Špela Zore by fa diploma

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO DIPLOMANTKA: ŠPELA ZORE

IDEJNA ZASNOVA INTERPOLACIJE PLESNEGA TEATRA V SARAJEVU MENTOR: PROF. MILOŠ FLORIJANČIČ SOMENTOR: DOC. MITJA ZORC KONZULTANT ZA KONSTRUKCIJO: DOC. DR. MATEJ BLENKUŠ KONZULTANT ZA AKUSTIKO: SAŠA GALONJA LEKTURA: NATAŠA KORAŽIJA S.P., PROLINQUA LETO VPISA: 2006 LETO IZDELAVE DIPLOME:2015

POVZETEK ./-8þ1( %(6('( interapolacija, prilagajanje, kontinuiteta, plesni teater, ples, moderni ples, gledališče, Sarajevo, akustika, akustični paneli. Diplomska naloga z naslovom Interpolacija plesnega teatra v Sarajevu sledi želji po ponovni vzpostavitvi kontinuitete uličnega prostora na Ulici Maršala Tita. Prostor, ki je bil močno degradiran med vojno, je potreben prenove. Z novim objektom in predvsem novim kvalitetnim kulturnim programom plesnega teatra je v nalogi prikazana možnost nadgradnje in revitalizacije izbrane lokacije. Objekt lociran v centru mesta na eni glavnih sprehajalnih avenij se kljub drugačnemu izgledu grajenemu tkivu prilagaja ter mestnemu kareju doda kakovostno ambientalno vrednost. Vsebina plesnega teatra in spremljevalnih programov pripomore k reševanju problematike primanjkljaja tovrstnih prostorov.

ABSTRACT .(< :25'6 interpolation, adaptation, continuity, dance theatre, dance, modern dance, theatre, Sarajevo, acoustics, acoustic panels. Interpolating a dance theatre in Sarajevo: this thesis project focuses on designing a new building on Maršala Tita street in Sarajevo while preserving, or rather, reconstructing the continuity of a city block which was damaged during the Urbicide, that ensued from the Siege on Sarajevo. With this in mind the design of the theatre, located on a main urban avenue, adapts to its surroundings and supplements a qualitative ambient value in which the city is lacking. The content of the dance theatre and its accompanying programs help to lessen the deficits in the aforementioned areas.

,GHMQD ]DVQRYD LQWHUSRODFLMH SOHVQHJD WHDWUD Y 6DUDMHYX 8QLYHU]D Y /MXEOMDQL , )DNXWHWD ]D DUKLWHNWXUR , GLSORPDQWND âSHOD =RUH , PHQWRU SURI 0LORã )ORULMDQþLþ , VRPHQWRU GRF 0LWMD =RUF , NRQ]XOWDQW ]D NRQVWUXNFLMR GRF GU 0DWHM %OHQNXã ,

KAZALO

892' ,17(532/$&,-$ 5D]YRM SUREOHPD 0HWRGH LQWHUSRODFLMH 3ULPHUL LQWHUSRODFLMH Y 6ORYHQLML 3/(61, 7($7(5 5HIHUHQÃ¿QL RNYLU 6$5$-(92 Ã£LUÃ¤D ORNDFLMD /RNDFLMD JOHGDOLÃ¤Ã¿ Y 6DUDMHYX 2Ã¦MD ORNDFLMD $QDOL]D SURJUDPRYBPHULOR $QDOL]D LQIUDVWUXNWXUH LQ ]HOHQMDBPHULOR $QDOL]D RNROLÃ¤NLK GHMDYQLNRYBPHULOR $QDOL]D VWDYEQLK RGSUWLQBSUHKRGRYBPHULOR 3RSLV REMHNWRY 2EVWRMHÃ¿H IDVDGH QD VWUDQL REGHODYHBP 2EVWRMHÃ¿H IDVDGH QDVSURWL ORNDFLMH REGHODYHBP ,]ELUD PHWRGH LQWHUSRODFLMH ,'(-1$ =$6129$ .RQFHSW XPHVWLWYH Y SURVWRU 2EOLNRYQD ]DVQRYD 3URJUDPVNH ]DKWHYH SOHVQHJD WHDWUD 3RMDYQRVWBSRYH]RYDQMH ] XOLÃ¿QLP SURVWRURP 3URJUDPVND ]DVQRYD )XQNFLRQDOQD ]DVQRYD

'LPHQ]LRQLUDQMH DYGLWRULMDBSULPHUL =DVQRYD DYGLWRULMD $NXVWLÃ¿QD ]DVQRYD $NXVWLÃ¿QL SDQHOL $NXVWLND DYGLWRULMD $NXVWLND RVWDOLK SURVWRURY =DVQRYD IDVDGQHJD RYRMD 8SRUDED PDWHULDORY QD IDVDGL 8SRUDED PDWHULDORY Y LQWHULHUMX .RQVWUXNFLMD *5$),Ã¾1, '(/ 6LWXDFLMD 7ORULV NOHWL 7ORULV SULWOLÃ¿MD 7ORULV PHGHWDÃ¦H 7ORULV SUYHJD QDGVWURSMD 7ORULV GUXJHJD QDGVWURSMD 7ORULV WUHWMHJD QDGVWURSMD 3UHUH] $ $ 3UHUH] % % )DVDGD MXJ )DVDGD VHYHU )DVDGQL SDV MXJ )DVDGQL SDV VHYHU ' YL]XDOL]DFLMH 6OLNH PDNHWH 9,5, ,1 /,7(5$785$

,GHMQD ]DVQRYD LQWHUSRODFLMH SOHVQHJD WHDWUD Y 6DUDMHYX 8QLYHU]D Y /MXEOMDQL , )DNXWHWD ]D DUKLWHNWXUR , GLSORPDQWND Ã¢SHOD =RUH , PHQWRU SURI 0LORÃ£ )ORULMDQÃ¾LÃ¾ , VRPHQWRU GRF 0LWMD =RUF , NRQ]XOWDQW ]D NRQVWUXNFLMR GRF GU 0DWHM %OHQNXÃ£ ,

UVOD

METODA DELA

Sarajevo je arhitekturno dokaj raznoliko mesto, ki pa ima zaradi urbicida med vojno še vedno mnogo uličnega tkiva, ki je nekontinuirano. Mestni ambienti so pogosto negativni zaradi različnih dejavnikov, na primer porušenih stavb. Z injeciranjem novih objektov v staro mestno tkivo se poskuša v prostor povrniti kontinuiteto, ustvarjati nove ambiente ter omogočiti uspešnejši razvoj, v primeru tega projekta razvoj mlade kulture modernega plesa. Interpolacija nove grajene strukture v obstoječem mestnem tkivu ter program plesnega teatra sta torej glavni tematiki naloge.

Sprva sem za temo diplomske naloge izbrala lokacijo v mestu Sarajevu. Na izbrani parceli je bila med urbicidom v Sarajevu porušena zelo prepoznavna stavba, s čimer se je uničila kontinuiteta ulice in se poslabšal ambient. Po izčrpnem raziskovanju vrst interpolacije in dejavnikov, ki vplivajo na okolje, sem se odločila za interpolacijo s prilagajanjem. V urbani blok sem želela povrniti življenje, ki je tam nekoč bilo.

ORIS PROBLEMA IN NAMEN NALOGE Prebivalci Sarajeva so zelo raznoliki. Razlikujejo se po nacionalnosti, veroizpovedi, načinu življenja ter finančni preskrbljenosti. Združujejo se le v redkih primerih, zato je v nalogi velik poudarek na ustvarjanju novega ambienta, v katerem se lahko čim več različnih prebivalcev in obiskovalcev mesta srečuje in druži ter ob tem pozabi na prepreke vsakodnevnega življenja in kulturne razlike. Obisk različnih kulturnih prireditev, na primer gledaliških in kino predstav ter drugih družabnih dogodkov je v Sarajevu dober. Težava je v tem, da je zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov organizacija tovrstnih prireditev pogosto slabša, okrnjena ali celo onemogočena. Plesne predstave se sedaj odvijajo v obstoječih gledališčih ali preurejenih kinodvoranah. Vendar niti ena izmed teh lokacij ni popolnoma primerna za stalno delovanje plesne skupine. Zapuščena stavbna parcela na glavni ulici Maršala Tita je bila prepoznana, kot primeren prostor za plesni teater, ki bi zadostil zahtevam manjšega stalnega plesnega ansambla. Z revitalizacijo bi bila ponovno vzpostavljena rdeča nit uličnega prostora, z novim programom bi na lokacijo ponovno privabili ljudi. Zaradi raznolikosti plesnih predstav je potrebno dvorano teatra oblikovati zelo odprto, omogočiti se mora različne postavitve odra in avditorija. Tako je dvorana primerna za različne predstave pa tudi predavanja in druge družabne ter kulturne dogodke. S spremljajočim programom kavarne bi bil objekt neprestano odprt javnosti, s čimer bi ponujal še dodatne priložnosti za druženje izven časa prireditev.

Pri iskanju programa sem raziskala potrebe tamkajšnje družbe in prišla do zaključka, da je zaradi primanjkljaja ustreznih kulturnih ustanov in podobnih objektov treba ustvariti prostor za moderno plesno skupino in njihove potrebe. Glede na dosedanje postavitve gledališč in kinodvoran v bližini je parcela na idealni lokaciji za prevzem tega programa. Za izpolnitev zahtevnih potreb plesnega teatra sem se obrnila na osebje ter arhitekte, ki so preuredili Španske borce ter prostor urbane kulture Kino Šiška, medtem ko so mi pri oblikovanju prostorov zelo pripomogli plesalci naše lokalne plesne skupine EnKnapGroup. Glede na njihove želje in zahteve sem določila programski okvir naloge. Podlaga za izdelavo idejnih načrtov so bile fotografije in analize širše in ožje lokacije, volumenske analize, popis obstoječih objektov in programov, referenčni primeri, izdelava funkcionalne sheme, programske sheme ter prostorskih zahtev posameznih programov, oblikovne sheme itd.

CILJ NALOGE Na izbrani lokaciji bi postavitev plesnega teatra v ulično tkivo povrnila življenje ulice ter omogočila razvoj na področju kulture. Plesni teater bi v začetku obstoječim lokalnim skupinam nudil potreben prostor za ustvarjanje in kasneje možnost ustanovitve stalnega plesnega ansambla. Tako bi pomembno pripomogel k razvoju sodobnega plesa v Sarajevu.

Namen naloge je torej zasnovati primerno in reprezentativno interpolacijo. Nov objekt bi ponudil vse prostore, ki jih plesni ansambel potrebuje za svoje delovanje in razvoj, v mestnem tkivu pa bi deloval kot točka združevanja in raznolikega kulturnega dogajanja.

,17(532/$&,-$ INTERPOLACIJA

INTERPOLACIJA PO IVO MAROEVIĂťU Povzeto po: MAROEVIĂť, I., (1986). SadaĹĄnjost baĹĄtine. ZDJUeE: DUXĂŁtvo povMeVQLĂžDUD XPMetQoVtL SR +UvDtVNe: DUXĂŁtvo NoQzeUvDtoUD +UvDtVNe.

â&#x20AC;&#x153;Po celem svetu se gradi nove stavbe. TakĹĄne intervencije so vedno intervencije v nekakĹĄno stanje pa naj bo to stanje v popolnosti zaprto ali odprto, kot naprimer ]DĂŁĂžLWHQR PHVWQR MHGUR = YVDNR LQWHUYHQFLMR VH XVWYDULMR QRYL RGQRVL Y SURVWRUX QRYL GLDORJL PHG YVHELQDPL PHG QRYLPL LQ VWDULPL SURJUDPL IRUPL ĂžDVX = YVDNR LQWHUYHQFLMR VH QHNDM GRGD LQ SR GUXJL VWUDQL WXGL QHNDM RGY]DPH ,QWHUYHQFLMD Y REVWRMHĂžH XUEDQR UXUDOQR VWDUR QRYR GHJUDGLUDQR DOL YLVRNR kvalitetno vedno izzove novo stanje, nov odnos. S tem se lahko ustvari novo UDYQRWHĂĽMH DOL SD VH SRSROQRPD XQLĂžL UDYQRWHĂĽMH NL MH REVWDMDOR SUHG SRVHJRP Â´

Ivo MaroeviÄ&#x2021; na temeljih utrjenih zakonitosti loÄ?i ĹĄtiri metode, s katerimi se pristopi k interpolaciji. Metoda faksimila predstavlja oponaĹĄanje obstojeÄ?ega ambienta. Ta metoda meji na metodo faksimilske (kopirane/reproducirane) rekonstrukcije, predstavlja ponavljanje tiste arhitekture, ki je Ĺže obstajala znotraj doloÄ?enega ambienta ter pripomogla k celovitosti prostora.

Metoda naglaĹĄevanja se uporablja s ciljem vzpostavljanja ustreznega odnosa. S to metodo arhitekt poudari doloÄ?ene elemente na svoji zgradbi.

NataĹĄa Koselj Vir: NataĹĄa Koselj: Problemi vrednotenja in varovanja naĹĄe arhitekture nastale v letih 1945-1970, 2011 (http://www.evidenca.org/?m1=1&m2=5&article=4)

Tema interpolacije je prisotna skozi celotno zgodovino arhitekture. Interpolacija (francosko interpoler - vstavljanje, naknadno dodati, vstavek, vrinek) je intervencija v Ĺže definiran prostor, ki predstavlja umeĹĄÄ?anje nove strukture znotraj zgodovinskega tkiva (polnitev praznin). Z interpolacijo se doseĹže poenotenje prostorskih odnosov v Ĺže obstojeÄ?em grajenem tkivu. Z umeĹĄÄ?anjem novih prostorskih volumnov ali elementov se poskuĹĄa povezati loÄ?ene dele in na tak naÄ?in doseÄ?i skupno celoto. Na tak naÄ?in se na primer nevtralizirajo posledice zunanjih dejavnikov, kot so poĹžar, potres in vojne. Za uspeĹĄno izvedbo interpolacije je potrebno upoĹĄtevati vse njene zakonitosti. Najprej je treba ovrednotiti obstojeÄ?e urbano tkivo, v katerem se bo interpolacija izvrĹĄila.

Metoda prilagajanja predstavlja metodo, s katero se poskuĹĄa novi objekt Ä?im bolj prilagoditi obstojeÄ?i celoti. DrĹžimo se okoliĹĄkih gabaritov, linij zazidave, rastra odprtin na fasadi, materializacije ipd.

Metoda kontrasta se uporablja za poudarjanje izbrane lokacije. To je najbolj delikatna in najmanj pogosto uporabljena metoda. Predstavlja teĹžnjo po nasprotju, na primer ko se v nizko strnjeno tkivo doda visok vertikalen objekt ali ko se v linije zaprtih zidnih mas vnese popolna transparentnost. Njena osnovna karakteristika je, da se ne podreja obstojeÄ?i arhitekturi.

Poznamo dva tipa vrednotenja Objektivno vrednotenje - to so vrednote, ki so bile narekovane ali nakazane v naĹĄem Ä?asu in se izraĹžajo kot odnos do podedovanega prostornega oblikovanja nekega ambienta ali celote. Subjektivno vrednotenje - vrednotenje, preko katerega avtor pokaĹže in obenem ovrednoti svojo afiniteto do doloÄ?enega ambienta. Po vrednotenju urbanega tkiva je treba narediti identifikacijo s prostorom. V tem koraku avtor poskuĹĄa priti do samih temeljev prostorskih odnosov znotraj ambienta. Tretji korak predstavlja individualno izraĹžanje, oblikovni jezik, ki je predstavljen skozi proces projektiranja.

,GHMQD ]DVQRYD LQWHUSRODFLMH SOHVQHJD WHDWUD Y 6DUDMHYX 8QLYHU]D Y /MXEOMDQL , )DNXWHWD ]D DUKLWHNWXUR , GLSORPDQWND Ă˘SHOD =RUH , PHQWRU SURI 0LORĂŁ )ORULMDQĂžLĂž , VRPHQWRU GRF 0LWMD =RUF , NRQ]XOWDQW ]D NRQVWUXNFLMR GRF GU 0DWHM %OHQNXĂŁ ,

PROBLEM INTERPOLACIJE NOVE AR+ITEKTURE V DE)INIRANO MESTNO CELOTO

RAZVOJ PROBLEMA

Umetnostni zgodovinar Radovan IvanÄ?eviÄ&#x2021; pravi, da interpolacija ni kvantitativno popolnjevanje, temveÄ? z novimi vrednostmi kvalitativno menjanje ujete morfoloĹĄke strukture prostora. Pri interpolaciji je treba biti pozoren, ker je meja med vrhunsko interpolacijo in popolnim neuspehom neverjetno tanka. V tem kontekstu nam v knjigi Sedanjost baĹĄtine (kulturne dediĹĄÄ?ine) umetnostni zgodovinar Ivo MaroeviÄ&#x2021; poudari tri skupine problemov, vezanih na interpolacijo. To so zakonitosti, metode ter nevarnosti. Kadar MaroeviÄ&#x2021; govori o zakonitostih, na prvo mesto postavi vrednotenje obstojeÄ?ega oziroma sedanjega stanja. Na to se navezuje kreativen proces utrjevanja prostorskih odnosov, ki ga lahko imenujemo tudi prva faza identifikacije s prostorom. IvaniÄ?eviÄ&#x2021; trdi, da interpolacija v kvalitativnem smislu omogoÄ?a dva zrcalno nasprotna uÄ?inka. Z novo vrednostjo je mogoÄ?e ovrednotiti obstojeÄ?e vrednosti, kakor je tudi mogoÄ?e â&#x20AC;&#x153;ponareditiâ&#x20AC;? celoto, v katero se nekaj umeĹĄÄ?a. Iz tega razloga problem interpoliranja zahteva veÄ?dimenzionalno razmiĹĄljanje, tako v odnosu do okolja kakor tudi do obdobja.

Arhitektura Bosne in Hercegovine v 20. stoletju nastaja na podroÄ?jih in mestih z dolgo tradicijo. Obstaja veliko primerov kompletnih obnov mestnih srediĹĄÄ? ali interpolacij v izredno dragocene prostore zgodovinskih delov mest. Danes se pogosto pojavi, da v zgodovinskem delu mesta stojijo objekti, ki uniÄ?ujejo prvotni ambient obmoÄ?ja ter na tak naÄ?in uniÄ?ujejo celoten izgled mesta. V takih situacijah moramo omogoÄ?iti, da se v mestna obmoÄ?ja v prihodnosti pravilno posega. Treba je pozorno nadzorovati projektiranje novih objektov, ponovno vzpostaviti kontinuiteto mestne celote ter omogoÄ?iti sanacije vseh poĹĄkodb, ki so jih povzroÄ?ile novo nastale slabo projektirane zgradbe. Z novim objektom Ĺželimo povleÄ?i pozornost nase ter na tak naÄ?in deloma odvrniti poglede z objektov, ki prostor degradirajo. Na tak naÄ?in lahko reÄ?emo, da smo vsaj deloma obdrĹžali kontinuiteto kulturne zgodovine.

Po IvaniÄ?eviÄ&#x2021;u je enota mere v programiranju interpolacije uliÄ?ni blok ali niz. Kakor pravi, vsake tudi najmanjĹĄe interpolacije ni mogoÄ?e kvalitativno izvesti, Ä?e le ta ni zamiĹĄljena znotraj celotnega uliÄ?nega niza po eni ter uliÄ?nega bloka po drugi strani. Ä&#x152;asovna dimenzija interpolacije se tolmaÄ?i kakor akt sedanjosti v tkivo preteklosti, ki je namenjeno za prihodnost. V tem kontekstu interpolacijo doĹživimo kot proces, torej lahko reÄ?emo, da je to posledica aktivnega sodelovanja urbanista, restavratorja in arhitekta. Z izkljuÄ?itvijo samo enega od glavnih faktorjev tega procesa lahko konÄ?ni izdelek rezultira s katastrofalnimi posledicami v prostoru, ĹĄe posebej Ä?e je govora o zaĹĄÄ?iteni zgodovinski celoti.

Pozeto po: 3RUWDO -XWUDQM KU )HEUXDU $UKLWHNWRQVNH LQMHNFLMH ]D QRYL ĂĽLYRW JUDGD Jutranji List. Dosegljivo na http://www.jutarnji.hr/arhitektonske-injekcije-za-novi-zivotgrada/213393/

vir_iz lastnega arhiva

Amsterdam, naglaĹĄevanje vertikalnosti Pariz, naglaĹĄevanje vertikale, barva fasade

METODE INTERPOLACIJE UPORABA PRILAGAJANJA STANOVANJSKI OBJEKT, CLAUS EN KAAN, HOLATUKA, AMSTERDAM, NIZOZEMSKA, 1988

REKONSTRUKCIJA CHIADA, ALVARO SIZA, LIZBONA, PORTUGALSKA, 1988 - ...

STANOVANJSKO POSLOVNE ZGRADBE, KOLLHOFF ARCHITEKTEN, FRIDERICHSTRASSE, BERLIN, NE0Ă˝IJA, 199 - 199

http://www.hellebeelden.nl/hellebeelden.nl/include/popup/foto_architectuur. php?sp=architectuur&nummer=13

http://www.designboom.com/architecture/alvaro-siza-restores-the-district-of-chiado-inlisbon/

%XUJ $ .ROOKRII H[DPSOHV HVHPSL EHLVSLHOH $UFKLWHFWHQ .ROOKRII XQG 7LPPHUPDQQ BirkhĂ¤user, Switzerland

V Amsterdamu se je leta 1988 zakljuÄ?il projekt stanovanjskega objekta z imenom Holatuka, ki je program urbane prenove mesta. Ime je dobil po dveh ulicah, na katerih je lociran: Hoogte Kadijk and Laagte Kadijk.

Alvaro Siza je leta 1988 naredil plan rekonstrukcije Chiada v Lizboni, kjer je bil predel mesta uniÄ?en v poĹžaru.

Biro Kollhoff Architekten je v stari mestni ulici v Berlinu projektiral veÄ?jo poslovnostanovanjsko zgradbo.

V naÄ?rtih je projektiral zgradbe, pri katerih je ohranil tradicionalen stil. V predelu so naÄ?rtovani trgovinski center, hotel in stanovanja. Pod starim mestnim predelom je zasnoval garaĹže. Na povrĹĄju je umestil teraso, ki obiskovalcu omogoÄ?a sprehod ter vizure na vse predele obmoÄ?ja.

Tlorisno je zgradba povezana, od zunaj pa izgleda, kot da je sestavljena iz treh razliÄ?nih delov. Z zunanjostjo je doseĹžen izgled stare razgibane mestne ulice, medtem ko je velika notranjost omogoÄ?ila umeĹĄÄ?anje vseh potrebnih programov za zahteve moderne druĹžbe.

Poleg vseh modernizacij uniÄ?enih stavb se je na podroÄ?ju Chiada ukvarjal tudi z restavracijo v poĹžaru uniÄ?enih znamenitih objektov. Pri gradnji je uporabljal tradicionalne materiale, kot poudarek prilagajanju preteklosti pa je oblikoval detajle, kot so kljuke in zatiÄ?i stavbnega pohiĹĄtva.

Kakor po horizontali, je tudi po vertikali stavba razdeljena na tri dele. PritliÄ?je in prvo nadstropje delujeta monolitno in imata veÄ?je odprtine, zgornji dve etaĹži pa sta potisnjeni v notranjost.

Na slikah si lahko ogledamo oĹžji del hiĹĄe na Hoogte Kadijk ter veÄ?ji del na Laagte Kadijk. ObstojeÄ?e stavbe na lokaciji so ozke in vertikalne, tako da so arhitekti v novem objektu nadaljevali vertikalni in horizontalni ritem, ki je poudarjen z okenskimi odprtinami. V stavbi na Hoogte Kadijk se nahajajo socialna stanovanja za najem, na Laagte Kadijk pa veÄ?ja prostorna stanovanja za prodajo.

VNLFH $OYDUD 6L]D KWWS FKLDGR ÂżGHOLGDGHPXQGLDO SW 3DJHV Ă&#x2C6;OYDUR6L]D9LHLUD DVS[

UPORABA NAGLAĹ EVANJA STANOVANJSKO-POSLOVNI OBJEKTI, HAARLEMMERBUURT, CLAUS EN KAAN, AMSTERDAM, NIZOZEMSKA, 199

NAKUPOVALNI CENTER, DAVID CHIPPERFIELD ARCHITECTS, KAUFHAUS TYROL, INNSBRUCK, AVSTRIJA - 1

POSLOVNA STAVBA, GINO VALLE, ULICA MERCATOVECCHIO, UDINE, ITALIJA, 19 -

KWWS ZZZ EDXQHW] GH PHOGXQJHQ 0HOGXQJHQ &KLSSHUÂżHOG .DXIKDXVBLQB,QQVEUXFNBHURHIIQHWB KWPO"EDFNXUO KWWS $ ) )ZZZ EDXQHW] GH )PHOGXQJHQ )LQGH[ KWPO ELOG

http://www.archello.com/en/project/haarlemmerbuurt-amsterdam-netherlands

Arhitekturni biro Claus En Kaan je v Amsterdamu naredil interpolacijo treh stanovanjskih objektov. Stanovanjsko-poslovni objekti se nahajajo na podroÄ?ju starih pristaniĹĄÄ?. PritliÄ?ne etaĹže so namenjene poslovnim programom, medtem ko so viĹĄje etaĹže namenjene stanovanjem. Te stavbe so reprezentativnega pomena, saj so njihovi tlorisi posledica ĹĄtudij kompaktnih urbanih stanovanj. Ta stanovanja so tudi za standarde Amsterdama minimalna, vendar kljub temu ponujajo najveÄ? uporabnega prostora skozi uÄ?inkovit, nevtralen notranji dizajn in minimalizacijo komunikacij.

KWWSV GRRV ZRUGSUHVV FRP ÂľNDXIKDXV W\UROÂś GHSDUWPHQW VWRUHBGDYLG FKLSSHUÂżHOG architects/

Gino Valle, Pierre-Alain Croset, Luka Skansi, 2010: Gino Valle. Electa Architectura 2010, Milano, str 144

Arhitekturni biro Davida Chipperfielda je v stari mestni ulici v Innsbrucku naredil naÄ?rte za nakupovalno srediĹĄÄ?e.

Objekt se nahaja v starem mestnem predelu Udin. Arhitekt je uporabil metodo naglaĹĄevanja in poudaril moderno fasado objekta, hkrati pa se je prilagodil morfologiji okoliĹĄkih objektov, kar je narekovalo viĹĄino objekta.

Fasada objekta je zalomljena in sestavljena iz treh veÄ?jih delov, ki odgovarjajo razvoju ulice. Notranji atrij nakupovalnega srediĹĄÄ?a je pokrit s stekleno streho, kar v prostor prepuĹĄÄ?a veliko naravne svetlobe. StreĹĄna etaĹža je razgibana. Po horizontali ima streha razliÄ?ne viĹĄine, s Ä?imer je arhitekt poskuĹĄal odgovoriti pogledu na gore v ozadju. Poleg tega se objekt z zamaknjenostjo zgornje etaĹže in horizontalnimi linijami prilagaja linijam obstojeÄ?ih objektov. Z materializacijo in odprtinami je naglasil vertikalnost objekta.

V pritliÄ?ni etaĹži se nahajajo trgovinski programi. Ostale etaĹže imajo poslovni namen. Do pisarn se dostopa skozi loÄ?en vhod. Fasada je sodobna in sestavljena iz jeklenih profilov ter bruĹĄenih marmornatih panelov. Jekleni profili naglaĹĄujejo vertikalni raster objekta.

UPORABA KONTRASTA

CENTRE POMPIDOU, RENZO PIANO, RICHARD ROGERS, PARIZ, FRANCIJA , 19 1-19

DOZIDAVA IN ADAPTACIJA SNG OPERA IN BALET, KOBE, ZUPANC, LJUBLJANA, SLO., 2011

KWWSV YLEULVVH ¿OHV ZRUGSUHVV FRP EHDXERXUJDOWR MSJ

vir_iz lastnega arhiva

KWWS ZZZ RGSUWHKLVHVORYHQLMH RUJ LQGH[ SKS"PBLG SURJUDP LG

Center Pompidou je multidisciplinarni center za kulturo v Parizu. Objekt je bil oblikovan kot razvijajoč se prostorski diagram pod okriljem arhitekta Renza Piana ter Richarda Rogersa.

Dozidava in adaptacija objekta SNG Opera in balet je bila izvedena po načrtih arhitektov Jureta Kobeta in Marjana Zupanca.

Oblika objekta izhaja iz zahtev po prostih tlorisih v notranjosti, glavna ideja pa je pomik vseh inštalacij in komunikacij na zunanjo stran, njihova vidnost in poudarjenost. Inštalacije so barvno kodirane glede na funkcijo: modra − zrak, rumena − elektrika, zelena − voda in rdeča − komunikacije. Z uporabo železa in stekla so v 70. letih z izgradnjo tega objekta dosegli veliki pionirski dosežek na področju gradnje.

V starem objektu je primanjkovalo vadbenih prostorov, prostori za občinstvo so bili premajhni in oder je bil potreben prenove. Klasicističnemu objektu, zgrajenemu leta 1892, se je prizidal sodobni del, ki je po obliki in materializaciji zelo jasno ločen od že obstoječega dela. Stari oder je povečan in akustika je izboljšana. V novem delu so uredili velike svetle prostore za vadbo in priprave. Vsi javni prostori so ostali v starem delu objekta. Pod avditorijem je poglobljena etaža, kjer se nahajata vstopna atrija z dopolnilnima vhodoma v opero.

Pred objektom se nahaja ogromna nagnjena ploščad, ki omogoča prosto gibanje obiskovalcev.

PRIMERI INTERPOLACIJE V SLOVENIJI PRIZIDEK STAVBI, EDVARD RAVNIKAR, LJUBLJANA, 19

TRGOVSKO-POSLOVNI CENTER, MILOĂ˘ BONĂ˝A, MOZIRJE, 19

MGL, JANEZ LAJOVIC, Ă˝OPOVA ULICA, LJUBLJANA, 19 2

vir_iz lastnega arhiva

Edvard Ravnikar je ob ulici Josipine Turnograjske sprojektiral prizidek, ki je odliÄ?en primer interpolacije z naglaĹĄevanjem vogala. To je doseĹženo z razgibano zazidavo, ki ustvarja poudarjene vertikale. Poleg tega je vogal naglaĹĄen z uporabo zelo razgibane opeÄ?nate fasadne obloge, ki je v kontrastu z betonsko oblogo sosednje stavbe in granitno fasadno oblogo na nasprotni strani ulice.

%HUQLN 6 $UKLWHNWXUD 0LORĂŁD %RQĂžH =QDQVWYHQL LQĂŁWLWXW )LOR]RIVNH IDNXOWHWH /MXEOMDQD

Arhitekt MiloĹĄ BonÄ?a je pri projektiranju trgovsko-poslovnega objekta v Mozirju uporabil interpolacijo z naglaĹĄevanjem. Pri oblikovanju je upoĹĄteval vse obstojeÄ?e arhitekturne in urbanistiÄ?ne smernice. Novonastali trikrilni objekt nakazuje star objekt. Objekt se prilagaja urbanistiÄ?ni ureditvi ter se poudari z manjĹĄimi naglasitvami. Ĺ˝elezobetonska konstrukcija, novodobna streĹĄna kritina na Ä?op ter nazornost volumna zgradbe so nov pristop k gradnji objekta, ki ohranja staro celoto in ambient.

http://arhitekturni-vodnik.org/?result=185,2

KWWS ZZZ FLWLHV QHW JLJDSL[HO OMXEOMDQD KWPO

Lajovic je v duhu modernizma sprojektiral objekt Mestnega gledaliĹĄÄ?a v Ljubljani. Na prehodu med Ä&#x152;opovo in Wolfovo ulico je leta 1972 naredil naÄ?rte za MGL in njegovo pasaĹžo. Objekt je interpoliran po metodi naglaĹĄevanja.Stavba izgleda, kot da je zgrajena iz dveh loÄ?enih objektov, ki ju deli osrednji blok. Kljub velikosti stavbe ta ne izpada iz uliÄ?nega tkiva, saj je arhitekt s fasado in predvidenimi reklamnimi paneli razbil monolitnost zgradbe.

DROFENIGOVA HIâA, KARL BRhNNLER, MESTNI TRG, LJUBLJANA, 191

DOM - MhLLER, SADAR VUGA ARHITEKTI, ýOPOVA ULICA, LJUBLJANA, 1999

http://www.mimoa.eu/projects/Slovenia/Ljubljana/Dom-M%FCller%20Department%20Store http://arhitekturni-vodnik.org/?result=185,2

http://sl.wikipedia.org/wiki/Drofenigova_hiša,_Ljubljana KWWS ZZZ FLWLHV QHW JLJDSL[HO OMXEOMDQD KWPO

Karl Brünnler je v začetku prejšnjega stoletja na Mestnem trgu naredil načrte za veleblagovnico v secesijskem slogu. Konstrukcija je železobetonska, kar je omogočilo velike in odprte prostore. Arhitekt je objekt interpoliral po metodi naglaševanja. Z izbiro materiala, črnega poliranega marmorja, je naglasil fasadni ovoj, z vertikalno delitvijo in odprtinami pa je odgovoril ritmu sosednjih objektov.

http://www.mimoa.eu/projects/Slovenia/Ljubljana/DomM%FCller%20Department%20Store

KWWS ZZZ FLWLHV QHW JLJDSL[HO ljubljana.html

Pri objektu je uporabljena interpolacija z naglaševanjem. Objekt po višini sledi liniji zazidave okoliških objektov. Z razdelitvijo steklenih panelov na fasadi se ustvari vertikalni raster, ki odgovarja rastru sosednjih stavb. Materializacija fasade je steklena. Ti paneli naglašujejo prisotnost stavbe v uličnem tkivu. Zaradi transparentnosti in odsevnosti steklenih panelov se − odvisno od časa − objekt ali zlije z okolico ali pa se v temnih večernih urah spremeni v transparenten kubus, ki ga napaja svetloba od znotraj. S tem se ustvari monumentalnost objekta.

3/(61, 7($7(5 PLES IN PLESNI TEATER

Splošen prostorski okvir teatra sestavljajo dvorana z odrom za nastopajoče in tribunami za gledalce ter tehničnimi prostori za glasbo, razsvetljavo, sceno in projekcije. Javni del običajno obsega še vhodno avlo z informacijskim pultom in prodajo kart, bar ter garderobe in sanitarije za obiskovalce. V teatrih so pogosti tudi manjši razstavni prostori. Prostori namenjeni nastopajočim morajo obsegati vadbeni studio in garderobe. Plesalci in ustvarjalci predstav sodobnega pa izražajo želje tudi po sobi za raztezanje in fitnes, prostoru za pripravo prehrane ter sobi za počitek. Za delovanje teatra potrebujejo pisarniški del. Specifična za ta umetniški žanr je tudi raznovrstnost predstav, ki zahteva različne možnosti postavitve odra in tribun ter dobre možnosti za različne avdiovizualne projekcije. http://www.en-knap.com/14/514/gallery/10_min.html

Sodobni ples je oblika plesa, ki se je razvila tekom druge polovice 20. stoletja in postala ena izmed prevladujočih smeri v umetniškem ustvarjanju poklicnih plesalcev. Na začetku se je sodobni ples izoblikoval iz kombinacij klasičnega, modernega in jazz plesa, danes pa je v njem mogoče prepoznati še veliko več različnih plesov. Sodobni ples uporablja močne in nadzorovane korake iz baleta, ki krepijo noge, kakor tudi tehnike modernega plesa, ki krepijo trup. Uporablja se tudi veliko plesnih zaporedij iz modernega plesa, kot so na primer improvizacijske karakteristike, padci, premiki po tleh, kontakt-spust ipd. Pogosto se uporabi nepredvidljive menjave ritma in smeri. Ponekod se v plesne koreografije inkorporirajo tudi koraki drugih, nezahodnjaških plesnih kultur, na primer upognjena kolena, po katerih so poznani plesi afriških kultur ter določeni načini premikanja iz japonskega sodobnega plesa, imenovanega Butoh. Kljub močnemu razcvetu sodobnega plesa v zahodnoevropskih in ameriških državah je število plesnih teatrov, ki odgovarjajo potrebam takšnih plesnih skupin, zelo majhno. V Ljubljani imamo plesni teater na Prulah, ki ga je leta 1984 osnovala plesalka Ksenija Hribar. PTL je prvi in najbolj poznan teater sodobnega plesa v Sloveniji. V prestolnici Bosne in Hercegovine, Sarajevu, sodobne plesne skupine nimajo svojih prostorov in tako gostujejo po že obstoječih teatrih v mestu (Narodno Pozorište, SART ...). Ti prostori prvotno namenjeni drugim zvrstem odrskih umetnosti ne zadostijo vsem potrebam in željam skupin sodobnega plesa.

http://www.en-knap.com/14/514/gallery/10_min.html

5()(5(1Ă˝1, 35,0(5, LABAN - CENTER ZA GIBANJE IN PLES, HERZOG & DE MEURON, LONDON, 200

KWWS HQ ZLNLDUTXLWHFWXUD FRP LQGH[ SKS )LOH BFHQWURBODEDQ MSJ

Laban Centre for Movement and Dance arhitekturnega biroja Herzog & de Meuron je bil v Depfort Creeku v Londonu zgrajen med letoma 2000 in 2003. Objekt z obliko volumna ustvari po eni strani prostorsko delitev, po drugi pa z zunanjo ureditvijo zazelenjenih ploĹĄÄ?adi povezuje okoliĹĄke povrĹĄine. Topografija ureditve okoli centra sluĹži kot vhodna ploĹĄÄ?ad ter omogoÄ?a prijeten prostor za sprehode, igre, ples in druge aktivnosti.

Barve determinirajo ritem in orientacije tako znotraj kot zunaj. Zunanje fasade so sestavljene iz transparentnih ali odsevnih panelov. Izbiro le-teh pogojuje notranja organizacija. Obarvani, transparentni polikarbonatni paneli so nameĹĄÄ?eni pred steklenimi paneli in sluĹžijo kot zaĹĄÄ?itni sloj (proti soncu, bleĹĄÄ?anju ter toplotnemu sevanju) in tako pripomorejo k celotnemu energetskemu sistemu stavbe. Sence plesalcev, ki padajo na matirane steklene povrĹĄine notranjih sten in fasad, imajo magiÄ?ni uÄ?inek in predstavljajo velik del arhitekturne identitete centra Laban.

Med vsebinami v centru ni ostro zaÄ?rtanih meja, omogoÄ?en je prehod skozi celotno zgradbo. Center objekta je veliki teater, ki predstavlja orientacijsko toÄ?ko v odprtem tlorisu prvega nadstropja. KnjiĹžnica, kavarna, produkcijske sobe ter administracija so zamejene s transparentnimi in odsevnimi stenami, s Ä?imer so hkrati loÄ?ene in po drugi strani povezane z ostalim prostorom. V zgornjem nadstropju se nahaja veÄ?ina plesnih studiev. Vsak studio je drugaÄ?ne velikosti, viĹĄine, oblike in barve. Tako studii ustvarjajo nekakĹĄno mestno tkivo. Dvoje Ä?rnih spiralnih stopniĹĄÄ? sluĹži za komunikacijo in zbiranje obiskovalcev.

KWWS HQ ZLNLDUTXLWHFWXUD FRP LQGH[ SKS )LOH BFHQWURBODEDQ MSJ

http://www.ad.ntust.edu.tw/grad/ think/HOMEWORK/2007_95down_CA/B9313043_new/pictures/laban21.jpg

Ozelenjeni dvoriĹĄÄ?i sta v okolje umeĹĄÄ?eni na razliÄ?nih viĹĄinah, kar objektu omogoÄ?a boljĹĄo osvetljenost in vizualno povezanost ter organizacijo prostora. Prostor ozelenjenih dvoriĹĄÄ? steÄ?e v notranjost stavbe skozi dve glavni avli. Preko stopniĹĄÄ? se tako zunanja ureditev poveĹže z ozelenjeno streho.

KWWS ZZZ DUFKLWHFWXUH FRP 6WLUOLQJ3UL]H $VVHWV ,PDJHV 6WLUOLQJ,PDJHV B MSJ

KWWS HQ ZLNLDUTXLWHFWXUD FRP LQGH[ SKS /DEDQB&HQWUHBIRUB0RYHPHQWBDQGB'DQFH

KWWS ORQGRQGDQFH FRP PPÂżOHV ROG LPDJHV G I E E F IGFI HDF MSJ

KWWS IDUP VWDWLF Ă&#x20AC;LFNU FRP B I jpg

5()(5(1Ă˝1, 35,0(5 CASA DA MĂ&#x2019;SICA, OMA, PORTO, PORTUGALSKA, 200

Casa da MĂşsica je bila v Ĺživahnem delu Porta zgrajena leta 2005 v sklopu Evropske prestolnice kulture. Projekt sta vodila Rem Koolhaas in Ellen van Loom. Zanimivost objekta je integracija standardnih oblik avditorija v izdolbeno stavbno lupino, kjer le-ta na novo definira odnos med votlo notranjostjo in prostorom zunaj. V njej sta dva glavna avditorija; veÄ?ji obsega do 1238 sediĹĄÄ?, manjĹĄi pa ima 300 sediĹĄÄ? ali 650 stojiĹĄÄ?. ManjĹĄi avditorij je zelo fleksibilen in podpira mnogo razliÄ?nih vsebin. Poleg avditorijev je v zgradbi 10 vadbenih sob, snemalnih studiev ter izobraĹževalni del, restavracija, terasa, bar, administrativni prostori in podzemno parkiriĹĄÄ?e za 600 vozil. Zunanjost iz belega beton na doloÄ?enih mestih perforirajo steklene odprtine, ki notranjost poveĹžejo z prostorom zunaj. V objektu namenoma ni veÄ?je avle, ampak se javni prostor razteza med avditorijema po komunikacijskih poteh.

http://www.arcspace.com/features/oma/casa-da-musica/

5()(5(1þ1, 2.9,5 PRIMER AKUSTIKE NATEýAJNA REâITEVBVYBORG KNJIäNICA, ALVAR AALTO, VYBORG, RUSIJA

http://www.architecturaldigest.com/blogs/architects-eye/2014/10/alvar-aalto-vyborg-libraryslideshow_slideshow

Finski arhitekt Alvar Aalto je leta 1927 prejel prvo nagrado na natečaju za gradnjo knjižnice v takratnem finskem mestu Viipuri, danes ruskem Vyborgu. Knjižnica je bila odprta leta 1935. Zgradba je bila med drugo svetovno vojno deloma podrta. V devetdesetih letih se je začela renovacija takrat že več kot deset let zapuščene knjižnice. Rekonstrukcija naj bi popolnoma sledila prvotnim Aaltovim načrtom. Valovit lesen strop v konferenčni dvorani poskrbi za dobro akustiko prostora. Zvok se tako učinkovito razporedi po celotni dvorani. Distribucija zvoka je zelo naravna in živa. Iz Aaltovih skic je razviden poglobljen študij odbojev in absorbcije zvoka v tem prostoru. Stene so obdane s tekstilom, ki absorbira zvok. Tla in pohištvo v dvorani so bili izdelani po Aaltovih načrtih iz finskega lesa. Arhitekt je posvetil veliko pozornosti osvetljavi prostorov. Strop je perforiran s 57 okroglimi svetlobniki, ki v prostor spuščajo posredno svetlobo. Naravna in umetna svetloba sta nameščeni tako, da v prostoru ne ustvarjata senc. Bralec se lahko tako kjerkoli postavi kamorkoli v prostor.

PRIMER ODPRTEGA TLORISA DVORANE SCHAUBhHNE, ERICH MENDELSOHN, LEHNINER PLATZ, BERLIN, NEMýIJA

http://www.oistat.org/UploadFiles/2011-08/vanina/2011081115144530332.pdf

Schaubühne je bil pod vodstvom arhitekta Ericha Mendelsona zgrajen leta 1928 na Lenin platzu v Berlinu. Projekt je bil eden izmed prvih primerov večnamenskega objekta. Vseboval je stanovanjske enote, nakupovalno ulico, restavracijo z barom in kabare teater ter kino dvorano. Slednja je s svojo obliko konjske podkve narekovala izgled objketa. Po vojni je arhitekt Hermann Fehling prevzel rekonstrukcijo težko poškodovanega objekta. Zanimivost objekta je bilo konstantno spreminjanje namembnosti. Leta 1968 je bila kino dvorana spremenjena v predimenzionirano dvorano za srečevanje takratnih Beatnikov. V naslednjem letu so dvorano preuredili v glasbeno dvorano. Med letoma 1978 in 1981 je arhitekt Jürgen Sawade preoblikoval objekt v enega izmed najbolj tehnično naprednih teatrov v Nemčiji. Takrat se je v njega zaradi večjih prostorskih zahtev preselil »Schaubühne am Halleschen Ufer«. Lahko bi rekli, da se je takrat prvič v zgodovini zgodilo, da je bil objekt oblikovan po potrebah izkušenega gledališkega osebja. Med procesom projektiranja je bil konstantno odprt dialog med uporabniki in arhitektom.

OBLIKOVANJE FASADNEGA OVOJA NATEýAJNA REâITEVBCIUDAD DEL FLAMENCO, HERZOG & DE MEURON, JEREZ, âPANIJA

KWWS ZZZ KHU]RJGHPHXURQ FRP LQGH[ SURMHFWV FRPSOHWH ZRUNV FLXGDG GHO ÀDPHQFR IMAGE.html

Herzog & de Meuron sta v rodnem mestu flamenka, mestu Jerez de la Frontera v Španiji, oblikovala kulturni objekt, ki deluje kot malo mesto v mestu. Z željo, da objekt sledi konturi obstoječega mestnega tkiva, sta prvi dve etaži potopljeni pod zemljo. Del stavbe nad površjem, sledi grajenim linijam mesta in posnema vzorce lokalne dvoriščne zazidave. Višji stolp ustvarja urbani dialog z bližnjo katedralo. Abstraktni fasadni paneli so oblikovani na podlagi različnih likovnih elementov: vzorcev ciganske kulture in kulture flamenca, arabskih ornamentov iz južne Španije ter sodobnih vzorcev kulture roka (motiov tatoojev ter drugih simbolov). Izgled fasade, na pogled naključno izbrani vzorec, sta dosegla z različnimi postavitvami, velikostmi in prekrivanji omenjenih motivov.

V objektu se nahajajo tri sobe med seboj ločene le s požarnimi zavesami. Glede na potrebe dogajanja v gledališču se lahko sobe ločijo, povežejo ter tako oblikujejo popolnoma različne prostore. Tla so sestavljena iz 76-ih hidravličnih enot velikih 7x3m, ki se lahko spustijo do 3 metre pod linijo etaže. Celoten objekt je zvočno izoliran in požarno varen. Sedeži so zložljivi in se lahko povezujejo med seboj.

KWWS FLXGDGGHOÀDPHQFR MHUH] HV ÀDVK FRQFXUVR SGI

http://www.architecturaldigest.com/blogs/architects-eye/2014/10/alvar-aalto-vyborg-libraryslideshow_slideshow

http://www.eikongraphia.com/?p=1050 QHNDM PRåQRVWL SRVWDYLWHY GYRUDQH

6$5$-(92

SARAJEVO

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d1/Sarajevo_Panorama.jpg

Dediščina Jugoslavije je na področju umetnosti izjemno bogata. Kljub dejstvu, da je bila Jugoslavija umetno sestavljena država, je še danes mogoče prepoznati nekatere skupne točke v kulturno-umetniški dediščini posameznih narodov. Tako Ljubljano, kot Sarajevo prepoznamo po starem mestnem jedru, ki je v Sarajevu iz osmanskega časa. Nadaljna primerjava obeh mest pokaže, da so si nekatrei deli nastali v istih zgodovinskih obdobjih precej podobni. Socialistični duh skupne republike je imel vpliv tudi na arhitekturni izraz vseh v tem času zgrajenih objektov. Zaradi dolge zgodovine in različnih oblasti na področju Bosne in Hercegovine je arhitektura v Sarjevu zelo raznolika. Za časa Otomanov se je gradilo iz lesa, vsaka zgradba je imela točno določene prostore povezane s kulturo muslimanske vere. Kasneje se je mesto razširilo proti zahodu, objekte so gradili iz kamna in opeke v večjih etažah. Čas avstro-ogsrke monarhije je zelo pomemben zaradi novega načina gradnje. V tem obdobju pride do največjega napredka bosanske arhitekture. Mnogi objekti zgrajeni v tem obdobju so še danes reprezentativni primeri arhitekture tega časa.

V prvi in drugi svetovni vojni je bil uničen velik del zgodovinskega tkiva mesta. Po tem obdobju pride do množične rekonstrukcije in revitalizacije. Gradilo se je veliko novih objektov. Med leti 1992-95 je ponovno prišlo do množičnega uničenja mesta, ki je bilo prepoznano kot urbicid. Gre za sistemsko rušenje mestnega tkiva, tako imenovano nasilje uperjeno proti mestu. Vsi ti dogodki vključno z rekonstrukcijo mestnega tkiva pod okriljem vzhodnih in zahodnih držav so ustvarili poseben mestni ambient, kakršnega primer bi kjerkoli drugje na svetu težko našli. Mnogi objekti so zaradi starosti, slabega vzdrževanja in medvojnega uničevanja poškodovani in v zelo slabem stanju. V dolgotrajnem procesu rekonstrukcije mesta imajo izjemen pomen rekonstrukcije in prenove karakterističnih objektov bosanske zgodovine. Na razvoj mesta pomembno vplivajo tudi novogradnje, nikakor pa ne gre spregledati manjših intervencij, kot so revitalizacije posameznih točk mestnega tkiva in delne prenove fasadnih ovojev ali notranjosti objektov. Bosna in Hercegovina ima zelo raznoliko preteklost, ki je pomembno vplivala na ustvarjanje arhitekture v tem prostoru. Tako kot ohranjanje zgodovinske dediščine je pomembno tudi ustvarjanje novega arhitekturnega izraza s pogledom v prihodnost.

]DĂżHWHN JUDGQMHBSR VYHWRYQL YRMQL JRVWD VWUQMHQD SR]LGDYD

]DĂżHWHN JUDGQMHBPHG DYVWUR RJUVNR YODGDYLQR DWULMVND ]D]LGDYD NDVQHMH GR]LGDYD PDQMĂ¤LK REMHNWRY

Ĺ IRĹ A LOKACIJA

]DĂżHWHN JUDGQMHBY REGREMX RWRPDQVNH YODGDYLQH JRVWD VWUQMHQD SR]LGDYD

vir_ arhiv fakultete za arhitekturo v Sarajevu Karta iz 1882 leta

vir_ arhiv fakultete za arhitekturo v Sarajevu Karta iz 1908 leta

vir_ arhiv fakultete za arhitekturo v Sarajevu .DUWD L] OHWD

Na prvi karti iz leta 1882 so prikazane ulice, ki so obdrĹžale naziv iz osmanskega obdobja. Izbrano obmoÄ?je obdelave se je takrat imenovalo Ä&#x152;emaluĹĄa. Ulica v tem obdobju ni imela funkcije mestnega srediĹĄÄ?a. Tam se je nahajalo stanovanjsko naselje. Na karti so vidni ostanki mahale (stanovanjski predel) iz osmanskega obdobja, kakor tudi nekateri novozgrajeni objekti iz avstro-ogrskega obdobja. Neposredno ob izbrani lokaciji so zgrajeni sakralni objekti (dĹžamije). Veliko parcel na ulici ĹĄe ni bilo pozidanih. Na drugi karti iz avstro-ogrskega obdobja sepremeni ime ulice iz osmanskega poimenovanja v Ulico Aleksandrovo. Opazi se ĹĄtevilÄ?nost novozgrajenih objektov, ki so nadomestile poruĹĄene osmanske stanovanjske hiĹĄe ter oblikovanje mestnega parka, ki se je ohranil do danes. Na lokaciji je bila zgrajena cerkev svetega Vinka ter nekaj stanovanjskih objektov. Na karti se vidi tudi takrat postavljena tramvajska proga. Zadnja karta iz leta 1968 prikazuje objekte iz avstro-ogrskega obdobja ter objekte zgrajene po drugi svetovni vojni. Del mestnega parka so nadomestili novi objekti. Samostan ob cerkvi svetega Vinka je bil poruĹĄen. Ulica poleg stanovanjske funkcije pridobi funkcijo poslovnega parterja z nizom gostinskih, prodajnih ter administrativnih prostorov. Shema ĹĄirĹĄe situacije, merilo 1:5000

OBDOBJE OTOMANSKE VLADAVINE

MED SVETOVNIMA VOJNAMA

AVSTRO-OGRSKO OBDOBJE

Leta 1878 je BIH postala del Avstro-Ogrske monarhije. To obdobje je v zgodovini Sarajeva karakterizirano kot obdobje industrializacije, razvoja in prilagajanja zahodni kulturi ter druĹžbenim spremembam. NajpomembnejĹĄe spremembe so se izvajale na podroÄ?ju izobraĹževanja, arhitekturnega stila ter sprememb v politiÄ?ni strukturi mesta.

Na izbrani lokaciji se nahaja veliko objektov, ki so bili zgrajeni med obema svetovnima vojnama. Arhitektura v tem obdobju ni imela posebnega stila. Arhitektonska slika mesta se v tem obdobju ne spreminja, industrija nazaduje, druĹžbeno nezadovoljstvo med delavci se poveÄ?uje. Sarajevo kot mesto je med vojnama stagniralo in ekonomsko nazadovalo.

Do arhitekturnih sprememb je priĹĄlo predvsem zaradi poĹžara, ki je uniÄ?il veÄ?ji del mesta. Mesto se je zaÄ?elo ĹĄiriti proti zahodu. Rezultat gradnje je meĹĄanje osmanskega mestnega tkiva in zahodne arhitekture.

Leta 1897 je bilo po nalrtih Karla PraĹžika zgrajeno eno najveÄ?jih gledaliĹĄÄ? v BIH. Narodno gledaliĹĄÄ?e v Sarajevu je bilo eno izmed najprepoznavnejĹĄih gledaliĹĄÄ? v jugovzhodni Evropi.

vir_iz lastnega arhiva =JUDGEH QD XOLFL 0DUĂŁDOD 7LWD QD ORNDFLML ]JUDMHQH PHG OHWL LQ

OBDOBJE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Po drugi svetovni vojni se je kot osnovni arhitekturni stil za veÄ?ino gradbenih projektov v drĹžavi pojavljal antihistorizem v kombinaciji s sodobnim stilom. Kot rezultat se pojavlja homogenost pri izboru materialov, ki je nadomestila tradicionalno raznovrstnost v gradnji. Beton postane glavni material za gradnjo.

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/27/Sarajevo_ Bascarsija_from_Trebevic.JPG

Sarajevo je bilo osnovano 1450 pod oblastjo otomanskega guvernerja IsaBega IshakoviÄ&#x2021;a. Gradnja se je zaÄ?ela v manjĹĄem zaselku, imenovanem Brodac. Z dograditvijo pomembnih gospodarskih objektov je Sarajevo kmalu postalo najveÄ?je mesto v okolici. Gradnja je bila nizka in strnjena. V reÄ?ni dolini so se nahajali gospodarski objekti. ManjĹĄe atrijske zazidave stanovanjskih objektov so bile na poboÄ?ju okoliĹĄkega hriba. Glavna turistiÄ?na atrakcija, ki jo veÄ?ina ljudi prepozna kot simbol tistega Ä?asa, je vodnjak v BaĹĄÄ?arĹĄiji, ki je bil tja postavljen ĹĄele za Ä?asa avstro-ogrske vladavine.

vir_iz lastnega arhiva http://bs.wikipedia.org/wiki/Datoteka:Bascarsija.jpg

http://bs.wikipedia.org/wiki/Narodno_pozoriĹĄte_Sarajevo .DUO 3UDĂĽLN 1DURGQR JOHGDOLĂŁĂžH 6DUDMHYR 6DUDMHYR

Zgradba glavne poĹĄte v Sarajevu s prednjo fasado, osmi objekta, loÄ?evanjem volumnov in drugimi elementi spominja na poĹĄtno hranilnico Ota Wagnerja na Dunaju. Objekt je popolnoma zgorel v poĹžaru leta 1992. Rekonstrukcija in adaptacija je bila zakljuÄ?ena leta 2001.

http://ba.rigips.at/referense/glavna-posta-sarajevo.html -RVLS 9DQĂžDĂŁ JODYQD SRĂŁWD Y 6DUDMHYX 6DUDMHYR

vir_iz lastnega arhiva ,YDQ Ă˘WUDXV 8QLVRYL VWROSL 6DUDMHYR

vir_iz lastnega arhiva Ivan Ĺ traus, Holiday Inn, Sarajevo, 1983

LOKACIJA GLEDALIĹ Ă˝ V SARAJEVU NPS_NARODNO POZORIĹ TE SARAJEVO

http://nps.ba

Narodno gledaliĹĄÄ?ev Sarajevu je leta 1897 sprojektiral arhitekt Karl ParĹžik. Objekt se nahaja ob reki Miljacki, v ulici Kulina Bana v centru Sarajeva. SveÄ?ana otvoritev objekta je bila 2. 1. 1899, od takrat je NPS najveÄ?ji teater v BIH. V njem izvajajo dramske, baletne in operne predstave.

DVORANA VKHPD FHQWUD PHVWD 6DUDMHYD ] R]QDĂžHQLPL JOHGDOLĂŁĂžL LQ RVWDOLPL NXOWXUQLPL GYRUDQDPL NMHU VH PHG drugim prirejajo plesne predstave, merilo 1:1000

KAMERNI TEATAR 55

SARTR_SARAJEVSKI RATNI TEATAR

http://www.sartr.ba/sartr/galerije/foto/ http://www.kamerniteatar55.ba/o-nama/

Kamerni teatar 55 se nahaja na ulici MarĹĄala Tita. V teatru se veÄ?inoma odvijajo dramske igre. Med sarajevskim festivalom oder teatra sluĹži tudi ostalim predstavam med katerimi se obÄ?asno najde tudi manjĹĄa plesna predstava.

SARTR je bil osnovan za Ä?asa urbicida Sarajeva leta 1992. Zaradi zaprtja gledaliĹĄÄ? za Ä?asa vojne so se gledaliĹĄÄ?ni delavci in igralci zdruĹžili in odprli enotno gledaliĹĄÄ?e. SARTR je gledaliĹĄÄ?e, ki najveÄ?krat gosti tuje in domaÄ?e sodobne plesne skupine.

DVORANA

160 sediĹĄÄ?, oder 12,3 m x 6,4 m x 6 m (z zaodrjem)

264 + 75 loĹže + 36 galerij + 70 balkon_oder 12 m x 12 m portal 8,5 m x 6,5 m_prostor za orkester, globina 2,5 m

250 sediĹĄÄ?, oder 7,5 m(+2 m) x 9,5 m

ART KINO KRITERION

KKW WWWS WS WS KWWS VWDWLF JXLP FR XN V\V LPDJHV )LOP 3L[SLFWXUHV &LQH ÂżOHV .ULWHULRQ 6DUD 007.jpg

http://kriterion.ba

Art Kino Kriterion se nahaja v centru Sarajeva, na ulici Kulina Bana, v zgradbi stare kinodvorane z imenom Tesla. Prostori Kriteriona zajemajo dvorano in bar. Tla v dvorani sov naklonu, s posebno konstrukcijo za namestitev sediĹĄÄ?, ki so lahko za potrebe bolj prostih tlorisov tudi odstranjena. V Art Kinu Kriterion se vrstijo kino projekcije, manjĹĄe gledaliĹĄke ter plesne predstave, predavanja itd. Kriterion nima svojih garderob, tako da kljub pogostim plesnim ter gledaliĹĄkim predstavam teĹžko zadovolji potrebe nastopajoÄ?ih.

DVORANA 00 M2 100 sediĹĄÄ?_fiksni oder 30 m2_kino platno 6,5 m x 4,3 m

OĂ¤JA LOKACIJA

Skozi kronoloĹĄko analizo zgodovinskih kart razberemo tvorbo urbane strukture od rimskega obdobja vse do danes. Lokacija se nahaja v oĹžjem delu centra mesta, na ulici MarĹĄala Tita, obÄ?ina Center, v Sarajevu. Na lokaciji se nahajajo objekti stanovanjsko-poslovnega, poslovnega in sakralnega programa. Gradnja objektov je potekala od avstro-ogrskega obdobja do prvih let po drugi svetovni vojni. Ä&#x152;e na kompleks gledamo globalno, lahko reÄ?emo, da lokacija poseduje duh avstro-ogrske ambientalnosti. Objekti imajo arhitekturno, ambientalno, spomeniĹĄko in nevtralno vrednost. ViĹĄina objekta veÄ?inoma ne preseĹže etaĹžnosti 4+M, razen pri enem objektu, ki ima 6 nadstropij.

ULICA

Zaradi bliĹžine centra mesta je na naĹĄi lokaciji prisotna velika frekvenca prometa, kar je za lokacijo po eni strani pozitivno, saj je dobro dostopna, po drugi pa negativno saj motorni promet peĹĄcu odvzema svobodo prostega gibanja, zaradi slabo organiziranih parkirnih mest in poslediÄ?no nepravilnega parkiranja je na ulici ĹĄe veÄ?ja gneÄ?a. Na dani lokaciji se nahajajo objekti, ki so v relativno dobrem stanju, vendar potrebni manjĹĄih posegov. V bliĹžini se nahaja veliko pomembnih ustanov, tako da je ta del mesta, kakor v preteklosti, tudi danes pogosto obiskan. Negativne karakteristike je nekaj slabo ohranjenih objektov na lokaciji ter primanjkljaj zelenja.

MARĹ ALA TITA

Shema ĹĄirĹĄe situacije, merilo 1:2500

6KHPD RĂĽMH VLWXDFLMH PHULOR

LOKACIJA NEKOÄ&#x152;

VKHPD ORNDFLMH SR NDUWL L] OHWD

KWWS L SKRWREXFNHW FRP DOEXPV X PLODQBVF 6DUDMHYRB7UDPB VB5HFRQVWUXFWLRQBPV jpg

Objekt iz avstro-ogrskega obdobja je bil neorenesanÄ?nega stila. Le-ta je spominjal na renesanÄ?ne palaÄ?e z izraĹženo vzdolĹžnostjo objekta. Okrasni venci na fasadi so zelo nazorno podelili etaĹže. Okna so bila ortogonalna s trikotnimi venci ali drugaÄ?e oblikovno zakljuÄ?ena.

KWWS IRUXP NOL[ ED QRYD RORPDQND W KWPO 2EMHNW Âł2ORPDQNDÂ´ LPHQRYDQD SR QDMEROM ]QDQL VDUDMHYVNL VODĂŁĂžLĂžDUQL Âł2ORPDQÂ´ po urbicidu na Sarajevo, 1992-1995 leta

V viĹĄjih etaĹžah so se nahajala stanovanja, v pritliÄ?ni pa takrat najbolj poznana slaĹĄÄ?iÄ?arna v Sarajevu, Oloman.

fasada stare Olomanke

LOKACIJA DANES

shema lokacije po google maps 2015

vir_arhiv avtorja

Objekt â&#x20AC;&#x153;Olomankaâ&#x20AC;? so poruĹĄili po urbicidu Sarajeva(1992â&#x2C6;&#x2019;1995), saj je bil med tem obdobjem veÄ?krat bombardiran ter poslediÄ?no razglaĹĄen za nevaren objekt. Danes o objektu ne obstaja mnogo podatkov ter arhitekturnih naÄ?rtov, ki bi priÄ?ali o avtentiÄ?nosti poruĹĄenega objekta. Gradnja bodoÄ?ega objekta na parceli se podaljĹĄuje zaradi nereĹĄenih sodnih sporov.

KWWS ZZZ VRXUFH ED JDOHULMH VOLNH 3 MSJ

Izgled same ulice danes ni avtentiÄ?en. Ulica je bila v preteklosti odprta peĹĄ cona s pasom za tramvajski promet. PoslediÄ?no je imela funkcijo mestne promenade, trga. Danes ulica predstavlja eno od najbolj obremenjenih prometnic avtomobilskega prometa z neoptimalno ĹĄirino povrĹĄin za peĹĄce. VeÄ?ina objektov ima deloma spremenjeno originalno vrednost, kar bi bilo potrebno v prihodnosti ohraniti ali restavrirati.

sedanje stanje

ANALIZE ANALIZA PROGRAMOV_MERILO 1:2500

ł cerkev

ł stanovanjsko-poslovni objekti

ł poslovni objekti

Na lokaciji se nahajajo večinoma poslovno-stanovanjski objekti. Večina objektov je potrebna prenove.

ANALIZA INFRASTRUKTURE IN ZELENJA_MERILO 1:2500

avtomobilski promet

tramvaj

pešci

dovozi

javno parkiranje

vozlišþa

ł parkovna ureditev

drevje

Avtomobilski promet na lokaciji je zelo obremenjen. Vse ulice so enosmerne. Na glavni prometnici se nahaja tudi tramvajska proga. Promet za pešce je urejen na pločnikih na obeh straneh glavne ulice in vsaj po eni strani manjših enosmernih ulic. Dostopi do stavbnih blokov na lokaciji so zaradi atrijske pozidave in malega števila dovozov omejeni. Ob lokaciji se nahaja večji mestni park s starim pokopališčem.

ANALIZA OKOLIŠKIH DEJAVNIKOV_MERILO 1:2500

pomenska dominanta

višinska dominanta

pogledi

koncentracije

hrup

robovi

Območje zaznamuje višinska dominanta stanovanjske zgradbe ob mestnem parku. Koncentracije se pojavljajo na sprehajalnih poteh ob glavni prometnici, vključno s tramvajsko postajo na desni strani ter pred nakupovalnim centrom na levi strani lokacije.

vir slik_iz lastnega arhiva

ANALIZA STAVBNIH ODPRTIN_PREHODOV_MERILO 1:2500

Na izbrani lokaciji je večina stavb zazidana v skupni gradbeni liniji ob glavni cesti. Večina objektov, grajena v starejših zgodovinskih obdobjih, ima atrijsko zazidavo. Zaradi vzdrževanja vzdolžnosti fasadnega tkiva med objekti ni večjih prehodov. Za dostop v notranje atrije je velik delež objektov projektiran s pritličnimi prehodi. Preko gradbene linije posegajo le balkoni objektov. Nekatera pritličja so pomaknjena v notranjost objekta, da se tako zagotovi nadkrito površino za obiskovalce javnih programov.

V objektu, prikazanem na sliki, označeni s številko 5, znanem po novejši slaščičarni Metropolis, se nahaja prehod v atrij, za izbrano lokacijo plesnega teatra. vir_iz lastnega arhiva

vir_iz lastnega arhiva

POPIS OBJEKTOV

2 10

2 LETO GRADNJEB19 -1980 NAMEMBNOSTBSTANOVANJSKO-POSLOVNA ETAÃ¤NOSTBP FASADABBETONBFASADNI OMET STREHABDVOKAPNICA

LETO GRADNJEB19 -1980 NAMEMBNOSTBSTANOVANJSKO-POSLOVNA ETAÃ¤NOSTBP FASADABBETONBFASADNI OMET STREHABDVOKAPNICA

6 LETO GRADNJEB1980-2000 NAMEMBNOSTBSTANOVANJSKO-POSLOVNA ETAÃ¤NOSTBP FASADABBETONBPLOÅ Ã½EBSTEKLO STREHABRAVNA POHODNA

7 LETO GRADNJEB1900-192 NAMEMBNOSTBSTANOVANJSKO-POSLOVNA ETAÃ¤NOSTBP 2 M FASADABBETONBFASADNI OMET STREHABDVOKAPNICA

8 LETO GRADNJEB1900-192 NAMEMBNOSTBSTANOVANJSKO-POSLOVNA ETAÃ¤NOSTBP FASADABBETONBFASADNI OMET STREHABDVOKAPNICA

LETO GRADNJEB19 -1980 NAMEMBNOSTBSTANOVANJSKO-POSLOVNA ETAÃ¤NOSTBP FASADABBETONBFASADNI OMET STREHABDVOKAPNICA

vir_iz lastnega arhiva

LETO GRADNJEB1900 NAMEMBNOSTBSTANOVANJSKO-POSLOVNA ETAÃ¤NOSTBP 2 FASADABBETONBFASADNI OMET STREHABDVOKAPNA PORUÅ ENOBMED URBICIDOM 1992

LETO GRADNJEB19 -1980 NAMEMBNOSTBPOSLOVNA ETAÃ¤NOSTBP FASADABBETONBFASADNI OMET STREHABRAVNA

9 LETO GRADNJEB188 NAMEMBNOSTBSAKRALNA ETAÃ¤NOSTBP 1 M FASADABBETONBFASADNI OMET STREHABDVOKAPNICA

vir_iz lastnega arhiva

LETO GRADNJEB19 -1980 NAMEMBNOSTBPOSLOVNA ETAÃ¤NOSTBP FASADABBETONBPLOÅ Ã½EBSTEKLO STREHABRAVNA POHODNA

OBSTOJEČE FASADE NA STRANI OBDELAVE_M 1:500

Ritem polno/prazno je po vertikali kontinuiran Po horizontali so kontinuirane odprtine. Vogal je naglašen s konzolno konstrukcijo. Balkoni so konzolne konstrukcije.

Polno/prazno je kontinuirano po vertikali in horizontali. Balkoni so konzolni in z gradbeno linijo sovpadajo tako, da v etažah objekt preide na peš cono. Zasteklitev balkonov poudarja horizontalnost. V pritličju se nahaja prehod.

Polno/prazno je kontinuirano po vertikali in horizontali. Medetažne plošče naglašujejo vertikalni raster fasade. V pritličju je objekt zamaknjen v notranjost, tako se je ustvarilo večje pokrito območje za dostop pešcev ter vhod v objekt.

KWWS ZZZ VDUDMHYR ED

OBSTOJEČE FASADE NASPROTI LOKACIJE OBDELAVE_M 1:500

Ritem polno/prazno je po vertikali kontinuiran. Po horizontali so kontinuirane odprtine. Vertikalni stebri vizualno delijo objekt na tri dele. Vhod v pritličje je zamaknjen v notranjost, posledično pokrit.

Ritem polno/prazno je po vertikali in horizontali kontinuiran vse do dozidave. Dozidava na desnem objektu sledi rastru polno/ prazno, na levem delu ritmu ne sledi. Detajl venca nad okni ter na vrhu originalnega objekta je kontinuiran.

Ritem polno/prazno je po vertikali kontinuiran. Po horizontali so kontinuirane odprtine. Vhod je naglašen s cerkvenim stolpom.

Ritem polno/prazno je po vertikali in horizontali kontinuiran. Po horizontali so kontinuirane odprtine. Konstrukcija se vidi na fasadi, le-ta naglašuje vertikalne in horizontalne linije.

KWWS ZZZ VDUDMHYR ED

IZBIRA METODE INTERPOLACIJE

Âł$UKLWHNWXUD MH SR]QDYDOVND SUHFL]QD LQ ĂžXGHĂĽQD LJUD YROXPQRY SRG VYHWORER VYHWORED WHU WHPD EXGLWD REOLNH 1MLKRYD SRMDYD MH ]D QDV ĂžLVWD LQ GRMHPOMLYD EUH] NDNUĂŁQH NROL GYRSRPHQVNRVWL =DUDGL WHJD VR WH REOLNH OHSH QDMOHSĂŁH Â´ Le

Corbusier

Povzeto po: http://en.wikiquote.org/wiki/Le_Corbusier

Za najboljĹĄi vpliv novega objekta na okolico je potrebno pri zasnovi raziskati vse moĹžnosti interpolacije. Z enostavnimi volumenskimi analizami razliÄ?nih naÄ?inov interpoliranja nove stavbe sem ugotovila, da je pri oblikovanju na dani lokaciji najbolje uporabiti metodo prilagajanja. ViĹĄina objekta se prilagodi okoliĹĄkim objektom, glavne vertikale in horizontale objekta odgovarjajo linijam okoliĹĄkih stavb ali linijam poruĹĄene stavbe.

METODA KONTRASTA

uporaba kontrasta, ukrivljanje objekta ter prednjega fasadnega ovoja

METODA NAGLAĹ EVANJA

uporaba naglaĹĄevanja, vertikala

EtaĹžnost objekta naglaĹĄuje vertikalnost. ViĹĄina objekta se prilagaja viĹĄini objekta na zaÄ?etku ulice.

METODA PRILAGAJANJA

uporaba prilagajanja, vertikala

Z uporabo te metode se objekt prilagajaja okolici. V tem primeru je naglaĹĄena horizontala objekta, med tem ko se vsi ostali elementi arhitekture prilagodijo obstojeÄ?emu ambientu.

upraba kontrasta, oblika objekta uporaba naglaĹĄevanja, vertikala

Oblika objekta naglaĹĄuje stebre na lokaciji. Stebri poudarjajo raster ter vertikalnost.

uporaba prilagajanja, horizontala

V izbranem primeru se objekt so z balkoni naglaĹĄene horizontalne linije, v drugih elementih pa se objekt prilagaja okolici. Ta naÄ?in intrepolacije s prilagajanjem se zdi za izbrano lokacijo najbolj primeren.

uporaba kontrasta, vertikala in oblika objekta v tlorisu

Volumen nove zgradbe je v kontrastu z Ĺže zgrajenimi objekti. Uporaba polno/ prazno na fasadi je v kontrastu z okolico. Kljub vsem nasprotovanjem okolici, objekt s svojim gabaritom ter viĹĄino ne degradira obstojeÄ?ega grajenega tkiva ter ambienta.

UPORABA METODE PRILAGAJANJA NA IZBRANI LOKACIJI

Sarajevo je mesto stika treh kultur. V tem malem mestu sredi Balkana v sožitju živijo ljudje muslimanske, pravoslavne in katoliške veroizpovedi. V vsakdanjem življenju na plano pronica strpnost do ljudi in okolja ter želja po novem, modernem, kar pa se zaradi slabih ekonomičnih in pravnih razmer le redko kdaj pokaže v grajenem tkivu. Novo nastali objekti so popolna slika kapitalizma, številna nakupovalna središča in stanovanjske stolpnice, ki zakrivajo poglede na prelepe reprezentativne arhitekture. Želja po hitrem zaslužku je ogromno zazidljivih parcel spremenila v slabo organizirana parkirišča in prazne zapuščene parcele, ki slabšajo kvaliteto prostora. Velike stanovanjske soseske se kakor gobe po dežju nizajo ob starejšem grajenem tkivu, brez kakršne koli organiziranosti in upoštevanja obstoječih odnosov v okolju. Nov objekt se nahaja na ulici Maršala Tita, ki poteka skozi del Sarajeva, ki je bil večinsko zgrajen že za časa avstro-ogrske vladavine. Pelje nas mimo starega muslimanskega pokopališča ob Alipašini Džamiji, predsedništva BIH, starega mestnega parka (Stadt park), mimo novejšega nakupovalnega središča BBI. Stara mestna avenija je z obeh strani obdana z reprezentativnimi objekti iz arhitekturne zgodovine Sarajeva, vse do Vječne vatre, spomenika vojnim in civilnim žrtvam med drugo svetovno vojno. Tukaj se lahko po sprehajalni poti spustimo skozi avstroogrsko mestno središče do Baščaršije, ohranjenega osmanskega dela mesta, kjer še dandanes lahko uživamo v pisanih in glasnih trgovinicah, ki so postale glavna turistična atrakcija mesta Sarajeva.

Izbrana lokacija sameva že od časa urbicida, ko je bil porušen star objekt. Zaradi težav pri lociranju naslednikov takratnih lastnikov stavbe in slabega sodnega sistema so na lokaciji v vseh teh letih uspeli zgraditi le betonsko ograjo, ki je nadomestila trapezno pločevino, ki je do lani preprečevala pogled na zapuščeno parcelo. Na izbrani lokaciji sem zaradi želje po ponovni vzpostavitvi kontinuitete prostora ter želje po višanju kvalitete prostora uporabila interpolacijo s prilagajanjem že obstoječim objektom v uličnem nizu. Stavba se sosednjim objektom v grajenem uličnem nizu prilagaja po višini. Glede na obstoječe grajeno tkivo se novogradnja z uporabo nevtralnih perforiranih fasadnih panelov in stekla prilagaja barvni shemi obstoječih objektov ter na tak način, kljub modernemu pristopu oblikovanja, ohrani enotnost uličnega tkiva. Vhodni del objekta je ovit v steklo in tako nadaljuje niz steklenih odprtin v ulici. Vhodna fasada, ki je obrnjena proti glavni mestni ulici, se s pomočjo zamikanja globine konzolnih balkonov členi na 4 dele. Spodnji je steklen, ki sledi materializaciji stavbnega tkiva iz okolice, sredinski del se konzolno pomakne nad sprehajalno ulico do iste globine, kakor poudarjeni deli fasade na sosednjem objektu. Zgornji del se pomakne nazaj proti objektu, s čimer prepreči nastanek monolitnosti objekta, medtem ko se najvišja etaža pomakne v ozadje. Z nevtralnim cementnim opažem se ta del skrije v ozadje in tako ohrani horizontalo postavitev vencev pri sosednjih objektih.

LINIJE ZAZIDAVE

VENCI POUDARJENI DELI FASADE

KONTINUITETA ULICE

,'(-1$ =$6129$ KONCEPT UMESTITVE V PROSTOR

SHEMABNEKVALITETNO TKIVOBM

1 2 00

V neposredni bliĹžini izbrane lokacije se nahaja veliko manjĹĄih neuporabnih objektov, ki so bili zgrajeni na lastno pest. To so manjĹĄe drvarnice, nadkrito parkiranje, skladiĹĄÄ?ni prostori. Zaradi slabe kvalitete gradnje in materialov predlagam, da se izbrane objekte poruĹĄi in na njihovem mestu uredi dostop sluĹžbenemu vhodu v plesni teater ter prostor za dostavo.

SHEMABLINIJEBM

1 2 00

Linija pozidave kareja sledi liniji ulice. Nov objekt iz te linije ne izstopa.

SHEMABNOV OBJEKTBM

1 2 00

Po upoĹĄtevanju obsega gradbene parcele, linije pozidave ter vseh ostalih omejitev se ustvari okvirna oblika novega objekta.

OBLIKOVNA ZASNOVA

Pri oblikovni zasnovi sem se posvetila izgledu porušenega avstro-ogrskega objekta, ki je pred urbicidom stal na tem mestu. Kot pomoč pri oblikovanju sem upoštevala njegova razmerja in višino. Objekt mora v mikroambientu doprinesti h kakovosti in oživeti grajeno okolico. Z višinskim prilagajanjem in enostavnimi oblikami objekt odgovarja okolju, hkrati pa ustvari nov ambient ter s tem dvigne kvaliteto prostora. Objekt se deli na tri glavne dele: teater, prostore za stalni plesni ansambel ter javni del, ki zajema vhodno avlo, kletni foaje ter bar. Ker je objekt zasnovan večinoma za predstave sodobnega plesa, se z uporabo praktikablov omogoča prosti tloris dvorane in avditorija. Na tak način se v teatru lahko ustvari več kvalitetnih postavitev za potrebe posameznih predstav. Ostali prostori se nizajo ob dvorani ter v višjih etažah. Dvorana je zaradi akustičnih zahtev ločena od ostalih delov objekta. Stene dvorane se z dilatacijo naslonijo na stene objekta in tako ustvarijo akustično zelo ugoden prostor. V spodnjem delu stavbe se nahajajo vhod, avla in dvorana s spremljevalnimi programi. V prvi etaži sta locirana bar in administracija, druga etaža je s studiem, razgibalnimi površinami in ostalimi spremljevalnimi prostori namenjena izključno plesalcem. Na vrhu objekta se nahajata dve večji terasi za zaposlene ter zaprt prostor za tehnološke inštalacije.

VIŠINSKI GABARITI

Komunikacije za zaposlene, sanitarije in skladišče se nahajajo v vzdolžnih pasovih med osrednjo dvorano ter sosednjima objektoma. S tem sem upoštevala vizualno delitev porušenega objekta. Sam fasadni ovoj rahlo zakrije notranjo organiziranost objekta, ki po dnevi in ponoči dojemamo različno. Podnevi objekt z vidno strukturo fasade sledi okoliškim gabaritom, ponoči notranja osvetlitev poudari notranjo organizacijo objekta.

LINIJE ZAZIDAVE

POUDARJENI DELI FASADE KONTINUITETA STAVBNEGA TKIVA DELITEV NOTRANJOSTI OBJKETA SLEDI IZGLEDU STARE STAVBE

izris fasade starega porušenega objekta z izbrano delitvijo prostorov

PROGRAMSKE ZA+TEVE PLESNEGA TEATRA 1_ODER_AVDITORIJ V plesnem teatru se mora nahajati prostor za uprizarjanje plesnih predstav. Na ta prostor se povezujejo garderobe za plesalce, skladiĹĄÄ?a in tehniÄ?ni prostori.

2_AVLA Prostor za zbiranje obiskovalcev. Na ta prostor se povezujejo informacijski pult, garderoba za obiskovalce, javne komunikacije ter sanitarije.

3_BAR Tukaj se lahko obiskovalci in zaposleni okrepÄ?ajo ter zbirajo tudi v Ä?asu, ko v objektu ni plesnih in drugaÄ?nih predstav.

4_STUDIO

KWWS ZZZ WUDYHORXWWKHUH FRP ÂżOHV SKRWRBJDOOHU\ YHOLNDB sala_1.jpg

KWWS ZZZ HQ NQDS FRP JDOOHU\ RWWHWWRB BQLKDMHYB]DBQMHJRYRB visokost.html

KWWS QH[XVLSHEORJ FRP ZS FRQWHQW XSORDGV PRGHUQ EDU EDU VWRRO FKDLU ODPLQDWH Ă&#x20AC;RRULQJ GHVLJQ MSJ

Prostor za vsakodnevni trening. Prostor se nahaja v zasebnem delu objekta. Opremljen je z ogledali, baletnim drogom ter plesnim podom. Prostor mora biti dobro prezraÄ?evan in osvetljen. Tukaj plesalci opravljajo svoje dnevne treninge in ustvarjajo koreografije.

_)IZIĂ˝NA PRIPRAVLJENOST Za vzdrĹževanje dobre fiziÄ?ne pripravljenosti mora biti v teatru prostor kjer se lahko plesalci dobro razgibajo in telovadijo. Fitnes v kombinaciji s povrĹĄinami za razgibavanje.

6_IZOBRAĂ¤EVANJE Multimedijska soba za gled video vsebin in posluĹĄanje glasbe. Tukaj se plesalci uÄ?ijo in dobivajo navdih za nove plesne predstave.

_DRUĂ¤ENJE IN SPROĹ Ă˝ANJE Dnevni prostor kjer se lahko plesalci sprostijo in si napolnijo baterije med raznovrstnimi plesnimi podvigi.

8_PRE+RANJEVANJE

http://simplybepilates.com/wp-content/uploads/2014/11/ photodune-3122252-pilates-aerobic-instructor-woman-in-KWWSV IDUP VWDWLFĂ&#x20AC;LFNU FRP B D EF IBE MSJ

Za uspeĹĄno premagovanje vseh fiziÄ?nih naporov prisotnih pri plesnih treningih mora imeti plesalec redno zdravo prehrano; za te potrebe se mora v objektu nahajati kuhinja za plesalce.

6 KWWS ZZZ XQH HGX DX BBGDWD DVVHWV LPDJH YLGHR ZDOO URRP MSJ

cadillac-l.jpg

4 1 5 6

8 KWWS ZZZ S]QRYVND FRP LPJ XOWUD PRGHUQ OLYLQJ URRP IXUQLWXUH ZLWK PRGHUQ OLYLQJ URRP IXUQLWXUH LUHODQG [

http://www.ladylike.hr/upload_data/site_photos/big2_dorucak-1.jpg

POJAVNOST_POVEZOVANJE Z ULIýNIM PROSTOROM RGSUWR ]DSUWR

GDQ QRÿ

SRVHEQL GRJRGNL

Pri oblikovanju novega objekta obstaja želja, da se v ulično tkivo vnese nov ambient. Odnos bodočega objekta do ulice naj se po potrebah spreminja. Odprtje pritlične etaže omogoča prost prehod in premik notranjega dogajanja na ulico. Pri zaprtih dogodkih se objekt lahko zapre in tako loči notranje dogajanje od zunanjega. S postavitvijo programov se ustvarijo novi pogledi iz objekta na ulično dogajanje ter obratno. Ti pogledi postanejo še bolj zanimivi ponoči, ko se skozi deloma transparentno fasado z ulice vidi osvetljena notranjost. povezovanje programa z ulico

vizualna povezava (nov pogled na ulično dogajanje)

povezava atraktivnega programa z uličnim prostorom

GRVWRSQRVW

ločevanje programa od ulice

vizualna povezava (ponoči osvetljena notranjost)

S povezovanjem ulice in objekta se na zelo enostaven način določi prehod v objekt in najbolj optimalno postavitev komunikacij za obiskovalce. V primeru premiernih predstav, otvoritev festivalov ali drugih posebnih dogodkov se lahko z razgibano postavitvijo notranjega programa ustvari posredna ali neposredna animacija. DJ, VJ itd. lahko z določenega mesta predvaja program, ki se povezuje z uličnim tkivom.

komunikacije

shematski prikaz zasnove objekta, glede na želje pri oblikovanju

PROGRAMSKA ZASNOVA

Objekt se v osnovi deli na tri dele: gledališče (javni del), bar (javni del) in plesno šolo (zasebni del). Vmesni člen je projekcijska soba in skladišče za potrebe odrske tehnike, ti prostori so namenjeni samo zaposlenim v teatru (zasebni del). Gledališki prostor se odpira na južno stran, proti glavni ulici. Vhod za zaposlene je s severne strani, strani stavbnega atrija.

Objekt zaradi nezadostne velikosti parcele in že obstoječe infrastrukture v okolici nima lastnih parkirnih mest. Ta se zagotovijo v javni parkirni hiši nakupovalnega središča, v neposredni bližini. V javnem delu se v pritličju nahajajo garderobe in informacijski pult, v kletni etaži je avditorij z vsemi potrebnimi spremljevalnimi programi. V prvem nadstropju se nahaja bar.

STREHA

1 KOMUNIKACIJE ZAPOSLENI 0M2 2 DVIGALO M2 TEHNIýNI PROSTORI 1 2M2 TERASA 8 M2 TERASA 1 M2

MEDETAäA 1 KOMUNIKACIJE OBISKOVALCI 1M2 2 KOMUNIKACIJE ZAPOSLENI 2 . M2 PROJEKCIJA M2 SKLADIŠýE 2 M2 DVIGALO M2 BALKON 28M2

1.1 2

2 NADSTROPJE

1. 1.

1.2

1 PLESNA ŠOLA 90M2 1.1 STUDIO 90M2 1.2 DNEVNI PROSTORI 8 M2 1. SPROSTITVENI PROSTORI 1 0M2 1. MULTIMEDIJA 2 M2 1. TUŠ & :C 28M2 2 KOMUNIKACIJE ZAPOSLENI 2 . M2 DVIGALO M2 BALKON 10.8M2

0 VHOD

1 VHODNA AVLA M2 2 GARDEROBEBINFO OBISKOVALCI 0M2 KOMUNIKACIJE OBISKOVALCI 1 . M2 KOMUNIKACIJE ZAPOSLENI 20M2 VHOD ZAPOSLENI .8M2 DVIGALO M2 VHOD DOSTAVA . M2

-1 KLETNA ETAäA

1.1

1 NADSTROPJE

2 1

1 KOMUNIKACIJE OBISKOVALCI 1M2 2 BAR 2 . M2 ADMINISTRACIJA M2 KOMUNIKACIJE ZAPOSLENI 2 . M2 DVIGALO M2 :C 1 M2 BALKONI 2 M2

1.2

1.DVORANA 2 M2 1.1 ODER M2 1.2 AVDITORIJ 1 0-1 0M2 AVLA 110M2 KOMUNIKACIJE OBISKOVALCI 1 . M2 GARDEROBE PLESALCI 8M2 SKLADIýE 8M2 KOMUNIKACIJE ZAPOSLENI 21M2 8 DVIGALO .8M2

)UNKCIONALNA ZASNOVA

STREHA TEHNIýNI PROSTORI

Plesni teater ima ločena javni in zasebni vhod ter dovoz za dostavo. Glavni vhod v objekt namenjen obiskovalcem se nahaja na južni strani ob glavni prometnici ter tramvajski progi. V glavni zbirni avli se nahaja garderoba za obiskovalce ter info pult. Po komunikacijah se lahko obiskovalec spusti v klet, kjer je vhod v dvorano teatra ali povzpne v drugo nadstropje, kjer se nahaja bar. Vhod v plesno šolo je možen iz stavbnega atrija s severne strani objekta. Ta vhod je namenjen plesalcem in ostalim zaposlenim. Preko tega vhoda tehnični sodelavci dostopajo v projekcijske sobe ter skladišče za odrsko tehniko v medetaži.

PLESNA ŠOLA

Dostava se izvaja na severnem delu objekta kjer se nahaja dvigalo.

PISARNE

DOSTAVA

V zgornjem nadstropju se nahaja plesna šola s spremljevalnimi dnevnimi prostori. Od tukaj imajo prost prehod preko zasebnih komunikacij do kletne etaže, v kateri je oder in zaodrje ter strešne etaže, kjer imajo na razpolago zasebno teraso.

BAR, ADMINISTRACIJA

MEDETAäA

INFO VHOD OBISKOVALCI

VHOD ZAPOSLENI

PRITLIýJE

DOSTAVA PLESNA ŠOLA

-1

TEATER

OBISKOVALCI INFO

DIMENZIONIRANJE AVDITORIJA_PRIMERI PLESNI TEATER LJUBLJANA

www.prima.si/ptl

http-//ptl.si/venuetechnical/

PTL lociran v Ljubljani na Prulah je 1984 leta ustanovila Ksenija Hribar. Tukaj se je ustanovila prva profesionalna sodobna plesna skupina. Ob koncu devetdesetih let je odprl vrata prvemu gledališču za sodobni ples v Ljubljani. Objekt je bil zgrajen in urejen v letih od 1996 do 2001, pod ustvarjalnim vodstvom Arijane Furlan Prijon iz podjetja Prima d.o.o.

DVORANA 90 sedišč, dim. dvorane 10 m x 15 m x 4,85 m (brez inštalacij)

CENTER KULTURE ŠPANSKI BORCI

KWWS ZZZ VSDQVNLERUFL VL SULUHGLWYHQL SURVWRUL KWPO

www.spanskiborci.si

Center kulture Španski borci je delo arhitekta Otona Jugovca in je uvrščen v slovensko arhitekturno dediščino. Zgradba je bila zgrajena med 1979 in 1981 ter je poimenovana v spomin na slovenske borce v španski državljanski vojni. Leta 2009 je bila pred pričetkom delovanja novega upravnika, Zavoda EN-KNAP, prenovljena. Španski borci ob raznolikem programu gradijo svojo prepoznavnost predvsem na predstavljanju sodobnih umetniških praks, od katerih je največ poudarka na sodobnem plesu. Španski borci so dom stalnemu plesnemu ansamblu EnKnapGrup.

CENTER URBANE KULTURE KINO ŠIŠKA

KWWS ZZZ OMXEOMDQD VL ¿OH fmpgtmppmifc3.jpeg

http-//www.kubus-interier.si UHIHUHQFH "DOEXP JDOOHU\ DG LPDJH

Center urbane kulture Kino Šiška je javni zavod, ki ga je soustanovila Mestna občina Ljubljana. Od leta 2009, ko je Kino Šiška pričel delovati, je le-ta osrednja institucija za sodobno, urbano, koncertno, vizualno ter uprizoritveno kulturo v Sloveniji. Projekt za prvotni kinematografski kompleks je leta 1961 naredil Božidar Gvarjančič. Idejno zasnovo prenove sta leta 2004 naredili Anja Planišček in Apolonija Šušteršič. Leta 2007 je pri končnem idejnem projektu sodelovala tudi Nena Gabrovec. Na leto se v Kinu Šiška zvrsti več kot 250 dogodkov, ki jih obišče okoli 65.000 obiskovalcev.

VELIKA DVORANA 360 sedežev, oder_15 m x 13 m (180 m2), višina dvorane 6,6 m

KATEDRALA (VELIKA DVORANA) 450 sedežev (932 stojišč)

MALA DVORANA ( 9M2) 60 sedežev, dimenzije dvorane 5,9 m x 13,4 m x 2,4 m - 3 m

STUDIO (120M2) dimenzije dvorane 16 m x 7,5 m x 3,2 m, plesna površina 103 m2

MALA DVORANAB

120 sedežev (200 stojišč) Mala dvorana je namenjena bolj intimnim srečanjem, predstavam ali debatam.

MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO

www.mgl.si

http-_img.rtvslo.si__up_ XSORDGB B B B BPJOBVKRZ MSJ

http://www.veza.sigledal.org/ prispevki

MGL je sprojektiral arhitekt Lajovic. Projekt se je zgradil leta 1972. Danes je to dramsko repertoarno gledališče s svojim igralskim ansamblom. Po številu zaposlenih je MGL drugo največje slovensko gledališče. Vsako sezono 39- članski ansambel odigra okoli 400 predstav, od česar je povprečno 10 premier. Trenutna repertoarna usmerjenost gledališča prikazuje moderne tematike.

CANKARJEV DOM

http://www.europaFLQHPDV RUJ HFGELPDJHV VDOOH 63 FDQNDUMHY GRP Y MSJ

https://onedrive.live.com

Cankarjev dom je bil zgrajen leta 1983. Je največji slovenski kulturni in kongresni center. Projekt za njega je naredil arhitekt Edvard Ravnikar. V Cankarjevem domu se nahaja več dvoran, manjše plesne predstave se bolj pogosto odvijajo v dvoranah z manjšimi odri.

MALA DVORANA 60-83 sedežev, oder_8 m x 8 m, višina dvorane_3,2 m

VELIKA DVORANA 327 sedežev, oder_20,9 m x 11 m

MGL STUDIO 115 m2, max 52 sedežev, višina do 2,6 m

KOSOVELOVA DVORANA 170 sedežev, 10 m oder

DVORANA DUŠE POýKAJ 60-72 sedežev, 6 m x 9 m oder

ŠTIHOVA DVORANA 253 sedežev, okrogel oder premera 5,4 m

ZASNOVA AVDITORIJA

DIMENZIJE ODRA

VELIKOST DVORANE

Razmerje portala doloÄ?a formula :

Ĺ tevilo gledalcev definira potrebno velikost tlorisne povrĹĄine avditorija. Za sedeĹže predvidimo 0,5m2/gledalca.

viĹĄina 1 ĹĄirina 1,6 Tako oder uokvirimo z razmerjem zlatega reza, kar je znanstveno dokazano dobro polje zaznavanja. DolĹžino avditorija smo doloÄ?ili, glede na zahteve vidnih polj in velikosti prostora. ViĹĄina avditorija je doloÄ?ena glede na kapaciteto gledalcev. Oblika stropa je odvisna od akustiÄ?nih potreb dvorane.

1HXIHUW 7HKQLĂŁND ]DORĂĽED 6ORYHQLMH

Tla dvorane so prepredena s sistemom 1 m x 2 m po viĹĄini nastavljivih praktikablov, ki omogoÄ?ajo raznoliko postavitev sedeĹžev in odra v dvorani.

3D pogledi v dvorani_postavitev 01

3D pogledi v dvorani_postavitev 02

VELIKOST ODRA IN AVDITORIJA Velikost odra in avditorija doloÄ?i vidljivost iz avditorija. PovrĹĄina odra zaobjema igralno povrĹĄino, skupaj z delovnimi povrĹĄinami in obhodom odra. Velikost doloÄ?imo glede na vidne kote gledalcev: 1. viden kot 30o; za gledanje ni potrebno obraÄ?ati glave, pogled na oder je frontalen. 2. viden kot 60o; za gledanje je potreben minimalen premik glave. 3. kot 110o, maksimalen kot gledanja, do katerega zaznamo dogajanje na odru.

POZICIONIRANJE SEDEĂ¤EV

DIMENZIONIRANJE KLASIĂ˝NEGA AVDITORIJA

SedeĹži so premiÄ?ni, le-ti se postavijo na doloÄ?ene prostore, ki jih definira namen uporabe dvorane. Glede na moĹžnosti postavitve viĹĄine praktikablov je za optimalen pogled gledalcev na oder vsaka vrsta sedeĹžev v dvorani dvignjena za 12.5 cm ter za 25 cm zamaknjena. Tako omogoÄ?imo najbolj ugodne poglede.

Glede na linije pogledov se definira oddaljenost zadnje vrste gledalcev (ta ne sme presegati 24 m; do 24 m Ä?lovek zazna spremembo mimike obraza) ter ĹĄirina posameznih vrst. Pomembno je, da ima gledalec neoviran pogled na oder ter da lahko dogajanje na njem ĹĄe vedno zazna in razume.

pogledi v dvorani_postavitev 02_1:200

pogledi v dvorani_postavitev 01_1:200

AKUSTIýNA ZASNOVA

V objektu se pri zasnovi ugodnih akustičnih razmer v prostoru uporabi več različnih sistemov postavitve akustično ugodnih materialov. Plavajoči pod − postavljen na konstrukcijo, položen na mrežo nosilcev. Blaži prenos zvoka po vertikali in horizontali. odboj zvoka s polne trdne površine

Spuščeni stropi − bar in plesna šola, difuzni paneli v različnih postavitvah. Spuščeni strop − avditorij − s postavitvijo akustičnih panelov se oblikuje potrebno distribucijo zvoka in kapacitete prostora. Raznoliki stenski akustični paneli v dvorani − postavitev odgovarja trenutnim zahtevam postavitve sedišč in odra v dvorani.

XUHMHQD DNXVWLND SURVWRUD V SRPRþMR XNULYOMHQLK DNXVWLþQLK SORãþ

RGERM ]YRND SUL ¿NVQL DNXVWLþQL SORãþL QDG RGURP

XUHMHQD DNXVWLND SURVWRUD V VSXãþHQLPL DNXVWLþQLPL SORãþDPL

odboj zvoka pri ravnem stropu v dvorani

AKUSTIýNI PANELI V objektu se za vzpostavitev najbolj ugodne akustike uporablja več različnih stropnih in stenskih akustičnih panelov. Odbojni paneli − trdni paneli, ki ne prepuščajo zvoka. Zvok se ob stiku s panelom odbije nazaj. 2 centimetra debeli neperforirani panel se pritrdi na steno na distanci 5 do 10 centimetrov. Absorpcijski paneli − perforirani paneli, pritrjeni na sloj mehkega absorpcijskega materiala. Zvok skozi perforacije potuje v notranji material, kjer se absorbira in spremeni v toploto. Za 2,5 centimetra debelimi perforiranimi paneli se postavi 5 do 10 centimetrov zvočne izolacije. To se pričvrsti na steno. DIFUZNI PANELBSCHRöDER SISTEM

ODBOJNI PANELBVALOVIT

Kombinirani paneli − kadar potrebujemo odbojne panele, se panel odpre in postane odbojen. Kadar želimo, da paneli absorbirajo, jih zapremo in tako dobimo velike akustično vpojne panele. Pod 2,5 centimetra debelim perforiranim panelom postavimo 2 centimetra debele polne panele. Zgornja vrsta panelov se lahko vertikalno odpre ali zapre. Difuzni panel − po Schröderjevem sistemu. Sistem lesenih lamel, ki so postavljene na različnih globinah. Vsaka drugače postavljena lamela drugače odbija zvok in ga tako prenese po celotnem prostoru. Odbojni valoviti paneli − 2,5 centimetrov debele lesene plošče ukrivljene v različne valove, ki odbijajo zvok v različne smeri.

ODBOJNI PANEL

ABSORPCIJSKI PANEL

KOMBINIRANI PANEL

AKUSTIKA AVDITORIJA

Plesni teater pri zasnovi zahteva posvetitev akustiÄ?ni ureditvi vseh prostorov, kjer je velik pretok ljudi. Vsak tak prostor mora biti posebno akustiÄ?no zasnovan. Predvsem je veliko pozornosti treba nameniti akustiki odra in avditorija, studia, bara ter vhodne avle. ODER IN AVDITORIJ Avditorij mora za pravilno zasnovo upoĹĄtevati osnovne kapacitete prostora. Pri plesnih teatrih in gledaliĹĄÄ?ih je potreba avditorija na gledalca 4â&#x2C6;&#x2019;5 m3. Kapaciteta gledalcev: cca 150 Volumen avditorija 150 X 5 = 750 m3 Za ustrezno zraÄ?nost ter dobro akustiko potrebujemo volumen 750 m3 Pred objektom se nahaja glavna prometna cesta s tramvajsko progo. Zaradi neustrezno sanirane tramvajske proge vibracija prihajajoÄ?ega tramvaja trese celotno okolico. To je za plesni teater zelo neugodno, zato je potrebno pri zasnovi objekta predvideti potrebne dilatacije, ki bodo poskrbele za prekinitev prenaĹĄanja vibracij v dvorano. Z namenom, da se teater dobro zvoÄ?no izolira in prepreÄ?i prehajanje vibracij v konstrukcijo, se v objektu nahaja popolnoma loÄ?ena ÂťĹĄkoljkaÂŤ dvorane s spremenljivim odrom in avditorijem, ki je dilatirana od ostalega objekta in ima svojo konstrukcijo. Stene ĹĄkoljke so zalomljene pod sedemstopinjskim kotom, kar ne glede na postavitev odra omogoÄ?a ugodno prenaĹĄanje zvoka v dvorani. V dvorani se za dodatno ugodno akustiko poskrbi z zvoÄ?no absorpcijskimi, odbojnimi ter kombiniranimi paneli. Vsi neposredni prehodi v in iz dvorane potekajo preko zvokolovov. InĹĄtalacije in komunikacije ne potekajo po stenah ob

odbojni paneli

absorpcijski paneli

kombinirani paneli

akustika v dvorani_postavitev 01_1:200

odbojni paneli

absorpcijski paneli

kombinirani paneli

akustika v dvorani_postavitev 02_1:200

AKUSTIKA OSTALI+ PROSTOROV

dvorani. 3/(61$ ã2/$ ,1 678',2 V zgornjem nadstropju se nahaja studio plesne šole. Tukaj je položen plesni pod, ki onemogoča neugodne vibracije ter zmanjšuje število poškodb pri plesalcih. Zaradi preprečevanja odmevov sta po dve nevzporedni steni oblečeni v akustične panele. Strop v celotni etaži plesne šole in studia je obložen s spuščenimi difuznimi (Schrödinger) paneli. Ugodni odboji zvoka ustvarjajo bolj živ in naraven zvok v prostoru. %$5 V etaži z barom in pisarnami je postavljen lesen plavajoči pod, z dovolj visoko podkonstrukcijo, ki ustvari potreben prostor za inštalacije. Večji del pohištva in ostale notranje opreme je zaradi možnosti absorpcije zvoka obdan s tekstilom. Strop je valovit, sestavljen iz lesenih oblog. Valovi odbijajo zvok v različne smeri, zvok se zazna bolj naravno in živo.

MEHKE ZVOýNO ABSORPTIVNE LUýI

$9/$ Skozi avlo se dostopa v zgradbo teatra. To je najbolj hrupen prostor v objektu. Skozi vhod se prenaša zvok iz zunanjosti. V avli se poleg vseh notranjih hrupov sliši tudi mestni vrvež. Za boljšo absorpcijo motečega zvoka se na zunanje stene dvorane postavi lesene absorpcijske panele ter ostalo opremo, ki poskrbi za bolj ugodno akustiko prostora. Glavno stopnišče in dvigalo, namenjeno za obiskovalce, ni naslonjeno na stene, ki se dotikajo notranje školjke. Stopnice so od konstrukcije objekta dilatirane, da vibracije ne prenašajo po objektu.

VALOVIT STROP SESTAVLJEN IZ ODBOJNIH PANELOV V BARU

=$6129$ )$6$'1(*$ 292-$ )ASADA NA JUäNI STRANI OBJEKTA “PROTI ULICI” prikazovanje zastiranje

Z metodo prilagajanja se mora objekt prilagoditi gabaritom okoliških objektov. Pri oblikovanju južnega fasadnega ovoja plesnega teatra, so upoštevani višinski gabariti objektov v uličnem nizu. Celotna južna fasada je sestavljena iz fiksnih steklenih oken. Čez stekleno opno so na objekt pritrjeni lahki metalni balkoni, na katere so pričvrščeni perforirani fasadni paneli. Ti fasadni paneli sledijo liniji spodnjih odprtin pri desnem objektu. Materializacija spodnjega dela fasadnega ovoja sledi materialu v uličnem nizu. Steklo tako ustvari transparentni podstavek, na katerega se naniza bolj polni del objekta ovit s perforiranimi paneli. Ta del je razdeljen na dve enoti, spodnja s konzolno postavitvijo nad ulico sledi liniji zazidave balkonov pri levem objektu, medtem ko se zgornja etaža pomakne nazaj proti objektu. Tako se del fasade, ovite s perforiranimi fasadnimi paneli, razdeli na dva dela, s čimer razbijemo monolitnost stavbe. Zgornji del objekta (3. nadstropje) je, kakor zgornja etaža pri desnem objektu, pomaknjen v ozadje ter je drugačne materializacije (betonski omet).

)ASADA NA SEVERNI STRANI OBJEKTA “PROTI DVORIŠýU” zapiranje odpiranje

Severna fasada na objektu se nahaja v atriju uličnega bloka. Desna servisna lamela objekta je oblečena v cementne fasadne plošče; tako se po izgledu ujema z zgornjim delom objekta, ki je pomaknjen v ozadje in na tak način kot na južni fasadi ustvarja teraso. Osrednji spodnji del objekta je plesna dvorana; ta je v notranjosti objekta zaradi akustičnih zahtev oblečena v perforirane lesene akustične panele. Fasadni paneli na zunanji steni dvorane so po izgledu podobni notranjim panelom. Z vertikalnim zamikanjem panelove ustvari bolj razgiban izgled fasade ter tako naglasi pomembnost notranjega programa v odnosu do stavbe. Etaže nad dvorano so zastekljene in razdeljene v višji fiksni del in manjši zgornji del, ki omogoča odpiranje in zračenje stavbe. Leva servisna lamela je, kakor osrednji zgornji del zastekljena. S transparenco servisne lamele se ustvari posredno povezavo med zadnjim in sprednjim delom objekta in tako še dodatno naglasi plesno dvorano.

UPORABA MATERIALOV NA )ASADI

Na juĹžni fasadi je v stiku z ulico transparentna fasada, ki omogoÄ?a vpogled v objekt, ne da bi bilo vanj treba fiziÄ?no vstopiti. V viĹĄjih etaĹžah se poleg steklene fasade pojavi sekundarni fasadni ovoj, ki je priÄ?vrĹĄÄ?en na montaĹžne balkone. Z razliÄ?nimi globinami balkonov se objekt po izgledu prilagaja izpostavljenim delom objektov v okolici. Na severni fasadi se z uporabo rjavih fasadnih panelov poudari notranji program dvorane. Ti paneli sledijo izgledu in postavitvi notranjih oblog na dvorani. Zgornji del objekta je zastekljen. S svojo transparentnostjo poudari polnost dvorane in lahkotno zakljuÄ?i stavbo. KWWS ZZZ GDOSO\ FR XN ZS FRQWHQW XSORDGV 3DUNOH[ WLPEHU panels.jpg

KWWS LPJ DUFKLH[SR FRP LPDJHVBDH SKRWR J DOXPLQXP FODGGLQJ VKHHW PHWDO SHUIRUDWHG MSJ

KWWS LPJ DUFKLH[SR FRP LPDJHVBDH SKRWR J VKHHW PHWDO FODGGLQJ DOXPLQXP SHUIRUDWHG MSJ

http://www.hascherjehle.de/images/HJA/Projekte/07_2001/ak_berlin_02p.jpg

KWWS PHGLD DUFKLWHFWXUHPHGLD QHW VLWHBPHGLD PHGLD FDFKH E E IFF GI G G DD H I MSJ

KWWSV ZZZ MDSOXVX FRP VLWHV GHIDXOW ÂżOHV QHZV 6, $ %8 $ 0DNL MIT%20Media%20Lab/JAU_MIT-Media-Lab-by-Maki-and-Associates04.jpg

UPORABA MATERIALOV V INTERIERJU

Osrednji del objekta je plesna dvorana, ki je ovita v absorpcijske akustiÄ?ne panele. Nosilni deli objekta so betonski, po obdelavi zelo minimalistiÄ?ni, da ne zakrijejo pogleda na dvorano. Prostori, ki se pojavljajo v objektu, so ali popolnoma odprti in prehodni ali so oviti v steklene stene, ki nam ponekod omogoÄ?ajo pogled v notranjost. Stropni paneli v baru so leseni in valoviti, da ustvarijo Ä?im bolj ugodne zvoÄ?ne odboje, v plesni ĹĄoli pa so postavljeni ravni SchrĂśdinger paneli, ki kljub neraznoliki postavitvi stropnih panelov zvok ugodno odbijajo. PohiĹĄtvo in ostali dodatki v interierju so oviti v tekstil, ki absorbira zvok.

http://rulonco.com/images/rulon/b-panelgrilles.jpg

KWWS VWDWLF ZL[VWDWLF FRP PHGLD HD FB F G FGD I MSJBVUEBSB B B B B B B BMSJBVUE

http://www.soundproofcow.com/images/P/Acoustic_Panel_ DNA_300.jpg

http-//swedanes.dk/pages/wp-content/uploads/concrete-4.jpg

http://www.rationel.ie/ws-content/uploads/glass2.jpg http://www.safetyglass.com.vn/images/kinh-mau-vach-ngan.jpg

KONSTRUKCIJA

Konstrukcija objekta je armiranobetonska. Objekt je ločen na dva med seboj dilatirana dela: dvorano, ki se razprostira od kletne do začetka prve etaže, ter preostanek objekta, v katerem se nahajajo vsi ostali programi. Nosilne armirano betonske stene dvorane so debele 20 cm, talna plošča dvorane je ojačana in je debela 33 cm. Vsa ostala nosilna konstrukcija objekta je debela 30 cm. Predvideni temelji so postavljeni v rastru nosilne konstrukcije, dimenzij 1.3 m/ 1.3 m debeline 1 m. Dimenzionirani so tako, da hkrati brez potrebe po ločenem temeljenju dvoranskega dela, prenašajo obtežbe objekta in dvorane.

stebri AB 30cm

Nosilna konstrukcija objekta se naslanja na dilatacijo, ki je pozicionirana na nosilcih v steni dvorane. Dilatacija preprečuje prenašanje vibracij z objekta na dvorano ter prenašanje vibracij iz terena na dvorano. Postavitev konstrukcije sledi volumenski zasnovi. Stranske stene, ki so dilatirane od sosednjih objektov, so nosilne. Ostali nosilni elementi v prostoru so stebri dimenzije 30/30 cm.

stranska nosilna konstrukcija AB 30cm

obodne stene dvorane AB 20cm

horizontalni nosilec AB 30cm

kletne stene AB 30cm

MATERIALI

POäARNA VARNOST IN NEOVIRAN DOSTOP

Južni fasadni ovoj (proti ulici) je sestavljen iz perforiranih fasadnih panelov Esal Swisspearl® in kontinuirane termoizolacijske zasteklitve.

Za požarno varnost v objektu je potrebno upoštevati tehnične smernice (Tehnična smernica TSG 1-001:2010 − Požarna varnost v stavbah) in pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS 31/2004)

PS4

Predvideni perforirani paneli so nevtralne svetlo krem barve, visoki 2.25 cm, široki 1.25 cm in debeli 1.2 cm. Pričvrščeni so na pripadajočo vertikalno podkonstrukcijo, ki se vijači na jeklene balkonske konzole, ki so s sidrnimi vijaki vijačene v ABkonstrukcijo. Paneli so v rastru postavljeni od nivoja prvega stopniščnega podesta v vhodni avli do vrha fasade na vhodni strani objekta. Delitev kontinuirane termoizolacijske zasteklitve sledi rastru panelov. Okvirji so pritrjeni na L-profile, vijačene s sidrnimi vijaki v AB- konstrukcijo.

V objektu sta dve stopnišči, umeščeni na tak način, da je možna neovirana evakuacijska pot iz objekta. Bruto tlorisna površina etaže ne presega 551 m2. Svetla širina stopnišča za obiskovalce znaša 1.4 m, stopnišča za zaposlene pa 1.2 m. Dolžina evakuacijskih poti nikjer ne presega 35 m. Širina evakuacijskih poti je najmanj 1 m, v prireditveni dvorani 1.4 m.

PS3

PS1

Uporabljeni so požarno varni materiali: armiran beton, fasadni paneli iz cementnega kompozita, požarno zaščiteno jeklo in steklo. Predviden je avtomatski sistem za javljanje in odkrivanje požara ter sistem za mehanski odvod dima in toplote. Z zadovoljivim številom postavljenih gasilnih aparatov ter ostale opreme za začetno gašenje se zadovolji potrebna oprema za gašenje, ki jo ob intervenciji potrebujejo gasilci. Postavi se ustrezna varnostna razsvetljava in oznake.

PS3

Severni fasadni ovoj je sestavljen iz treh delov. Levi del fasade, kjer se nahaja dvigalni jašek, je obdelan s kontaktno fasado v sivi barvi. Dvoranski del fasade je oblečen v po vertikali zamaknjene Esal Swisspearl® panele v rjavi barvi. Na zgornjem in desnem delu objekta je obdan s kontinuirano termoizolacijsko zasteklitvijo.

PS1

Streha je ravna pohodna, finalni tlak so grobo brušene betonske plošče, postavljene na sloj prodca.

PS3

Dvorana je zunaj in znotraj obdana z lesenimi akustičnimi paneli. Tlak v dvorani je sestavljen iz praktikablov z lesenim zaključnim tlakom. Na odrski površini je postavljen plesni pod.

Intervencijski dostop je možen z južne ali severne strani. Evakuacijska zbirališča je prav tako možno zagotoviti na severni ali južni strani ob objektu. PS5

PS2

Nosilna konstrukcija objekta, ločena od dvorane, je iz surovega neobdelanega betona. V kleti, pritlični in tretji etaži je tlak iz teraca, medtem ko je tlak v prvi in drugi etaži lesen. Komunikacije, sanitarije in ostali prostori, ki se postavljajo v prostor, so obdani s poltransparentnimi steklenimi paneli.

Objekt je javnega značaja, zato je poskrbljeno za neoviran dostop po celotnem objektu. V višje etaže in klet je možen dostop z dvigalom. PS1

PS3

V prvi in drugi etaži sta predvidena dva različna sistema postavitve difuznih akustičnih stropnih panelov. V prvi etaži so paneli valoviti, v drugi je predvidena postavitev 1 m x 1 m velikih Schrödinger akustičnih panelov.

PS2

PS1

PS3

dvigalo

INŠTALACIJE

stopnišče 2

stopnišče 1

PS7

V objektu sta predvidena dva ločena sistema prezračevanja: sistem za plesno dvorano, kjer je potreben ločen sistem z bolj intenzivno menjavo zraka ter splošni sistem prisilnega prezračevnaja, ki ima predviden zajem in odvod zraka skozi spuščene stropove. Sistem se izpopolni tudi za potrebe hlajenja stavbe. Gretje objekta je zasnovano s sistemom talnega gretja, ki je postavljen povsod, razen v predstavitveni dvorani.

PS2

PS1 PS3

PS6

SRåDUQL VHNWRUML LQ HYDNXDFLMD

intervencijske poti in dostopi

GRA)IýNI DEL

WORULVL situacija 1:25 tloris kleti 1:1 tloris pritliþja 1:1 tloris medetaåe 1:1 tloris prvega nadstropja 1:1 tloris drugega nadstropja 1:1 tloris tretjega nadstropja 1:1 SUHUH]L prerez A-A 1:1 prerez B-B 1:1 IDVDGL Iasada jug 1:1 Iasada sever 1:1 GHWDMOD Iasadni pas jug 1:2 Iasadni pas sever 1:2

Policija_parkirna mesta cca 11 parkirnih mest

Policija_parkirna mesta 8 parkirnih mest stanovanja

parkirna mesta cca 8 parkirnih mest 2 parkirni mesti rezervirani za zaposlene v plesnem teatru

Policija_pokrita parkirna mesta cca 25 parkirnih mest

Policija

dovozna pot

12.13

plesni teater

pisarne

stanovanja dostava

vhod zaposleni

26.87

stanovanja

Alije Isakovića

Pruščakova stanovanja

Narodna Banka

stanovanja 14.74

parkirna mesta cca 16 parkirnih mest galerija Java trgovina in trafika

trgovina

knjigarna

kavarna Metropolis

Moja Banka

slaščičarna

A _stavbno zemljišče = 517,34m2 S_stavbišče= 454,89m2 BEP_bruto etažna površina = 2.273,17m2 20.01

FZ = S/Ax100 = 87,92 FSI = BEP/A = 4,39

vhod obiskovalci

+ 539.00

Ulica Maršala Tita avtomobilski promet

javno parkiranje1:5

tramvaj

dovozi

vhodi

parcela

gradbena linija

drevje

predvideno parkiranje v javnem pokritem parkirišþu (nakupovalni center BBI)

situacija 1:25

K.06

K.05

K.11

0 K.10

K.01

K.04

K.03

K.02

K.10

K.11 K.09

K.07

K.08 teraco 107.87mÂ˛ K.01 avla za obiskovalce 14.53mÂ˛ K.02 stopnice za obiskovalce les oderski pod 64.00mÂ˛ K.03 oder leseni pod 131.14mÂ˛ K.04 avditorij 7.00mÂ˛ K.05 dvigalo teraco 47.29mÂ˛ K.06 skladiĹĄÄ?e 32.71mÂ˛ K.07 garderobe nastopajoÄ?i teraco K.08 kopalnica nastopajoÄ?i keramika 15.22mÂ˛ jeklo 20.82mÂ˛ K.09 stopniĹĄÄ?e zaposleni 1.78mÂ˛ K.10 zvokolov obiskovalci tapison tapison 4.36mÂ˛ K.11 zvokolov zaposleni neto EP 447.57mÂ˛ bruto EP 550.92mÂ˛

kletna etaĂĽa 1:1

Maršala Tita

P.02

P.06

P.05

P.01

P.09 P.03

P.04

P.01 vhod obiskovalci P.02 info. z garderobo P.03 avla P.04 stopnišče obiskovalci P.05 dvigalo P.06 vhod dostava P.07 vhod zaposleni P.08 stopnišče zaposleni P.09 dvorana

teraco teraco teraco les

4.34m² 48.00m² 75.99m² 14.53m² 7.00m² teraco 3.45m² teraco 3.75m² jeklo 19.99m² plesni pod 254.99m²

neto EP 432.03m² bruto EP 461.52m²

P.07

P.08

pritliþje 1:1 ,GHMQD ]DVQRYD LQWHUSRODFLMH SOHVQHJD WHDWUD Y 6DUDMHYX 8QLYHU]D Y /MXEOMDQL , )DNXWHWD ]D DUKLWHNWXUR , GLSORPDQWND âSHOD =RUH , PHQWRU SURI 0LORã )ORULMDQþLþ , VRPHQWRU GRF 0LWMD =RUF , NRQ]XOWDQW ]D NRQVWUXNFLMR GRF GU 0DWHM %OHQNXã ,

M.05

Maršala Tita

M.04

M.03

M.02

M.06

M.01

M.01 stopnišče zaposleni M.02 projekcijska soba M.03 skladišče M.04 dvigalo M.05 tehnološki jašek M.06 stopnice obiskovalci neto EP 128.67m² bruto EP 479.31m²

jeklo 20.30m² teraco 47.05m² teraco 21.70m² 7.00m² 1.77m² les 30.86m²

medetaåa 1:1

N1.05

N1.03

N1.07

N1.06 N

N1.08

Maršala Tita

N1.04

N1.13

N1.12

N1.10

N1.02

N1.01

N1.11

N1.01 stopnišče obiskovalci v N1.02 bar N1.03 dvigalo N1.04 tehnološki jašek N1.05 ženski wc N1.06 moški wc N1 07 wc invalidi invalid di N1.07 N1.08 balkon e N1.09 stopnišče zaposleni N1.10 hodnik zaposlenii N1.11 pisarna N1.12 pisarna N1.13 pisarna

les les les

30.86m² 293.72m² 7.00m² 1.77m² keramika 5.85m² keramika 5.35m² keramika 4.33m² 4 33 ² jeklo 27.87m² jeklo 20.30m² les 19.60m² les 11.19m² les 10.02m² les 21.67m²

N1.09

neto EP 459.52m² bruto EP 474.84m²

prvo nadstropje 1:1 ,GHMQD ]DVQRYD LQWHUSRODFLMH SOHVQHJD WHDWUD Y 6DUDMHYX 8QLYHU]D Y /MXEOMDQL , )DNXWHWD ]D DUKLWHNWXUR , GLSORPDQWND âSHOD =RUH , PHQWRU SURI 0LORã )ORULMDQþLþ , VRPHQWRU GRF 0LWMD =RUF , NRQ]XOWDQW ]D NRQVWUXNFLMR GRF GU 0DWHM %OHQNXã ,

Maršala Tita

N2.08

N2.11 N2.09

N2.07

N2.06

N2.05

N2.04

N2.01

N2.10

N2.02

N2.03 N2.01 kuhinja N2.02 dnevna soba N2.03 stopnišče zaposleni N2.04 multimedija N2.06 studio N2.07 dvigalo N2.08 tehnološki jašek N2.09 kopalnica N2.10 balkon N2.11 hodnik

les les jeklo les les plesni pod

keramika jeklo les

54.46m² 45.55m² 20.30m² 24.62m² 157.50m² 88.38m² 7.00m² 1.77m² 28m² 10.80m² 9.40m²

neto EP 447.77m² bruto EP 458.76m²

drugo nadstropje 1:1 ,GHMQD ]DVQRYD LQWHUSRODFLMH SOHVQHJD WHDWUD Y 6DUDMHYX 8QLYHU]D Y /MXEOMDQL , )DNXWHWD ]D DUKLWHNWXUR , GLSORPDQWND âSHOD =RUH , PHQWRU SURI 0LORã )ORULMDQþLþ , VRPHQWRU GRF 0LWMD =RUF , NRQ]XOWDQW ]D NRQVWUXNFLMR GRF GU 0DWHM %OHQNXã ,

Maršala Tita

N3.05

N3.04

N3.06

N3.01 stopnišče zaposleni N3.02 prostor za inštalacije N3.03 prostor za tehnološke inštalacije N3.04 dvigalo N3.05 tehnološki jašek N3.06 terasa sever N3.07 terasa jug

N3.03

jeklo beton beton

beton beton

20.30m² 92.28m² 38.06m² 7.00m² 1.77m² 132.51m² 86.55m²

N3.02

N3.08

N3.01

neto EP 378.46m² bruto EP 446.90m²

tretje nadstropje 1:1 ,GHMQD ]DVQRYD LQWHUSRODFLMH SOHVQHJD WHDWUD Y 6DUDMHYX 8QLYHU]D Y /MXEOMDQL , )DNXWHWD ]D DUKLWHNWXUR , GLSORPDQWND âSHOD =RUH , PHQWRU SURI 0LORã )ORULMDQþLþ , VRPHQWRU GRF 0LWMD =RUF , NRQ]XOWDQW ]D NRQVWUXNFLMR GRF GU 0DWHM %OHQNXã ,

prerez A-A 1:1 ,GHMQD ]DVQRYD LQWHUSRODFLMH SOHVQHJD WHDWUD Y 6DUDMHYX 8QLYHU]D Y /MXEOMDQL , )DNXWHWD ]D DUKLWHNWXUR , GLSORPDQWND âSHOD =RUH , PHQWRU SURI 0LORã )ORULMDQþLþ , VRPHQWRU GRF 0LWMD =RUF , NRQ]XOWDQW ]D NRQVWUXNFLMR GRF GU 0DWHM %OHQNXã ,

prerez B-B 1:1 ,GHMQD ]DVQRYD LQWHUSRODFLMH SOHVQHJD WHDWUD Y 6DUDMHYX 8QLYHU]D Y /MXEOMDQL , )DNXWHWD ]D DUKLWHNWXUR , GLSORPDQWND âSHOD =RUH , PHQWRU SURI 0LORã )ORULMDQþLþ , VRPHQWRU GRF 0LWMD =RUF , NRQ]XOWDQW ]D NRQVWUXNFLMR GRF GU 0DWHM %OHQNXã ,

juåna Iasada 1:1 ,GHMQD ]DVQRYD LQWHUSRODFLMH SOHVQHJD WHDWUD Y 6DUDMHYX 8QLYHU]D Y /MXEOMDQL , )DNXWHWD ]D DUKLWHNWXUR , GLSORPDQWND âSHOD =RUH , PHQWRU SURI 0LORã )ORULMDQþLþ , VRPHQWRU GRF 0LWMD =RUF , NRQ]XOWDQW ]D NRQVWUXNFLMR GRF GU 0DWHM %OHQNXã ,

severna Iasada 1:1 ,GHMQD ]DVQRYD LQWHUSRODFLMH SOHVQHJD WHDWUD Y 6DUDMHYX 8QLYHU]D Y /MXEOMDQL , )DNXWHWD ]D DUKLWHNWXUR , GLSORPDQWND âSHOD =RUH , PHQWRU SURI 0LORã )ORULMDQþLþ , VRPHQWRU GRF 0LWMD =RUF , NRQ]XOWDQW ]D NRQVWUXNFLMR GRF GU 0DWHM %OHQNXã ,

10 cm

10cm

fini asfalt

KLETNA ETAĹ˝A finalni sloj teraco podkonstrukcija estrih s talnim gretjem toplotna izolacija mineralna volna loÄ?ilni sloj hidroizolacija polimer bitumenska folija 1 slojna nosilna konstrukcija AB ploĹĄÄ?a podloĹžni beton utrjeno nasutje komprimirani gramoz

T-1_TLAK

zaĹĄÄ?ita toplotne izolacije Ä?epasta folija toplotna izolacija XPS hidroizolacija polimer bitumenska folija 1 slojna nosilna konstrukcija AB stena

ZK_ZID KLETNA ETAĹ˝A

grobi asfalt podloĹžni beton pod 1% naklonom utrjeno nasutje komprimirani gramoz

drugi sloj

ZUNAJ finalni sloj

finalni sloj teraco podkonstrukcija estrih s talnim gretjem toplotna izolacija mineralna volna loÄ?ilni sloj podlaga iz akustiÄ?nih trakov iz neoprena

T0_TLAK PRITLIÄ&#x152;JE

fasadni ovoj kontinuirana termoizolacijska zasteklitev sistem stojka-preÄ?ka: ALU profil

Z3_FASADA, ZASTEKLITEV

teraco podkonstrukcija estrih parna zapora nosilna konstrukcija AB nosilec

finalni sloj

T1_NOSILEC, MEDETAĹ˝A

teraco podkonstrukcija estrih parna zapora nosilna konstrukcija AB nosilec

finalni sloj

T2/N_TLAK MED FASADO IN STOPNICAMI

sekundarni fasadni ovoj perforiran fasadni panel Esal SwisspearlÂŽ primarni fasadni ovoj kontinuirana termoizolacijska zasteklitev sistem stojka-preÄ?ka: ALU profil

Z2_FASADA JUĹ˝NA STRAN, OKNA 1.2cm

3cm

10cm

30cm

30cm 10cm

0.5cm

13cm

8.5cm

3cm

30cm

0.5cm

17cm

30cm

5cm 10cm

5cm

13cm

8.5cm

3cm

2.8cm 5x17.5cm

30cm

6cm

3cm

30cm

6cm

3cm

2.8cm 5x17.5cm

zvoÄ?na izolacija steklena volna zaĹĄÄ?ita_stekleni voal podkonstrukcija sistem nastavljivih jeklenih nosilcev za akustiÄ?ne panele, L profili priÄ?vrĹĄÄ?eni na leseno podkonstrukcijo lepljeno na akustiÄ?ne panele akustiÄ?ni paneli valoviti difuzni leseni akustiÄ?ni paneli

ST1_STROP PRVA ETAĹ˝A

klasik parket masivnega lesa 4cm (trdo in fino bruĹĄenje, kot tudi 3x lakiranje z 2KPU lakom za ĹĄportne dvorane) sekundarna podkonstrukcija vezana ploĹĄÄ?a 4cm privita na podkonstrukcijo poda slepi pod lesene letve, v dveh smereh 4x15cm toplotna zvoÄ?na izolacija TERVOL TIP DP-3 12cm postavljena med primarno podkonstrukcijo primarna podkonstrukcija sinusoidno-elastiÄ?na podkonstrukcija s podlago iz trde pene 10cm +3cm gradbena folija podlaga iz akustiÄ?nih trakov iz neoprena

finalni sloj

T3_TLAK, PLESNA Ĺ OLA

zvoÄ?na izolacija steklena volna zaĹĄÄ?ita_stekleni voal podkonstrukcija jekleni nosilci akustiÄ?nih panelov priÄ?vrĹĄÄ?eni v AB strop s sidrnimi vijaki jekleni L profili priÄ?vrĹĄÄ?eni na akustiÄ?ne panele akustiÄ?ni panel

ST2_STROP DRUGA ETAĹ˝A

TZ_TLAK

30cm

8cm

2x0.5cm

2x10cm

4cm

50x50x4cm

sekundarni fasadni ovoj perforiran fasadni panel Esal SwisspearlÂŽ 1.2cm primarni fasadni ovoj kontinuirana termoizolacijska zasteklitev 2.8cm sistem stojka-preÄ?ka: ALU profil 5x17.5cm steklo z notranje strani obdelano z grafiÄ?no folijo toplotna izolacija mineralna volna 17cm nosilna konstrukcija AB stena 30cm hidroizolacija polimer bitumenska 1 slojna 0.5cm toplotna izolacija XPS 20cm kontaktna fasada 1cm armirna masa s stekleno mreĹžico zakljuÄ?ni omet

Z1_FASADA

finalni tlak betonske ploĹĄÄ?e (bruĹĄen beton) podloĹžni material prani prodec frakcije 16/32 zaĹĄÄ?itni sloj filc toplotna izolacija 2x XPS hidroizolacija 2x polimer bitumenska 1 slojna parna zapora podloĹžni beton 1% naklon nosilna konstrukcija AB ploĹĄÄ?a

S1_STREHA

Iasadni pas_jug 1:2

loÄ?ilni trak

drenaĹža

preklop HI

zakljuÄ?na maska Fe barvana ploÄ?evina 1mm

pohodna jeklena mreĹža, poloĹžena na L nosilce varjene na jeklene balkonske nosilce

pohodna jeklena mreĹža, poloĹžena na L nosilce varjene na jeklene balkonske konzolne nosilce

pritrjevanje balkonskega nosilca, nevidno v preklopu steklenih panelov (znotraj obdelani z grafiÄ?no folijo), priÄ?vrĹĄÄ?eni s sidrnimi vijaki v AB nosilec

aluminijast kotnik L profil

perforiran zunanji fasadni panel pripadajoÄ?a vertikalna podkonstrukcija, pritrditev na jeklene balkonske nosilce s sistemskimi jeklenimi nosilci

jekleni nosilec ĹĄkatlast profil 13x7cm

jeklena podkonstrukcija za jeklene nosilce, vijaÄ?ena s sidrnimi vijaki v AB konstrukcijo

Ä?elna maska strehe Fe barvana ploÄ?evina 0.6mm

surov, neobdelan beton

jekleno stopniĹĄÄ?e lesena nastopna povrĹĄina poloĹžena na zvoÄ?no izolacijske trakove

pritrditev jeklene ograje stopniĹĄÄ?a vijaÄ?ena z 2 sidrnima vijakoma v AB konstrukcijo

valovit leseni difuzni akustiÄ?ni panel s pripadajoÄ?o podkonstrukcijo

leseni difuzni akustiÄ?ni panel s pripadajoÄ?o podkonstrukcijo

preklop HI

zakljuÄ?na maska Fe barvana ploÄ?evina 1mm

valovit leseni difuzni akustični panel s pripadajočo podkonstrukcijo

leseni difuzni akustični panel s pripadajočo podkonstrukcijo

praktikabli 1x2m mehansko nastavljivi po višini aluminijasta konstrukcija z lesenim finalnim tlakom na njih se po potrebi postavi plesni pod

perforiran mobilen lesen akustičen panel s premikanjem pozicije perforiranih panelov spreminjamo akustiko dvorane

podkonstrukcija za odrsko tehniko in stropne akustične panele

zaključna maska Fe barvana pločevina 1mm

dilatacija mineralna volna + PE folija 5cm

zaključna maska Fe barvana pločevina 1mm

ločilni trak

aluminijast kotnik L profil

aluminijasti okenski okvirj17x5cm pričvrščen na L profil, vijačen z dvema sidrnima vijakoma v AB konstrukcijo

preklop HI

zaključna maska Fe barvana pločevina 0.6mm

preklop HI

klasik parket masivnega lesa

10cm

20cm

5cm

30cm

0.5cm

17cm

30cm

5cm 10cm

5cm

2.5cm

10cm

20cm

5cm

30cm

0.5cm

1.2cm

30cm

17cm

4cm

3cm

10cm

praktikabli nastavljivi po višini lesen zaključni sloj 25mm aluminijasta podkonstrukcija podložni material podkonstrukcija estrih zaščitni sloj toplotna izolacija XPS 5cm ločini sloj hidroizolacija polimer bitumenska 1 slojna nosilna konstrukcija AB plošča podložni beton utrjeno nasutje komprimirani gramoz

TD_TLAK DVORANA

30cm

33cm 10cm

0.5cm

5cm

1x2m

primarni akustični panel 2.5cm polni akustični panel privijačen na I profil, vijačen na AB steno dvorane sestav sekundarnih akustičnih panelov 16.5cm zložljiv perforiran lesen akustičen panel s podkonstrukcijo

zaščita toplotne izolacije čepasta folija toplotna izolacija XPS hidroizolacija polimer bitumenska folija 1 slojna nosilna konstrukcija AB stena dilatacija mineralna volna PE folija konstrukcija dvorane AB stena zvočna izolacija mineralna volna stekleni voal

ZD/T_ZID DVORANA V TERENU

grobi asfalt podložni beton pod 1% naklonom utrjeno nasutje komprimirani gramoz

drugi sloj

ZUNAJ

sidrnimi vijaki na AB konstrukcijo parna zapora toplotna izolacija mineralna volna hidroizolacija polimer bitumenska folija 1 slojna nosilna konstrukcija AB zid dilatacija mineralna volna PE folija konstrukcija dvorane AB stena zvočna izolacija mineralna volna stekleni voal akustični panel

prezračevana fasada fasadni ovoj fasadni panel Esal Swisspearl® podkonstrukcija nosilec fasadnih panelov

ZD_ZID DVORANA

podkonstrukcija lesene letve v dveh smereh toplotna izolacija s talnim gretjem mineralna volna podlaga iz akustičnih trakov iz neoprena nosilna konstrukcija AB strop

klasik parket masivnega lesa

T2_TLAK BAR, PISARNE

akustične panele akustični paneli valoviti difuzni leseni akustični paneli

zvočna izolacija steklena volna zaščita_stekleni voal podkonstrukcija sistem nastavljivih jeklenih nosilcev za akustične panele,

ST1_STROP PRVA ETAŽA

TZ_TLAK

4cm

2.8cm 5x17.5cm

10 cm

10cm

20cm 1cm

0.5cm

30cm

17cm

2.8cm 5x17.5cm

1.2cm

30cm

8cm

2x0.5cm

2x10cm

4cm

50x50x4cm

2KPU lakom za športne dvorane) sekundarna podkonstrukcija vezana plošča 4cm privita na podkonstrukcijo poda slepi pod lesene letve, v dveh smereh 4x15cm toplotna zvočna izolacija TERVOL TIP DP-3 12cm postavljena med primarno podkonstrukcijo primarna podkonstrukcija sinusoidno-elastična podkonstrukcija s podlago iz trde pene 10cm +3cm gradbena folija podlaga iz akustičnih trakov iz neoprena

T3_TLAK, STUDIO

fasadni ovoj kontinuirana termoizolacijska zasteklitev

Z4_FASADA, ZASTEKLITEV

podkonstrukcija jekleni nosilci akustičnih panelov pričvrščeni v AB strop s sidrnimi vijaki jekleni L profili pričvrščeni na akustične panele akustični panel leseni difuzni panel 1mx1m, sestavljen iz okvirja in lesenih pravokotnih palic z različnimi globinami

zvočna izolacija steklena volna zaščita_stekleni voal

ST2_STROP DRUGA ETAŽA

toplotna izolacija mineralna volna nosilna konstrukcija AB stena hidroizolacija polimer bitumenska 1 slojna toplotna izolacija XPS kontaktna fasada armirna masa s stekleno mrežico zaključni omet

sekundarni fasadni ovoj perforiran fasadni panel Esal Swisspearl® primarni fasadni ovoj kontinuirana termoizolacijska zasteklitev

Z1_FASADA

toplotna izolacija 2x XPS hidroizolacija 2x polimer bitumenska 1 slojna parna zapora podložni beton 1% naklon nosilna konstrukcija AB plošča

betonske plošče (brušen beton) podložni material prani prodec frakcije 16/32 zaščitni sloj

S1_STREHA

Iasadni pas_sever 1:2

3D VIZUALIZACIJE DNEVNI POGLED PROTI OBJEKTU

NOýNI POGLED PROTI OBJEKTU

VHODNA AVLA

PRVO NADSTROPJEBBAR

DRUGO NADSTROPJEBPLESNA ŠOLA

SLIKE MAKETE

9,5, ,1 /,7(5$785$

knjige, revije, drugo

internetni viri

APPLETON I., (1996). Buildings for the performing arts: A design and development guide. Velika Britanija, Butterworth Architecture.

KALIŠNIK, M., LAH, l., (1998). Uvod v znanstvenoraziskovalno metodologijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

http://arhitekturni-vodnik.org/?result=185,2 (20.9.2014)

BERNIK, S., (2002). Arhitektura Miloša Bonče. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

KARAHASAN, D., (2012). Sarajevo, exodus of a city. Sarajevo: Connectum.

http://bs.wikipedia.org/wiki/Bosanska_arhitektura) (5.9.2014)

BURG, A., (1998). Kollhoff, examples, esempi, beispiele: Architecten Kollhoff und Timmermann. Švica: Birkhäuser. CHING, FRANCIS D.K. (1979). Architecture: Form, Space and Order. New York: Van Nostrand Reinhold company. FRAMPTON, K., (2006). Alvaro Siza: Complete works. London: Phaidon Press Limited. FRAMPTON, K. (2007). Modern architecture: A critical history. London: Thames and Hudson Ltd. GHIRARDO, D. (1996). Architecture after modernism. London: Thames and Hudson Ltd.

KREČIČ, P., (1996). Edvard Ravnikar: Arhitekt, urbanist, oblikovalec, teoretik, univerzitetni učitelj in publicist: Umetnozgodovinsi oris - Razstava Arhitekturnega muzeja Ljubljana na fužinskem gradu 19. september - 19. oktober 1996, Ljubljana.

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (15.6.2015)

http://en.wikiquote.org/wiki/Le_Corbusier (5.9.2014) http://en.wikipedia.org/wiki/Architecture_of_Bosnia_and_Herzegovina (5.9.2014) http://kriterion.ba (15.2.2015) http://nps.ba (15.2.2015)

MAROEVIĆ, I., (1986). Sadašnjost baštine. Zagreb: Društvo povjesničara umjetnosti SR Hrvatske: Društvo konzervatora Hrvatske.

http://ptl.si (15.2.2015) https-//www.cd-cc.si/sl/dvorane (15.2.2015)

MEISEI Publications, (1995). Theaters & Halls: New Concepts in Architecture & Design. Japonska: Books Nippan.

http://www.designboom.com/architecture/alvaro-siza-restores-the-district-of-chiado-in-lisbon/ (23.11.2014)

PANERAI, P., CASTEX, J., DEPAULE, J., P., SAMUELS, I., (2004). Urban forms: The death and life of the urban block. New York: Architectural Press.

http://www.evidenca.org/?m1=1&m2=5&article=4 1 (13.10.2014) http://www.everyculture.com/Bo-Co/Bosnia-and-Herzegovina.html#b (4.9.2014)

PIRKOVIČ, J., MIHELIČ, B., (1997). Secesijska arhitektura v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino.

http://www.herzogdemeuron.com/index/projects/complete-works/151-175/160-laban-dance-

GROMORT, G., HENRY, H., R.,(2001). The Elements of Classical Architecture. Združene države Amerike: Classical America.

RADOVIĆ, R., (2003). Forma grada: Osnove, teorija i praksa. Beograd: Rion Art.

IVANČEVIĆ, R., (1967). ”Staro” i “novo” u arhitekturi i urbanizmu. Život umjetnosti, št.5, stran 61-68.

STRONG, J., (2010). Theatre buildings: A design guide. London: Association of British Theatre Technicians.

http://www.kamerniteatar55.ba (15.2.2015)

IVANČEVIĆ, R., (1983). Interpolacija: Međuvrijednost među vrjednostima ili krivotvorina. Arhitektura, št.184-185, stran 82-85.

VALLE, G., CROSET, P.-A., SKANSI, L., (2010). Gino Valle. Milano: Electa Architectura.

http://www.mgl.si/sl (15.2.2015)

centre/IMAGE.html (23.11.2014) http://www.jutarnji.hr/arhitektonske-injekcije-za-novi-zivot-grada/213393/ (3.9.2014)

http://www.kinosiska.si/wp-content/uploads/2013/04/Kino-Siska-metric-.pdf (15.2.2015)

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/graditev_objektov/ TSg_1_001_2010_ pozarna_varnost.pdf (20.9.2014) http://www.odprtehiseslovenije.org/index.php?m_id=program&w_a_id=7 (15.2.2015) http://www.sarajevo360.ba/en (4.3.2015) http://www.sartr.ba (15.2.2015) http://www.spanskiborci.si (15.2.2015)

ZA+VALA Mentorjem za usmerjanje, pomoč in predano znanje. Maruši, Alji, Lari, Alenki, Katji in Blažu, brez vas študijsko življenje ne bi bilo isto. Družini za podporo in pomoč v stresnih situacijah. Lovru za norčije, ki so me spravljale v dobro voljo. Denisu za ustvarjanje nemogočega. Tamari za vse in še malo več.

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana Špela Zore izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela z naslovom Idejna zasnova interpolacije plesnega teatra v Sarajevu. Ljubljana 24.6.2015 Špela Zore