Eva Hlebš by fa diploma

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Diplomska naloga

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

Diplomantka: Eva Hlebš Leto vpisa: 2005/06 Mentor: prof. dr. Lucija Ažman Momirski Somentor: asist. Andrej Mahovič u.d.i.a. Konzultant za statiko: prof. dr. Vojko Kilar Konzultant za požarno varnost: prof. dr. Domen Kušar Konzultant za energetski vidik zasnove: prof. dr. Sašo Medved Lektoriranje: ga. Jožica Koder, učiteljica slovenskega jezika

Ljubljana, 2014

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZAHVALA

ZAHVALA Zahvaljujem se moji mentorici profesorici Luciji Ažman Momirski in asistentu Andreju Mahoviču za vso pomoč, usmerjanje in vzpodbudo. Hvala profesorju Vojku Kilarju za konzultacije o konstrukciji, profesorju Domnu Kušarju za konzultacije pri požarni varnosti in profesorju Sašu Medvedu za konzultacije pri energetski zasnovi objekta ter gospe Jožici Koder za lektoriranje diplomske naloge. Zahvala gre mojim staršem, sestrama Urški in Marijani ter fantu Aleksandru za vso podporo, ljubezen in vzpodbudne besede, ki so mi jih namenjali skozi celoten študij.

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU / Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Eva Hlebš / mentor: prof.dr. Lucija Ažman Momirski / somentor: asist. Andrej Mahovič / leto vpisa: 2005/2006 / diploma 2014

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

KAZALO

KAZALO POVZETEK/ABSTRACT 5

6. ZASNOVA 35

1. TEMA NALOGE 6

6.1. Koncept 36 6.1.1. Koncept pogledov 37 6.1.2. Programski koncept 38 6.1.3. Shema odpiranja 39 6.2. Variantne rešitve zasnove objekta 40 6.2.1 Variantne tlorisne skice 50 6.2.2. Variantne geometrije tlorisov 51 6.3. Arhitekturna zasnova kopališča 52 6.3.1. Shema programske zasnove 52 6.3.2. Poti obiskovalcev in zaposlenih 53 6.3.3. Shema poti 56 6.3.4. Večnamenska raba prostorov 57 6.3.5. Shema požarne varnosti 60 6.3.6. Zasnova sistemov strojnih stavbnih inštalacij 61 6.3.7. Shema konstrukcijske zasnove 63

1.1. Namen in cilj naloge 7 1.2. Ključne besede 8 2. TEORETSKA IZHODIŠČA 10 2.1. Razvoj kopanja 11 2.2. Razvoj kopališč v Sloveniji 12 3. PROBLEM 14 3.1. Opredelitev problema 15 3.2. Referenčni primeri 16 3.2.1. Terme Vals 16 3.2.2. Bazen Kantrida 17 3.2.3. Hiša v Romeirau 18 3.3. Slike stanja kopališča 19 4.

PREDSTAVITEV ŠIRŠE IN OŽJE LOKACIJE

4.1. Razvoj mesta Tržič 21 4.2. Oris dejavnikov širše lokacije 23 4.3. Predstavitev širše lokacije 24 4.3.1. Ortofoto posnetek lokacije 24 4.3.2. Topografski načrt lokacije 25 4.3.3. Prostorske analize: promet 26 4.3.4. Prostorske analize: zelenje 27 4.3.5. Prostorske analize: program/raba 28 4.3.6. Prostorske analize: zaznava 29 4.4. Predstavitev ožje lokacije 30 4.4.1. Ortofoto posnetek lokacije 30 4.4.2. Analiza lastništva 31

7. TEHNIČNE RISBE 70 7.1. Pregledna situacija 71 7.2. Prometna shema 72 7.3. Ureditvena situacija 73 7.4. Tlorisi merilo 1:300 74 7.5. Tlorisi merilo 1:200 78 7.6. Prerezi merilo 1:300 79 7.7. Fasade merilo 1:300 80 7.8. Detajl 85 7.9. Prostorski prikazi 87 7.10. Fotografije makete 92 8.

ZAKLJUČEK

VIRI IN LITERATURA

5. PROJEKTNA NALOGA 32 5.1. Povzetek smernic za urbanistično in arhitekturno oblikovanje 33 5.2. Pregled pogojev, zahtev in pravilnikov 33

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

POVZETEK / ABSTRACT

POVZETEK

ABSTRACT

Letno kopališče v Tržiču, zgrajeno leta 1961, leži na stiku naselij Bistrica, Pristava, Križe in mesta Tržič, je priljubljena lokacija zbiranja in prireditev. Mesto Tržič rabi športnorekreacijski prostor za obdobje celega koledarskega leta, letno kopališče pa deluje le v treh poletnih mesecih. Diplomsko delo prikazuje idejno zasnovo novega kopališča na mestu starega kopališča. Je dobro dostopno, saj leži ob mestni vpadnici, v bližini vrtca, osnovne šole in varstveno delovnega centra.

The Tržič outdoor swimming pool, built in 1961, is located at the juncture of the communities of Bistrica, Pristava, Križe and the town of Tržič and is a popular location for an assortment of gatherings and events. The town of Tržič is currently in need of a sports and recreational facility open year round. As such, the swimming pool is only open for three months in the summer. This thesis paper will offer a design for a new pool complex on the site of the old one. The swimming pool is easily accessible as it is located near main roads, the kindergarten, primary school and the occupational activity center.

Zasnova se programsko in volumensko deli na dva dela. Prvi je enostavno oblikovan kvader s prisekano stransko ploskvijo, v njem je lociran bazen. V drugega, ki z igrivo oblikovanimi volumni, s prilagojenimi pogledi v daljavo in drugimi prvinami prostora s treh strani objema prvega, so umeščeni vsi ostali spremljajoči programi; od garderobnih prostorov, fitnesa, prostorov saven, restavracije, dvorane za aerobiko, prostorov uprave in servisov. Jeklena konstrukcija nad bazenom omogoča prost tloris bazensko kopališkega prostora. Posebnost te konstrukcije je premična streha. Kopališče zaradi odpiranja strehe nad bazenom v času poletja ohrani tudi nekatere lastnosti letnega kopališča. Zunanje površine programsko dopolnjujejo stavbo kopališča. Različne nastavitve višin bazenskega dna omogočajo raznovrstnost dejavnosti v osrednjem kopališkem prostoru – uporabljati ga je mogoče tudi za prireditve.

The design has been divided into two parts according to both the program and spatial requirements. The first is a simply designed cuboid with one sloping side. The second half of the complex embraces the first on three sides while incorporating playful shapes and adjusted views in the distance as well as other elements of space into its design and also contains the changing rooms, fitness, saunas, restaurants, aerobics hall, management space and other services. The steel construction above the pool allows for a spacious floor plan of the pool area. One special feature of the construction is the retractable roof, which opens during the summer making the pool appealing throughout the year. The external surface complements the structure in a functional way. The floor of the pool can also be adjusted allowing for a diverse spread of activities in the central pool area including events of all kinds.

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

1. TEMA NALOGE

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEMA NALOGE / Namen in cilji naloge

NAMEN IN CILJ NALOGE Kopališče v Tržiču je bilo zgrajeno leta 1960. Danes je dotrajano, zato se vsako leto na njem zmanjšuje število kopalcev. Hkrati pa v današnjem času na območju Gorenjske ni sodobnega kopališkega središča. Namen in cilj naloge je v Tržiču zasnovati tako kopališče, ki lahko ponovno postane programska vozliščna točka ožjega in širšega območja.

Slika 1 Olimpijski bazen pod vodo

Slika 2 Ženska na vadbenem kolesu

Slika 3 Pripomočki za savnanje

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEMA NALOGE / Ključne besede

1.2. Ključne besede arhitektúra -e ž

kopalíšče -a s (í)

1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline // veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo 2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt 3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe

urejen in opremljen prostor za kopanje, plavanje: kopališče ima plavalni bazen in bazen za otroke / kopališče ob morju / termalno kopališče v toplicah, zdraviliščih s termalno vodo; zimsko kopališče // v zvezi javno kopališče stavba s prostori za umivanje, kopanje: kopat se hodi v javno kopališče

špórt -a m 1. po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo: gojiti šport; poškodovati se pri športu; odlikovati se v športu; plavanje je njegov najljubši šport / kolesarski, konjeniški, letalski šport; razvedrilni, tekmovalni športi; vrhunski šport; zimski šport ∙ publ. tekmovali so ljubitelji belega športa smučarji šport. borilni športi boks, rokoborba, sabljanje; hitrostni športi pri katerih se uspeh meri po doseženem času; olimpijski športi ki so po olimpijskih pravilih sprejeti v seznam športov za olimpijske igre; mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje 2. ekspr. zabava, razvedrilo: pili so, jedli in plesali ter pri tem športu vztrajali celo noč; fotografiranje je drag šport / prevajati za šport

Slika 4 Bazen fotografiran pod vodo

rekreácija -e ž (á)

kópati tudi kopáti -am in -ljem nedov. (á) v vodi odstranjevati umazanijo s telesa: mati kopa otroka; kopati bolnika; pogosto se umivati in kopati / ob reki kopajo konje // dajati telo ali del telesa v določeno tekočino, sipko snov zaradi zdravljenja, krepitve: roko mora kopati dvakrat na dan; ozebline kopa izmenoma v topli in hladni vodi fot. kopati film imeti film v vodi, da se z njega odstranijo ostanki kemikalij; izpirati film kópati se tudi kopáti se 1. biti, gibati se v vodi zaradi osvežitve, krepitve: tam se kopa in sonči mnogo ljudi / rad se kopa / po kosilu sta se šla kopat; pren., ekspr. v morju se je kopal mesec // ekspr. valjati se, (navadno) v sipki snovi: pred hišo so se v pesku kopale kokoši 2. ekspr., s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža veliko količino, množino česa: mesto se kopa v jutranjem soncu; pokrajina se je kopala v bleščeči svetlobi / hribovje se kopa v prvem zelenju / kopati se v bogastvu, zlatu / kopal se je v znoju / kopala se je v sreči zelo je bila srečna vznes. domovina se kopa v krvi v domovini so hudi, težki boji; ekspr. on misli, da se kopava v mleku da sva bogata, da se nama dobro godi; ekspr. njene oči se kopajo v solzah so polne solz kopajóč -a -e: delal je, kopajoč se v potu; kričanje kopajočih se otrok je potihnilo

1. dejavnost, s katero se človek telesno, duševno sprosti in okrepi: kolesarjenje, planinarjenje je dobra rekreacija; naprave za rekreacijo / organizator rekreacije kdor se navadno poklicno ukvarja z organiziranjem rekreacije / sredstva za športno rekreacijo // telesna, duševna sprostitev in okrepitev s kako dejavnostjo: namen te dejavnosti je rekreacija; zagotoviti rekreacijo delovnih ljudi; to dela za rekreacijo in zabavo; rekreacija v naravi / duševna, telesna rekreacija 2. knjiž. ponovna ustvaritev: rekreacija pesnitve Slika 5 Skakalka v vodo

Slika 6 Otrok pod vodo

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

Slika 7 Vodni mehurčki

Slika 8 Plavalec

TEMA NALOGE / Ključne besede

plávati -am nedov.

vôda -e tudi -é ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi vódo (ó)

1. premikati se po vodi z gibanjem, premikanjem nog, rok, telesa: labodi, ribe plavajo; kopalci so plavali čez preliv; učiti se plavati / plava samo s plavalnim obročem / podlasica tudi plava; te živali plavajo z repom / plavati pod vodo // gojiti plavanje, ukvarjati se s plavanjem: plavati je začela pred tremi leti; plavati in drsati 2. premikati se a) po vodi sploh: po morju plavajo ladje; v daljavi plava jadrnica / ledene gore so plavale proti jugu b) po zraku: po nebu plavajo beli oblaki; hodi, kakor bi plavala / ekspr. mesec je mirno plaval skozi oblake / ekspr. nad travnikom so plavali metulji; pren. pogled mu željno plava po vrhovih // nav. ekspr. širiti se, razširjati se: vonj akacij plava v zraku; ubrano zvonjenje plava čez dolino / samo njuna glasova sta plavala v temi 3. z oslabljenim pomenom biti, nahajati se prosto a) v vodi, na vodni površini: na gladini plavajo veliki oljni madeži / zavese morajo pri pranju v vodi plavati; prosto plavati / les na vodi plava ne potone b) kje sploh: rumenjak plava na vrhu beljaka / nad travniki plava rahla megla / ekspr. na njenem obrazu plava smehljaj; pren. njena podoba mu vedno plava pred očmi 4. ekspr. biti deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: plavati v blaženosti, veselju / plava samo v svojih spominih / plavati v denarju, izobilju / krompir kar plava v maščobi je zelo zabeljen / njene oči še vedno plavajo v solzah 5. žarg. ne biti trden, gotov v kakem delu, kaki dejavnosti: sredi dejanja se je igralec zmedel in začel plavati; vi ne boste plavali, saj imate besedilo napisano / v tej stroki že dolgo plavajo žarg., avt. avtomobil plava ne vozi stabilno zaradi tanke plasti vode med kolesi in površino ceste; ekspr. dežela je plavala v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; ekspr. plavati mrtvaka mirno ležati na hrbtu na vodni površini; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje; publ. stranka plava v desničarskih vodah je desničarsko usmerjena; ekspr. od sreče plavati v oblakih biti zelo srečen; ekspr. večkrat plava v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; plavati po pasje tako, da se z nogami in skrčenimi rokami udarja po vodi šport. plavati kravl, metuljčka; plavati 400 m mešano plaváje: plavaje vleči čoln k bregu; neutrudno plavaje ves dan, se je rešil plavajóč -a -e: plavajoči led; na vodi plavajoči odpadki ∙ plavajoči hotel ladja, prirejena za hotel; plavajoči mlin mlin na čolnih, ki plavajo na vodi navt. plavajoči dok

1. naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa: voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne; snov, ki vpija vodo; bistra, čista, kalna, motna voda; mrzla, topla voda; gladina vode; za vodo neprepustna plast; v vodi topna snov / jezerska, morska, rečna voda; ob izlivu reke v morje se mešata sladka in slana voda // ta tekočina, ki se uporablja v industriji, gospodinjstvu: voda vre; čistiti, črpati, greti, natakati vodo; piti vodo; sladkati, soliti vodo; zajemati vodo iz vodnjaka; kuhati na vodi, v vodi; potešiti žejo z vodo; razredčiti mleko z vodo; postana, sveža voda; voda za hlajenje motorja; voda za kuhanje, napajanje, pranje; kozarec, vedro vode; poraba vode; zbiralnik vode / odpadna voda iz gospodinjstev, industrijske dejavnosti, pomešana z odpadnimi snovmi; pitna voda; sanitarna, tehnološka voda / hruškova voda v kateri so se kuhale (suhe) hruške

Slika 9 Plavalec pod vodo

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEORETSKA IZHODIŠČA / Razvoj kopanja

2. TEORETSKA IZHODIŠČA 2.1. Razvoj kopanja Grški gimnazij je predstavljal najzgodnejšo obliko družabnega kopanja v antiki. Le-ta je bil tudi vzor rimskim kopališčem (Ažman, 2004, str. 128). Vse od 5. stoletja pr. n. št. so poleg grških gimnazijev v Grčiji delovala tudi javna kopališča (balaneia), ki so bila v mestih namenjena posvetni rabi, in kopališča v svetiščih, namenjena ritualni uporabi. Okrogel prostor Tholos je bil najznačilnejši arhitekturni element teh kopališč. Pri prvih grških kopališčih je bil tolos vklesan v skalo, nad vrelcem vroče vode pa je bilo urejeno kopališče, v skalo pa so bile v krogu vklesane ležalne kadi. Rimska kopališča so imela veliko bolj jasno določeno zaporedje posameznih prostorov kot grška kopališča (Ažman, 2004, str. 130). Rimska kopališča so Rimljanom predstavljala del vsakdanjega življenja, prostor za druženje in zabavo. Kopališča so bila na voljo vsem množicam, ne glede na status. Glavna značilnost rimskih kopališč naj bi bili trije osrednji prostori: frigidarij (soba za ohlajevanje), tepidarij (prilagajalni prostor, navadno umeščen med prostora z vročo in mrzlo kopeljo), in kaldarij (osrednji kopališki prostor). Ti opisi se pri različnih avtorjih razlikujejo ali si celo nasprotujejo (Ažman, 2004, str. 137). Na področje Bližnjega vzhoda so se kopališča razširila prav iz Rima. V obdobju po začetku našega štetja so se v tem delu razvili bazeni z ogrevano vodo, parna kopališča in kopališča za znojenje z vročim zrakom (Jurak, 2002, str. 27).

Slika 10 Ostanki rimskih term v Veliki Britaniji

Srednji vek je predstavljal nekakšen zaton v gradnji kopališč, gradnja le-teh se je nadaljevala šele v renesansi, ko so v Angliji zgradili 32 m dolg, 16 m širok in 1,6 m globok bazen. Na reki Seni so leta 1760 zgradili prvi bazen v Parizu, 21 let kasneje leta 1781 je bil zgrajen na reki Donavi na Dunaju. V Berlinu, Leipzigu, Madgeburgu in Kölnu, na ozemlju današnje Nemčije, so v letih od 1855 do 1877 zgradili prva zimska kopališča. Ob koncu 19. in začetku 20. stoletja se je gradnja bazenskih kopališč močno pospešila. Sprva so gradili letna, kasneje tudi zimska kopališča z ogrevano vodo. Prav tako je bilo ob tem času zgrajenih tudi nekaj naravnih zdravilišč s termalno vodo (Jurak, 2002, str.27).

Slika 11 Tloris grških term

Slika 12 Prerez grških term

V času obeh svetovnih vojn je zopet prišlo do zatona gradnje kopališč, le-ta je bila zopet zabeležena v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, ko so v Franciji in Nemčiji zgradili 1000 komunalnih kopališč, ki so služila tekmovanjem, zdravemu izkoriščanju prostega časa prebivalcev in učenju plavanja (Jurak, 2001, str. 28). Bila so pretežno zgrajena iz proračunskih sredstev države in se s temi sredstvi vzdržujejo še danes (Šink, 1998). Danes kopališča spreminjajo svojo namembnost, dodajajo jim nove vsebine. Velik poudarek dajejo kopališki animaciji in zabavi na in ob vodi in storitvam za izboljšanje zdravstvenega statusa obiskovalcev v obliki savn, masaž in fitnesa (Jurak, 2002, str.78).

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEORETSKA IZHODIŠČA / Razvoj kopališč v Sloveniji

2.2. Razvoj kopališč v Sloveniji Na našem področju so arheologi odkrili antična kopališča. To so bili ostanki javnih kopališč na območju današnje Ljubljane in Ajdovščine. Znotraj ostankov rimskih vil so odkrili tudi nekatere zasebne bazene (Ptuj, Barkovlje pri Trstu, Središče ob Dravi, Gambelce pri Dragonji). Najverjetneje naj bi bilo prvo termalno kopališče na slovenskih tleh v Izoli, ki se je razvijalo v istem času kot termalno kopališče v Rogaški Slatini (Bukovec, 2014, str. 28). V srednjem veku ne poznamo kopališč, ne v Evropi ne v Sloveniji. Leta 1904 je bilo zgrajeno kopališče na Ljubljanici v Ljubljani. Tu je bilo zbirališče uglednejših meščanov in vojaška plavalna šola. Prelomnico v gradnji kopališč v Sloveniji predstavlja leto 1929, ko je bilo na pobudo ing. Stanka Bloudka na Iliriji v Ljubljani zgrajeno moderno kopališče (Jurak, 2002, str. 28.) Kopališče je sprojektiral Stanko Bloudek po vzoru Amalienbada na Dunaju. Kopališče je imelo letni bazen, dimenzij 30 x 17m, in zimski bazen, 14 x 4m, prostore za 1500 kopalcev, stolp za skoke v vodo, garderobe in sončališče (Leskovec, 1990, str.55). Izgradnja bazena Ilirija je vzpodbudila tudi druge slovenske kraje, da so pričeli z gradnjo letnih kopališč (Prešern in Trbovc, 1995, str. 17) Kopališča zgrajena do 2. svetovne vojne v Sloveniji: - kopališče na Ljubljanici (1904), - Kopališče Ilirija (predstavlja prelomnico v gradnji kopališč v Sloveniji) (1929), - Otok v Mariboru (1930), - Grajsko kopališče v Radovljici (1933), - Kolezija v Ljubljani, - naravna kopališča v Portorožu, - naravna kopališča na Ptuju, - naravna kopališče drugje.

Slika 13 Kopališče Radovljica (1933)

Vsa ta kopališča so imela vso potrebno infrastrukturo: bazene, čistilne naprave, s sistemom dezinfekcije in filtracije, garderobe s sanitarijami, prostore za sončenje in restavracijo. Dobro je bilo poskrbljeno tudi za varnost kopalcev in higieno.

Slika 14 Kopališče Ilirija (1929)

Slika 15 Kopališče Kolezija

Med 2. svetovno vojno je bila gradnja kopališč v zatonu. Ponovno so plavanje začeli organizirati v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kamniku, Radovljici, Bledu, Trbovljah, Krškem, Piranu, Celju, Ptuju, Kočevju, Kopru, Murski Soboti, Jesenicah in Ravnah na Koroškem (Jurak, 2002, str. 29). Med letoma 1970 in 1980 je bilo ugotovljeno, da je strokovno področje javnih kopališč neurejeno. Poslovanje javnih kopališč, kot rečeno, ni bilo urejeno, zato so bila prizadevanja Republiškega odbora Rdečega Križa Slovenije in Visoke šole za telesno kulturo podlaga za nastanek Zakona o varnosti na organiziranih kopališčih s podzakonskima aktoma: Pravilnikom o varnosti na

organiziranih kopališčih in Pravilnikom o higienskih zahtevah za kopalne vode. Zakon je določal osnovne normativne zahteve za organizirana kopališča, in sicer osnove za ureditev reda, varnosti in minimalnih higienskih zahtev za poslovanje organiziranih kopališč (Šink, 1998). Zaradi sprejetja zakona je bilo zabeleženih manj utopitev in malce boljša higiena kopalne vode (Jurak, 2002, str. 30). Po drugi svetovni vojni je bilo zgrajenih kar nekaj kopališč po Sloveniji. Velja omeniti kopališče Tivoli, ki ga je leta 1975 zasnoval Fedja Košir. Veliko bazenov je bilo zgrajenih v sklopu hotelov, predvsem v Slovenskem primorju (Leskovec, 1990, str. 55). Ritem današnjega časa je ljudem približal vodne površine. Urejena kopališča v obliki zimskih in letnih bazenov privabljajo vse več ljudi. Kopališča za ljudi predstavljajo primerno okolje za sprostitev, regeneracijo, rekreacijo, druženje in zabavo (Jurak, 2002, str.12). Delitev kopališč: Glede na zahteve storitev, ki so se v zadnjih 40 letih močno spremenile, kopališča delimo na (Šink, 1998): A. Odprta (letna) kopališča Od vseh kopališč imajo največ vodnih površin. Voda v bazenih je v zgodnjem in poznem obdobju dodatno ogrevana na 26—28 °C stopinj celzija, s čimer je podaljšana sezona kopanja. Odprta kopališča ponavadi ponujajo zabavo za kopalce v obliki vodnih učinkov, ki so vgrajeni v bazene. B. Zaprta (zimska) kopališča Ta kopališča so ponavadi večnamenska in so od jeseni do spomladi namenjena prebivalcem posameznega kraja. Nudijo bazene za športna tekmovanja, učenje plavanja, čofotanje malčkov in zdrav izkoristek prostega časa. V takšna kopališča so ponavadi vgrajeni tobogani, otroška igrišča v vodi, vodni tokovi, šobe z različnimi učinki itd. Gre za kombinacijo zabavnih, zdravstvenih, rekreacijskih in sprostitvenih programov. Nekatera zimska kopališča ponujajo tudi dodatne programe v obliki savn, fitnesa, kozmetike itd. C. Kombinirana zimsko letna kopališča Kombinirana kopališča ponujajo zimsko kopališče z enim ali več odprtim bazenom in sončališčem. Takšna kopališča so ponavadi zelo priljubljena, ponujajo tudi kopanje na prostem pozimi. Prednost je cenejša gradnja, saj so lahko garderobe, sanitarije in naprave za vzdrževanje in gretje skupne (Jurak, 2002, str. 32).

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEORETSKA IZHODIŠČA / Razvoj kopanja

Na podlagi določenih meril kopališča glede na značilnosti delimo tudi na podskupine. Šink (1998) kopališča deli na: 1. majhna (velikost vodnih površin do 250 m²) V to skupino spadajo šolska (globina vode od 0,5 do 1,10 m s temperaturo od 26 ˚C do 33 ˚C), zdravstvena (globina vode 1,35 m in s temperaturo vode 29 ˚C do 30 ˚C) in hotelska kopališča, ki so opremljena glede na značilnosti obiskovalcev.

Plavanje – vpliv na človeka Plavanje predstavlja eno najprimernejših aerobnih dejavnosti, saj ugodno vpliva na delovanje srca, pospešuje pretok krvi po ožilju in omogoča zboljšanje človekovega termoregulacijskega mehanizma (Jurak, 2002, str. 12). S plavanjem prav tako krepimo dihalne mišice in izboljšujemo kapaciteto pljuč, pomirjevalno vpliva na živčni sistem, saj predstavlja nekakšno sprostitev in obnovo energije. Predstavlja dejavnost, ki uspešno povezuje človekovo potrebo po gibanju in naravo (Jurak, 2002, str. 13).

2. komunalna So namenjena občanom, plavalcem in neplavalcem. So letna in zimska, najbolj ustrezna so kombinirana. 3. termalna

Številne stresne situacije , ki so značilnosti današnjega časa, vodijo do civilizacijskih bolezni. Plavanje pa s svojim delovanjem na človeški organizem nevtralizira negativne dejavnike, ki jih agresivno vsiljuje sodoben način življenja. Kot preventivno in kurativno zdravstveno sredstvo bi moralo plavanje predstavljati športnorekreativno dejavnost sodobnega človeka (Jurak, 2002, str. 12).

So kopališča z razširjeno zdravstveno preventivno ponudbo. Njihova posebnost je termalno mineralna voda in je osredotočena na določene vrste bolnikov (Jurak, 2002, str. 34). Termalna kopališča imajo tri vrste bazenov: bazene za balneoterapijo, namenjene bolnikom, večnamenske bazene in bazene za prostočasne dejavnosti kopalcev. 4. naravna Se zelo razlikujejo od bazenskih kopališč. Ta so ponavadi na naravnih vodah, jezerih in morju. Pri nas ima obratovalno dovoljenje trenutno osem kopališč na Obali in dve na Bledu.

Slika 16 Termalno kopališče Orhidelia

5. zabaviščna So kopališča atraktivne in zabavne narave s tobogani, umetnimi rekami, otroškimi igrišči v vodi itd. (Jurak, 2002, str. 35). Kopališča glede na njihove lastnosti delimo tudi glede na:

Slika 17 Grajsko kopališče Bled

Slika 18 Terme Čatež

- lastništvo (lastnik je lahko privatni ali država), - pomembnost (družbeno pomembna in majhna), - uporabo, - sodobnost, - elemente, ki sestavljajo objekt (bazen, savne, fitnes, restavracija ...), - merilo, - situacijo, - položaj stavbe (glede na smeri neba) in - razporeditev prostorov (Ažman, 2004, str. 198).

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

3. PROBLEM

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

PROBLEM / Opredelitev problema

3. PROBLEM 3.1. Opredelitev problema Letno kopališče v Tržiču je bilo zgrajeno leta 1961. Zgrajeno je bilo v duhu modernizma na zavetrni lokaciji s pogledi na okoliške vrhove (Potokar, 2002, str. 213). Večino sredstev za izgradnjo kopališča je zbralo Športno društvo Tržič, vendar po takratni zakonodaji društva klubi niso mogli biti investitorji izgradnje objektov. Zato so bila sredstva prenesena na občino, ki je izpeljala izgradnjo. Po tehničnem prevzemu in otvoritvi je kopališče prešlo v upravljanje društva, in to že 47 let samostojno, brez finančne pomoči skrbi za vzdrževanje športnega objekta. Zadnjih 15 let je imel letno kopališče v upravljanju najemnik gostinskega lokala v stavbi kopališča.

Na kopališču so se skozi vsa leta delovanja vrstile tudi raznovrstne prireditve, od telovadnih nastopov do tekmovanj v plavanju in skokov v vodo. V zadnjih letih delovanja je kopališče poleg športnih prireditev služilo tudi kot stičišče za organizacijo koncertov in zabavnih prireditev. Tako je letno kopališče v Tržiču postalo zbirališče za športnorekreativne in zabavne dejavnosti, ki pa ob propadajoči infrastrukturi ni več služilo svojemu namenu. V Tržiču je poleg močno potrebne prenove bazena tudi velika potreba po športnorekreacijskem prostoru, kjer bi mladim zagotovili prostor za druženje in rekreacijo.

Kopališče leži pod naseljem Bistrica, na lokaciji ki povezuje naselja Bistrica, Pristava, Križe in mesto Tržič. Dostop z regionalne ceste s priključkom na avtocesto pa omogoča tudi dostop iz bolj oddaljenih krajev. V svoji 50-letni zgodovini letno kopališče v Tržiču beleži povprečno 20.000 obiskovalcev. Letno kopališče ni bilo priljubljeno le med občani našega mesta, ampak je z leti na kopanje prihajalo vse več ljudi iz drugih krajev (Kranj, Radovljica, Škofja Loka, tudi iz Ljubljane itd). Da je bilo kopališče v Tržiču močno priljubljeno, je pokazala tudi akcija Naj kopališče, v kateri je tržiško kopališče dosegalo visoke uvrstitve še posebej v letu 1998, ko je zasedlo 2. mesto, in leta 1999, ko je bilo tretje (Marin in Klofutar, 2004, str. 78).

Slika 19 Kopališče Tržič (2012)

Ogrevanje kopališča je bilo urejeno leta 1982 v sodelovanju društva in okoliških industrijskih obratov, od koder je kopališče črpalo toplotne presežke in z njimi tudi v hladnejših dneh ogrevalo vodo (Marin in Klofutar, 2004, str. 77). V letih delovanja je bilo kopališče odprto zgolj v treh poletnih mesecih. Vsaj v prvih letih je bilo za vrsto generacij mladih Tržičanov skoraj edina možnost preživljanja počitnic. To potrjujejo podatki o številu kopalcev po posameznih sezonah (že prvo sezono, leta 1961, je bilo na kopališču 36.000 obiskovalcev, v letih kasneje pa od 9.000 do 25.000) (Marin in Klofutar, 2004, str. 76).

Slika 20 Kopališče Tržič (1961)

Slika 21 Kopališče Tržič pred rušenjem

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

PROBLEM / Referenčni primeri

3.2. Referenčni primeri 3.2.1. Terme Vals AMBIENT Arhitekt: Peter Zumthor Lokacija: Vals, Švica Leto izgradnje: 1996 Slika 23 Eksterier term Vals

Slika 24 Notranji bazen v termah Vals

Objekt term Vals v vsej svoji veličini deluje že skoraj sakralno. Švicarski arhitekt Peter Zumthor je zasnoval inovativen objekt, katerega kvaliteta pooseblja sproščujočo moč zdravilnih Alp. Že v začetku je arhitekta navdušila zgodovina in geologija tega kraja. Objekt predstavlja tipične elemente Alp, kot so gore, kamen, voda in narava. V objektu je bilo uporabljenih kar 60.000 kamnitih zidakov prinešenih iz Valsa. Kamni, naloženi eden na drugega, in ustvarjena svetloba spominjajo na tamkajšne jame. S svojim videzom se objekt lepo vklaplja v naravno okolje kot del le-tega. (Zumthor, 2007, str. 62)

Slika 22 Notranjost term Vals

Slika 25 Interier v termah Vals

Slika 26 Garderobe v termah Vals

Termalna voda iz vrelcev je umeščena med umetno ustvarjene pečine. Glasovi, koraki in kapljanje vode odzvanjajo zaradi visokih stropov v termah. Manjše jame so izoblikovane okoli velikega bazena in ustvarjajo unikaten svet sam zase, kamor se lahko zatečeš. Tloris je sestavljen iz kamnitih blokov, okoli katerih je meandrast prostor, kjer kopalec odkriva kotičke term, kot bi se sprehajal po gozdu (Zumthor, 2007, str. 80) VREDNOTENJE + kvalitetno oblikovan eksterier + kvalitetno oblikovan interier + umeščenost v prostor in spoštovanje le-tega + uporaba naravnih materijalov (kamen) + kvalitetni pogledi + psihologija prostora + čistost linij + spoštovanje narave, geologije in zgodovine

Slika 27 Pregledna situacija term Vals

Slika 28 Tloris term Vals

Slika 29 Prostor za počitek v termah Vals

Slika 30 Fasada objekta term Vals

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

PROBLEM / Referenčni primeri

3.2.2. Bazen Kantrida FUNKCIONALNOST Arhitektura: Alessandro Zoppini Lokacija: Reka, Hrvaška Leto izgradnje: 2008

Slika 32 Streha bazena Kantrida

Slika 33 Olimpijski bazen Kantrida

Bazen Kantrida predstavlja enega najbolj naprednih in sofisticiranih bazenskih objektov v Evropi. Mestu omogoča, da se poteguje za najprestižnejša plavalna tekmovanja. Bazen meri 25 x 50 m. Na vsaki strani bazena so tribune, na eni strani za 300, na drugi za 1000 gledalcev. Kompleks predstavlja nekakšno stično točko, ki povezuje obmorski del Reke z mestom. Največji izziv za arhitekte je bil, kako vključiti objekt v prelepo zeleno pokrajino, imel naj bi minimalni vpliv na okolico in bi bil hkrati dovolj viden. Glavna avla povezuje nekakšen trg pred objektom s starim in novim bazenom, terasami in hkrati nudi kvalitetne poglede z vseh delov objekta. Objekt sledi preprostemu konceptu s kamnito bazo iz lokalnega kamna.

Slika 31 Bazeni Kantrida

Slika 34 Prikaz odpiranja strehe v bazenu Kantrida

Slika 35 Drseča se streha bazena Kantrida

Ključni del objekta predstavlja drseča streha, ki je sestavljena iz serije lahkih prekrivajočih se ‘listov’, ki omogočajo indirektno svetlobo. Organska oblika strehe predstavlja valove in nepravilno oblikovane okoliške vrhove. Lahka konstrukcija in oblika omogočata, da se objekt zliva z okolico in vegetacijo. Objekt naj bi predstavljal nekakšen podaljšek okoliških hribov. Oblika strehe omogoča, da se le-ta odpira na dve strani (http://europaconcorsi. com/projects/8213-Alessandro-Zoppini-Kantrida-InternationalSwimming-Centre). VREDNOTENJE

Slika 36 Tloris bazenov Kantrida

Slika 37 Prerez bazena Kantrida

Slika 38 Skica odpiranja strehe Kantride

Slika 39 Skica odpiranja strehe Kantrida v tlorisu

+ drseča streha omogoča multifunkcionalnost objekta + spoštovanje prostora + uporaba lokalnega materiala + kvalitetni pogledi + požarna varnost - tesnjenje - toplotne izgube

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

PROBLEM / Referenčni primeri

3.2.3. Hiša v kraju Romeirao UMEŠČENOST V PROSTOR Arhitekutura: ARX Portugal Lokacija: Romeirao, Ericeira, Portugalska Leto izgradnje: 2003

Slika 41 Pogled proti spalnici v hiši v Romeirau

Slika 42 Pogled proti hiši v Romeirau

Območje hiše v kraju Romeirao odraža močan podeželjski značaj s številnimi nasadi, potmi in nekaj razpršenimi hišami v okolici. Hiša je locirana na strmem pobočju s pogledom proti dolini. Zgornja polovica pobočja je klančina, spodnja je terasasta. Vodni rezervoar in oreh sta elementa, na katera se je opiral projekt. Naravna lepota območja je tista, ki je narekovala oblikovanje objekta. Hiša se razvija v odnosu s terenom. Objekt je na severnem delu vkopan, deluje kot del pobočja, s katerega lahko stopiš na sam objekt, medtem ko se južni del skozi notranje poglede odpira proti dolini. Podolgovata cevasto oblikovana hiša se glede na okolico različno odraža, in sicer je pogled iz spalnice proti vzhodnem delu doline visok in raven, pogled iz dnevne sobe proti južnem delu doline pa je širok in nizek (http://www.arx.pt/en/built/179-casa-romeirao).

Slika 40 Hiša v kraju Romeirau

Slika 45 Tloris hiše v Romeirau

Slika 46 Prerez hiše v Romeirau

Slika 43 Pogled proti dnevni sobi v hiši v Romeirau I

Slika 44 Pogled proti dnevni sobi v hiši v Romeirau I

Slika 47 Pogled proti strehi hiše v Romeirau

Slika 48 Pogled proti spalnici v hiši v Romeirau II

VREDNOTENJE + uokvirjanje pokrajine + prilagajanje prostoru + kvalitetni pogledi + spoštovanje prostora

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

Slika 49 Pogled s ceste proti lokaciji

Slika 54 Pogled z lokacije proti Karavankam in vasi Lom pod Storžičem

Slika 55 Južni del lokacije I

PROBLEM / Slike stanje kopališča

Slika 50 Zahodni del lokacije

Slika 51 Severozahodni del lokacije

Slika 52 Zahodni del lokacije s cesto

Slika 53 Pogled z lokacije proti Kriški gori

Slika 56 Severni del lokacije

Slika 57 Južni del lokacije II

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

4. PREDSTAVITEV ŠIRŠE IN OŽJE LOKACIJE

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

PREDSTAVITEV ŠIRŠE IN OŽJE LOKACIJE / Razvoj mesta Tržič

4. PREDSTAVITEV ŠIRŠE IN OŽJE LOKACIJE 4.1. Razvoj mesta Tržič Razvoj Tržiča je najtesneje povezan s potjo, ki je vodila čez prelaz Ljubelj na Koroško. Prelaz je bil prvič omenjen kot Berg Loibl v letih med 1136—1169. Stiški samostan je leta 1261 od vojvode Ulricha dobil posest Forum in Lubelino, kjer so uredili zavetišče za popotnike, ki je sčasoma preraslo v naselje. Med 13. in 14. st. je naselje zasul plaz, kar je prebivalce primoralo, da so se preselili v dolino, kjer so ob sotočju Bistrice in Mošenika ustanovili naselje Neumarckhtl. V naselju so se začele razvijati obrti, predvsem fužinarstvo. Leta 1492 je cesar Friderik III. naselje povzdignil v trg (Potokar, 2002, str. 211).

Zaradi izvrstnih vodnih sil, delavnega prebivalstva in ugodne prometne lege se je v Tržiču že v 19. stoletju razvila močna železarska, usnjarska, čevljarska in nogavičarska obrt (Kragl, 1994, str. 16). Med najbolj znanimi tovarnami, ki danes ne obratujejo več, oziroma so tik pred stečajem, sta bili BPT, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič in tovarna čevljev Peko. Šele leta 1926 Tržič uradno postane mesto (Potokar, 2002, str. 211). Mesto je od leta 1985 zavarovano kot kulturni spomenik.

V 12. stoletju je Tržič sestavljalo le nekaj hiš in hišic, ki so stale na levem bregu Tržiške Bistrice (Kragl, 1994, str. 11). Tu okrog se je začel razširjati trg s hišami in delavnicami, kakršnega nam kaže Valvasorjeva slika, vendar leta 1689 o teh hišah ni bilo več sledu, saj jih je uničil požar. Uničil je imetje osemdesetim gospodarjem, človeških žrtev ni terjal. Kmalu je na tem pogorišču zrasla nova lepo urejena vrsta hiš, ki je v drugi polovici 16. stoletja dobila tudi svojo numeracijo (Kragl, 1994, str. 12). V 18. stoletju je bil Tržič razdeljen na ‘Spodnji konc’ (sedanji Glavni trg), ‘Zgornji konc’ (sedanjo Ljubeljsko cesto), ‘Gaso’ (sedanjo Cerkveno, Šolsko in Mizarsko ulico) in skupino hiš ‘pod farovžem (sedaj imenovano Za Virjem). Vse skupaj je obsegalo 140 stanovanjskih hiš in delavnic, ki so jim sredi 18. stoletja dozidali še 40 novih hiš.

Slika 58 Valvasorjeva upodobitev Tržiča

Leta 1811 je Tržič zadela najhujša nesreča, kar jih pomni tržiška zgodovina. Grozen požar je uničil vsa poslopja na desnem bregu reke Tržiške Bistrice. Ogenj se je razširil iz kovačnice. Požar je terjal 151 hiš, več kot 60 delavnic (največ kovačnic in usnjarn), in okoli 40 hlevov in gospodarskih poslopij. Umrlo je 75 ljudi (Kragl, 1994, str. 14).

Slika 59 Tržič v požaru leta 1811

Slika 60 Tržič danes

Kmalu so si ljudje na pogorišču začeli graditi nove domove, v katerih so poskrbeli za varnost pred požari. K hišam so zgradili požarne zidove, na podstrešjih so naredili železna vrata, okna pa so oskrbeli z železnimi oknicami, kakršne vidimo še danes in ki predstavljajo nekakšno tržiško posebnost. Prav tako pristni so kamniti podboji ob hišah, zlasti na trgu. Na požarnih razvalinah je zrasel novi Tržič, katerega lice je ohranil vse do danes.

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

PREDSTAVITEV ŠIRŠE IN OŽJE LOKACIJE / Razvoj mesta Tržič

Urbanistični oris mesta Tržič

Osnovni podatki o občini Tržič:

Voda, les in ruda so naravne danosti, ki so pogojevale razvoj posebnega, fužinarskega naselja. Srednjeveški del lahko razdelimo na tri dele:

- površina: 155.4 km2, - število naselij: 35, - največje naselje: Tržič—3.920 prebivalcev, - največja nadmorska višina: 2133 m (Košutnikov turn), - najnižja nadmorska višina: 434 m (Novake), - število prebivalcev (oktober 2007): 15.851, - gostota: 97.5 prebivalca/ km2, - število naselij: 35, - število gospodinjstev: 5239, - povprečno število članov na eno gospodinjstvo: 2,9, - število kmečkih gospodarstev: 399, - število stanovanj: 5643.

1. tržno jedro (ob cesti na Ljubelj), 2. fužinarsko-obrtniški del (ob Mošeniku, kjer je stanovanj malo) in 3. cerkveni del (onstran reke Tržiške Bistrice) Grad Neuhaus na hribu dominira nad celotnim naseljem. V 19. stoletju je v Tržiču prišlo do industrializacije, kar je pogojevalo gostejšo zazidavo. Stihijska urbanizacija proti J, S in ob potoku Mošeniku ter reki Tržiški Bistrici je značilna za 20. stoletje. Silhueto Tržiča so narekovali grad Neuhaus, zvoniki župnijske cerkve sv. Marijinega vnebovzetja, cerkve sv. Andreja in cerkve sv. Jožefa. Ta se ni dosti spreminjala vse do leta 1960, ko je le-to razbila novozgrajena stolpnica arhitekta Štruklja (Potokar, 2002, str. 211).

(Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).

Arhitekturni oris mesta Tržič Stavbe v Tržiču so bile prvotno lesene, krite z dvokapno skodlasto streho, vendar so jih od 15. stoletja naprej začele izpodrivati zidane. Gospodarski razvoj je od 16. stoletja dalje zahteval širitev obstoječih stavb z dozidavo obrtnih in gospodarskih prostorov, ki so jih povezovali leseni in zidani arkadni hodniki. Slika 61 Tržiška kotlina

Zunanjo podobo Tržiča sta spremenila predvsem požara v 17. stoletju in leta 1811. Na istem, srednjeveškem tlorisu so nastajale nove stavbe, ki so imele klasicistično oblikovane fasade. V nadstropju so bili stanovanjski prostori, v pritličju pa prehodna veža, delavnica in skladišče. Prostorsko bogatejše so bile hiše, ki so nastale z združitvijo dveh ali treh hiš. Pavilijonska postavitev je značilna predvsem za 20. stoletje, med katerimi izstopata pavilijon in pošta arhitekta Cirila Oblaka (Potokar, 2002, str. 211).

Slika 62 Satelistski posnetek Tržiča

Slika 63 Pavilijon NOB v Tržiču

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

PREDSTAVITEV ŠIRŠE IN OŽJE LOKACIJE / Oris dejavnikov širše lokacije

4.2. Oris dejavnikov širše lokacije Geomorfološke lastnosti Tržiška dolina spada v alpski svet, natančneje Karavanke. Leži torej na sončni strani Alp. Za Karavanke so značilni nižji vrhovi, zanje najbolj značilna pa je alpska slemenitev zahod—vzhod. Na jugu Karavanke mejijo na Zgornjesavsko dolino v zahodnem delu, na vzhodu na Kamniško-Savinjske Alpe. Raztezajo se vse od Ziljske do Dravske doline. Značilna za Karavanke je pestra kamninska zgradba, v višjih območjih prevladujeta apnenec in dolomit, v nižinah kamnine, ki so omogočile nastanek številnih planin, to so za vodo neprepustne kamnine. Visoke gore, globoke ledeniške doline, ozka rečna korita, gozdnate planote in planinski pašniki sestavljajo čudovit alpski svet, katerega del je tudi Tržič (Atlas Slovenije, 2005, str. 37). Podnebje Za mesto Tržič je značilno gorsko podnebje z nižjimi temperaturami in z več padavinami glede na okolico. Temperature se z naraščanjem nadmorske višine praviloma znižujejo. Izjema je inverzna plast oziroma plast toplotnega obrata, najbolj izrazita na dnu. Največ padavin je v jesenskih mesecih, najmanj pa pozimi, ko pada sneg. Glavni razlog za to, da je območje Gorenjske eno izmed najhladnejših, je nadmorska višina (Atlas Slovenije, 2005, str. 39). Slika 64 Visokogorje

Rastje Kar dve tretjini alpskega sveta porašča gozd. Ima pomembno vlogo pri vzdrževanju naravnega ravnovesja, saj ščiti pred snežnimi plazovi in predstavlja veliko bogastvo v obliki lesa. Listnati, predvsem bukov ter smrekov gozd prevladujeta predvsem v nižinah. Višje prevladuje mešani gozd s številnimi travniki in pašniki. Do meje okrog 1.800 m je pas iglastega gozda, predvsem macesna (Geodetski zavod Slovenije idr, 2005, str. 40). 70 % občine Tržič prekriva gozd, med drevesnimi vrstami prevladuje smreka (http://www.trzic.si/obcina. aspx).

Slika 65 Dovžanova soteska

Slika 66 Smrekov gozd

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

PREDSTAVITEV ŠIRŠE IN OŽJE LOKACIJE / Predstavitev širše lokacije / Ortofoto posnetek lokacije

4.3. Predstavitev širše lokacije 4.3.1. Ortofoto posnetek lokacije Lokacija kopališča je v občini Tržič, v katastrski občini Bistrica. Kopališče leži pod naseljem Bistrica, na lokaciji, ki povezuje naselja Bistrica, Pristava, Križe in mesto Tržič. Dostop z regionalne ceste s priključkom na avtocesto pa omogoča tudi dostop iz bolj oddaljenih krajev. Mimo kopališča pelje mestna vpadnica, ki povezuje regionalno cesto in staro mestno jedro Tržiča. Kopališče je umeščeno na umetno ustvarjeno teraso. Z zahodne strani ga omejuje vzpenjajoči se breg in cesta, s katere je bil včasih urejen dovoz do parkirišča. Najbližje stavbe na vzhodu so stanovanjski bloki in na severu malce oddaljena tovarna Cablex. Na jugu lokacijo omejuje breg, posajen z drevesi in grmičevjem. Na lokaciji je sonce od jutra, pa (poleti) vse tja do 18. ure popoldan. Usmeritev lokacije je SV—JZ.

100 m OBMOČJE OBDELAVE OBMOČJE OBDELAVE

Vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=TRZIC (prostorsko ureditveni pogoji 2012)

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

PREDSTAVITEV ŠIRŠE IN OŽJE LOKACIJE / Predstavitev širše lokacije / Topografski načrt lokacije

4.3.2. Topografski načrt lokacije Topografski načrt lokacije prikazuje pestrost okoliškega terena in same lokacije. Lokacija se nahaja na umetno ustvarjeni terasi, ki jo na jugu in zahodu omejuje ozelenjen dvignjen teren, na vzhodni strani pa teren pade za dobrih 12 metrov. Analiza prikazuje, da je območje obdelave obkroženo z okoliškimi planinami. Najbližji hrib na vzhodu je Kriška gora z nadmorsko višino 1471 m. Severno od lokacije se nahaja planina Konjščica z 1438 m nadmorske višine in planina Javornik z nadmorsko višino 1550 m. Vse omenjene planine nudijo kvalitetne poglede z lokacije.

100 m OBMOČJE OBMOČJEOBDELAVE OBDELAVE

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

PREDSTAVITEV ŠIRŠE IN OŽJE LOKACIJE / Predstavitev širše lokacije / Prostorske analize: promet

4.3.3. Prostorske analize: promet Analiza prometa prikazuje prometno ureditev v okolici lokacije. Mimo lokacije poteka vpadnica iz Kranja in Ljubljane v staro mestno jedro Tržiča. Ta cesta je tudi najbolj prometna in najpomembnejša, povezuje mesto Tržič s Kranjem in z Ljubljano. Na karti so prikazana tudi parkirišča in postajališča javnega prometa. Sedanji dovoz do kopališča je speljan direktno z mestne vpadnice. VREDNOTENJE Mimo lokacije poteka edina mestna vpadnica, tako da je dostopnost iz okoliških krajev do lokacije dobra. Mimo kopališča so speljani pločniki, tako da je tudi dostop za pešce neposreden. Najbližja postaja javnega prometa je oddaljena približno 400 metrov, potrebno bi bilo urediti tudi javni promet, da bi bilo kopališče bolj dostopno osebam, ki uporabljajo javni promet. Parkirišče, ki je trenutno v sklopu kopališča, je v njegovi neposredni bližini, na severnem delu lokacije, vendar le-ta ne zadošča številu obiskovalcev v poletnih mesecih, zaradi česar obiskovalci svoje avtomobile parkirajo po pločnikih mestne vpadnice, kar negativno vpliva na mimoidoče pešce in voznike. Poleg tega je sedajšnji dovoz do lokacije speljan direktno z mestne vpadnice, zaradi česar pogosto pride do prometnih zamaškov, saj je cesta zelo prometna. Mislim, da bi bil dovoz iz manj prometne ceste ustreznejši. Torej bi bil le-ta s ceste vzhodno od lokacije. Pločniki so speljani neposredno ob lokaciji, tako da je za pešce in kolesarje že dobro poskrbljeno.

OBMOČJE OBDELAVE

+ povezava z okoliškimi mesti in kraji + dostopnost z avtom + dostopnost pešcem - oddaljena postaja javnega prometa - prometni zamašek, ki se pojavlja pri zdajšnjem uvozu na lokacijo

OBMOČJE OBDELAVE

REPUBLIŠKA CESTA REPUBLIŠKA CESTA

VPADNICA V STARO MESTNO JEDRO VPADNICA V STARO MESTNO JEDRO

OBČINSKA CESTA OBČINSKA CESTA

DOVOZNA CESTA DOVOZNA CESTA

100 m

PEŠCI INKOLESARJI KOLESARJI PEŠCI IN PARKIRIŠČA PARKIRIŠČA POSTAJALIŠČE JAVNEGA PROMETA POSTAJALIŠČE JAVNEGA PROMETA

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

PREDSTAVITEV ŠIRŠE IN OŽJE LOKACIJE / Predstavitev širše lokacije / Prostorske analize: zelenje

4.3.4. Prostorske analize: zelenje Oznaka območja urejanja: 1R1 Namenska raba (PUP) območja urejanja: površine, namenjene rekreaciji. VREDNOTENJE Obravnavana lokacija je po podatkih PUP-a (prostorsko ureditveni pogoji) namenjena rekreaciji. Gozdne površine na vzhodu in zahodu omogočajo kvalitetne poglede z lokacije. Na neposredni lokaciji je sedaj manjši smrekov gozdiček, ki daje senco. + kvalitetni pogledi na gozdne in ostale zelene površine + veliko že obstoječega zelenja na lokaciji + lokacija je obkrožena z zelenjem + možna širitev programa, poleg lokacije je še veliko praznih površin namenjenih rekreaciji in športu

OBMOČJE OBDELAVE OBMOČJE OBDELAVE

POVRŠINE, NAMENJENE ŠPORTU IN REKREACIJI POVRŠINE NAMENJENE ŠPORTU IN REKREACIJI

KMETIJSKA ZEMLJIŠČA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

100 m

GOZD GOZD PARKOVNA UREDITEV PARKOVNA UREDITEV DREVORED DREVORED

Vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=TRZIC (prostorsko ureditveni pogojit 2012) Vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=TRZIC (prostorsko ureditveni pogojit 2012)

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

PREDSTAVITEV ŠIRŠE IN OŽJE LOKACIJE / Predstavitev širše lokacije / Prostorske analize: program/raba

4.3.5. Prostorske analize: program/raba Razvidno na karti, lahko vidimo, da je okoli obravnavane lokacije veliko hiš in stanovanjskih blokov. Prav tako veliko industrije in nekaj centralnih dejavnosti. Na karti je razvidna tudi raznolikost, ki jo ustvarjajo različne namembnosti. VREDNOTENJE Bližina stanovanjskih blokov in številnih hiš je za lokacijo zelo ugodna, saj imajo stanovalci do kopališča peš dostop. Zelo ugodna je tudi bližina osnovne šole, ki je 200 metrov oddaljena od lokacije, tako imajo učenci hiter dostop do kopališča. Pot, ki vodi od šole do kopališča, je neprometna, z izjemo prečkanja mestne vpadnice. Tudi oba vrtca sta od lokacije oddaljena le 500 m. Na splošno je obravnavano območje na dobri lokaciji, možna je povezava z drugimi športnimi površinami, katerih gradnja je mišljena v bližnji prihodnosti. Južno od lokacije naj bi namreč zgradili nogometno igrišče. Tako bi lahko ta površina, namenjena rekreaciji, ki je sedaj slabo izkoriščena, postala nekakšen rekreacijski park. Mogoča je tudi širitev rekreacijskih objektov, saj nam prostor to dopušča. + bližina enostanovanjskih hiš in stanovanjskih blokov + bližina osnovne šole, vrtcev in varstveno delovnega centra + lokacija na površinah namenjenih športu in rekreaciji + bližina trgovin - bližina industrijskih objektov

OBMOČJE OBDELAVE OBMOČJE OBDELAVE INDUSTRIJA INDUSTRIJA ENOSTANOVANJSKE HIŠE ENOSTANOVANJSKE HIŠE STANOVANJSKI BLOKI STANOVANJSKI BLOKI

TRGOVINE TRGOVINE

IZOBRAŽEVALNE USTANOVE (ŠOLA, VRTEC) IZOBRAŽEVALNE USTANOVE (ŠOLA, VRTEC)

KULTURNE USTANOVE (CERKEV) KULTURNE USTANOVE (CERKEV)

ŠPORTNI OBJEKTIININ POVRŠINE ŠPORTNI OBJEKTI POVRŠINE

100 m

POVRŠINE, NAMENJENE ŠPORTU IN REKREACIJI POVRŠINE NAMENJENE ŠPORTU IN REKREACIJI KMETIJSKA ZEMLJIŠČA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA GOZD GOZD

Vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=TRZIC (prostorsko ureditveni pogojit 2012) Vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=TRZIC (prostorsko ureditveni pogoji 2012)

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

PREDSTAVITEV ŠIRŠE IN OŽJE LOKACIJE / Predstavitev širše lokacije / Prostorske analize: zaznava

4.3.6. Prostorske analize: zaznava VREDNOTENJE Do največje pestrosti dogajanja pride na mestu centralnih dejavnosti, kjer so trgovine, pošta in banka. Vozlišča se pojavijo na mestu večjih križišč, se pravi tudi v neposredni bližini obravnavane lokacije. Kvalitetni pogledi na Kriško goro so vzhodno od lokacije, severno na Karavanke in vas Lom pod Storžičem ter pogledi na ozelenjena področja. Naravni rob ustvarjajo gozdne površine vzhodno in zahodno od lokacije. Umetni rob ustvarja republiška cesta, ki je na umetni terasi. + kvalitetni pogledi + bližina centralnih dejavnosti (pestrost dogajanja)

OBMOČJE OBDELAVE OBMOČJE OBDELAVE

NARAVNI ROB NARAVNI ROB

UMETNI ROB UMETNI ROB

PESTROST DOGAJANJA JAKOST DOGAJANJA

100 m

DOMINANTA DOMINANTA POGLEDI POGLEDI VOZLIŠČA VOZLIŠČA

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

PREDSTAVITEV ŠIRŠE IN OŽJE LOKACIJE / Predstavitev ožje lokacije / Ortofoto posnetek lokacije

4.4. Predstavitev ožje lokacije 4.4.1. Ortofoto posnetek lokacije

0 m 10 m OBMOČJE OBMOČJE OBDELAVE OBDELAVE Vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=TRZIC (prostorsko ureditveni pogoji 2012)

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

PREDSTAVITEV ŠIRŠE IN OŽJE LOKACIJE / Predstavitev ožje lokacije / Analiza lastništva

4.4.3. Analiza lastništva

OBMOČJE OBDELAVE OBMOČJE OBDELAVE

LASTNIK TRŽIČ LASTNIKJE JE OBČINA OBČINA TR?IČ

0 m 10 m

JAVNO LASTNINA JAVNODOBRO, DOBRO, DRUŽBENA DRU?BENA LASTNINA LASTNIKJE JE REPUBLIKA REPUBLIKA SLOVENIJA LASTNIK SLOVENIJA PARCELAJE JE VV LASTI LASTI PRAVNIH PARCELA PRAVNIHOSEB OSEB

Vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=TRZIC

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

5. PROJEKTNA NALOGA

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

PROJEKTNA NALOGA / Povzetek smernic za urbanistično in arhitekturni oblikovanje / Pregled pogojev, zahtev in pravilnikov

5. PROJEKTNA NALOGA 5.1. Povzetek smernic za urbanistično in arhitekturno oblikovanje Veljavni prostorski akti za obravnavano območje: 1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Tržič (Uradni list RS, št. 4/2011) 2. Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07 z dne 13. 4. 2007) 3. Zakon o graditvi objektov (ZGO, Uradni list št. 110/02) 4. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič v letu 2008 (Uradni list RS, št. 1/2011)

5.2. Pregled pogojev, zahtev in pravilnikov Pri projektiranju kopališč je potrebno upoštevati naslednje pravilnike: 1. Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih Ta pravilnik določa prostorske, gradbene in druge tehnične ukrepe za varstvo pred utopitvami ter zahteve za naprave, opremo in sredstva za varno obratovanje kopališč, ki jih je treba upoštevati pri graditvi objektov namenjenih bazenskim ali naravnim kopališčem. Določa tudi dovoljeno število obiskovalcev in predvideno število kopalcev - Kopališča morajo imeti zagotovljeno zadostno število parkirnih mest, ki jih določimo tako, da največje dovoljeno število obiskovalcev na bazenskih kopališčih oziroma primerno število obiskovalcev na naravnih kopališčih pomnožimo s faktorjem 0,3 in zaokrožimo navzgor na prvo celo število, če je vhod na kopališče od postajališča javnega prevoznega sredstva več kot 400 m oddaljen, oziroma s faktorjem 0,2, če je postajališče javnega prevoznega sredstva bližje. Na vsakih petdeset parkirnih mest mora biti vsaj eno parkirno mesto, namenjeno vozilom z invalidskimi vozički. Ta parkirna mesta morajo biti čim bližje vhodu na kopališče. Kopališče mora imeti najmanj eno parkirno mesto za intervencijsko vozilo, ki mora biti ob reševalni poti. - Bazenska kopališča morajo biti ograjena in morajo imeti najmanj naslednje prostore: vhodni prostor oziroma vhod, garderobni

prostor, prostor oziroma površino s prhami, sanitarni prostor in prehode na bazensko ploščad prek bazenčka ali sistema bočnih prh za razkuževanje nog. - Vhodni prostor v dvoranskih kopališčih mora biti v zaprtem prostoru, z vetrolovom ločenim od zunanjosti, v vhodnem prostoru oziroma ob vhodu mora biti na vidnem mestu informacijsko mesto. - Garderobni prostor, prostori s prhami, sanitarni prostori in prostori dopolnilnega programa v dvoranskih kopališčih morajo biti razporejeni tako, da onemogočajo križanje čistih in nečistih poti. Tla v teh prostorih morajo biti izdelana iz materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in razkuževanje, - Število kabin na dvoranskih kopališčih ne sme biti manjše od 1/25 števila garderobnih omaric. Garderobnih omaric na dvoranskem kopališču mora biti najmanj 75 % od števila največje dovoljene zmogljivosti kopališča. - Prhe in sanitarni prostori morajo biti pred vhodom na bazensko ploščad. Na vsakih 100m2 vodne kopalne površine mora biti najmanj ena prha. - Število WC školjk in pisoarjev določimo na podlagi največjega dovoljenega števila obiskovalcev bazenskega kopališča, izhajajoč iz predpostavke, da je na kopališču enako število moških in žensk ter da je na vsakih 100 obiskovalcev najmanj en pisoar in na vsakih 150 obiskovalcev ena WC školjka za moške ter na vsakih 50 obiskovalk najmanj ena WC školjka. - Dostop od sanitarnih prostorov do bazenske ploščadi mora biti načrtovan in izveden tako, da mora obiskovalec prek bazenčka za noge. - Bazenska ploščad mora biti pri dvoranskih kopališčih široka najmanj 2 m in ločena od ostalega kopališča tako, da je vstop na bazensko ploščad mogoč le prek bazenčka za noge. Vstop na bazensko ploščad je dovoljen le po predhodnem prhanju - Globina vode je odvisna od uporabnikov kopalne površine tako, da za otroke ne presega 0,6 m, pri čemer se smejo kopalne površine še dodatno deliti, na takšne za malčke, kjer globina ne sme presegati 0,35 m, za neplavalce ne presega 1,35 m, za plavalce je lahko več kot 1,35 m in je na mestih, kjer so dovoljeni skoki v vodo z roba bazena, najmanj 1,8 m. - Vsa velika bazenska kopališča morajo imeti ločeno, najmanj 8 m2 veliko sobo za prvo pomoč. - Vsako bazensko kopališče mora imeti tehnični prostor, v katerem je postavljena naprava za pripravo kopalne vode, načrtovana in

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

PROJEKTNA NALOGA / Povzetek smernic za urbanistično in arhitekturni oblikovanje / Pregled pogojev, zahtev in pravilnikov

zgrajena kot enota, s katero bodo dosežene higienske zahteve za kopalne vode, kakor jih določa predpis o higienskih zahtevah za kopalne vode.

- Število reševalcev iz vode na kopališču je določeno glede na potrebno število mest opazovanja in z upoštevaje dodatna merila tega pravilnika.

2. Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode

4. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb

Ta pravilnik določa minimalne higienske zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kopalne vode, način njihovega ugotavljanja in spremljanja zaradi varovanja zdravja uporabnikov bazenov oziroma kopališč.

Ta pravilnik določa zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi in večstanovanjskih stavb ter vrste takih objektov in prostorov v njih. - Igrišča in drugi prostori za šport in rekreacijo, vključno z javnimi kopališči, morajo imeti vsaj eno kabino za preoblačenje, ki mora biti projektirana tako, da je omogočen dostop z invalidskim vozičkom.

- Bazensko kopališče se loči na čisti in nečisti del. Čisti del obsega zlasti bazen z bazensko ploščadjo. Ta mora biti urejena tako, da voda s teh površin ne more odtekati v bazen ali v obtočni sistem.

- Če so v objektih iz prejšnjih dveh odstavkov tudi prhe, mora biti najmanj ena prilagojena in opremljena tako, da jo lahko uporablja oseba na invalidskem vozičku.

3. Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih Ta pravilnik določa: vrste kopališč, organizacijo in red na kopališčih, dovoljeno število obiskovalcev, potrebno število reševalcev iz vode na kopališčih, opremo in sredstva za reševanje iz vode, oblačila z oznakami reševalcev iz vode in redarjev, kopališke znake. - Po skupni velikosti kopalne površine se kopališča razvrščajo na majhna (od 30 m² do 500 m²), srednja (500 m² do 1000 m²) in velika kopališča (nad 1000 m²).

- Površina sanitarnega prostora brez ovir mora biti najmanj 3,50 m2, pri čemer mora biti krajša stranica prostora dolga vsaj 1,60 m. V takšnem sanitarnem prostoru morajo biti: sanitarna školjka, opremljena s konzolnim ali zidnim držalom za roke, konzolni umivalnik na višini 80—85 cm, od stranskega zidu odmaknjen vsaj 20 cm in sanitarna školjka in umivalnik, postavljena tako, da je med njima vsaj 80 cm prostora.

- Največje predvideno število kopalcev je odvisno od kopalne površine in od globine vode, izračuna se na naslednji način: za bazene z globino vode do vključno 1,35 m mora biti najmanj 2,0 m² kopalne površine, za bazene z globino vode nad 1,35 m pa najmanj 4,0 m2 kopalne površine na vsakega kopalca. Zahteve ne veljajo za bazene z globino vode do 0,6 m in za masažne in terapevtske kadi. - Največje dovoljeno število obiskovalcev dvoranskega kopališča določimo tako, da največje predvideno število kopalcev pomnožimo s faktorjem 2,0, če je površina bazenske ploščadi za več kot 50 odstotkov večja od kopalne površine. - Na bazenskem kopališču, na katerem je na voljo dopolnilna ponudba, kot so savne, solariji, okrepčevalnice in druge dejavnosti, neposredno povezane z bazenskim kopališčem, največje dovoljeno število obiskovalcev določimo tako, da največje predvideno število kopalcev pomnožimo s faktorjem, ki je odvisen od površine bazenske ploščadi: če je razmerje med površino dopolnilne ponudbe in kopalno površino večje od 1,3 pomnožimo s faktorjem 1,3.

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

6. ZASNOVA

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Koncept

6.1. Koncept Cilj arhitekturnega koncepta je oblikovati objekt, ki se bo prilagajal prostoru in bo izkoristil vse naravne danosti, ki se mu ponujajo. Objekt je konceptualno razdeljen na dva dela. Prvi del predstavlja preprost kvader, v katerem je olimpijski bazen. Daljša stranica kvadra je obrnjena proti jugu. S tem je med plavanjem dolžin preprečeno bleščanje sonca naravnost v oči, poleg tega ima plavalec, ko plava iz zahoda proti vzhodu lep razgled proti Kriški gori. Shema II Daljša stranica bazena je obrnjena proti jugu

Drugi del predstavlja objekt, katerega zasnovo narekuje prostor z okoliškimi naravnimi danostmi. Drugi del objekta se tako v celoti prilagaja danemu prostoru. Oblikovanje objekta v prvi vrsti narekujejo kvalitetni pogledi na okoliške planine, ki so dodatno poudarjeni s konzolo na vzhodnem in severovzhodnem delu objekta. Vzhodna konzola usmerja pogled na Kriško goro, severovzhodna pa usmerja daljši pogled na Lom, to je hribovska vas pod Storžičem, in Karavanke. Na južnem delu je pogled usmerjen na sončališča, ozelenjeni hrib in okoliške vasi. Na zahodnem delu je objekt delno vkopan v teren, niše pa predstavljajo nekakšne ročice, ki se oklepajo terena. Na severnem vhodnem delu poudarjeni vhod predstavlja nekakšen lijak, ki obiskovalca posrka v sam objekt.

Shema I Oblikovanje objekta narekuje dani prostor in okolica

Shema IV Proti V se odpira kvaliteten pogled na Kriško goro, Z del objekta je vkopan v teren

Shema III Vhodni del kot je poudarjen in obiskovalca potegne v sam objekt

Shema V Proti SV se odpira daljiši pogled proti Karavankam in vasi Lom pod Storžičem

Shema VI Objekt se v obliki ročic oziroma niš zajeda v teren, konzolno se odpira proti dominantam, na S je poudarjen vhodni del

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Koncept / Koncept pogledov

6.1.1. Koncept pogledov

Shema prikazuje poglede, ki se odpirajo proti SV in V. Prvi pogled proti severovzhodu prikazuje daljši pogled na Karavanke in Lomsko planoto. Drugi pogled je malce krajši in se zahodno odpira proti Kriški gori. Oba kvalitetna pogleda sta s konzolami še bolj poudarjena. Konzole dajejo obiskovalcu občutek, da so del okoliške narave.

Shema pogledov Številka 1 prikazuje pogled proti Karavankam in Lomu, številka 2 pa krajši pogled proti Kriški gori

Slika 67 Pogled 1: Karavanke in Lom pod Storžičem

Slika 68 Pogled 2: Kriška gora

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Koncept / Programski koncept

6.1.2. Programski koncept Program objekta je zasnovan tako, da so vsi programski sklopi orientirani na bazenski del. Objekt je programsko in oblikovno razdeljen na dva dela, bazenski in spremljevalni. Oba dela objekta sta med seboj ločena s steklom, kar omogoča prosojnost in zlivanje enega objekta z drugim, poleg tega pa zasteklitev omogoča poglede iz vseh programskoh sklopov proti osrednjemu, bazenskemu delu. Poleg pogledov v samem interierju se pogledi odpirajo tudi proti lepotam okoliške narave. Ko plavalec plava v olimpijskem bazenu, se mu odpira lep pogled na Kriško goro.

Shema II Pri vhodu v objekt se naravnost iz avle odpira pogled na bazen

Shema I Osrednji del objekta predstavlja olimpijski bazen, nanj so orientirani pogledi z vseh programskih sklopov

Poleg tega se obiskovalcu že takoj ob vhodu v objekt odpre pogled proti olimpijskemu bazenu.

Slika III Iz vhodne avle je levo vhod v restavracijo, desno vhod skozi garderobe v bazenski del PREHODI POGLEDI AVLA GARDEROBE, TUŠI IN WC-ji KUHINJA IN RESTAVRACIJA BAZEN FITNES SAVNE ADMINISTRACIJA

Shema IV Pogledi iz restavracije in vhodnega dela se odiprajo proti bazenu, iz bazena pa pogled proti Kriški gori

Shema V V nadstropju je levo skozi garderobe vhod v fitnes, desno skozi garderobe pa vhod v savne

Shema VI V nadstropju se iz fitnesa in administracije odpirajo pogledi proti bazenu, pogled iz savn pa se odpira proti Karavankam

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Koncept / Shema odpiranja

6.1.3. Shema odpiranja Objekt je zasnovan tako, da obratuje vse leto. Cilj je večji obisk bazena tudi poleti, ko je večina zimskih bazenov manj obiskana. Streha bazena se poleti odpre, kar omogoča, da se bazen prilagaja letnim časom in različnim potrebam.

Shema 2 Odprt je samo sprednji del

Shema 1 Streha bazena je zaprta

Shema 4 Odprt je sprednji del in polovica strehe

Konstrukcija pomične strehe je jeklena. Na jeklenih nosilcih so posebna vodila, po katerih drsi steklo v aluminijastih okvirjih. Odpiranje je daljinsko vodeno, odpira in zapira se dnevno ali po potrebi. Deli strehe se lahko odpirajo različno, tako da je lahko odprt samo sprednji del objekta, različni deli strehe ali celotna streha. Odpiranje manjših delov strehe omogoča tudi hitro prezračevanje bazenskega dela.

Shema 3 Odprt je sprednji del in prvi del strehe

Shema 5 Odprte so samo štiri linije strehe

Shema 6 Odprta je celotna streha

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Variantne rešitve zasnove objekta

6.2. Variantne rešitve zasnove objekta Na naslednjih straneh je prikazanih deset variantnih rešitev, ki sem jih naredila v obliki delovne makete, da sem prišla do zadnje optimalne rešitve, ki predstavlja najbolj logičen odgovor na dano situacijo in navezavo na obstoječi dialog med naravnimi in ustvarjenimi danostmi.

Varianta 1

Slika 70 1. maketa II

Prva variantna rešitev prikazuje objekt, ki je ločen na dva dela. Dve konzoli predstavljata poudarjene poglede proti okoliškim dominantam. Prvotni koncept oblikovanja objekta je bil razdeliti objekt na dva dela, in sicer na bazenski del, katerega objekt je pravilnih oblik in predstavlja nekakšen steklen kvader, v katerem je olimpijski bazen, ter drugi del objekta, ki se prilagaja prostoru in je za razliko od bazenskega dela bolj razgiban. Oba dela objekta predstavljata nekakšen kontrast med enim in drugim.

Slika 69 1. maketa I

Slika 72 1. maketa IV

Slika 71 1. maketa III

Slika 73 1. maketa V

Slika 74 1. maketa VI

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Variantne rešitve zasnove objekta

Varianta 2 Druga variantna rešitev je ravno tako kot prva razdeljena na dva dela. Razlika je v poudarjenem vhodu in dvigajoči se strehi nad bazenskim delom. Streha bazena se poleti dvigne, kar omogoča da je poleti bazenski del odprt. Na vzhodnem delu objekta je narejena terasa, ki usmerja pogled proti Kriški gori. Slika 76 2. maketa II

Slika 75 2. maketa I

Slika 78 2. maketa IV

Slika 77 2. maketa III

Slika 79 2. maketa V

Slika 80 2. maketa VI

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Variantne rešitve zasnove objekta

Varianta 3 Tretja variantna rešitev prikazuje podoben objekt kot druga rešitev, z razliko odpiranja strehe nad bazenskim delom, ki se v tem primeru pomika levo in desno.

Slika 82 3. maketa II

Slika 81 3. maketa I

Slika 84 3. maketa IV

Slika 83 3. maketa III

Slika 85 3. maketa V

Slika 86 3. maketa VI

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Variantne rešitve zasnove objekta

Varianta 4 Četrta varianta prikazuje rešitev, katerega celotna konstrukcija bazenskega dela se pomakne naprej in omogoča odprtost celotnega prostora. Strešna konstrukcija se po posebnih vodilih pomika naprej in nazaj.

Slika 88 4. maketa II

Slika 87 4. maketa I

Slika 90 4. maketa IV

Slika 89 4. maketa III

Slika 91 4. maketa V

Slika 92 4. maketa VI

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Variantne rešitve zasnove objekta

Varianta 5 Peta variantna rešitev prikazuje objekt, katerega bazenski del se poleti pomakne naprej, celotna konstrukcija bazenskega dela pa ostane na istem mestu. Po posebnih vodilih se bazenski del pomika naprej in nazaj.

Slika 94 5. maketa II

Slika 93 5. maketa I

Slika 96 5. maketa IV

Slika 95 5. maketa III

Slika 97 5. maketa V

Slika 98 5. maketa VI

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Variantne rešitve zasnove objekta

Varianta 6 Šesta variantna rešitev prikazuje objekt, katerega bazenski del se pomakne desno proti vzhodu in ustvarja nekakšen most nad cesto, ki poteka ob lokaciji. Celotna bazenska konstrukcija ostane na istem mestu.

Slika 100 6. maketa II

Slika 99 6. maketa I

Slika 102 6. maketa IV

Slika 101 6. maketa III

Slika 103 6. maketa V

Slika 104 6. maketa VI

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Variantne rešitve zasnove objekta

Varianta 7 Sedma variantna rešitev prikazuje objekt, ki prav tako odpira oziroma poudarja poglede proti dominantam. Na vzhodem in zahodnem delu sta dve terasi, streha objekta se odpira levo in desno.

Slika 106 7. maketa II

Slika 105 7. maketa I

Slika 108 7. maketa IV

Slika 107 7. maketa III

Slika 109 7. maketa V

Slika 110 7. maketa VI

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Variantne rešitve zasnove objekta

Varianta 8 Osma variantna rešitev prikazuje objekt, ki je prav tako kot ostali razdeljen na dva dela, bazenski in spremljevalni. Spremljevalni del se v celoti prilagaja danemu prostoru. Na delu, kjer je objekt vkopan, so nekakšne ročice oziroma niše, ki se zajedajo v sam teren. Na severnem delu je poudarjen vhod, predstavlja lijak, ki potegne obiskovalca v objekt. S severovzhodne in severne strani dve konzoli poudarjata kvalitetna pogleda.

Slika 112 8. maketa II

Slika 111 8. maketa I

Slika 114 8. maketa IV

Na vseh straneh objekta so terase, ki imajo funkcionalno vrednost, poleg tega pa objekt naredijo še bolj razgiban. Konstrukcija bazenskega dela je v tem primeru lesena.

Slika 113 8. maketa III

Slika 115 8. maketa V

Slika 116 8. maketa VI

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Variantne rešitve zasnove objekta

Varianta 9 Deveta variantna rešitev prikazuje objekt, katerega spremljevalni objekt je enak kot pri prejšnji variantni rešitvi, razlika je v konstrukciji bazenskega dela, ki je v tem primeru jeklena in deluje bolj elegantno. Konstrukcija je preprost steklen kvader.

Slika 118 9. maketa II

Slika 117 9. maketa I

Slika 120 9. maketa IV

Slika 119 9. maketa III

Slika 121 9. maketa V

Slika 122 9. maketa VI

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Variantne rešitve zasnove objekta

Končna varianta Zadnja, končna variantna rešitev prikazuje objekt, katerega bazenska konstrukcija je na južnem delu v naklonu. Naklon konstrukcije je za razliko od prejšnje rešitve bolj usklajen s spremljevalnim delom. Rahli naklon v spremljevalnem delu se tako ponovi tudi pri bazenskem delu. Le-ta je tako bolj razgiban, vendar še vedno ohranja prvotni koncept pravilne konstrukcije v kontrastu z razgibanim spremljevalnim delom.

Slika 124 Končna maketa II

Slika 123 Končna maketa I

Slika 126 Končna maketa IV

Vsaka izmed rešitev poskuša na svoj način odgovoriti na prostorske značilnosti, vendar je zadjna končna rešitev oblikovno in funkcionalno najbolj optimalna.

Slika 125 Končna maketa III

Slika 127 Končna maketa V

Slika 128 Končna maketa VI

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Variantne rešitve zasnove objekta / Variantne tlorisne skice

6.3.1. Variantne tlorisne skice Na devetih skicah so prikazane možne rešitve oblikovanja spremljevalnega dela objekta. Objekt je razdeljen na tri dele, in sicer na zahodni del, ki je vkopan v teren, vzhodni del, katerega obliko narekujejo kvalitetni pogledi, in severni vhodni del, ki je v tem primeru predmet obdelave. Izbrana skica predstavlja najbolj optimalno zasnovo. ki poudarja vhod, oblikovno pa v povezavi z zahodnim in vzhodnim delom deluje kot celota.

Slika 129 Izbrana skica tlorisne zasnove

Slika 134 Skica tlorisne zasnove V

Slika 135 Skica tlorisne zasnove VI

Slika 130 Skica tlorisne zasnove I

Slika 131 Skica tlorisne zasnove II

Slika 132 Skica tlorisne zasnove III

Slika 133 Skica tlorisne zasnove IV

Slika 136 Skica tlorisne zasnove VII

Slika 137 Skica tlorisne zasnove VIII

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Variantne rešitve zasnove objekta / Variantne geometrije tlorisov

6.3.2. Variantne geometrije tlorisov Prikazanih je devet rešitev oblikovanja oziroma geometrije tlorisa, ki naj bi se najbolj skladala s samim eksterierjem. Izbrana skica prikazuje rešitev, katere vhodni del oziroma avla je poudarjena in obiskovalcu omogoča pogled na bazenski del. Tloris vzhodnega in zahodnega dela je razgiban prav tako kot celotni objekt.

Slika 138 Izbrana skica geometrije tlorisa

Slika 143 Skica geometrije tlorisa V

Slika 144 Skica geometrije tlorisa VI

Slika 139 Skica geometrije tlorisa I

Slika 140 Skica geometrije tlorisa II

Slika 141 Skica geometrije tlorisa III

Slika 142 Skica geometrije tlorisa IV

Slika 145 Skica geometrije tlorisa VII

Slika 146 Skica geometrije tlorisa VIII

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

SANITARIJE

6.4. Arhitekturna zasnova kopališča

PROSTOR ZA OHLAJANJE

VHOD ZAPOSLENI KUHINJA

ZASNOVA / Arhitekturna zasnova kopališča / Shema programske zasnove

6.4.1. Shema programske zasnove GARDEROBE

SANITARIJE

SKLADIŠČE

Program objekta je razdeljen na osem sklopov. Prvi sklop predstavlja vhodni del oziroma avlo s pripadajočimi sanitarijami in skladiščem, ki pripada recepciji. Sanitarije so namenjene obiskovalcem restavracije, čakajočim v avli, in obiskovalcem prireditev. Avla predstavlja nekakšno stično točko, iz katere vodijo poti do vseh ostalih programskih sklopov.

POČIVALIŠČE

AVLA SANITARIJE TUŠI REŠEVALEC, TRENER

BAR

REKVIZITI

Drugi sklop objekta predstavljajo garderobe s prostori za ohlajanje na poti iz bazena, sanitarije in tuši, ki so razdeljeni na moški in ženski del.

RESTAVRACIJA

IGRALNICA

Iz garderob prek nogarja vodi pot do bazenskega dela, ki predstavlja tretji programski sklop. Bazenski del vključuje olimpijski bazen z obbazenskim prostorom, prostore za trenerja in reševalca, prvo pomoč, prostor za počitek s pogledom na Kriško goro, igralnico in del z otroškim in masažnim bazenom.

BAZEN OTROŠKI IN MASAŽNI BAZEN

Četrti sklop predstavlja restavracija z barom in kuhinjo. Zaposleni v restavraciji imajo ločen vhod iz servisnega dvorišča. Direktno iz restavracije je na južnem delu izhod na teraso restavracije. Peti, šesti in sedmi programski sklop se nahajajo v nadstropju. Iz zgornjega dela avle je na levi strani peti sklop programa, ki predstavlja dvorane za aerobiko in fitnes dvorano. Do le-teh se pride skozi garderobe s pripadajočimi sanitarijami in tuši. V peti sklop spadajo tudi prostor za ohlajanje po telovadbi, pisarna trenerja, prostora za rekvizite in prostor za prvo pomoč.

Programska shema pritličja

VHOD ZAPOSLENI GARDEROBE

Desno od zgornjega dela avle pa se nahaja šesti sklop, sklop savn. Tudi do savn se pride skozi garderobe s pripadajočimi sanitarijami in tuši. Program savn je razdeljen na prostor za masažo, savno za dve osebi, finsko, turško in infrardečo savno z bazeni za ohlajanje in teraso z masažnim bazenom.

SAVNE

TELOVADNICA AVLA GARDEROBE PROSTOR ZA OHLAJANJE

ADMINISTRACIJA

AVLA GARDEROBE, TUŠI IN WC-JI AVLA

KUHINJA IN RESTAVRACIJA

GARDEROBE, TUŠI IN WC-ji FITNES

BAZEN

KUHINJA IN RESTAVRACIJA BAZEN

FITNES

FITNES SAVNE SAVNE

ADMINISTRACIJA

Administracija predstavlja predzadnji, sedmi programski sklop. Sestavljajo ga garderobe s sanitarijami, pisarne, čajna kuhinja in sejna soba. Zaposleni imajo ločen vhod na severu stavbe. Zaposleni v administraciji imajo dober pregled nad bazenskim delom. Servis, ki se nahaja v kleti, predstavlja zadnji, osmi sklop programa. Vhod v servisni del je s pritličja skozi vhod za zaposlene. Programski sklop servisa je sestavljen iz prostora za hišnika in za orodje, hladilnega agregata, zalogovnika za sekance, kotlovnice in razvoda, bojlerja za sanitarno vodo, klimatov za bazen, garderobe, savne, restavracijo in fitnes, centralnega nadzornega sistema, prostora za elektriko, zbiralnika deževnice, bazensko tehniko in skladišč.

ADMINISTRACIJA VHOD VHOD

SLUŽBENI VHOD VHOD SLUŽBENI Programska shema nadstropja

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Arhitekturna zasnova kopališča / Poti obiskovalcev in zaposlenih

6.4.2. Poti obiskovalcev in zaposlenih POT OBISKOVALCEV Vhod – vetrolov Dostop iz pritličja Površina: 21,97 m² Vhodna avla Omogoča zbiranje in čakanje večjih skupin ljudi. V avli je recepcija mimo katere je dostop do vseh ostalih prostorov. Površina: 183,90 m² Suhe sanitarije Dostop iz avle, za uporabo obiskovalcev restavracije in obiskovalce prireditev. - Moške sanitarije: 3 x pisoar, 1 x straniščna školjka - Ženske sanitarije: 3 x školjka, 1 x previjalnica - Sanitarije invalidi: 1 x WC Površina: 26 m² Garderobe bazena Iz umazanega hodnika se skozi garderobe pride v čist hodnik. - Število kabin: 12 x ločene kabine mere 1 x 1,25 m 4x družinske oz. kabine za invalide mere 1,5 x 1,25 m - Število garderobnih omaric: 325 Površina: 168,5 m² Sanitarije - Ženske sanitarije: 4 x WC, 4 x umivalnik - Moške sanitarije: 2 x WC, 2 x pisoar, 2 x umivalnik - Sanitarije invalidi: 1 x WC, 1 x umivalnik Površina: 46,7 m²

AVLA GARDEROBE, TUŠI IN WC-JI KUHINJA IN RESTAVRACIJA POT OBISKOVALCEV VHOD AVLA

BAZEN FITNES

GARDEROBE, TUŠI IN WC-ji KUHINJA IN RESTAVRACIJA SAVNE BAZEN FITNES

ADMINISTRACIJA

SAVNE VHOD ADMINISTRACIJA SLUŽBENI VHOD

Tuši Tuši za ženske, moške in invalide so ločeni. Dostop do bazenskega dela je mimo tušev. - Ženski tuši: 5 x - Moški tuši: 5 x - Tuši za invalide: 1 x - Nogar: 1 x Površina: 20 m² Bazen - Plavalni bazen, dimenzij: 50 x 17m -Število plavalnih prog: 8 - Temperatura vode: 28 ºC Bazen ima skakalnico za skoke v vodo, zaradi česar je globina vode na tem delu 3,80 m. Bazen je namenjen rekreacijskem plavanju, tečajem potapljanja, plavanja in tekmovanjem. Dno bazena je dvižno, perforirano in prilagodljivo potrebam. Globina bazena na delu za neplavalce je 1,35m. Dno se po potrebi dvigne na višino 0.00 m v primeru prireditev. Površina: 850 m² Manjši otroški bazen površine 38,5² m ima globino 0,6 m. Masažni bazen ima 5,3 m² površine in globine 1 m.

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Arhitekturna zasnova kopališča / Poti obiskovalcev in zaposlenih

Obbazenski prostor Namenjen je počivanju na ležalnikih. Obbazenski prostor vključuje tudi otroško igralnico s površino 63,7 m² in razgledno konzolo z otroškim in masažnim bazenom. Površina: 1349,67 m² Restavracija Število miz: 24 Število sedežev: 128 Površina: 269,8 m² Garderobe fitnesa - Ženske garderobe: 60 garderobnih omaric, 1 x WC in 3 x tuš - Moške garderobe: 60 garderobne omarice, 1 x WC in 3 x tuš Površina: 66,7 m² Dvorane za aerobiko - 1x velika dvorana za aerobiko 60,4 m² - 1x mala dvorana za aerobiko 42,6 m² Površina: 103 m² Garderobe savn - Ženske garderobe: 22 garderobnih omaric, 1 x WC in 2 x tuš - Moške garderobe: 30 garderobnih omaric, 1 x WC in 2 x tuš Površina: 39,9 m² Savne - Savna za dve osebi je namenjena dvema osebama in vključuje prostor za ohlajanje, masažni bazen, finsko savno, tuš in WC. - Masaža za eno osebo - Turška savna: v savni je 100 % vlažnost, notranjost je v keramiki. - Finska savna: temperatura v savni je 90 ºC in 40 % vlage. Notranjost je v lesu. - Infrardeča savna: temperatura v savni je 50 ºC, notranjost je v lesu. Poleg savn so bazeni za ohlajanje s temperaturo vode 18 ºC. Površina: 177,67 m² Prostor za počitek in terasa Ob savnah je tudi prostor za počitek z ležalniki in terasa z masažnim bazenom, v katerem je temperatura vode 36 ºC. Površina: 194,46 m²

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Arhitekturna zasnova kopališča / Poti obiskovalcev in zaposlenih

POT ZAPOSLENIH Vhod za zaposlene v kuhinji Vhod je namenjen samo zaposlenim v restavraciji. Površina: 2,7 m² Garderoba in sanitarije zaposlenih Vključujejo sanitarije, garderobo in jedilnico za zaposlene v restavraciji. Površina: 13,9 m² Pisarna šefa kuhinje Šef kuhinje ima iz pisarne nadzor nad celotno restavracijo. Površina: 13,4 m² Kuhinja V kuhinji se nahaja prostor za dostavo, skladišče, hladilnica, prostor za pripravo mesa, zelenjave in tople hrane, prostor za oddajo hrane, pomivalnica s prostorom za čistila in zunanji prostor za odpadke. Površina: 122,2 m² Vhod za zaposlene Vhod je namenjen vsem zaposlenim v objektu. Vključuje vetrolov, stopnišče in dvigalo za servis. Površina: 22 m² Recepcija Na recepciji je prostor za prodajo vstopnic in prevzem brisač ter kopalnih plaščev. Površina: 9,3 m² Reševalec, trener in prva pomoč Reševalec ima iz pisarne nadzor nad celotnim bazenom. Do prostora za prvo pomoč je možen dostop naravnost skozi avlo. Površina: 41,5 m²

AVLA GARDEROBE, TUŠI IN WC-JI KUHINJA IN RESTAVRACIJA POT ZAPOSLENIH SLUŽBENI VHOD

BAZEN

AVLA

FITNES

GARDEROBE, TUŠI IN WC-ji KUHINJA IN RESTAVRACIJA SAVNE BAZEN FITNES

ADMINISTRACIJA

SAVNE VHOD ADMINISTRACIJA SLUŽBENI VHOD

Garderobe in sanitarije zaposlenih - Garderoba za zaposlene - 1x ženske sanitarije - 1x moške sanitarije Površina: 10,9 m² Pisarne - Sejna soba z 12 sedeži - Pisarna tajnice - Pisarna za finance, marketing in računovodstvo - Pisarna direktorja - Čajna kuhinja Površina: 113,3 m² Servisni prostori V servisnih prostorih se nahaja prostor za hišnika in za orodje, hladilni agregat, zalogovnik za sekance, kotlovnica in razvod, bojlerja za sanitarno vodo, klimati za bazen, garderobe, savne, restavracijo in fitnes, centralni nadzorni sistem, prostor za elektriko, prostor za bazensko tehniko in skladišča. Površina: 1358 m²

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Arhitekturna zasnova kopališča / Shema poti

Tloris pritličja, merilo 1:500

6.4.3. Shema poti Na shemi poti so prikazane poti obiskovalcev in zaposlenih. Vhod obiskovalcev in zaposlenih je ločen, prav tako poti. Poti se križata le v vhodnem delu oziroma v avli. Vhod za obiskovalce je s severne strani. Iz vhodne avle imajo obiskovalci na desno vhod v restavracijo in levo skozi garderobe vhod v bazenski del. V nadstropju imajo obiskovalci levo skozi garderobe vhod v fitnes, desno skozi garderobe pa v savne. Zaposleni imajo ločen vhod s severne strani do bazenskega dela, po stopnicah v nadstropje pa pot vodi v administracijo. Zaposleni v restavraciji imajo popolnoma ločen vhod, prav tako s severne strani.

Tloris nadstropja, merilo 1:500

POT OBISKOVALCEV POT ZAPOSLENIH

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Arhitekturna zasnova kopališča / Večnamenska raba prostora

6.4.4. Večnamenska raba prostora Na naslednjih šestih shemah je prikazana večnamenska raba prostora. Objekt je zasnovan tako, da se prostor lahko prilagodi različnim situacijam in potrebam, kar omogoča večnamenskost. Sheme prikazujejo le nekaj možnih primerov rabe prostora. Shema 1: Plavalci in neplavalci Prva shema prikazuje olimpijski bazen, katerega dno je na eni strani globoko 3.80 m, kar zadošča globini za skoke v vodo s skakalnice, na drugi polovici bazena pa je dno dvignejo do višine 1.35 m, kar zadošča globini, namenjeni neplavalcem. Shema 2: Tekmovanje v plavanju Shema 1: Plavalci in neplavalci /

Shema 2: Tekmovanje v plavanju / 250 gledalcev

Druga shema prikazuje olimpijski bazen, katerega globina je po celotni dolžini 2.00 m in je namenjen tekmovanju v plavanju. Prikazane so tudi tribune, ki se teleskopsko dvignejo iz kletnih prostorov, namenjene so gledalcem.

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Arhitekturna zasnova kopališča / Večnamenska raba prostora

Shema 3: Razstava mineralov in fosilov Tretja shema prikazuje prostor, katerega perforirano dno bazena je dvignjeno na nivo 0.00 m. Celoten bazenski del je spremenjen v razstavišče mineralov in fosilov. Shema 4: Modna revija

Shema 3: Razstava mineralov in fosilov / 80 razstavljalcev

100

Tudi pri četrti shemi je perforirano dno dvignjeno na nivo 0.00 m. Celoten bazenski del je namenjen modni reviji. V tem primeru modni reviji predstavitve čevljev tržiškega Peka.

Shema 4: Modna revija / 600 obiskovalcev

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Arhitekturna zasnova kopališča / Večnamenska raba prostora

Shema 5: Predstavitev novega modela avtomobila Perforirano dno je dvignjeno na nivo 0.00 tudi pri peti shemi in je namenjeno predstavitvi novih modelov avtomobilov. Shema 6: Koncert

100 100

Shema 5: Predstavitev novega avtomobila / 800 obiskovalcev

100 100

Šesta shema prikazuje prostor, ki je prilagojen prostoru za koncerte. Perforirano dno je dvignjeno na nivo 0.00 m.

Shema 6: Koncert / 960 obiskovalcev (+250)

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Arhitekturna zasnova kopališča / Shema požarne varnosti

6.5.5. Shema požarne varnosti 1. Širjenje požara na sosednje objekte Dejanski odmiki objekta od parcelnih mej (relevantne meje): - na severni strani 157 m, - na vzhodni strani 32 m, - na južni strani 91 m, - na zahodni strani pa je oddaljenost objekta od parcelne meje 133 m. PS-1

Odmiki objekta od parcelnih mej na severu, vzhodu, jugu in zahodu so zadostni. 2. Nosilna konstrukcija in širjenje ognja po stavbi Evakuacijska pot / Tloris kleti

Betonska konstrukcija je predpisane odpornosti REI 30. Jeklena konstrukcija v bazenskem delu je zaščitena s požarno odpornim premazom. S premazom se zmanjšuje pregrevanje jekla, s čimer se ohranja zahtevana nosilnost konstrukcije.

Požarni sektor / Tloris kleti

PS-4

Objekt je sestavljen iz 4 požarnih sektorjev. Požarni sektor PS-1 predstavlja klet (2336 m²). Bazenski del, avla in celotno 1. nadstropje predstavljajo 2. požarni sektor PS-2 (3135 m²+1777 m²). Garderobe predstavljajo 3. požarni sektor PS-3 (423 m²) in kuhinja s toaletami 4. požarni sektor PS-4 (295 m²). Požarni sektor je hkrati tudi dimni sektor. Odvod dima in toplote iz prostorov je zagotovljen prek mehanskega sistema za odvod dima in toplote.

PS-3

V celotnem objektu je nameščen sistem aktivnega odkrivanja in javljanja požara ter gašenja požara (šprinklerji). Sistem se aktivira ročno oz. avtomatsko. Po etažah so razmeščeni notranji zidni hidranti in gasilniki.

PS-2

3. Evakuacijske poti Evakuacijska pot / Tloris pritličja

Požarni sektor / Tloris pritličja

V objektu je predvidenih 8 evakuacijskih izhodov z evakuacijsko razdaljo manj kot 35 m, če je izhod v eno smer, in manj kot 50 m, če je izhod v obe smeri. Predvideno je eno zaščiteno požarno stopnišče. Obloge tal, sten in stropov na evakuacijskih poteh so iz negorljivih materialov. Drsna vrata na evakuacijskih potek pri izhodu iz objekta se ob požaru samodejno odprejo in tudi ostanejo odprta.

PS-2

4. Dostop za intervencijo Intervencijska pot za dostop gasilcev je omogočena s severne strani, skozi glavni vhod.

Evakuacijska pot / Tloris nadstropja

Požarni sektor / Tloris nadstropja

EVAKUACIJSKA POT

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Arhitekturna zasnova kopališča / Zasnova sistemov stavbnih inštalacij

6.5.6. Zasnova sistemov stavbnih inštalacij (Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, UL L št. 153 z dne 18. 6. 2010, str. 13).

SONČNE CELICE

TOPLOTNA ZAŠČITA S toplotno zaščito površine toplotnega ovoja stavbe in ločilnih elementov delov stavbe z različnimi režimi notranjega toplotnega ugodja so zmanjšan prehod energije skozi površino toplotnega ovoja stavbe, zmanjšano podhlajevanje ali pregrevanje stavbe, zagotovljena je taka sestava gradbenih konstrukcij, da ne prihaja do poškodb ali drugih škodljivih vplivov zaradi difuzijskega prehoda vodne pare, in nadzorovana zrakotesnost stavbe. Stavba je sprojektirana tako, da je vpliv toplotnih mostov na letno potrebo po energiji za ogrevanje in hlajenje čim manjši in da toplotni mostovi ne povzročajo škode stavbi ali njenim uporabnikom. Stavba je zasnovana tako, da je energijsko ustrezno orientirana, da je razmerje med površino toplotnega ovoja stavbe in njeno kondicionirano prostornino z energijskega stališča ugodno, da so prostori v stavbi energijsko optimalno razporejeni in da materiali in elementi konstrukcije ter celotna zunanja površina stavbe omogočajo učinkovito upravljanje z energijskimi tokovi. OGREVANJE Celoten objekt je ogrevan z lesno biomaso, lesnimi sekanci, saj 70 % občine Tržič prekriva gozd. To gorivo je lokalno in računsko ne povzroča emisij toplotnih plinov CO2, je cenejše od fosilnih goriv. Kot generator toplote je predviden kotel z biomaso s samodejnim delovanjem in odpepeljevanjem. Nameščen je na severnem delu kleti. Ob kotlovnici je v istem nivoju tudi zalogovnik lesnih sekancev, v katerega se gorivo dovaja prek zunanje odprtine neposredno s tovornega vozila. Objekt je glede na stavbne inštalacije razdeljen na tri cone; bazenski del z garderobami in savnami, fitnes in restavracijo. V kleti je tudi v vseh treh conah nameščen razvod za posamezno ogrevalno cono oziroma enoto.

Za večjo energetsko učinkovitost je predviden solarni ogrevalni sistem s sprejemniki sončne energije, ki so nameščeni po celotni strehi objekta, kot je prikazano na shemi. Topla sanitarna voda se pripravlja v hranilniku, ki se ogreva z biomaso, in hranilniku solarnega ogrevalnega sistema. Nameščena sta v kotlovnici. Z občasnim segrevanjem hranilnikov na višjo temperaturo se izvaja tudi dezinfekcija vode. V zimskem obdobju se sanitarna voda ogreva s kotlom na lesno biomaso, v poletnem pa s sprejemniki sončne energije. PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA Prezračevanje je mehansko z vračanjem toplote in izvedeno s klimati, v katerih so rekuperator toplote, grelnik in hladilnik zraka. Le-ti so povezani z ogrevalnim oziroma hladilnim sistemom. Prezračevanje je prav tako ločeno na tri cone; bazenski del z garderobami in savnami, fitnes in restavracijo. Pisarne in pomožni prostori so prezračevani naravno, kar zagotavlja cenovno in energijsko učinkovito delovanje prezračevalnih sistemov. Objekt je delno hlajen z nočnim prezračevanjem s pomočjo premične strehe na bazenskem delu objekta. Prezračevalni sistemi omogočajo tudi klimatizacijo stavbe. Objekt ima tri klimate, nameščeni so v južnem delu kleti. En klimat je namenjen bazenskemu delu, garderobam in savnam, nameščen je na južnem delu kleti. Drugi klimat je namenjen prezračevanju in klimatizaciji fitnesa in tretji restavracije. Oba klimata sta v kleti prav tako na južnem delu kleti, blizu odvoda in dovoda zraka. Klimati so ločeni zaradi različnih zahtev v prostorih in različnih najemnikov oziroma plačnikov. V bazenskem delu je uporabljena posebna izvedba klimata, ki omogoča razvlaževanje zaradi velike vlažnosti zraka, ko je le-ta pokrit. Za vse klimate je potrebno zagotoviti dovod svežega zraka iz okolice in odvod zavrženega zraka. Zajem in izpust zraka se nahaja na vzhodni strani objekta. Klimati so povezani z ogrevalnim in hladilnim sistemom. Razvod zraka je umeščen v spuščene stropove. V bazenskem delu se zrak vpiha prek navpičnih valjastih rešetk, ki zagotavljajo izpodrivno prezračevanje. HLAJENJE

Ogrevalni sistem je nizkotemperaturni. Uporabljeno bo podno ogrevanje, ki bo dopolnjeno z ventilatorskimi konvektorji, ki omogočajo tudi hlajenje.

V bazenskem delu je zaradi velikih steklenih površin poskrbljeno za zaščito pred bleščanjem in pregrevanjem tudi z daljinsko vodenimi zunanjimi senčili.

Dimnik je nameščen ob objektu na severnem delu. Hlajenje objekta bo tudi mehansko, izvedeno s kompresorskim hladilnim agregatom in ohlajeno vodo. Za hlajenje prostorov se uporabijo ventilatorski konvektorji, ki so stropni ali stenski, odvisno od arhitekturne zasnove. Hladilni stolp hladilnega sistema je nameščen na severnem delu stavbe, hranilnik ohlajene vode pa se nahaja v kleti.

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Arhitekturna zasnova kopališča / Zasnova sistemov stavbnih inštalacij

RAZSVETLJAVA

Izračun za velikost rezervoarja za deževnico

Učinkovita raba energije za razsvetljavo je zagotovljena z naravno osvetlitvijo in energijsko učinkovitimi svetili in pripadajočimi elementi ter ustrezno regulacijo. Pri tem je upoštevana velikost prostora in število njegovih uporabnikov.

(vir: www.vodoteh.si/pogosta-vprašanja):

Možen zajem letno = površina strehe (m²) x letna količina padavin (mm) x koeficient strehe. - Površina strehe: 1.858 + 1.830 = 3.688 m².

UPRAVLJANJE Z ENERGIJO V objektu bo vgrajen centralni nadzorni sistem s prikazom porabe energentov. Tehnično osebje bo usposobljeno za izvajanje energetskega menedžmenta. Spremljana bo tudi kakovost goriva, kar je pri lesnih sekancih potrebno.

- Povprečne mesečne padavine v obdobju 1971—2000 v mm v Tržiču: 1.389 mm letno. (vir:http://www.arso.gov.si/vode/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/Vodno_bogastvo_1padavine.pdf)

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

- Koeficient strehe: 0,7.

Glede na zahteve Pures je energijska učinkovitost stavbe dosežena, ker je najmanj 25 odstotkov celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi zagotovljeno z uporabo obnovljivih virov energije, z uporabo biomase in energijo sonca.

Možen zajem letno = 3.688 m² x 1.389 mm x 0,7.

Energijska učinkovitost stavbe je dosežena tudi, ker je delež končne energije za ogrevanje, hlajenje in pripravo tople vode pridobljen z najmanj 25 % iz sončnega obsevanja in najmanj 50 % iz trdne biomase.

Možen zajem letno = 3585842 : 1000 = 3.585 l . Velikost rezervoarja za deževnico je minimalno 60 kubikov. Investicija rezervoarja za deževnico bo povrnjena v 3-5 letih. Vsako leto bo 50 % prihranka, vsako leto 5 % več.

OSKRBA Z VODO Zaradi varčevanja z vodo bo za sanitarno vodo (splakovanje stranišč) uporabljena deževnica. Zbiralnik deževnice bo nameščen na severnem delu ob objektu pod zemljo. Višek sanitarne vode bo lahko tudi za zalivanje zelenih površin v okolici objekta. Iztočne pipe bodo zaradi varčevanja z vodo senzorske.

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Arhitekturna zasnova kopališča / Konstrukcijska zasnova

6.5.7. Konstrukcijska zasnova Betonska streha

AB stene v nadstropju

Konstrukcijska zasnova obsega gradnjo armirano betonskega nadstropnega in jeklenega objekta, ki je delno podkleten. Objekt se deli na južni bazenski del in severni spremljevalni del. Konstrukcija severnega spremljevalnega dela je armirano betonska, konstrukcija južnega bazenskega dela pa je jeklena. Objekt obsega klet, pritličje in nadstropje. Etažna višina kleti meri 4.10 m, pritličja 3,80 in nadstropja 4 m. Celotna višina objekta meri 11 m. Nosilna konstrukcija spremljevalnega južnega dela je v celoti armirano betonska. Tvorijo jo armirano betonske stene in plošča. Streha objekta je betonska, debeline 20 cm. Betonski del strehe je na južnem delu raven, v naklonu 11 % je na delih, kjer so konzole oziroma podaljški objekta, saj so z naklonom ti deli objekta še bolj poudarjeni.

Posebnost konstrukcije je premična streha, ki se poleti odpre. Stekla se po vodilih na nosilcih pomaknejo navzgor, kar omogoča večjo funkcionalnost objekta in s tem tudi večji obisk v poletnem času. Konzolo na severnem delu objekta nosijo armirano betonske stene, konzolo na vzhodnem delu pa nosijo betonski nosilci, ko so visoki in široki 1 m in nižji in ožji proti koncu konzole (0,5 m). Podprti so z betonskim temeljem in stenami v kleti. Skakalnica je podprta na enak princip kot stebri, s steno v kleti. Skakalnico nosijo nosilci, ki so vpeti v talno in pritlično ploščo. OBREMENITVE

Betonska medetažna plošča

Jeklena konstrukcija

AB pritlične stene

Temeljna plošča (2.nivo) in pritlična plošča

Konstrukcija je postavljena na temeljno ploščo. Ker objekt ni podkleten v celoti, je temeljna plošča v dveh nivojih. Debelina temeljne plošče je 30—40 cm, pod obodom zunanjih nosilnih sten in pod bazenskim delom, pod stebri je le-ta ojačana. Debelina plošče na ojačanem delu je 60 cm. Zunanje nosilne stene severnega spremljevalnega dela so armirano betonske, debeline 30 cm, notranje nosilne stene so prav tako armirano betonske, debeline 20 cm. Nenosilne stene so iz siporeksa, debeline 10 cm. Stene vzhodne konzole so zaradi dvojne etažne višine debele 50 cm. Medetažne plošče so armirano betonske, debele 20 cm. Na delih, kjer je razpon večji, je plošča podprta z jeklenimi nosilci, ki so skriti v obešenem stropu. Pod medetažno ploščo in streho je obešen strop, kjer so speljane vse inštalacije.

Poleg lastne mase konstrukcije je v zasnovi konstrukcije upoštevana tudi koristna stalna obremenitev, ki jo predstavljajo medetažne plošče, streha, potresna obremenitev, obremenitve zaradi zunanjih vplivov in obremenitev zaradi snega in vetra.

Bazenski južni del sestavlja jeklena konstrukcija. Primarna konstrukcija je sestavljena iz devetih I nosilcev, višine 110 cm, kar zadosti razponu 28.8 m. Spodnja stojina nosilca meri 26 cm, zgornja pa 60 cm. Nosilci imajo na 1/2 višine nosilca luknje, ki merijo 1/3 višine nosilca, kar naredi konstrukcijo lažjo. Nosilci so oblečeni, v prerezu imajo trapezno obliko. Podprti so z jeklenimi stebri kvadratnega votlega prereza 26 x 26 cm. Razporno silo nosilcev prevzemajo stene v kleti. Nosilni okvirji zagotavljajo stabilnost objekta in prenašajo obremenitve v temeljno ploščo. Sekundarno konstrukcijo predstavljajo jekleni nosilci IPE 500. Le-ta povezuje primarno konstrukcijo. Nosilca na skrajni desni in levi sta povezana z jeklenimi vrvmi, ki omogočajo še boljšo stabilizacijo objekta. Jeklena konstrukcija prenaša velik razpon (28,8 m), obenem pa omogoča, da objekt zaradi vitkih okvirjev deluje lahkotno in elegantno. Omogoča tudi odprt tloris in prehajanje svetlobe v sam objekt.

AB stene v kleti

Temeljna plošča (1. nivo)

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Arhitekturna zasnova kopališča / Shema konstrukcijske zasnove / Tloris temeljne plošče 1. nivo / merilo 1:300

Te m

elj

plo

šč

lin

(1.

niv

Betonski nosilec 1 x 1m

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Arhitekturna zasnova kopališča / Shema konstrukcijske zasnove / Tloris temeljne plošče 2. nivo / merilo 1:300

e 40

2. nivo

ča

loš

ličn

Prit

)

. nivo

cm (2

na plo

lj Teme

belin ča, de

ivo

2. n

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Arhitekturna zasnova kopališča / Shema konstrukcijske zasnove / Tloris kleti / merilo 1:300

Dvižna konstrukcija tribun

Dvižna konstrukcija bazenskega dna

Betonske stene, ki prevzemajo razporno silo nosilcev

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Arhitekturna zasnova kopališča / Shema konstrukcijske zasnove / Tloris pritličja / merilo 1:300

Jekleni steber 26 x 26 cm

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Arhitekturna zasnova kopališča / Shema konstrukcijske zasnove / Tloris nadstropja / merilo 1:300

Jeklena greda

Jekleni steber 26 x 26 cm

Jekleni nosilec IPE 500 Jekleni steber 26 x 26 cm

Jeklena greda

Jekleni nosilec IPE 500

Jekleni steber 26 x 26 cm

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZASNOVA / Arhitekturna zasnova kopališča / Shema konstrukcijske zasnove / Tloris strehe / Merilo 1:300

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

7. TEHNIČNE RISBE

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / Pregledna situacija / Merilo 1: 1000

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / Prometna shema / Merilo 1: 1000

OBISKOVALCI ZAPOSLENI SERVIS KOLESARJI

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / Ureditvena zasnova kopališča / Merilo: 1:500

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / Tloris kleti / Merilo 1:300

Legenda prostorov - klet SERVIS 1 Vertikalne komunikacije (keramika) 11,58 m² 2 Prostor za orodje (vidni beton) 5,56 m² 3 Prostor za hišnika (vidni beton) 7,31 m² 4 Hladilni agregat (vidni beton) 15,24 m² 5 Loputa za sekance (vidni beton) 4,30 m² 6 Zalogovnik za sekance (vidni beton) 58,18 m² 7 Kotlovnica in razvod (vidni beton) 23,15 m² 8 Boljerja za sanitarno vodo (vidni beton) 25,63 m² 9 Klimat za bazen, garderobe in savne 28,57 m² (vidni beton) 10 Klimat za restavracijo (vidni beton) 22,94 m² 11 Klimat za fitnes (vidni beton) 17,22 m² 12 Centralni nadzorni sistem (vidni beton) 7,03 m² 13 Solarni sistem (vidni beton) 15,55 m² 14 Elektrika (vidni beton) 13,16 m² 15 Horizontalne komunikacije (vidni beton) 81, 38 m² 16 Obbazenski prostor (vidni beton) 884,94 m² 17 Bazenska tehnika (vidni beton) 50,51 m² 18 Bazen (vidni beton) 850 m² 19 Vetrolov (keramika) 10,02 m² 20 Skladišče (vidni beton) 25,16 m² 21 Skladišče (vidni beton) 22,20 m²

Dvižna konstrukcija tribun

TLORISNA SHEMA KLETI

Dvižna konstrukcija bazenskega dna

SERVISNI PROSTORI

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / Tloris pritličja / Merilo 1:300

Legenda prostorov - pritličje VHODNI DEL

BAZENSKI DEL

1 Vetrolov (keramika) 21,97 m² 2 Avla (keramika) 183,90 m² 3 Recepcija (keramika) 9,33 m² 4 Vertikalna komunikacija (keramika) 24,27 m² 5 Skladišče (keramika) 9,32 m² 6 Horizontalna komunikacija (keramika) 34,79 m² 7 Ženske sanitarije (keramika) 13,37 m² 8 Sanitarije za invalide (keramika) 3,88 m² 9 Moške sanitarije (keramika) 7,56 m² 10 Vetrolov zaposleni (keramika) 4,69 m² 11 Horizontalna komunikacija (keramika) 5,07 m² 12 Vertikalna komunikacija zaposleni 11,57 m² (keramika)

46 Prostor za rekvizite (keramika) 47 Pisarna reševalca (keramika) 48 Pisarna trenerja (keramika) 49 Prostor za rekvizite (keramika) 50 Prva pomoč (keramika) 51 Prostor za rekvizite (keramika) 52 Vertikalna komunikacija (keramika) 53 Prostor za počitek 1 (keramika) 54 Igralnica (keramika) 55 Obbazenski prostor (keramika) 56 Otroški bazen (keramika) 57 Masažni bazen (keramika) 58 Bazen (keramika)

7,17 m² 10,20 m² 13,30 m² 17,30 m² 10,93 m² 9,49m² 6,54 m² 47,85 m² 63,71 m² 1349,67 m² 38,48 m² 5,31 m² 850 m²

RESTAVRACIJA 13 Dostava (keramika) 11,30 m² 14 Horizontalna komunikacija (keramika) 5,64 m² 15 Skladišče (keramika) 8,07 m² 16 Hladilnica (keramika) 6,43 m² 17 Priprava mesa (keramika) 7,03 m² 18 Priprava zelenjave (keramika) 11,67 m² 19 Priprava tople hrane (keramika) 43,28 m² 20 Oddaja hrane (keramika) 11,19 m² 21 Pomivalnica (keramika) 10,09 m² 22 Prostor za čistila (keramika) 3,43 m² 23 Vetrolov (keramika) 3,76 m² 24 Prostor za smeti (keramika) 14,79 m² 25 Vetrolov (keramika) 2,65 m² 26 Garderoba zaposlenih (keramika) 2,62 m² 27 Sanitarije za zaposlene v restavraciji 2,84 m² (keramika) 28 Jedlinica za zaposlene (keramika) 8,11 m² 29 Predprostor (keramika) 2,74 m² 30 Pisarna šefa kuhinje (keramika) 13,37 m² 31 Horizontalne komunikacije (keramika) 19,33 m² 32 Točilni pult (keramika) 11,84 m² 33 Bar (parket) 68,33 m² 34 Restavracija (parket) 201,43 m² 35 Vetrolov (keramika) 9,14 m²

TLORISNA SHEMA PRITLIČJA

GARDEROBE IN SANITARIJE 36 Prostor za ohlajanje/horizontalna kom. (keramika) 37 Ženske garderobe (keramika) 38 Moške garderobe (keramika) 39 Garderobne omarice (keramika) 40 Ženske sanitarije (keramika) 41 Moške sanitarije (keramika) 42 Sanitarije za invalide (keramika) 43 Horizontalne komunikacije (keramika) 44 Tuši (keramika) 45 Higienska bariera (keramika)

87,60 m² AVLA 51,52 m² 56,22 m² 58,16² 23,16 m² 15,03 m² 8,47 m² 22,96 m² 17,61 m² 6,25 m²

GARDEROBE, TUŠI IN SANITARIJE KUHINJA IN RESTAVRACIJA OBBAZENSKI PROSTOR BAZEN

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / Tloris nadstropja / Merilo 1:300

Legenda prostorov - nadstropje PROSTORI ADMINISTRACIJE

AVLA ZGORAJ 1 Vertikalne komunikacije (keramika) 2 Avla zgoraj (keramika) 3 Prostor za ohlajanje (keramika) 4 Vertikalne komunikacije zaposlenih (keramika)

4,27 m² 139,76 m² 43,18 m² 11,58 m²

PROSTORI FITNESA IN TELOVADNIC 5 Ženske garderobe (keramika) 6 Ženske sanitarije in tuši (keramika) 7 Moške garderobe (keramika) 8 Moške sanitarije in tuši (keramika) 9 Horizontalne komunikacije (keramika) 10 Horizontalne komunikacije (keramika) 11 Prostor za prvo pomoč (keramika) 12 Prostor za čistilko (keramika) 13 Terasa (trava) 14 Prostor za ohlajanje/horizontalna kom. (keramika) 15 Telovadnica I (parket) 16 Telovadnica II (parket) 17 Prostor za rekvizite (parket) 18 Pisarna trenerja (parket) 19 Prostor za rekvizite (parket) 20 Fitnes dvorana (poliuretan) 21 Terasa (les)

25,03 m² 9,32 m² 19,26 m² 9,60 m² 8,56 m² 10,79 m² 7,24 m² 2,24 m² 40,61 m² 57,54 m²

5,32 m² 2,62 m² 2,62 m² 20,56 m² 11,83 m² 33,48 m² 23,54 m² 13,30 m² 8,71 m² 31,05 m²

60,42 m² 42,63 m² 29,02 m² 10,95 m² 13,40 m² 207,36 m² 25,96 m²

PROSTORI SAVN 22 Horizontalne komunikacije (keramika) 10,32 m² 23 Ženske garderobe (keramika) 12,46 m² 24 Ženske sanitarije in tuši (keramika) 5,75 m² 25 Moške garderobe (keramika) 12,95 m² 26 Moške sanitarije in tuši (keramika) 6,09 m² 27 Horizontalne komunikacije (kamen) 156,55 m² 28 Prostori savne za 2 osebi (kamen) 37,61 m² 29 Masažni bazen za 2 osebi (kamen) 5,73 m² 30 Finska savna za 2 osebi (les) 9,24 m² 31 Sanitarije savne za 2 osebi (kamen) 3,11 m² 32 Terasa (trava) 23,23 m² 33 Prostori za masažo (kamen) 16,65 m² 34 Bar (kamen) 12,07 m² 35 Bazen za ohlajanje (kamen) 10,48 m² 36 Turška savna (kamen) 16,76 m² 37 Finska savna (les) 16,98 m² 38 Bazen za ohlajanje (kamen) 29,70 m² 39 Infrardeča savna (les) 16,70 m² 40 Bazen za ohlajanje (kamen) 3,59 m² 41 Prostor za počitek (kamen) 127,98 m² 42 Vertikalne komunikacije (keramika) 6,53 m² 43 Terasa (les) 66,48 m² 44 Masažni bazen (kamen) 7,07 m²

45 Garderoba zaposlenih (keramika) 46 Ženske sanitarije (keramika) 47 Moške sanitarije (keramika) 48 Horizontalne komunikacije (keramika) 49 Čakalnica (keramika) 50 Čajna kuhinja (keramika) 51 Pisarna direktorja (parket) 52 Pisarna (parket) 53 Pisarna (parket) 54 Sejna soba (parket)

TLORISNA SHEMA NADSTROPJA

AVLA FITNES SAVNE ADMINISTRACIJA

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / Tloris strehe / merilo 1:300

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / Tloris pritličja in nadstropja / merilo 1:200

Legenda prostorov - pritličje VHODNI DEL

BAZENSKI DEL

7,17 m² 10,20 m² 13,30 m² 17,30 m² 10,93 m² 9,49m² 6,54 m² 47,85 m² 63,71 m² 1349,67 m² 38,48 m² 5,31 m² 850 m²

RESTAVRACIJA 13 Dostava (vidni beton) 11,30 m² 14 Horizontalna komunikacija (keramika) 5,64 m² 15 Skladišče (keramika) 8,07 m² 16 Hladilnica (keramika) 6,43 m² 17 Priprava mesa (keramika) 7,03 m² 18 Priprava zelenjave (keramika) 11,67 m² 19 Priprava tople hrane (keramika) 43,28 m² 20 Oddaja hrane (keramika) 11,19 m² 21 Pomivalnica (keramika) 10,09 m² 22 Prostor za čistila (keramika) 3,43 m² 23 Vetrolov (keramika) 3,76 m² 24 Prostor za smeti (keramika) 14,79 m² 25 Vetrolov (keramika) 2,65 m² 26 Garderoba zaposlenih (keramika) 2,62 m² 27 Sanitarije za zaposlene v restavraciji 2,84 m² (keramika) 28 Jedlinica za zaposlene (keramika) 8,11 m² 29 Predprostor (keramika) 2,74 m² 30 Pisarna šefa kuhinje (keramika) 13,37 m² 31 Horizontalne komunikacije (keramika) 19,33 m² 32 Točilni pult (keramika) 11,84 m² 33 Bar (parket) 68,33 m² 34 Restavracija (parket) 201,43 m² 35 Vetrolov (keramika) 9,14 m²

TLORISNA SHEMA PRITLIČJA_LEGENDA MATERIJALOV

87,60 m² 51,52 m² 56,22 m² 58,16² 23,16 m² 15,03 m² 8,47 m² 22,96 m² 17,61 m² 6,25 m²

KERAMIKA PARKET BAZEN

Tloris pritličja

Legenda prostorov - nadstropje PROSTORI ADMINISTRACIJE

AVLA ZGORAJ 1 Vertikalne komunikacije (keramika) 2 Avla zgoraj (keramika) 3 Prostor za ohlajanje (keramika) 4 Vertikalne komunikacije zaposlenih (keramika)

4,27 m² 139,76 m² 43,18 m² 11,58 m²

25,03 m² 9,32 m² 19,26 m² 9,60 m² 8,56 m² 10,79 m² 7,24 m² 2,24 m² 40,61 m² 57,54 m² 60,42 m² 42,63 m² 29,02 m² 10,95 m² 13,40 m² 207,36 m² 25,96 m²

5,32 m² 2,62 m² 2,62 m² 20,56 m² 11,83 m² 33,48 m² 23,54 m² 13,30 m² 8,71 m² 31,05 m²

TLORISNA SHEMA NADSTROPJA_LEGENDA MATERIJALOV

KERAMIKA PARKET POLIURETAN KAMEN TRAVA LES BAZEN

Tloris nadstropja

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / prerez A-A in prerez B-B / merilo 1:300

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / S fasada / merilo 1:300

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / J fasada / merilo 1:300

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / J fasada / merilo 1:300

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / V fasada / merilo 1:300

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / Z fasada / merilo 1:300

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / Detajl / Merilo 1:25

T1_tla proti terenu keramika (2 cm) cementni estrih (6 cm) ločilni sloj / parna zapora toplotna izolacija (15 cm) hidroizolacija temeljna armiranobetonska plošča (40 cm) podložni beton (10 cm) nasutje T2_etažna plošča parket (2 cm) cementni estrih (6 cm) ločilni sloj / parna zapora zvočna izolacija (6 cm) armiranobetonska plošča (20 cm) zaključni sloj - omet (2 cm)

Z1_zunanji zid zunanji omet (2cm) toplotna izolacija (18 cm) armiranobetonska stena (30 cm) omet (2 cm) Z1

S1_streha betonske plošče (5 cm) cementni estrih (12 cm) paropropustna folija (0.5 cm) toplotna izolacija (23 cm) hidroizolacija (1 cm) naklonski beton (10 cm) parna zapora (0.5 cm) armirano betonska plošča (20 cm) zaključni sloj - omet (2 cm)

S2_zelena streha ekstenzivna ozelenitev humus za zeleno streho (12 cm) hidroizolacija izolacijske plošče v naklonu 2% (10 cm) toplotna izolacija (10 cm) parna zapora armiranobetonska plošča (20 cm)

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / Detajl mehanizma odpiranja in zapiranja bazenskega dela / Merilo 1:10

jeklen I nosilec visok 110 cm jeklen škatlast profil za stabilizacijo 2 x 2,7 cm

dvojno tempirano steklo s toplotno prevodnostjo 1.1 W/m2K

T1_etažna plošča parket (2 cm) cementni estrih (6 cm) ločilni sloj / parna zapora zvočna izolacija (6 cm) armiranobetonska plošča (20 cm) zaključni sloj - omet (2 cm) vodila jeklen škatlast profil 2,6 x 5 cm

kanal za zbiranje vode ležaji hidroizolacija sidrišče_jeklen škatlast profil 3,4 x 7,4 cm in 3,4 x 16,4 cm jekleni vijaki premera 9 mm armatura IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU / Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Eva Hlebš / mentor: prof.dr. Lucija Ažman Momirski / somentor: asist. Andrej Mahovič / leto vpisa: 2005/2006 / diploma 2014

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / Prostorski prikazi

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / Prostorski prikazi

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / Prostorski prikazi

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / Prostorski prikazi

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / Fotografije makete

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

TEHNIČNE RISBE / Fotografije makete

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

8. ZAKLJUČEK

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

ZAKLJUČEK

ZAKLJUČEK Idejna arhitekturna zasnova kopališča v Tržiču predstavlja oazo dobrega počutja in rekreacijski center. Je le ena od možnih rešitev na zastavljene probleme, vendar zelo pomembna pridobitev za mesto Tržič in celotno gorenjsko regijo. Arhitekturna rešitev s premišljenim načrtovanjem poudarja kvalitete danega prostora in z večnamensko rabo zadošča različnim potrebam.

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

9. VIRI IN LITERATURA

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

9. VIRI IN LITERATURA Kragl, V. (ponatis 1994). Zgodovinski drobci župnije Tržič. Tržič: Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič. Ažman, L. (2004). Arhitektura in arheologija: razlike in sorodnosti: doktorska disertacija. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. Jurak, G. idr. (2002). Učenje plavanja v Sloveniji. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije. Potokar, R. (2002). Gorenjska arhitekturni vodnik. Ljubljana: Saving d.o.o. Leskovec, B. (1999). Šport v prostoru. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Urad Rs za prostorsko planiranje. Jurak, G. idr. (2002). Bazenska kopališča v Sloveniji. Ljubljana, Zavod za šport Slovenije. SSKJ Marin, A. in Klofutar, J. (2004). Od sokolskega do športnega društva Tržič. Tržič: Splošno športno društvo Tržič od 100-letnici delovanja (1903-2004). Spletni viri EUROPA CONCORSI. 2004. Kantrida international swimming centre. [splet] http://europaconcorsi.com/projects/8213-Alessandro-ZoppiniKantrida-International-Swimming-Centre 6.10.2013 ARX. 2002. Hiša v Romeirao. [splet] http://www.arx.pt/en/built/179-casaromeirao. 8.10.2013 OBČINA TRŽIČ. 2002. Tržič v številkah. [splet] http://www.trzic.si/o-trzicu/ trzic-v-stevilkah.html. 20.4.2013 OBČINA TRŽIČ. 2014. Predstavitev občine Tržič. [splet] http://www.trzic. si/obcina.aspx. 20.4.2013 PISO. 2013. Prostorsko ureditveni pogoji. [splet] http://www.geoprostor. net/piso/ewmap.asp?obcina=TRZIC. 24.1.2014 PISO. 2014. Prostorski plani, namenska raba. [splet] http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=TRZIC. 27.1.2014 PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI ZA OBČINO TRŽIČ. 2011. Uradni list RS, št. 4/2011. [splet] http://www.uradni-list.si/1/content?id=101929. 18.1.2014 ZAKON O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU (ZPNačrt). 2007. Uradni list RS, št. 33/07. [splet] http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO4675. 19.1.2014 ZAKON O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO-1). 2002. Uradni list RS, št. 110/02. [splet] http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO3490. 21.5.2013 PRAVILNIK O TEHNIČNIH UKREPIH IN ZAHTEVAH ZA VARNO OBRATO-

VIRI IN LITERATURA

VANJE KOPALIŠČ IN ZA VARSTVO PRED UTOPITVAMI NA KOPALIŠČIH. 2003. Uradni list RS, št. 88/03. [splet] http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=PRAV4426. 15.3.2013

http://www.shutterstock.com/pic-92017925/stock-photo-professionalswimmer-underwater-in-abyss-isolated-on-blue-background.html?src=7Y pVR6hUcxvpbw4NGklM3A-1-17

PRAVILNIK O MINIMALNIH HIGIENSKIH IN DRUGIH ZAHTEVAH ZA KOPALNE VODE. 2003. Uradni list RS, št. 73/2003. [splet] http://www. uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20033554. 16.4.2013

Slika 10: Ostanki rimskih term v Veliki Britaniji http://www.historvius.com/images/original/Roman-Baths---Bath-374.jpg

PRAVILNIK O UKREPIH ZA VARSTVO PRED UTOPITVAMI NA KOPALIŠČIH. 2007. Uradni list RS, št. 84/07 in 22/13. [splet] http://pisrs. si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7995. 14.4.2013 PRAVILNIK O ZAHTEVAH ZA ZAGOTAVLJANJE NEOVIRANEGA DOSTOPA, VSTOPA IN UPORABE OBJEKTOV V JAVNI RABI TER VEČSTANOVANJSKIH STAVB. 2003. Uradni list RS, št. 97/2003. [splet] http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20034330. 14.4.2013 AGENCIJA RS ZA OKOLJE. 2013. Vodno bogastvo. [splet] http:// www.arso.gov.si/vode/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/Vodno_ bogastvo_1padavine.pdf. 13.10.2014

Slika 11: Tloris grških term Yegul F. (1992). Bath and bathing in classical antiquity. London: Architectural History Fundation and the M. of T., str. 27. Slika 12: Prerez grških term Yegul F. (1992). Bath and bathing in classical antiquity. London: Architectural History Fundation and the M. of T., str. 27. Slika 13: Kopališče Radovljica (1933) http://www.ks-radovljica.si/praznik-ks-radovljice Slika 14: Kopališče Ilirija http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Kopali%C5%A1%C4%8De_Ilirija_1929.jpg

Slikovno gradivo Slika 15: Kopališče Kolezija V večini je bilo slikovno gradivo iz knjig in s spleta pridobljeno v času od oktobra 2013 do novembra 2014, nekaj pa je tudi posnetkov iz osebnega arhiva. Slika 1: Olimpijski bazen pod vodo http://www.shutterstock.com/pic-112363484/stock-photo-swimmingpool-under-water.html?src=o83gwWr_QdO_w7KMLTz65w-1-0 Slika 2: Ženska na vadbenem kolesu http://www.shutterstock.com/pic-140756236/stock-photo-portrait-ofyoung-female-training-on-simulator-in-gym.html?src=vpbToaa3iQxsp4nP_ ayOEA-3-31 Slika 3: Pripomočki za savnanje http://www.shutterstock.com/pic-103445501/stock-photo-detail-ofbucket-and-white-towels-in-a-sauna.html?src=sHScAXPctRUYmA8WB4Gtw-1-36 Slika 4: Bazen fotografiran pod vodo http://www.shutterstock.com/pic-112364219/stock-photo-swimmingpool-under-water.html?src=o83gwWr_QdO_w7KMLTz65w-1-5 Slika 5: Skakalka v vodo http://www.shutterstock.com/pic-70404982/stock-photo-girl-standingon-diving-board-preparing-to-dive.html?src=yV3m5hlzwIYL79mAgPAt tw-1-42 Slika 6: Otrok pod vodo http://www.shutterstock.com/pic-112693729/stock-photo-thelittle-girl-in-the-water-park-swimming-underwater-and-smiling. html?src=o83gwWr_QdO_w7KMLTz65w-3-36 Slika 7: Vodni mehurčki http://www.shutterstock.com/pic-115916389/stock-photo-fresh-waterwith-bubbles.html?src=HWj6NVvZbOKQtLMnOgWBkA-1-27 Slika 8: Plavalec http://www.shutterstock.com/pic.mhtml?id=41674615&src=id Slika 9: Plavalec pod vodo

Slika 16: Termalno koplaišče Orhidelia http://www.orhidelia.com/terme-olimia-wellness-orhideliafotogalerija/#pp_prettyPhoto/pp_gal/0/ Slika 17: Grajsko kopališče Bled http://www.sloveniaholidays.com/ita/il-bagno-del-castello-bled.html Slika 18: Terme Čatež http://druzinski-izleti.kakadu.si/wp-content/uploads/2012/09/catez2.jpg Slika 19: Kopališče Tržič (2012) Osebni arhiv Slika 20: Kopališče Tržič (1961) Revija Tržičan Slika 21: Kopališče Tržič pred rušenjem http://www.trzic.net/trziski-bazen-17-avgust-2013/ Slika 22: Notranjost term Vals http://i.imgur.com/7c4JC8P.jpg Slika 23: Eksterier term Vals http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b7/Therme_Vals_outdoor_pool,_Vals,_Graub%C3%BCnden,_Switzerland_-_20090809.jpg Slika 24: Notranji bazen v termah Vals http://www.archdaily.com/13358/the-therme-vals/ Slika 25: Interier v termah Vals http://homeli.co.uk/wp-content/uploads/2014/05/Corridor-in-ThermeVals-by-Peter-Zumthos.jpg Slika 26: Garderobe v termah Vals http://images.gadmin.st.s3.amazonaws.com/n26324/images/buehne/ therapie_therme_high.jpg Slika 27: Pregledna situacija term Vals http://www.dailyicon.net/category/architecture/page/64/

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

VIRI IN LITERATURA

http://www.arx.pt/en/built/179-casa-romeirao Slika 28: Tloris term Vals http://www.etsavega.net/dibex/Zumthor_partituras-e.htm Slika 29: Prostor za počitek v termah Vals http://cdn.designrulz.com/wp-content/uploads/2013/01/peter-zumthorDESIGNRULZ-001.jpg

Slika 48: Pogled proti spalnici v hiši v Romeirau II http://www.arx.pt/en/built/179-casa-romeirao Slika 49: Pogled s ceste proti lokaciji Osebni arhiv

Slika 68: Pogled 2: Kriška gora Osebni arhiv Slika 69: 1. maketa I Osebni arhiv

Slika 50: Zahodni del lokacije Osebni arhiv

Slika 70: 1. maketa II Osebni arhiv

Slika 51: Severozahodni del lokacije Osebni arhiv

Slika 71: 1. maketa III Osebni arhiv

Slika 31: Bazeni Kantrida http://copperconcept.org/sites/default/files/imagecache/overlay/image/ reference/2011/aerialviewcsza.jpg

Slika 52: Zahodni del lokacije s cesto Osebni arhiv

Slika 72: 1. maketa IV Osebni arhiv

Slika 32: Streha bazena Kantrida http://www.menerga.com/uploads/tx_sksimplegallery/kantrida_rijeka.jpg

Slika 53: Pogled z lokacije proti Kriški gori Osebni arhiv

Slika 73: 1. maketa V Osebni arhiv

Slika 33: Olimpijski bazen Kantrida http://www.studiozoppini.it/It/Architecture/Projects_1974-2003_23.htm

Slika 54: Pogled z lokacije proti Karavankam in vasi Lom pod Storžičem Osebni arhiv

Slika 74: 1. maketa VI Osebni arhiv

Slika 34: Prikaz odpiranja strehe v bazenu Kantrida http://www.mojarijeka.hr/vijesti/radno-vrijeme-bazena-kantrida-za-gradane/

Slika 55: Južni del lokacije Osebni arhiv

Slika 75: 2. maketa I Osebni arhiv

Slika 56: Severni del lokacije Osebni arhiv

Slika 76: 2. maketa II Osebni arhiv

Slika 57: Južni del lokacije II Osebni arhiv

Slika 77: 2. maketa III Osebni arhiv

Slika 37: Prerez bazena Kantrida http://www.uia-sport.com/wp-content/uploads/133.jpg

Slika 58: Valvasorjeva upodobitev Tržiča http://en.wikipedia.org/wiki/Tr%C5%BEi%C4%8D#mediaviewer/ File:Valvasor_-_Tr%C5%BEi%C4%8D_z_gradom_Neuhaus.jpg

Slika 78: 2. maketa IV Osebni arhiv

Slika 38: Skica odpiranja strehe Kantride http://europaconcorsi.com/projects/8213-Alessandro-Zoppini-KantridaInternational-Swimming-Centre

Slika 59: Tržič v požaru leta 1811 Kragl V. (1994). Zgodovinski drobci župnije Tržič: Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič, str. 15

Slika 39 Skica odpiranja strehe Kantrida v tlorisu http://europaconcorsi.com/projects/8213-Alessandro-Zoppini-KantridaInternational-Swimming-Centre

Slika 60: Tržič danes http://www.trzic.net/o-obcini/

Slika 30: Fasada objekta term Vals http://1.bp.blogspot.com/QY6LBOwvZa8/US9YhxpiTI/AAAAAAAADIc/ sjNqQDpz5iE/s1600/therme+vals.jpg

Slika 35: Drseča streha bazena Kantrida http://www.rijekasport.hr/Default.aspx?sec=769 Slika 36: Tloris bazenov Kantrida http://www.uia-sport.com/wp-content/uploads/153.jpg

Slika 40: Hiša v kraju Romeirao http://www.arx.pt/en/built/179-casa-romeirao Slika 41: Pogled proti spalnici v hiši v Romeirau http://www.arx.pt/en/built/179-casa-romeirao Slika 42: Pogled proti hiši v Romeirau http://www.arx.pt/en/built/179-casa-romeirao Slika 43: Pogled proti dnevni sobi v hiši v Romeirau http://www.arx.pt/en/built/179-casa-romeirao Slika 44: Pogled proti dnevni sobi v hiši v Romeirau II http://www.arx.pt/en/built/179-casa-romeirao Slika 45: Tloris hiše v Romeirau http://www.arx.pt/en/built/179-casa-romeirao Slika 46: Prerez hiše v Romeirau http://www.arx.pt/en/built/179-casa-romeirao Slika 47: Pogled proti strehi hiše v Romeirau

Slika 61: Tržiška kotlina http://www.trzic.net/wp-content/uploads/2013/08/trzic-net_trzic-miza.jpg Slika 62: Satelitski posnetek Tržiča http://www.geopedia.si/#T105_x447338_y135849_s16_b2 Slika 63: Pavilijon NOB http://www.gorenjskiglas.si/article/20140324/C/140329912/1013/ rebalans-je-sprejetSlika 64: Visokogorje http://www.shutterstock.com/cat.mhtml?lang=en&search_ source=search_spruce Slika 65: Dovžanova soteska Osebni arhiv Slika 66: Smrekov gozd http://www.shutterstock.com/cat.mhtml?lang=en&search_ source=search_spruce

Slika 79: 2. maketa V Osebni arhiv Slika 80: 2. maketa VI Osebni arhiv Slika 81: 3. maketa I Osebni arhiv Slika 82: 3. maketa II Osebni arhiv Slika 83: 3. maketa III Osebni arhiv Slika 84: 3. maketa IV Osebni arhiv Slika 85: 3. maketa V Osebni arhiv Slika 86: 3. maketa VI Osebni arhiv Slika 87: 4. maketa I Osebni arhiv Slika 88: 4. maketa II Osebni arhiv

Slika 67: Pogled 1: Karavanke in vas Lom pod Storžičem Osebni arhiv

IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU

VIRI IN LITERATURA

Slika 89: 4. maketa III Osebni arhiv

Slika 110: 7. maketa VI Osebni arhiv

Slika 131: Skica tlorisne zasnove II Prostoročna skica

Slika 90: 4. maketa IV Osebni arhiv

Slika 111: 8. maketa I Osebni arhiv

Slika 132: Skica tlorisne zasnove III Prostoročna skica

Slika 91: 4. maketa V Osebni arhiv

Slika 112: 8. maketa II Osebni arhiv

Slika 133: Skica tlorisne zasnove IV Prostoročna skica

Slika 92: 4. maketa VI Osebni arhiv

Slika 113: 8. maketa III Osebni arhiv

Slika 134: Skica tlorisne zasnove V Prostoročna skica

Slika 93: 5. maketa I Osebni arhiv

Slika 114: 8. maketa IV Osebni arhiv

Slika 135: Skica tlorisne zasnove VI Prostoročna skica

Slika 94: 5. maketa II Osebni arhiv

Slika 115: 8. maketa V Osebni arhiv

Slika 136: Skica tlorisne zasnove VII Prostoročna skica

Slika 95: 5. maketa III Osebni arhiv

Slika 116: 8. maketa VI Osebni arhiv

Slika 137: Skica tlorisne zasnove VIII Prostoročna skica

Slika 96: 5. maketa IV Osebni arhiv

Slika 117: 9. maketa I Osebni arhiv

Slika 138: Izbrana skica geometrije tlorisa Prostoročna skica

Slika 97: 5. maketa V Osebni arhiv

Slika 118: 9. maketa II Osebni arhiv

Slika 139: Skica tlorisne zasnove I Prostoročna skica

Slika 98: 5. maketa VI Osebni arhiv

Slika 119: 9. maketa III Osebni arhiv

Slika 140: Skica tlorisne zasnove II Prostoročna skica

Slika 99: 6. maketa I Osebni arhiv

Slika 120: 9. maketa IV Osebni arhiv

Slika 141: Skica tlorisne zasnove III Prostoročna skica

Slika 100: 6. maketa II Osebni arhiv

Slika 121: 9. maketa V Osebni arhiv

Slika 142: Skica tlorisne zasnove IV Prostoročna skica

Slika 101: 6. maketa III Osebni arhiv

Slika 122: 9. maketa VI Osebni arhiv

Slika 143: Skica tlorisne zasnove V Prostoročna skica

Slika 102: 6. maketa IV Osebni arhiv

Slika 123: Končna maketa I Osebni arhiv

Slika 144: Skica tlorisne zasnove VI Prostoročna skica

Slika 103: 6. maketa V Osebni arhiv

Slika 124: Končna maketa II Osebni arhiv

Slika 145: Skica tlorisne zasnove VII Prostoročna skica

Slika 104: 6. maketa VI Osebni arhiv

Slika 125: Končna maketa III Osebni arhiv

Slika 146: Skica tlorisne zasnove VIII

Slika 105: 7. maketa I Osebni arhiv

Slika 126: Končna maketa IV Osebni arhiv

Slika 106: 7. maketa II Osebni arhiv

Slika 127: Končna maketa V Osebni arhiv

Slika 107: 7. maketa III Osebni arhiv

Slika 128: Končna maketa VI Osebni arhiv

Slika 108: 7. maketa IV Osebni arhiv

Slika 129: Izbrana skica tlorisne zasnove Prostoročna skica

Slika 109: 7. maketa V Osebni arhiv

Slika 130: Skica tlorisne zasnove I Prostoročna skica

Podpisana Eva Hlebš izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela z naslovom IDEJNA ARHITEKTURNA ZASNOVA KOPALIŠČA V TRŽIČU. ki sem jo izdelalala pod mentorstvom prof. Lucije Ažman Momirski in asistenta Andreja Mahoviča.