Mateja Pipan by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakuleta za arhitekturo

Magistrsko delo

IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE GRADU KAMEN PRI BEGUNJAH NA GORENJSKEM Diplomantka: Mateja Pipan Mentor: doc. mag. Vasa J. Perović, u.d.i.a. MA (BiA) Konzultant za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik, u.d.i.a. Leto vpisa: 2007/2008 Leto izdelave diplomskega dela: 2013/2014

0.0 POVZETEK

1.0 UVOD

2.0 LOKACIJA

2.1 ŠIRŠI OKVIR osnovni podatki

zgodovinski oris naravna dediščina kulturna dediščina

06 07 09 10

2.2 OŽJI OKVIR

lokacija grajeno krajina omrežje poti kulturna in naravna krajina program zaznava

2.3 GRAD KAMEN

zgodovinski okvir opis gradu razvoj gradu restavratorska dela na gradu smernice za nadaljni razvoj gradu

zgodovina varstva kulturne dediščine metodologija postopkov zaključek

38 40 41

3.5 RUŠEVINA

sodobni pristop k prenovi ruševin

3.6 REFERENČNI PRIMERI

Parador San Marcos de Leon Pousada de Amares - Santa Maria do Bouro Aire de Bardenas Les Cols Pabellons Hospederia en Olivenza kritika prakse pri nas - Hotel Golf Grad Mokrice

4.0 PROJEKT

4.1 LOKACIJA

4.2 PROGRAM razporeditev programskih sklopov

22 23 25 27 28

ambienti obstoječe stanje gradu Kamen

posegi svetloba

56 57

4.4 TEHNIČNO POROČILO

4.5 GRAFIČNE PRILOGE

3.1 TURIZEM

30 30 31 32 33 33 34

poti uporabnikov neoviran dostop utrditev obstoječe konstrukcije zasnova konstrukcije materialnost energetska zasnova požarna varnost

3.2 HOTEL

3.3 IDENTITETA GRADU KAMEN

5.0 VIRI IN LITERATURA 5.1 LITERATURA

3.4 VAROVANJE STAVBNE DEDIŠČINE

kulturna dediščina

izhodišča zasnova

35 36 36

52 54

4.3 KONCEPT

butični hotel kategorizacija hotela luksuz

44 45 46 47 48 49

12 13 14 15 16 17 20

3.0 TEORETSKA IZHODIŠČA definicija osnovnih pojmov kulturni turizem razvoj turizma v Sloveniji 1991 - 2011 slovenski turizem v letu 2012 strategija razvoja slovenskega turizma 2012 - 2016 turistična znamka Slovenije zaključek

5.2 SPLETNI VIRI 5.3 SLIKOVNO GRADIVO

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mateja Pipan / Magistrsko delo : Idejna zasnova revitalizacije gradu Kamen pri Begunjah na Gorenjskem / Mentor : doc. Vasa J. Perović, MA BIA / Leto vpisa : 2007/08 / Leto izdelave diplomskega dela : 2013/14

56 56

58 58 59 60 61 61 61

86 86 87

0.0 POVZETEK Magistrsko delo prikazuje idejno zasnovo revitalizacije gradu Kamen pri Begunjah na Gorenjskem. Kljub obsežni konservatorski akciji grajskih ruševin pred približno petdesetimi leti je grad ponovno izpostavljen propadanju. Da bi ta propad zaustavili in omogočili ponovno oživitev gradu, idejna zasnova predvideva vpeljavo novega programa, ki poskrbi za nepretrgano dogajanje na gradu ter zagotavlja finance za njegovo vzdrževanje. Istočasno se slikovita podoba grajskih ruševin ohranja, vsi programi se skrivajo za obstoječimi stenami ruševin oz. so vkopani med obstoječe grajske zidove. Vzpostavi se zanimiv dialog med starim in novim, med tem, kar je na površju, in tem, kar je skrito očem opazovalca. Program odgovarja širokemu spektru uporabnikov. Ruševine gradu, grajska kavarna in razstavni prostor z orisom zgodovine kompleksa sestavljajo javni program, ki je namenjen tako domačinom kot izletnikom iz okoliških krajev in turistom. Slednji se lahko odločijo za podaljšanje svojega doživetja gradu z nočitvijo v butičnem hotelu med ruševinami, vrhunsko kulinarično ponudbo in sproščanjem v hotelskem wellnessu. Grad ponuja tudi večnamensko dvorano za organizacijo raznih enkratnih dogodkov, kot so manjše poroke in poslovna srečanja, možna so tudi družabna srečanja s projekcijo filmov ter sestanki krajevne skupnosti. Idejna zasnova s predvidenimi posegi gradu omogoči, da ohrani svojo sedanjo obliko, hkrati pa živi naprej in uporabniku ponudi del svoje zgodbe.

0.0 ABSTRACT This master thesis shows the conceptual idea of revitalization of the Stone Castle (slo. grad Kamen) in Begunje na Gorenjskem. The castle ruins are exposed to decay despite the extensive conservation action approximately fifty years ago. In order to stop this collapse and enable the revitalization of the castle, the conceptual design envisages the introduction of a new program that provides continuous events at the castle as well as the necessary finance for its maintenance. At the same time, the picturesque image of the castle ruins stays untouched because the entire program is hidden behind the ruins or placed between the existing castle walls. An interesting dialogue is created between the old and the new, between what is on the surface and what is hidden from the observer. The program responds to a wide range of users. Ruins of the castle, the castle café and exhibition space presenting the history of the complex are part of the public program that is designed for locals, hikers and tourists. They may decide to prolong their castle experience and stay the night in the boutique hotel between the ruins, try the excellent cuisine and relax in the wellness center. The castle also offers a multi-purpose hall for organizing various events such as small weddings and business meetings. Social gatherings with film projections and meetings of the local community are also possible. The conceptual design with planned interventions enables the castle to maintain its current form, but also to live on and offer a fraction of its story to the most demanding history expert as to passers-by, who fall in love with its romantic silhouette at first sight.

1.0 UVOD Oris problema

Grad Kamen, nekoč mogočen srednjeveško raščen grad, danes pa le še romantična silhueta ruševin, predstavlja močno identiteto v prostoru vasi Begunje na Gorenjskem in dolini Drage, nad katero bedi. Na žalost zaradi ekonomske situacije v državi primanjkuje sredstev za njegovo vzdrževanje, zato je kljub obsežni konservatorski akciji v 70. letih prejšnjega stoletja podvržen ponovnemu propadanju, del okolice je močno degradiran, nekateri deli gradu so nedostopni oziroma nevarni za morebitne obiskovalce.

Metoda dela

Idejna zasnova revitalizacije ruševin gradu Kamen bo s programsko in arhitekturno prenovo oživila grad, okrepila njegovo vez z vasjo in krajevno skupnostjo ter s tem omogočila obiskovalcu novo izkušnjo. Pri tem si bom pomagala s študijo slovenskih in tujih referenčnih primerov ter pregledom zgodovine razvoja gradu. K ruševini bom pristopala s sodobnim arhitekturnim jezikom, ki sledi aktualnim arhitekturnim smernicam in je s tem spoštljiv do obstoječega, ga dopolnjuje in tako piše novo poglavje v zgodbi o gradu Kamen.

Tema

Revitalizacija ruševin gradu Kamen z vpeljavo novega programa, ki bo zadovoljila tako naključne obiskovalce, prebivalce okoliških vasi ter turiste, ki bi tam želeli ostati več dni. Butični hotel, vpet med ruševine in naravo, grajska kavarna, razstavni prostor s prikazom zgodovine gradu, prostori za krajevno skupnost – sestavljanka programov, ki bo zagotovila obstoj gradu in nadgradila njegovo funkcijo ter pomen danes in v prihodnosti.

2.0 LOKACIJA

2.1 ŠIRŠI OKVIR

2.2 OŽJI OKVIR

2.3 GRAD KAMEN

Pogled na Begunje z Malega Vrha nad gradom Kamen

2.1 ŠIRŠI OKVIR Osnovni podatki Občina Radovljica je srednje velika slovenska občina, ki se nahaja na skrajnem severozahodnem delu Ljubljanske kotline in obsega Radovljiško ravnino (imenovano tudi Dežela), Dobrave in Jelovico. Obsega 119 km2 površine in ima 18.949 prebivalcev. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 52. mesto in je največja v Gorenjski regiji, po številu prebivalcev pa na 21. mesto (160 preb./ km2). Skupno obsega 52 naselij. Od Ljubljane je občina Radovljica oddaljena manj kot 50 km in z njo dobro povezana s cestnimi, železniškimi in celo letalskimi povezavami, do mednarodnega letališča Jožeta Pučnika (Brnik) pa jo loči 30 km.

Slovenija (Prirejeno po ARSO)

30 km

Občina Radovljica je znana po bogati zapuščini preteklih prebivalcev, ki so območje naseljevali že od antičnih časov naprej, in za sabo pustili velik nabor tako kulturne kot materialne dediščine. Občino zamejujejo Karavanke na severu z goro Begunjščico (Velki vrh, 2060 m n.m.v.) ter gozdnata planota Jelovica na južnem delu, vmes pa se razprostirajo Lipniška dolina in dolina reke Save, gričevnate Dobrave in Radovljiška ravnina. Odpirajo se nam pogledi na Julijske Alpe, iz določenih višinskih točk pa je mogoče videti celotno Gorenjsko. Slikovite doline so oblikovali vodotoki s sotočjem rek Save Bohinjke in Save Dolinke, v katere se stekajo manjši izviri ter potoki izpod vrhov Karavank in pobočij Jelovice. Najnižja točka v občini se nahaja na sotočju Nemiljščice in Save pri Podnartu. (358 m n.m.v.) Sedež občine je mesto Radovljica (491 m n.m.v.), ki je upravno, kulturno, izobraževalno in poslovno središče občine ter se ponaša s številnimi muzeji, športnimi objekti, kulturnimi in zabavnimi prireditvami v starem srednjeveškem mestnem jedru. Gospodarsko središče občine pa so bližnje Lesce, poznane predvsem po letališču za športna in manjša letala, golf igrišču ter kampu Šobec z edinim jezerom v občini, ki pa je umetnega izvora (Šobčev bajer). Med večje kraje občine prištevamo še Begunje, rojstni kraj Slavka Avsenika in slovenske narodno-zabavne glasbe ter tovarne smuči Elan, Brezje, znano kot slovensko romarsko svetišče ter Ljubno. Na desnem bregu reke Save najdemo še kovaška kraja Kamno Gorico in Kropo, ki se nahajata v Lipniški dolini pod Jelovico.

Begunje

Radovljica

Med nekaj več kot 1100 delujočimi gospodarskimi subjekti, med katerimi so večinoma samostojni podjetniki, prevladujejo manjša podjetja, ki se ukvarjajo z obrtjo, storitvami in trgovino, težke industrije ni. Število brezposelnih v zadnjih letih upada. (poglavje po stat.si, www.radolca.si, www.radovljica.si)

Obravnavana lokacija – grad Kamen – se nahaja severno od vasi Begunje, v dolini Drage med vzpetinama Mali vrh in Dobrča. Dolina se nadaljuje proti severu, kjer se konča z goro Begunjščico

Občina Radovljica (Prirejeno po GIS)

1 km

Zgodovinski oris O naselitvi Radovljiške ravnine pričajo že staroveške najdbe, prve izmed teh datirajo v starejše obdobje železne dobe, ko zasledimo tudi že trajnejšo in gostejšo poselitev in kultiviranje Gorenjske. Še več najdb in sledi poselitev je iz kasnejših rimskih časov, v srednjerimskem cesarskem obdobju (2.–4. stol.) naj bi se po nižinskih krajih, ob poteh in križpotjih nahajalo več manjših posamičnih naselitvenih jeder. Najbogatejša najdišča najdemo na območju Lesc, kjer je mimo tekla tudi rimska cesta in povezovala odmaknjene kraje s provincialnim upravnim središčem Emono. Področje so nato med 7. in 12. stol. naselili Staroslovani, kar nam pričajo najdbe posameznih predmetov, srednjeveški zgodnji zgodovinski pisani viri ter odkrita staroslovanska grobišča. V tem času naj bi se tudi začelo železarstvo na tem območju (predvsem v Kropi), ki je slovelo po izredno kvalitetnih železarskih izdelkih.

Razglednica z motivom Linhartovega trga, Radovljica

Razglednica z motivom Kamne gorice

V 12. stol. območje doživi vrhunec fevdalizma, ki je tesno povezan s plemiško rodbino Ortenburžanov. Grofje Ortenburški so na vrhuncu srednjega veka spadali v krog najpomembnejših plemiških družin na Slovenskem in jih lahko štejemo za ustanovitelje Radovljice, ki jo je ena izmed vej Ortenburžanov izbrala za svoje novo središče po delitvi družinskih posesti. Radovljica je v pisnih virih prvič omenjena leta 1169 pod nemškim imenom Radmansdorf (prevod: rad - kolo, man - človek, dorf - vas, kar je razvidno tudi v radovljiškem grbu, kjer človek drži v eni roki kolo, v drugi pa del mesta). Na radovljiškem zemljiškem posestvu so grofje Ortenburžani imeli več gradov, izstopala sta grad Kamen (Stein) in Lipniški grad (Wallenberg), kjer je bil tudi sedež njihove oblasti. Sočasno z Radovljico se je razvijalo tudi podeželsko naselje v bližnjem Predtrgu, grofje so razvijali železarstvo na vseh svojih posestvih – tako so se začele oblikovati fužinarske komune v Kropi, Kamni Gorici in Kolnici. Okoli cerkve in Ortenburškega gradu (ki se je od prvotne utrdbe preoblikoval do današnje Graščine), se je v 13. stol oblikoval najstarejši del mesta, leta 1333 je Radovljica dobila trške pravice. Radovljica je tako postala cerkveno, obrtno in trgovsko središče, na levem bregu Save sta prevladovala poljedelstvo in živinoreja, na desnem pa se je zaradi naravnih danosti razmahnilo železarstvo. V poznem srednjem veku so se dokončno oblikovala naselja Radovljica, Kropa, Begunje in Lesce.

Razglednica z motivom gradu Kamen

Kropa, bakrorez J.V.Valvasorja

(poglavje po www.radolca.sii)

Zgodovinski oris V 14. stol. je bilo celotno območje Radovljiške ravnine pod sodno oblastjo deželnega sodišča, podoba radovljiške posesti pa se je obdržala še dolga stoletja. Tako kot rodbina Ortenburg so tudi knezi Celjski po le dveh stoletjih ostali brez moških potomcev, tako da so podedovano oblast iz leta 1420 kmalu morali predati vladarski družini Habsburžanov. Prenos oblasti pa ni potekal mirno, pri tem je bila oblegana in delno požgana Radovljica. V poznem 15. stol. je Radovljica dobila še mestne pravice, ki jih je na področju sodstva in uprave ohranila do 18. stol, z izgradnjo obrambnega zidu zaradi nevarnosti turških vpadov pa je bil postavljen prostorski okvir poznosrednjeveškega mesta Radovljica. Habsburžanom so pri razvoju radovljiškega posestva pomagali Lambergi, gospodarji gradu Kamen pri Begunjah, katerih vzpon se začne prav v tem času. Leta 1511 je močan potres povzročil veliko škode in s tem tudi zaton Lipniškega gradu, zato se je sedež uprave vse bolj selil v Radovljico. 6

Razglednica z motivom gostilne Avsenik v Begunjah na Gorenjskem

Razglednica z motivom Begunj na Gorenjskem

Drugo polovico 20. stol. je zaznamovala reformacija, podporniki nove vere so bili predvsem plemiči. Po zmagi slednje in zmanjšanju turške nevarnosti je sledilo mirno obdobje. Leta 1616 so grofje Thurn-Valsassina odkupili radovljiško posest in jo obdržali več kot 300 let. V tem obdobju (17. in 18.stol) je bilo v razcvetu železarstvo, raslo pa je tudi podeželje, prevozništvo, furmanstvo in trgovina. Leta 1756 se je v Radovljici rodil tudi Anton Tomaž Linhart, predstavnik nove dobe razsvetljenstva. V 19. stol. (1840) je Radovljica postala sedež okrajnega oblastva, leta 1868 pa sedež okrajnega sodišča. Šele izgradnja gorenjske železnice v drugi polovici 19.stol. je prinesla ponoven razvoj v gospodarstvu in kulturi, ustvarjale so se čitalnice, društva in zadruge. Med leti 1929–1941 je postala upravno in sodno središče Dravske banovine (v 2. sv. vojni je bilo v Begunjah zaprtih več kot 11.500 zapornikov v zaporih nacistične policije), po 2. sv. vojni sedež okraja, v letih 1961–1994 pa upravno središče komune Radovljica. V zadnjem obdobju je bil obseg občine večji, saj sta pod njo spadala tudi Bled in Bohinj, in je bila tako ena največjih občin v državi. Njen razvoj je temeljil predvsem na industrializaciji, razvoju šolstva, zdravstva, kulture in turizma. V takem okviru, kot jo vidimo danes, obstaja od leta 1994, ko je bila oblikovana po reformi lokalne samouprave.

Razglednica z motivom Radovljice

Letališče v Lescah

(poglavje po www.radolca.sii)

Naravne danosti Širša okolica gradu Kamen se ponaša z bogato naravno dediščino. Na severu občino zamejujejo vrhovi Karavank z Begunjščico v ospredju, kjer kraljuje Roblekov dom, ter se preko doline Drage steka proti Radovljiški ravnini. Gričevnate Dobrave, Lipniška dolina in dolina reke Save se proti jugu nadaljujejo v kraško gozdnato planoto Jelovico, bogato z raznoliko favno. Vodotoki so izoblikovali slikovite doline s sotočjem rek Save Bohinjke in Save Dolinke, tako izpod vrhov Karavank kot s pobočij Jelovice v občino pritekajo potoki in izviri čistih voda. Območja Karavank in Jelovice so vključena v evropsko omrežje NATURA 2000, saj so zaradi izjemne živalske in rastlinske raznovrstnosti deležna posebnega varovanja, in obsegajo kar 16,25 odstotka celotnega območja radovljiške občine.

Planota Jelovica

Polja na Radovljiški ravnini

Jelovica je ena izmed najpomembnejših območij za ptice v Sloveniji (tukaj gnezdi kozača, mali skovik, koconogi čuk, divji petelin, gozdni jereb, ruševec, planinski orel, sokol selec, črna žolna in triprsti detel), medtem ko so Karavanke pomembne z vsemi svojimi habitatnimi tipi, ki se spreminjajo glede na nadmorsko višino (tu najdemo živalske vrste kot so Lorkovićev rjavček, črtasti medvedek, alpski kozliček in mali podkovnjak ter rastlinske vrste alpska možina, lepi čeveljc, Zoisova zvončica in močvirski meček). (poglavje po http://www.radolca.si/narava/)

Lokacija gradu Kamen se nahaja na skalnatem grebenu v ustju doline Drage ter tako nadzira pot, ki vstopa v dolino in se dviga proti Begunjščici na severu.

Begunje

Radovljica

Pogled na Karavanke - Begunjščica

Naravne vrednote Naravne vrednote - jame Naravne vrednote - območje Ekološko pomembno območje Natura 2000 Lokacija Naravna dediščina občine Radovljica (Prirejeno po GIS)

1 km

Kulturna dediščina Občina Radovljica je bogata s kulturno dediščino, ki zajema vrsto gradov, dvorcev in cerkva, ponaša se z meščansko arhitekturo ter podeželsko ljudsko umetnostjo. Po pomembnosti ne zaostajajo niti arheološka najdišča, tehniška dediščina priča o marljivosti domačinov in rabi naravnih virov, stavbna dediščina pa prikazuje uporabo lokalnih materialov in ustvarjalnost prebivalcev. (po www.radolca.si/kulturne-in-zgodovinske-znamenitosti/)

Pri gradnji avtoceste Kranj–Radovljica so leta 2006 v bližini vasi Mošnje našli arheološke ostaline rimske podeželske posesti (ville rustice), stare skoraj 2000 let. Trasa stare rimske ceste zahodno od raziskanih objektov kaže tudi na morebitno funkcijo obcestne postaje (mansia). Odkritih je bilo pet zidanih gospodarskih in bivalnih objektov, ki so bili nekoč povezani v celoto, obsegali pa so tudi terme. Na najdišču so odkrili tudi veliko drobnega gradiva, ki priča o vsakdanjem življenju tedanjega prebivalstva. (po www.radolca.si/mosnje-villa-rustica/)

Srednjeveško jedro Radovljice

Prenovljeni dvorec Drnča

Grad Kamen, dom znamenitega viteza Lamberga, in Pusti grad, kjer naj bi se še danes plazila kača z zlato krono čakajoč na svojega princa, pričata o svoji starodavni imenitnosti, čeprav v obliki ruševin. To bogato zbirko arhitekturne dediščine dopolnjujejo tudi veličastna Radovljiška graščina, številni dvorci na podeželju, podeželske in mestne vile. Nekateri med njimi se vključujejo v lokalni turizem s ponudbo prenočišč in gostinskim programom, do vseh pa je urejen dostop z avtomobilom, kolesom ali peš. (po www.radolca.si/gradovi-in-dvorci/)

Srednjeveško mestno jedro Radovljice, kovaški trg v Kropi in Kamna Gorica so spomeniško zaščitena središča, ki še vedno ohranjajo podobo nekdanjih dni in tako predstavljajo pristno arhitekturo tega območja. Njihovo zgodovino lahko podoživimo skozi različne prireditve in muzejske razstave. (po www.radolca.si/stara-jedra/)

1 2

Z bogato tehniško dediščino se ponašata predvsem Kropa in Kamna Gorica, z žarišči ročnega kovaštva pod Jelovico. Kako so domačini izkoriščali vodne vire in naravne surovine nam pričajo ohranjeni vodni kanali, kolesa, zapornice, pragovi in zajetja, pa tudi mlini in žage, ki ostajajo na levem bregu reke Save in ki so nekoč dajali delo in kruh tamkajšnjim prebivalcem. Voda, ki priteka izpod Karavank, še vedno poganja Robačnekov mlin in Koroščevo žago, pri slednji pa ustvarja dovolj elektrike za kar dve gospodinjstvi. Tehniška dediščina je na ogled tudi v Kovaškem muzeju v Kropi, kot edinstven primer ohranjene kovačnice iz 19. stoletja pa stoji kovačnica vigenjc Vice.

(po www.radolca.si/tehniska-dediscina/)

Grad kamen

Grad Katzenstein

Dvorec Drnča

Radovljica - srednjeveško jedro Kulturna krajina Stavbna dediščina Arheološka najdišča

V občini se nahaja kar 18 cerkva, od skromnejših podeželskih cerkvic s čudovitimi razgledi ter bogatejših baročnih vaških in trških cerkva z odlično ohranjenimi freskami do meščanske dvoranske cerkve v Radovljici iz obdobja gotike. Najbolj poznana in obiskana pa je gotovo bazilika Marije Pomagaj na Brezjah, katero vsako leto obišče vrsta romarjev. Cerkve so okrašene z zelenim peračiškim tufom in izdelki radovljiške kamnoseške delavnice Janeza Vurnika, v Kropi in Kamni Gorici pa cerkve in pokopališča krasijo umetelno kovani lestenci in križi. (po www.radolca.si/cerkve/)

Spomenik Vplivno območje dediščineočje Vplivno območje spomenika Lokacija Kulturna dediščina občine Radovljica (Prirejeno po GIS)

1 km

2.2 OŽJI OKVIR Lokacija se nahaja severno od vasi Begunje na Gorenjskem in zapira vhod v dolino Drage med Malim vrhom na zahodu in Dobrčo na vzhodu.

Mali vrh Dolina Drage Sv. Peter Grad Kamen - lokacija Dobrča Poljče Begunje na Gorenjskem

Zgoša Zapuže Lesce Alpski letalski center

Radovljica

Lokacija - širše območje

Občina Radovljica

Lokacija Grad se nahaja na skalnem hrbtu, ki tesno zapira dolino Drage pri Begunjah na Gorenjskem, saj je bil postavljen za nadzor in varstvo nekoč pomembnih prometnih in trgovskih poti, ki so potekale po tej dolini.

Lokacija - ožje območje

Pogled na dolino Drage iz gradu v 70.letih

Grajeno Grad se nahaja na skrajni severni točki vasi Begunje na Gorenjskem. V neposredni bližini južno od gradu, kjer so nekoč stala gospodarska poslopja, se sedaj nahajajo privatne eno- ali večdružinske hiše. Nekatere izmed njih so dokaj neuspešno vključene v grajsko okolje in kazijo pogled na grad.

Grajeno Lokacija Grajene strukture (Prirejeno po GIS) 100 m

Hiše v neposredni bližini južno od gradu Kamen

Krajina Grad Kamen je zgrajen na skalnem hrbtu, ki tesno zapira dolino Drage pri vasi Begunje na Gorenjskem. Na zahodu se nad njim dviga Mali vrh, na vzhodu pa Dobrča. Dolina Drage se proti severu vzpenja proti Karavankam z Begunjščico v ospredju (2060 m n.m.v.), proti jugu pa se razlije v ravnico v vas Begunje. Mimo gradu teče potok Begunjščica (z levim pritokom Črnega potoka v bližini gradu), ki se v spodnjem toku v vasi Begunje preimenuje v Zgošo, pri Radovljici pa se izlije v Savo kot prvi levi pritok po združitvi Save Bohinjke in Save Dolinke.

1000 m n.m.v. 900 m n.m.v. 800 m n.m.v. 700 m n.m.v. 600 m n.m.v. 500 m n.m.v. Vode Lokacija Relief in vode (Prirejeno po GIS) 100 m

Omrežje poti Lokacija se nahaja ob regionalni cesti Ljubljana–Jesenice, ki poteka tudi skozi vas Begunje. Grad je dostopen po javni poti, ki se odcepi od regionalne ceste, in poteka naprej proti severu po dolini Drage.

Regionalna cesta Lokalna cesta Javna pot Gozdna pot Lokacija Omrežje poti (Prirejeno po GIS) 100 m

Kulturna in naravna krajina Grad je z zahoda in severa obdan s hribovito gozdnato pokrajino, na vzhodu ga od gozdnate Drnče loči potok Begunjščica in javna pot po dolini Drage, na jugu pa se med redkejšo poselitvijo razprostirajo travniki, ki se razširijo v polja in vas Begunje.

Gozdovi Travniki, gozdne jase Polja Lokacija Kulturna in naravna krajina (Prirejeno po GIS) 100 m

Program Grad Kamen najdemo med bogato turistično ponudbo vasi Begunje, kjer se nahaja veliko zgodovinskih zanimivosti, najdemo pa tudi nekaj ponudnikov prenočišč (manjši penzioni) in gostinske programe (lokali, restavracije). Obiščemo lahko rojstno hišo glasbenika Slavka Avsenika, v Plečnikovem parku najdemo senčnico Brezjanko (Murko) in paviljon s kapelico sv. Jožefa (Jožamurko), bivši dvorec Katzenstein, ki sedaj obsega muzej talcev in psihiatrično bolnišnico, ter Robačnekov mlin. V središču vasi se nahaja cerkev sv. Urha, na vzpetini nad vasjo pa cerkvica sv. Petra. V vasi izdelujejo tudi znane slovenske smuči znamke Elan. 1

13 2

4 6

5 7

12 11

Grobišče talcev v dolini Drage (E.Ravnikar)

Hudičev gradič

Plečnikov park, senčnica Brezjanka (oz.Murka)

Muzej talcev - pokopališče talcev

Muzej talcev

Psihiatrična bolnišnica Begunje na Gorenjskem

Cerkev Sv. Urha

Robačnekov mlin

Hiša Avsenik (penzion, muzej, galerija)

10 Elan 11 Vrtec / šola 12 Pošta 13 Cerkev Sv. Petra Gostinski program

Ponudniki prenočišč Grad Kamen Program (Prirejeno po GIS) 100 m

Program 1 Grobišče talcev v Dragi

Grobišče zajema enajst skupinskih grobov, v katerih je pokopano 161 talcev, ki so jih na tem mestu ustrelili nemški okupatorji v obdobju od avgusta 1941 do maja 1942 (prej so bili jetniki v Begunjskih zaporih), skupaj s še 20 partizani, ki so v bližnji okolici padli v letih 1944 in 1945. Spomeniški kompleks z nagrobniki v obliki trikotnih prizem je v letih 1952–53 zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar, kip talca pa je delo akademskega kiparja Borisa Kalina (kopija).

2 Hudičev gradič

Hudičev gradič, znan tudi po imenu Škratov gradič, je 45 m dolga kraška jama v ostenju Gač. Jamsko utrdbo iz 12. stoletja so najverjetneje uporabljali kot opazovalnico, morda pa je služila tudi kot občasno zatočišče. Utrdba je tako rekoč nedostopna, saj nima vrat. Po ljudskih pripovedih naj bi v njej živel hudoben duh, ki je preprečeval gradnjo bližnjega gradu Kamen, dokler mu vaščani niso sezidali te utrdbe.

Grobišče talcev v Dragi (1)

Hudičev gradič (2)

“Blizu gradu najdeš v skali luknjo, ki je zazidana in ima majhno štirioglato odprtino ali okence navznoter. Preprosti kmečki ljudje ji splošno pravijo Škratov grad. O njej pripovedujejo per traditionem ali po ustnem izročilu prednikov tole: ‘Ko so nameravali sezidati grad Kamen, tega hudi duh ni hotel dovoliti, pa je, kar so podnevi napravili, ponoči spet podrl. Naposled pa je le dovolil zidavo, če mu bodo prej tam zraven postavili drug grad. Zato so to malo luknjo lepo počedili, dali vanjo majhno kamnito ploščo in zazidali, vendar pustili malo okence odprto; do njega se brez dolge lestvi ne da priti, niti pogledati skozenj. Domnevam, da se je moralo nekaj čudnega prigoditi, drugače ne vem čemu je bila tista luknja narejena. Nekateri sicer pravijo da rabi za prepoditev sovražnika, ker skozi okno da streljati nanj, če bi se približal, toda ne pomislijo da nima ta luknja prav nobenega vhoda, še tolikšne odprtine ne, da bi se skoznjo mogla zmuzniti miška, pa tudi skozi okno bi še mačka komaj mogla zlesti.’” (J. V. Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, 11. knjiga, str. 548.)

3, 4 Plečnikov park

Pogled na Plečnikov paviljon - Jožamurka (3)

Pogled skozi Jožamurko proti dvorcu (3)

Senčnica Brezjanka (3)

Naloga ureditve grajskega vrta in kaznilniške kapele je bila zaupana arhitektu Jožetu Plečniku s strani redovnic reda sv. Vincencija Pavelskega, ki so v graščini Katzenstein vodile žensko kaznilnico. Med letoma 1937 in 1938 je tako nastal razgledni paviljon s kapelico sv. Jožefa, tako je dobil tudi svoje drugo ime – Jožamurka (ime Murka je Plečnik uporabljal predvsem za manjše počitniške hišice na Gorenjskem). Streho podpirajo stebri z dorskimi kapiteli, ki so zidani iz kamna in posebej žgane polkrožne opeke. Viden je motiv “hiše v hiši”, ki simbolizira dvojen namen stavbe, ta je služila kot kapela v procesijah in verskih obredih ter kot prostor počitka in srečevanja redovnic. Leto kasneje (1938–1939) je nastala tudi senčnica Brezjanka oz. Murka, ki se nahaja ob zaključku kostanjevega drevoreda. Streha odprte lope je pokrita z betonskimi strešniki in podprta s šestimi neobdelanimi lesenimi debli, tlak sestavljajo mozaiki iz prodnikov, zidakov ter ostankov keramike. Na srednjem stebru je bil nekoč Marijin kip. Paviljon Murka po zasnovi spominja na klasični grški tempelj, uporaba surovih lesenih debel pa sega v čas gradnje prvih preprostih bivališč človeka. Grajski park obsega tudi kostanjev drevored in parkovno urejeno grobišče talcev na severozahodnem delu parka. Tako kot grobišče talcev v Dragi je tudi to grobišče z grobovi 457 talcev in 18 borcev iz druge svetovne vojne zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar v letih 1952–1953. Na kamnite nagrobnike v obliki prisekanih kvadrov so vklesani podatki o pokopanih talcih in borcih. Bronasta kipa Talca in Pripornika sta iz leta 1951 in 1954, kip Talke pa je akademski kipar Boris Kalin izklesal iz kraškega marmorja leta 1956. (poglavje po www.radolca.sii)

Grobišče talcev (4)

5, 6 Dvorec Katzenstein

Prvotni dvor pri cerkvi v Begunjah se v pisnih virih prvič omenja šele leta 1428. Iz lasti plemičev Rainov je prešel v roke Kacijanarjev, ki so ga sredi 16. stol. temeljito prezidali in ga leta 1641 s cesarjevim dovoljenjem preimenovali v Katzenstein. Ob gradu so dali zgraditi protestantsko kapelo, v kateri so med drugim delovali tudi Jurij Dalmatin in Peter Kupljenik. Razstreljena je bila leta 1601 na ukaz protireformacijske komisije škofa Hrena. Leta 1664 je bil srednjeveško-renesančni dvorec prezidan pod nadzorom italijanskega stavbenika Mercela Ceretolla. 24. aprila 1763 so lastniki dvorca postali grofje Lambergi, ki so se vanj preselili z gradu Kamen in dve leti pozneje dokončno združili obe posesti. 1875 je dvorec prevzela avstro-ogrska pravosodna uprava in ga preuredila v žensko kaznilnico. Takoj po okupaciji leta 1941 je nemški okupator dvorec obdal z bunkerji ter ga najprej uporabljal kot zbirni zapor za izgnance, nato pa kot osrednji policijski zapor. Zaradi močnega odporniškega gibanja na Gorenjskem v prvih mesecih vojne se je begunjska graščina spremenila v osrednji zapor za pripadnike in sodelavce osvobodilne fronte. Po vojni je bila v dvorcu nekaj časa znova ženska kaznilnica za politične zapornice, nato pa miličniška šola. Leta 1952 je stavba postala psihiatrična bolnišnica, 1961 pa je v prizidku dobil svoj prostor muzej talcev. 27

Pogled na dvorec Katzstein (5,6)

Spominska tabla, muzej talcev (5)

Psihiatrična bolnišnica Begunje na Gorenjskem v nekdanjem dvorcu (6)

7 Cerkev sv. Urha

Župnijska cerkev je bila prvič omenjena leta 1403. Najprej je spadala pod posest blejskega gospostva birksenskih škofov, 1468 so Begunje postale podružnica radovljiške župnije, od 1787 pa poznamo Begunje že kot samostojno župnijo. Cerkev je bila dograjena v današnjo baročno podobo leta 1740, ko so jo prekrili z opeko z opuščenega gradu Kamen. Po ljudskih pripovedih naj bi vaščani tvorili živo verigo od gradu do cerkve in si gradbeni material podajali kar iz roke v roko. Zvonik je bil zaradi hudega viharja ponovno zgrajen leta 1824. Ob njem je do leta 1877 bil napeljan poseben pokrit most, ki je povezoval kor z graščino, tako da je gospoda prihajala k bogoslužju ločeno od ostalih vaščanov. Stranski kamniti oltar Matere božje s sliko je bil prav tako prenesen iz nekdanje kapelice sv. Valentina z gradu Kamen.

8 Robačnekov mlin

Cerkev Sv. Urha (7)

Robačnekov mlin (8)

Mlin se nahaja v približno 500 let stari stavbi in je zadnji od sedmih mlinov, ki se na potoku Begunjščica oz. Zgoša omenjajo v franciscejskem cenilnem operatu iz leta 1826. V preteklosti naj bi mlin sodil h graščini Katzenstein in obsegal pet mlinskih kamnov, tri mlinska kolesa, osem stop in napravo za čiščenje žitaric. Po prenovi stanovanjske hiše leta 1963 sta se od prvotnega stanja poleg stop ohranila dva mlinska kamna in eno mlinsko kolo. Mlin je bil leta 2002 obnovljen kot primer tehniške dediščine.

9 Hiša Avsenik

Vas Begunje na Gorenjskem je rojstni kraj bratov Avsenik, utemeljiteljev slovenske narodno-zabavne glasbe. Leta 1954 sta ustanovila kvintet, s katerim sta posnela preko 700 skladb, izdala 120 plošč, v skupni nakladi več kot 30 milijonov izvodov, njihova najbolj znana skladba Na Golici pa spada med eno največkrat predvajanih instrumentalnih skladb na svetu. Poleg rojstne hiše imajo Avseniki v vasi urejen tudi penzion, galerijo in muzej, ki pričajo o njihovi bogati zgodovini in številnih nacionalnih in mednarodnih dosežkih. (poglavje po www.radolca.sii)

10 Elan

Penzion in muzej bratov Avsenik (9)

Elan (10)

Zgodba o Elanu se začne v času druge svetovne vojne, ko je 12 obrtnikov in inženirjev izdelalo več sto parov lahkih in vzdržljivih smuči za partizanske čete. Švedski smučar Ingemar Stenmark je na Elanovih smučeh domov prinesel največ zmag v svetovnem pokalu, na njih se je proslavil tudi Bojan Križaj, legenda slovenskega smučanja . Elan je zaslužen za inovacijo carving smuči in s tem za tehniko smučanja, kot jo poznamo danes. Podjetje s sedežem v Begunjah nas stalno preseneča s športnimi revolucijami, uvršča se v sam svetovni vrh, kar je dokazalo leta 2012 s priznanjem za najbolj inovativno športno znamko s strani Pluz X Award. (po http://www.elanskis.com)

Zaznava Pogled na grad Grad Kamen je dostopen predvsem iz južne strani po poti, ki pelje skozi vas Begunje. Zaradi svoje lege je opazen že iz vasi, pogled nanj kazi neprimerna zazidava enodružinskih hiš v njegovi neposredni bližini na južni ravnici. Če sledimo cesti, ki vodi proti severu, se nam skozi gosto zelenje z vzhoda vsakih nekaj metrov odpre pogled na grad. S severa je pogled na ruševine najbolj neokrnjen, saj jih lahko opazujemo iz travnate jase v dolini Drage, ki je trenutno dostopna samo neposredno iz gradu. Na zahodu se teren strmo dviga v gosto poraščen hrib Mali vrh pod takim kotom, da se gradu skorajda ne vidi.

Pogled na grad iz vasi (1)

Pogled na grad z južne grajske ravnice (2)

4 2

Pogled na grad s ceste z vzhoda (3)

Pogled na grad z jase s severne strani (4)

Pogledi na grad Kamen (Prirejeno po GIS) 100 m

Zaznava Pogled z gradu Grad je bil strateško zgrajen na skalnem grebenu in je v preteklosti nadziral tovorno pot, ki je potekala po dolini Drage. Zaradi višinske lege se zato odpirajo lepi pogledi po vasi Begunje, ki se nadaljuje v Radovljiško ravnico (na jugu), ter na dolino Drage s Karavankami in goro Begunjščico na severu.

Pogled proti jugu(1)

Pogled na degradirano neposredno okolico na južni ravnici pod gradom (2)

4 1

Pogled proti vzhodnemu gotskemu stolpu z Drnčo v ozadju (3)

Pogled proti severu na goro Begunjščici (4)

Pogledi z gradu Kamen (Prirejeno po GIS) 100 m

2.3. GRAD KAMEN Zgodovinski okvir Grad Kamen se prvič posredno omenja že v zgodnjem 12. stoletju, kot njegovi prvi lastniki pa kranjski mejni grofje Weimar-Orlamünde. Že leta 1185 ga dedujejo grofje Ortenburški, ki imajo tako na Gorenjskem poleg gradu Kamen v lasti tudi Lipniški grad, oba postavljena za zaščito tovornih poti. Leta 1263 se za grad prvič pojavi ime castrum Lapis (lat. tabor Kamen), od leta 1350 naprej pa je ime gradu Kamen že prevedeno iz latinščine v nemški jezik – Stein. Leta 1418 grofje Ortenburžani izumrejo, zato grad preide v roke grofov Celjskih (Herman III Celjski se je leta 1428 tu smrtno ponesrečil pri padcu s konja) in je v naslednjih nekaj desetletjih pod celjsko in deželnoknežjo oblastjo, dokler ga leta 1469 ne kupi Jurij pl. Lamberg ter grad temeljito prezida. Temu sledi še potres iz leta 1511, ko se grad močno poškoduje, vendar ga Lambergi temeljito obnovijo, grad pa takrat dobi svojo končno podobo. Med Lambergi je tudi znameniti vitez Gašper Lambergar, zmagovalec v 85 turnirjih, ki ga opeva ljudska pesem o Pegamu in Lambergarju. (po Jakič, 1997) 42

Valvasorjev bakrorez - pogled na grad Kamen iz južne strani

Pogled na grad Kamen iz severne strani strani - skica iz Valvasorjeve skicirne knjige

Lambergi grad v prvi polovici 18. stoletja opustijo in se preselijo v lažje dostopen dvorec Katzenstein v vasi Begunje. Za njegovo obnovo in gradnjo nove begunjske baročne cerkve uporabijo kar opeko z gradu Kamen, ki naj bi si jo prebivalci Begunj podajali v okrog 2km dolgi sklenjeni človeški verigi, ki je potekala od gradu do vasi. Ostale uporabne dele kot so stebri, portali, okenski okvirji ipd., vgradijo v dvorec Katzenstein oz. jih vaščani uporabijo pri gradnji hiš. Tako so bili Lambergi odgovorni za propad gradu in njegovo preobrazbo v današnjo razvalino. (po Fister, 1977)

Posestvo in grajske razvaline so tudi pozneje pogosto menjale lastnike – leta 1810 jih kupi Andrej Jerman, leta 1906 rodbina Dolenc, leto pozneje pa anonimna lesnoindustrijska družba iz Rima, ki gospostvo leta 1924 proda 44 posestnikom v Begunjah. Leta 1959 na gradu pričnejo z obsežnimi in zahtevnimi konservatorskimi deli, ki trajajo kar 12 let. Izkopali so zasuto zidovje, obnovili nekatera poslopja, predvsem pa strokovno zavarovali in utrdili razvaline pred nadaljnjim propadanjem. 44

Pečat grofa Ortenburškega iz leta 1359

Grb Gospodov Lamberških 46

Motiv iz ljudske pesmi - boj Pegama in Lambergarja prikazan na panjski končnici iz sredine 19.stoletja

(po Jakič, 1997)

Opis gradu Grad Kamen stoji na skalnem pomolu, ki tesno zapira dolino Drage pri Begunjah. Postavljen je bil za varovanje starodavne tovorne poti, ki je potekala ob vznožju gradu skozi dolino Drage čez Prevalo proti Ljubelju in naprej na Koroško. Pomembna lega in lepota okolice sta od nekdaj privlačili oblastnike, zato so v preteklosti bližnjo okolico naseljevali tudi drugi gradovi. Najbližji izmed njih in tudi neposredno povezan z gradom Kamen je bil srednjeveški jamski grad nad vasjo, ki je služil kot stražno mesto in kot zatočišče, vendar so danes ostali od njega le sledovi zidov. Drugi, ki je bil tudi zaslužen za posredno propadanje Kamna, je dvorec Katzenstein v Begunjah, kamor so se preselili zadnji lastniki gradu in danes služi kot psihiatrična bolnišnica. Nad Dvorsko vasjo še stojijo ruševine gradu Glantz, nedaleč od Kamna pa se nahajajo dvorec Drnča, Radovljiški in Lipniški grad. 1

Severna vratarnica

Glavno dvorišče

Zgornje dvorišče

Gospodarska poslopja

Spodnji vhod

Mlin

Žaga

Gospodarsko dvorišče

Vrt

Prvotni vhod v grad je potekal čez obnovljeni dvižni most ob zahodni stranici gradu, kamor je po pobočju mimo tedanjih gospodarskih poslopij tekla danes še komaj opazna pot. Danes v grad vstopamo skozi spodnji, južni del, ki je bil v 16. stoletju zgrajen kot zadnji del obrambnega sistema in je bil opremljen z lepim kamnitim portalom ter zavarovan z velikim renesančno oblikovanim bastionom na levi ter skromnejšim stolpičem na njegovi desni strani. Poslopja na desni strani vhoda so bila namenjena služinčadi, zadaj ob potoku pa je še vedno vidno zidovje pravega grajskega mlina. Prav to spodnje poslopje je edino ostalo v uporabi do danes in je ohranilo značilnosti takratne gradnje, po katerih lahko domnevamo podrobnosti oblikovanja grajske celote.

3 2

10 Ribnik 5 8

Visoko obzidje nad terasami je predstavljalo južni zid velikega osrednjega poslopja, ki je pred izgradnjo teras služilo tudi kot zunanje obzidje (vidnih je še nekaj strelnih lin) in je spodaj imelo dvoetažne kleti. Čez nekdanji obrambni jarek poteka rekonstruirani dvižni most, ki tako po obliki kot po načinu dviganja posnema tistega, ki je nastal v 15. stoletju. Dvižne mostove so uporabljali kot sistem obrambe vhoda na vseh razvojnih stopnjah, njihova lega pa se je spreminjala glede na razvoj gradu.

50 m prirejeno po: Fister, Grad Kamen, 1977 47

Pogled na grad kamen

S spodnjega dvorišča je sedaj za obiskovalca speljana pot pod vznožjem navpičnega skalnega hrbta, kjer stojijo mogočne ruševine gotskega dela gradu, in se nadaljuje čez terase, ki so nekoč bile skrbno urejene v vrtove. Te so gradili od 16. stoletja dalje, ko ni bila več pomembna samo varnost, ampak tudi udobje grajskih gospodov. Kasneje so na teh vrtovih zgradili tudi nekaj manjših stavb, vendar namena ni bilo mogoče določiti.

Prikaz situacije gradu v njegovi zadnji razvojni fazi v 18.stoletju

Ozki vijugasti prehod, ki pelje preko dvižnega mostu mimo globokih grajskih kleti, je bil nekoč glavni vhod skozi osrednjo grajsko stavbo in še danes vodi na grajsko dvorišče. Osrednja stavba je povezovala najstarejša dela gradu – romanski obrambni stolp na pobočju in gotski bivalni stolp na konici skalnega hrbta. V kleteh in pritličju so se nahajali obrambni prostori in shrambe, vrhnji nadstropji pa sta bili namenjeni bivanju. Polkrožno oblikovani zaključek ob dvižnem mostu kaže na (sicer skromen) poskus sledenja takrat modernejšim utrdbenim načinom gradnje. (poglavje po Fister, 1977)

Na zahodnem delu današnjega dvorišča se je nahajalo nepokrito grajsko dvorišče, ki je bilo dostopno za dovoz s severne strani. Vhod je branil poseben stolp, katerega ostanki pa so preskromni, da bi se ga dalo obnoviti. Pot je zapirala tudi manjša samostojna utrdba v pobočju za gradom. V 14. stoletju so na skrajnem vzhodnem delu skalnega hrbta postavili novi del gradu, greben pa presekali z globokim obrambnim jarkom, čez katerega je peljal dvižni most. Današnji most se nahaja na istem mestu kot prvotni, vendar ima spremenjeno obliko. Most je vodil v tronadstropni gotski palazzo, pred katerim je bilo urejeno manjše utrjeno dvorišče. Prvotni obrambni stolp v pobočju je tako branil spodnji bivalni grad pred napadi s hriba, ki je bil v času, ko še niso poznali ognjenega strelnega orožja, na nedostopni skali in z močnim zidovjem popolnoma varen. Čeprav so bili bivalni prostori utesnjeni in so nudili le malo udobja, je razgled z vrha stolpa segal po večjem delu Radovljiške ravnine ter zagotavljal neposreden nadzor nad tovorniško potjo, ki je potekala po dolini Drage mimo vznožja gradu in naprej čez Prevalo proti Ljubelju.

Romanski stolp v prvi razvojni fazi gradu

Načrti romanskega stolpa v prvi razvojni fazi gradu

Prostor med utrdbo ob romanskem stolpu v pobočju in v skalo vsekanim jarkom pred gotskim bivalnim stolpom na skalnem pomolu so zravnali v sedanje dvorišče šele ob prezidavah v 15. in 16. stoletju, ko so dvorišče zaprli ter na zahodni stranici zgradili arkadne hodnike. V skalo vsekani jarek so uporabili kot kleti ter odstranili dvižni most. Tako so v 16. stoletju nastali najlepši prostori v gradu, od katerih so rekonstruirani le trije prostori v pritličju – kuhinja, shramba in obednica za služinčad. Nadstropje više je bilo namenjeno najuglednejšim grajskim prostorom. Največja izmed grajskih dvoran z vzidanimi omarami in širokimi okni se je tu razpotezala čez obe levi sobani, ki sta bili povezani s širokim prehodom. V zahodno steno je bil na poseben način skrit tudi tajni izhod iz gradu – ena izmed niš, v katero so bile nameščene omare, je imela 10 centimetrov debelo notranjo steno, ki pa je bila hkrati tudi zunanja stena gradu. Tako skrivni izhod na zunaj ni bil opazen, v primeru nevarnosti pa ga je bilo mogoče prebiti z nekaj udarci ter se zateči na hrib za gradom ali v bližnji jamski grad. Na severni strani hodnika, nad shrambo, se je nahajala grajska kapela z zidnimi vdolbinami, pokritimi z debelimi ploščami, ki naj bi skrivale posmrtne ostanke nekdanjih lastnikov. Ozko stopnišče za kapelo, ki se je ohranilo do danes, je vodilo v drugo nadstropje, kjer so se verjetno nahajali spalni prostori. Vrh stopnic je bilo v podnožje stolpiča, zvonika ob kapeli, vzidano konzolno suho stranišče. Njegova lega tik nad severno dohodno potjo nam veliko pove tudi o stanovanjski kulturi in higieni, saj so stranišče uporabljali vse do opustitve gradu v 17. stoletju. Preko naknadno dodanega lesenega mostovža v višini nadstropja nad kapelo pridemo do rekonstruiranih stopnic, ki so vodile na zgornje dvorišče ter v podstrešje renesančnega dela gradu. V času romanike v 12. stoletju, ko še ni bilo spodnjega gradu, je bil na kraju današnjega zgornjega dvorišča že obzidan plato, preko katerega je bil omogočen vstop v masiven stolp z enako tlorisno velikostjo, kot jo ima obstoječi rekonstruirani stolp, točna višina ni bila nikoli ugotovljena. Slednji je služil kot utrjena postojanka in skromno bivališče obenem. Danes ga obkroža ohranjeno zidovje do višine treh metrov, medtem ko so od tesnega predgradja vidni le še zasuti temelji. Tudi ko so grad pozidali po vsem skalnem hrbtu, je stolp še vedno ostal neke vrste samostojna utrdba. Takrat (v 16. stoletju) so ga tudi preoblikovali, na novo pozidali in dodali danes obnovljeni konzolni venec, najverjetneje zaradi hudih poškodb zidovja ob močnem potresu leta 1511. (po: Fister, 1977)

Risbi rekonstrukcije pritličnih prostorov renesančnega dela gradu (kuhinja in obednica za služinčad)

Razvoj gradu 1. Med obnovo gradu se je pokazalo, kje je zrasla prva grajska stavba. Plastovitost zidov in različni načini zidave visoko v bregu stoječega stolpa z več kot 2 m debelimi zidovi so kazali na to, da stolp ni zrasel sočasno s spodnjim, renesančnim delom gradu. Ob očiščenju ravnice je bilo mogoče rekonstruirati najstarejšo fazo – stolp skoraj pravilnega kvadratnega tlorisa z obzidanim platojem na vzhodni stranici ter verjetno vhodom preko dvižnega mostu. Da gradnja stolpa sega v obdobje romanike, dokazuje tudi najdena keramika z zgodnjesrednjeveškimi značilnostmi. Lega stolpa je bila določena glede na terenske okoliščine – če bi stolp stal na spodnjem skalnem hrbtu bliže tovorni poti, bi bil idealna tarča za napade z vrhnje skale, tako pa je bil dobro zavarovan. Od pobočja na zahodu ga je ločeval jarek in za 60 cm debelejša stena, ki je pasivno varovala grad od zadaj, s severne in vzhodne strani je bil praktično nedostopen, tako da je bila vsa obramba usmerjena proti jugu. Stolp je bil bolj vojaška postojanka kot bivalni objekt, zgrajen iz tamkajšnjega kamna – apnenčevega lomljenca. Pri gradnji so sklade iz skal različnih velikosti izravnavali z drobnejšimi kamni. Stolp v celoti stoji na skali, današnji vhod pa je nastal pri renesančni predelavi iz 16. stoletja. 2. Predvidoma v 14. stoletju, ko so Celjani dedovali grad Kamen, se je začela gradnja gotskega bivalnega palazza na spodnji konici skalnega hrbta. Ta se je delil na stolpast grad svobodnejšega tlorisa dimenzij 16,5 x 8,5 metrov in predgradje v obliki obzidanega dvorišča zahodno od stolpa, katerega je omejeval v skalo vsekan obrambni jarek, širok 6,5 metra in globok 2,7 metra. Čeprav je bil podobno zasnovan kot romanski stolp, je imel v štirih nadstropjih skoraj trikrat več bivalnega prostora, zidovje je bilo nekoliko manj masivno od romanskega, gradili pa so še vedno z lomljencem, ki so ga verjetno pridobivali kar ob vsekavanju obrambnega jarka v skalo. Višine višjih nadstropij so bile kar za 1 meter nižje od pritličja (4,5 m), okenske odprtine pa so se večale skozi kasnejše prezidave. Sledovi dvižnega mostu (konzole iz zelenega kamna ter spodnji del pozneje zazidanega portala) so se dobro ohranili, most je bil prvotno vsekakor razdeljen na dva dela, dvigali so ga samo polovico. Romanski stolp je v tem času služil kot obrambna točka spodnjega gradu in ostal nespremenjen vse do renesanse, ko so zaradi drugačnih razmer (novo orožje, Turki) spremenili vso utrdbeno arhitekturo. 3. Tretjo gradbeno fazo iz 15. stoletja lahko verjetno pripišemo že Lambergom, ki so prevzeli lastništvo nad gradom leta 1436. Povod za prezidavo je bil najbrž napad Jana Vitovca, ki je leta 1439 razdejal grad Katzenstein v Begunjah, zraven pa najverjetneje poškodoval tudi grad Kamen. S širitvijo gotskega bivalnega gradu sledeč skalni ravnici proti zahodu, se je stanovanjska površina povečala za skoraj dvakrat. Najprej so pozidali vsekani jarek in južno obrobje predgradja v dolžini 17 metrov, nova stavba je sledila širini že obstoječega gotskega palazza. Višina nove stavbe naj ne bi presegala treh etaž, kot je vidno tudi iz Valvasorjevih zapisov, gotski stolp pa je dobil nove odprtine. Posodobili oz. okrepili so tudi utrdbeni sistem – ob dvižnem mostu so prizidali polkrožni zaključek (renesančni bastion), čeprav še ni imel novih renesančnih oblikovnih značilnosti, kot so profil nad pritličjem ali konzolni zaključek na vrhu, strelne line so bile še vedno nenačrtno razporejene in majhne. Ta “bastion” oz. polkrožni stolp pa je že kazal na naslednjo, zadnjo in najobsežnejšo gradbeno fazo. Še vedno so gradili na isti način in z istim materialom kot prej, le polkrožni zaključek se razlikuje v kvaliteti gradnje. Stavba je imela tudi konzolne pomole, vendar sta oblika in razporeditev hipotetični, opirajoč se tudi na Valvasorjeve upodobitve. Na ravnini pod gradom so mogoče že zrasla kakšna gospodarska poslopja, vendar za to ni dokazov. 51

Poskus rekonstrukcije prostorskega razvoja gradu Kamna (12. - 16.stol.)

Ker se je nova stavba približala romanskemu stolpu, so utrdili tudi dvorišče ob le-tem. Razširili so ga proti severu in jugu, vhod pa prestavili na severno stran. V uporabi je bil do izgradnje renesančnega dela, ko so uredili nov dostop iz notranjosti gradu, tega pa zazidali. Ob tem je stolp ostal nespremenjen, tako po obliki kot po namembnosti. (poglavje po Fister, 1977)

4. Kamen je svojo dokončno podobo značilno raščenega srednjeveškega gradu dobil s četrto gradbeno fazo v 16. stoletju, bodisi zaradi nevarnosti turških upadov bodisi zaradi potresa iz leta 1511, ki je porušil tudi drugi lamberški grad nad Tržičem, mogoče pa je le nova miselnost zahtevala večje udobje in potrebo po novih utrdbenih sistemih. S tem je grad postal ena največjih slovenskih gradbenih zasnov, vsaj na Gorenjskem, pa tudi v renesančni fazi si je sledilo več gradbenih posegov. Da so lahko postavili nov in najbolj reprezentančen del gradu, zraščen med spodnjim gotskim delom in zgornjim romanskim stolpom, so najprej zravnali del pobočja za osrednje notranje dvorišče. Nato je neznani mojster oblikoval zahodni trakt, postavljen na sorazmerno strmo pobočje, s povsem renesančnimi arhitekturnimi prvinami – najbolj vidni so zagotovo bili arkadni hodniki in stopničasti nadstrešni zid – ter tako ustvaril organsko celoto, ki se je lepo prilagodila terenu. Na južnem pobočju pod gradom so svoje mesto dobili terasni vrtovi, pozneje pa so na njih postavili manjša gospodarska poslopja. Grad je dobil enotno zaključeno podobo z novim vhodom ob samostojnem, že popolnoma renesančnem bastionu v ravnini ter raznimi modnimi spremembami in dopolnitvami že obstoječe arhitekture, kot npr. oblikovanje oken, na novo zidani romanski stolp s konzolnim vencem, oblikovanje strehe nad novim delom ... Renesančni del gradu je v pritličju obsegal tri delno v skalo vsekane prostore : shrambo z ohranjenimi lesenimi konzolami za police (desno), kuhinjo s še vedno delno vidnim odprtim ognjiščem na sredini in večji prostor na levi, ki je najverjetneje služil za obedovanje služinčadi in kjer so v steni še vedno vidne sledi opreme – klopi zdolž vseh sten, vzidane omarice in peč v kotu. Vsi trije prostori pa so bili pokriti z rebrastimi oboki, ki so bili rekonstruirani. Čas gradnje renesančnega dela sega v leto 1551, o čemer nam priča v svež omet vrezana letnica v kuhinji. V prvo nadstropje je vodilo posebno stopnišče v jugozahodnem kotu dvorišča. Tu sta se nahajala najpomembnejša prostora v gradu – grajska kapela ter grajska dvorana, ločena s hodnikom nad kuhinjo. Nadstropje više so se nahajali manjši spalni in bivalni prostori s konzolno nameščenim suhim straniščem, pod velikim ostrešjem pa so bili razporejeni, ponekod tudi v več etažah, prostori za služinčad. Vrhnji prostori so bili opremljeni s strelnimi linami s konca zadnje gradbene faze (16. stoletje), ko je poseben dostop na zgornji plato pred stolpom nadomestil dostop po notranjem stopnišču. Ob severnem robu osrednjega dvorišča so v zadnji fazi zgradili manjše stavbe, s stolpičem in posebno utrdbo, ki sta stala samostojno ob poti, utrdili tudi severni vhod ter s to novo potjo omogočili dober dostop vozom na osrednje dvorišče. Na ravnici pod gotskim palazzom so ob potoku zgradili mlin, žago in stanovanjski del, ki se je odlično ohranil do danes. Nekoliko pozneje, v 17. ali 18. stoletju, pa je na ravnici ločeno od gradu nastala posebna obzidana kvadrasta skupina stavb s hlevi in drugimi gospodarskimi prostori, na koncu livade pa še grajski ribnik. To obdobje je dovoljevalo že svobodnejše zasnove brez visokih obzidij, tako da je obsežni grajski kompleks v zadnji fazi na severni in južni ravnici obkrožalo le nizko obzidje oz. kar visoka zidana ograja, ki je na južni strani segala celo do naselja. 52

Tloris gradu - prikaz razvojnih faz

Prerez gradu - prikaz razvojnih faz

V zadnji fazi gradnje so spremenili tudi način zidave: še vedno so pridobivali lomljenec iz neposredne okolice in ga vezali z živoapneno malto, niso pa več poravnavali skladov – zunanji strani sta bili zloženi iz večjih nepravilnih kamnov, sredina zidu pa napolnjena z manjšimi, zmešanimi z malto. Predvsem je bila pomembna čim popolnejša obdelava zunanjosti, notranji in zunanji zidovi so bili ometani z grobo in drobnozrnato malto. Slednja je bila močno zglajena z zidarsko žlico ter še sveža opleskana z gosto apneno raztopino. Veliko so uporabljani zeleni kamen iz Peračice (od 15. stoletja dalje), okna, portali, stopnice in stebri v renesančni fazi pa so bili iz gorenjskega tufa. Zaradi večje trdnosti in trajnosti so nosilne konzole zgornjih vencev, vogalne kamne ter polkrožne profile zidca na južni strani renesančnega dela klesali iz apnenca in konglomerata. (poglavje po Fister, 1977)

Konservatorska dela na gradu Konservatorska dela na gradu Kamen so tako časovno kot po obsegu največja spomeniškovarstvena akcija na Gorenjskem, v kateri so sodelovali strokovnjaki iz področja umetnostne zgodovine, arheologije, arhitekture, gradbeništva in geodezije ter seveda izvajalci – zidarji in tesarji. Veliko so prispevali domačini, predvsem Turistično društvo Begunje, finančno pa so akcijo podprli občinski in republiški organi, predvsem Kulturni skupnosti Radovljice in SRS.

Rekonstrukcija ostrešja romanskega obrambnega stolpa

Odkopavanje platoja pod zgornjim romanskim stolpom

Rekonstrukcija vhodnega portala in dvižnega mostu

Obnovitvena dela na grajskih zidovih

Priprava lehnjaka za rekonstrukcijo vhodnega portala

Opaž za obok v bivši grajski obedovalnici

Z obnovitvenimi deli na gradu Kamen sta okrajna spomeniška komisija in Turistično društvo Begunje pričela v letu 1959 ter v prvi fazi do leta 1961 konservirala celotni jugozahodni del gradu in očistila ter deloma zavarovala tudi razvaline osrednjega in južnega grajskega trakta. Obnavljali so po smernicah za to formirane komisije, ki je predvidela konserviranje ruševin v tedanjem obsegu in obliki. Statično ogrožene stene naj bi učvrstili z injektiranjem oz. z dozidavo manjkajočih delov ter končne vrhove utrdili skladno s silhueto razvaline. Zaradi večje trdnosti zidov naj bi tudi odprtine zaprli do njihove prvotne velikosti, odstranili odvečno vegetacijo, vrh zidov pa zaščitili pred nadaljnjim propadom z zaščitnim izolacijskim gradivom iz bitumna in ruše. Nato so dela za dve leti prenehala zaradi neurejenih finančnih zadev, med letoma 1964 in 1966, ko so ponovno zagnali akcijo, pa so večinoma odstranjevali sesutine ter utrjevali zidove, kar je pomenilo terensko najobsežnejša dela. Še vedno so obnavljali po enakih principih kot v prvih fazah, zidovi so bili razmeroma trdni, saj vse stoji na skali, malta in lokalni kamen iz vseh obdobij sta bila čvrsta, tako da so redke obstoječe zidne razpoke zalili kar z betonom. Ob konsolidiranju sten (zapolnjevanje statično nevarnih vrzeli) so uporabljali kar lokalni apnenčev lomljenec, ki je bil uporabljen tudi pri obstoječi gradnji in se je že izkazal kot obstojen material. Zaradi lažje obdelave so na nekaterih mestih uporabili tudi lehnjak z Jezerskega ter tako nakazali ločnico med novim in starim. Med letoma 1967 in 1969, ko je bila grajska ruševina že skoraj povsem očiščena in odkrita, so se pričela zahtevna utrditvena in obnovitvena dela ter urejanje celotnega kompleksa v vsem dostopni kulturni spomenik. Restavrirali so tri pritlične prostore v renesančnem delu, na katere so se zrušila zgornja nadstropja, jim dozidali zidove in rekonstruirali obokane stropove. Zaščitili so tudi obstoječe stopnice iz prvega v drugo nadstropje ter zaradi statične trdnosti rekonstruirali enoramno stopnišče nad njimi. Najbolj zahteven konservatorski poseg na gradu Kamen pa je bila obnovitev zahodnega romanskega stolpa in ploščadi pred njim. Stolpu so morali utrditi zidove, jih dozidati, narediti novo ostrešje, na novo so glede na najdbe določili odprtine in strelne line, rekonstruirali so tudi leseno stopnišče in stropove v notranjosti. (poglavje po Fister, 1977)

Smernice za nadaljnji razvoj gradu po konservatorski akciji Čeprav so med konservatorsko akcijo uredili pomembnejše dele gradu, pa ta še zdaleč ni bila dokončana, saj niso utegnili raziskati grajskega dvorišča s severnimi objekti in obzidjem vred, lokacija vodnjaka ostaja neznana ipd. Dragocen je tudi splet stavb pri vhodu, ki nam kot sicer manj pomemben sestavni del zasnove gradu zaradi dobre ohranjenosti veliko pove o takratnem oblikovanju in gradnji. Na žalost je danes del tega privatna lastnina, podrejena raznim samovoljnim predelavam. Po konservatorski akciji so bile podane tudi smernice o nadaljnjem razvoju gradu. Že v 70. letih so bili mnenja, da sama ureditev poti in prikaz zgodovine za vedoželjne obiskovalce gradu ne bo dovolj. Da bi kulturni spomenik lahko zaživel in zadovoljil prihajajoče turiste, pa tudi obstal in se uprl nadaljnjemu propadanju, bi moral nuditi dodatne usluge. Kot najbolj primerni se tu kažeta gostinstvo in turizem, seveda pa bi posegi še vedno morali biti spoštljivi do obstoječe arhitekture, katere prevladujoča funkcija bi še vedno bila kulturni spomenik. Kot najprimernejši prostori za namestitev gostinskega in turističnega programa so bili predlagani romanski stolp (za muzejsko zbirko prikaza zgodovine gradu in drobnejših najdenih predmetov), dobro ohranjeni spodnji stanovanjski objekt v ravnici, kleti osrednjega objekta iz 3. razvojne faze gradu ter trije rekonstruirani prostori v pritličju renesančnega dela. Na osrednjem dvorišču pa so predvideli odprt avditorij. Pri tem je bil omenjena še širša okolica gradu, predvsem južna ravnica, kjer so nekoč stala gospodarska poslopja in grajski ribnik, ki je danes posuta z (neprimernimi) mlajšimi enodružinskimi hišami in kvari romantičen ambient grajskih ruševin. 60

Skica predvidenega zunanjega avditorija na grajskem dvorišču (P.Fister)

Skica pogleda na obnovljeni vzhodni del gradu (P.Fister)

(poglavje po Fister, 1977)

3.0 TEORETSKA IZHODIŠČA

3.1 TURIZEM

3.2 HOTEL

3.3 IDENTITETA GRADU KAMEN

3.4 VAROVANJE STAVBNE DEDIŠČINE

3.5 RUŠEVINE

3.6 REFERENČNI PRIMERI

Grajski zid

3.1 TURIZEM Definicija osnovnih pojmov “TURIZEM je splet dejavnosti oseb, ki potujejo in bivajo v kraju zunaj svojega običajnega okolja zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali iz drugih razlogov, in sicer najmanj en dan (z najmanj eno prenočitvijo), vendar ne več kot eno leto (365 dni) brez prekinitve.”

(www.stat.si/letopis/2007/MP/25-07_slo.pdf)

Turizem je danes ena izmed najpomembnejših gospodarskih panog, saj predstavlja velik delež dohodka za državo, zagotavlja veliko delovnih mest, hkrati pa skrbi za promocijo in prepoznavnost države po svetu. Zdi se, da so ponudniki turističnih storitev prešli že vse meje domišljije, saj je ponudba v turizmu res pestra in raznolika, vendar se znova in znova najdejo izvirne destinacije s svojevrstno ponudbo, ki zadovoljijo potrebe še tako zahtevnega turista. “TURIST je oseba, ki potuje zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali iz drugih razlogov, vendar ne zaradi zaslužka, in ki prenoči vsaj eno noč (vendar zaporedno ne več kot 365-krat) v gostinskem ali kakem drugem nastanitvenem objektu v kraju zunaj svojega običajnega okolja.” (www.stat.si/letopis/2007/MP/25-07_slo.pdf)

Turiste delimo na domače in tuje. Domači turisti imajo stalno bivališče v Sloveniji (pred letom 1992 so pod to kategorijo spadali tudi prebivalci nekdanje Jugoslavije), med tuje turiste pa prištevamo osebe, ki pridejo iz tujine in so začasno nastanjene v poljubnem kraju v Sloveniji. PRENOČITEV je vsaka noč, ki jo turist dejansko preživi v nastanitvenem objektu (prespi ali se tam le zadržuje) ali ko je tam le prijavljen (njegova fizična navzočnost ni nujna). Trajanje potovanja se meri v številu prenočitev, delimo jih na krajša in daljša. Pri krajših potovanjih turist prenoči enkrat do največ trikrat, pri daljših pa najmanj štirikrat. (po www.stat.si/letopis/2007/MP/25-07_slo.pdf)

Kulturni turizem “Kulturni turizem je turizem, ki izkorišča kulturne (zgodovinske) spomenike in spomeniška območja, se torej osredotoča na nepremično in premično kulturno dediščino ter kulturno krajino izbranih turističnih destinacij, z namenom spoznavanja in avtentičnega doživetja kulturne dediščine skupnosti. Na ta način turizem in kultura igrata bistveno vlogo pri boljšem razumevanju bogate raznolikosti regionalnih kultur v Evropi in zavedanju skupne evropske dediščine.” (www.arhiv.mk.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/12009/5385/)

Kulturni turizem od udeležencev zahteva določeni miselni napor, ki pa ga slednji tudi pričakujejo. Kot glavne teme kulturnega turizma se pojavljajo izobraževanje, zgodovina in arheologija, arhitektura in umetnost, naravne znamenitosti in lepote, religija ter osebni stik z avtohtonim prebivalstvom. Turisti so pri taki vrsti potovanj pripravljeni potrošiti nekoliko več denarja od povprečja, pri tem pa tudi pričakujejo in zahtevajo kakovostno in raznoliko ponudbo ter tudi optimalno obveščanje o njej. Je ena izmed vej turizma, ki se v razvitem delu sveta najhitreje razvija in ki ima po mnenju svetovne turistične organizacije (UNWTO) tudi v prihodnosti zagotovljeno uspešnost pri trženju. ( po studentski.net/gradiva/vis/scv/git/dopolnilne-turisticne-dejavnosti.html?r=vis_scv_git_dtd_sno_kulturni_turizem_01.ppt)

Predjamski grad kot primer slovenskega kulturnega turizma

Prestolnica evropske kulture Maribor s pogledom na Lent, kjer vsako poletje poteka kulturni festival

Slovenija je s svojo bogato naravno in kulturno dediščino idealna destinacija za kulturni turizem. Z njegovim razvojem pa ne poskrbi le za nastanek številnih novih delovnih mest in rast BDP-ja ter posledično zvišanje življenjskega standarda in ekonomske rasti celotnega območja, ampak vlaga tudi v trajnostni razvoj turizma in s tem omogoča ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter varstvo okolja.

Razvoj turizma v Sloveniji 1991–-2011 Osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je sledil ogromen upad mednarodnega turizma. K temu je močno prispevala desetdnevna vojna, ki je zamajala percepcijo Slovenije kot varne turistične destinacije, kot mlada država pa je imela težave tudi s prepoznavnostjo po svetu. Slovenski turizem se je spoprijel s tremi strateškimi vprašanji. 1. Odpiranje vrat tujemu kapitalu. Slovenija s svojo majhnostjo ni bila visoko na prednostni lestvici tujih vlagateljev, zato smo se morali zanesti na domače vire, zaradi česar je slovenski turizem zdaj trdnejši in bolj neodvisen, kot bi bil pod vplivom tujih lastnikov.

Bled - ikona slovenskega turizma

Slovenska prestolnica Ljubljana, ki leto za letom privablja vse več tujih turistov

2. Usmeritev v množičnost ali ekskluzivnost. Majhnost naše države in turističnih dejavnosti, obkrožene z mogočnimi sosedami Avstrijo in Italijo, pa tudi Hrvaško in Madžarsko, ni dopuščala usmerjenosti v množični turizem, niti v ekskluzivni turizem, temveč v oblikovanje zaokrožene turistične ponudbe po “meri človeka”. Namesto brezimnih turističnih množic smo turiste začeli sprejemati kot ljudi z imenom in priimkom ter jim ponudili proizvode aktivnega, kulturnega, kongresnega, zdraviliškega in wellness turizma, v zadnjem času pa je pomembno mesto dobila tudi vinsko-gastronomska ponudba. Odločitev za odrekanje množičnemu turizmu je omogočila tudi soglasje o smernici za trajnostni turistični razvoj. 3. Prepoznavnost in promocija slovenskega turizma v mednarodni javnosti. Promocija slovenskega turizma se je razcvetela po ustanovitvi Centra za promocijo turizma (1995) oz. kasnejše Slovenske turistične organizacije, kljub dobri promociji pa je njena prepoznavnost v svetu še vedno ostala nizka. Razlogi so tičali drugje, in sicer kot glavni razlog lahko navedemo mladost Slovenije, saj si turistične destinacije navadno ugled in tradicijo gradijo desetletja, države celo stoletja. Tako je prišlo do sklepa, da bistveni cilj slovenskega turizma ni svetovna prepoznavnost, temveč kvaliteta sama in s tem odličen ugled med mnenjskimi voditelji, ki bodo svoje mnenje razširili po svojih državah in trgih, med poslovneži, turisti, ciljnimi skupinami in tržnimi nišami. Sodelovanje z ustanovami Evropske unije pa je obrodilo drzno odločitev agresivnejšega nastopa tudi v bolj oddaljenih državah, kot so Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika. Vsem tem državam je skupna množičnost prebivalstva, strma rast srednjega in višjega sloja in s tem relativno velika kupna moč, iz česar sledi veliko potencialnih turistov, ki iščejo vedno nove in zanimive destinacije. Pri tem ima Slovenija prednost, saj je zaradi tako raznolike ponudbe na tako majhni površini hvaležna destinacija, še vedno pa ostaja eksotika zaradi svoje neprepoznavnosti. To potrjujejo prav turisti iz zgoraj navedenih držav, ki jih vedno pogosteje zalotimo med sprehodom po eni izmed slovenskih ulic.

Turistično oblano mestece Piran

68 Terme Olimia - Wellness Orhidelia - sodobna ponudba v slovenskem zdraviliškem turizmu

(poglavje po www.slovenia.info/si/ppg-strategija-slovenskega-turizma/Strategija-razvoja-slovenskega. htm?ppg_strategija_slovenskega_turizma=2746&lng=1

Slovenski turizem v letu 2012 “V turističnih nastanitvenih objektih je bilo v letu 2012, drugo leto zapored, zabeleženih največ prihodov in prenočitev turistov doslej. V letu 2012 je bilo v turističnih nastanitvenih objektih evidentiranih 3.297.556 prihodov turistov in 9.510.663 prenočitev. Skupno število turistov je bilo v letu 2012 večje za 3-odstotka, prav tako je bilo za 1-odstotka več njihovih prenočitev. Predvsem pa se je povečalo število tujih prenočitev, za 6 %. Ekonomsko dogajanje in družbenopolitične razmere v Sloveniji vplivajo na število domačih gostov, katerih prihodi so se zmanjšali za 3 %, prenočitve za 5 %. Povprečna doba bivanja je leta 2012 znašala 2,9 dni (pri tujih turistih 2,7; pri domačih 3,3). Na strani izvoza potovanj Banka Slovenija v letu 2012 beleži 3-odstotni porast potrošnje tujcev v Sloveniji, potrošnja je znašala 2.006.712.000 milijard. Med turističnimi prenočitvami je bilo v letu 2012 skoraj dve tretjini tujih prenočitev. 61 % prenočitev so ustvarili tuji turisti (v letu 2011 58 %). Od tega so največ prenočitev prispevali turisti iz Italije (17 %), sledili so turisti iz Avstrije (12 %) in iz Nemčije (12 %). Med državami z največjim številom ustvarjenih prenočitev beležijo največjo rast turisti iz Ruske federacije (za 36 % več) in Nizozemske (za 26 % več). 70 69

Največ turističnih prenočitev je bilo ustvarjenih v občini Piran, sledile so občine Ljubljana, Brežice, Bled in Moravske Toplice. Največje število prenočitev turistov je bilo zabeleženo v zdraviliških občinah (33 %), kar je enako kot leto poprej. Prenočitvam v zdraviliških občinah sledijo gorske občine z 24-odstotki prenočitev in obmorske občine z 22-odstotki prenočitev. Zaradi večjega obiska tujih turistov je več prenočitev v letu 2012 ustvarila tudi Ljubljana, in sicer skupno za 9 % več kot v dvanajstih mesecih leta 2011. Tuji turisti so v največjem številu prenočevali v gorskih (27 % vseh tujih prenočitev), domači pa v zdraviliških občinah (47 % vseh domačih prenočitev). V letu 2012 je bilo turistom v Sloveniji na voljo več kot 43.000 sob ali apartmajev s skoraj 122.000 ležišči. V hotelih je bilo na voljo 34 % vseh turističnih ležišč, kjer je bilo ustvarjeno 61 % vseh prenočitev. Dve tretjini vseh prenočitev so v hotelih ustvarili tuji turisti. V kampih je bilo evidentiranih 1.297.000 prenočitev turistov ali 14 % vseh prenočitev (za 1 % več glede na leto 2011). Večje povečanje števila prenočitev turistov v letu 2012 glede na leto 2011 je bilo zabeleženo tudi v mladinskih hotelih (za 29 % več), na turističnih kmetijah z nastanitvijo (za 16 % več) in v zasebnih sobah, apartmajih in hišah (za 13 % več).”

(Slovenski turizem v številkah, 2013)

72 71

Kot je razvidno iz statističnih podatkov, se slovenski turizem hitro razvija, sorazmerno s tem pa raste tudi prihod tujih gostov v Slovenijo, izmed katerih so še vedno najbolj pogosti prebivalci evropskih držav. Gorenjska regija, kjer se nahaja tudi grad Kamen, je druga najbolj obiskana regija, kar pomeni da je zanimanje turistov za obisk velik. Grad Kamen spada tudi pod gorske občine, ki so prav tako na drugem mestu po obisku. Iz tega lahko sklepamo, da je gorenjska regija kot turistična destinacija že dosegla določeno prepoznavnost in tradicijo s svojo bogato turistično ponudbo, zato bi novost v tržni niši kulturnega turizma ter nova prenočišča bila dobrodošla.

Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016 Strategija razvoja slovenskega turizma, ki se že izvaja, poudarja predvsem trajnostni koncept razvoja turizma na vseh področjih in ravneh. To pomeni okolju prijazen turizem, zaščitniški do narodne in lokalne kulture ter usmerjen v ohranjanje družbenega ravnotežja v smislu blaginje za vsakega posameznika, družino, družbo in s tem našo državo. Kot glavni vsebinski cilji strategije se pojavljajo: - KONKURENČNOST (inovativnost, kakovost, uspešnost, znanje, varnost, dodana vrednost, promet, prilivi, zadovoljstvo turistov, destinacijski menedžment, potrošnja na obiskovalca, desezonalizacija itd.), - KAKOVOST življenja in BLAGINJA (blaginja lokalnega prebivalstva, uravnotežen regionalni razvoj, sodelovanje pri turističnem razvoju, zadovoljstvo zaposlenih, kakovost življenja itd.), - UGLED IN RAZVOJ slovenskega turizma (dajanje prednosti turizmu, partnerstvo za razvoj, javno-zasebno partnerstvo, podoba turizma v očeh drugih dejavnosti itd.), - PREPOZNAVNOST in UGLED Slovenije v svetu (prepoznavnost na tujih trgih, tržna znamka, podoba Slovenije, internacionalizacija itd.). Vse te cilje spremlja poudarek na trajnostnem razvoju, skrb za ekonomsko, družbenokulturno in naravno okolje ter njegovo kakovost, prehod v nizkoogljično družbo ipd. Vsi ti cilji so temelj za prihodnje projekte, po katerih nas bo mednarodna strokovna in širša skupnost prepoznala kot odlično, zeleno, aktivno in zdravo destinacijo, s katero je veselje poslovati in jo obiskovati. Glavni kvantitativni cilji pa so povečanje obsega turistične dejavnosti oz. turističnega prometa, kar pomeni višje prihodke in dobiček iz opravljanja gostinskih in turističnih dejavnosti, povečanje števila turistov po letni stopnji rasti za 4% in število prenočitev za 2%. Ciljni prilivi iz naslova izvoza potovanj so po letni stopnji rasti ocenjeni na 6% –8%. 73

Povezanost ukrepov/aktivnosti in dolgoročni vplivi vlaganja v znanje

Za dosego teh vsebinskih in kvantitavnih ciljev je potrebno: - uspešno uveljaviti načela trajnostnega razvoja turizma - zagotoviti ugodno poslovno okolje - doseči višjo kakovost in ustvariti razmere, ki bodo omogočale večjo konkurenčnost slovenskega turizma - načrtovati in izvajati učinkovito in inovativno trženje ter promocijo Slovenije kot atraktivne turistične destinacije.

(poglavje po www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2012/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012_14561.pdf)

Turistična znamka Slovenije Slovenija se od leta 2007 uspešno promovira v svetu z znamko “I feel Slovenia” oz. “Slovenijo čutim”. Za razliko od preteklih uporabljenih znamk gre za sistematičen in sodoben poskus vzpostavitve znamke, ki zajema vsa področja vključno s turizmom.

“V Sloveniji je zelena več kot le barva, je “slovenska zelena”, ki izraža razvnotežje med umirjenostjo narave in prizadevnostjo Slovencev. Govori o neokrnjeni naravi in naši osredotočenosti, da jo tako tudi ohranimo. Simbolizira ravnotežje življenskega sloga, ki združuje prijetno vznemirjenost, s katero izpolnjujemo osebne želje, s skupno vizijo, da gremo naprej, z naravo. Slovenska zelena opisuje tudi našo usmerjenost v elementarno, v to, kar čutimo pod svojimi rokami.In ne nazadnje, slovenska zelena govori o skladnosti vseh čutov, s katerimi Slovenijo doživljamo. Spomin na Slovenijo združuje vonj gozda, žuborenje potoka, presenetljiv okus vode in mehkoba lesa. Slovenijo čutimo.” 74

Identiteta znamke Slovenije

(http://www.slovenia.info/si/49C75B15-F66B-4C19-8A85-FD813D3B2001.htm?49C75B15-F66B-4C198A85-FD813D3B2001=0&lng=1)

Identiteta znamke Slovenije je sestavljena iz številnih sestavin, nekatere so podobne značilnostim drugih narodov in držav, druge so lastne samo Sloveniji. Kar Slovenijo dela posebno, je kombinacija teh sestavin, ki se spleta v veliko usklajenih zgodb in predstavlja že obstoječe slovensko doživetje, pa tudi skupne želje glede razvoja Slovenije. Tako vsak uporabnik lahko izpelje svojo variacijo zgodbe, ki bo imela v osnovi isto jedro. Znamka je vsebinsko jedro strategije razvoja slovenskega turizma, iz katerega je razvidno, da poudarja sestavine, kot so organski razvoj, okoljska odgovornost in povezanost z naravo. Glede na to, da je slovenska zelena trajna in najpomembnejša značilnost Slovenije in slovenskega turizma, je jedrna vsebinska usmeritev v trajnostni razvoj turizma v tem obdobju upravičena in celo logična. (poglavje po www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2012/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012_14561.pdf)

Zaključek Po skokovitem upadu obiska tujih turistov po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, si je danes slovenski turizem povsem opomogel in zopet raste ter predstavlja enega najpomembnejših gospodarskih oz. strateških sektorjev, ki ustvarja nova delovna mesta in izrazito pozitivno vpliva na uravnotežen regionalni razvoj. Velik potencial predstavlja kulturni turizem, saj je Slovenija država, bogata z naravno in kulturno dediščino, ki je tudi sestavni del znamke Slovenije, s katero se država promovira po svetu. Ena izmed tržnih niš so zagotovo grajska poslopja, ki jih imamo v Sloveniji veliko, le malo pa jih dejansko ponuja tudi prenočišče z dodatnim turističnim in gostinskim programom. Kaj šele, da bi tak program bil integriran v ruševine nekdanjega gradu. Tema te magistrske naloge predstavlja novost na slovenskem turističnem trgu. Butični hotel med ruševinami z razvito gastronomsko ponudbo bi s svojo ekskluzivnostjo privabil goste z večjo kupno močjo, kar je tudi eden izmed ciljev slovenskega turizma. Spremljajoči program, razstavni prostor s predstavitvijo zgodovine gradu in grajska kavarna, bi zadovoljil prehodne, enodnevne turiste. Večnamenska dvorana, primerna za poroke in različne dejavnosti krajevne skupnosti pa bi ponovno povezali grad z neposredno okolico, pridobili njeno odobravanje novega turističnega programa in s tem zagotovili trajnostni razvoj kulturne dediščine, kot komponente slovenskega turizma. 75

Pogled na mogočne ruševine gradu Kamen pri Begunjah na Gorenjskem

3.2 HOTEL Hotel je komercialna zgradba, ki nudi prenočišče, praviloma za krajše časovno obdobje. Od včasih majhne sobe z osnovnimi elementi, kot so postelja, omara, manjša miza in umivalnik, imajo sodobne hotelske sobe vso tehnološko in elektronsko opremo (telefon, televizija, wifi ipd.), lastno kopalnico in druge dodatne elemente, ki bivanje naredijo udobno in prijetno. Hotelske sobe so navadno oštevilčene oz. poimenovane (v manjših hotelih), tako da lahko gostje najdejo svojo. Poleg prenočišča po navadi hoteli nudijo tudi dodatne storitve, kot so restavracija, bazen, savna, fitnes ipd. Nekateri hoteli imajo tudi prostore za sestanke ali konference z namenom, da privabijo goste iz poslovnih krogov.

Pri butični hotel Morgans iz leta 1984, New York (A. Putman)

Ustanove, podobne današnjim hotelom, poznamo že iz obdobja prvih civilizacij. V antičnih časih so stari Grki in Rimljani poleg term gradili kulturne bolnišnice, namenjene zdravljenju in počitku, v srednjem veku so različni verski redi sprejemali cestne popotnike v njihovih samostanih in opatijah. V Evropi so poznali gostilne (inn, ang.), ki so poskrbele ne samo za potrebe gostov s prenočiščem in hrano, temveč tudi za njihove konje. Prvi luksuzni hoteli so se pojavili predvsem v Evropi in Severni Ameriki v sredini 18. stoletja, z razcvetom v začetku 19. stoletja. V 19. in 20. stoletju se je v Združenih državah razvil tudi tip hotela za stalne goste, kjer so gradili sobe kot stanovanja. Premožnejši so tako zmanjšali stroške, ki bi jih imeli z oskrbo enako razkošne nepremičnine, povzpetniki pa so se tako lažje uveljavili med višjimi sloji. Od takrat pa do danes so se hoteli razširili že po vsem svetu, ponudba pa je vsako leto bolj izvirna in raznolika.

Butični hotel Pojem butični hotel označuje manjši hotel z izjemno in izvirno atmosfero, ki obsega 10 do 100 hotelskih sob, gost pa ima na razpolago hotelsko osebje 24 ur na dan. Razvil se je v 80. letih prejšnjega stoletja v metropolah, kot so London, New York in San Francisco.

Ena izmed 16 sob v prvem butičnem hotelu pri nas, Vander hotel, Ljubljana,2011(Sadar+Vuga)

Vsak butični hotel ima unikatno temo, ki se odraža v oblikovanju hotelskih prostorov in dizajnerskih elementov, s katerimi so opremljeni, gostu mora ponuditi nekaj novega in presenetljivega. Izredno profesionalno osebje že vnaprej ugane potrebe in želje gosta ter tudi deluje v skladu z njimi. Značilen je občutek intimnosti, gost je sprejet z njegovim imenom in ne le anonimnim “gospod” ali “gospa”, počuti se sprejeto in domače, skoraj kot bi bival pri prijatelju, ki mu je vedno na voljo, da mu razkaže okolico. Sobe so luksuzno opremljene, kar pa ne pomeni vedno, da imajo tudi vse najnovejše tehnološke in elektronske naprave, saj gostje velikokrat pridejo sem zaradi miru, udobja in umika v tišino. Navadno ima butični hotel tudi manjšo restavracijo, medtem ko je bar oz. lounge odprt za javnost. Tak hotel je vpet v lokalno dogajanje, gostom je omogočen stik z domačini, poudarek je tudi na “zelenem” razmišljanju (npr. priprava organske hrane iz lokalnega okolja, ločevanje odpadkov, naravni materiali). Glede lokacije se butični hoteli lahko nahajajo v večjih mestih ali v bolj odmaknjenih letoviščih na skritih mestih, kot so otoki in gorski predeli. Za razliko od mestnih butičnih hotelov, ki so polno opremljeni s sodobno elektroniko, je v skritih letoviščih poudarjena povezava z naravo in okolico, v hotelu se nahaja spa, izvajajo se tečaji joge ipd. V obeh primerih pa naj bi bila doživeta izkušnja v hotelu tako močna, da bi se gostom hotel vtisnil v spomin celo bolj kot država, katero so obiskali.

The hotel - butični hotel z filmsko tematiko, Luzern, Švica, 2000 (Jean Nouvel)

(poglavje po http://www.streetdirectory.com/travel_guide/216448/hotels_and_hostels/what_exactly_is_a_ boutique_hotel.html)

Kategorizacija hotela

2 **

Kategorizacija hotela je uporabljeno za razvrstitev hotelov v skupine glede na njihovo kvaliteto. Standardi za določanje, v katero kategorijo hotel spada, pa niso enotni ne v evropskem ne v svetovnem merilu, razlikujejo se predvsem glede na razvitost države. Večina držav za rangiranje uporablja simbol zvezdice, pri čemer ena zvezdica pomeni najnižjo kvaliteto, pet zvezdic pa najvišjo. V Sloveniji rangiramo hotele s pomočjo Pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih obratov, za vse hotele pa veljajo pravila iz Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Ker so pravila za kategorizacijo precej birokratska, to lahko pripelje do nesorazmerja med rangom hotela in dejansko kvaliteto ponudbe. Nekateri hoteli, ki hočejo poudariti kvaliteto svoje ponudbe in luksuz, ki pri obisku pričaka njihove goste, se oglašujejo kot hoteli s sedmimi zvezdicami, čeprav so uradno hoteli s petimi zvezdicami. Eden izmed teh je tudi hotel Burj-al-Arab v Dubaju (zgrajen 1998), z osebnim strežajem za vsako sobo v hotelu.

Pogled na hotel Burj-al-Arab, simbol luksuza

3 ***

Luksuz “Pojem luksuz je definiran kot nekaj, “kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka, razkošje”. (SSKJ) V hotelskem svetu luksuz enačijo s hoteli, ki spadajo v kategorijo petih zvezdic. Navadno se tu pričakuje višja kvaliteta osebja, ponudbe, celo za opremo uporabljenih materialov.

4 ****

Seveda je vse to pomembno za zagotavljanje izvrstne ponudbe, vendar pri sodobnem pojmovanju luksuza v ospredje pridejo tudi druge dobrine, kot so neokrnjena narava v okolici hotela, mir in tišina, sezonska organsko pridelana hrana v povezavi z lokalno kuhinjo – dobrine, ki so nekoč bile vsem samoumevne, ki pa v današnjem hitrem svetu na določenih krajih, predvsem pa v velemestih, postajajo vedno večja redkost.

5 ***** 80

Lloyd hotel v Amsterdamu, ki ponuja sobe od 1 do 5 zvezdic (MVRDV)

Sobe v Lloyd hotelu od 1 do 5 zvezdic

3.3 IDENTITETA GRADU KAMEN Neokrnjenost narave Grad Kamen ponosno stoji na skalnem grebenu in straži nekdanjo tovorno pot, ki poteka po dolini Drage, pogled seže na severu vse do gore Begunjščice v Karavankah, proti jugu pa objame Radovljiško planoto, ki jo na horizontu krasijo alpski mogotci. Grad je obdan in prežet z zelenjem, ki se ponekod zrašča z njegovimi zidovi, in je odlična destinacija za oddih.

Skrivnostnost ruševine Glavna posebnost oz. identiteta gradu pa je njegova pojavnost v obliki ruševin, ki kažejo na njegovo nekdanjo mogočnost ter so včasih nostalgične, opozarjajo na minevanje časa. So hkrati zgodovinske in sodobne. Prehajanje med nekdanjimi prostori je domiselno in dinamično, horizontalno in vertikalno, ruševina je rešena vseh omejitev.

Preplet obeh Ob pogledu na grad Kamen včasih težko ocenimo, kje se začne zgradba in kje se konča narava. Utrjeni zidovi rastejo naravnost iz skale, iz njih poganjajo šopi trave, grad obkrožajo visoka drevesa. Izgleda kot da je narava popolnoma obdala grad in živi z njim v simbiozi. Pogled na ta preplet je magičen, vendar pomeni tudi počasno propadanje gradu, ki bo v nekaj stoletjih na tak način izginil. Poraja se vprašanje, na kakšen način poseči v to simbiozo, da se bo identiteta tega kraja ohranila, obenem pa zaustaviti propad in poiskati rešitev za njegov trajnostni razvoj. 82

Ruševina gradu v objemu narave

3.4 VAROVANJE STAVBNE DEDIŠČINE

Stari vek in antika

Kulturna dediščina Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD) opredeljuje kulturno dediščino kot dobrine, podedovane iz preteklosti, ki razkrivajo značilne človekove dejavnosti in ustvarjanje, družbeni razvoj ter dogajanja v posameznem obdobju v Sloveniji in z njo povezanim širšim prostorom. Prebivalci Republike Slovenije v njih vidijo izraz svojih vrednot, identitet, znanj in tradicij. Varstvo teh dobrin je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Varstvo dediščine obsega ohranjanje materialnih in vsebinskih lastnosti teh dobrin ter skrbi za njihovo celovitost in neokrnjenost. (po ZVKD - I, 2008)

Džoserjeva piramida - prvi arhitekturni spomenik

Akropola - Grki so jo postavili na mestu porušenega svetišča po vojni s Perzijci

Rim - iz opečnatega v marmorno mesto

Srednji vek

Zgodovina varstva kulturne dediščine Stari vek in antika (do konca 5. stoletja) O varovanju, zaščiti in obnovitvenih delih v starem veku in antiki ni ohranjeno skoraj nič pisnih podatkov, iz ohranjenega stavbnega tkiva pa ne moremo zagotovo trditi o morebitnih popravilih in rekonstrukcijah. Skrb za ohranitev kulturne dediščine je redka, pripisujejo jo predvsem nekaterim ozaveščenim vladarjem, ki so z varovanjem arhitekturne dediščine (predvsem svetišča in druge monumentalne zgradbe) ter posameznih manjših predmetov (kipi, slike, vaze ...) želeli ohraniti slavo svoje kulture in tradicije. Leta 458 n.š. je bil izdan prvi normativni akt – Majorianov edikt cesarja Zahodnorimskega cesarstva Majoriana, s katerim je v poglavju o javnih zgradbah zaščitil obstoječo stavbno dediščino. V delu so bile navedene kazni za tiste, ki bi rušili ali dopuščali rušenje in uničevanje preteklih umetnostnih del.

86 Trajanov steber - zaščiten z odlokom iz l. 1162

87 Romanska katedrala v Wormsu - rekonstruiran zvonik

88 Romanska cerkev sv. Marije v Zadru iz leta 1105 - uničeni zvonik rekonstruiran v 15.stol. po originalu

Srednji vek (6. stol. –15. stol.) Čeprav so v srednjem veku antično arhitekturo dojemali kot kontinuiteto tradicije in priznavali njeno lepoto, je bil razkol med prejšnjo pogansko in novo krščansko civilizacijo prevelik. Ustvariti je bilo treba nove motive krščanske umetnosti, ki so se odražali tudi v arhitekturi. Čeprav obstajajo posamezni primeri popravil stavbne dediščine ter oblikovanja normativnih dokumentov, s katerimi so zavarovali stavbne ostaline in podedovana umetniška dela iz preteklosti, so bili ti omejeni zgolj na redke kulturno ozaveščene vladarje, stavbenike in umetnike. Srednji vek je bil predvsem obdobje številnih rušenj in prezidav, novo in obstoječe so postavljali eno ob drugo ali ju celo zlivali skupaj. (poglavje po Deu, predavanje, 2011)

Renesansa

Renesansa (sreda 15. stol. –sreda 16. stol.) V renesansi je ponovno vzniknilo zanimanje za antično umetnost in njene proporce, napredni arhitekti so upoštevali obstoječo stavbno dediščino in predvsem preučevali stare antične ostaline, gotska estetika jim je bila tuja. Razlog za rušitev obstoječih objektov je bila pridobitev zazidalnega zemljišča za nove stavbe, velikokrat pa so pri gradnji uporabili tudi staro gradivo. Pri prenovi obstoječih objektov je bila od renesančne estetike bolj pomembna skladnost zgradbe po antičnih vzorih – čeprav so se zavzemali za sodoben likovni izraz, so napol zgrajene gotske stavbe velikokrat dokončali v istem stilu.

Rimski kolosej, v renesansi začasni kamnolom za pridobivanje gradiva

Gotska cerkev sv. Frančiška v Riminiju obdana z renesančnim ovojem (Alberti)

Gotska bazilika St Maria Novella z novo renesančno fasado (Alberti)

Neoklasicizem

Barok (sreda 16. stol–sreda 18. stol.) Obdobje baroka zaznamuje zahteva po novem, ki preglasuje zahteve po varstvu podedovane arhitekturne dediščine. Obstoječo arhitekturo sicer dokumentirajo, nato pa preoblikujejo v skladu s aktualnimi likovnimi načeli, dodajajo različna okrasja v barvi, ometu, štuku ter kamnu, značilno je prekrivanje in maskiranje. Neoklasicizem (sreda 18. stol. –sreda 19. stol.) V 19. stoletju se prične organizirana zaščita arhitekturne dediščine. To je obdobje številnih arheoloških izkopavanj, proučevanja antičnih in renesančnih umetnin, njihovo kritično vrednotenje, potovanje v Italijo postane neizogibna sestavina vzgoje. S pričetkom zbirateljstva materialnih ostankov iz preteklosti se pričnejo odpirati muzeji, namenjeni širši javnosti, oblikujejo se nove vede (umetnostna zgodovina, arheologija, konservatorstvo) ter s tem novi poklici (kustos, konservator, restavrator). Pogosto je restavriranje in rekonstrukcija stavbne dediščine predvsem iz antičnega in renesančnega časa, prevladuje dopolnjevanje nedokončanih ali poškodovanih arhitektur. Oblikujeta se dva pogleda glede pristopa k stavbni dediščini: - Francozi (Viollet le Duc) zagovarjajo restavracijo oz. rekonstrukcijo v obstoječem izvornem jeziku, brez dodajanja sodobnih elementov, zahtevana je stilna enotnost. - Angleži (John Ruskin) dajejo konservaciji prednost pred restavracijo, grajene strukture je treba varovati v avtentičnem stanju in jih kot take zaščititi pred nadaljnjim propadom.

Viollet le Duc: rekonstrukcija srednjeveškega mesta Carcassone v Franciji

Obnovljen Konstantinov slavolok, vidna ločnica staro/novo 95

John Ruskin: primer konservacije - Fountains Abbey v Angliji

Viollet le Duc: dokončana gotska katedrala v Kölnu v Nemčiji

John Ruskin: primer konservacije - Fountains Abbey v Angliji

Moderna (20.stoletje) V Evropi se razvijejo razprave o načelih prenove, ki sta jih utrdila Francoz Viollet le Duc (rekonstrukcija) in Anglež John Ruskin (konservacija). Oba pristopa na osnovi izkušenj s prenovami združi Italijan Camillo Boito ter s tem postavi temelje znanstvenemu pristopu varstva in zaščite nepremične kulturne dediščine. V svojih delih pove, da je potrebno prikazati jasno ločnico med izvornim (konserviranim) in novim (rekonstruiranim), posege je potrebno dokumentirati, rezultat je vizualno skladna celota. Na rimski fakulteti za arhitekturo arhitekt Giovannoni uvede predmete, povezane z varstvom stavbne dediščine, izda Listino za zaščito (1931) s predpisanimi normami za varstvo in zaščito spomenikov ter uvede pojem zaščite zgodovinskih ambientov. Umetnostna zgodovinarja Alois Riegl in Max Dvorak postavita temelje umetnostnozgodovinski ter konservatorski vedi, konservaciji dajeta prednost pred restavracijo. Na Slovenskem sta v ospredju na umetnostnozgodovinskem področju Izidor Cankar in prof. Franc Stele. Povsod v Evropi se ustanavljajo društva, zavodi, pišejo se mednarodni dogovori in listine, med katerimi je tudi Atenska listina iz leta 1931. Dediščina se obravnava lokalno in globalno, saj je last vseh ljudi. Zaključek – vsaka stvar, katero prenavljamo, mora pridobiti na vrednosti, s posegom je ne smemo poslabšati. (poglavje po Deu, predavanje, 2011)

Metodologija postopkov Varstvo kulturne dediščine (tudi spomeniško varstvo ali konservatorstvo) je interdisciplinarno delo skupine različnih strokovnjakov (arhitekti, umetnostni zgodovinarji, zgodovinarji, etnologi, arheologi, sociologi, geografi, kemiki, gradbeniki ...) z umetnostnimi zgodovinarji konservatorji na čelu. Po vrednotenju in analizi spomenikov in ostale dediščine odločajo o načinu obnove in prenove oz. kdaj je lahko spomenik obogaten tudi z novimi posegi.

Obnova

Obnova je skupek tehničnih in projektantskih posegov, s katerimi gradivu oz. objektu ohranimo ali povrnemo izgubljeno izvirnost in avtentičnost. Konservacija Konservacija je načelo ohranjanja in varovanja kulturne dediščine pred propadom v zatečenem (avtentičnem) stanju brez rekonstruiranja, spreminjanja ali dodajanja novega. Načelo je oblikoval Anglež John Ruskin na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Vse ohranjeno se le zaščiti in pusti kar se da nedotaknjeno, se vzdržuje in čisti, dovoljena so manjša popravila in zaščita z zaščitnimi sredstvi ter ojačanje (konsolidacija) z uporabo ojačitvenih sredstev.

Konservacija ruševin ob jezeru Loch Ness na Škotskem, John Ruskin

Restavracija fasade SNG opera in balet Ljubljana

Restavracija V procesu obnove je restavracija poseg, s katerim je originalu povrnjena izgubljena vrednost. Vsak originalni delček, ki ga je mogoče najti, se postavi na prejšnje mesto kjerkoli je to mogoče (anastiloza), na novo uporabljeni materiali pa morajo biti vselej razpoznavni. (po Atenska listina, 1931) Restavriranje je visoko strokoven postopek, s katerim ohranjamo in odkrivamo estetske in zgodovinske vrednosti spomenika. Zasnovan mora biti na znanstveni gotovosti (upoštevanje originalnih materialov, arheološke pričevalnosti, originalnega oblikovanja, avtentičnosti dokumentov), nikakor ne pridejo v poštev zgolj domneve. Pri restavriranju manjkajočih delov se morajo nadomestni deli skladno zliti s celoto, hkrati pa se morajo ločiti od izvirnih delov, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do potvarjanja umetnostnega in zgodovinskega dokumenta.

(po Beneška listina, 1964)

Rekonstrukcija Rekonstrukcija je poseg, s katerim ponovno zgradimo uničene ali poškodovane dele objekta z uporabo starih ali na novo izdelanih gradiv. Objekt povrnemo v prvotno stanje na podlagi podatkov ali sklepanja o celotnem izgledu objekta. Sanacija Beseda sanacija izhaja iz latinske besede sanare, ki pomeni ozdraviti. Sanacija tako označuje vsa potrebna popravila poškodovanih in uničenih delov objekta za ponovno vzpostavitev izvornega stanja, odstranijo se vzroki poškodb in morebitna nekakovostna popravila iz preteklosti. Kjer je to neizogibno potrebno, so dovoljene tudi manjše spremembe v prostoru in dekoraciji, če imajo le-ti majhen umetnostni oziroma zgodovinski pomen. 99

Restavriran stari most v Mostarju, Bosna in Hercegovina

100

Delno rekonstruiran rimski tempelj v arheološkem parku Xanten v Nemčiji

(poglavje po Deu, predavanje, 2011)

Prenova

Pri prenovi govorimo o posegih in ukrepih, s katerimi poleg tehničnih in prostorsko-oblikovnih lastnosti obravnavanega objekta izboljšujemo tudi njegove bivalne, uporabne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere. (po Zakon o prostorskem načrtovanju, 2007)

Adaptacija Beseda adaptirati je tujka, ki pomeni nekaj prilagoditi, prikrojiti, preurediti, tudi prenoviti. Z adaptacijo spomenik prilagodimo sodobni uporabi in namenu. Pri tem mora spomenik biti opremljen v skladu s sodobnimi potrebami, še vedno pa mora ohranjati svoje razpoznavne vrednosti. Revitalizacija Gre za oživljanje spomenika oz. tudi večjih urbanih ali ruralnih tkiv, predvsem z uvajanjem novega, sodobnega programa preko različnih fizičnih posegov. Spomenik tako zopet pridobi funkcijo in ni več sam sebi namen. (poglavje po Deu, predavanje, 2011)

101

Obnova in adaptacija Škrateljnove hiše v muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači (Bolčina, Milčinovič,Savelli)

102 Prenovljen grad Castelvecchio v Veroni (Carlo Scarpa) - prvi primer harmoničnega dialoga staro-novo

Zaključek Uspešna obnova je mogoča samo na podlagi zadostne dokumentacije, ki priča o stanju izvorne, avtentične pojavnosti nekega objekta, drugače je bolje poseči po metodoloških principih prenove, ki omogočajo novo ustvarjalnost in dopuščajo nove posege v starem, obstoječem sistemu. Skupni cilj, tako obnove kot prenove, je ohraniti in varovati spomenik, v nobenem primeru mu s posegom ne smemo znižati, temveč kvečjemu povišati njegovo arhitekturno vrednost. Pri prenovi gradu Kamen je zaradi pomanjkljivih virov o izvornem stanju in obsežnih poškodb stavbe po mojem mnenju zato najbolj smiselna konservacija še obstoječih ruševin in s tem njihovo očiščenje, zaščita in ojačitev obstoječe konstrukcije. Bistvena pa je tudi uvedba novega programa s pomočjo revitalizacije, ki spomeniku povrne funkcijo, ga oživi. Novi, fizični posegi so subtilni, razlika med starim in novim je očitna. 103

Tate Modern, London -bivša elektrarna adaptirana v galerijo sodobne umetnosti (Herzog & de Meuron)

104 Matadero, Madrid - revitalizirano območje 48 stavb bivših klavnic in tržnic v center sodobnih umetnosti iz strani različnih mladih arhitekturnih birojev

105

Prenova gradu - muzej vina je nameščen med stare stene gradu (Penafiel castle wine museum,Gonzallez)

3.5 RUŠEVINA “...ima bolj kot gmotno neko simbolno težo. To ni preprost objekt. Je resorbiran, okamenel ali raztelešen objekt, skoraj že čisti simbol samega sebe, ki je hkrati razbremenjen smisla in z njim obremenjen. (...) Objekt, ki ga čas najprej potolče, nato pa po možnosti povzdigne in obogati. Ruševina je objekt in poleg tega še spomin na objekt, objekt, ki ga je použil njegov lastni spomin.” (Wajcman, 2007, str. 12) V arhitekturnem smislu je ruševina velikokrat obravnavana zgolj kot končna stopnja v življenju zgradbe. Vendar njena simbolika presega njeno fizičnost, nam sproža domišljijo in postavlja vprašanja o zgodbi te nekoč celovite zgradbe. Čeprav je objekt iz preteklosti, živi naprej v sedanjosti ter pri tem odraža sodobno družbo. “ Kakovost arhitekture pri fascinaciji z ruševino ne igra vloge; lahko rečemo, da stavbe s propadom doživijo enakost v smrti. Fascinacija z ruševinami vsaj v tem delu torej ni spodbujena z arhitekturnimi sredstvi, ampak s propadom samim. Mislim, da lahko rečemo, da s propadom in izstopom zgradbe pridobijo avro, ki je prej niso imele.” (Kosec, 2013, str. 168)

Manjkajoči del stavbe pri ruševini lahko celo primerjamo s tišino v glasbi – tišino, ki ni klasična pavza kot premor med toni, temveč “aktivno tišino”, ki je enakovreden gradnik glasbe. Tako prva kot druga s svojo odsotnostjo odpreta precej večjo ambivalentnost kot prisotni elementi in povzročata nekakšno napetost neotipljivega in neslišnega. (po Kosec, 2013)

Ruševine s svojo visoko simbolično izpovednostjo sestavljajo pomemben del kulturne dediščine, ki ga je treba varovati ter ohranjati z aktivnim vključevanjem v trajnostni razvoj. S pomočjo umestitve novega programa jih tako oživimo, pri arhitekturnih posegih pa smo spoštljivi do obstoječega, ga ne preglasimo, temveč vzpostavimo simbiozo med starim in novim. 106

Pogled na silhueto ruševin gradu Kamen pri Begunjah na Gorenjskem

- “Rimske ruševine so imele na arhitekturo večji vpliv, kot bi ga sicer imele cele; česar ne vidiš, si moraš predstavljati.” - “Kot oblečena ženska.” (film The Belly of an Architect, 1987)

Sodobni pristop k prenovi ruševin Veliko je primerov prenove zgodovinskih stavb, katerim so arhitekti z uvedbo novega programa povrnili funkcionalnost, jih s tem oživili ter rešili pred propadom. Malo težje postane, ko je govora o ruševini, ostalini stavbe, ki je v svoji nepravilni fizični obliki desetletja ali celo stoletja nezaščitena in prazna kljubovala ostrim vremenskim razmeram.

1. Gradnja znotraj ruševine.

107

Glasbena šola - prostor za vajo Dovecote studio, Suffolk (Haworth Tompkins)

Umetnostni zgodovinarji konservatorji so si večinoma enotni v načelu, da ima konservacija prednost pred restavracijo in drugimi bolj invazivnimi posegi. Toda, kaj bi se zgodilo, če bi zgolj konservirali vse ruševine, ki so zaščitene s strani spomeniškega varstva? Ne bi v tem primeru dobili polja “muzejskih” ruševin, postavljena na ogled, zamrznjena v času brez nikakršnega stika s sedanjostjo? V nekaterih primerih je tak pristop smiseln, vendar ne vedno in povsod. In kaj se zgodi, ko ni na voljo dovolj preverjene tehnične dokumentacije, ki nam omogoča rekonstrukcijo ruševin? Kot najprimernejši in tudi najsodobnejši pristop se kaže revitalizacija oz. adaptacija takega objekta, ki se mu smiselno določi nov program ter s pomočjo sodobnega arhitekturnega jezika posega v ruševino na tak način, da je novozgrajeni del ne preglasi, ampak deluje z njo v simbiozi in jo primerno prezentira. S tem objekt ne propada oz. je sam sebi namen, temveč nadaljuje svojo zgodbo z novo plastjo iz še enega zgodovinskega obdobja. Tak pristop k arhitekturni dediščini najdemo že v zgodovini, ko so dele stavb uporabili pri gradnji novih objektov. Kot primera lahko vzamemo obod nekdanjega amfiteatra v Lucci, ki so ga uporabili za nosilne stene hiš, znotraj obzidja Dioklecijanove palače pa se je ponovno razraslo mesto, tesno zraščeno z ruševinami iz starega Rima. Pri prezentaciji ruševine moramo biti pozorni na uporabo materiala pri novih posegih in “šivu” oz. stiku med starim in novim. Pri uporabi identičnega materiala izvornemu bi rezultat povsem verjetno izničil pomen avtentičnosti ruševine, zato mejo med obstoječim in novim poudarimo z razliko v barvi materiala oz. pri posegu uporabimo drugo, sodobnejše gradivo, ki bo poudarilo že obstoječe ruševine.

1. Gradnja na ruševini

108

Kolumba museum, Köln (Peter Zumthor) - sožitje ruševin in sodobne arhitekture

Pri odnosu novograjenega do ruševine pridemo do naslednjih možnosti jukstapozicije: 1. Gradnja znotraj ruševine Pri tem pristopu pride do najbolj celostne prezentacije ruševine, saj le-ta ostane nedotaknjena. Pojavlja se vprašanje stika med starim in novim v odnosu do zunanjih vplivov.

1. Gradnja zunaj ruševine

109

Paviljon, ki obdaja ostaline rimskih ruševin, Graubünden, Švica 1986 (P.Zumthor)

2. Gradnja na ruševini Z nadaljevanjem gradnje novega objekta neposredno na že obstoječih zidovih ruševine je slednja vidna z obeh strani – zunanjosti in notranjosti, previdni moramo biti pri stikovanju novega in starega materiala in poskrbeti, da novo ne preglasi starega, temveč ga kvečjemu poudari. 3. Gradnja zunaj ruševine Ta poseg je izmed vseh treh najbolj enostaven in predstavlja najmanj destruktivno rešitev. Nova stavba obdaja ruševino in jo ščiti kot muzejski eksponat. Kakorkoli, ruševina je sedaj ločena od svojega izvirnega konteksta.

(poglavje po http://www.buildingconservation.com/articles/life-for-ruins/life-for-ruins.htm)

3.6 REFERENČNI PRIMERI

111

110

Pogled na stavbo

Notranji atrij

Parador San Marcos de Leon ***** Leon, Španija Samostan iz 16.stol., ki je nadomestil prvotni samostan iz 12.stol. 210 sob in 16 suit REFERENCA: Parador de Leon je tipičen primer paradorjev v Španiji – historično pomembnih zgradb (dvorci, gradovi, samostani ...), spremenjenih v luksuzne hotele, s prvo tako prenovo v letu 1928. Tako so v Španiji poskrbeli za promocijo njihovega turizma, obnovo dotrajane in propadajoče arhitekturne dediščine ter ji z novo funkcijo povrnili življenje ter zagotovili finance, ki so potrebne za njeno vzdrževanje. 112

Ena izmed hotelskih sob

113

Hotelska jedilnica

114

Pogled na nekdanji samostan

115

Notranje dvorišče

Pousada de Amares - Santa Maria do Bouro ***** Amares, Portugalska Eduardo Souto de Moura Cistercijanski samostan iz 12. stol. Obnovljen 1989–97 32 sob, 2 suiti REFERENCA: Po zgledu sosednje Španije in njihovih paradorjev so tudi Portugalci leta 1942 pričeli stare historične zgradbe spreminjati v hotele, imenovane pousade. Ti so bili najprej v državni lasti, nato so jih deloma privatizirali. Portugalci so pri prenovah bili že nekoliko manj tradicionalni od Špancev in so v posegih uporabljali sodobni arhitekturni jezik, eden izmed najbolj uspešnih primerov je Pousada de Amares arhitekta Souto de Moure. Arhitekt je iz obstoječe ruševine naredil pousado, hotel, ki prebiva v stari lupini zgradbe, pri tem pa ni zapadel v dobesedno rekonstrukcijo in imitacijo vseh njegovih nekoč obstoječih arhitekturnih elementov, ki jih je požrl čas. Dejal je, da ni restavriral samostana, temveč gradil pousado iz kamnov, ki so nekoč pripadali samostanu. 116

Pogled na neksadnji samostan

117

Hotelska soba

118

119

Pogled na hotelske sobe

120

Hotelska soba

Situacija hotela Aire de Bardenas

Aire de Bardenas **** Tudela, Navarra, Španija Emiliano López Monica Rivera Arquitectos 2007 1500 m2 22 sob: 4 suite, 7 samostojnih kubusov z razgledom, 3 kubusi z lastnim dvoriščem (patiom), 8 dvoposteljnih sob z lastnim patiom REFERENCA: Hotel je zgrajen sredi puščave, ki spada pod zaščiten nacionalni park. Čeprav v takih območjih veljajo stroga pravila, je bil hotel zgrajen na pobudo občine, ki ga je tudi financirala, saj se zavedajo, koliko lahko tak program doprinese območju. Hotel ponuja raznolik sprostitveni in kulinarični program, sobe nudijo veliko udobje, čeprav so zgrajene iz cenovno dostopnih materialov, gostje velikokrat ne čutijo potrebe, da bi sploh zapustili hotel, saj imajo vse kar potrebujejo na dosegu roke. 121

Prerez in tloris sobe hotela Aire de Bardenas

122

Zunanje dvorišče pred recepcijo

123

Tloris pavilijonov Les Cols

124

Kopel v paviljonu

Les Cols Pabellons **** Olot, Girona, Španija RCR Arquitectos 2006 130 m2 5 paviljonov/sob REFERENCA: Izjemni gurmanski doživljaj lokalne kulinarike v sodobno prenovljeni hiši iz 13. stoletja je podaljšan z možnostjo nočitve v enem izmed petih paviljonov Les Cols, ki se nahajajo v neposredni okolici hiše. Njihova zasnova briše meje med zunaj in znotraj, med naravo in arhitekturo, ter tako ponuja sobo kot doživetje samo po sebi. Obiskovalcu meditativno okolje omogoča pristen stik z naravo in samim sabo. 125

Prerez pavilijonov Les Cols

126

Hodniki na prostem in pogled na spalni del pavilijona

127

Tloris hotelskih sob

Hospederia en Olivenza 128

Tloris in prerez hotela

Olivenza, Badajoz, Španija Jose Maria Sanchez Garcia začetek gradnje 2010 40 hotelskih sob REFERENCA: Arhitekt z vnašanjem novega komercialnega/turističnega programa ohranja obstoječo stavbno dediščino, ne samo kot spomenik nekega preteklega obdobja, ampak ji z novo funkcijo tudi vrne življenje. Ohranjanje obstoječega se prepleta z novimi posegi, ki skladno z aktualnimi arhitekturnimi smernicami zadržano posegajo v prostor v sodobnem arhitekturnem jeziku.

129

Prostorski prikaz - pogled na sobe

130

Prostorski prikaz hotelskih sob

3.7 KRITIKA PRAKSE PRI NAS

131

Vhod v prenovljeni grad

132

Pogled na grajski kompleks z okolico

Hotel Golf Grad Mokrice **** Čatež ob Savi, Slovenija obnovljen 2004–2006 25 sob, 2 suiti in 2 apartmaja Grad Mokrice je tipičen predstavnik prenov dvorcev in gradov na Slovenskem. Ohranjanje stavbne dediščine s pomočjo turističnega programa in pestrim izborom dodatnih aktivnosti (razni športi, savne in bazeni, golf ...) je odlična poteza, vprašanje se nahaja v načinu arhitekturne prenove. V primerih dobre prakse po svetu večinoma vidimo nadaljevanje zgodbe neke stavbe s sicer zadržanimi in spoštljivimi posegi v obstoječo arhitekturo, vendar še vedno s sodobnih arhitekturnim jezikom, mogoče je ločiti staro od novega. Na slovenskih gradovih se ta ločnica velikokrat izgubi, ponujamo potovanje v preteklost oz. v predstavo o njej, avtentičnost se izgublja. Je to še vedno arhitektura ali postavljamo scenografijo? 133

Hotelska jedilnica

134

Hotelska suita

4.0 PROJEKT

4.1 LOKACIJA

4.2 PROGRAM

4.3 KONCEPT

4.4 TEHNIČNO POROČILO

4.5 GRAFIČNI PRIKAZI

4.1 LOKACIJA

135

Pogled 1

3 136

Pogled 2

1 2 137

Pogled 3

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mateja Pipan / Magistrsko delo : Idejna zasnova revitalizacije gradu Kamen pri Begunjah na Gorenjskem / Mentor : doc. Vasa J. PeroviÄ&#x2021;, MA BIA / Leto vpisa : 2007/08 / Leto izdelave diplomskega dela : 2013/14

Ambienti

138

140

Ambient 1

139

Ambient 2

Ambient 3

141

Ambient 4

6 5 4

142

Ambient 5

143

Ambient 6

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mateja Pipan / Magistrsko delo : Idejna zasnova revitalizacije gradu Kamen pri Begunjah na Gorenjskem / Mentor : doc. Vasa J. PeroviÄ&#x2021;, MA BIA / Leto vpisa : 2007/08 / Leto izdelave diplomskega dela : 2013/14

Ambienti

144

Ambient 1

145

Ambient 2

7 6

5 2

146

Ambient 3

147

Ambient 4

148

Ambient 5

149

Ambient 6

150

Ambient 7

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mateja Pipan / Magistrsko delo : Idejna zasnova revitalizacije gradu Kamen pri Begunjah na Gorenjskem / Mentor : doc. Vasa J. PeroviÄ&#x2021;, MA BIA / Leto vpisa : 2007/08 / Leto izdelave diplomskega dela : 2013/14

Obstoječe stanje gradu Kamen Po opustitvi gradu v prvi polovici 18. stoletja in spremembi njegovih zidov v gradbeni material novega dvorca in cerkve v dolini so od gradu ostale le še ruševine. Njihov propad je bil zaustavljen z obsežno konservatorsko akcijo, ki se je pričela leta 1959 in je trajala kar 12 let. V tem času so grad utrdili in konservirali obstoječe zidove ter rekonstruirali romanski obrambni stolp (kot najstarejši del gradu) ter tri delno porušene prostore v pritličju gradu – shrambo, kuhinjo in obedovalnico za služinčad.

Romanski obrambni stolp

Delno ohranjeni renesančni del Grajska kapela Nekdanje dvorane in skrivni izhod Nekdanja shramba, kuhinja in obedovalnica za služinčad Grajsko dvorišče Glavni vhod v grad Ohranjene kleti osrednjega grajskega poslopja

Poleg romanskega stolpa in treh pritličnih prostorov je kot celotna stavba ohranjena le še hiša oskrbnika ob spodnjem vhodu v grad, ki ga na zahodni strani zamejuje delno porušen vhodni polkrožni bastion. Utrjeni zidovi držijo terase, kjer so nekoč rasli grajski vrtovi, ohranjeni so še zidovi gotskega bivalnega palacija na vzhodnem skalnem grebenu, kletni prostori osrednjega dela nekdanjega gradu ter renesančni del na zahodni strani. V osrčju je še vedno utrjeno nekdanje grajsko dvorišče. Danes je po dobrih štirih desetletjih brez posegov in vzdrževanja grad ponovno izpostavljen počasnemu propadu. Čeprav je vključen v turistično ponudbo vasi Begunje in po njem občasno potekajo vodeni ogledi, je v svojem stanju vedno težje prehoden in nevaren za obiskovalca. Kot enega najlepših primerov srednjeveškega raščenega gradu pri nas z bogato ambientalno vrednostjo romantičnih ruševin ga je vredno ohranjati ter ga oživiti preko nove, sodobne funkcije.

Gotski bivalni palacij Terase - nekdanji grajski vrtovi

Delno porušen vhodni bastion Hiša oskrbnika Spodnji vhod v grad

4.2 PROGRAM Razporeditev programskih sklopov Projekt obsega dva programska sklopa: prvi, bolj intimen, obsega butični hotel s pripadajočim spajem in restavracijo, drugi sklop pa svoj program namenja okoliškim prebivalcem in turistom ter je javno dostopen komurkoli.

Hotelska suita

Butični hotel svojim gostom ponuja 5 hotelskih sob in 5 razkošnejših suit, vsako v malo drugačnem ambientalnem kontekstu. Hotelski bar in recepcija se nahajata v istem prostoru, globlje v notranjosti objekta pa najdemo še vinski bar. Restavracija z zunanjo teraso in uprava hotela se nahajata v ločenem objektu, ki gleda na ruševine vhodnega bastiona, kjer se nahaja tudi terasa hotelskega bara. Pod zgornjim grajskim dvoriščem je urejen hotelski spa, ki obsega tri različne vrste savn, bazen,vročo kopel, manjši bazen za knajpanje ter prostore za počitek.

Grajska kavarna

Večnamenska dvorana je na voljo vsem – bodisi za sestanke krajevne skupnosti bodisi za manjše poroke ali poslovne kongrese, uporabljajo jo tudi za razne enkratne dogodke, kot je npr. vaški kino. Nahaja se v isti stavbi kot hotelska restavracija, vendar ima ločen vhod.

Hotelski SPA Razstavni prostor, razgledne ploščadi Hotelske sobe - duplexi Hotel - vertikalne komunikacije Hotelske sobe Hotelske sobe Hotelske sobe Vinski bar Hotelska suita Recepcija z barom Terasa hotelskega bara

Preostali javni program se odvija na zgornjem grajskem dvorišču, kjer ruševine ostanejo nedotaknjene. V vzhodnem gotskem stolpu se nahaja manjši razstavni prostor z maketo rekonstrukcije gradu, razstavljeni so najdeni drobni predmeti, predstavljena je zgodovina objekta. Nad njim se ob grajskih zidovih v obliki spirale vzpenjajo stopnišča in razgledni podesti iz lahke kovine, s katerih imajo obiskovalci nemotene poglede na grajsko poslopje in okolico. Na zahodni stranici dvorišča je v treh rekonstruiranih prostorih urejena kavarna, ki se v toplejših mesecih razširi tudi na sončno dvorišče. Tudi na tej strani so dodane stopnice in razgledni podesti, ki omogočajo razgledovanje po gradu in prehajanje gostov hotela v najvišjo suito, ki leži v najvišjem romanskem obrambnem stolpu na gradu. Vsi programi so nameščeni med obstoječimi grajskimi zidovi oz. potopljeni v zemljo med njimi, tako da pogled na obstoječo ruševino ostaja nedotaknjen in predstavlja grad v vsej svoji iskrenosti.

Večnamenska dvorana Restavracija Restavracija -zunanja terasa

Hotelski program Javni program

4.3 KONCEPT Izhodišča

Vodilna ideja izhaja iz potrebe po ohranjanju že obstoječih ruševin, ki se kažejo kot izjemna estetska vrednota in dajejo prostoru močno identiteto. Obenem pa je za njihov obstoj ključnega pomena, da pridobijo nov program, preko katerega se bo zaustavilo njihovo propadanje ter pripomoglo k njihovi ponovni oživitvi.

Ruševina gradu - estetska vrednota

Program - funkcionalni del arhitekture

Program se prilagodi obstoječi ruševini, njena podoba ostane ista.

Zasnova Program je umeščen tako, da se vsi novi posegi skrijejo med obstoječe zidove ruševine. Naseljenost le-te se nam razkrije skozi posamezne detajle, ki nakazujejo, da se za obstoječim zidom nahaja nov program. Taka zasnova privede do bipolarnosti projekta – pojavi se zanimiv dialog med zgodovinskim in sodobnim, med tem, kar je na površju, in kar je skrito očem.

Ohranjeni / rekonstruirani deli gradu

Program

Program napolni objekt

Posegi Glede na obstoječe stanje gradu so nadaljnji arhitekturni posegi ločeni na dva načina.

+ Ostanki zidov - ruševina

Prvi način obravnava ohranjene in rekonstruirane prostore oz. objekte, ki so del grajskega kompleksa. Program se tukaj namesti znotraj zidov, betonska jedra pripomorejo k podpori novih medetažnih plošč, ki se sidrajo v obstoječe stene ter jih tako dodatno zavetrujejo.

= Program

V drugem primeru gre za posamezne zidove v obliki ruševin. Tukaj se program vkoplje v prostor med dvema zidovoma, še pred tem pa se teren ustrezno utrdi.

Program se potopi med zidove

1. Obstoječe odprtine / novi preboji

Svetloba 2.Atriji

Svetloba igra pri projektu pomembno vlogo, saj je zaradi ohranjanja obstoječih zidov ta marsikje omejena in jo je potrebno v prostor včasih speljati tudi po nekonvencionalni poti. 1. Obstoječe odprtine Obstoječim odprtinam so ponekod izjemoma dodani tudi novi preboji, skupaj omogočajo dovoljšen prehod svetlobe v prostor ter funkcionalno prehajanje uporabnika v in iz prostora. 2. Atriji V primeru prostorov, vkopanih med obstoječe grajske zidove, se pojavijo ozelenjeni atriji, ki posredno dovajajo svetlobo v prostor ter poskrbijo za prijetno ambientalno vzdušje.

3. Svetlobniki

3. Svetlobniki Hotelski spa se nahaja pod grajskim dvoriščem, ki mora ohranjati svojo celovitost površine, saj se na njem priložnostno odvijajo tudi razne prireditve, v toplejših mesecih pa se del dvorišča spremeni v teraso grajske kavarne. Tako tukaj atriji ne pridejo v poštev, zato so kot alternativa predvideni svetlobniki, ki dovajajo razpršeno svetlobo v spodnji prostor, hkrati pa delujejo kot nosilni element.

11. nadstropje

10. nadstropje

hotelska suita

4.4 TEHNIČNO POROČILO

9. nadstropje

Poti uporabnikov Programski sklopi v gradu so razporejeni tako, da omogočajo ločevanje poti različnih uporabnikov, hkrati pa se v nekaterih točkah te poti stikajo ter tako te programe povezujejo med sabo. V osnovi je projekt ločen na zgornji del, ki je namenjen obiskovalcem gradu, ter na spodnji del, kjer so predvidene poti za dostavo, zaposlene in goste hotela.

8. nadstropje

razgledni podesti razgledni podesti 7. nadstropje

6. nadstropje

razstavni prostor

Obiskovalci gradu

Gostje hotela 5. nadstropje

vhod na grad

hotelski spa Delitev gradu na dva dela

Neoviran dostop

4. nadstropje

Grad je v sedanjem stanju dostopen za javnost, vendar je trenutno s svojimi petdesetimi metri višinske razlike od pritlične do najvišje etaže popolnoma nedostopen za funkcionalno ovirane osebe. Z novim posegom se predvidijo klančine, ki omogočajo premagovanje nižjih višinskih razlik, na zgornje osrednje grajsko dvorišče pa lahko funkcionalno ovirane osebe dostopajo preko hotelskega dvigala.

3. nadstropje

hotelske sobe

2. nadstropje

večnamenska dvorana

1. nadstropje

Zaposleni Poroka, kongresi

restavracija

Hotelski gostje Funkcionalno ovirane osebe Turisti

Pritličje

vhod v hotel

Shema poti uporabnikov

4.4 TEHNIČNO POROČILO Utrditev obstoječe konstrukcije 1. Injeciranje in sidranje zidov V konservatorski akciji na gradu Kamen med leti 1959 in 1972 so med drugim poskrbeli tudi za učvrstitev obstoječih zidov. Glede na njihovo sedanje stanje se bo določil princip statičnega utrjevanje zidov. Terase z obstoječimi zidovi

Horizontalno sidranje obstoječih zidov

V zidove, ki so nižji in bolj stabilni, se po potrebi injecira cementno mleko, za ostale, ki so statično bolj vprašljivi, pa se poleg injeciranja predvidi tudi sidranje pod napetostjo. 2. Postopek podtemeljevanja obstoječih zidov Preden se lahko vkoplje nove programe med obstoječe zidove teras, je potrebno te zidove utrditi in jih podtemeljiti. Obstoječe zidove se najprej horizontalno sidra, z vrha se vanje zavrta luknje po vertikali, skozi se katere potisne armaturo. Nato se prične s postopnim odkopavanjem pasov zemljine po en meter naenkrat. Vsakič, ko se material odkople, se ga podbetonira in horizontalno sidra. Če sta pasova po en meter eden zraven drugega, se ju ne odkoplje naenkrat, temveč enega za drugim. Vertikalno armaturo v cevastem plastičnem ovoju se medtem potiska počasi v globino skozi nove podbetonirane predele zidu. Po končanem postopku odkopavanja in podbetoniranja se armaturo zalije z betonom in napne. Za doseganje večje trdnosti se betonske enometrske pasove po horizontali dodatno povezuje med seboj z Lenton vložki z armaturo. 3. Vertikalno jedro

V zidove zvrtamo luknje po vertikali

Vanje vstavimo armaturne palice

Vertikalno jedro je vstavljeno med obstoječe zidove in se nadaljuje po vertikali naprej v globino. Pri izkopu se zato uporabi princip vodnjaka, ki ne potrebuje dodatnega utrjevanja zemljine. Koplje se obroče po en meter globine naenkrat, ki se jih sproti podbetonira. Če pridemo do skalnate površine, podbetoniranje ni več potrebno.

Postopno odkopavanje enometrskih pasov in sprotno podtemeljevanje obstoječih zidov

Ohranjeni ali rekonstruirani objekti

Sidranje nove armiranobetonske plošče v obstoječi zid

Zasnova konstrukcije 1. Temeljne in medetažne plošče

Novi vkopani prostori

Dodatna armatura pri stiku nove temeljne plošče in zidu

Temeljne in medetažne armiranobetonske plošče sidramo v obstoječe zidove z ukrivljenimi armaturnimi palicami premera 20 milimetrov na rastru razmaka 50 centimetrov. Nove plošče povežejo stene med seboj in jih s tem zavetrujejo. Delujejo po principu horizontalne opne, ki prevzame nase obtežbe in posledično poskrbi, da je stavba potresno varna. 2. Stik zidu in temeljne plošče Vogal, kjer se stikata temeljna plošča in zid, je dodatno ojačan z armaturo. Ta nase prenese del sil, ki delujejo na podbetonirane obstoječe zidove ter tako pripomore k trdnosti nove konstrukcije. 3. Svetlobniki

Nosilni svetlobniki

Plošča sloni na jeklenih L-profilih svetlobnikov

V hotelskem spaju so razporejeni betonski volumni, ki so podaljšani v svetlobnike. Na vogalih kubusov so nameščeni jekleni L-profili dimenzije 80 mm/80 mm/10 mm, na katerih sloni plošča. Med profili so nameščena stekla, ki omogočajo prehajanje indirektne svetlobe v prostor. Prav tako so pohodna stekla nameščena v ravnini s tlakom plošče, ki je hkrati pohodna površina dvorišča.

Neoviran dostop Grad je v sedanjem stanju dostopen za javnost, vendar je trenutno s svojimi slabimi šestdesetimi metri višinske razlike od pritlične do najvišje etaže popolnoma nedostopen za funkcionalno ovirane osebe. Z novim posegom se predvidijo klančine, ki omogočajo premagovanje nižjih višinskih razlik, na zgornje osrednje grajsko dvorišče pa lahko funkcionalno ovirane osebe dostopajo preko hotelskega dvigala. Notranji materiali

Materialnost Obstoječi grad je v celoti zgrajen iz lokalnega kamna, za nove posege je večinoma uporabljen vidni beton, ponekod se pojavljajo poudarki iz kortena. Beton je obdelan na tri različne načine, odvisno od tega, za kaj je namenjen prostor. V notranjih bivalnih prostorih je tlak obdelan v brušen beton, v mokrih in servisnih prostorih je uporabljen poliran beton, na zunanjih površinah pa je beton obdelan s tehniko krtačenja. Korten je uporabljen kot okvir pri vseh novih prebojih obstoječih zidov, v perforirani različici pa se pojavi v obliki mostovžev in razglednih podestov pri zunanji ureditvi gradu. Zidovi iz obstoječega kamna se v zunanjosti še vedno kažejo kot ruševina, v notranjosti pa postanejo obodne stene prostorov.

Energetska zasnova 151

Poliran beton

152

Objekt ima predvideno naravno prezračevanje, prostori v notranjosti gradu, ki nimajo nobene odprtine za zračenje, pa so prezračevani mehansko. Prostori so ogrevani s talnim gretjem. Zaradi morebitnega nabiranja kondenzacije na starih stenah gradu so v tleh predvidene reže za vpihovanje toplega zraku v prostor, ki segreva stene in preprečuje, da bi se na njih nabiral kondenz.

Brušen beton

Zunanji materiali

Požarna varnost Za doseganje požarne varnosti v objektu je potrebno slediti Pravilniku o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS 31/2004) in smernicam TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah.

153 Korten

154

Krtačen beton

155

Obstoječi kamniti zid

V notranjosti hotela je nameščen sistem protipožarnih šprinklerjev. V pritličju, kjer sta omogočena dva požarna izhoda (varno stopnišče in izhod, ki pelje naravnost ven iz objekta), dolžina evakuacijskih poti nikjer ne presega 50 m. V ostalih primerih, kjer je omogočen le en izhod, dolžina evakuacijskih poti ne presega 35 m. Zasilni izhod je možen tudi skozi atrije, ki se nahajajo v hotelskih sobah. Objekt je zgrajen iz požarno varnih materialov: že obstoječih kamnitih zidov in novega materiala – armiranega betona.

4.5 GRAFIČNE PRILOGE Situacija M 1:1000 Situacija M 1:500 Tloris pritličja Tloris 1. nadstropja Vizualizacija recepcije Vizualizacija hotelske suite

M 1:250 M 1:250

Tloris 2. nadstropja Tloris 3. nadstropja Tloris 4. nadstropja Tloris 5. nadstropja

M 1:250 M 1:250 M 1.250 M 1:250

Fasadni pas M 1:25 Vizualizacija hotelskega spa-ja Prečni prerez D-D Vzdolžni prerez B-B Vzdolžni prerez C-C

M 1:250 M 1:250 M 1:250

Tloris 6. nadstropja Tloris 8. nadstropja Vizualizacija grajskega dvorišča z gotskim stolpom

M 1:250 M 1:250

Tloris 9.-11. nadstropja s prečnim prerezom E-E

M 1:250

Vzdolžni prerez A-A

M 1:500

Južna fasada M 1:250 Severna fasada M 1:250

Situacija M 1:1000

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mateja Pipan / Magistrsko delo : Idejna zasnova revitalizacije gradu Kamen pri Begunjah na Gorenjskem / Mentor : doc. Vasa J. PeroviÄ&#x2021;, MA BIA / Leto vpisa : 2007/08 / Leto izdelave diplomskega dela : 2013/14

Situacija 1:500

1 Restavracija in veÄ?namenska dvorana 2 Terasa restavracije 3 Terasa hotelskega bara 4 Recepcija s hotelskim barom 5 Vkopane hotelske sobe 6 Razstavni prostor 7 Hotelski spa 8 Grajska kavarna 9 Hotelska suita Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mateja Pipan / Magistrsko delo : Idejna zasnova revitalizacije gradu Kamen pri Begunjah na Gorenjskem / Mentor : doc. Vasa J. PeroviÄ&#x2021;, MA BIA / Leto vpisa : 2007/08 / Leto izdelave diplomskega dela : 2013/14

Tloris pritličja - restavracija 1:250

A. Restavracija A.1 Vetrolov, brušen beton 8.2 m2 A.2 Sanitarije, poliran beton 11.8 m2 A.3 Restavracija, brušen beton 77.2 m2 A.4 Bar, poliran beton 12.7 m2 A.5 Terasa, krtačen beton 79.5 m2 A.6 Kuhinja, poliran beton 28.0 m2 A.7 Shramba, poliran beton 8.1 m2 A.8 Servisno jedro, brušen beton 10.8 m2 A.9 Vrt s svežimi zelišči, pesek 49.0 m2

285.3 m2 Obstoječi kamniti zidovi Novi posegi - beton Novi preboji zidu

Tloris 1. nadstropja - vhod v hotel 1:250

A. Večnamenska dvorana A.10 Vetrolov, brušen beton A.11 Sanitarije, poliran beton A.12 Dvorana, brušen beton A.13 Predprostor, brušen beton A.14 Servisno jedro, brušen beton A.15 Kopalnica za osebje, poliran beton

B. Hotel

8.2 m2 11.8 m2 96.6 m2 8.9 m2 10.8 m2 8.4 m2

144.7 m2

B.1 Recepcija in bar, poliran beton 85.6 m2 B.2 Hotelska suita, brušen beton 86.3 m2 B.3 Kopalnica, poliran beton 27.7 m2 B.4 Kotlovnica, poliran beton 11.0 m2 B.5 Prostor za smeti, poliran beton 9.2 m2 B.6 Sanitarije osebje ž,poliran beton 8.4 m2 B.7 Sanitarije osebje m, poliran beton 8.4 m2 B.8 Garderoba osebje, poliran beton 17.6 m2 B.9 Pralnica in sušilnica, poliran beton 10.8 m2 B.10 Prostor za posteljnino, poliran beton 3.8 m2 B.11 Prostor za posteljnino, poliran beton 3.8 m2 B.12 Prostor za čistilko, poliran beton 3.8 m2 B.13 Shramba prtljaga, poliran beton 3.8 m2 B.14 Hodnik, poliran beton 11.8 m2 B.15 Večnamenski prostor,poliran beton 79.6 m2 B.16 Vinska klet, živa skala 50.3 m2 B.17 Sanitarije za goste, poliran beton 21.2 m2 B.18 Vertikalno jedro,brušen beton 34.7 m2

C. Atriji C.1 Vhodni atrij recepcija, zazelenitev C.2 Osrednji atrij suita, zazelenitev C.3 Končni atrij kopalnica, zazelenitev

477.8 m2 49.7 m2 21.1 m2 11.1 m2

81.9 m2 Obstoječi kamniti zidovi Novi posegi - beton Novi preboji zidu

Recepcija s hotelskim barom

V PROSTORU JE JASNO VIDEN ODNOS MED STARIM IN NOVIM, ARHITEKTURNE INTERVENCIJE SO ZADRŽANE IN SPOŠTLJIVE DO OBSTOJEČEGA.

Hotelska suita

ATRIJI PRIBLIŽAJO GOSTU RUŠEVINO TER POVEŽEJO PROSTOR Z ZUNANJOSTJO.

Tloris 2. nadstropja - hotelske sobe in suita 1:250

A. Prostori za osebje 10.8 m2 4.2 m2 12.6 m2

A.16 Servisno jedro, brušen beton A.17 Arhiv, brušen beton A.18 Uprava hotela, brušen beton

27.6 m2

B. Hotel

53.7 m2 7.1 m2 7.6 m2 29.7 m2 7.4 m2 28.0 m2 7.4 m2 30.0 m2 63.4 m2 13.1 m2 34.7 m2

B.19 Hotelska suita, brušen beton B.20 Kopalnica, poliran beton B.21 Kopalnica, poliran beton B.22 Hotelska soba, brušen beton B.23 Kopalnica, poliran beton B.24 Hotelska soba,brušen beton B.25 Kopalnica, poliran beton B.26 Hotelska soba, brušen beton B.27 Hodnik, brušen beton B.28 Soba za čistilko, poliran beton B.29 Vertikalno jedro, brušen beton

C. Atriji in zunanje ureditve

282.1 m2

C.4 Bar - zunanja terasa, zazelenitev C.5 Atrij suita spalnica, zazelenitev C.6 Atrij suita dnevni prostor, zazelenitev C.7 Atrij hotelska soba, zazelenitev C.8 Atrij hotelska soba, zazelenitev C.9 Atrij hotelska soba, zazelenitev

35.5 m2 13.3 m2 9.4 m2 8.2 m2 8.2 m2 17.1 m2

91.7 m2 Obstoječi kamniti zidovi Novi posegi - beton Novi preboji zidu

Tloris 3. nadstropja - hotelski sobi 1:250

B. Hotel B.30 Prostor za čistilko, poliran beton B.31 Hodnik, brušen beton B.32 Hotelska soba, brušen beton B.33 Kopalnica, poliran beton B.34 Kopalnica, poliran beton B.35 Hotelska soba, brušen beton B.36 Vertikalno jedro, brušen beton

C. Atriji in zunanje ureditve C.10 Atrij soba, zazelenitev C.11 Atrij soba, zazelenitev

7.7 m2 34.4 m2 54.6 m2 7.4 m2 7.4 m2 56.6 m2 34.7 m2

202.8 m2 13.0 m2 13.0 m2

26.0 m2 Obstoječi kamniti zidovi Novi posegi - beton Novi preboji zidu

Tloris 4. nadstropja - dvoetažni hotelski sobi 1:250

B. Hotel B.37 Vertikalno jedro, brušen beton 34.7 m2 B.38 Kopalnica, poliran beton 17.6 m2 B.39 Hotelska soba duplex, brušen beton 19.6 m2 B.40 Kopalnica, poliran beton 18.4 m2 B.41 Hotelska soba duplex, brušen beton 28.3 m2 B.42 Hodnik, brušen beton 48.4 m2

C. Atriji in zunanje ureditve C.12 Atrij duplex, zazelenitev

167.0 m2

17.1 m

17.1 m Obstoječi kamniti zidovi Novi posegi - beton Novi preboji zidu

Tloris 5. nadstropja - dvoetažni hotelski sobi in hotelski SPA1:250

B. Hotel B.43 Vertikalno jedro, brušen beton 34.7 m2 B.44 Soba duplex spalnica, brušen beton 17.6 m2 B.45 Soba duplex spalnica, brušen beton 19.6 m2

C. Atriji in zunanje ureditve C.13 Atrij duplex, zazelenitev C.14 Bivši grajski jarek, zazelenitev

D. Hotelski spa

71.9 m2

11.6 m2 33.8 m2

45.4 m2

2 D.1 Predprostor, brušen beton 7.9 m D.2 Garderoba 1, poliran beton 9.8 m2 D.3 Garderoba 2, poliran beton 9.8 m2 D.4 Ogrevani stoli, brušen beton 16.7 m2 D.5 Bazen za knajpanje, prodnati kamni 21.1 m2 D.6 Osrednji prostor, poliran beton 148.0 m2 D.7 Turška savna, poliran beton 12.8 m2 D.8 Infrardeča savna, smrekov les 7.3 m2 D.9 Tuši, poliran beton 4.7 m2 D.10 Bazen, poliran beton 47.8 m2 D.11 Vroča kopel, keramične ploščice 4.8 m2 D.12 Loža, poliran beton 11.9 m2 D.13 Finska savna, smrekov les 13.6 m2

316.2 m2

Obstoječi kamniti zidovi Novi posegi - beton Novi preboji zidu

Fasadni pas 1:25

+6.89

+6.82 +6.66

+6.08

Betonski prefabrikat, naklon 5%

15 cm

Betonski prefabrikat, 15cm x 74cm

74 cm

Vegetacijska plast s substratom Geotekstil Plošča za zadrževanje vode Geotekstil Paropropustna folija Dvojna hidroizolacija Toplotna izolacija Hidroizolacija Naklonski beton padec 2% Armiranobetonska plošča

18 cm 6 cm

15 cm 10 cm 20 cm

Fiksna troslojna zasteklitev +3.24

Obstoječi kamniti zid +3.24

+3.09

Jekleni hladno valjani C profil 140mm/140mm/20mm Troslojna zasteklitev Toplotna izolacija Jekleni hladno valjani C profil 265mm/140mm/20mm Toplotna izolacija Drsna vrata s troslojno zasteklitvijo

±0,00

±0.00

Brušen beton z vgrajenim talnim gretjem Ločilni sloj Toplotna izolacija Temeljna armiranobetonska plošča Podložni beton Zemljina

12 cm 15 cm 40 cm 10 cm

Tamponsko nasutje granulacije 0-16 mm Drenažno nasutje granulacije 8 - 32 mm Tkanina iz filca za zadrževanje drobnih delcev Drenažna cev, podložena v beton -0.80 -1.10

Hotelski spa

SVETLOBNIKI USTVARJAJO INTIMNO ATMOSFERO V WELLNESS CENTRU. PROSTOR DEFINIRAJO NOSILNI BETONSKI VOLUMNI, V KATERIH SE NAHAJAJO RAZLIČNI PROGRAMI.

Prečni prerez D-D 1:250

Obstoječi kamniti zidovi Novi posegi - beton Novi preboji zidu

Vzdolžni prerez B-B 1:250

Obstoječi kamniti zidovi Novi posegi - beton Novi preboji zidu

Vzdolžni prerez C-C 1:250

Obstoječi kamniti zidovi Novi posegi - beton Novi preboji zidu

Tloris 6. nadstropja - grajsko dvorišče 1:250

C. Atriji in zunanje ureditve C.15 Kavarna terasa, brušen beton C.16 Grajsko dvorišče, krtačen beton C.17 Svetlobnik, steklo C.18 Zunanji razstavni prostor, zazelenitev

E. Grajska kavarna E.1 Vhodni del, brušen beton E.2 Sanitarije, poliran beton E.3 Shramba, poliran beton E.4 Točilni pult, poliran beton E.5 Kavarna, brušen beton E.6 Kavarna, brušen beton

F. Razstavni prostor F.1 Razstavni prostor, brušen beton

45.4 m2 13.8 m2 9.5 m2 6.0 m2 9.5 m2 18.9 m2 43.3 m2

101.0 m2

31.7 m

31.7 m Obstoječi kamniti zidovi Novi posegi - beton Novi preboji zidu

Tloris 8. nadstropja - razgledne ploščadi 1:250

C. Atriji in zunanje ureditve C.16 Grajsko dvorišče, krtačen beton C.17 Svetlobnik, steklo C.19 Razgledna ploščad, korten C.20 Razgledna ploščad, korten

Obstoječi kamniti zidovi Novi posegi - beton Novi preboji zidu

Render zunanje ureditve na gradu

V OSRČJU RUŠEVINE SE NAHAJA GRAJSKO DVORIŠČE S KAVARNO. V OSTANKIH GOTSKEGA STOLPA SO NAMEŠČENI RAZGLEDNI PODESTI, IZ KATERIH SE ODPIRAJO POGLEDI NA GRAD IN OKOLICO.

Tloris in prerez 9.-11. nadstropja - hotelska suita 1:250

Tloris 2.nadstropja - dnevni prostor

Tloris 1.nadstropja - spalnica

G. Hotelska suita v stolpu G.1 Kopalnica z garderobo, poliran beton 27.9 m2 G.2 Spalnica, brušen beton 27.9 m2 G.3 Dnevna soba, brušen beton 27.9 m2

83.7 m2

Obstoječi kamniti zidovi Novi posegi - beton Prečni prerez hotelske suite

Novi preboji zidu

VzdolĹžni prerez A-A 1:500

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mateja Pipan / Magistrsko delo : Idejna zasnova revitalizacije gradu Kamen pri Begunjah na Gorenjskem / Mentor : doc. Vasa J. PeroviÄ&#x2021;, MA BIA / Leto vpisa : 2007/08 / Leto izdelave diplomskega dela : 2013/14

JuĹžna fasada M 1:250

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mateja Pipan / Magistrsko delo : Idejna zasnova revitalizacije gradu Kamen pri Begunjah na Gorenjskem / Mentor : doc. Vasa J. PeroviÄ&#x2021;, MA BIA / Leto vpisa : 2007/08 / Leto izdelave diplomskega dela : 2013/14

Severna fasada M 1:250

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mateja Pipan / Magistrsko delo : Idejna zasnova revitalizacije gradu Kamen pri Begunjah na Gorenjskem / Mentor : doc. Vasa J. PeroviÄ&#x2021;, MA BIA / Leto vpisa : 2007/08 / Leto izdelave diplomskega dela : 2013/14

HVALA... Mentorju za kritiko in pohvalo, pridobljeno znanje in navdihujoče korekture. Profesorju Blažu Vogelniku za domiselne konstrukcijske rešitve. Juretu za koristne napotke. Martinu, Mateju, Mirčetu in Katri za pomoč in izmenjavo mnenj. Nini za lektoriranje. Blažu za neskončno potrpežljivost, spodbudo, razumevanje in sproščene trenutke v zadnjih sicer napornih mesecih. Staršem za podporo, pametne nasvete in brezskrbno mladost. Maši za nagajivost in otroško iskrenost. Vsem, ki ste moj študij naredili čudovit in nepozaben!

5.0 VIRI IN LITERATURA

5.1 LITERATURA

5.2 SPLETNI VIRI

Deu, Ž., 2011, Prenova arhitekture in konservatorstvo (predavanja), Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo

http://giskds.situla.org/giskd/ [28.02.2014]

Fister, P., 1977. Grad Kamen pri Begunjah, Maribor: Obzorja Fister, P., 1979, Obnova in varstvo arhitekturne dediščine, Ljubljana: Partizanska knjiga Fister, P., 1986. Umetnost stavbrastva na Slovenskem, Ljubljana: Cankarjeva založba Ivanič, M., 2012, Svet je prenasičen, Mladina, 17 (splet) http://www.mladina.si/111779/ svet-je-prenasicen/

http://www.stat.si/index.asp [05.03.2014] http://www.arso.gov.si [18.03.2014] http://www.radolca.si/ [03.04.2014] http://www.radovljica.si/podrocje.aspx?id=0 [03.04.2014] http://www.slovenian-alps.com/si/vodnik-po-regiji/radovljica [04.04.2014]

Jakič, I.,1995, Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem, Radovljica: DIDAKTA

http://begunje.si [05.04.2014]

Jakič, I., 1997, Vsi slovenski gradovi, Ljubljana: DZS

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19997&stevilka=287 [05.04.2014]

Kosec, M., 2013. Ruševina kot arhitekturni objekt, Ljubljana: Praznine

http://studentski.net/gradiva/vis/scv/git/dopolnilne-turisticne-dejavnosti.html?r=vis_scv_git_ dtd_sno_kulturni_turizem_01.ppt [05.04.2014]

Mosco, V.P., 2013. Grado zero, Abitare, 531, str. 89-93 Stopar, I., 1986. Gradovi na Slovenskem, Ljubljana: Cankarjeva založba Stopar, I., 2008, Najlepši gradovi na Slovenskem, Ljubljana: Cankarjeva založba Wajcman, G., 2007, Objekt stoletja, Ljubljana : Društvo za teoretsko psihoanalizo Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), 2008, Ur.l.RS, št. 16/2008 (splet) http:// www.uradni-list.si/1/content?id=84972 [27.03.2014]

http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2012/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012_14561.pdf [08.04.2014] http://www.slovenia.info/si/ppg-strategija-slovenskega-turizma/Strategija-razvoja-slovenskega.htm?ppg_strategija_slovenskega_turizma=2746&lng=1 [08.04.2014] http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2013/tvs_brosura_2012_slo_ web_16569.pdf [08.04.2014] http://www.delo.si/druzba/trip/dizajnerski-in-buticni-hoteli.html [10.04.2014] http://www.streetdirectory.com/travel_guide/216448/hotels_and_hostels/what_exactly_ is_a_boutique_hotel.html [10.04.2014] http://www.buildingconservation.com/articles/life-for-ruins/life-for-ruins.htm [11.04.2014] http://www.slovenia.info/si/49C75B15-F66B-4C19-8A85-FD813D3B2001. htm?49C75B15-F66B-4C19-8A85-FD813D3B2001=0&lng=1 [12.04.2014]

5.1 SLIKOVNO GRADIVO

1 vir: osebni arhiv

62 vir: osebni arhiv

82 vir: osebni arhiv

2-4 vir: www.kamra.si

63 vir: http://www.panoramio.com/photo/36284968

83 vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Saqqara_Pyramid_Djoser.jpg

5 vir: Valvasor, Slava vojvodine kranjske, 1977

64 vir: http://obc2012.outofthebox.si/venue-location

84 - 85 vir: http://www.ancient.eu.com/parthenon/

6 - 10 vir: www.kamra.si

65 vir: http://www.sloveniatimes.com/pen-meeting-kicks-off-in-bled

86 vir: http://culturedart.blogspot.com/2010/12/column-of-trajan.html

11 - 13 vir: osebni arhiv

66 vir: http://www.projects.aegee.org/suct/su2014/show.php?su_id=UDI1

87 vir: http://fr.wikipedia.org/wiki/Cath%C3%A9drale_Saint-Pierre_de_Worms

14 vir: http://www.panoramio.com/photo/65825597

67 vir: http://www.trekearth.com/gallery/Europe/Slovenia/West/Obalno-krashka/ Piran/photo487153.htm

88 vir: http://www.mojnet.com/korisnik/cvitak/slika/sv-marija-zadar/96053

15 - 17 vir: www.arso-gov.si 18 vir: Fister, Grad Kamen, 1977 19 - 30 vir: osebni arhiv 31 vir: http://begunje.si/slo/vaska-pot/ 32 – 41 vir: osebni arhiv

68 vir: https://www.flickr.com/photos/dejandanailov/8165315191/ 69 - 72 vir: SURS 73 - 74 vir: http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2012/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012_14561.pdf 75 vir: osebni arhiv

42 vir: Valvasor, Slava vojvodine Kranjske,1977

76 vir: http://www.madaboutthehouse.com/rip-andree-putman-grande-dame-ofmonochrome/

43 vir: Stopar, Najlepši gradovi na Slovenskem, 2008

77 vir: http://www.sadarvuga.com/projects/current/921-hotel-krojaka

44 - 46 vir: Stopar, Gradovi na Slovenskem, 1986

78 vir: http://www.the-hotel.ch/deutsch/03_hotel/html/suitenstudios.htm

47 vir: Stopar, Najlepši slovenski gradovi, 2008

79 vir: http://www.thehoteldesigner.com/burj-al-arab-luxurious-hotels/

48 - 50 vir: Fister, Umetnost stavbarstva na Slovenskem,1986

80 vir: http://www.hotels.com/ho225515/lloyd-hotel-cultural-embassy-amsterdam-netherlands/#hotel-photos

51 - 53 vir: Fister, Grad Kamen, 1977 54 - 61 vir: ZVKD Kranj

81 vir: http://www.hotels.com/ho225515/lloyd-hotel-cultural-embassy-amsterdam-netherlands/#hotel-photos

89 vir: http://no.wikipedia.org/wiki/Colosseum 90 vir: http://it.wikipedia.org/wiki/Tempio_Malatestiano 91 vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Basilica_of_Santa_Maria_Novella 92 vir: http://treziers-tekke.shareyourstory.nl/verhalen/Carcassonne 93 vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Cologne_Cathedral 94 vir: http://mytravelphotos.net/category/rome/page/5/ 95 vir: http://www.theculturemap.com/discover-quintessential-england-fountainsabbey-north-yorkshire/ 96 vir: http://www.historvius.com/fountains-abbey-270/ 97 vir: http://www.scotlinetours.co.uk/tours/loch-ness-glencoe-and-the-highlands-tour 98 vir: http://www.visitljubljana.com/en/directory/1741/detail.html 99 vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Mostar

100 vir: http://nl.wikipedia.org/wiki/Archeologisch_Park_Xanten

118 - 120 vir: http://www.arcspace.com/travel/hotels-aire-de-bardenas-hotel/

153 vir: http://www.pinterest.com/abkinnovent/the-beauty-of-corten-steel/

101 vir: http://staro.muzejdivaca.si/

121 vir: http://www.urbipedia.org/index.php?title=Hotel_aire_de_Bardenas

102 http://it.wikipedia.org/wiki/Museo_di_Castelvecchio

122 vir: http://www.arcspace.com/travel/hotels-aire-de-bardenas-hotel/

154 vir: http://www.elenaphoto.com/objects_backgrounds_g32-brushed_concrete_texture_background_p15378.html

103 vir: http://adaptivereuse.info/portfolio/tate-modern/

123 vir: http://newhousedesign2012.blogspot.com/2011/11/les-cols-pavellons-by-rcrarquitectes.html

104 vir: http://arkitektonirika.blogspot.com/2012/08/matadero-madrid.html 105 vir: http://subtilitas.tumblr.com/post/78128626212/roberto-valle-gonzalez-penafielcastle-wine 106 vir: osebni arhiv 107 vir: http://www.thefoxisblack.com/2013/06/12/the-dovecote-studio-by-haworth-tompkins/ 108 vir: http://architecturalmoleskine.blogspot.com/2012/04/peter-zumthor-kolumba-museum-cologne.html 109 vir: http://www.arcspace.com/features/atelier-peter-zumthor/shelters-for-roman-archaeological-site/ 110 - 113 vir: http://www.parador.es/es/paradores/parador-de-leon 114 vir: http://exp.cdn-hotels.com/hotels/1000000/480000/475200/475183/475183_1 5_y.jpg

124 vir: http://www.arcspace.com/travel/hotels-aire-de-bardenas-hotel/ 125 vir: http://newhousedesign2012.blogspot.com/2011/11/les-cols-pavellons-by-rcrarquitectes.html 126 vir: http://www.arcspace.com/travel/hotels-aire-de-bardenas-hotel/ 127 - 128 vir: revija Abitare, št. 531 129 vir: http://www.jmsg.es/153_HOSPEDERIA_OLIVENZA/olivenza01.htm 130 vir: revija Abitare, št. 531 131 vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Mokrice2.JPG 132 vir: http://www.terme-catez.si/mokrice/namestitev-315/hotel-golf-grad-mokrice/ 133 ir: http://www.terme-catez.si/mokrice/namestitev-315/hotel-golf-grad-mokrice/

115 vir: http://exp.cdn-hotels.com/hotels/1000000/480000/475200/475183/475183_4 8_z.jpg

134 vir: http://www.terme-catez.si/mokrice/namestitev-315/hotel-golf-grad-mokrice/apartmaji-in-suite-344/

116 vir: http://exp.cdn-hotels.com/hotels/1000000/480000/475200/475183/475183_1 9_z.jpg

135 – 150 vir: osebni arhiv

117 vir: http://exp.cdn-hotels.com/hotels/1000000/480000/475200/475183/475183_4 3_z.jpg

155 vir: osebni arhiv

151 vir: http://concreteculture.com.au/existing-concrete-floors/polishing-concrete/ 152 vir: http://ftextures.com/textures-Free-concrete-texture.html

Izjava o avtorstvu Podpisana Mateja Pipan izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela z naslovom: Idejna zasnova revitalizacije gradu Kamen pri Begunjah na Gorenjskem, ki sem jo izdelala pod mentorstvom doc. Vase J. PeroviÄ&#x2021;a, MA Bia in jo zagovarjala dne 03.07.2014

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Mateja Pipan / Magistrsko delo : Idejna zasnova revitalizacije gradu Kamen pri Begunjah na Gorenjskem / Mentor : doc. Vasa J. PeroviÄ&#x2021;, MA BIA / Leto vpisa : 2007/08 / Leto izdelave diplomskega dela : 2013/14