialno obdobje, namenjenemu kot se spodobi, zgolj arhitekturi.

Izjava o avtorstvu Spodaj podpisana Tjaša Plavec izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, ki sem jo izdelala pod mentorstvom izr. prof. Jurij Sadarja, u.d.i.a. Tjaša Plavec

08 Zahvala in izjava o avtorstvu 151 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Magistrsko delo: Idejna zasnova alternativnega stanovanjskega bivanja na Kolizeju, Avtorica: Tjaša Plavec, Mentor: Izredni profesor Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2009-2010, Leto izdelave magistrskega dela: 2016, Ljubljana