Diploma maša černovšek logar by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

IDEJNA ZASNOVA IZOBRAŽEVALNEGA IN KULTURNEGA SREDIŠČA MESTA RAVNE

diplomant: Maša Černovšek-Logar

mentor: doc. Mihael Dešman, u.d.i.a. konzultant za arhitekturo: Vlatka Ljubanović, u.d.i.a. konzultant za konstrukcijo: dr.Tomaž Slak, u.d.i.a.

leto vpisa: 2002/03 leto izdelave diplomskega dela: 2014

SLIKA 1: Železarna Ravne na Koroškem leta 1998 (fotografija Aleš Ločnikar)

0.1 KAZALO 0.KAZALO 1.UVOD

1.1 namen naloge 1.2 situacija 1:5000

2.MAKROLOKACIJA 2.1 Ravne na Koroškem 2.2 Oris: Ravne na Koroškem - urbanizem 2.3 Oris: kulturna dediščina 2.4 Strukturna analiza: geometrija prostora 2.5 Strukturna analiza: obstojnost struktur 2.6 Morfološka analiza: način pozidave 2.7 Morfološka analiza: višine stavbnegatkiva

3.MIKROLOKACIJA 3.1 Območje obdelave: Stik industrije z mestom 3.2 Območje obdelave: situacija M 1:2500 3.3 Dominante v prostoru 3.4 Objekti in ustanove v okolici 3.5 Promet 3.6 Mestni utrip in žarišča 3.7 Pogledi 3.8 Zaključki - Predlogi

4.REFERENČNI PRIMERI 4.1 M.H. D e Y oung Museum: Herzog & De Meuron 4.2 Soltice Arts Center: Grafton Architects 4.3 Kunsthal: OMA 4.4 Knjižnica Seinäjoki: JKMM 4.5 OKE: aq4 arquitectura 4.6 Zgradba okrajnega ljudskega odbora: Edvard Ravnikar

2 3 3 4

5 5 7 9 12 13 14 15

16 16 17 18 19 20 21 22 23

5.ZASNOVA 5.1 zasnova objekta 5.2 območje obdelave in umestitev v mesto 5.3 povezave v prostor 5.4 območje novega objekta 5.5 navezava na kulturno identiteto mesta

6.PROGRAM 6.1 vsebina 6.2 programska in funkcionalna zasnova

7.KONSTRUKCIJA 7.1 zasnova 7.2 shema

8.POŽARNAVARNOST 9.PROJEKT grafične priloge in prostorski prikazi

10.LITERATURA IN VIRI

31 31 32 32 33 34

35 35 36

37 37 38

39 40 41-66

25 26 27 28 29 30

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Maša Černovšek-Logar, Idejna zasnova izobraževalnega in kulturnega središča mesta Ravne, mentor: doc. Mihael Dešman, u.d.i.a., leto vpisa: 2002/2003, leto izdelave diplomskega dela: 2013/2014

1.1 UVOD: Namen naloge

V svoji diplomski nalogi obravnavam središče mesta in občine Ravne. Predmet te obravnave je nov objekt, ki bo vzpostavil novo kulturno, izobraževalno in družbeno središče mesta Ravne. Središče bo večnamensko, prilagajalo se bo različnim potrebam uporabnikov in omogočalo vsem generacijam obiskovalcev kvalitetno preživljanje prostega časa, bodisi umetniško udejstvovanje, ponudbo raznovrstnih kulturnih vsebin ali pa povsem neobvezno druženje. Vzpostavilo bo večnamenski sklop prostorov in volumnov,v katerih se bodo ljudje svobodno združevali in aktivno oblikovali kulturno in družabno življenje v mestu. S svojimi arhitekturnimi rešitvami bo izboljšal arhitekturo mesta in urbano rabo prostora. Središče bo tvorilo povezavo med muzejem industrijske dediščine na območju železarne in urbanim delom Raven. Skupaj z občinsko stavbo, obstoječo ploščadjo in ostalimi poslovnimi objekti bo oblikoval ter vzpostavil nov mestni trg. Objekt se bo fizično povezal z že obstoječim kompleksom Muzeja industrijske dediščine Ravne na Koroškem in s tem premostil mejo med mestom in območjem železarne. Tako bo tudi muzeju omogočeno delovanje na način sorodnih kulturnih ustanov, katerih prostori niso namenjeni zgolj predstavljanju muzejskega gradiva, temveč so vse bolj prostori druženja, družabnega življenja, možnosti prostovoljnega kulturnega udejstvovanja lokalnega prebivalstva.

1.2 SITUACIJA: Ravne na Koroškem M 1:2500

2.1 MAKROLOKACIJA: Mesto - Ravne na Koroškem

Ravne na Koroškem so upravno, gospodarsko in kulturno središče Mežiške doline. Ležijo na peščenih terasah ob sotočju reke Meže in potokov Suha, Strojanska reka in Hotulja. Obdane so z južnimi izrastki Centralnih Alp. Razprostirajo se na vozlišču stare ceste Slovenj Gradec—Podjuna in mlajše Dravograd - Prevalje. Mesto, znano po večstoletni železarski in jeklarski tradiciji, se je vse do leta 1952 imenovalo Guštanj. Nemško ime Gutenstein je prvič zapisano leta 1248. Jedro mesta predstavlja stoletja star trg, ob katerem se je ob reki Meži razširila jeklarna, nad njima na terasi stoji grad Ravne z nekoč grajskim, zdaj mestnim parkom. Grad, trg in železarna simbolno predstavljajo tri zgodovinska obdobja in tri družbene skupine. Najpomembnejši kulturnozgodovinski spomenik v občini je grad z dominantno lego na terasi nad železarno, v njem so prostori Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. Ob gradu je urejen romantični angleški grajski park.

Guštanj je bil trgovsko in obrtno središče, ki je imel pravico prirejanja mestnih sejmov. Na stari Guštanj, ki nikoli ni imel obzidja, je ohranjen zgodovinski spomin v urbanistični ureditvi mesta s pravokotno izoblikovanim trgom. Razvoj ravenske železarne sta pospešili svetovni vojni. Z razvojem jeklarske industrije se je izredno hitro razvijal tudi kraj, ki je leta 1952 postal mesto in spremenil ime iz Guštanja v Ravne na Koroškem. Zaradi priseljevanja so po drugi svetovni vojni ob trškem jedru zrasle nove soseske s prevladujočo blokovsko gradnjo. Na terasah okrog mesta so zrasla industrijska naselja s stanovanjskimi hišami in bloki: Čečovje, na južni terasi (1948—1963), na vzhodni terasi naselje Javornik (1971—1981). Omenim naj še naselja z individualnimi hišami: Na Šancah (60. leta), v Kotljah (70. leta), Janeče in Dobja vas (70. leta).

SLIKA 2: Ravne na Koroškem – mestno središče (fotografija Aleš Kastelic)

2.2 ORIS: Ravne na Koroškem – urbanizem

Industrija na Ravnah na Koroškem je vedno imela in še vedno ima velik vpliv na sam razvoj mesta in življenje v mestu. Zajema veliko območje mestnega prostora. Z razvojem jeklarne in spremljajočih dejavnosti je bila neločljivo povezana tudi rast mesta. Mestna površina se je z nastankom novih stanovanjskih območij večkrat povečala in nastalo je nekaj dovolj jasno zamejenih enot – mestnih četrti. –

–

''Novo središče se je razvilo ob izteku iz starega z več javnimi zgradbami (Nama, SDK, banka, ploščad za pešce, manjši park). Na vzpetinah oziroma planotah pa so se razvile velike stanovanjske soseske z bloki, stolpnicami in vsem spremljajočim programom. Zelo impresivna je kompozicija štirih visokih stanovanjskih stolpnic na robu planote Čečovje, ki se dviga nad starim jedrom. To je ena najbolj uspelih postavitev stolpnic pri nas in je postala že značilen del mestne podobe.'' ( Pogačnik, 1996, str. 86 ). ''Ravne, ki so danes kulturno in gospodarsko središče vse doline, so kot mestna celota dovolj čitljivo artikulirane, k čemur nemalo pripomore konfiguracija zemljišča. Navidezna pomanjkljivost je tu izrabljena kot prednost. Kljub nekaj spodrsljajem je mesto za slovenske razmere organizirano nadpovprečno disciplinirano. Kaj v morfološkem pomenu opredeljuje mestnost Raven? Trško srednjeveško jedro, ki leži glede na celoto še vedno centralno, nekoč grajski, danes mestni patrikk ob središču celote, v gabaritih disciplinirano območje jeklarne in končno obe soseski z družbeno organizirano stanovanjsko zazidavo.'' ( Košir, 2002, str. 20 ).

2.2 ORIS: Ravne na Koroškem – urbanizem

M 1:5000

3 4

2 6 5

1...območje pred občinsko stavbo, vozlišče in stičišče treh dolin, stik industrijskega dela mesta z mestnim jedrom 2...stari trg in mestno jedro 3...industrijski del mesta: železarna 4...mestni park z gradom 5...stanovanjsko naselje Čečovje 6...stanovanjsko naselje Javornik

2.3 ORIS: Kulturna dediščina

TEHNIŠKA DEDIŠČINA NA RAVNAH NA KOROŠKEM

FORMA VIVA

Med raznoliko in bogato kulturno dediščino Raven na Koroškem, Mežiške doline in celotne Koroške ima posebno mesto tehniška dediščina, zlasti tista s področja železarske in jeklarske industrije. Večstoletna tradicija je pustila veliko zapuščino, ki je ohranjena v ravenskem muzeju, železarni in mestu. Do danes so na robu železarne, v neposredni bližini cerkve sv. Antona, prvotno podobo ohranili trije objekti: delovni obrat – krčilnica (štauharija), delavska stanovanjska hiša (perzonal) in laboratorij, izjemni in enkratni kulturni spomeniki. Historično območje štauharije, ki ga sestavljajo objekti štauharije, perzonala in laboratorija, je eden redkih avtentičnih industrijskih kompleksov iz konca 19. stoletja in začetka 20. stoletja. ( Mnenje ZVKDS, enota Maribor ).

Znamenitost Raven so enkratne jeklene umetniške skulpture forma viva, ki so nastale v okviru mednarodnih kiparskih simpozijev v letih 1964—1989. Večina teh skulptur bogati arhitekturno podobo mesta Ravne na Koroškem in okoliških krajev. Dejavnost forma vive se v različnih oblikah nadaljuje tudi v sedanjem času. Zamisli umetnikov so na Ravnah pomagali uresničiti mojstri in delavci železarne, v glavnem varilci, sicer pa še kovači in ključavničarji.

SLIKA 2: Krčilna kovačnica – štauharija (fotografija Aleš Kastelic)

SLIKA 3, 4: Forma viva – Zvonimir Kamenar (fotografijaTomo Jeseničnik)

SLIKA 5: Forma viva – Matjaž Počivavšek (fotografija Andreja Šipek)

SLIKA 6, 7: Forma viva – Gary C. Dwyer, Stik doline (fotografijaTomo Jeseničnik)

2.4 STRUKTURNA ANALIZA: Geometrija prostora

M 1:5000

topografija ceste vode

–

''Ravne so za slovenske razmere kar velik, starejši industrijski kraj, kar daje njegovi podobi izrazit pečat. Staro trško jedro je še dobro ohranjeno in mestoma revitalizirano. Poleg osrednjega trga so tu še ''kapilare'' — Partizanska, Prežihova ulica in Stara ulica. Trško jedro je močno prizadeto zaradi tranzitnega prometa, ki poteka skozi Kotlje proti Slovenj Gradcu. Vstopi v urbano tkivo so zelo različni. Najizrazitejši je iz smeri Dravograda, kjer se nam za sotesko Votla peč mesto nenadoma razpre. Iz smeri Kotelj je vstop zaradi neprekinjene razpršene pozidave zelo neizrazit. V razširjeni dolini Meže proti prevaljam pa je rob aglomeracije precej problematičen zaradi zahodnega roba železarne, raznih obrtnih delavnic, pa tudi precej zanemarjenega okolja smučarskih skakalnic.'' (Pogačnik, 1996, str. 86 ).

Tranzitna os Dravograd—Prevalje predstavlja močno zarezo v prostoru in ga v določeni meri deli na mestni in primestni del. Njeno pojavnost poudarja še diagonalna lega. Zaradi njene diagonalne lege tudi zasnova mesta sledi tej usmeritvi. Od trga ob cerkvi sv. Antona, prostora med mestno hišo in gasilskim domom pa do prostorov ob nakupovalnem centru.

2.5 STRUKTURNA ANALIZA: Obstojnost struktur

M 1:5000

absolutno obstojne struktue obstojne strukture pogojno obstojne strukture

6 4

Absolutno obstojne strukture so objekti zgodovinskega in kulturnega pomena ter zaščiteni objekti. V to kategorijo spadajo grad Ravne (1), grad Javornik (2), cerkev sv. Egidija (3), cerkev sv. Antona (4) in tehniško zaščiteni objekti v industrijskem območju (5). Pogojno obstojne strukture so tisti objekti, ki so potrebni obnove, dograditve, zamenjave. V obravnavanem območju je to predvsem stavba gasilskega doma (6), ki zaradi več dejavnikov ustreza kriterijem pogojno obstojnih struktur. Stavba je potrebna obnove, saj ima konstrukcijske probleme, je statično nestabilna. Fasada je poškodovana. V samem arhitekturnem smislu stavba nima nobene vrednosti. Gasilski dom je ustanova, ki ne spada v samo središče mesta in ob največje prometno vozlišče, ki je večkrat preobremenjeno. Mnenje gasilcev je, da bi bila bolj ustrezna lokacija v primestnem prostoru, sicer še vedno v bližini industrijskega območja.

2.6 MORFOLOŠKA ANALIZA: Način pozidave

M 1:5000

celostno zasnovana območja linijska pozidava večje gmote objekti v industrijskem območju

V mestnem središču se prepletajo različni vzorci zazidave. Na eni strani je staro mestno jedro, ki se ob pravilno oblikovanem srednjeveškem trgu nadaljuje v tri veje linijske, zgoščene zazidave. Severno na grič s cerkvijo sv. Egidija, južno po Partizanski ulici in končno še ob glavni osi od starega trga do vstopa v industrijsko območje, kjer pa se linijski vzorec konča. Os se sicer nadaljuje v urbanistično zelo urejeni mreži industrijskega območja, kjer se merilo objektov močno poveča. Prostor med starim srednjeveškim jedrom in industrijskim območjem napolni program centralnih dejavnosti (nakupovalni centri, banka, avtobusna postaja, bari ...). V tem osrednjem delu se torej srečata dva precej različna vzorca pozidave, odziv na to pa so predvsem točkovne zazidave večjih gmot ter večinoma nedefinirani prazni prostori med objekti, ki povzročajo nečitljivost območja.

2.7 MORFOLOŠKA ANALIZA: Višine stavbnega tkiva

M 1:5000

nizka srednja visoka

Območji stanovanjskih naselij Čečovje in Javornik sta urbanistično celovito zasnovani po strogo orientirani mreži, sicer pa sledita topografiji mesta. Glede na višine stavb prevladuje nizka do srednja zazidava. Izjema so stolpnice naselij Čečovje in Javornik, ki pa so svojevrstna in razpoznavna posebnost mesta. Predvsem to velja za stolpnice na Čečovju.

3.1 MIKROLOKACIJA: Območje obdelave – stik industrije z mestom

Lokacija objekta izobraževalnega in kulturnega središča zavzema območje v glavnem vozlišču mesta, prometno izredno pomembnem predelu. Tu se srečajo tri doline (cesta Dravograd—Prevalje in cesta Ravne—Kotlje—Slovenj Gradec), ki jih povezuje veliko krožišče. To je tudi območje, kjer se srečujeta industrija in mestno središče. Ta dva dela nista povezana, stojita si nasproti, ločena ne le v pojmih, temveč tudi fizično, z ograjo. Na strani mestnega središča, na samem območju obdelave, stoji občinska stavba, mestna hiša, nekoč Stara šola’’ in novejša poslovna stavba z dodatnim javnim programom. V bližini so banka, nakupovalni center, avtobusna postaja, srednja in visoka tehniška šola ter gostinski obrati. Na območju je tudi stavba gasilskega doma. Na strani industrijskega območja poleg industrijskih hal stojijo tudi trije pomembni objekti tehniške zgodovine, v katerih je muzej industrijske dediščine. Južno se nad območjem dviguje terasa, na kateri je ravenski grad s knjižnico in pripadajočim mestnim parkom. Območje je iz prometnega, urbanističnega in arhitekturnega vidika eno najbolj zahtevnih predelov v mestu. Tu prometna infrastruktura dominira nad grajenim tkivom. Tudi topografsko je teren težaven, rahlo se dviguje proti jugu. Regionalna cesta in industrijska ograja ločujeta muzejske objekte in območje mesta. Kljub temu da je območje vsebinsko bogato in v samem središču mesta ter predstavlja vrtišče, okoli katerega se nizajo ostali predeli mesta, se ta prostor doživlja kot omejeno in prazno območje.

3.2 MIKROLOKACIJA: Območje obdelave M 1:2500

3.3 MIKROLOKACIJA: Dominante v prostoru

M 1:5000

PROGRAMSKE DOMINANTE 1...stavba Občine Ravne na Koroškem 2...Muzej industrijske dediščine Ravne 3...banka 4...nakupovalni center 5...cerkev sv. Egidija 6...pošta 7...objekti zdravstvene oskrbe 8... Osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika

4 3

1 7 7 7

KULTURNO – ZGODOVINSKE DOMINANTE 1...objekti tehniške dediščine 2...cerkev sv. Antona 3...grad Ravne 4...grad Javornik 5...cerkev sv. Egidija

3.4 MIKROLOKACIJA: Objekti in ustanove v okolici

M 1:5000

5 4 4

OBJEKTI V OKOLICI

USTANOVE V OKOLICI

1...stavba Občine Ravne na Koroškem 2...gasilski dom 3...poslovna stavba z dodatnim javnim programom 4...objekti tehniške dediščine 5...banka in dodatni javni program 6...nakupovalni center (Nama) 7...avtobusna postaja 8...srednja strojna in tehnična šola 9...stanovanjski bloki (’’personali’’) 10...cerkev sv. Antona

1...Občina Ravne na Koroškem 2...ljudska Univerza ZPIZ lekarna notariat zavarovalnica

3...srednja in visoka strojna in tehnična šola 4...Muzej industrijske dediščine Ravne

2 10

2 1

9 9

Objekti tehnične dediščine

Mestna hiša –''Stara šola ''

Muzej industrijske dediščine

Do danes so na robu železarne, v neposredni bližini mestnega središča, prvotno podobo ohranili trije objekti: nekdanja krčilna kovačnica – štauharija, delavska stanovanjska hiša – personal in laboratorij, izjemni in enkratni kulturni spomeniki, pomniki železarske tradicije. Historično območje je muzejsko varovano in od leta 1994 razglašeno za tehniški spomenik. Krčilno kovačnico, imenovano tudi štauharija, so zgradili sredi prve svetovne vojne za potrebe vojaške industrije. Večstanovanjska hiša, imenovana personal, je iz 70. let 19. stoletja, medtem ko je pritlična stavba laboratorija najmlajša po nastanku, a prostorsko in vsebinsko dopolnjuje muzejski kompleks na lokaciji bivše Železarne Ravne. Kot je bilo že navedeno, so ti objekti znotraj industrijskega območja, ki je omejeno z ograjo.

Mestna hiša se nahaja v samem mestnem jedru. V letu 2010 je bila stara 100 let. Kot šola je stavba delovala do leta 1997, ko so jo prenovili in uredili prostore za županstvo in strokovne službe Občine Ravne na Koroškem. Z obnovitvijo stavbe so obnovili tudi trg pred njo, in sicer predvsem z dodatnim prostorom za mirujoči promet. Ob trgu so razpostavljene še stavba gasilskega doma Ravne na Koroškem in poslovno—upravna stavba, nastala pred približno desetletjem, v kateri opravljajo dejavnosti različne ustanove javnega pomena.

Muzejski prostor zajema vse tri zaščitene objekte: nekdanjo štauharijo, laboratorije in personal. V delu štauharije je postavljena stalna zbirka (''Mati, Fabrika!''), ki predvsem prikazuje življenje ljudi po letu 1945 na Ravnah. V glavnem razstavnem prostoru so ohranjeni originalni stroji in naprave, sem pa so že prestavljeni eksponati, prej razstavljeni v grajskem parku. Čeprav se muzej nahaja ob samem središču mesta, je od njega ločen in izoliran, saj se nahaja v delu industrijskega območja, ki je zavarovano z ograjo. Prostor bi bilo potrebno odpreti proti mestu in omogočiti obiskovalcem prost dostop do muzejskih objektov.

3.5 MIKROLOKACIJA: Promet

M 1:5000

tok motornega prometa pešci večja prometna vozlišča mirujoči promet

Promet V mesto Ravne vodi več mestnih vpadnic, ki povezujejo širše območje regije s poslovno-upravnim in trgovskim središčem mesta. Regionalna cesta Dravograd—Prevalje ločuje mestno jedro od industrijskega dela mesta. Na njo se v velikem krožišču priključi druga regionalna cesta, ki poteka skozi sam center starega mestnega jedra (Trg svobode) in tako okrni njegovo funkcijo trga oziroma mestne ploščadi. Veliko praznega prostora zavzema mirujoči promet, ki je nesistemsko zasnovan. Med temi površinami išče svoje poti pešec, najde pa jih le v območju nakupovalnega centra, sicer pa je v podrejeni vlogi, pešpoti so nezvezne in nejasne, pešcone so okrnjene in so predvsem tranzitnega značaja. Na območju obdelave predstavlja prometna ureditev velik problem: neposredna bližina krožišča, kjer se srečata mestni vpadnici, ob tem pa na ploščadi pred mestno hišo še veliko, tu sicer urejeno, parkirišče. Promet torej tudi tu ovira zaznavnost območja in onemogoča funkcijo, ki bi jo ploščad pred mestno hišo lahko prevzela – nov mestni trg, novo mestno prizorišče.

3.6 MIKROLOKACIJA: Mestni utrip in žarišča

M 1:5000

žarišča mestnega dogajanja večji mestni utrip

4 1: Trg svobode – srednjeveški trg

2 2: Čečovje – center mesta v 60ih

Mestni utrip in žarišča Od začetka nastanka mesta Ravne so se oblikovala različna središča oziroma žarišča dogajanja. Izstopajo predvsem tri, ki do danes nosijo pomembno vlogo mestnih prizorišč in javnega življenja. Prvo središče mesta je bil srednjeveški trg, danes Trg svobode (1). Trg polni predvsem javni program, funkcijo trga v pravem pomenu besede pa mu jemlje regionalna cesta, ki brutalno posega v mestno jedro. Prostor Trga svobode je začetek osi, ki poteka čez mestno središče: os Trg svobode—Železarna Ravne. Po letu 1960 se je središče mesta preneslo na Čečovje (2), predvsem zaradi novega stanovanjskega naselja, ki ga je vsredišču dopolnjeval javni program z mestno kavarno in nakupovalnim centrom.

3: center mesta danes

Čez čas se je središče zopet preneslo, ustvarilo se je na ploščadi pred nakupovalnim centrom (nekdanja Nama ) (3). V bližini so banka, avtobusna postaja, zavarovalnice, gostinski objekti. Ploščad je danes prizorišče raznih javnih prireditev, sicer pa je predvsem tranzitnega značaja. Pred mestno hišo se počasi ustvarja novo žarišče (4). Na tem območju je bil zgrajen nov poslovni center, kjer se opravljajo dejavnosti družbenega in gospodarskega pomena. Z odprtjem muzeja industrijske dediščine in s potrebno povezavo le-tega v mestno jedro ima to območje velik potencial in bi lahko postalo novo prizorišče mestnega dogajanja.

4: Gačnikov trg – novo mestno središče

3.7 MIKROLOKACIJA: Pogledi

M 1:5000

pogledi

1...krčilna kovačnica (štauharija) 2...cerkev sv. Antona

3...mestna hiša (’’Stara šola’’) 4...stolpnice na Čečovju 5...grad Javornik

1 2

1: krčilna kovačnica – štauharija

6...cerkev sv. Egidija

višinske dominante forma viva

2: cerkev sv. Antona

3: mestna hiša – ’’Stara šola’’

4: stolpnice Čečovja

5: grad Javornik

6: cerkev sv. Egidija

3.8 MIKROLOKACIJA: Zaključki – predlogi

PREDNOSTI:

SLABOSTI:

1. Neposredna bližina gospodarsko, zgodovinsko in kulturno pomembnih objektov: - v bližini se nahajajo tehniški spomeniki, v katerih je urejen muzej industrijske dediščine; - tik ob lokaciji stoji mestna hiša; - Stara šola in nekoliko višje cerkev sv. Antona. Na terasi nad lokacijo je mestni park z gradom.

1. Neposredna bližina regionalne ceste in industrijskega območja.

2. Neposredna bližina objektov, kjer se izvajajo dejavnosti za raznovrstne potrebe prebivalcev širše pokrajine: - ob lokaciji so razporejeni: pokrajinski muzej, Občina Ravne, ljudska univerza, srednja in visoka strojna in tehnična šola, banka, zavarovalnice, v ravenskem gradu pa Osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika. 3. Ravne na Koroškem so kulturno in gospodarsko središče Mežiške doline in eno izmed možnih regionalnih središč.

2. Ozka grla na določenih območjih in nezveznost pešpoti povzročajo dezorientacijo v prostoru. 3. Preveč javnih parkirišč v mestnem jedru. 4. Dominante v prostoru, tako zgodovinske kot tudi programske, so slabo vidne. 5. Ulice in trgi so predvsem tranzitnega značaja. 6. Muzejski prostor se nahaja v samem jedru mesta, vendar pa zaradi ograje železarne ni viden, je skoraj popolnoma ločen od mesta in s slabim dostopom (mimo vratarnice in zapore železarne). Potrebno je rešiti problem dostopa do lokacije.

4. Prometna povezanost in dostopnost: - območje ob regionalni cesti Dravograd—Prevalje, ob največjem prometnem vozlišču v mestu, tik ob vstopu v mestno jedro. 5. V središču predelov mesta: - okrog lokacije so nanizani: industrijsko območje ( železarna ), mestni park, staro mestno jedro, stanovanjska naselja.

PREDLOGI: - Nujnost povezovanja in izboljšanja vseh vrst komunikacij; - ohranitev in preoblikovanje zunanjega prostora (ploščad pred mestno hišo); - vzpostavitev osrednje funkcije v mestu; - močno zmanjšanje mirujočega prometa – ustvariti območje za pešce; - vnos novih vsebin in dejavnosti za večjo kakovost bivanja in preživljanja prostega časa; - ustvariti povezavo novega trga z objekti muzeja industrijske dediščine; - ustvariti prostor, ki bo prebivalcem mesta služil za namene izobraževanja, kulture in druženja; - ustvariti reprezentančni objekt mesta, ki bo izražal tradicijo mesta.

4. REFERENČNI PRIMERI Izbrani referenčni primeri nakazujejo smernice o oblikovnih razmislekih, prostorskem programu in razvoju lokacije za predlagano središče:

- De Young Museum: Herzog & De Meuron, - Soltice Arts Center: Grafton Architects, - Kunsthall: OMA, - Seinajoki Library: JKMM Architects, - OKE: aq4, - OLO: Edvard Ravnikar.

4.1. REFERENČNI PRIMERI: M.H. DeYoung Museum: Herzog & De Meuron

San Franciso, California, USA

Zgradba De Young muzeja je osupljiva. Lahko bi zapisala, da že objekt muzeja sam po sebi odraža umetnost razstav v njegovi notranjosti. S posebnimi občutki se obiskovalec sreča že pred vstopom v muzej. Okolica je zasnovana tako, da obiskovalcem ponuja prijetno in funkcionalno okolje. Objekt se z okoljem poveže z uporabo starejših elementov iz prvotnega muzeja De Young (Bazen očaranosti, Sfinga struktur in ohranitev originalnih palm). Ti objekti so tam že od odprtja muzeja v 19. stoletju. Zgradba ohranja izvirne artefakte in uspešno deluje kot muzej. Naravni materiali, kot so baker, les, kamen in steklo omogočajo zgradbi, da se spoji z okolico in tako postane del nje. http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2010/06/1277875974-hdm-de-young-7085.jpg

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2010/06/1277875960-hdm-de-young-3138.jpg

Leseni podi v notranjosti ustvarjajo toplo atmosfero, ki spremlja obiskovalca iz prostora v prostor. Velika okna brišejo mejo med zunanjostjo in notranjostjo. Zanimiv je tudi material, iz katerega je fasada muzeja. Arhitekta sta izbrala bakreno fasado, ki s časom pridobi posebno patino in zbledi v okolico. S svojo perforacijo spominja na premikanje svetlobe skozi krošnje dreves. Monumentalnost objekta poudarja 44 m visok stolp, ki se zvija od tal in se na vrhu poravna z omrežjem ulic bližnjih sosesk. Vrhnja etaža je razgledna in ponuja razgled na zaliv. Dramatičen zasuk stolpa v njegovi osi je drzna poteza, vidna od blizu in od daleč in je prepoznaven sodobni spomenik.

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2010/06/1277876013-hdm-de-young-7186.jpg

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/ 2010/06/1277875912-hdm-de-young-3025.jpg

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/ 2010/06/1277875931-hdm-de-young-3065.jpg

(http://www.archdaily.com/66619/m-h-de-young-museumherzog-de-meuron/)

4.2. REFERENČNI PRIMERI: Navan, Co.Meath, Irska

Soltice Arts Center: Grafton Architects

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2013/04/5154b290b3fc4bce480000a1_solstice-arts-centre-grafton-architects_floor_plan_-3-.png

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2013/04/5154b2a6b3fc4bdd6d0000a9_solstice-arts-centre-grafton-architects_section.png

Lokacija objekta je zgodovinsko trško jedro Navan. Jedro je delovalo kot praznina v prostoru. Uporabljal se je pretežno za parkiranje. Območje je izredno težavno, z nagnjenim terenom in prevladujočo cestno infrastrukturo. Objekt in njegova okolica sta zasnovana tako, da se je izoblikoval ''počasnejši pas, okoli katerega se ovija'hitrejši, prometni pas. Na ta način je nastala nova, dvignjena ploščad in kraj Navan je s tem pridobil urbano središče, ki ga prej ni bilo. Novo kulturno središče tako vzpostavlja dinamičen odnos z okoliškimi javnimi stavbami in ponovno vzpostavlja arhitekturno težišče kraja. (http://www.archdaily.com/352502/solstice-arts-centregrafton-architects/)

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2013/04/5154b232b3fc4bdd6d0000a6_solsticearts-centre-grafton-architects_rk_solstice_arts_centre_view_of_main_entrance_space.jpg

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/ 2013/04/5154b265b3fc4bce4800009f_solstice-arts-centre-grafton-

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2013/04/5154b2a7b3fc4b0212000027_solstice-arts-centre-grafton-architects_model_-2-.png

4.3. REFERENČNI PRIMERI: Rotterdam, Nizozemska

Kunsthal: OMA

27 Kunsthal je bolj kulturni center kot muzej. Sam muzej je brez lastnih zbirk in je pravzaprav set več galerij in dvoran, ki prostoru omogočajo maksimalno fleksibilnost in ki lahko sprejmejo številne gostujoče razstave in dejavnosti. Te se lahko izvajajo posamezno ali skupaj. Muzej je lociran nad enim izmed rotterdamskih večjih nasipov in tako služi kot most med prometno hitro cesto ter muzejskim parkom na severni strani objekta. Muzej deluje kot večji volumen, dodatno deljen na štiri avtonomne enote. Te enote pa so posledica križanja podaljškov osi zunanjega mestnega prostora. Prva os je cesta, ki teče v smeri vzhod—zahod čez lokacijo, druga pa je široka klančina, namenjena pešcem. Ta se spušča od južne do severne strani. To sečišče dodatno okrepi koncept mreže prostorov skozi objekt, in sicer kot koncept ločenih, a vendar povezanih enot. Sečišča tudi izražajo kompleksno volumetrično študijo oblikovanja objekta kot tridimenzionalnega in ne ravninskega načrtovanja v tlorisih in prerezih. Ta volumetrični pristop ustvarja kompozicijo prostorov, ki jih doživljamo kot sestav oziroma kot serije in ki se skozi prostorska in orientacijska nasprotja združujejo v povezan sistem. Ta način povezovanja povečuje dinamične kvalitete galerij in dvoran muzeja.

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/01/1294862391-800px-alzadas-kunsthal.jpg

Čeprav so volumni med seboj ločeni, je Koolhaas ustvaril kontinuirano vezje poti, ki povezuje te volumne, in sicer skozi nize klančin in vozlišč, nad in pod terenom. Ta sečišča pa niso le sredstva cirkulacije, niti niso le koncepti mestnih tokov, ki delijo volumen objekta, temveč narekujejo tudi nove prostorske pogoje za postavitev vsebin in programov, vizualnih povezav ter vhoda v objekt. Kljub temu da so prostori Kunsthala programsko različni in med seboj ločeni, se skozi te nove prostorske pogoje in nasprotja pričnejo odkrivati eden drugemu in s tem ustvarjajo povezan sistem v objektu. http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/01/1294774893-dscn5827.jpg

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/01/1294774909-dscn5834.jpg

(http://www.archdaily.com/102825/ad-classics-kunsthaloma/)

4.4. REFERENČNI PRIMERI: Seinäjoki, Finska

Knjižnica Seinäjoki: JKMM

Ključna referenčna točka za zasnovo nove knjižnice je njeno mesto v dragocenem okolju Civic Centra, delo arhitekta Alvara Aalta. Cilj arhitektov je bil ustvariti dialog med novim in starim. Nova stavba je morala ohraniti zaščiteno kulturno okolje, hkrati pa se izraziti kot del moderne arhitekture — potrebno je bilo doseči pravo ravnovesje med umirjenostjo in izzivalnostjo. Zasnova stavbe se nanaša na edinstvene značilnosti Aaltove arhitekture, vendar se hkrati strogo izogiba neposrednemu posnemanju njegove teme. Drug pomemben izziv za arhitekte je bila spreminjajoča se vloga in dejavnost knjižnice. Vloga knjižnice v tem času doživlja preobrazbo, predvsem zaradi hitrih socialnih sprememb in novih načinov komunikacij. Informacije so enostavno dostopne preko spleta in drugih elektronskih medijev, zato je razumljivo, da iskanje teh ne igra več osrednje vloge. Potrebno je poudariti pomen knjižnice kot prostora za interakcijo z informacijami. Glavna naloga knjižnice je torej ta, da zagotavlja prizorišča za srečanja, sestanke in druge dogodke. Knjižnica mora biti vsestranski, prilagodljiv javni prostor. Objekt se deli v tri volumne. Temna bakrena fasada izstopa iz beline okoliških Aaltovih stavb. Tako ustvarjen kontrast pomaga ločiti novo od starega. Bakrena fasada daje stavbi edinstveno in živahno teksturo. Nov del knjižnice je viden element v mestu, ki pa ne moti diskretnega arhitekturnega ravnovesja območja.

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2013/04/516c7610b3fc4b0f260000e7_city-library-in-sein-joki-jkmm-architects_fin5_pohjapiirustukset_info_finnish.png

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2013/04/516c7342b3fc4bc7f90000d5_city-library-in-sein-joki-jkmm-architects_mika_huisman_untitled_panorama99.jpg

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2013/04/516c73e7b3fc4b0f260000e0_city-library-in-sein-joki-jkmmarchitects_tuomas_uusheimo_tu-121022-apila-kirjasto-105.jpg

(http://www.archdaily.com/360049/city-library-in-seinajokijkmm-architects/)

4.5. REFERENČNI PRIMERI: Ortuella, Vizcaya, Španija

OKE: aq4 arquitectura

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2012/12/50660df128ba0d56460000c5_oke-aq4-arquitectura_02_planta__casa_cultura_0_00.png

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2012/12/50660e0828ba0d56460000cb_oke-aq4-arquitectura_s1.png

OKE je nov kulturni dom v nekdanjem rudarskem območju Vizcaya. Namen arhitektov je bil povezati glavni trg kraja s cesto. To so želeli doseči tako, da bi nov kulturni dom zapolnil prostor med trgom in cesto. Na ta način so se izoblikovali volumni, ki definirajo stavbo in so obenem odgovor na različne topografske nivoje, ki razmejujejo prostor. Zgradba je vzpostavila novo urbano pot, kjer se obstoječi zunanji prostori povežejo z različnimi dejavnostmi v knjižnici, trgu in cesti.

(http://www.archdaily.com/301687/oke-aq4-arquitectura/) http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2012/12/50660c8028ba0d56460000b4_oke-aq4-arquitectura_03.jpg

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2012/12/50660cc428ba0d56460000bd_oke-aq4-arquitectura_12.jpg

4.6. REFERENČNI PRIMERI: Zgradba Kranj, Slovenija

okrajnega ljudskega odbora: Edvard Ravnikar

–

http://www.evidenca.org/scripts/open_large.php?objectID=62&id=151

http://www.evidenca.org/scripts/open_large.php?objectID=62&id=152

''Ravnikar nikdar ni pristajal na ločevanje arhitekture in urbanizma. Zanj je prostorski kontekst vedno izhodišče arhitekturnega koncepta. Zato je tudi v tem primeru, kljub skromnemu merilu, razdelil program v več stavb, ki oklepajo zunanji prostor: štirinadstropni prizidek stanovanjskemu bloku Pokojninskega zavoda (Vladimirja Šubica, 1929), pritlični objekt kavarne, osrednjo dvoransko dvoransko zgradbo in z druge strani troetažni pisarniški trakt. Nastala je piazetta z dvoranskim objektom, ki določa vizualno os prostora. Šotorasta streha, ki prekriva dvoranski objekt, pravzaprav zamejuje del trga v mestnem središču in ga spreminja v simbol skupne hiše, skupnega doma. Osrednja stavba je oblikovana kot samostojen arhitekturni volumen s svečano fasado, ki opredeljuje hierarhijo širšega prostora. Klasična simetrija osrednje stavbe dobi svoj komplement v asimetriji širše prostorske kompozicije.'' ( Vodopivec, 2001, str 161-162 ).

5. ZASNOVA

ZASNOVA OBJEKTA – UMESTITEV V PROSTOR

ZASNOVA OBJEKTA – POVEZAVE OBJEKTA V PROSTORU

Pomemben zaključek opravljenih analiz je predvsem ta, da na lokaciji predstavlja problem stavba gasilskega doma. Ta objekt se ne vključuje v okolico, objekt je slabo ohranjen in predstavlja konstrukcijski problem na obravnavanem območju. Arhitekturno stavba ni kvalitetna, vprašljiva je tudi programska primernost objekta. Po pogovoru z gasilci sem ugotovila, da si želijo novih prostorov, najbolj primerna lokacija je po njihovem nekje na obrobju mesta. Z odstranitvijo objekta gasilskega doma bi se tako sprostil prostor, primeren za novo izobraževalno in kulturno središče mesta Ravne.

Nov objekt je postavljen vzdolžno ob glavno cesto, kjer s strani ceste ustvarja bariero in ščiti pred prometom, na drugi strani pa zaokroži prostor pred mestno hišo in tako z mestno hišo in poslovnoupravno stavbo nasproti soustvarja nov mestni trg. Stavba se razteza od prometnega krožišča vzdolžno proti stanovanjskim objektom, ki stojijo nad ploščadjo, vendar ne prestopi meje, ki jo določata mestna hiša in topografija terena. S topografijo sodeluje na način, s katerim se ustvarijo različni dostopi do objekta in tudi v objekt. Glavni dostop in s tem tudi glavni vhod je s ploščadi pred mestno hišo, medtem ko se dovoz do podzemnih garaž za vozila spusti pod teren iz nasprotne smeri, skrit v strmem pobočju za objektom. Povezava z muzejem industrijske dediščine mora prečkati glavno cesto, zato je postavljena prečno nanjo in zasnovana kot podzemna pasaža, dostopna tako iz podzemnih garaž kot tudi s ploščadi pred objektom in iz prostorov v samem objektu. Povezavo s prostorom (industrijsko območje), zgodovino (kulturno dediščino) in kulturo (forma viva) simbolno izraža fasada objekta. Fasada je iz korten jekla, kot simbol preteklosti, sedanjosti in prihodnosti mesta.

Analize območja so pokazale, da je velik problem tudi promet. Sicer je vzpostavitev povezave preko glavne mestne vpadnice ključna, a se mora istočasno vzpostaviti zaščita trga pred mestno hišo. S samo zasnovo objekta je potrebno ustvariti mejo in s tem ''počasnejši pas, peš cono, v središču oziroma vozlišču ''hitrejšega pasu, pasu motornega prometa.

ORGANIZACIJA PROSTOROV – POVEZAVE PROSTOROV V OBJEKTU Povezati jih je potrebno v celoto, in sicer na način, ki omogoča obiskovalcu, da lahkotno prehaja iz enega prostora v drugega in mu nudi možnosti za raziskovanje in sprostitev. Objekt uporabniku omogoča lahkotno navigacijo in orientacijo skozi prostor. Razporeditev prostorov je jasna in logična, skozi arhitekturo se orientira in definira tloris. Omogoča učinkovito in uporabniku intuitivno cirkulacijo v prostoru. Ureditev prostorov dovoljuje fleksibilno rabo.

5.1ZASNOVA: Shema: območja obdelave in umestitev v mesto

5.2 ZASNOVA: Shema: povezave v prostor

Čeprav del industrijskega območja, kjer se nahajajo objekti muzeja, sega v samo središče mesta, je to še vedno izoliran del in predstavlja ne le fizično oviro, temveč tudi miselno.

Z novim objektom želim povezati to območje z mestom in ga na ta način približati prebivalcem in obiskovalcem Raven.

5.3 ZASNOVA: Shema: območje novega objekta

Trg se nahaja v središču mesta, in sicer ob največjem vozlišču v mestu. Tu se srečajo pomembne prometne vpadnice, še vedno se čuti del starega mestnega jedra, predvsem pa je to trg pred mestno hišo, obkrožen s pomembnimi javnimi ustanovami.

5.4 ZASNOVA: Shema: navezava na kulturno identiteto mesta

Forma viva ''Zlata hiša'', umetnik Graziano Pompili. Zlata hiša predstavlja pomen železa za ravenske prebivalce. Železo je za nas zlato, glavni vir zaslužka, železarna pa naš dom.

6. PROGRAM: Vsebina

VHODNA AVLA: Dejavnosti v prostoru: - pozdravni prostor, - pult za vstopnice in manjše muzejske spominke, - tranzitni prostor do ostalih prostorov središča. ZUNANJI VHODNI PROSTOR: Prostor za druženje ljudi, čakanje... Prostor za pozdrav skupin in pomembnih gostov. RAZSTAVNI PROSTORI: Prostori za razne razstave in prikaze, predvsem začasne in gostujoče razstave.

INTERAKTIVNI PROSTORI Učilnice, delovne postaje. Prostori za samostojno delo in prostori za delo skupin. Poudarek je na digitalnih medijih. Posebni prostori za interpretativne in statične avdiovizualne dejavnosti. PISARNE S PRIPADAJOČIMI PROSTORI: - pisarne, - toaletni prostori za zaposlene, - konferenčna soba.

PROSTORI ZA IZOBRAŽEVANJA, PREDAVANJA: - avditorij z 220 sedeži.

6. 1 PROGRAM: Programska in funkcionalna zasnova

2 1

Programska zasnova objekta

Funkcionalna zasnova objekta

Objekt se deli na tri večje sklope. Prvi je večji javni prostor vstopne avle z recepcijo in s kavarno. Drugi sklop so prostori izobraževalnega in kulturnega središča, ki zavzemajo razstavne prostore, avditorij, delavnice in pisarne zaposlenih. Tretji del pa je ''stolp'' z razgledno ploščadjo in je del zunanjega trga.

Funkcionalno se objekt deli na tri sklope: - javno območje: sem spadajo vse površine, ki so namenjene prostemu dostopu javnosti: avla, kavarna, razgledna ploščad, garaže;

Razstavni prostori dopolnjujejo in se povezujejo s prostori že obstoječega muzeja industrijske dediščine v industrijskem območju. Prostori, namenjeni izobraževalnim dejavnostim, so avditorij, manjša predavalnica, prostori za izvajanje raznih delavnic in prostori, namenjeni digitalnim medijem, eksperimentalnin avdiovideo projektom. Prostori avle in kavarne tvorijo velik odprt dvovišinski prostor, v katerega vodijo dostopi s treh strani. Prostor bo deloval pretočno kot odprta notranja krajina in omogočal svobodno gibanje uporabnikov. Poseben sklop objekta so podzemne parkirne garaže, ki se v kleti povezujejo z že obstoječimi garažami upravno-poslovnega objekta.

- poljavno območje: sem spadajo avditorij in delavnice, predavalnica in prostor z avdio in video opremo ter razstavni prostori. Ti prostori bodo javno dostopni, vendar bodo pod stalnim nadzorom zaposlenega osebja; - zasebno območje: v to območje spadajo vse površine, ki niso dostopne javnosti. To so pisarne in dodatni prostori zaposlenih, skladišča in ostali servisni prostori.

7. 1 KONSTRUKCIJA : Zasnova

ZASNOVA KONSTRUKCIJE

Konstrukcijski material v glavnem objektu je armiran beton, pipadajoči ''stolp'' z razgledno ploščadjo pa je jeklena konstrukcija. Klet je v celoti temeljena s temeljno ploščo. Sistem sten objekta (20 cm), ab stebrov v pritličju (40 cm) in obodnih sten, debeline 30 cm (na določenih delih 40 cm), podpira strešno konstrukcijo, ki jo sestavljajo ab nosilci, in sicer na največji razdalji 8 m, višine 60 cm. Na te nosilce je kontinuirano položena masivna ab plošča, debeline 20 cm. Nosilci, ki premoščajo klančine in stopnice osrednjega prostora, so debeline 30 cm in višine 90 cm. Največji razpon, 23 m, (nad glavnim vhodom v objekt) je premoščen z jeklenim prostorskim paličjem. Medetažne plošče so gladke in imajo debelino 20 cm. Temeljenje objekta je predvideno s talno ploščo, debeline 40 cm, ki je lokalno odebeljena na 80 cm. Odebelitve so pasovne pod vsemi nosilnimi zidovi.

7. 2 KONSTRUKCIJA: shema

38 KONSTRUKCIJA NAD TERENOM AB strešna konstrukcija AB nosilci HEA profili ( jeklena konstrukcija) AB plošča HEA profili ( jeklena konstrukcija) jekleno prostorsko paličje AB plošča HEA profili ( jeklena konstrukcija) AB plošča

AB stene

HEA profili ( jeklena konstrukcija) AB plošča AB plošča AB stebri AB stene

KONSTRUKCIJA POD TERENOM AB stebri AB stene

AB plošča

AB jedro skozi celoten objekt AB stebri AB stene

AB jedro skozi celoten objekt AB jedro skozi celoten objekt temeljna plošča

8. POŽARNA VARNOST

POŽARNA VARNOST

Za doseganje požarne varnosti je poleg splošnih predpisov potrebno upoštevati Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS 31/2004) in smernice TSG-1-001: 2010 Požarna varnost v stavbah ter smernice SZPV 204: Požarnovarnostni odmiki med stavbami. Na območju so tri stavbne enote: - objekt izobraževalnega in kulturnega središča, - mestna hiša, - upravno-poslovna stavba. Objekti so med seboj ločeni, le v kletni etaži sta nov objekt in upravno-poslovna stavba povezana. Na prehodih so zato nameščena avtomatska požarna vrata. Odmiki novega objekta od stavbe mestne hiše so preverjeni po metodi očrtanega pravokotnika iz smernice SZPV 204 in ustrezajo kriterijem. Nov objekt je načrtovan iz požarno odpornih gradiv: beton, jeklo, steklo, negorljivi pa so tudi materiali za finalno obdelavo prostorov. Stavba je razdeljena v požarne sektorje glede na velikost in namembnost prostorov. Parkirne garaže so med seboj ločene s požarno zaporo. Dim in toploto pri požaru je možno odvesti skozi okna. Garažna klet ima prisilni odvod dima in toplote s prezračevalnimi jaški. V stavbah je razpeljana hidrantna mreža, nameščeni so aparati za začetno gašenje, inštalacije zasilne razsvetljave in požarnega javljanja. Iz vseh prostorov je možen umik na prosto preko požarno varnih stopnišč, do katerih vodijo poti, krajše od 35 m. Intervencijskim vozilom bo omogočen dostop do stavb s treh strani. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Maša Černovšek-Logar, Idejna zasnova izobraževalnega in kulturnega središča mesta Ravne, mentor: doc. Mihael Dešman, u.d.i.a., leto vpisa: 2002/2003, leto izdelave diplomskega dela: 2013/2014

9. PROJEKT

SEZNAM GRAFIČNIH PRILOG: -ureditvena situacija

M 1:500

M 1:200 -tloris -6.60 ( druga klet ) M 1:200 -tloris -3.30 ( prva klet ) M 1:200 -tloris +1.50 ( vstopna etaža ) -tloris +4.80 in +6.30 ( prva etaža ) M 1:200 M 1:200 -tloris +8.10 ( razgledna etaža ) -prerez A-A -prerez B-B -prerez C-C -prerez D-D -prerez E-E

M 1:200 M 1:200 M 1:200 M 1:200 M 1:200

-fasada V -fasada Z -pogled S -pogled J

M 1:200 M 1:200 M 1:200 M 1:200

-fasadni pas -detajl A -detajl B, C -detajl D, E

M 1:50 M 1:20 M 1:20 M 1:20

M 1:200 Fasada V

M 1:200 Fasada Z

M 1:200 Pogled S

M 1:200 Pogled J

10.1 LITERATURA in VIRI literatura: El croquis, 2004. 109/110 Herzog&de Meuron 1998-2002. Madrid: El croquis.

NEWHOUSE, V., 1998. Towards a New Museum.New York: Monacelli Press.

El Croquis, 1992. 53 Rem Koolhaas/O.M.A. 1987/1992. Madrid: El croquis.

POGAČNIK, A., 1996. Varstvo in usmerjanje oblikovne podobe slovenskih mest.Ljubljana: Ministrstvo

FISTER, P., 1979. Obnova in varstvo arhitekturne dediščine. Ljubljana : Partizanska knjiga : Oddelek za

za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje.

arhitekturo Univerze.

VODOPIVEC, A. 2001. Zgradba okrajnega ljudskega odbora. V D. Prešeren, ur.

IFKO,S., 2002. Industrijska arhitekturna dediščina kot nova razvojna priložnost. V D. Prešeren, ur.

20. stoletje : arhitektura od moderne do sodobne : vodnik po arhitekturi.Ljubljana : Zavod za varstvo

Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem: vodnik po arhitekturi. Ljubljana: Zavod za varstvo

kulturne dediščine Slovenije.

kulturne dediščine Slovenije, 2002, str. 42-52.

The architecture foundation. 2012. If You Build It, Will They Come? FromBilbao to Hastings. [online]

KOŠIR, F., 2002. Industrializacija in urbanizacija Mežiške doline. V S. Ifko in F. Košir, ur. Opuščeno

(Posodobljeno 20. jul. 2012)

industrijsko območje – razvojni potencial mesta (Zbornik Prispevkov problemske konference in

Dostopno na: http://www.architecturefoundation.org.uk/programme/2012/architecture-art-if-you-

predstavitev predlogov za varovanje območja železarske dediščine). Ljubljana: Občina Ravne na

build-it-will-they-come/from-bilbao-to-hastings

Koroškem, 2002, str. 15 - 20.

[12. 2. 2014].

ODER, K. in ZAKOŠEK I., 2008. Tri tisočletja železarstva na Slovenskem-slovenska pot kulture in železa. Ravne na Koroškem: Koroški pokrajinski muzej. ODER, K., 2010. Delavci železarne Ravne v obdobju socializma in njihov način

življenja: doktorska disertacija. Ljubljana: K. Oder.

spletni viri:

ODER, K., 2013. Mati Fabrika – Železarna Ravne. [online]

http:/www.archdaily.com/

Dostopno na: http://hs.zrc-sazu.si/Portals/0/sp/hs10/6 HS_10_web_Oder.pdf

http://europaconcorsi.com/

[12. 2. 2014] OSOJNIK, M. ur., 1998. Ravne na Koroškem : 750 let prve pisne omembe : 1248-750-1998. Ravne na Koroškem; Prevalje: Občina.

www.kpm.si/ www.evidenca.org/

ZAHVALA

Zahvalila bi se: Staršem za vso podporo in neskončno potrpežljivost med študijem. Bicam in dedijem, hvala. Juš, najboljši brat! Najlepša hvala mentorjema, doc. Mihi Dešmanu in Vlatki Ljubanović, za vso pridobljeno znanje, pomoč in spodbudo. Hvala tudi konzultantu za statiko, dr.Tomažu Slaku. Tini za lektoriranje. Urošu, Jožiju, Maticu in Tadeju za pomoč pri maketi. Prijateljem. Super ste. Hvala.

Podpisana Maša Černovšek - Logar izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela z naslovom: Idejna zasnova izobraževalnega in kulturnega središča mesta Ravne, ki sem jo izdelala pod mentorstvom doc. Mihaela Dešmana in zagovarjala dne 27.02.2014 v Ljubljani.