(diplomant) (naslov) (mentor) (leto vpisa) (leto izdelave)
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO ANA ŠTEBE UREDITEV DELA OBMOČJA MED PARMOVO ULICO IN ŽELEZNIŠKO PROGO V LJUBLJANI PROF. JANEZ KOŽELJ 1996 2009
KAZALO
O
UVOD
1
ORIS PROBLEMA
2
DELOVNA HIPOTEZA
3 3.1. 3.2. 3.3. 3.4. 3.5.
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA ISLAM MOŠEJA RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED SODOBNE MOŠEJE IN ISLAMSKI CENTRI GEOMETRIJA, ORNAMENT, SIMBOL
4 4.1. 4.2. 4.3.
PRIMERI POZITIVNE PRAKSE PORTOGHESI, MOUSAWI: RIM ZAHA HADID: STRASBOURG GOLOŠ, ČELIĆ: ZAGREB
5 5.1. 5.2. 5.2.1. 5.2.2. 5.2.3. 5.3. 5.4. 5.5. P-1. P-2.1. P-2.2. P-2.3. P-3.1.1. P-3.1.2. 5.6.
URBANISTIČNA ZASNOVA VHODNI PODATKI ANALIZA OBMOČJA Fotoinventarizacija Analize Lokacije glavnih verskih objektov ZASNOVA KATALOG TIPOLOGIJ NAČRTI Prikaz območja Situacija - Obstoječe stanje Situacija - Neobstojne strukture Situacija - Prenova Situacija - Tloris pritličij Situacija - Tloris streh PROSTORSKA PREDSTAVITEV
6 ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER 6.1. VHODNI PODATKI 6.1.1. OPPN 6.1.2. Program 6.1.3. Projektna naloga 6.2. ZASNOVA 6.3. SHEME 6.4. PREGLED POVRŠIN 6.5. NAČRTI IVKC-1. Situacija IVKC-2.1. Tloris 2./3. kleti IVKC-2.2. Tloris 1. kleti IVKC-2.3. Tloris pritličja IVKC-2.4. Tloris 1. nadstropja IVKC-2.5. Tloris 2. nadstropja IVKC-2.6. Tloris 3. nadstropja IVKC-2.7. Tloris strehe IVKC-3.1. Prerez X1 IVKC-3.1. Prerez X2 IVKC-3.1. Prerez X3 IVKC-3.1. Prerez Y1 IVKC-3.1. Prerez Y2 IVKC-3.1. Prerez Y3 IVKC-4.1. Razvita fasada - zunanja IVKC-4.2. Razvita fasada - notranja - zahod IVKC-4.3. Razvita fasada - notranja - vzhod 6.6. PROSTORSKA PREDSTAVITEV 7
VIRI IN LITERATURA
1:5000 1:2500 1:2500 1:2500 1:1000 1:1000
1:500 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250
0. UVOD Naloga obravnava obsežno degradirano območje na severnem obrobju ožjega mestnega središča, v trikotniku med Celovško in Dunajsko cesto. Na vzhodnem delu območja ob Parmovi ulici je predvidena stanovanjsko poslovna zazidava. Zahodni del območja neposredno ob železniški progi Ljubljana - Jesenice je namenjen javnemu programu: v južnem delu je predviden Islamski verski in kulturni center, v srednjem delu območja Prometni muzej RS, v severnem delu parkovne površine. Poudarek naloge je na ožjem območju Islamskega verskega in kulturnega centra (IVKC).
VSEBINA NALOGE Urbanistična zasnova izbranega območja med Parmovo ulico in železniško progo. Idejni projekt za IVKC na nivoju natečajne rešitve, ob upoštevanju določil aktualnega prostorskega akta.
1. ORIS PROBLEMA Kako reaktivirati degradirano območje? Z močnim impulzom, ki prostoru doda novo kvaliteto. Islamski center je poseg dovolj velikega merila, da lahko sproži proces preobražanja, generira prenovo podobe območja in vnašanje novih funkcij. Gradnja islamskih centrov v Evropi sproža na eni strani strahove in ksenofobijo, na drugi strani razprave o multikulturnosti družbe. Islamski verski objekti so mnogokrat stavbe, obremenjene s simboliko in arhitekturnimi konvencijami.
2. DELOVNA HIPOTEZA IVKC je več kot zgolj objekt. Je urbanistični inštrument, del urbanistične strategije. Ima razvojni učinek, je generator revitalizacije območja. Oba nova javna programa, Islamski center in Prometni muzej, formirata širše pojmovan kulturni center oziroma izobraževalni park, ki daje novo identiteto prostoru. Islamski verski in kulturni center bo sodobni multikulturni center, ki bo integriran v mestno sliko. Verski program dopolnjuje javni spremljevalni program, arhitekturni izraz naj bi sledil sodobni evropski arhitekturi.
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3 ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.1. ISLAM
3.1.1. BISTVO ISLAMA Beseda »islam« v arabščini pomeni »vdanost« v božjo voljo, predanost božji volji. Izvira iz arabske besede »selam«, kar pomeni »mir« oziroma »biti v miru z Bogom«. Osnova islamskega verovanja je vera v enega, vsemogočnega Boga, katerega volji se mora vernik podrediti in živeti v skladu z njegovimi nauki in zakoni. Beseda »musliman« (iz turško-perzijske besede »muslim«) pomeni »predan Bogu«; musliman je torej človek, ki živi svoje življenje v skladu z Božjo voljo. Jedro islama ponazarja trditev: »Ni drugega boga razen Boga in Mohamed je njegov prerok«, ki izraža strog monoteizem, priznavanje enega in edinega Boga (»ni drugega božanstva razen Boga«), ter vlogo preroka Mohameda. Mohamed se smatra za navadnega človeka brez božanske narave ali čudežnih moči in ga muslimani ne častijo (čaščenje je namenjeno zgolj Bogu). Vendar pa mu, kot Alahovemu poslancu, izkazujejo največje spoštovanje, njegovo zgledno življenje pa je vzor za vse muslimane. Muslimanski bog pa je hkrati tudi bog judovske in krščanske tradicije. Beseda »Alah« je zgolj arabska beseda za »Boga«, istega vsemogočnega boga, stvarnika vesolja, h kateremu molijo tudi kristjani in judje. Islam je namreč nastal na istem geografskem območju kot judaizem in krščanstvo in vse tri vere črpajo iz iste monoteistične tradicije, razlikujejo pa se njihovi verski koncepti. Muslimani verjamejo v mnoge pomembne krščanske like, na primer Jezusa, vendar ta zanje ni božji sin, ampak le eden od božjih prerokov, tako kot Abraham, Salomon, David, Mojzes, Noe in drugi, ter poslednji med njimi - Mohamed. Verjamejo tudi v posmrtno življenje in poslednjo sodbo, raj in pekel, angele in hudiče ter v božjo determiniranost. Tudi etične zapovedi vseh treh religij so si precej podobne. 3.1.2. KORAN V sveti knjigi muslimanov so zapisane Alahove besede, za katere je bilo Mohamedu ukazano, da jih mora razglasiti. V islamu velja, da je Bog razodetje, kot vodilo človeštvu, najprej poslal po Mojzesu (arab. Musa) in nato po Jezusu (arab. Isa). Ker pa naj bi se pravo božje sporočilo v judaizmu in krščanstvu izgubilo oziroma izkrivilo, muslimani verjamejo, da ga je Bog kasneje v popolni in končni obliki poslal po svojem zadnjem glasniku Mohamedu. Koran tako priznava kot del božjega razodetja veliko judovskih in krščanskih spisov: Pentatevh (taurat), Davidove psalme (zabur) in Jezusov evangelij (indžil). Tekst korana je sestavljen iz uvodnega in nadaljnih 114 poglavij, imenovanih sure. Zaporedje sur določa njihova dolžina najdaljše so na začetku, najkrajše na koncu (dolge so od 3 do 287 vrstic). Vse sure (razen devete) se začenjajo z besedami: »V imenu Boga, Milostnega, Usmiljenega«. Po Koranu so moški in ženske religiozna bitja: vsak posameznik je božji abd, kar hkrati pomeni »častilec« in »služabnik«. Čaščenje (ibada) in vsakodnevno posvetno delo (muamalat) skupaj izražata naravo abda. Telo in duh sta neločljivo povezana v celostnem človeškem čaščenju. Islam tudi nima posebnega izraza za »duhovnost«; ni ločevanja med vero in vsakdanjim življenjem. Koran bolj poudarja dejanja kot ideje in daje natančne napotke za življenje. Priporoča dobrodelnost, pobožnost in sočutnost, pa poštenost, potrpežljivost in zanesljivost ter vključuje tudi mnoge socialne odgovornosti: spoštovanje staršev, sosedov in skupnosti. Osnovna etika vedenja izhaja iz načela: ker je vse živo ustvaril Alah, se mora vse živo spoštovati. Posamezne izvode Korana muslimani zelo spoštujejo (ker verujejo, da vsebujejo pravo in izvirno božjo besedo): berejo in dotikajo se ga šele po obrednem očiščenju, umivanju. Islam ima sicer mnogo ločin, toda vsi muslimani uporabljajo isti Koran. Vedno ga recitirajo v arabščini, ne glede na jezikovno pripadnost vernikov; tako naj bi se natančno in v celoti ohranile božje besede. Čeprav je Koran načeloma neprevedljiv, je danes preveden v številne druge jezike; prevodi so dvojezični, opremljeni tudi z arabskim izvirnikom. 99 Alahovih imen
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.1. ISLAM
3.1.3. PET STEBROV ISLAMA Zapovedi, ki predstavljajo verske dolžnosti vsakega muslimana. Gre za vodila, načela, oblikovana po Mohamedovem zgledu, ki razlagajo, kako je treba muslimansko verovanje upoštevati v vsakdanjem življenju. 1. ŠAHADA je izpoved vere: »Ni drugega boga razen Boga in Mohamed je njegov prerok«. To izjavljanje pripadnosti veri se ponavlja večkrat na dan. 2. SALAT je opravljanje petih molitev dnevno: ob zori, opoldne, sredi popoldneva, ob sončnem zahodu in ko se znoči. Vsaka izmed petih molitev vsebuje ponavljanje izreka Alahu akbar (»Bog je velik«) in prve sure iz Korana. Ob koncu molitve vsakdo izreče svojemu sosedu na desni in levi besede miru: essalamu alaikum (»mir s teboj«). Molitev se lahko opravlja kjerkoli, posamezno ali v skupini. Skupinska molitev v mošeji je obvezna le v petek opoldne, vendar le za moške, medtem ko se je ženske lahko udeležijo po želji, sicer pa molijo doma. Petkova opoldanska molitev (kutba) ima za muslimane podoben pomen kot jutranja nedeljska maša za kristjane. 3. ZAKAT je dajanje miloščine v obliki denarja, pridelkov ali drugih dobrin. Gre za dolžnost muslimana, da deli svoje bogastvo z ubogimi, potrebnimi, dolžniki, zaporniki, popotniki, vsemi, ki so manj srečni od njega, vendar so prav tako del verske skupnosti in so enako dragi Bogu. 4. SAUM je enomesečni post, predpisan vsako leto v devetem islamskem mesecu ramadanu. Med sončnim vzhodom in zahodom (približno med 5. in 17. uro) se mora musliman popolnoma odpovedati hrani, pijači, kajenju, spolnim odnosom in ostalim užitkom. Na ta način se telo podredi duhu, skupno odrekanje pa okrepi občutek skupnosti. To je čas duhovnosti, očiščevanja, samodiscipline. Ramadan se konča s tridnevnim praznovanjem, tako imenovanim bajramom. 5. HADŽ je romanje v Meko. Vsak musliman naj bi vsaj enkrat v življenju obiskal Kaabo, svetišče v Veliki mošeji v Meki, kjer hranijo sveti črni kamen. . »On je Alah, poleg njega ni nobenega drugega Boga. Je najvišji Gospod, Sveti, Dajalec miru, Varuh vere; Zaščitnik, Močni, Vsemogočni, Najvišji! Naj bo čaščen bolj kot vsi maliki! On je Alah, Stvarnik, Izvor, Oblikovalec. Njemu pripadajo najvišja imena. Vse, kar je v nebesih in na zemlji, ga slavi. On je močni in modri.« (Koran, sura 59)
1.1.4. MOLITEV Islam pozna dve vrsti molitve: svobodno molitev, ki ni podrejena nobenim formalnim ali časovnim predpisom in ima značaj individualnega pogovora med vernikom in Alahom; in ritualno molitev (salat), ki je povezana z določeno držo telesa, tekstom, časom, mestom molitve in drugimi pogoji. Pred vsako od petih dnevnih molitev mora vernik opraviti obredno umivanje: umiti si mora roke, obraz, nosnice, usta, roke do komolcev in noge do gležnjev. Muslimani molijo na vsakem čistem kraju; kadar niso v mošeji, molijo na molilni preprogi. Pred molitvijo (oziroma vhodom v mošejo) se sezujejo, kajti čevlji bi umazali prostor molitve. Za molitev je pomembno tudi primerno oblačilo, ki mora biti skromno in pokrivati vse dele telesa, ki veljajo za sramne. Ženske morajo imeti med molitvijo obvezno pokrito glavo, pokrivajo pa si jo tudi mnogi moški (z molitveno čepico). Vernike kliče k molitvi mujezin: recitira izreke iz sune. Danes je njegov poziv pogosto posnet in se predvaja preko zvočnikov. Človeški glas ima tu podobno vlogo kot zvonovi v krščanstvu. Po mujezinovem klicu hatib (pridigar), izobražen in ugleden moški iz lokalne skupnosti, opravi pridigo, v kateri razlaga verze iz Korana ali pa se osredotoča na tekoče, sedanje teme, ki zadevajo poslušalce. Za tem so verniki vabljeni k molitvi, ki jo vodi imam (beseda pomeni »tisti, ki stoji pred drugimi«). V mošeji ni stolov ali klopi, ampak le prazen prostor. Verniki se razporedijo v vrste, tako da so drug drugemu blizu. Sledijo imamu, ki stoji pred mihrabom, in molijo kot eno telo. Obrnjeni so v smeri proti Meki, izrekajo besede iz Korana in delajo obredne gibe: stojijo, se klanjajo, nato pokleknejo in se s čelom dotaknejo tal. Tako cela molitvena skupnost izraža svojo ponižnost in pripadnost Alahovi volji ter prosi za njegovo vodstvo in usmiljenje. Islam ne priznava posrednikov med vernikom in Bogom, ne pozna svečenikov in cerkvene hierarhije kakor v krščanstvu, ampak zahteva od muslimana, da svojo molitev naslavlja neposredno in edino na Boga. Nekakšno muslimansko duhovščino, ki pa ni niti zakramentalna niti posredniška, predstavljajo izvedenci in učenjaki, ki proučujejo Koran in svete spise - ti se imenujejo uleme, fukaha, mule in ajatole. Mufti je bil v osnovi strokovnjak za (religijsko) pravo; ponavadi pomeni osebo, h kateri se drugi obračajo po nasvet, ker je učen in pobožen, lahko pa je tudi javna funkcija.
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.1. ISLAM
1.1.5. LOČINE Zaradi spora o Mohamedovem nasledniku se je muslimanska skupnost razdelila na dve ločini, sunite in šiite. Poleg teh dveh glavnih skupin obstaja še kakih trideset ločin. Suniti se držijo sune (Mohamedove prakse) in pripadajo tradiciji »kolektivnosti« muslimanov (ummah). Predstavljajo 90% muslimanov, med njimi so tudi muslimani v Bosni in Hercegovini ter v Sloveniji. V šiitskem islamu verski voditelji - mule, mudžtahidi in najvišji med njimi, ajatole - določajo versko in družbeno življenje skupnosti. Šiitov je okoli 10%, večinoma živijo v Iranu, edini uradno šiitski državi danes. Za muslimane je bila ta delitev vedno hkrati verska in politična. Med obema skupinama ni nobenih velikih razlik v verovanju in praksi; razlikujejo se predvsem v tem, da je pri sunitih pomembno načelo soglasje skupnosti, medtem ko sta za šiite važnejša avtoriteta in voditeljstvo. Sufizem, islamsko mistično izročilo, temelji na vračanju k mističnim in filozofskim temeljem, poudarja oseben odnos do Boga, islamski zakoni in praksa so manj pomembni. Sufijsko čaščenje vključuje glasbo, monotono petje in ples (plešoči derviši).
1.1.6. "SVETOVNI" ISLAM Danes je na svetu približno 1,2 milijarde muslimanov (skoraj petina človeštva), islam je za krščanstvom druga največja svetovna religija. Maroko, Kuvajt, Oman, Somalija, Savdska Arabija, Jemen, Združeni arabski emirati in še nekatere druge dežele imajo skoraj stoodstotno muslimansko prebivalstvo. Skoraj polovica vseh muslimanov na svetu živi v južni in jugovzhodni Aziji; Indonezija, Pakistan, Bangladeš, Indija in Turčija predstavljajo pet držav z največjim številom muslimanskega prebivalstva. Islam že dolgo obstaja tudi v Evropi. Približno 7 milijonov avtohtonih muslimanov živi na Balkanu (bosanski Muslimani, Albanci in Turki v Bolgariji) in številne muslimanske manjšine v evropski Rusiji (Tatari, Baškirci, Čečeni itn.). V zadnjih desetletjih postajajo vedno številčnejše muslimanske skupnosti v državah Zahodne Evrope in Severne Amerike, ki jih večinoma sestavljajo priseljenci iz islamskih držav. Med državami EU živi največ muslimanov v Franciji (3 milijone), Nemčiji (2,5 milijona) in Veliki Britaniji (1,5 milijona). Muslimanska skupnost v Sloveniji šteje približno 47.000 vernikov. Vendar ne moremo govoriti o enotnem muslimanskem svetu: islam ima že od nekdaj zelo pisano podobo, značilna je velika raznolikost muslimanskih narodov in kultur. Vera in kultura torej nista identična pojma: islam je religija, muslimani pa ljudje, ki prihajajo iz različnih kultur. Obstaja pa ummah, svetovna skupnost muslimanov, ki pomeni nad-nacionalno in med-kulturno lojalnost med muslimani povsod po svetu - vsi si namreč delijo knjigo, ki nosi Alahove besede. Ummah je torej ena svetovna skupnost verujočih, čeprav najdemo veliko raznolikost pogledov in navad v različnih kulturah.
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.2. MOŠEJA
mošeja, džamija (pri muslimanih) stavba, namenjena za verske obrede. (SSKJ) Beseda »mošeja« izhaja iz arabske besede mesdžid /masjid, kar pomeni »kraj čaščenja« ali »prostor, kjer človek poklekne pred Bogom«. Izraz »džamija« izhaja iz turške besede cami/jami. Islam za čaščenje boga ne potrebuje svetišča, posvečenega, svetega prostora. Mošeja pravzaprav ni potrebna, saj je verniku podarjena vsa zemlja - moli lahko kjerkoli je ob času molitve. Mošeja zato ni »božja hiša«, ampak le prostor skupne molitve. Po Koranu so mošeje »hiše, ki nam jih je bog dovolil graditi, da lahko v njih izgovarjamo njegovo ime« (sura 24, 36). OSNOVNI ELEMENTI MOŠEJE - Molitveni prostor pomeni dvorano (zaprto), na katero se navezuje dvorišče (odprto proti nebu). - Prostor molitve definira zid, orientiran proti Meki (oziroma proti Kaabi). Ta »sveti« zid , ki označuje smer molitve, se imenuje kibla. Med molitvijo so verniki obrnjeni proti kibli=Meki. - Smer molitve je nakazana z mihrabom, nišo, vdolbino v zidu kibla, ki kot puščica kaže proti Meki. Mihrab je lahko tudi obokan prostor ali lok ali samo okrašena plošča. - Desno od mihraba je postavljen minbar, prižnica s stopnicami, ki je pogosto najvidnejši kos opreme v mošeji. Uporablja se ob petkih pri skupni molitvi, ko ima pridigar hutbo (pridigo). - Mošeja je zasnovana tako, da kar največ ljudi lahko vidi mihrab. Molilne dvorane so zato največkrat kvadratne ali pravokotne, tako da je kibla ob daljši stranici.
MOHAMEDOVA HIŠA V MEDINI, 624 prototip mošeje
DODATNI ELEMENTI - Minaret ni prvotni element mošeje. Nastal je kasneje, kot simbol neke ponosne vere. Prvi minareti so povzeti po antičnih stavbah in cerkvah. Minaret ima dvojno funkcijo: kot orientacijski znak v pokrajini, označevalec mošeje in hkrati mesto, s katerega mujezin kliče, poziva k molitvi (adhan). Danes ima minaret, poleg simbolne, zgolj še dekorativno vlogo. - Na dvorišču mošeje je pogosto vodnjak (za obredno umivanje), pa tudi drevesa. Dvorišče je ponekod dostopno skozi portal, ki ima simbolično in arhitektonsko vrednost. - Notranjost mošeje je razmeroma prazna, brez stolov ali klopi, s čim manj vmesnimi stenami (enoten prostor za čaščenje, prostor namenjen samo molitvi). V tem praznem prostoru, prekritem s preprogami, se verniki uredijo v vrste, z obrazom obrnjeni proti steni z mihrabom. - Ženske v mošeji navadno sedijo ločeno v ozadju prostora, na galeriji ali v posebnem prostoru. FUNKCIJE MOŠEJE Funkcija mošeje presega zgolj čaščenje, je središče skupnosti. Mošeja je torej hkrati središče skupnega čaščenja in drugih (posvetnih) dejavnosti, ob čemer pa posvetne dejavnosti ne zmanjšujejo osrednje religiozne funkcije. Poleg prostorov za molitev navadno vključuje še prostore za poučevanje in študij, knjižnico, prostore za srečanja skupnosti in sestajanje članov, bivališča in prenočišča, gostilnice, poslovne programe, socialne storitve, rekreacijske programe. Seregeldin (Seregeldin, 1996) navaja pet tipov mošej, glede na velikost in pomen: - Velika državna mošeja: simbolna zgradba, ki izraža povezanost države z islamom. - Velika mošeja, ki je »landmark«, znak v pokrajini. Poleg družbene vloge je za take zgradbe značilen monumentalni arhitekturni izraz. Mošeja, ki dominira v urbani pokrajini. - Center skupnosti: kompleks, ki poleg mošeje kot take združuje mnogovrstne vsebine (knjižnico, šolo, prostore za srečanja,…). Prilagojen konkretnemu okolju, ki jo hkrati definira. - Lokalna mošeja je manjša četrtna mošeja ali mošeja v manjšem kraju. Je skromnejših dimenzij in ima lahko več funkcij. Ustvarja značilen urbani vzorec v pretežno muslimanskih mestih. - Zawiya ali mesdžid je molilni prostor znotraj druge, večje stavbe, brez posebnega arhitekturnega izraza. Večinoma se uporabljajo za vsakodnevne molitve. Tovrstni prostori so razširjeni zlasti v zahodnih državah, kjer islamske skupnosti za svoje potrebe pogosto uporabljajo opuščene prostore različnih predhodnih rab. Za obravnavo v kontekstu sodobnih evropskih držav so ustrezni zadnji trije tipi, prva dva tipa se pojavljata le v pretežno islamskih deželah.
KAABA
MOŠEJA IN NESKONČNO Če je Koran splošna osnova islamske izkušnje, je mošeja prostor univerzalne, obče prisotnosti te izkušnje. Mošeja je prostor, kjer se verujoči, kot posamezniki ali skupnost, spominjajo Alaha in ga častijo. Ker pa je Alah nekaj popolnoma drugačnega kot človeško ali kot narava, ker je nespremenljiv in neskončen, se ga ne sme upodabljati s kakršnokoli podobo ali simbolom, prav tako se ne upodablja prerokov, ljudi ali živali. Čaščenje podob je v islamu prepovedano. Božja navzočnost se zato izraža preko abstraktnega ornamenta: arabesk in kaligrafije. - Arabeska je simbol neskončnosti: matematično konstruiran sistem linij, ki se nenehno ponavljajo, geometričen vzorec, ki nima ne začetka ne konca. Notranjost mošeje, prepredena z arabeskami, ustvarja vtis, da je povsod, kamorkoli se človek obrne, prisoten Alah. - Kaligrafski napisi, zasnovani na vrsticah iz Korana, v pasovih vertikalno ali horizontalno delijo površine zidov ali okvirjajo, obrobljajo odprtine v zidovih. - Ornament je najpogosteje izdelan v stenskih mozaikih iz keramičnih ploščic ali kot štukature. - Obstaja pa tudi povsem minimalistična možnost - na belem zidu manjkajoče opeke formirajo besedo Alah; samo to in nič drugega.
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.2. MOŠEJA
HIPOSTILNI/STEBRIŠČNI TIP MOŠEJE (tudi kufski tip, po mestu Kufa) Streho podpirajo stebri; gozd stebrov in obokov zbuja občutek ponavljajočega se gibanja, ki usmerja pogled (in misli) k molitvi). Zasnova je preprosta (obsega dvorišče in molilno dvorano), in prilagodljiva (povečanje z dodajanjem ladij). Kot pri Prerokovi hiši v Medini je bil pri prvih mošejah molitveni prostor dvorišče. Minareta ni bilo, mujezin je klical k molitvi s strehe. Platforma z dvema stopnicama je služila za Preroka, da je nagovarjal zbrane, to je bil prvi minbar. Preprosta zasnova je odgovor na funkcionalne potrebe skupnosti vernikov. Ta model ne dodaja nikakršnih zapletenih mističnih pomenov funkcionalni strukturi tlorisa, ampak je poudarja enostavnost radikalnega monoteizma islama, kjer je stik med Bogom in njegovimi ponižnimi verniki neposreden in brez posredovanja. Velika mošeja v Kufi, 638 (prvotna)
OMAJADSKI (ARABSKI) TIP Pravokotne oblike, prostor je po obodu obkrožen z vrstami stebrov ali arkadami (riwaq); pri tem je vrsta ob zidu kibla širša, globlja kot ostale tri ali pomnožena (riwaq al-qibla). Kupola osno nad osrednjim delom riwaq al-qibla, pred mihrabom, poudari pomembnost prostora. Ta osnovni tip se je razširil daleč po vseh na novo islamiziranih deželah od Španije do Indije. Riwaq so kasneje še vedno gradili z variantami arkade ali kolonade, in včasih z nizom malih kupol v kvadratih med stebri. Variante te osnovne zasnove najdemo v Indiji, a z večjim poudarkom na: treh kupolah nad riwaq al-qibla; ter z večjim odprtim dvoriščem, kot pri mošejah v osrednjih islamskih deželah..
Velika mošeja v Kairuanu, 832-62
STANDARDNA IRANSKA ZASNOVA S 4 IVANI Tradicionalni dvorani s stebri (arabski stil) dodajo velik, s kupolo pokrit prostor, ki označuje smer kible. Na vsaki strani dvorišča je obokana odprta dvorana z arkadami po fasadi, pravokotnega tlorisa (ivan). Zunanjost je obložena s keramičnimi ploščicami bleščeče modre ali turkizne barve (vhodni portali, ivani, kupole in minareti). Molitveni prostor je lahko oblikovan kot štirje obokani prostori (ivani) okrog odprtega centralnega dvorišča. Razvoj štirih ivanov okrog glavnega, osrednjega dvorišča je nenavaden, ker nima nobenih očitnih funkcionalnih prednosti pred zasnovo, ki temelji na riwaq. Vsekakor pa je pojav ivanov sovpadal hkrati z večjim znanjem, tehnično spretnostjo v povezovanju okroglih elementov z ravnimi, linearnimi; tako v konstrukciji kot v oblikovanju. Oboki, kupole in loki so prefinjeni; umetnost muqarn (stalaktitnega oboka) je bila na vrhuncu, kompleksna trodimenzionalna geometrija je neprimerljivo mojstrska, natančne izvedbe. Muqarne so edinstveni element v islamski arhitekturi. Hkrati s tipom mošeje z ivani so se pojavile medrese kompleksi za poučevanje in molitev. Petkova mošeja v Zijaratu, Herat, 1482
OTOMANSKI MODEL MOŠEJE Ima osrednji kupolast prostor. Kupole so podprte samo po obodu (s pendentivi - sferičnimi trikotniki), kar ustvarja vtis neomejenosti prostora. Kupola se opira na kvadratni podstavek. Značilni so minareti. Tloris je lahko kvadrat, spirala, cilindričen... Otomanska kupolna mošeja je najbolj očarljiv dosežek islamske arhitekture, mojstrstvo oblike. Pionir tega sloga je bil Sinan v 16. stol. Prostor mošeje je razdeljen na veliko dvorišče, obdano z arkadami (z loki ali kupolami) in na skoraj enako pokrito površino (dvorano) ob zidu kibla, pokrito z ogromno centralno kupolo, ki jo podpirajo polovične kupole in pomožne strukture. Celoten kompleks je uokvirjen z 2, 4 ali 6 vitkimi zašiljenimi minareti. Celota je več kot vsota delov, eleganca oblikovanja struktur, izredna popolnost proporcij. Značilno je povsem pokrito svetišče, do popolnosti je razvita vloga kupole (kot elementa, ki pokriva celoten notranji prostor), nasprotje prvotnemu odprtemu tipu svetišča. Zunanjost je navadno temne, sive barve.
Mošeja Uc Serefli, Edirne, 1447
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.3. RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED
ARHITEKTURA OMAJADOV
Velika mošeja v Kufi, 638 - 639, prezidana 670
Kupola na Skali (Qubbat al-Sakhra) Jeruzalem 685/86 - 691
Velika mošeja v Damasku 706 - 714/15
Mošeja al-Aksa Jeruzalem 705 - 715, 775 - 85
rekonstrukcija
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.3. RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED
ARHITEKTURA ABASIDOV
Velika mošeja v Samari (Irak) 848/49 - 852
Mošeja Tarik Khana Damgan med 750 in 789
Mošeja Hajji Piyada Balkh (Afganistan) 9. stol.
Velika mošeja ali Mošeja Sidi-Uqbe Kairuan (Tunizija) 836, 862/63
Ibn Tulunova mošeja Kairo 876 - 879
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.3. RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED
ZGODNJA ISLAMSKA ARHITEKTURA V ŠPANIJI
Velika mošeja v Kordovi 786/87, 832 - 848 951, 962 - 66, 976 - 1009
786/787
987
962 - 66
Mošeja v Medini al-Zahra 941, 953-57
Mošeja Bib Mardun Toledo končana 999/1000
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.3. RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED
KLASIČNA ISLAMSKA ARHITEKTURA V SEVERNI AFRIKI IN ŠPANIJI: ALMORAVIDI IN ALMOHADI
Mošeja Karavijin v Fezu 857, 956 in 1135
Velika mošeja v Alžiru 1096
Kutubija Marakeš 1130 - 1163, 1196
Velika mošeja v Sevilji 1172 - 1182, 1190
Velika mošeja v Tinmalu (Severna Afrika) 1153/54
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.3. RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED
POZNA KLASIČNA ISLAMSKA ARHITEKTURA V S. AFRIKI IN ŠPANIJI: NASRIDI IN MARINIDI
Palača Alhambra Granada 1333 - 1391
Velika mošeja v Tazi 1291 - 1294
kupola Velike mošeje v Tlemcenu, 1136
Velika mošeja Mansura Tlemcen 1303, 1336
Medresa Bou Inaniya v Fezu 1350 - 1355
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.3. RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED
KLASIČNA ISLAMSKA ARHITEKTURA V EGIPTU: FATIMIDI
el-Azharova mošeja v Kairu 970 - 972 (prezidava v 12. in 19. stol.)
el-Hakimova mošeja 990 - 1013
el-Akmarova mošeja 990 - 1003, do 1125
as-Salih Talajeva mošeja 1160 -
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.3. RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED
POZNA KLASIČNA ISLAMSKA ARHITEKTURA V EGIPTU: AJUBIDI IN MAMLUKI
Mošeja sultana Kalauna 1283 - 1285
Mošeja Zahira Baibara 1266/7 - 1269
Medresa sultana Hasana Kairo 1356 - 62
Mošeja Kait beja Kairo 1468 - 1496
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.3. RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED
ZGODNJA ISLAMSKA ARHITEKTURA V PERZIJI: SAMANIDI IN GAZNAVIDI
Grobnica Samanida Ismaila Bukhara 892 - 907
Minaret Mahmuda III. Gazna, Afganistan 1114/15
x.9. KLASIČNA ISLAMSKA ARHITEKTURA V PERZIJI: SELDŽUKI
Petkova mošeja (Masjid-i-Jami) Isfahan 9./10.stol., 1072 - 75, 1088/89, 1135/36, 1447 tloris seldžuške mošeje, 12.stol.
tloris abasidske mošeje, 9. in 10.stol.
tloris današnje mošeje
Minaret Tari-Khanove mošeje Damghan 1026 - 1029
Minaret Kalajanske mošeje Bukhara 1127
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.3. RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED
KLASIČNA ISLAMSKA ARHITEKTURA V SIRIJI IN IRAKU: AJUBIDI IN DINASTIJE ATABEGOV
Velika mošeja in minaret Aleppo 1089-1094
Medresa Nurija (al-Nurija al-Kubra) Damask 1172
Medresa Mustansirija Bagdad končana 1233
Medresa al-Firdaus Aleppo končana 1235/36
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.3. RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED
KLASIČNA ISLAMSKA ARHITEKTURA V ANATOLIJI: SELDŽUKI V TURČIJI
Velika mošeja Dunaysir končana 1204
Velika mošeja in bolnišnica Divrig 1228/29
Sircali masjid Konya 1242/43
Velika mošeja v Konyi 1155, 1219
Velika mošeja v Manisi 1376 - 1378
Velika mošeja Isa Beka Seljuk 1374/75
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.3. RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED
POZNA KLASIČNA ARHITEKTURA V PERZIJI: ILKANIDI
Mavzolej Uldžaituja v Sultaniji 1304 - 1317
Grobni kompleks Abd al-Samada Natanz 1299 - 1312
Mošeja Ali-Šaha Tabriz 1310 - 1320
Velika mošeja v Veraminu 1322 - 1326
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.3. RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED
POZNA KLASIČNA ARHITEKTURA V PERZIJI: TIMURIDI
Grobnica Gur-i-Amir 1404, 1434, 1490 - 1501 Kompleks Šah Zinde (Cesta grobov) Samarkand 1350 - 1450
Bibi Kanumina mošeja Samarkand 1399 - 1404
Mošeja Gawhar Shad Mashad 1405 - 1417/18
Medresa Ulugh Bega Samarkand 1417 - 1420
Medresa Ghiyathiya Khargird 1438 - 1444/45
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.3. RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED
ARHITEKTURA ZGODNJEGA OTOMANSKEGA IMPERIJA
Mošeja Haci Ozbek Iznik (Nicea) 1333
Mošeja - medresa Murada I. Cekirge (predmestje Burse) 1366 - 85
nadstropje: medresa
pritličje: mošeja z dvoriščem
Velika mošeja (Ulu Cami) Bursa 1396 - 1400
Bursa, osrednji trg
Yesil Cami (Zelena mošeja) Bursa 1412/13 in 1419/20
Uc Serefeli Cami Edirne 1438 - 47
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.3. RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED
OTOMANSKA IMPERIALNA ARHITEKTURA PRED SINANOM
Hagia Sophia Konstantinopel / Istanbul 537-
Mošeja Mehmeda II. (Mehmedija) ali Fatih Cami Istanbul 1463 - 1470
Mehmedija na panorami Istanbula iz 1559
Kulliye Bayazida II. Edirne 1484 - 1488
Mošeja Bajazida II. Istanbul 1501 - 1506
Mošeja Mahmuda paše Istanbul končana 1464
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.3. RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED
ARHITEKTURA OTOMANSKEGA IMPERIJA: SINAN (IN NASLEDNIKI)
Džamija Šahzade Istanbul 1543 - 1548
Sulejmanija Istanbul 1550 - 1557
Selimija Edirne 1569 - 1574/75
Ahmedija (Modra džamija) Istanbul 1609 - 1617
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.3. RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED
ARHITEKTURA SEFEVIDSKEGA IMPERIJA
Meidan - i - Šah osrednji trg v Isfahanu 1504/05, razširjen 1509/10, 1598
Kraljevska / Šahova mošeja (Mesdžid-i-Šah) Isfahan 1611 - 1638
Mošeja šejka Lutfulaha Isfahan 1602/03
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.3. RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED
KLASIČNA ISLAMSKA ARHITEKTURA V INDIJI: SULTANATI
Mošeja Kuvar - el - Islam (Quwwat al - Islam) Lalkoto, Delhi 1193 - 1316
Kongregacijska mošeja (Arhai Din Ka Jompra) Ajmer 1199 - 1206
Velika mošeja (Mesdžid-i-Džami) Gulbarga 1367
Velika mošeja (Mesdžid-i-Džami) Jaunpur / Džaunpur 1438 - 1478
Velika mošeja (Mesdžid-i-Džami) Champanir 1485
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.3. RAZVOJ TIPOLOGIJE - ZGODOVINSKI PREGLED
ARHITEKTURA MOGULSKEGA IMPERIJA
Fatipur Sikri 1571 - 1585
Džahangiri Mahal (Rdeča palača) Agra 1585 - ca. 1610
Tadž Mahal Agra 1630 - 1649
Biserna mošeja (Moti Mesdžid) Agra 1648 - 1655
Mošeja Vezirja Kana Lahore 1634/36
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.4. SODOBNE MOŠEJE IN ISLAMSKI CENTRI
3.4.1. ISLAMSKI SVET
MOŠEJA NA MEDNARODNEM LETALIŠČU KING KHALED.. Riyadh, Savdska Arabija...Hellmuth, Obata & Kassabaum ..1983
MOŠEJA ŠAHA FAISALA..Islamabad, Pakistan..Vedat Dalokay..1986
BISERNA MOŠEJA..Lahore, Pakistan..Khosla, Jilani, Khan.. 1991
MEDNARODNA 'VRTNA' MOŠEJA..Aleksandrija..Mohsen Zahran..1990
MOŠEJA TERMINALA CALTEX..Karachi, Pakistan..Mirza Abdelkader Baig..1998
MOŠEJA AL-ZAHRA...Kairo, Egipt...Abdelbaki Ibrahim
MOŠEJA KRALJA SAUDA..Jeddah, Savdska Arabija..Abdel Wahed El-Wakil..1989
SAID NAUM..Jakarta, Indonezija..Atelier Enam - Adhi Moersid ..1977
MOŠEJA AL MUKMININ..Singapur..Forum Architects..2006 MOŠEJA ASSYAFAAH..Singapur..Forum Architects..2004
MOŠEJA RUWAYS..Jeddah, Savdska Arabija..Abdel Wahed El-Wakil..1989
NATIONAL ASSEMBLY BUILDING (Z MOŠEJO)..Dhaka, Bangladeš..Louis I. Kahn..1983
MOŠEJA AL-GHADIR..Teheran, Iran.. Jahanguir Mazlum Yazdi..1980
MOŠEJA FUNDACIJE KING FAISAL..Riyadh, Savdska Arabija..Kenzo Tange..1982
MOŠEJA ARRAYYAN..Surabaya, Indonezija.. Djuhara+Djuhara..2003
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.4. SODOBNE MOŠEJE IN ISLAMSKI CENTRI
3.4.2. TURČIJA 3.4.3. BOSNA IN HERCEGOVINA 'PARLAMENTARNA' MOŠEJA..Ankara, Turčija..Behruz, Can Cinici..1989
MOŠEJA ETIMESGUT..Ankara, Turčija..Cengiz Bektas..1967
ČARŠIJSKA DŽAMIJA..Kakanj, BiH..Hamdija Salihović..1980'
PARK CAMII..Derinkuyu, Turčija..Hakki Atamulu..1970'
REFIYE SOYAK CAMII..Turčija..Mutlu Cilingiroglu..2003-2004 HACI MEHMET GEBIZLI CAMII..Antalya, Turčija..Ilyas Engiz ..1975
ŠEREFUDINOVA BELA MOŠEJA..Visoko, BiH.. Zlatko Ugljen..1980 MOŠEJA V VOGOŠČI..Vogošča, BIH..Kemal Zukić..2005
SIVAS CUMHURIYET UNIVERZITETNA MOŠEJA..Turčija MOŠEJA STARI ILIJAŠ..Ilijaš, BiH..Aida Daidzić..2001
MOGAN CAMISI..Hilmi Guner in Huseyin Butuner..2005-2006
MOŠEJA V OTOKI..Bosna
MOŠEJA KINALI ISLAND.. Istanbul, Turčija..Turhan Uyaroglu, Basar Acarli..1960
ISLAMSKI CENTER PRINCESE DZEVHERE..Bugojno, BIH.. ADS Studio..2000
BELA MOŠEJA..Brčko, Bosna in Hercegovina..Ambijent Studios..2005
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.4. SODOBNE MOŠEJE IN ISLAMSKI CENTRI
3.4.4. ZDA IN EVROPA
DAR AL-HIJRAH..Falls Church, Virginia..Brown Marazzi, Sanderson-Balodemas Architects..1986 - 1991
MOŠEJA V PARIZU..Francija..1922-1926
MOŠEJA IN ISLAMSKI KULTURNI CENTER..Regent's Park.. London, Velika Britanija..Sir Frederick Gibberd..1974
MOŠEJA IMAM ALI..Hamburg, Nemčija..Schramm und Elingius..1963-65
MOŠEJA FUNDACIJE DAR AL-ISLAM..Abiquiu, New Mexico, ZDA..Hassan Fathy..1981
ISMAILSKI CENTER...Lizbona, Portugalska...Raj Rewal Associates..2002
ISLAMSKI CENTER V TUCSONU..Arizona, ZDA
ISLAMSKI KULTURNI CENTER..Dublin, Irska..Michael Collins Associates..1996
MOŠEJA V BRUSLJU...Belgija...1978
ISLAMSKI CENTER V WASHINGTONU...ZDA...1957
MOŠEJA MUNCHEN-FREIMANN..Nemčija..Osip Edip Gurel ..1967-1973
ISLAMSKI FORUM..Penzberg, Nemčija..A. Jasarevic..2005
MOŠEJA AL RASHID..Edmonton, Alberta, Kanada..1938, 1989
OSREDNJA MOŠEJA V BIRMINGHAMU..Velika Britanija..1975
ISLAMSKI CENTER ABBEY MILLS..London, Anglija..Mangera Yvars..2006
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.5. GEOMETRIJA, ORNAMENT, SIMBOL
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.5. GEOMETRIJA, ORNAMENT, SIMBOL
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.5. GEOMETRIJA, ORNAMENT, SIMBOL
ISLAMSKI CENTER / MOŠEJA
3.5. GEOMETRIJA, ORNAMENT, SIMBOL
SLOVAR SIMBOLOV: ARABESKA je značilna za arabsko umetnost, ki prepoveduje prikazovanje človeških in živalskih likov. Je prečiščena, presežena, jasna in stroga oblika predstavitve, ni figuracija, marveč je ritem, inkantacija z neskončnim ponavljanjem teme. Če arabeska postane podpora kontemplacije, tako kot dikr omogoča beg iz časovne pogojenosti. Arabeska je tudi v zvezi z blodnjakom, v katerem se po zapleteni poti pride z obrobja v krajevno središče (ki je simbol nevidnega središča bitja), in s pajčevino. Arabeska je velika skrivnost arabskega ornamenta. V njej je mogoče razložiti dve stalni sestavini: po eni strani interpretacijo flore, zlasti lista in stebla, po drugi strani idealno uporabo črte. Gre za dve načeli, prvo je navidezno domišljijsko, drugo je strogo geometrično. Odtod tudi dva postopka: al-rami in al-hajt, curek in zanka. Arabeska ustreza verski viziji. Islam je ikonoklastičen, v njem prevladuje Beseda. Bizantinskim ikonam se islam upira z abstraktnim potekom arabeske, v katero se vpisujejo stihi razodetja... Tako se muslimanska umetnost s tehničnim postopkom izogiba malikovanju. Gre za očiščeni sad muslimanskega hrepenenja. Arabeska nima ne začetka ne konca in to sploh ne more biti njen cilj, kajti išče tisto, ki je po Koranu hkrati začetek in dopolnitev... Neutrudno in zaman je usmerjena v neskončnost. Obstajajo tudi arabeske, ki nimajo geometrične podpore in ki jih ni navdihnil noben cvetni motiv: epigrafske arabeske. Grafični besednjak je podan z izbruhom impulzov, ki nenehno poživljajo okrasni repertoar. Kadar se ta edinstvena in hermetična pisava znebi podrejenosti redu, je tako kot arabeska zelo blizu današnji abstraktni umetnosti. Rekli bi lahko, da je arabeska simbol simbola: razkriva s prikrivanjem in prikriva z razkrivanjem. Arabeska kot privilegirana oblika muslimanske umetnosti, piše Jacques Berque, ilustrira ujemanje med dvema značajema umetnine: predmetnim značajem in značajem intersubjektivne zveze med individualno psihologijo umetnika in kolektivno psihologijo... Vse v njej je sinteza, konvergenca (približevanje, usmerjenost k isti točki; sorodnost, skladnost): umetnikov namen, pomen in snov so tesno povezani, prilagoditev družbi, katere izvirnost označuje, je tolikšna, da je prevzela njeno ime. Stopite v džamijo. Opazujete to ali ono arabesko na steni, vendar delate še nekaj več. Poslušate jo. Obdaja vas psalmodija. Če ste verni, polagoma razvozlate napisane izreke... Vse skupaj je tudi risba in zvočnost, za vernika pa obredna inkantacija. Kot v navzkrižnem ognju se podredite čutni lepoti arabeske in celotni koranski frazi, se pravi sublimni jasnosti. Arabeska se ponuja gledalcu, ki jo skuša dešifrirati, kot labirint... Umetnik skuša hkrati prikriti in razkriti koranski izrek in tako izzvati... vznemirjenost nad lepoto in resnico, ki ga ponese v daljavo. KUPOLA oziroma SVOD je simbol neba. Svodi templjev, mavzolejev, velikih mošej, krstilnic, pogrebnih dvoran in vež so pogosto posejani z zvezdami ali okrašeni z nebesnimi podobami, angeli, nebesnimi telesi... Te dekoracije se povezujejo z ostalimi deli stavbe in predstavljajo vse, kar je v kozmični celoti nebesnega. Svodi najpogosteje ležijo na kvadratni osnovi. Takšna povezava krivulj na vrhu in ravnih črt v bazi simbolizira združitev neba in zemlje. Kupola na splošno predstavlja nebesni svod. Celotno poslopje s kupolo je torej podoba sveta. Kupola je največkrat postavljena na štiri stebre ali na zgradbo s kvadratno podlago; tako smo pri kitajski simboliki, po kateri nebo pokriva in zemlja podpira in po kateri je nebo okroglo in zemlja kvadratna. Dolmenske zgradbe, mikenske grobnice, razni jamski templji od Indije do Koreje imajo ta splošni pomen kozmične kupole. Bizantinska kupola, budistična stupa, muslimanska kuba imajo isto vrednost. Prerok Mohamed opisuje Nebo kot svod iz bele biserovine, ki počiva na štirih stebrih. Kupola je univerzalni Duh, ki ovija svet, stebri so vogali kozmične kocke; torej animične (duša kot osnovno življenjsko počelo; duh, ki obstoji v vseh stvareh in pojavih) in telesne sestavine sveta. Prestol nebeške svetlobe, pravi neki arabski tekst, je kot svod nad angeli in svetom. Oblika kozmosa je včasih osmerokotna, vendar gre v tem primeru za razvoj kvadrata s podvojitvijo prostorskih smeri.
NIŠA je splošen arhitekturni simbol, očitno pa predstavlja jamo, ki jo pokriva nebo in ki jo nosi Zemlja, njen vrh je kupolast, osnova pa vodoravna. Niša je predvsem prebivališče božje navzočnosti. Takšna je tudi njena vloga v krščanski baziliki, katere apsida ima obliko niše, in enako velja za večino poznejših cerkva. Niša je predvsem mihrab muslimanske mošeje. Tudi to je kraj Navzočnosti, ki jo simbolizira svetilka: Njegova svetloba je kot vdolbina (v zidu), v kateri je svetilka, je rečeno v Koranu. Toda vloga niše je predvsem - tako fizično kot simbolično - v odbijanju pred njo izgovorjene besede. Božja beseda se tako odbija proti zemlji in se razodeva svetu: to je navsezadnje bistveni vidik Navzočnosti.
PRIMERI POZITIVNE PRAKSE
4 PRIMERI POZITIVNE PRAKSE
PRIMERI POZITIVNE PRAKSE
4. PRIMERI POZITIVNE PRAKSE
4.1. MOŠEJA IN ISLAMSKI KULTURNI CENTER V RIMU Paolo Portoghesi, Sami Mousawi, Vittorio Gigliotti 1984
Leta 1976 je islamski kulturni center v Italiji organiziral mednarodni natečaj za izgradnjo mošeje in kulturnega centra, ki naj bi bil monumentalen in harmoničen simbol med islamsko in italijansko kulturo. Izbor zmagovalnega projekta je pokazal preference žirije k bolj tradicionalnem obdobju islamske arhitekture. Funkcionalne zahteve centra so predvidevale načrtovanje glavne molilnice za 2.500 vernikov, manjše molilnice za 150 vernikov, izobraževalnega oddelka s knjižnico in učilnicami, konferenčnega avditorija za 400 obiskovalcev, razstavnega prostora ter dveh stanovanj (za imama in ostale goste). Kompleks je sestavljen iz dveh delov: kvadratna oziroma pravokotna dvorana molilnica - se odpira na atrij, podprta je s stebri, ki prostor razdelijo v manjše celice; ter podolgovati objekt, v katerem se nahajajo spremljajoči prostori mošeje. Monumentalnost celotnega kompleksa omehčajo detajli v notranjosti, ki mu dajejo občutek lahkosti in sodobnosti ter obenem dematerializirajo mogočne konstrukcijske elemente. Stebri se pod stropom razširijo v ožje nosilce in nadaljujejo v mrežo lokov, ki ustvarijo vzorec, tipičen za islamsko arhitekturo. Stebri in loki iz prefabriciranega betona so narejeni iz posebne mešanice belega cementa, zdrobljenega kamna in belega marmornega peska iz Carrare.
PRIMERI POZITIVNE PRAKSE
4. PRIMERI POZITIVNE PRAKSE
4.2. VELIKA MOŠEJA V STRASBOURGU / LA GRANDE MOSQUEE DE STRASBOURG (natečaj) Zaha Hadid 2000
Potovanje skozi mošejo v Strasbourgu narekujeta zvok in svetloba ter dve geometriji - molitveni zid, ki je obrnjen v smeri prosti Meki in reka Ren. Posvetne in verske vsebine so med seboj ločene: vhodna avla, avditorij, jedilnica in razstavni prostori so ob vhodu v mošejo, medtem ko sta molilnica in notranji atrij dvignjena nad pritličnim nivojem in s tem ločena od urbanega konteksta. Atrij je zasnovan kot zasebni notranji prostor, dostopen iz nižjih, posvetnih delov stavbe in se uporablja skoraj izključno kot vstop v molilnico. Je pravzaprav tranzicijski medij med zunanjim in notranjim svetom, obdan s stenami knjižnice in avditorija, kar spominja na historične mošeje, ki so bile obdane s štirimi stenami. Konstrukcijski princip predstavljajo oboki, ki ustvarjajo brazde molitvenega zida. Sekundarna konstrukcija poveže primarno v zaključen rebrast fraktal.
PRIMERI POZITIVNE PRAKSE
4. PRIMERI POZITIVNE PRAKSE
4.3. ISLAMSKI CENTER IN MOŠEJA V ZAGREBU Mirza Gološ, Džemal Čelić, 1987
S prihodom večjega števila islamskih vernikov v Zagreb so leta 1922 ustanovili pokrajinsko versko središče. Leta 1948 so z mestnim odlokom dovolili preureditev Doma likovnih umetnosti v molilnico in postavitev treh minaretov. Po štirih letih so vernike izselili, minarete pa porušili. Gradnja današnje mošeje in islamskega centra na Trsteniku je bila zaključena leta 1987 na območju, ki obsega 10.000m2. Kompleks je sestavljen iz več funkcionalnih enot: molilnice z minaretom, visokim 51m, islamske verske srednje šole (medrese), knjižnice, skupnih prostorov za druženje, upravne stavbe in stanovanj. Čeprav sta tako zunanjost kot notranjost precej klasični, pa nekateri elementi, kot npr. črna parafraza kupole, vnašajo v projekt duh in sodobnost časa, v katerem je bila zgrajena.
URBANISTIﾄ君A ZASNOVA
5 URBANISTIﾄ君A ZASNOVA
URBANISTIﾄ君A ZASNOVA
5.2.1. FOTOINVENTARIZACIJA
URBANISTIﾄ君A ZASNOVA
5.2.1 FOTOINVENTARIZACIJA
URBANISTIﾄ君A ZASNOVA
5.2.1 FOTOINVENTARIZACIJA
URBANISTIČNA ZASNOVA
5.2.3. LOKACIJE GLAVNIH VERSKIH OBJEKTOV
ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER
PRAVOSLAVNA CERKEV Cerkev svetega Cirila in Metoda
PROTESTANTSKA CERKEV Luteranska (evangeličanska) cerkev
KATOLIŠKA CERKEV Stolnica svetega Nikolaja
URBANISTIČNA ZASNOVA
5.3. ZASNOVA
Večina grajenih struktur na obravnavanem območju je neobstojnih in predvidenih za rušenje. Ohranjajo se poslovno storitveni objekti na severnem delu območja. Ohranja se tudi večji del objektov na območju sedanjega Železniškega muzeja, ki so varovani kot kulturni spomenik.
5.3.1. PROGRAMSKA ZASNOVA Območje se ureja po delih: - zahodni del območja ob železnici: IVKC, Prometni muzej RS, park - vzhodni del območja ob Parmovi: stanovanjsko poslovna zazidava, centralni del s trgovsko storitvenimi vsebinami. 2 PASOVA Nova cesta v smeri sever-jug razdeli območje na dva pasova: - pas z javnimi programi (kulturni center, izobraževanje, park) - stanovanjsko poslovni pas 7 KAREJEV Prečne ceste oblikujejo 7 karejev za stanovanjsko poslovno zazidavo. Okrog trgovskega objekta in poslovne stavbe na severnem delu območja je že formiran lokalni center. V ostalih karejih so predvideni stanovanjski objekti različnih tipologij z javnimi spodnjimi etažami. 3 OBMOČJA Pas ob železnici se preoblikuje v park z javnim programom, ki obsega: - Islamski kulturni center - Prometni muzej slovenije - park oziroma muzej na prostem
5.3.2. PROSTORSKA ZASNOVA Stanovanjsko-poslovni pas Predviden tipološki vzorec se spreminja po karejih v skladu z analizo obstoječih stavbnih mas in dejstvo, da se proti jugu (v smeri proti središču mesta) grajeno tkivo zgoščuje in viša, proti severu (v smeri proti robu mesta) pa redči in niža. Višinski gabariti predvidene zazidave se torej nižajo v smeri od juga proti severu. V karejih na severnem delu se predvideva zgoščevanje obstoječega tkiva z nizko točkovno zazidavo, v južnem delu so višji objekti, ki ustvarjajo linijski vzorec, zlasti ob Parmovi ulici. Pas ob železnici Izhodišče za zasnovo Islamskega verskega in kulturnega centra je aktualni prostorski akt. Obstoječi Železniški muzej Slovenije naj bi se preoblikoval v Prometni muzej Slovenije. Iz vhodnih podatkov je razvidno, da obstajajo zlasti potrebe po pokritih površinah za obsežno zbirko vozil. Zasnova predvideva ohranitev in prenovo obstoječih objektov v skladu s kulturnovarstvenimi smernicami. Da bi zaokrožili in povezali obstoječi heterogeni vzorec, je predlagan poseg vzpostavitev razsežne transparentne strehe med objekti. Na ta način se ohranja obstoječi industrijski značaj območja, hkrati pa se zagotovijo pokrite površine. Pokrite površine se lahko uporabljajo tako za razstavo vozil, kot za različne prireditve in dogodke. Po potrebi se v območju nove strehe lahko postavljajo montažni paviljonski objekti. Predvidena je tudi manjša dozidava paviljonskega tipa. Zunanja ureditev sledi zamisli pretočnega prostora. Tlakovanje je enotno, ustvarjajo se različni ambienti med objekti: ozelenjeni del ob meji z islamskim centrom ima bolj družabni značaj, centralni trg ob rotundi, namenjen dogodkom in prireditvam, severni vhodni del s centrom za obiskovalce in parkirišči. Park, ki se razteza od Prometnega muzeja proti severu, je namenjen delno razstavi vozil na prostem, delno pa različnim prostočasnim dejavnostim. Celotno območje ostane prepredeno s tiri, ki ustvarjajo zanimivo mrežo. Tiri, ki niso več v funkciji, se preuredijo v poti, bodisi betonske, bodisi lesene.
URBANISTIﾄ君A ZASNOVA
5.6. PROSTORSKA PREDSTAVITEV
POGLED Z JUGA
URBANISTIﾄ君A ZASNOVA
5.6. PROSTORSKA PREDSTAVITEV
POGLED S SEVERA
ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER
6 ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER
ISLAMSKI VERSKI IN KUTURNI CENTER
6.1. VHODNI PODATKI
6.1.1. OPPN (PREDLOG, 21.10. 2008)
9. člen …poleg arhitekturne rešitve IVKC tudi zasnova celovite ureditve parkovne površine. - srečevanje - informiranje - verska pripadnost - izobraževanje - začasna nastanitev Klet je namenjena parkiranju in tehničnim prostorom. - na južni strani: uvoz v garažo, možna izraba kleti. - vzdolž jz roba: zaščitna ograja za preprečitev prečkanja tirov. - severni del: parkovna ureditev - nepozidan pas na zah. strani: zelenica - južna stran: ozelenjena ploščad, pokrita klančina za dovoz v garažo, zbirno odjemno mesto za odpadke 10. člen V FE1 je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje enostavne objekte: - sezonski gostinski vrt, v območju GMk - oder z nadstreškom, v območju GMk - skulpture in druge prostorske inštalacije - vodnjake in okrasne bazene - spominska obeležja 12. člen Parkovna ureditev se mora funkcionalno navezati na predvideni park ob železniškem muzeju in mora biti zasajena z drevjem. - klopi, koši za odpadke, luči - betonski ali kamniti robniki (vozne površine) 13. člen - višina zgornje kote zaključnega venca fasade glavnega objekta: največ 12 m - višina zgornje kote strehe molilnice: največ 24 m - višina minareta: največ 40 m - zgornja kota strehe nad uvozno-izvozno klančino je pogojena z oddaljenostjo od 2. tira - zaščitna ograja ob tirih je visoka največ 3 m, odmik temelja mora biti vsaj 6,5 m od osi 2. tira Kota zaključenega tlaka v nivoju pritličja: ±0.00=299.00 m.n.v. Višinsko koto ZU ob objektu je treba prilagoditi koti pločnika na vzhodni strani območja.
Gradnja IVKC se bo izvajala v eni etapi. - Sz in z rob območja segata v vplivno območje kulturnega spomenika EŠD 405 Ljubljana - Železniške delavnice v Šiški. - Območje je v neposredni bližini enote kulturne dediščine EŠD 329 Ljubljana Arheološko najdišče Ljubljana. 19. člen …zagotoviti odvod dimnih plinov in umazanega zraka nad strehe objektov. Vsi izpusti iz objekta (klimatski, ostali zračniki) naj se namestijo na streho objekta (če je to le mogoče). Zbirno in odjemno mesto za odpadke je ob cesti C2 na južni strani zemljišča. 20. člen Intervencijska pot bo potekala po cestah C1 in C2, preko ozelenjene ploščadi na južni strani IVKC ter po Kurilniški ulici. …zagotoviti utrjene intervencijske poti in dostope do stavb … ter predvideti delovne površine za intervencijska vozila. 21. člen Ozelenjena ploščad na južni strani objekta = intervencijska površina. - min. notranji radij robnika (javne ulice) = 5 m - min. radij (uvozi na parcelo) = 2 m Glavni dostop do objekta mora biti uporaben za funkcionalno ovirane ljudi. - zagotoviti najmanj 450 PM - od tega 5 % za invalide - nepokrita stojala za kolesa v sklopu ZU 22. člen …zgraditi novo transformatorsko postajo, dimenzij 6 x 8 m (za dva transformatorja 1000 kVA) - tipski samostojni objekt na južni strani območja ali v sz delu območja, v pritlični etaži objekta Vse javne površine je treba ustrezno osvetliti; javna razsvetljava vzdolž cest C1 in C2. 26. člen Višinska odstopanja ZU in kote pritličja so lahko ±0.50 m. Mikrolokacija uvoza na parcelo se določi z natečajno rešitvijo. Dopustne so spremembe prometnih in komunalnih ureditev.
ISLAMSKI VERSKI IN KUTURNI CENTER
6.1. VHODNI PODATKI
6.1.3. PROJEKTNA NALOGA (POVZETEK)
Ni getoizirano območje. Stik z mestom, z mestnim središčem. Pomembna je vidna zaznavnost objekta z južne strani. Višinski gabarit pada od juga proti severu. Kontekst: degradirano območje, heterogenost struktur. Železniška proga, območje pivovarne Union, predvidena poslovno-stanovanjska zazidava, parkovno območje Prometnega muzeja. Peš povezave preko železniške proge: podhodi, podvozi. Programski sklopi: - srečevanje, dejavnosti skupnosti - informiranje, uradi - verska pripradnost - izobraževanje - spremljevalne dejavnosti Bistveni koncept = medkulturna komunikacija! NE: »hermetičnega« prostora z robno pozidavo in notranjim, zaprtim, nedostopnim programom; DA: pretočni in transparentni prostor z možnostjo izbire. javno-poljavno-zasebno odprto-polodprto-zaprto zeleno-grajeno ploskovno-nizko-visoko Nizanje programa od roba proti notranjosti: - zelena cona - restavracija, knjižnica, knjigarna - sejna soba, dvorana, športna dvorana - učilnice, računalniška soba, garderoba - kabineti, pisarne - poslovilni prostori - umivalnice, molilnica, itikjaf Večplastna celota, ne monolitni (predimenzionirani) objekt. Raznolika pot do molilnice kot centra kompleksa, dvorišče! Vodni element: povezovalni, odseva. Dostopnost širokemu krogu verujočih in obiskovalcev, ni selektivnosti. Objekt je integriran v mestno sliko in življenje mesta + jasno izražena identiteta. Odprti prostor!: kontakt z mestom, nagovor k vstopu, javni prostor!, členi programske sklope in jih povezuje. Park: dojemanje mesta + srečevanje z islamsko kulturo, meditativni zeleni prostori.
ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER
6.2. ZASNOVA
MREŽA (MODULARNA KOMPOZICIJA) Mreža predstavlja enoten red (en Bog, en Alah), značilen za islamsko kulturo; je univerzalno pravilo, referenčni okvir, znotraj katerega se razvijajo lokalne strukture. Navidezna trikotna oziroma šestkotna mreža je razprta preko lokacije. Na njej so v enotnem ritmu nanizani vsi deli kompleksa. Raznolikost nastane z variacijami istovrstnih elementov. Objekt je sklop različnih slojev, preplet polnih in praznih ploskev, valujoča strešna pokrajina. SIMBOLI Kupola in minaret kot simbolna elementa sta prevedena v elementa strešne pokrajine. Vseobsegajoči simbol je geometrija, vgrajena v zasnovo tlaka, fasad, strehe; ustvarja vseprisotno valovanje in daje značilen izraz kompleksu. UMESTITEV OBJEKTA NA LOKACIJI Smer molitve - proti Meki - določa linijo t.i. kible (zidu, proti kateremu se moli), ki pomeni prednjo fasado mošeje. Na geometrijo zidu kibla je pripeta molilnica kot osrednji objekt in dvorišče pred njo. Molilnica in dvorišče tvorita v okviru centra element velikega merila in določata eno od treh smeri v geometriji objekta. Ostali dve smeri določata druga dva večja volumna - športna dvorana in t.i. amfiteater. Med njimi so razpeti programi manjšega merila. OSNOVNI ELEMENTI ZASNOVE Zasnova kompleksa se osredotoča na osnovno funkcijo mošeje kot središča skupnosti. To funkcijo predstavlja dvorišče kot prostor srečevanja. Dvorišče je pravzaprav atrij, zarezan v volumen objekta, obdan s programi. Elementi, ki konstituirajo mošejo kot prostor molitve so minimalni: molilnica (pokriti prostor za skupno molitev), kibla (zid v smeri molitve), mihrab (niša, ki označuje smer molitve). Smer molitve je očltna tudi v zasnovi oboda objekta: kot 'odmaknjeni' vogal na jugovzhodni strani. Pot, ki se razširi v dvorišče, je element komunikacije: povezuje oba vhoda v kompleks, se dotika najpomembnejših prostorov in jih s tem vzpostavlja; povezuje molilnico in dvorišče. TLORISNA SHEMA Objekt tvori tlorisno introvertirano strukturo: programi javnega značaja proti notranjosti (dvorišču) prehajajo k bolj sakralnim vsebinam. Osrednji prostor kompleksa je dvorišče, ki predstavlja intimen notranji prostor. Zasnova se torej razvija iz središča navzven. V jedru kompleksa so programi s sakralnim značajem. Pol-javni programi (izobraževanje, dvorane) obkrožajo dvorišče. Frekventni, javni programi tvorijo obod in komunicirajo z okolico. PROGRAMSKI SKLOPI Dvorišče in molilnica sta bistvena dela zasnove. Na to se navezuje pot, ki je obredna pot. Okrog dvorišča so nanizani drugi pomembni programi: šola, mladinski center, dvorana, knjižnica. Spremljajoči programi se razvijajo proti zunanjemu robu objekta: športna dvorana, društveni prostori, restavracija in kavarna; ob molilnici urad muftija in druge pisarne, ter stanovanja. POT + ODPRTI PROSTORI Pot je glavna komunikacija, ki vzpostavlja razmerja v prostoru. Osrednje dvorišče je predprostor mošeje (molilnice) in gravitacijsko središče kompleksa. Ob dogodkih z večjim številom ljudi ga je mogoče prekriti z lahko montažno konstrukcijo in ga uporabljati kot del molilnice. Južno od objekta je javni trg, proti severu pa mistični vrt, ki se preliva v park Prometnega muzeja. KOMPOZICIJA VOLUMNOV Tlorisni in višinski gabariti objektov so zasnovani na enotni modularni mreži. Ovoj je bistvena poteza objekta, ki ponazarja enakomerni modularni ritem. FASADA: POLNO - PRAZNO Fasade so sestavljene kot zaporedje ploskev, ki se izmenjujejo na modularni mreži in ustvarjajo enoten, a dinamičen vzorec. Fasadni plašč sestoji iz treh slojev: notranji sloj v vertikalnih pasovih (steklo ali polnilo), jekleni profili - nosilna obodna konstrukcija ter šestkotna mreža kot zunanje senčilo. SVETLOBA Mošeja naj bo prostor, kjer se razliva svetloba. Svetloba, ki se razliva preko zamreženih steklenih površin ustvarja posebno, mistično kvaliteto v prostoru.
ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER
6.3. SHEME
ZASNOVA VOLUMNOV
5.
4. PROGRAMSKA SHEMA:
6.1. 3. 6.2. 7.
1. 2.2. 2.1.
1. MOLILNICA 2.1. PISARNE 2.2. STANOVANJA 3. ŠPORTNA DVORANA 4. ŠOLA 5. DVORANI 6.1. DRUŽABNI PROSTORI, PROSTORI ZA MLADINO 6.2. RESTAVRACIJA 7. INFO TOČKA (MINARET)
FUNKCIONALNA SHEMA
ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER
6.3. SHEME
OBLIKOVNA ZASNOVA
ZASNOVA OVOJA
ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER 6.4. PREGLED POVRŠIN
2. KLET / 3. KLET
1. KLET
neto tlorisne površine oznaka
prostor
neto tlorisne površine neto površina
j.1.
oznaka
prostor
neto površina
j.1.
j.1.1.-2k
vertikalno jedro - stopnišče in dvigala
25,6 m2
j.1.1.-1k
vertikalno jedro - stopnišče in dvigala
25,6 m2
j.1.2.-2k
predprostor
25,5 m2
j.1.2.-1k
predprostor
25,5 m2
j.2.-2k
vertikalno jedro - stopnišče
15,0 m2
j.2.-1k
vertikalno jedro - stopnišče
15,0 m2
t.1.1.-2k
pomožni tehnični prostor
14,2 m2
23.1.
skladišče in tehnični prostori
t.1.2.-2k
pomožni tehnični prostor
12,6 m2
23.2.
hodnik
52,0 m2
t.1.-1k
tehnični prostori - instalacije
98,2 m2
j.2.
j.2.
skladišče in tehnični prostori 114,5 m2
j.3. j.3.1.-2k
vhodni prostor
11,8 m2
j.3.2.-2k
vertikalno jedro - stopnišče
15,3 m2
17.5.
sanitarije - moški
sanitarije pisarniških prostorov 9,7 m2
j.3.3.-2k
vertikalno jedro - dvigalo in pomožni prostor
8,8 m2
17.6.
sanitarije - ženske
11,5 m2
j.3.4.-2k
pomožni prostor
4,4 m2 j.3.
j.4. j.4.-2k
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
22,5 m2
j.5. j.5.-2k
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
j.3.1.-1k
vhodni prostor
11,8 m2
j.3.2.-1k
vertikalno jedro - stopnišče
15,3 m2
j.3.3.-1k
vertikalno jedro - dvigalo in pomožni prostor
8,8 m2
j.3.4.-1k
čistila
4,4 m2
24.0.
športna dvorana
22,5 m2 športna dvorana 536,4 m2
t.2.1.-2k
tehnični prostor
25,0 m2
24.1.
vhodni predprostor
31,5 m2
t.2.2.-2k
tehnični prostor
25,8 m2
24.2.
sanitarije - m/ž
10,7 m2
24.3.
hodnik - vhod
10,7 m2
24.3.
hodnik - vhod
10,1 m2
24.4.
povezovalni hodnik
76,4 m2
j.6. j.6.1.-2k
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
18,7 m2
24.5.1.
garderoba
7,0 m2
j.6.2.-2k
predprostor
16,0 m2
24.5.1.
garderoba
7,0 m2
j.6.3.-2k
predprostor
13,1 m2
24.5.1.
garderoba
7,0 m2
t.3.1.-2k
tehnični prostor
29,8 m2
24.5.1.
garderoba
t.3.2.-2k
tehnični prostor
13,5 m2
24.5.2.
umivalnica in tuši
11,0 m2 11,0 m2
j.7.
24.5.2.
umivalnica in tuši
24.5.3.
sanitarije
7,0 m2
9,2 m2
j.7.-2k
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
10,6 m2
24.5.3.
sanitarije
9,2 m2
t.4.-2k
tehnični prostor
10,0 m2
24.6.
čistila
3,6 m2
24.7.
servisni prostor
14,4 m2
24.8.
ambulanta, prva pomoč
15,3 m2 14,9 m2
j.p.-2k
servisno / požarno stopnišče
13,4 m2
24.9.
pisarna trenerja
t.5.-2k
tehnični prostor
27,4 m2
24.9.
pisarna trenerja
14,5 m2
24.10.
skladišče rekvizitov
42,9 m2
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
22,5 m2
garaža p.1.-2k
klančina
p.2.-2k
garaža
414,1 m2
j.4.
4.824,8 m2
j.4.-1k
skupna neto tlorisna površina 2. kleti
5.339,3 m2
j.5.-1k
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
22,5 m2
bruto tlorisna površina 2.kleti
5.808,5 m2
t.2.1.-1k
tehnični prostor
10,7 m2
t.2.1.-1k
tehnični prostor
21,6 m2
j.6.1.-1k
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
18,7 m2
j.6.2.-1k
predprostor
16,0 m2
j.6.3.-1k
predprostor
13,1 m2
t.3.1.-1k
tehnični prostor
29,8 m2
t.3.2.-1k
tehnični prostor
13,5 m2
j.7.-1k
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
10,6 m2
t.4.-1k
tehnični prostor
10,0 m2
j.p.-1k
servisno / požarno stopnišče
13,4 m2
t.5.-1k
transformatorska postaja
27,4 m2
p.1.-1k
uvozno - izvozna klančina
p.2.-1k
garaža
j.5.
skupna neto tlorisna površina 3. kleti
5.072,3 m2
bruto tlorisna površina 3.kleti
5.518,1 m2
j.6.
j.7.
garaža 414,1 m2 3.666,1 m2
skupna neto tlorisna površina 1. kleti
5.274,7 m2
bruto tlorisna površina 1.kleti
5.726,3 m2
ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER 6.4. PREGLED POVRŠIN
PRITLIČJE
1. NADSTROPJE
neto tlorisne površine oznaka
prostor
1.1.
molitveni prostor
3.1.
neto tlorisne površine neto površina
oznaka
prostor
794,3 m2
1.2.
molitveni prostor - galerija
umivalnica - moški
82,8 m2
4.1.
umivalnica - ženske
82,8 m2
3.2.
sanitarije - moški
44,8 m2
4.2.
sanitarije - ženske
34,4 m2
5.1.
vhodni predprostor
52,8 m2
5.2.
stopnišče na galerijo
5.3. 5.4.
molilnica
neto površina
molilnica 393,0 m2
234,2 m2
5.5.
vhodni predprostor
13,1 m2
5.6.
čistila
6,3 m2
pomožni prostor
5,0 m2
5.7.
pomožni prostor
7,1 m2
sekundarni vhod v molitveni prostor
6,3 m2 j.1.
j.1. j.1.-p
j.1.-1n vertikalno jedro - stopnišče in dvigala
vertikalno jedro - stopnišče in dvigala
26,9 m2
j.2.-1n
vertikalno jedro - stopnišče
14,4 m2
16.1.
vhodni prostor
145,1 m2
16.2.
sejna soba
42,0 m2
26,9 m2 j.2.
j.2. j.2.-p
vertikalno jedro - stopnišče
16,3 m2 kabinet muftija
pisarniški prostori
13,7 m2
17.1.
odprt pisarniški prostor
17.2.
delovni kabinet
23,6 m2
16.3.
pisarna
33,9 m2
17.2.
delovni kabinet
23,6 m2
16.3.
pisarna
32,2 m2
17.2.
delovni kabinet
23,6 m2
16.4.
pisarna
21,8 m2
17.2.
delovni kabinet
23,6 m2
16.4.
pisarna
22,6 m2
17.2.
delovni kabinet
23,6 m2
16.5.
hodnik
20,8 m2
17.3.
vhod - pisarne
19,7 m2
16.5.
sanitarije - m/ž
17.4.
pokriti 'arkadni' hodnik
73,5 m2 12.1.
bivalni del
9,3 m2
stanovanje muftija j.3.
49,1 m2
j.3.1.-p
vhodni prostor
14,2 m2
12.2.
spalni del
54,5 m2
j.3.2.-p
vertikalno jedro - stopnišče
12,9 m2
12.3.
hodnik
20,9 m2
j.3.3.-p
vertikalno jedro - dvigalo in pomožni prostor
8,8 m2
12.4.
terasa
22,9 m2
24.11.
predprostor s stojišči
54,4 m2
j.3.1.-1n
stanovanjski vhod
14,2 m2
24.12.
tribune za gledalce
93,3 m2
j.3.2.-1n
vertikalno jedro - stopnišče
12,9 m2
j.3.3.-1n
vertikalno jedro - dvigalo in pomožni prostor
8,8 m2
j.3.4.-1n
ozelenjen balkon
4,7 m2
24.13.
namizni tenis
športna dvorana
j.3.
j.4. j.4.1.-p
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
19,4 m2
j.4.2.-p
hodnik
17,5 m2
športna dvorana 150,4 m2
knjižnica in knjigarna 8.1.
predprostor
8.2.
knjižnica s čitalnico
9.1.
99,2 m2
j.4.
147,6 m2
j.4.1.-1n
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
19,4 m2
knjigarna
61,0 m2
j.4.2.-1n
hodnik
17,5 m2
j.5.1.-p
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
19,5 m2
10.1.-1n
hodnik
104,6 m2
j.5.2.-p
hodnik
17,6 m2
10.2.-1n
učilnica
49,8 m2
10.2.-1n
učilnica
49,8 m2
10.3.1.-1n
sanitarije - hodnik
11,2 m2
j.5.
šola
dvorane 6.1.
sejna dvorana
115,5 m2
10.3.2.-1n
sanitarije - m
7,4 m2
7.1.-p
predprostor
105,1 m2
10.3.3.-1n
sanitarije - ž
7,4 m2
7.2.
dvorana - amfiteater
286,9 m2
11.1.-1n
pisarna
27,4 m2
7.3.
skladišče
41,3 m2
11.2.-1n
zbornica
25,2 m2
7.4.
zaodrje
37,3 m2
11.3.-1n
pisarna
11,8 m2
7.5.
hodnik
6,7 m2
11.3.-1n
pisarna
11,8 m2
7.6.
sanitarije - m/ž
7,4 m2
7.7.
čistila
3,8 m2
j.5.1.-1n
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
19,4 m2
j.5.2.-1n
hodnik
17,5 m2
7.2.-1n
amfiteater - vhod na zgornjem nivoju
7.8.1.
predprostor s sanitarijami
j.6. j.6.1.-p
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
19,7 m2
j.6.2.-p
hodnik
33,0 m2
garderoba, restavracija
j.5.
amfiteater 19,1 m2 3,0 m2
20.2.
garderoba
79,4 m2
7.8.2.
projekcijska soba
17,1 m2
20.3.
sanitarije - ž
22,1 m2
7.1.-1n
klančini
79,2 m2
20.4.
sanitarije - m
22,1 m2
22.1.-p
vhodni prostor
22.2.-p
kavarna
107,5 m2
18.1.
hodnik
22.3.-p
točilni pult
27,2 m2
18.2.
računalniški kabinet
22.4.-p
hodnik
j.22.-p
servisno jedro - stopnišče in dvigalo
10,4 m2
družabni prostori 20,3 m2 155,1 m2
5,3 m2 10,7 m2
j.6. j.6.1.-1n
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
19,7 m2
j.6.2.-1n
hodnik
33,0 m2
j.7.
minaret
j.7.1.-p
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
24,5 m2
j.6.3.-1n
sanitarije - ženske
7,9 m2
j.7.2.-p
info točka
20,1 m2
j.6.4.-1n
sanitarije - moški
11,6 m2
skupna neto tlorisna površina pritličja
2.974,8 m2
22.1.-1n
vhodni prostor
bruto tlorisna površina pritličja
3.384,1 m2
22.2.-1n
samopostrežna restavracija
22.3.-1n
postrežni pult
22.4.-1n
hodnik
j.22.-1n
servisno jedro - stopnišče in dvigalo
10,7 m2
22.5.-1n
kuhinja
91,0 m2
22.6.-1n
skladišča in pomožni prostori
24,6 m2
22.7.-1n
garderoba in tuš za osebje
4,4 m2
22.8.-1n
sanitarije za osebje
4,2 m2
restavracija 10,4 m2 107,5 m2 22,9 m2 9,3 m2
j.7.
minaret
j.7.1.-1n
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
24,5 m2
j.7.2.-1n
salon
20,1 m2
skupna neto tlorisna površina 1. nadstropja
2.116,7 m2
bruto tlorisna površina 1. nadstropja
2.465,0 m2
ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER 6.4. PREGLED POVRŠIN
2. NADSTROPJE
3. NADSTROPJE
neto tlorisne površine
neto tlorisne površine
oznaka
prostor
neto površina
2.
posebna molilnica - itikaf
34,1 m2
j.2.1.-3n
vertikalno jedro - stopnišče
5.8.
predprostor
59,0 m2
j.2.2.-3n
vhodni prostor
11,0 m2
25.1.
hodnik
15,6 m2
j.2.3.-3n
stopnice
18,3 m2
25.2.
poslovilni prostor
24,3 m2
25.2.
poslovilni prostor
29,7 m2
25.2.
poslovilni prostor
36,4 m2
15.1.
hodnik
57,1 m2
25.3.
sanitarije - m/ž
10,0 m2
15.2.
garsonjera
24,8 m2
15.2.
garsonjera
24,8 m2
15.2.
garsonjera
24,8 m2
15.2.
garsonjera
24,8 m2
15.2.
garsonjera
24,8 m2
molilnica
vertikalno jedro - stopnišče in dvigala
prostor
neto površina
j.2.
j.1. j.1.-2n
oznaka
26,9 m2
j.2. 18,3 m2
18,3 m2
garsonjere
15.3.
garsonjera
24,8 m2
15.3.
garsonjera
24,8 m2
j.2.1.-2n
vertikalno jedro - stopnišče
j.2.2.-2n
vhodni prostor
11,0 m2
15.3.
garsonjera
24,8 m2
j.2.3.-2n
stopnice
18,3 m2
15.3.
garsonjera
24,8 m2
15.3.
garsonjera
24,8 m2
stanovanja 13.1.
hodnik
57,1 m2
j.3.
13.2.
stanovanje
62,6 m2
j.3.1.-3n
stanovanjski vhod
10,7 m2
13.3.
stanovanje
62,6 m2
j.3.2.-3n
vertikalno jedro - stopnišče
16,3 m2
13.4.
stanovanje
62,9 m2
j.3.3.-3n
vertikalno jedro - dvigalo in pomožni prostor
8,8 m2
15.
apartma
62,9 m2
j.3.4.-3n
ozelenjen balkon
4,7 m2
j.3.1.-2n
stanovanjski vhod
10,7 m2
j.4.1.-3n
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
19,4 m2
j.3.2.-2n
vertikalno jedro - stopnišče
16,3 m2
j.4.2.-3n
hodnik
17,5 m2
j.3.3.-2n
vertikalno jedro - dvigalo in pomožni prostor
8,8 m2
j.3.4.-2n
ozelenjen balkon
4,7 m2 10.1.-3n
hodnik
104,7 m2
10.2.-3n
učilnica
49,8 m2
10.2.-3n
učilnica
49,8 m2
10.2.-3n
učilnica
49,8 m2
10.3.1.-3n
sanitarije - hodnik
11,2 m2
j.3.
j.4.
športna dvorana 24.14.
šah
150,4 m2
j.4.
šola
j.4.1.-2n
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
19,4 m2
10.3.2.-3n
sanitarije - m
7,4 m2
j.4.2.-2n
hodnik
17,5 m2
10.3.3.-3n
sanitarije - ž
7,4 m2
11.1.-3n
pisarna
27,4 m2
šola 10.1.-2n
hodnik
104,6 m2
10.2.-2n
učilnica
49,8 m2
j.5.1.-3n
j.5. vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
19,4 m2
10.2.-2n
učilnica
49,8 m2
j.5.2.-3n
hodnik
17,5 m2
10.2.-2n
učilnica
49,8 m2
10.3.1.-2n
sanitarije - hodnik
11,2 m2
10.3.2.-2n
sanitarije - m
7,4 m2
10.3.3.-2n
sanitarije - ž
7,4 m2
11.1.-2n
pisarna
j.7.
minaret
j.7.-3n
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
24,5 m2
27,4 m2
j.5. j.5.1.-2n
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
19,4 m2
j.5.2.-2n
hodnik
17,5 m2
7.9.1.
medijska soba
7.9.2.
predprostor
7.9.3.
sanitarije
7.1.-2n
klančini
19.1.
hodnik
19.2.
družabni prostori
155,1 m2
21.
prostori za mladino
124,8 m2
skupna neto tlorisna površina 3. nadstropja
759,0 m2
bruto tlorisna površina priltičja 3. nadstropja
909,9 m2
amfiteater 31,0 m2 7,5 m2 1,6 m2 79,2 m2
družabni prostori 20,3 m2
j.6. j.6.1.-2n
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
19,7 m2
j.6.2.-2n
hodnik
33,0 m2
j.6.3.-2n
sanitarije - ženske
7,9 m2
j.6.4.-2n
sanitarije - moški
11,6 m2
22.1.-2n
vhodni prostor
10,4 m2
22.2.-2n
restavracija
89,5 m2
j.7.
minaret
22.3.-2n
točilni pult
27,2 m2
j.7.
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
22.4.-2n
hodnik
j.22.-2n
servisno jedro - stopnišče in dvigalo
restavracija
j.7.
minaret
j.7.1.-2n
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
4.N, 5.N, 6.N, 7.N, 8.N, 9.N, 10.N, 11.N neto tlorisna površina
14,4 m2
5,3 m2 10,7 m2
bruto tlorisna površina j.7.
minaret
24,5 m2
j.7.
vertikalno jedro - stopnišče in dvigalo
18,0 m2
skupna neto tlorisna površina 2. nadstropja
1.731,9 m2
skupna neto tlorisna površina 4. nad. - 11. nad.
109,7 m2
bruto tlorisna površina priltičja 2. nadstropja
2.033,3 m2
skupna bruto tlorisna površina 4. nad. - 11. nad.
136,5 m2
ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER 6.4. PREGLED POVRŠIN
PREGLED SKUPNIH TLORISNIH POVRŠIN VSEH ETAŽ neto površina
bruto površina
podzemne etaže 3. klet
4.818,7
m2
5.242,2
m2
2. klet
5.072,3
m2
5.518,1
m2
1. klet
5.011,0
m2
5.440,0
skupaj
14.156,9
m2
15.390,2
m2 m2
nadzemne etaže pritličje
2.826,1
m2
3.214,9
m2
1. nadstropje
2.010,9
m2
2.341,7
m2
2. nadstropje
1.645,3
m2
1.931,6
m2
3. nadstropje
721,1
m2
864,4
m2
4. nadstropje
13,7
m2
18,0
m2
5. nadstropje
13,7
m2
18,0
m2
6. nadstropje
13,7
m2
18,0
m2
7. nadstropje
13,7
m2
18,0
m2
8. nadstropje
13,7
m2
18,0
m2
9. nadstropje
13,7
m2
18,0
m2
10. nadstropje
13,7
m2
18,0
m2
11. nadstropje
13,7
m2
18,0
m2
6.947,4
m2
8.071,5
m2
3.919,1
m2
skupaj zazidana površina
ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER
6.6. PROSTORSKA PREDSTAVITEV
ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER
6.6. PROSTORSKA PREDSTAVITEV
ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER
6.6. PROSTORSKA PREDSTAVITEV
ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER
6.6. PROSTORSKA PREDSTAVITEV
ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER
6.6. PROSTORSKA PREDSTAVITEV
ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER
6.6. PROSTORSKA PREDSTAVITEV
ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER
6.6. PROSTORSKA PREDSTAVITEV
ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER
6.6. PROSTORSKA PREDSTAVITEV
ISLAMSKI VERSKI IN KULTURNI CENTER
6.6. PROSTORSKA PREDSTAVITEV
7 VIRI IN LITERATURA
DIE WELT DES ISLAM. Munchen: Roland: A. Mundt, 1917 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA. Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, št. 178. Ljubljana: Študentska založba, 1996. Akšamija, Azra. (RE)CONSTRUCTING HISTORY: POST-SOCIALIST MOSQUE ARCHITECTURE IN BOSNIA AND HERZEGOVINA. v: Divided God And Intercultural Dialog. Ljubljana: Dijaški dom Ivana Cankarja, KUD Pozitiv, 2008.
Koželj, Janez. DEGRADIRANA URBANA OBMOČJA. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, 1998. Kurent, Tine. ARHITEKTOV ZVEZEK. Ljubljana: Nuit, 2002. Kurto, Nedžad. ARHITEKTURA BOSNE I HERCEGOVINE: RAZVOJ BOSANSKOGA STILA. Sarajevo: Sarajevo Publishing, Međunarodni centar za mir, 1998.
Al-Bayati, Basil. COMMUNITY AND UNITY. London, New York: Martin's Press, 1983.
Mastnak, Tomaž: KRISTJANSTVO IN MUSLIMANI. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1996.
Aslanapa, Oktay. TURKISH ART AND ARCHITECTURE. London: Faber and Faber, 1971.
Nasr, Seyyed Hossein. ISLAM: RELIGIJA, ZGODOVINA IN CIVILIZACIJA. Maribor: Litera, 2007.
Bhatt, Chetan. LIBERATION AND PURITY: RACE, NEW RELIGIOUS MOVEMENTS AND THE ETHICS OF POSTMODERNITY. London, Bristol (Pennsylvania): UCL Press, 1997.
Otto-Dorn, Katharine. ISLAMSKA UMETNOST. Novi Sad: Bratstvo jedinstvo, 1971. Pašić, Ahmed. ISLAM IN MUSLIMANI V SLOVENIJI. Tržič: Učila International, 2005.
Blair, Sheila B. in Bloom, Jonathan M. THE ART AND ARCHITECTURE OF ISLAM: 1250 1800. New Haven, London: Yale University Press, 1995. Debeljak, Aleš. OBLIKE RELIGIOZNE IMAGINACIJE. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995. Devlin, Keith. MUSTER DER MATHEMATIK: ORDNUNGSGESETZE DES GEISTES UND DER NATUR. Heidelberg, Berlin: Spektrum Akademischer Verlag, 1998. Dragoš, Srečo. ISLAM IN SUICIDALNO PODALPSKO PLEME. v: Poročilo Skupine za spremljanje nestrpnosti. št. 2, 2003, str. 34-53.
Pašić, Ahmed. ISLAM IN MODERNI ZAHOD. INTEGRACIJA ISLAMSKIH SKUPNOSTI V ZAHODNE DRUŽBE. Kranj: Gorenjski glas, 2006 Petersen, Andrew. DICTIONARY OF ISLAMIC ARCHITECTURE. London, New York: Routhledge, 1996. Redžič, Husref. ISLAMSKA UMJETNOST. Beograd: »Jugoslavija«, Zagreb: Spektar, Mostar: Prva književna komuna, 1982. Redžič, Husref. STUDIJE O ISLAMSKOJ ARHITEKTONSKOJ BAŠTINI. Sarajevo: »Veselin Masleša«, 1983
Du Ry, Carel J. ISLAMSKI SVET. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1971. Elwazani, Salim. A SACRAL QUALITIES OF FORM IN MOSQUE ARCHITECTURE: TRANSFORMATION OF THE ARTS OF THE QUR'AN INTO THE ARTS OF THE MOSQUE. Dostopno na naslovu: http://www.islamonline.net.
Richardson, Phyllis. NEW SACRED ARCHITECTURE. London: Laurence King Publishing, 2004. Said, Edward W. ORIENTALIZEM: ZAHODNJAŠKI POGLEDI NA ORIENT. Ljubljana: ISH Fakulteta za podiplomski humanistični študij, 1996.
Fathy, Hassan. MOSQUE ARCHITECTURE. [fotokopija] Godard, Andre. UMETNOST IRANA. Beograd: Jugoslavija, 1965.
Schunck, Eberhard. DACH ATLAS: GENEIGTE DACHER. Basel, Berlin, Boston: BIrkhauser, 2002.
Goodwin, Godfrey. A HISTORY OF OTTOMAN ARCHITECTURE. London: Thames and Hudson, 1987.
Serageldin, Ismail in Steele, James. ARCHITECTURE OF THE CONTEMPORARY MOSQUE. London: Academy Editions, 1996.
Goodwin, Godfrey. ISLAMIC SPAIN. London [etc.]: Penguin Books, 1991.
Thoraval, Yves. ISLAM: MALI LEKSIKON. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998.
Grabrijan, Dušan. BOSENSKO ORIENTALSKA ARHITEKTURA V SARAJEVU: S POSEBNIM OZIROM NA SODOBNO. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1985.
Ward, Keith. RELIGION AND COMMUNITY. Oxford: Claredon Press, 2000.
Hillenbrand, Robert. ISLAMIC ART AND ARCHITECTURE. London: Thames and Hudson, 1999.
Wilkes, Joseph. ENCYCLOPEDIA OF ARCHITECTURE: DESIGN, ENGINEERING & CONSTRUCTION. New York [etc.]: John Wiley & Sons, 1988-1990.
Hoag, John D. ISLAMIC ARCHITECTURE. Milan: Electa, New York: Rizzoli, 1987.
http://www.islamska-skupnost.si
Hrausky, Andrej. RUDOLF SCHWARZ, O GRADNJI CERKVA. v: Arhitektov bilten. vol. 151-152, junij 2001.
http://www.smskupnost.si http://www.dzamija.com
Kappraff, Jay. CONNECTIONS, THE GEOMETRIC BRIDGE BETWEEN ART AND SCIENCE. New York [etc.]: McGraw-Hill, 1991.
http://www.islamonline.net
Kaplan, Craig S. COMPUTER GENERATED ISLAMIC STAR PATTERNS. v: Visual Mathematics [online]. 2000, vol. 2, no. 3 (»Bridges 2000«). Dostopno na naslovu: http://www.mi.sanu.ac.yu/vismath/kaplan.
http://www.islamslo.net
Khalidi, Omar. MOSQUE. v: Contemporary American Religion. vol. 2, New York, 2000. Dostopno na naslovu: http://usinfo.state.gov/usa.
http://www.uvs.gov.si
http://www.bosnjak.si
http://www.mirovni-institut.si Koželj, Janez. URBANISTIČNE ANALIZE OBMOČJA MED GORENJSKO ŽELEZNICO, DUNAJSKO CESTO IN SAMOVO ULICO. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, 1995.
http://www.cgl.uwaterloo.ca/~csk/washington/tile
HVALA!
prof. Janezu Koželju za usmerjanje in zgled, Tini in Aljoši iz dekleva gregorič arhitekti za vsestransko razumevanje in pomoč, Tomislavu Vagaji za lepe vizualizacije, Emirju, Maši, Nataši, Petri in Saši za bistvene prispevke, Josipu Konstantinoviću za konstrukcijske nasvete, Jerneju Vidmarju, g. Mladenu Bogiću iz Železniškega muzeja, ga. Tatjani Adamič iz ZVKD, ga. Darji Spanring Marčina z Oddelka za urejanje prostora MOL, Andreji Vilhar in Bredi Božič iz Slovenijaprojekt d.o.o. za podatke, Martinu Saarinenu za uvodna razmišljanja in gradivo, vsem prijateljicam in prijateljem za spodbude, staršem za potrpežljivost, dr. Andreju Perku in članom terapevtske skupnosti za nenehno motivacijo, Urošu za brezpogojno podporo.