Eva senekovic by fa diploma

diplomant Eva Senekovič

MOJ DOM, DRUŽINA IN MANGOVO DREVO

IDEJNI PROJEKT VRTCA IN OTROŠKEGA DOMA V VASI OBOSOMASE V GANI

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo mentor prof. dr. Aleš Vodopivec konzultant za konstrukcijo asist. Josip Konstantinović leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo 2007 leto izdelave magistrske naloge 2015 MOJ DOM, DRUŽINA IN MANGOVO DREVO Idejna zasnova vrtca in otroškega doma v vasi Obosomase, Akuapem, Gana Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . avtor Eva Senekovič . mentor prof. dr. Aleš Vodopivec . leto vpisa 2007 . leto izdelave magistrske naloge 2015

To diplomsko delo posvečam Afriki, deželi, ki me je veliko naučila. O svobodi, ljubezni in sreči. Podarjam ga njeni naravi in ljudem, ki so kljub težkim življenskim razmeram s svojo kolektivnostjo in preprostostjo opomnik na sliko nas samih, ki smo jo izgubili v sebi kot tudi okoli nas.

Wisdom is like a baobab tree; no one individual can embrace it. – modrost plemena Akan

MOJ DOM, DRUŽINA IN MANGOVO DREVO Idejna zasnova vrtca in otroškega doma v vasi Obosomase, Akuapem, Gana Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . avtor Eva Senekovič . mentor prof. dr. Aleš Vodopivec . leto vpisa 2007 . leto izdelave magistrske naloge 2015

“Anyone who believs it is possible to save the world with some well - designed toillets is naive... But you also can not allow yourself to become paralysed from shock, either.” Andres Lepik

POVZETEK Arhitektura je vedno veljala za družbeno odgovorno in iskala odgovore kako pozitivno vplivati na družbo. V 21. stoletju se sooča z novimi izzivi. Pod vplivom kapitalizma se socialne razlike povečujejo in kljub gospodarskemu razvoju držav tretjega sveta se z revščino bori vedno več ljudi. Arhitektura se mora prilagoditi novim razmeram in se osvoboditi podvrženosti kapitalu. Njena naloga je najti bolj trajnostne in cenejše reštive ter se zopet približati ljudem in naravi z upoštevanjem lokalnih in družbenih pogojev. Pri tem pa zavoljo ekonomičnosti nikakor ne smemo zanemariti same arhitekture, kajti le dobra arhitektura je lahko dobra za družbo. Arhitekti ne moremo spreminjati sveta, lahko pa ublažimo negativne učinke družbe, če ljudem ponudimo kvaliteten prostor, v katerem se bodo počutili domače. Premišljeno oblikovan prostor lahko bistveno vpliva na raven emancipacije in ustvarjalnosti v družbi, ki vodita k samoinicitivnemu iskanju rešitev. In to je lahko prva stopnica na poti do boljšega jutri.

KAZALO UVOD POTEK MAGISTRSKEGA DELA I. POGLAVJE: GANA, DEŽELA VESELIH LJUDI I.I PROSTOR IN ZGODOVINA I.II LJUDJE IN KULTURA

II. POGLAVJE: ZID, HIŠA IN DREVO II.I TRADICIONALNA ARHITEKTURA V GANI II.II ARHITEKTURA V GANI DANES

III. POGLAVJE: POD ŽGOČIM SONCEM IN TROPSKIM DEŽJEM II.I TROPSKO PODNEBJE II.II GRADNJA V TROPSKEM VLAŽNEM PODNEBJU

IV. POGLAVJE: MESTA IZ RDEČE ZEMLJE III.I MATERIALI IN GRADBENE TEHNOLOGIJE

V. POGLAVJE: OTROCI AFRIKE V.I ŠOLSKI SISTEM V GANI V.II VRTEC V.III DOM ZA OTROKE V.IV ARHITEKTURA IN OTROCI

VI. POGLAVJE: SKICE IN RAZMIŠLJANJA VI.I ZAKAJ SOCIALNA ARHITEKTURA V AFRIKI? VI.II PRIMERI DOBRE PRAKSE VI.III PROGRAMSKA IZHODIŠČA VI.IV LOKACIJA

VII. POGLAVJE: MOJ DOM, DRUŽINA IN MANGOVO DREVO VII.I DELOVNI PROCES VII.II KONCEPT VII.III ZASNOVA

VIII. POGLAVJE: GRAFIČNE PRILOGE situacija 1:500 tloris 1:200 prerezi 1:200 fasade 1:200 fasadni pas 1:20 prostoski prikazi

ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA

UVOD Z avtobusa sem stopila na ulico, ki jo je razsvetljeval zlati soj zahajajočega sonca. Celo obrazi mimoidočih in obsijana debla obcestnih dreves so bila iz živega zlata, dolge vitke sence pa iz zloščenega bakra. Čez pločevinaste mestne strehe se je pelo bistro modro nebo. Čisto in brezmejno angelovo srce. ... Znameniti accrski prah pa, kakor da je skopnel v opečnato zemljo. Edinole okrog nepretrgane verige taksijev, mopedov in koles na asfaltni cesti se je vrtinčil suh, zrnast kolobar. In še ta je bil zlate barve. ... Življenje na ulici ni bilo samo radoživo; drgetalo je v zaletavih ritmih pričakujuče noči. Večer je bi prelep. ... V Gani sem bila svobodna in sprijaznjena s svetom na način, ki ga dotlej še nisem izkusila. Zaprisegla sem, da spokojne sreče ne pozabim. Sonja Porle, Črni angel varuh moj

osebni arhiv 2014

accra, kaneshie market

POTEK MAGISTRSKEGA DELA Vas Obosomase leži na jugu Gane v bližini glavnega mesta Accre. Kot v večini ganskih vasi se tudi tu ljudje za preživetje ukvarjajo večinoma s kmetijstvom. Žal pa zaradi rastočega gospodarstva in nastajanja novih nakupovalnih središč, ki izpodrivajo male kmetovalce, veliko gospodinjstev s tem ne more več preživeti, saj je ponekod mesečni prihodek na družino le borih 60 eurov. Zaradi visokih stroškov šolanja večina družin otrokom ne more omogočati primerne izobrazbe. Slabi življenski pogoji so tudi razlog za višjo umrljivost in precejšnje število sirot. Sara Rajh, njen oče Fred B. Addo in sestrična Elizabeth Cobblah so se zato odločili zgraditi vrtec in dom za otroke, ki prihajajo iz socialno in finančno težkih okolij in nimajo zagotovljenega varnega doma niti šolanja. Načrtovanje in gradnja v danih okoliščinah zahtevata specifične rešitve in načrtovalca, ki prihaja iz drugačnega okolja, soočata z novimi izzivi. Prvi in skoraj najpomembnejši faktor pri projektiranju je dobro poznavanje ter upoštevanje kulturnega in socialnega konteksta. Posebno kulturni kontekst igra močno vlogo pri načrtovanju ganskih domov. Drugi zelo močan dejavnik so omejena finančna sredstva. Potrebno se je zavedati, da se denar zbira postopno prek donacij in razpisov kar ponavadi ne prinaša velikih vsot. Zato se je potrebno ves čas prilagajati in iskati vmesno pot med v vpotrebami in zmožnostmi. Tretja specifika gradnje v danem okolju je pomankanje znanja na področju gradnje ter odsotnost strojev in gradbenih materialov. Objekt je zato potrebno zasnovati izvedbeno enostavno in predvideti faznost gradnje. Zadnja posebnost, ki jo je potrebno upoštevati, je izredno vlažno in vroče podnebje z intervali sušnih in deževnih obdobij. Pri načrtovanju je zato nujno razmišljati kako kljub nehvaležnim podnebnim razmeram zagotoviti klimatsko prijetno bivalno okolje. Načrtovanje tovrstnega projekta zahteva različne oblike dela. Zato sem delo razdelila v empirični, analitični in praktični del. Pred začetkom projektiranja sem se posvetila spoznavanju lokalnega okolja in en mesec sem preživela v Gani. Tam sem se seznanila s kulturno in socialno situacijo, klimatskimi pogoji ter si ogledala lokacijo in se srečala z investitorji. Pri analitičnem delu sem se poglobila v analizo okolja, raziskavo materialov, gradbenih tehnologij in načinov zagotavljanja toplotnega ugodja v tropskem podnebju. Vse pridobljene informacije sem uporabila pri praktičnem delu, ki je vključeval podrobno analizo lokacije, prostorske analize, projektiranje in komunikacijo z naročniki.

osebni arhiv 2014

Cilj naloge je oblikovati vrtec in dom za otroke, ki poleg bivanja in učenja omogočata dodatne dejavnosti katere v Obosomase-ju trenutno niso prisotne. Z uporabo lokalnih materialov in alternativnih gradbenih tehnologij zagotoviti kvaliteten bivalni prostor in klimatsko ugodje za otroke in obenem upoštevati omejena finančna sredstva. Hkrati je cilj spodbuditi lokalno skupnost k samozadostnosti in enostavnim alternativnim načinom grajenja ter oblikovanja prostora.

bosua, ribiški čolni

I. POGLAVJE GANA, DEŽELA VESELIH LJUDI O prostoru, zgodovini in kulturi

osebni arhiv 2014

gansko dekle

I.I PROSTOR IN ZGODOVINA GANA Gana, včasih znana pod imenom “Zlata obala”, je bila britanska kolonija do leta 1957, ko si je kot prva afriška država izborila neodvisnost. Po razglasitvi neodvisnosti je staro ime zamenjalo ime Gana, kar v ashantskem jeziku pomeni “bojevniški kralj”. Postala je simbol ”črnega upeha” in inspirirala druge afriške narode v iskanju neodvisnosti. Ustavno je Gana konstitucionalna demokracija razdeljena na deset regij. Republika Gana leži v zahodni Afriki ob Gvinejskem zalivu, le nekaj stopinj severno od Ekvatorja. Skozi mesto Tema poteka greenwiški poldnevnik kar pomeni, da Gana leži skoraj na presečišču Ekvatorja in ničelnega poldnevnika, zato je znana kot država najbližje centru Zemlje. Na zahodu meji s Slonokoščeno obalo, na vzhodu s Togom in z Burkino Faso na severu. Njena površina je 238,553 m2 in je približno enake velikosti kot Velika Britanija. Je nižinska država z najvišjo vzpetino le 880 m nadmorske višine in spada v tropski podnebni pas z deževnimi in sušnimi obdobji. Ob greenviškem meridianu se razteza jezero Volta, ki je največje jezero v Afriki in največji vodni rezervoar na svetu. Ob jezeru cveti ribištvo in lesna industrija, jez Akosombo pa proizvaja električno energijo za celotno Gano, Togo in Benin.

GANA

Je enajsta najbolj naseljena afriška država s 27 milijoni prebivalcev, razdeljenih v etnično bogato mešanico kultur. S petinsedemdesetimi etničnimi in več kot stotimi različnimi jezikovnimi skupinami je Gana ena kulturno najbogatejših držav. Največja etnična skupina je pleme Akan (47.5%). Glede na kolonialno preteklost je uradni jezik ostal angleščina, čeprav akanski jezik govori več kot polovica prebivalcev. V državi prevladuje krščanska vera (71,2%), muslimanov je le 18%. Gana velja za eno najhitreje razvijajočih se držav v Afriki in je šesta po ekonomski moči na kontinentu. Ima najvišji BDP v zahodni Afriki s povprečno letno rastjo 6.7%. Njen ekonomski uspeh temelji na naravnih bogastvih. Bogata je z zlatom, boksitom, manganom, diamanti in lesom. Med drugim je tudi največja izvoznica kakava na svetu. Statistike kažejo, da bo do leta 2040 postala prva razvita arfiška država.

http://www.lib.utexas.edu/maps/ghana.html

umestitev gane na zelmjevidu afrike

zemljevid gane

Kljub zavidljivm podatkom o gospodarski rasti pa miljoni še vedno živijo pod pragom revščine. Problem še vedno ostaja oskrba s pitno vodo, elektriko in bolniška oskrba. Veliko prebivalcev si še vedno ne more privoščiti dobre izobrazbe. Hitro rastoč gospodarski razvoj je razlog za vedno večji problem korupcije in družbene neenakosti.

KRATKA ZGODOVINA Prvi podatki o naselitvi današnjega ozemlja Gane z ljudstvom Guan segajo v daljni srednji vek, ko so akanska plemena ustanovila številna manjša kraljestva, ki so se v 11. stoletju združila v akansko državo Bonoman. V 13. stoletju so akani vzpostavili več manjših držav, ki so se preživljale s trgovanjem zlata. Najmočnejša med njimi je bila Kraljestvo Ashanti, ki je tedaj veljalo za eno najmočnejših držav podsaharske Afrike. Do 19. stoletja so Ashanti zasedli skoraj celotno ozemlje Gane. Njihova napredna ekonomija je prav tako temeljila na trgovini z zlatom. S prihodom Portugalcev v 15. stoletju je ljudstvo Akan vzpostavilo trgovino z Evropo. A Portugaska, navdušena nad bogatimi rudniki zlata, je kmalu zasedla del ozemlja in ustanovila Zlato obalo Portugalske s sedežem v obmorskem mestu Elmina, kjer še danes stoji ogromna bela utrdba. Konec 15. stoletja so se Portugalcem pri trgovanju z zlatom pridružili Nizozemci in kmalu ustanovili svojo Nizozemsko zlato obalo. Za njimi so v želji po zlatu prišli še Švedi in Danci. Vzdolž obale je bilo zgrajenih več kot 30 utrdb, kjer je cvetela trgovina z zlatom in sužnji. V 19. stoletju se je evropskim kolonizatorjem pridružila Velika Britanija in zavzela večino ozemlja. Začeli so se krvavi boji med britanskim imperijem in kraljestvom Ashanti, ki so trajali skoraj 100 let. V sredini 20. stoletja je domačinom končno uspelo premagati kolonizatorje in leta 1957 razglasiti neodvisnost. Gana je postala prva samostojna afriška država. Oblikovana je bila nova zeleno-rdeče-rumena zastava s črno zvezdo, ki simbolizira rdečo kri prelito v boju za neodvisnost, rumeno zlato in zeleno naravo. Črna zvezda pa je postala simbol ganskega ljudstva in afriške emancipacije. Za prvega predsednika je bil izvoljen nacionalist Kwame Nkrumah iz plemena Ashanti. Njegova politika je nasprotovala kapitalizmu in promovirala socializem s poudarkom na ohranjanju afriških vrednot. Nkrumah je Gano vodil do leta 1966, ko je bil zamenjan zaradi številnih vojaških posredovanj, sumov korupcije in vse bolj diktatorskega vodenja države.

wikipedija

16 - 17. stoletje, akan terakota

osebni arhiv 2014

utrdba namenjena trgovanju s sužnji in zlatom v cape coastu

Po letu 1966 se je zamenjalo precej različnih vodstev, najbolj pa je trpela ekonomija, potrebna prestrukturiranja. Po letu 2000 je Gana spet doživela gospodarsko rast, ki vsako leto še narašča. Danes je Gana konstitucionalna republika pod vodstvom Dramanija Mohama in velja za stabilno demokracijo.

osebni arhiv 2014

mavzolej prvemu ganskemu predsedniku kwamu nkrumahu

osebni arhiv 2014

kaneshie market

OBOSOMASE

ACCRA

umestitev accre in obosomase-ja na zemljevid gane

http://greereats.com/2013/02/07/recipe-ghanaian-jollof-rice/

barakarsko naselje jamestown

ACCRA Accra. Z vedno žgočim soncem obsijano mesto v oblaku rdečkastega prahu, kjer se tudi ponoči sopara ne dvigne od tal. Njene blatne ulice so polne vedno hitečih ljudi, ki povsod nekaj prodajajo in se venomer smejijo. Zrak pa noč in dan polni vonj po pečenih bananah in kasavi.

osebni arhiv 2014

independence square

Accra je z 2,5 milijonoma prebivalcev glavno in največje mesto Gane. Prav tako je prestolnica območja Greater Accra s 4 milijonsko populacijo. Na afriškem kontinentu velja za 11. največjo metropolo. Mesto je administrativno, komunikacijsko, gospodarsko in univerzitetno središče države. Je glavna točka za izvoz kakava in zlata. Metropola leži na jugovzhodu Gane ob Gvinejskem zalivu le nekaj stopinj severno od Ekvatorja. Accro je ustanovilo ljudstvo Ga v 15. stoletju kot središče trgovine s Portugalci. V 19. stoletju je postala prestolnica britanske kolonije Zlata obala in njeno glavno pristanišče. Jedro sedanjega mesta se je razvilo okrog angleške utrdbe Jamestown in nizozemske utrdbe Usshertown. Leta 1948 so se v Accri začeli prvi izgredi, ki so vodili v gansko revolucijo in neodvisnost države. Njena arhitektura odseva različna časovna in kulturna obdobja. Mestne soseske so si med seboj različne tako po arhitekturi kot funkciji. Centralni del je najstarejši in v njem najdemo precej angleških kolonialističnih stavb. Severni del mesta, poln modernih steklenih nebotičnikov, je odraz ekonomskega in gospodarskega razvoja države. Južna stran mesta, kjer se raztezajo barakarska naselja, velja za najrevnešo in nevarno. Število barakaskih naselij se je v zadnjih letih sicer občutno zmanjšalo, saj se mestne oblasti uspešno borijo proti nastanku le-teh. Mesto se v zadnjih letih intenzivno razvija. Gradijo se moderne soseke, nakupovalna središča in hoteli. A veliko mestnih predelov še vedno polnijo barakarska naselja brez oskrbe z vodo in elektriko.

obosomase akrsko hribovje

accra osebni arhiv 2014

umestitev obosomase-ja na zemljevidu accre in okolice

OBOSOMASE Obosomase je manjši kraj s 4.000 do 5.000 prebivalci, približno 1 uro vožnje oddaljen od glavnega mesta. Nahaja se ob severni meji območja Greater Accra in spada pod pokrajno Akuapem. Leži ob vznožju accrskega hribovja na nekoliko višji nadmorski višini kot sosednja Accra in ima posledično manj vlažno in vroče podnebje. Zaradi ugodne lege med hribovjem in obalo so območje že v 19. stoletju izkoriščali za kmetijstvo. V sosednjem kraju Aburi so Angleži uredili botanični vrt, ki je najprej služil kot eksperiment in zgled pridelovanja domačih pridelkov, kot so kakav, vanilija, poper. Kasneje so v vrt prinesli eksotične rastline z vsega sveta in danes je botančni vrt Aburi priljubljena turistična destinacija. Območje je znano tudi po lesni industriji in fini obdelavi lesenih izdelkov, ki jih izvažajo po vsej Afriki. Prebivalci Obosomase-ja se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in živinorejo. Pridelujejo večinoma yam, kasavo, banane in ostalo zelenjavo. Pri živinoreji prevladuje drobnica. Zraven tega se ženske ukvarjajo še s prodajo v manjših trgovinah, moški del prebivalstva pa služi denar s pomočjo pri gradnji. Gradben material je večinoma les in na soncu sušene cementne ali glinene opeke, ki jih izdelujejo sami.

osebni arhiv 2014

prizor vsakodnevnega življenja v obosomase-ju

“First people and their needs, second climate, and third materials and building design.” Maxwell Fry

I.II LJUDJE IN KULTURA DRUŽBENA UREDITEV

http://sirismm.si.edu/eepa/eep/eepa_01474.jpg

ganski chief

http://sirismm.si.edu/eepa/eep/eepa_01474.jpg

otroci večino otroštva preživijo ob igri v notranjih dvoriščih

http://www.averysegal.com/wp-content/uploads/2012/01/Clothes-1.jpg

ženske v tradicionalnih oblačilih kente

Ganci so že v zgodovini razvili svojo obliko plemenske hierarhije, ki še danes deluje vzporedno z demokratično strukturo države. Glavnega vodjo imenujejo nana, Evropejci pa so mu v času kolonije nadeli ime “chief”, ki se je obdržalo vse do danes. Ta družbena ureditev je uradno sprejeta v državi. Chiefi so običajno blizu ljudem in politiki jih velikokrat sprašujejo po nasvetih. Gansko ljudstvo se deli na 8 klanov. Največja klana sta Ashanti in Fante. Vsak klan ima lahko več chiefov, a eden od njih ima vselej najpomembnejšo vlogo. Chief Kumasija, prestolnice plemena Ashanti, ima skoraj vlogo kralja. Imenujejo ga Ashantehene, kar pomeni Ashantski kralj. Ganskega chiefa bi lahko primerjali s funkcijo mestnega župana, le da ima več pooblastil. Odgovoren je za vsa ekonomska in politična vprašanja njegove regije. Prisostvuje pri prodaji zemljišč, porokah, krajevnih sporih in slovestnostih, kjer vedno nosi tradicionalno Kente obleko. Najpomembnejšo vlogo v chiefovem spremstvu ima svečenik, ki mu pomaga pri odločanju o pomembnih vprašanjih, kot so vojna, poroka in razsodbe. Poleg chiefa plemena se imenuje tudi nano - Mati kraljico, ki je ponavadi starejša, izkušena ženska in ni nujno chiefova mati. Njena vloga je skrb za družbeno dobro in je v nekaterih pogledih celo pomembnejša od samega chiefa.

GANSKA DRUŽINA Družina je center ganske družbe. Beseda “družina” se nanaša tako na ožje člane kot tudi na širše sorodstvo. Družinsko jedro sestavljajo mati, oče in otroci. V širšo družino pa spadajo vsi ostali sorodniki. Pri vzgoji otrok sodelujejo vsi družinski člani in se zanje počutijo odgovorne. Vsi družinski člani so odgovorni tudi za ekonomsko, socialno in duhovno blagostanje družine. Poroka ima v Gani velik pomen, saj ne pomeni le združitve dveh oseb, ampak združitev dveh družin. Člani obeh družin morajo poskrbeti, da je poroka uspešna, in nuditi podporo mladoporočencema. Poroka znotraj klana ni mogoča, saj naj bi bili vsi njegovi člani otroci ene matere. Ker je ganska družba naravnana matriarhalno, se družina deduje po mamini strani. Zakonca tako živita vsak v hiši svoje matere. Otroci vedno ostanejo v mamini hiši. Od poroke naprej pa žena postane odgovorna za moževo prehranjevanje. Lahko obedujeta v njeni ali njegovi hiši.

osebni arhiv 2014

otroci pomagajo materi pri opravilih

Otroci večino zgodnjega otroštva preživijo v atriju hiše v družbi sorodnikov. Pravijo, da po mamini strani podedujejo sorodstvo, po očetovi pa duha. Ko otroci malo odrastejo, se igrajo na ulicah in za njih skrbi celotna skupnost, zato obstaja rek, da je “vas vzgojila otroka”. Dečki se po 10 letu lahko za nekaj časa preselijo v očetovo hišo, da se naučijo moških opravil. Deklice pa ostanejo pri materi in ob prvih znakih ženskosti jim pripravijo iniciacijo ali z drugimi besedami uvod v družbo.

II. POGLAVJE ZID, HIŠA IN DREVO O arhitekturi in tradiciji

my dream house, deborah aesiogo (4 leta), accra, 10. april 2014

http://transnationalarchitecturegroup.wordpress.com

guanska vas

http://kickoffghana.wordpress.com

guanska hiša

“Tradition is a challenge to inovation.” Alvaro Siza

II.I TRADICIONALNA ARHITEKTURA V GANI Tradicionalna ganska arhitektura temelji na družbenih odnosih, religiji, ekonomiji, razpoložljivih gradbenih tehnologijah in materialih. Plemena so se med seboj zelo razlikovala glede omenjenih dejavnikov, kar se je vidno odražalo tudi v arhitekturi. Ker pa je največji del države pokrivalo pleme Ashanti, je njihova arhitektura obveljala kot tradicionalna v Gani. Ashantske stavbe so konstrukcijsko in oblikovno edinstvene in veljajo za kulturno dediščino zaščiteno s strani UNESCO.

http://transnationalarchitecturegroup.wordpress.com

ashantska vas

GUANSKA HIŠA http://kickoffghana.wordpress.com

notranje dvorišče pri tradicionalni ashantski hiši

Guanska arhitektura je bila predhodnica ashantske. Ljudstvo Guan je bilo prvo, ki je naselilo območje Gane. Po prevladi plemena Ashanti se je nekaj guanskih plemen ohranilo na severu države, kjer se je obdržala tudi njihova arhitektura. Sever Gane je revnejši kot jug in to se odraža tudi pri gradnji. Tipična guanska hiša je sestavljena iz več manjših okroglih enot povezanih z zidom, ki zagotavlja varnost in zaščito. V celoti je zgrajena iz blata. Center hiše je notranje dvorišče. Iz dvoriščne zasnove se je kasneje razvila ashantska hiša. Stene so poslikane z verskimi simboli.

ASHANTSKA HIŠA

http://transnationalarchitecturegroup.wordpress.com

sodobna ashantska hiša

http://transnationalarchitecturegroup.wordpress.com

shema tradicionalne atrijske hiše

shrine house

Glavna karakteristika ashantske hiše je notranje dvorišče, ki je center življenja. Uporablja se ga za ples, glasbo, kuhanje in verske aktivnosti. Okrog atrija so razporejene bivalne enote in odprta kuhinja. Kuhinja in jedilnica veljata za pomemben družabni prostor, saj se tam zbere vsa družina in skupaj obeduje. Atrijska zasnova je postala izhodišče za vse tipe tradicionalnih stavb. Dvorišče ugodno vpliva tudi na klimatske razmere, saj nudi ventilacijo skozi perforirane zidove in zastor pred dežjem in soncem. Na sredini atrija ali poleg hiše ponavadi raste mangovo drevo, ki je simbol doma in blagostanja. Iz ashantske bojevniške tradicije se je ohranil tudi zid, ki je obenem zunanji obod hiše. Konstrukcija hiše je lesena z opečnatim polnilom in nato ometana z glinenim ometom. Slamnato streho podpira lesen okvir povezan z bambusovimi letvicami. Za leseno konstrukcijo je uporabljen tropski les (Hippocrates africana ali Hippocrates rowlandii ), ki je odporen proti termitom. Spodnji del hiše je ponavadi prebarvan rdeče, zgornji pa belo, okrašen z geometričnimi cvetličnimi in živalskimi religioznimi motivi. Glinena tla so dvignjena, da vlaga ne vstopa v prostor. Primer tipčne ashantske hiše je “shrine house”, ki je sestavljena iz štirih hiš postavljenih okrog notranjega atrija. Ashantski tip hiše se je v Gani ohranil vse do danes. Le da se danes namesto blata kot gradbeni material uporablja glinena ali cementna opeka in pločevinasta streha namesto slamnate. vir: http://cec.vcn.bc.ca/rdi/kw-hse.htm

http://www.skyscrapercity.com

airport city 3D prikaz

II.II ARHITEKTURA V GANI DANES V zadnjih letih se je preseljevanje v mesta drastično povečalo. Hitra urbanizacija kot ponavadi vodi v povečanje razlik in porast revščine. Zaradi dviga cen zemljišč in nepremičnin je nakup omogočen samo srednjemu in višjemu razredu. V najslabšem položaju so priseljenci iz vasi, ki nimajo služb in domov ter živijo v nelegalnih barakarskih naseljih. Vedno večje število prebivalcev in ekonomska rast povečujeta potrebo po novih stanovanjskih in poslovnih prostorih. V Accri se v zadnjih letih pospešeno gradi nove stavbe, ki jih imenujejo “nova accrska arhitektura”. Ker večino nove arhitekture gradijo ameriška in evropska podjetja, je večina objektov oblikovana po evropskih ali ameriških standardih. Že Udo Kultermann v svoji knjigi “New Directions in African Architecture” opozarja na problematiko ameriško-evropskega vpliva v Afriki. Eden od primerov takšne arhitekture je “Airport city”, novograjen poslovni predel z ogromnimi steklenimi stavbami v bližini letališča Kotoka. Za mesto je to zelo pomemben projekt, saj je prvi, ki bo imel moderne klimatizirane pisarne, zeleno streho in odlično naravno osvetlitev z velikimi steklenimi površinami. Projekt bo stal precejšnjo vsoto denarja in zahteval veliko porabo energije. A vprašanje ostaja na kakšen način bo Airport city pripomogel k okolju, prepoznavnosti ganske tradicije in k manjšanju socialnih razlik med prebivalstvom. Lahko se zgodi, da bo nov poslovni predel celo negativno vplival na družbo z odvračanjem pozornosti od kritičnih predelov, kot je barakarsko naselje Jamestown na jugu mesta. Nove stavbe so oblikovane po evropskih smernicah in ne upoštevajo nobene značilnosti tradicionalne arhitekture. Politiki in mediji predstavljajo novo arhitekturo kot prihodnost države. A to je glas peščice bogatih posameznikov. Glas večine pa ostaja neznan.

http://www.skyscrapercity.com

gradnja nove poslovne stavbe v sklopu Airport city-ja

Pri projektiranju novih stavb bi bilo potrebno sodelovati z lokalnimi strokovnjaki, ki jih ne manjka, vljučevati širšo javnost in upoštevati njene želje. Z znižanjem stroškov gradnje in materiala bi nakup omogočili tudi socialno šibkim skupinam. Razmišljati je potrebno o lokalnem podnebju in se mu prilagodti ter se poskušati z novimi metodami približati tradicionalni arhitekturi.

III. POGLAVJE POD ŽGOČIM SONCEM IN TROPSKIM DEŽJEM O podnebju, vetru in soncu

osebni arhiv 2014

sončni zahod, cape three points

http://en.wikipedia.org/wiki/Tropical_climate

tropski podnebni pas

graf letnih temperatur na območju accre

III.I TROPSKO PODNEBJE

graf letnih padavin na območju accre

Gana spada v tropski podnebni pas. Tropsko monsunsko podnebje je znano po konstantnih visokih temperaturah, ki ne padejo pod 20°C. Letni časi se razlikujejo po deževnih in sušnih obdobjih. Deževno obdobje ponavadi nastopi poleti in traja od maja do septembra, zima pa je vroča in suha. Do monsunskega podnebja privede mešanje toplega in hladnega zraka zaradi spremembe smeri vetra sredi leta. Tipično monsunsko tropsko podnebje se v Gani pojavlja na jugu države, medtem ko je severni del bolj suh. Na jugu so zime vroče in suhe, poletja pa deževna in soparna. Deževno obdobje traja približno od konca aprila do začetka novembra in takrat dežuje povprečno enkrat na dan. Sušno obdobje pa se začne decembra in traja do marca. Takrat s severo-vzhoda zapiha suh puščavski veter harmattan in nekoliko osuši ozračje. Povprečna zimska temperatura je okrog 28°C, poletna pa 25°C. Povprečna letna količina dežja je od 78 do 216 cm3. Podnebje ima na življenje v Gani močan vpliv. Že davno v zgodovini so opravila razporejali glede na deževno in sušno obdobje. V deževnem obdobju so se posvečali kmetijstvu, v suhem pa gradnji in žetvi. Visoke temperature in velika količina padavin povzročijo, da je vlažnost zraka ves čas zelo visoka. Razmere za življenje so zato skozi celo leto precej neugodne. Ljudje si za doseganje ugodnejšega počutja pomagajo z uporabo lahkih oblačil in dobrim zračenjem prostorov. Pozitivna lastnost obmorskih krajev je stalna vetrovnost, ki pripomore k hlajenju ozračja. Pomemben dejavnik pri gradnji objektov je upoštevanje smeri vetra. Grafi na levi prikazujejo letne padavine in temperature za Accro in Ljubljano kot primerjavo.

graf letnih temperatur na območju ljubljane

graf letnih padavin na območju ljubljane vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Tropical_climate

III.II GRADNJA V TROPSKEM VLAŽNEM PODNEBJU Sodobni trendi pri gradnji v tropskem podnebju se večinoma ne ozirajo na pomen varčevanja z energijo in zagotavljanja bivalnega ugodja z upoštevanjem lokalnih danosti. Nove stavbe pogosto niso prilagojene danemu kontekstu, pri gradnji pa se uporablja neavtohtone materiale in tehnlogije, ki sicer zagotavljajo klimatsko ugodje, a za veliko večji denar. To je posledica prilagajanja trgu in nezanimanja investitorjev ter gradbene industrije o pomenu lokalnega okolja. S premišljeno zasnovo in uporabo materialov je mogoče prihraniti ogromno energije in denarja ter zagotoviti kvaliteten bivalni prostor tudi za nepriviligirane prebivalce. Okolje namreč v veliki meri vpliva na počutje in energijo ljudi. Pri ustvarjanju kvalitetnega bivalnega okolja je nujno upoštevati temperaturno ugodje, vlažnost zraka, svetlobo in zvok. Na kvalitetne klimatske razmere vplivajo okoljski in človeški dejavniki. Glavni okoljski faktorji so temperatura zraka, temperatura sevanja objektov, kroženje zraka in vlažnost. Človeška dejavnika sta obleka in segrevanje ozračja zaradi metabolizma. Pri projektu se bom posvetila optimizaciji okoljskih faktorjev s pomočjo vetra, sonca, vegetacije in materiala. tradicionalna zazidava v vročem in suhem podnebju

tradicionalna zazidava v vročem in vlažnem podnebju

VETER Veter je naravno gibanje zraka, ki nastane zaradi porušenega razmerja med zračnima pritiskoma nad hladnim in segretim delom površja. Urbane tvorbe so se skozi zgodovino vedno prilagajale gibanju zraka. Z grajeno strukturo sicer ne moremo spreminjati podnebnih razmer, lahko pa vplivamo na mikroklimo in izboljšamo bivanjske pogoje. Na območju tropskega vlažnega podnebja so tradicionalni zaselki grajeni razpršeno, s širokimi zunanjimi prostori, ki omogočajo pretok zraka in veliko vegetacije za senčenje. V suhem in vročem podnebju pa so hiše zgoščene, da zagotavljajo dobro senčenje. V Accri je glavna smer vetra jugozahod - severovzhod.

NARAVNO PREZRAČEVANJE orientacija objekta glede na smer vetra v accri

dolgi in ozki volumni omogočajo prečno prezračevanje

Kakovostno zračenje je pomemben dejavnik za ugodno počutje ljudi. Človek potrebuje na uro za normalno dihanje približno 0,4 m3 zraka. Pogoj za izmenjavo zraka sta temperaturna razlika med notranjostjo prostora in okolico ter veter. Če je notranja temperatura višja od zunanje ali obratno, nastane zaradi različne gostote toplega in hladnega zraka določena tlačna razlika, ki povzoroči gibanje zraka. Veter povzroča intenzivnejši prodor zraka v prostore, saj na strani, ki je izpostavljena vetru, povzroči nadtlak, na drugi strani pa podtlak. Pri načrtovanju naravnega zračenja so pomembni naslednji dejavniki:

največji učinek prezračevanja dosežemo z velikimi odprtinami na obeh straneh

z pozicioniranjem odprtin lahko vplivamo na gibanje zraka

pri manjših odprtinah sta pretok in hitrost gibanja zraka manjša

ORIENTACIJA OBJEKTA Pravilna orientacija objekta glede na smer vetra izboljša prezračevanje. Objekti morajo biti pozicionirani tako da omogočajo neoviran pretok zraka skozi hišo in mimo nje. Najbolj optimalna postavitev objektov je pod kotom 45° glede na smer vetra. ŠIRINA OBJEKTA Za vlažno tropsko podnebje so primerne podolgovate in ozke stavbe z odprtinami na daljši stranici. Tako je omogočena prečna ventilacija objekta.

svež hladnejši zrak vstopa spodaj in izpodriva vroč zrak skozi odprtino v strehi

POZICIONIRANJE IN VELIKOST ODPRTIN Umestitev ter velikost oken in vrat je pomemben dejavnik za svetlobno in zračno ugodje. S pozicionirnajem odprtin lahko uravnavamo gibanje zraka v prostoru. Pomembno je upoštevati splošno zakonitost, da hladni zrak vedno izpodriva toplega proti vrhu in glede na to pravilno razporediti okna. Odprtine ne smejo biti prevelike, da zrak ne dobi prevelike hitrosti. VEGETACIJA Drevesa so najbolj naraven in enostaven način senčenja zunanjih prostorov in objektov. Mangovec na primer za 14% ohladi ozračje. Vegetacija ima pri ustvarjanju ugodne mikroklime več pozitivnih učinkov saj zagotavlja senco, omili sončno sevanje, umirja moč vetra in zmanjšuje vlažnost zraka.

drevesa senčijo objekt in ohlajajo zrak

DVOJNA STREHA Z dvojno streho se izognemo pregrevanju strehe, v pasu med primarno in sekundarno streho pa se zrak hladi na isti način kot skozi odprtine v objektu.

http://www.gaisma.com/en/location/accra.html graf osončenih ur glede na mesec za accro

nadstreški preprečujejo segrevanje fasade in vdor sončnega sevanja v prostor

http://www.gaisma.com/en/location/accra.html shema kota sonca za accro

atrijska zasnova omogoča delno senčenje skozi cel dan

SONCE Sončna svetloba in energija sta pomembna dejavnika v arhitekturi. Z naravno svetlobo lahko ustvarjamo različne ambiente in jo po želji prepuščamo v objekt. S sončnim sevanjem lahko objekte tudi ogrevamo. V dani situaciji ogrevanje ni potrebno, saj temperatura tudi pozimi ne pade pod 20°C. Ker Gana leži blizu Ekvatorja, je sonce skozi celo leto zelo močno. Temperature so najvišje pozimi, do 38°C. Takrat je sončni kot skoraj pravokoten. Naloga narčrtovalca je zagotoviti kvalitetne senčne prostore in zmanjšati pregrevanje zaradi sočne energije. S pravilno orientacijo, postavitvijo odprtin in izbiro senčil lahko bistveno zmanjšamo temperaturne doprinose. Pri reševanju sončne problematike so pomembni naslednji faktorji:

vegetacija nudi senco in ohlaja zrak zaradi evaporacije vlage iz listov

zasaditev dreves v notranjem dvorišču nudi dodatno senčenje in kvaliteten zunanji prostor

ANALIZA OSONČENJA Pred projektiranjem je potrebno natančno izmeriti sončni kot, smer, intenziteto glede na uro in letni čas. Poletni kot sonca v Accri, izmerjen ob poldnevu, je 60°, pozimi pa 108°. ZASNOVA OBJEKTA Objekti v vročem tropskem podnebju so ponavadi zasnovani tako, da skozi ves dan zagotavljajo senčenje. Tipične so zazidave z notranjimi dvorišči, kolonadami in nadstreški. VEGETACIJA Visoka gosta drevesa zagotavljajo odlično zaščito pred soncem in so pomemben element pri načrtovanju zunanjega prostora.

s senčili lahko prepuščamo v prostor željeno količino sončnega sevanja in obenem z dvignjenimi senčili (nadstreškom) usmerjamo zrak skozi objekt in pospešujemo zračenje

dvojna streha pospešuje zračenje in senči fasado

UPORABA NADSTREŠKOV, SENČIL IN DVOJNE STREHE Z uporabo nadstreškov in senčil bistveno zmanjšamo pregrevanje fasade in posledično notranjih prostorov. Izračunati moramo, kakšen bo naklon in dolžina nadstreška ter senčil glede na sončni kot. Z dvojno streho se izognemo pregrevanju strehe, saj se sonce ne upira direktno vanjo, med primarno in sekundarno streho pa se zrak hladi s prezračevanjem. Povzeto po knjigi Climate Responsive Building - Appropriate Building Construction in Tropical and Subtropical Regions

IV. POGLAVJE MESTA IZ RDEČE ZEMLJE O materialu in gradnji

“Ladies and gentlemen, do you know what a brick is? It’s trivial and costs 11 cents; it’s common and valueless but possesses a peculiar characteristic. Give me this brick and it will be worth its weight in gold. Architecture is the transformation of a worthless brick into something worth its weight in gold.” osebni arhiv 2014

Alvar Aalto

cape coast

IV.I MATERIALI IN GRADBENE TEHNOLOGIJE Izbira materialov pri gradnji v tropskem podnebju je ključnega pomena za vzpostavitev klimatskega in na splošno bivanjskega ugodja. Glede na konstantne visoke temperature in vlažnost v zraku so primerni materiali, ki vpijajo vlago, dolgo zadržijo hlad v prostorih in se počasi segrevajo. Pomemben dejavnik pri izbiri je tudi cena in razpoložljivost materiala. Kakovostne rešitve lahko najdemo v tradicionalni arhitekturi, kjer se v glavnem gradi iz butane zemlje, na soncu sušenih opek, bambusa in lesa. Na segrevanje materiala in akumulacijo toplote vpliva tudi barva materiala. Svetli materiali imajo nižjo absorbcijo toplotnega sevanja kot temni.

ZEMLJA

osebni arhiv 2014

wattle and daub metoda

atakpame metoda

Zemlja je mešanica vode, prsti in gline. Če ima zemlja visoko vsebnost gline, je primernejša za grajenje in izdelavo opeke. Skozi vso zgodovino je veljala za pomemben gradbeni material in še danes ponekod služi kot primarni material za gradnjo. V državah tretjega sveta skoraj polovica ljudi še vedno živi v hišah iz blata ali opeke. Lahko bi rekli, da zemlja velja za najpomembnejši gradbeni material, saj je dostopna vsem in z njo se lahko gradi povsod po svetu. Splošne zakonitosti gradnje z zemljo: 1. Zemlja uravnava vlažnost zraka, saj ima zmožnost hitrejše absorbcije in adsorbcije vlage kot katerikoli drug gradbeni material. S tem omogoča kvalitetno klimo v prostorih. 2. Zemlja zadržuje toploto in hlad. Zemlja velja za dober izolator pred vročino, zato se v vročih krajih večinoma uporablja debele opečnate ali butane zidove. Obratno velja za hladno podnebje. 3. Gradnja z zemljo je varčna z energijo in ne onesnažuje okolja. Priprava, transport in gradnja z zemljo zahteva približno 1% energije gradnje z betonom. 4. Zemljo je vedno mogoče reciklirati in jo ponovno uporabiti. V Gani se zemlja kot gradbeni material uporablja pri metodi wattle and daub, atakpame metodi in pri gradnji z glineno opeko, sušeno na soncu.

osebni arhiv 2014

izdelovanje glinenih opek, vlivanje v lesene kalupe in sušenje na soncu

WATTLE AND DAUB METODA S pomočjo klinov in vrvi se najprej označi obliko stavbe. V enakomernih presledkih se po obodu stavbe izkoplje luknje in vanje vstavi stebre, ki služijo kot podpora strehe. Stebre se stabilizira z zabijanjem kamnov okrog baze. Po postavitvi lesene konstrukcije se položi talno ploščo iz blata. Ko je talna plošča zaključena, se v vertikalno konstrukcijo vpne še horizontalne elemente in ustvari neke vrste mrežo. Na lesen okvir se postavi strešno konstrukcijo in nato omeče s kroglicami iz blata do debeline 15 - 20 cm. Na koncu se stene zgladi ali omeče z mešanico blata in peska. Ta metoda omogoča hitro izgradnjo hiše, saj ni potebno čakati, da se vsaka plast posuši kot pri atakpame metodi. Sten med gradnjo tudi ni potrebno zaščititi pred dežjem, ker je streha postavljena prej.

osebni arhiv 2014

gradnja iz na soncu sušene glinene opeke

ATAKPAME WALLS Ta metoda se uporablja večinoma na severu Gane, izvira pa iz mesta Atakpame v Togu. Gre za gradnjo iz prej oblikovanih blatnih kep. Najprej se tako kot pri zgornji metodi določi oblika stavbe. Nato se v bližini izkoplje jamo v kateri se zmeša blato in vodo, ki se ju dobro pregnete kar z nogami. Iz dobljene mešanice se oblikuje blatne kepe premera 20 cm, iz katerih se začne graditi zid. Zid se razdeli na segmente višine 60 cm, ločene s palmovimi listi. Ko se doseže višina segmenta, se počaka, da se le-ta posuši in šele nato nadaljuje z gradnjo naslednjega. Mokro blato namreč ne more nositi svoje teže. Odprtine za okna in vrata se določi med gradnjo. Po petih segmentih višina stene doseže približno 2.50 m. Ko je zadnji pas stene še moker, se vanj vstavi palice za podporo strehe. Preklade nad vrati in okni se naredi iz palmovega lesa. Stene so običajno neometane in vodoravne črte med segmenti so jasno vidne. GLINENA OPEKA SUŠENA NA SONCU

osebni arhiv 2014

šola iz opeke s perforiranimi stenami za boljše prezračevanje

osebni arhiv 2014

posebne perforirane opeke, ki omogočajo zračenje objektov

Na soncu sušeno opeko lahko izdelujemo sami na lokaciji gradnje. Postopek je enostaven in hiter ter ne predstavlja problema transporta. Blato se izkoplje iz jame v bližini stavbe. Zemljo se zmeša z vodo in dobro pregnete. Zmes je nato vlita v lesene kalupe poljubne velikosti. Ponavadi je velikost opeke približno 20 x 9 cm. Zraven objekta se postavi lopo za sušenje iz lesenoh tramov in slamnato streho. Sušenje opeke ponavadi traja do dva tedna. Mešanici blata se lahko doda malto, pesek ali cement, kjer je na voljo. Če želimo večjo vodoodpornost opeke, jo dodatno žgemo. A s premišljeno zasnovo stavbe in uporabo nežgane opeke lahko prihranimo veliko energije in časa ter dosežemo enake rezultate kot pri žgani opeki. vir:https://ahiglobal.wordpress.com/2012/03/14/traditional-building-methods-in-southern-ghana/

LES Les je bil pomemben konstrukcijski material vse odkar si ljudje gradijo prebivališča. V mnogih predelih sveta je še danes glavni konstrukcijski material in igra pomembno vlogo v gradbeni industriji. Za obdelan les, pripravljen za uporabo, se v svetu uporablja izraz “timber wood”. Obstaja več načinov obdelave in uporabe lesa za gradbene namene. Najbolj uporabljeni izdelki so masivni les, lepljen les, lesene plošče, furnir in vezane plošče. Vsako leto je obdelanega približno 100 milijonov kubičnih metrov lesa za gradbene namene. Splošne zakonitosti gradnje z lesom: 1. Les je naravno raščen material, ki reagira na spremembo vlažnosti in se glede na smer vlaken v različnih smereh različno krči, zvija, poka in podobno. To je potrebno pri gradnji upoštevati in se temu prilagoditi. 2. Les je požarno varen material. Glede požarne varnosti je masivni les varnejši kot večina preostalih konstrukcijskih materialov. Les v velikih prerezih je težko vnetljiv, še posebno, če ga ogenj načenja samo z ene strani. Za masivno leseno gradnjo je tako težko pričakovati, da bi se lesena konstrukcija porušila, saj ogenj ne more napredovati več kot dva do tri centimetre v konstrukcijo zaradi pomanjkanja kisika. 3. Les je obnovljiv in okolju prijazen material, saj lesena gradnja ne onesnažuje ozračja, pravilno posekani gozdovi pa se znova zarastejo. 4. Les je trpežen material. Lahko ga uporabljamo v vseh podnebnih pasovih in če zanj pravilno skrbimo, lahko zdrži več sto let. 5. Gradnja z lesom je časovno in ekonomsko učinkovita. Lesene konstrukcije so hitro izvedljive in zahtevajo najmanj stroškov. Pri gradnji z lesom spodbujamo lokalne proizvajalce, saj lesene konstrukcije ponavadi sestavimo na lokaciji.

osebni arhiv 2014

lesena konstrukcija nove šole v kokrobite-ju, delo avstrijskih študentov

http://chathamhouse.files.wordpress.com

shranjevanje lesa za prodajo, timber market, accra

GRADNJA Z LESOM V GANI Gospodarstvo Gane temelji večinoma na izvozu obdelanega lesa, kakava in zlata. Gozdovi na jugozahodu države so bogati s kvalitetnim lesom, ki ga Gana izvaža na vse konce sveta. Izvoz lesa predstavlja pribljižno 11% zaslužka, ki ga država pridobi z izvozništvom, in 6% BDP - ja. Glede na veliko količino tropskih gozdov je les v Gani vedno razpoložljiv in cenovno ugoden material. Pri gradnji se je uporabljal že v preteklosti. Tropski les velja za visoko kvalitetnega in dolgo obstojnega, velikokrat je odporen tudi proti termitom. Uporaba lesa za konstrukcijo ima pozitiven učinek na lokalno skupnost, saj spodbuja lokalno obrt in nadgrajuje že tako visoko znanje o gradnji z lesom. Izkušenost domačinov pripomore k hitrejši in enostavnejši izvedbi. Problem termitov in obstojnosti konstrukcije se rešuje z uporabo kvalitetnega lesa in pravilno obdelavo. Lokalna rešitev je premaz z oljem indijskega oreha. Potrebno je razmišljati o učinkovitem in cenovno ugodnem spajanju lesa in zaščiti pred vlago.

http://chathamhouse.files.wordpress.com

timber market, accra

BAMBUS Bambus je eden najbolj uporabljanih gradbenih materialov na svetu. V revnejših predelih sveta ga uporabljajo namesto lesa. Je enostaven za obdelavo, cenovno ugoden in izredno vzdržljiv material. Dostopen je skoraj v vseh državah s tropskim podnebjem. Po besedah prebivalcev Gane je manj kakovosten bambus enostavno dosegljiv po zelo nizkih cenah. Uporabljajo ga večinoma revnejši prebivalci. Kvalitetnejši bambus, primeren za konstrukcije, je težje dobiti. Manj kvaliteten bambus se uporablja večinoma za polnitve sten, senčila, in enostavnejše konstrukcije. Pogosto se ga uporablja tudi za gradbene odre ter za najrazličnejše stranske produkte, kot je stavbno pohištvo, ki je ponavadi narejeno kar doma.

http://4.bp.blogspot.com

hiša iz bambusa, gana

http://www.cgtextures.com

Uporaba pletenih bambusovih senčil v tropskem podnebju je odlična izbira, saj je bambus lahek material, ki ne vpija toplote in omogoča zračenje. Domačini so spretni s pletenjem najrazličnejših babmbusovih zastorov, ki jih uporabljajo kot fasado, senčila, talne in stropne obloge.

V. POGLAVJE OTROCI AFRIKE

O položaju otrok, izobrazbi in pomenu arhitekture pri vzgoji

osebni arhiv 2014

zasebni vrtec v accri

http://ghana.usembassy.gov/education-of-ghana.html

statistični podatki in shema šolskega sistema v gani za leto 2013

V.I ŠOLSKI SISTEM V GANI Položaj otrok v Gani je mnogo boljši kot v marsikateri drugi afriški državi. S pospešenim gospodarskim razvojem se je znižal nivo revščine, kar je izboljšalo situacijo otrok. Kljub temu veliko družin še vedno živi v pomankanju. Izobrazba zato za marsikaterega otroka ni samoumevna. Precej visoka je tudi umrljivost novorojencev zaradi malarije in pomankljive zdravstvene oskrbe. Ponekod je še vedno prisotna spolna diskriminacija deklic in otroško delo. V Gani skoraj tretjina otrok nima zagotovljene izobrazbe. Ta številka je zaskrbljujoča, a še vedno ena najnižjih na celini. Šola je brezplačna, vendar dodatni stroški predstavljajo oviro za splošno izobraževanje. V družinah velikokrat omogočijo šolanje le nekaterim otrokom, deklice ponavadi ostanejo doma in opravljajo hišna opravila. Izobraževalni sistem v Gani je razdeljen na tri stopnje, osnovno, sekundarno in tercialno izobrazbo. Osnovna izobrazba traja 11 let, od četrtega do petnajstega leta. Deli se na vrtec (2 leti), osnovno šolo (6 let) in višjo šolo (3 leta). Ko otroci zaključijo z višjo šolo, lahko izobraževanje nadaljujejo v gimnaziji ali višji poklicni šoli, ki traja tri leta. Za nadaljni vpis v terciani sektor oziroma univerzo je potrebno opraviti zaključni izpit. vir: http://ghana.usembassy.gov/education-of-ghana.html

osebni arhiv 2014

pedagoška fakulteta v accri

V.II VRTEC POMEN VRTCA Vrtec je pomemben za otrokov razvoj in njegovo osamosvajanje. Otrokom zagotavlja možnosti za razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih. V vrtcu se otrok nauči dogovarjanja, upoštevanja različnosti in sodelovanja v skupinah ob razvijanju sposobnosti empatije ter čustvenega doživljanja in izražanja. Poleg tega neguje radovednost in domišljijo, spodbuja jezikovni razvoj, umetniško doživljanje in izražanje, gibalne sposobnosti ter spretnosti. Vrtična izobrazba posreduje tudi znanja z različnih področij znanosti in vsakodnevnega življenja, uči samostojnosti pri higienskih navadah ter skrbi za zdravje. Vrtec je okolje, kjer si otrok pridobi nove objekte identifikacije. Močno se razširi področje socialne dejavnosti, poveča se število vrstnikov, s katerimi se druži. Ob kvalitetnem vzgojnem programu se širi otrokovo intelektualno področje, prinaša mu nove izkušnje in bogati se njegov besedni zaklad. Glavne smernice pri načrtovanju vrtca so: 1. Zagotavljanje in organizacija različnih programov po sklopih (npr. umetniški del, literarni del, športni del,...). 2. Prilagajanje višine okenskih odprtin, pogledov in slik otroški velikosti. 3. Predvideti zunanji prostor za učenje na prostem in športne aktivnosti. V zunanje aktivnosti je vključeno učenje vrtnarjenja, raziskovanje narave, športna rekreacija,... 4. Načrtovati zunanji in notranji prostor za prireditve, teater, ples. 5. Omogočiti dostop in sodelovanje otrokom s posebnimi potrebami. 6. Ustvarjanje različnih ambientov, ki otrokom omogočajo raznoliko igro in učenje.

VRTEC V GANI

osebni arhiv 2014

zasebni vrtec elizabeth cobblah

Vrtec se v Gani deli na jasli in malo šolo. Otroci začnejo vrtec obiskovati med drugim in četrtim letom starosti. Pri štirih letih se začnejo priprave na šolo in večina otrok do pričetka osnovne šole že zna abecedo in račune do 100. Vrtec je sicer brezplačen, a dodatni stroški, kot so obleka, hrana in šolske potrebščine, nanesejo precej denarja. Zato je veliko otrok prikrajšanih za predšolsko izobrazbo. Po besedah lastnice privatnega vrtca v Acrri Elizabeth Cobblah, je problem, da otroci, ki niso obiskovali vrtca, težko dobijo mesto v šoli, saj nimajo zahtevanega predznanja. Zato se je Elizabeth in njena družina odločila ustanoviti zasebne vrtce z brezplačno hrano in minimalnimi stroški za potrebščine in vzdrževanje. vir: http://ghana.usembassy.gov/education-of-ghana.html

V.III DOM ZA OTROKE V Gani je trenutno zabeleženih 4.800 sirot in 148 domov za otroke. Razlog za veliko število sirot je visoka umrljivost zaradi bolezi in nezmožnost vzdrževanja otrok zaradi revščine. Sirotišnice otrokom nudijo izobrazbo in skrbijo za kvalitetno zdravstveno oskrbo. Vlada trenutno izvaja nekatere reforme v zvezi z izboljšanjem pogojev v sirotišnicah. Ministrstvo za delo in socialne zadeve si prizadeva izboljšati zdravstveno oskrbo v otroških domovih in zaščititi pravice otrok. Projektiranje otroškega doma je zahtevna naloga. Tovrstne institucije imajo ponavadi negativen prizvok, saj nas spominjajo na mnoge neprijetne zgodbe napisane o njih. A sirotišnica ni nujno velika strašljiva stavba kot jo poznamo iz romanov. S poznavanjem otrokovih potreb in kulturnega ozadja ter občutkom za prostor lahko ustvarimo okolje, kjer se bodo otroci počutili varno in domače.

my dream house, otroške risbe iz vrtca eizabeth cobblah

Glavne smernice pri načrtovanju otroškega doma so: 1. Ustvariti prijetno okolje, ki daje otrokom občutek doma. 2. Poskrbeti za zadostno stopnjo zasebnosti z načrtovanjem manjših sob za manjše število otrok. 3. Predvideti zunanji prostor za druženje in športne aktivnosti. 4. Načrtovati zunanji in notranji prostor za prireditve, teater, ples. 5. Omogočiti dostop in sodelovanje otrokom s posebnimi potrebami. 6. Ustvarjanje različnih ambientov, ki otrokom omogočajo raznoliko igro in učenje.

V.IV ARHITEKTURA IN OTROCI Arhitektura je v najširšem pomenu umetnost oblikovanja prostora. Ljudje v prostoru živimo, delamo, se družimo in ga uporabljamo po svoje, ga načrtujemo, ustvarjamo in gradimo in s tem oblikujemo svoje prostorske izkušnje. Snovanje vrtca in otroškega doma nosi s seboj velik pomen in odgovornost, saj prav v tem okolju otrok prvič oblikuje odnos do družbe in javnega prostora. Oblikovati je potrebno objekt, ki naj zadosti potrebam po medgeneracijskem srečevanju in sodelovanju, povezovanju vaščanov ter vzgoji otrok, hkrati pa ustvariti intimne kotičke, kjer se otroška domišljija lahko neovirano razvija in bogati, tako v samostojni igri in opazovanju, kot tudi v skupinskih aktivnostih. Prostor, kjer pride do prve socializacije malčkov, mora spodbujati razvoj posameznika, mu nuditi prostor za igro, učenje ter ustvarjanje, hkrati pa zadostiti minimalnim tehničnim ter funkcionalnim pogojem za delovanje.

VI. POGLAVJE SKICE IN RAZMIŠLJANJA O smislu, iskanju in začetku

tradicionalna ganska vas, skice s potovanja

Arhitekti ne moremo spreminjati sveta, lahko pa blažimo negativne učinke družbe oziroma sistema, v katerem živimo. Petra Čeferin

VI.I ZAKAJ SOCIALNA ARHITEKTURA V AFRIKI? V času, ko se arhitektura vse bolj podreja moči kapitala, velikokrat pozabljamo na njeno socialno noto. Arhitekturo moramo spet približati ljudem in naravi. Socialna arhitektura nas spodbudi k razmišljanju o trajnostnem razvoju, ohranjanju narave in tradicije ter o potrebah družbe, vrednotah, ki bi morale spremljati vsako arhitekturno delo. Kaj pa sploh so kriteriji za vrednotenje socialne arhitekture? Kvalitetna socialna arhitektura je družbeno koristna, vključuje sodelovanje lokalne skupnosti, upošteva kontekst okolja, ter zahteva veliko družbeno odgovornost in predanost arhitekta. Pri tovrstnih projektih je nujno potrebno sodelovanje med projektantom in lokalno skupnostjo. Pri skupnem planiranju se obe strani učita in izražata svoje poglede. Arhitekti lahko domačinom doprinesemo novo znanje o oblikovanju prostora in gradbenih tehnologijah, sami pa pridobimo izkušnje tako na strokovnem kot življenskem nivoju. Naša naloga je ponovna povezava ljudi z njihovo edinstveno tradicijo, ki se je izgubila v dobi kapitalizma. Hitra globalizacija je namreč izkoreninila bogato afriško kulturo, tradicionalne materiale so zamenjali industrijski, nizkocenovni. Tudi znanje o lokalnih gradbenih tehnologijah je zelo nizko. Zaradi bombardiranja medijev in nespoštljivega odnosa državnega vrha do tradicije in kulture, ima predvsem revnejše prebivalstvo pogosto negativen odnos do tradicionane arhitekture. Če prebivalce barakarskega naselja vprašamo, kje bi radi živeli, nam pokažejo veliko vilo z bazenom. Posledica neznanja o prostoru je nastajanje novih zgradb in mestnih predelov brez strokovnih načrtov. V Afriki je urbanistično načrtovanega le 5% okolja. Afrika ne potrebuje “afriških arhitektov”. Ljudem lahko samo nakažemo možnosti in načine, s katerimi kasneje sami pridejo do rešitev. Ponovno je potrebno vzpostaviti lokalno industrijo in spodbuditi uporabo tradicionlanih materialov in gradbenih tehnologij. Hitro spreminjajoča se afriška družba sicer zahteva prilagajanje tradicionalnih metod novemu načinu življenja. S premišljenim razvojem lahko s tradicionalnimi sestavinami ustvarimo nekaj unikatno lokalnega. Ne moremo pričakovati velike spremembe v nekaj letih, lahko pa podamo zgled. Širša javnost mora počasi sprevideti, da stekleni nebotičniki ne bodo rešili problemov in da je lokalna identiteta tista, na kateri je potrebno graditi. In vsako arhitekturno delo v tej smeri pripomore k izboljšanju razmer. tradicionalna zazidava vasi v gani, skice s potovanja

http://europaconcorsi.com/projects/253158-Dominikus-Stark-Architekten-Education-Center-Nyanza

vrata so spletle ženske iz vasi

VI.II PRIMERI DOBRE PRAKSE UČNI CENTER NYANZA, DOMINIKUS STARK ARHITEKTI Nyanza, Rwanda, 2014 Center je zgrajen v agrarnem območju in kot tradicionalna mesta zasnovan kot stena v pokrajini. Nove stavbe so skoncentrirane okrog osrednjega dvorišča. Objekti se odpirajo samo na notranji atrij, na zunanji strani pa nimajo odprtin. Edina javno dostopna točka je računalniška soba. Stebrišča in notranji atriji deloma ločujejo stavbe od centralnega dvorišča. Samo jedilnica je neposredno povezana z atrijem, saj je namenjena tudi večjim prireditvam, ki se lahko odvijajo na dvorišču. Stavba je v celoti narejena iz opeke, ki je tradicionalni gradbeni material. Opeka je izdelana ročno s pomočjo domačinov. Enostavna ventilacija v kombinaciji z masivnimi opečnatimi zidovi, kot izolacijo, zagotavlja ugodne klimatske pogoje. Streha je nagnjena proti dvorišču, kjer so locirani zbiralniki deževnice.

http://europaconcorsi.com/projects/253158-Dominikus-Stark-Architekten-Education-Center-Nyanza

šola je narejena iz ročno izdelane opeke

http://europaconcorsi.com/projects/253158-Dominikus-Stark-Architekten-Education-Center-Nyanza

objekti se odpirajo na notranje dvorišče

http://europaconcorsi.com/projects/253158-Dominikus-Stark-Architekten-Education-Center-Nyanza

po vzoru tradicionalne zazidave je center zasnovan kot stena v pokrajini

http://www.tandfonline.com/eprint/cWc4hRPQWT7yCai5GkjS/full

2. varianta ureditve mesta tema

2. varianta tipične zasnove hiše

NAČRTOVANJE MESTA TEMA IN TIPIČNE TROPSKE HIŠE, MAXWELL FRY IN JANE DREW Tema Manhean, Gana, 1961 Maxwell Fry in Jane Drew sta bila angleška modernistična arhitekta, ki sta večino življenja posvetila delu v Afriki in Indiji. Med drugim sta sodelovala tudi z Walterjem Gropiusom in Le Corbusierjem. V petdestih letih sta se posvetila načrtovanju mesta Tema v Gani in snovanju tropskega tipa hiše. V mestu Tema sta zasnovala vrstne hiše z notranjim dvoriščem, ki je glavni element tradicionalne arhitekture. Okrog atrija so nanizani bivalni prostori in deloma odprta kuhinja. Hiše posnemajo tradicionalno zasnovo, le da zaradi ožjega tlorisa omogočajo boljše prezračevanje. Drugi tip hiše je zasnovan podobno, le da se prostori okrog atrija lahko poljubno dodajajo glede na potrebe družine. Objekti so zgrajeni iz lokalne ročno izdelane opeke. Zaradi enostavne zasnove so si domačini hiše lahko zgradili sami. http://transnationalarchitecturegroup.wordpress.com/2014/02/14/fry-and-drew-current-research-tema-manhean-ghana/

http://www.tandfonline.com/eprint/cWc4hRPQWT7yCai5GkjS/full

ureditev mesta tema

http://www.tandfonline.com/eprint/cWc4hRPQWT7yCai5GkjS/full

zasnova tipične atrijske hiše v mestu tema

http://europaconcorsi.com/projects/214805-TYIN-tegnestue-Architects-Cassia-Coop-Training-Centre

notranji atrij z obstoječimi drevesi

UČNI CENTER ZA PRIDELAVO CIMETA, TYIN TEGNESTUE ARHITEKTI Sungai Penuh, Kerinchi, Sumatra, Indonesia, 2012 Glavna ideja projekta je bila postaviti lahkotno leseno konstrukcijo po zgledu tradicionalnih tehnik na masivno bazo iz betona in opeke. Lesena konstrukcija daje občutek sprehoda skozi cimetov gozd. Center je zgrajen okoli dveh obstoječih dreves, ki nudita senco čez ves dan. Skozi okno pa se nam odpira čudovit razgled na bližnje jezero. Največji izziv je bil ustvariti naravno ventilacijo skozi dvojno streho. Projekt je v glavnem zgrajen iz dveh materialov, cimetovega lesa in ročno izdelane opeke. Tudi okna in vrata so ročno izdelana. Konstrukcija strehe je narejena iz Y-stebrov, ki so sidrani v betonsko ploščo. Pod streho je postavljenih pet stavb, v katerih se nahajajo učilnice, majhen laboratorij, pisarne in kuhinja. Projekt je zastavljen enostavno in izveden je s pomočjo gradbeno neusposobljene delovne sile. http://europaconcorsi.com/projects/214805-TYIN-tegnestue-Architects-Cassia-Coop-Training-Centre

http://europaconcorsi.com/projects/214805-TYIN-tegnestue-Architects-Cassia-Coop-Training-Centre

lesena konstrukcija spominja na cimetov gozd

http://europaconcorsi.com/projects/214805-TYIN-tegnestue-Architects-Cassia-Coop-Training-Centre

objekti so prekriti z veliko streho, podprto z lahkotno leseno konstrukcijo

http://europaconcorsi.com/projects/214805-TYIN-tegnestue-Architects-Cassia-Coop-Training-Centre

učni center je zgrajen iz ročno izdelane opeke

DESI, ANNA HERINGER Rudrapur, Bangladesh, 2010 Desi je počitniška šola za električarje. Sestavlja jo nekaj učilnic, dve pisarni in dve bivalni enoti za učitelje. Učilnici v pritličju se lahko razširita na verando, ki je namenjena bolj praktičnemu delu. Veranda v prvem nadstropju pa je bolj zasebne narave, namenjena učenju in branju. Sončni sistem proizvede vso energijo, ki je potrebna za obratovanje stavbe. Med drugim tudi poganja vodno črpalko in segreva vodo. Projekt je združitev tradicionalnih in modernih gradbenih metod. Ker se objekt naravno ogreva in hladi, potrebuje relativno malo dodatne energije. Zgrajen je iz zemlje, opeke in bambusa. Pri gradnji so sodelovali lokalni prebivalci. Šola Desi je primer kvalitetne arhitekture, narejene za majhen denar, ki bi lahko postala model za nadaljnjo gradnjo na tem območju.

http://europaconcorsi.com/projects/127081-Anna-Heringer-DESI

prijeten ambient v predprostoru učilnic ustvarja difuzna svetloba, ki prihaja skozi bambusova in platnena senčila

http://europaconcorsi.com/projects/127081-Anna-Heringer-DESI

pri gradnji je pomagalo lokalno prebivalstvo

http://europaconcorsi.com/projects/127081-Anna-Heringer-DESI

učni center je združitev sodobnih in tradicionalnih gradbenih tehnologij

ZDRAVSTVENI CENTER V LAONGU, KÉRE ARCHITECTURE Laongo, Burkina Faso Zdravstveni center je bil narejen z namenom izboljšati zdravstveno oskrbo lokalnega prebivalstva. V njem je možna nekaj dnevna oskrba bolnikov. Bolnišnica je razdeljena v tri dele, ki so razporejeni okrog osrednje čakalnice. Da bi bilo tako pacientom kot obiskovalcem zagotovljeno prijetno okolje, je zasnovanih več notranjih dvorišč s senčnimi površinami za sedenje. Vsak sklop ima svoje notranje dvorišče. Celoten objekt je obkrožen s perforiranim zidom, znotraj katerega so ustvarjeni različni zunanji in notranji prostori. Perforacije v zidu so zasnovane kot neke vrste okvirji, ki uokvirjajo naravo in omogočajo čudovite razglede na okoliško savano. V atrijih je zasajeno zelenje, ki nudi senco in zagotavlja naravno hlajenje. Tudi zasnova strehe z odprtinami na vrhu omogoča naravno prezračevanje in ugodno klimatsko okolje. Stavba je v celoti zgrajena iz lokalne opeke. http://www.kerearchitecture.com/projects/csps/ http://europaconcorsi.com/projects/234275-kere-architecture-Infirmary-in-Laongo

perforacije zidu so okvirji, ki uokvirjajo slike narave

http://europaconcorsi.com/projects/234275-kere-architecture-Infirmary-in-Laongo

notranji atriji ustvarjajo prijeten senčni prostor za bolnike in obiskovalce

http://www.e-architect.co.uk/japan/fuji-kindergarten

igralnice se odpirajo za notranji atrij

http://www.e-architect.co.uk/japan/fuji-kindergarten

tloris vrtca

VRTEC FUJI, TEZUKA ARHITEKTI Tokio, Japan, 2007 Vrtec je zgrajen v obliki velike elipse, široke 108 metrov po notranjem obodu. Zasnovan je tako, da ohrani tri velika obstoječa drevesa. Tloris je zasnovan kot en velik prostor, ki je deljen le z lesenim pohištvom. Po želji se igralnice lahko med sabo povezujejo ali pregrajujejo. Vse igralnice gledajo na notranji atrij in imajo izhod nanj. Otroci se v njem nemoteno igrajo,vzgojitelji pa jih lahko vesčas opazujejo. Po vsem notranjem obodu je zasnovana nadkrita terasa, ki tudi v primeru dežja omogoča prosto gibanje. Elipsasta zasnova omogoča vizualne povezave med vsemi prostori. Zasnova vrtca spodbuja interaktivno igro in povezovanje otrok med sabo. Oprema vrtca je preprosta in prilagojena otrokom. Kot glavni material je izbran les, ki je naraven in otrokom prijazen material. http://www.architonic.com/aisht/fuji-kindergarten-tezuka-architects/5100019 http://www.e-architect.co.uk/japan/fuji-kindergarten

nadkrita terasa omogoča neovirano prehajanje med igralnicami tudi v dežju

http://www.e-architect.co.uk/japan/fuji-kindergarten

ohranjeno obstoječe drevo

http://www.e-architect.co.uk/japan/fuji-kindergarten

atrijska zasnova omogoča neovirano in varno igro otrok

http://www.archdaily.com/151566/ad-classics-amsterdam-orphanage-aldo-van-eyck/

sirotišnica ima enako površino zunanjih in notranjih površin

http://www.archdaily.com/151566/ad-classics-amsterdam-orphanage-aldo-van-eyck/

stavba je narejena iz opeke in betona, cenovno ugodnih materialov

SIROTIŠNICA V AMTERDAMU, ALDO VAN EYCK Amsterdam, Nizozemska, 1960 Aldo van Eyck je objekt zasnoval kot nasprotje in kritiko zgodnji povojni arhitekturi, ki ji je po njegovem manjkal človeški aspekt. Sirotišnica je bila pozicionirana zunaj mesta in je vsebovala telovadnico, kuhinjo, knjižnico, pralnico in spalni del. Namenjena je bila otrokom vseh starosti. V enem od svojih esejev je van Eyck zapisal, da mora resnična stavba delovati kot mesto v malem in resnično mesto kot velika stavba. Sirotišnico je zatorej načrtoval kot mesto v malem z decentralizirano zasnovo in veliko vmesnimi prekinitvami, ki so blažili strogo hierarhijo prostorov in ustvarjali različne ambiente. Arhitekt je ustvaril enako povšino zunanjih kot notranjih prostorov. Vsaka individualna enota ima tako svoje zunanje dvorišče. Ob bivalnih enotah je večje dvorišče, ki je obenem vhodna ploščad in prostor za večje dogodke. http://www.archdaily.com/151566/ad-classics-amsterdam-orphanage-aldo-van-eyck/

http://www.archdaily.com/151566/ad-classics-amsterdam-orphanage-aldo-van-eyck/

vsaka enota ima svoje notranje dvorišče

http://www.archdaily.com/151566/ad-classics-amsterdam-orphanage-aldo-van-eyck/

stavba je narejena iz opeke in betona, cenovno ugodnih materialov

http://europaconcorsi.com/projects/193433-TYIN-tegnestue-Architects-Soe-Ker-Tie-House

http://europaconcorsi.com/projects/193433-TYIN-tegnestue-Architects-Soe-Ker-Tie-House e

dvonadstropne sobe omogočajo tako igro kot počitek

tloris hišic

SIROTIŠNICA SAFE HAVEN, TYIN TEGNESTUE ARHITEKTI Noh Bo, Tajska, 2012 Sirotišnica Safe Haven nudi dom 24 otrokom. Zasnova hišic je preplet lokalnih veščin in arhitekturnega znanja. Kot glavni gradbeni in fasadni material je uporabljen bambus, ki je bil posekan v neposredni bližini. Bambus je tradicionalen material na tem območju in pri izgradnji je bila uporabljena lokalna tehnika grajenja. Posebno oblikovane hišice nudijo naravno prezračevanje in zbiranje deževnice. Za konstrukcijo je bil poleg bambusa uporabljen močan tropski les. Arhitekti so projekt zgradili skupaj z lokalnimi prebivalci. Način enostavnega grajenja z bambusom in lesom bi se lahko uveljavil na ombočju in domačinom olajšal gradnjo domov. Hiške so zasnovane dvonastropno in v vsaki prebivajo štirje otroci. V spodnjem nadstropju je dnevni del, v zgornjem pa spalni. Manjše število otrok v sobi nudi več zasebnosti. Vsaka hiška ima tudi svojo teraso. V sklopu sirotišnice stoji še knjižnica in sanitarni del, ki sta zgrajena na podoben način kot spalni del.

http://europaconcorsi.com/projects/193433-TYIN-tegnestue-Architects-Soe-Ker-Tie-House

vsaka hišica ima svoj izhod in teraso http://www.tyinarchitects.com

http://europaconcorsi.com/projects/193433-TYIN-tegnestue-Architects-Soe-Ker-Tie-House

sanitarni objekt z bambusovimi zastori

http://europaconcorsi.com/projects/193433-TYIN-tegnestue-Architects-Soe-Ker-Tie-House

hišice so zgrajene po lokani metodi iz bambusa in lesa

osebni arhiv, 2011

butanje

osebni arhiv, 2011

končna podoba dvorane, južna fasada

SOUTH AFRICA ITHUBA PROJECT 2010/2011 Magagula Heights, Johannesburg, Južna Afrika, 2010/11 Leta 2010 se je Fakulteta za arhitekturo pridružila internacionalni organizaciji SARCH za izgradnjo izobraževalnih ustanov v razvijajočih se državah. V zadnjih desetih letih so študentje evropskih šol za arhitekturo skupaj z lokalnim prebivalstvom oblikovali in zgradili veliko število šol in vrtcev na različnih lokacijah v Južni Afriki. Projekt je potekal v dveh fazah. Prva faza je bila načrtovanje in projektiranje dvorane, ki je potekala v prostorih fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Po končanem načrtovanju smo se odpravili na lokacijo v Južno Afriko in objekt zgradili s pomočjo lokalnega prebivalstva. Projekt spodbuja sodelovanje in izmenjavo znanj med različnimi kulturami, ki vsem vpletenim doprinesejo nova znanja na strokovnem in osebnem področju.

osebni arhiv, 2011

postavljanje konstrukcije

Južna Afrika je sicer ena od najbogatejših afriških držav, vendar trpi za velikimi socialnimi in ekonomskimi problemi: velike socialne razlike, revščina, visok procent okuženih z virosom HIV, brezposelnost, kriminal in slabi pogoji za izobrazbo.

osebni arhiv, 2011

betoniranje

osebni arhiv, 2011

končna podoba dvorane, južna fasada

VI.III PROGRAMSKA IZHODIŠČA Zaradi povečanih potreb po vrtcu in otroških domovih v okolici vasi Obosomase, so se investitorji odločili zemljišče nameniti temu programu. Nuditi želijo predšolosko izobrazbo približno 70 otrokom, v otroškem domu pa nastaniti vsaj 25 otrok. Poleg osnovnega programa je naša želja ponuditi dodatne vsebine, kot so knjižnica s fotokopirnico in računalniška učilnica za otroke celotne vaške skupnosti. Predviden program po pogovoru z investitorji in lastni presoji obsega: VRTEC http://www.foodrepublic.com/sites/default/files/imagecache/enlarge/GardensInAfrica2.jpg

učenje vrtnarjenja osebni arhiv, 2011

igralne povšine

- 3 igralnice oz. učilnice, vsaka za 24 otrok (3x35 m2) - administracija (60 m2) - knjižnica s fotokopirnico (60 m2) - čitalnica (30 m2) - študijska soba z računalniki (30 m2) - sanitarije (40 m2) - nadkrita igralnica - zunanja učilnica (35 m2) - zunanje igrišče OTROŠKI DOM

http://www.childs-fund.org/12-kids-soccer.jpg

športne površine

- 6 bivalnih enot za 4 otroke (6x20 m2) - bivalna enota za 4 otroke od 0 - 2 leti (20 m2) - kuhinja za otroški dom in vrtec (90 m2) - jedilnica za otroški dom in vrtec (90 m2) - sprejemna soba s čajno kuhinjo in omaro prve pomoči (35 m2) - 3 sobe za vzgojitelje (3x15 m2) - stanovanje za oskrbnika z družino (50 m2) - pralnica (20 m2) - sanitarije (40 m2) ZUNANJE POVRŠINE

http://i.huffpost.com/gen/1291017/thumbs/o-BOOKS-FOR-AFRICA-facebook.jpg

zagotoviti otrokom literarni program

http://www.albertbakerfund.org/files/2011/03/africapic1_lg-600x400.jpg

- igrišče za igre z žogo - delno nadkrito igrišče z igrali - teater - sadovnjak - zelenjavni vrt - začimbni vrt - razstavni prostor otroških izdelkov

učni prostori

lokacija zemljišča v vasi obosomase

VI.IV LOKACIJA

lokacija projekta

načrt območja

Lokacija leži na vzhodu vasi Obosomase med kmetijskimi površinami in je v lasti Freda Bekoe Addo. Njena površina je približno 4000 m2. Višinska razlika med zahodnim in vzhodnim robom je približno 1 m. Zemjišče je oblike nepravilnega štirikotnika in leži neposredno ob vaški cesti, ki bo potrebna obnove, saj je trenutno v zelo slabem stanju. Območje je gosto poraslo s tropskim rastjem in bogato s podtalno vodo. Okolica lokacije je redko pozidana in nekultivirana.

osebni arhiv, 2014

slike z lokacije

VII. POGLAVJE MOJ DOM, DRUŽINA IN MANGOVO DREVO O projektu

zgodnja skica ambienta

VII.I DELOVNI PROCES

študije fasade in prereza

študije ambientov in prehodov med prostori

razvoj projekta

študijska maketa

razvoj projekta

skice ambientov

skica umeščanja kompleksa v širši prostor

zgodnja skica atrijske zasnove

VII.II KONCEPT Vrtec in otroški dom predstavljata okolje, kjer se otrok razvija, socializira in prvič oblikuje svoj odnos do sveta. Oblikovanje prostora zahteva subtilen pristop in upoštevanje družbeno-kulturnega ozadja. Gana velja za eno kulturno najbogatejših afriških držav, zato nikakor ne smemo zanemariti tradicionalnih vrednot, ki temu narodu dajejo dušo in edinstvenost. Projekt spodbuja kulturno zavedanje prebivalstva in ponuja novo smer za razvoj in gradnjo na območju. Otrokom zagotavlja občutek zavetja, varnosti in doma, obenem pa jim nudi raznolike prostore in ambiente za bivanje ter razvoj. Koncept zasnove izhaja iz elementov tradicionalne zazidave in temelji na ustvarjanju posameznih mikroambientov. S tremi glavnimi prvinami lokalne arhitekture, zidom, atrijsko zasnovo in vegetacijo, se oblikuje preplet zunanjih, polzunanjih in notranjih prostorov. Celotno zemljišče je zaradi družbenih in varnostnih razlogov obdano z zidom. Bujna tropska vegetacija ponuja umestitev grajenega sredi parka oziroma parka sredi grajenega. Dva atrijska objekta sta v prostor umeščena tako da ustvarita štiri programsko različne zunanje prostore, ki jih povezuje osrednja os. konceptualna shema

ZID - DOM Zid v ganski arhitekturi primarno izhaja iz bojevniške ashantske tradicije, ko je imel nalogo obrambe in zaščite. Kot arhitekturni element se je ohranil vse do danes. Še vedno je simbol doma in varnosti. Opečnat zid v projektu zagotavlja varnost otrok in jim daje občutek zavetja. Zid zamejuje in odpira, združuje in deli. Ustvarja mejo med zunanjim svetom in se z njim povezuje skozi odprtine in perforacije. Soustvarja prostor igre in zasebnosti. HIŠA - DRUŽINA Atrijska hiša je globoko zasidrana v gansko tradicijo. Poleg zagotavljanja klimatskega ugodja in senčnega zunanjega prostora je atrij center družinskega življenja. Otroci se večino otroštva preigrajo v notranjem dvorišču na katerega se odpirajo vsi prostori. Atrij je prostor druženja, petja, plesa, obedovanja in igre. Otroški dom in vrtec sta umeščena v dva atrijska objekta, ki razmejujeta zunanji prostor na štiri dele. Vsi prostori se odpirajo na notranji atrij. Objekta nista popolnoma zaprta, razmaki med hišami izboljšujejo prezračevanje in oblikujejo prehode med prostori. Lahka streha povezuje igralnice, otroške sobe, knjižnico, jedilnico v skupni parter z vmesnimi zelenimi prekinitvami. DREVO Poleg vsake hiše je mangovo drevo. Rumeni sadeži vabijo po tem, da bi jih utrgal in jih okusil. Mango je simbol blagostanja in sreče. V vsakem od dveh atrijev raste mangovec. Njegova košata krošnja nudi kvalitetno senčno okolje in hladi zrak. Ob njem se ljudje zbirajo in družijo. Krajinska ureditev območja predvideva kmetijske in igralne povšine. Sadovnjaki in vrtovi omogočajo delno samooskrbo objekta.

konceptualna skica prepletanja narave in grajenega

vrtovi atrij teater razstavni prostor

igrišče

vhodna ploščad atrij

trg

cesta za obosomase

shema mikroambientov

servisni vhod

VII.III ZASNOVA OBJEKTA shema parterja

Kompleks vrtca in otroškega doma ima odprto in zračno zasnovo, značilno za predele s tropskim podnebjem. Glavni dostop je z lokalne ceste, ki vodi v center kraja. Oba objekta obdaja opečnat zid, ki otrokom zagotavlja varno okolje. Zid se s perforacijami prilagaja programu kompleksa, ki preko njih komunicira z okolico. Poleg pogledov, zid skupaj s stavbnim tkivom soustvarja ambiente in deli zemljišče na bivalni in kmetijski del. Stavbe so za dva metra odmaknjene od zidu zaradi boljšega zračenja. Del med zidom in stavbami je namenjen servisnim površinam. Vrtec in otroški dom sta programsko razdeljena v dva atrijsko zasnovana objekta, ki sta umeščena med obstoječe zelenje na lokaciji. Vegetacija na nekaterih mestih prehaja skozi hišo in se prepleta z grajenim. Objekt bliže vhodu je namenjen igralnicam, knjižnici in administraciji. Otroške sobe, sobe za vzgojitelje, kuhinja in jedilnica pa se nahajajo v drugem objektu, bolj oddaljenem od vhoda, ki nudi več zasebnosti. Med objekti so narejeni preboji, ki služijo za boljše zračenje in povezovanje različnih ambientov. Atrijska zasnova daje otrokom občutek doma in mangovo drevo na sredini je točka zbiranja in druženja. Med objektoma je povezovalna, delno nadkrita os, kot “glavna vaška ulica”, ki je obenem razstavni prostor otroških izdelkov. Na njo se pripenjajo vsi prostori javnejšega značaja.

glavni vhod

Z atrijsko zasnovo in zamikanjem vrtca in sirotišnice se na parceli ustvarijo zunanji prostori z različnimi ambienti. Zunanji prostor je namenjen učilnici na prostem, igrišču, prostoru za prireditve, sadovnjaku in zelenjevnemu vrtu, ki služi učenju vrtnarjenja in kmetovanja. Na parceli so zasajene avtohtone rastline, ki omogočajo delno samooskrbo s hrano.

shema povezav in odpiranja prostorv

Objekti so grajeni iz ročno izdelane glinene opeke sušene na soncu. V danem okolju je to optimalen material z ekonomskega in izvedbenega vidika. Opečnati zidovi, debeli 30 cm, so obenem tudi konstrukcija. V stene so vstavljena lesena okna z bambusovimi senčili. Konstrukcija strehe je lesena kot pri večini ganskih domov zaradi nizke cene in preproste izvedbe.

shema zelenih površin

Veliko zelenja, dvojna streha in dobro prezračevani objekti z veliko odprtinami ustvarjajo ugodno klimatsko okolje. Oskrba z vodo je zagotovljena z vodno črpalko in deloma z zbiranjem deževnice.

a hinj

otrošk

e sob

jediln

ica

skup

ni pr

za obe

elje

učit

PROGRAMSKA SHEMA

osto

Atrijsko zasnovana objekta se v osnovi delita na kompleks vrtca in kompleks otroškega doma. Vendar programsko objekta nista deljena v dve funkcionlano ločeni enoti, temveč se vsebinsko povezujeta. Programi so razporejeni glede na funkcijo in povezavo z ostalimi prostori. V oba objekta se vstopa z osrednje “ulice”ob kateri so razporejeni programi javnejšega značaja, ki proti robu zemljišča postajajo vedno bolj zasebni.

lnic

igra

ca žni

knj

adm

inist

racij

OBJEKT 1 (VRTEC)

skupno (javno) zasebno servisi

programska shema

Prvi objekt, ki leži bliže vhodu, je namenjen javnejšemu programu. Sestavlajajo ga: 1. Knjižnica. Stavba knjižnice je locirala ob osrednji osi in je dostopna tudi ostalim otrokom iz okolice. Knjižnica vsebuje fotokopirnico ob vhodu ter računalniško sobo in čitalnico, ki sta umaknjeni v bolj zasebno notranjost. Prostor med zunanjim zidom in stavbo knjižnice je namenjen branemu kotičku. 2. Učilnice/igralnice. Učilnice oziroma igralnice se odpirajo na notranje dvorišče in igrišče na drugi strani. Igralnica ob robu zemljišča je namenjena najmlajšim otrokom, učilnica ob osrednjem prehodu pa najstarejšim. Uporablja se jo lahko tudi za popoldanske dejavnosti. 3. Administracija. Na zahodnem robu parcele je stavba administracije, ki jo sestavlja sejna soba in tri pisarne. 4. Sanitarije. V skrajnem kotu se nahajajo sanitarije za vrtec. Ob zidu je prostor za čiščenje in vhod za odvoz fekalij. OBJEKT 2 (OTROŠKI DOM)

kmetijske površine

Drugi objekt je namenjen otroškemu domu, ki potrebuje več zasebnosti. Sestavlajajo ga: 1. Sprejemnica in jedilnica. Ob osrednji osi leži sprejemnica, ki se povezuje z jedilnico. Jedilnica je namenjena otrokom iz vrtca in sirotišnice. Je osrednji prostor dogajanja. Ob večjih dogodkih se lahko razširi v osrednjo os in notranji atrij. Služi kot dnevna soba obeh objektov. 2. Kuhinja. Kuhinja leži na severnem robu zemljišča in se povezuje z jedilnico. Ob kuhinji je še pralnica. V prostoru med kuhinjo in zidom je ekološki otok. 3. Otroške sobe. Sobe so umaknjene na vzhodni rob parcele in nudijo mir in zasebnost. Odpirajo se na notranji atrij in zunanje terase s pogledom na vrt in sadovnjak. Sobe za najmlajše so bliže sobam vzgojiteljev za lažjo in hitrejšo oskrbo. 4. Stanovanje in sobe za vzgojitelje. Stanovanje stoji ob otroških sobah zaradi lažjega nadzora in oskrbe. Odpira se na zeliščni vrt in sadovnjak. Namenjeno je štiričlanski družini. Ob stanovanju so locirane tri sobe za učitelje, ki se odpirajo na zeliščni vrt in notranje dvorišče. 5. Sanitarije . Sanitarije in tuši so umeščeni ob pralnici. Med zidom in objektom je prostor za čiščenje in odvoz fekalij.

kultura šport in igra

programska shema krajinske ureditve

SHEMA KRAJINSKE UREDITVE Krajinska ureditev posnema obstoječo bogato zazelenitev zemljišča in spodbuja delno samooskrbo kompleksa. Objekti so na lokacijo umeščeni tako, da ustvarjajo pet različnih zunanjih ambientov. Zunanje površine so namenjene športnim aktivnostim, kulturnemu dogajanju, kmetijstvu in preživljanju prostega časa. Vsak od petih ambientov ima drugačno funkcijo in zasaditev. Vhodna ploščad se nadaljuje v razstavni prostor in nasad bananinih palm, ki stopničasto pada in se zaključi s teatrom. Ta del je namenjen kulturnim dejavnostim. Zid deli teater od sadovnjaka in zelenjavnega vrta, ki se razteza po celotnem zahodnem robu zemljišča in se terasasto dviga do dovoza. Rastje na vrtovih in sadovnjaku je avtohtono in predvidena zasaditev yama, cassave, paradižnika, bananinih palm, mangovca in ostalih lokanih pridelkov, ki omogočajo delno samooskrbo. Na severnem robu je veliko igrišče s športnimi in igralnimi površinami na katere se odpirajo igralnice. Ob robovih je zasajeno drevje zaradi senčenja igrišča in učilnic. Znotraj objektov sta zasnovani dve notranji dvorišči, ki sta prostor druženja in igre. V dvoriščih so zasajena mangova drevesa, ki zagotavljajo celodnevno senco. shema zasaditve

leseni morali 3/5 cm glinena opeka, 30/15/10 cm dvojni špirovec 5/15 cm soha 7/7 cm diagonala 7/7 cm

odprtina v zidu

dvojni špirovec 5/15 cm

sestavljanje opek

lesena greda 20/20 cm shema konstrukcije ostrešja lesena greda, 20/20 cm

navojna palica

sekundarna pločevinasta streha

podkonstrukcija, leseni morali

opečnat zid, 30 cm pritrjevanje lesene grede na opečnat zid

leseni palični nosilci

lesena greda

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA streha iz bambusovega pletenja

Konstrukcija objekta je zasnovana časovno in finančno ekonomično na podlagi predhodnih raziskav in preveritev. Pomemben dejavnik je upoštevanje lokalnega znanja in tehnologij, ki omogočajo hitro in enstavno izvedbo na lokaciji.

stena iz ročno delane glinene opeke

Konstrukcijsko zasnovo sestavljajo opečnate stene debeline 30 cm in opečnati stebri preseka 30x30 cm. Opeka je izdelana ročno in sušena na soncu. Vsi objekti so pritlični in temeljeni z armiranobetonsko temeljno ploščo, ki je 15 cm dvignjena nad teren zaradi zaščite pred vlago.

armiranobetonska temeljna plošča

Streho iz trapezne pločevine podpira lesena konstrukcija, ki jo sestavljajo lesene grede na katere so pritrjeni leseni palični nosilci. Grede so v opečnato steno pritrjene z navojnimi palicami, ojačanimi s horizontalnimi sidri. Palični nosilci so sestalvljeni iz štirih špirovcev preseka 5/15 cm med katere so vpete sohe in diagonale preseka 7/7 cm. Na lesene nosilce je so pritrjeni leseni morali (3/5 cm), ki služijo kot podkonstrukcija kritine. Stiki med lesenimi elementi so žebljani. Streha je enokapna z minimalnim naklonom 2%. Primarna streha iz bambusovega pletenja je pritrjena na spodnji del lesenih nosilcev. Celotna konstrukcija je postavljena na mrežo z rastrom 4x4 m. Leseni nosilci so postavljeni na 2 metra. shema konstrukcije

Zahteve po zavetrovanju so minimalne, saj območje ni potresno nevarno. Funkcijo zavetrovanja opravljajo opečnate stene. Oblika strešne konstrukcije je zasnovana tako, da dodatno zavetrovanje ni potrebno.

shema smeri vetra na lokaciji

ENERGETSKA ZASNOVA PRINCIP HLAJENJA Ker je hlajenje s prezračevanjem najučinkovitejši način v danem okolju, je potrebno zagotoviti čimvečji prehod zraka skozi objekte. Smer vetra na lokaciji je jugozahod-severovzhod, zato imajo objekti v tej smeri veliko odprtin in malo polnih sten. V zidu so glede na odprtine v objektih narejene perforacije, da zrak kroži tudi v ožjem pasu med zidom in stavbami. Dovolj veliki odmiki in prazni prostori med grajenimi strukturami zagotavljajo boljši pretok zraka. Objekti so zato zasnovani atrijsko z velikimi zuanjimi površinami. K ohlajanju zraka pred vstopom v prostor pripomore tudi vegetacija pred fasadami. Dvojna streha prav tako pospešuje gibanje zraka in preprečuje vstop toplote zaradi pregrevanja ostrešja. Primarna streha iz perforiranega bambmusovega pletenja omogoča, da topel in vlažen zrak pod stropom izhaja iz prostorov. Streha ima na vseh straneh dvometrske napušče, ki senčijo fasado in preprečujejo vstop sončnega sevanja. Tekom deževnega obdobja napušči zagotavljajo suh dostop do vseh prostorov. Vse okenske odprtine imajo pritrjena senčila iz bambusovega pletenja, ki nudijo dodatno zaščito pred soncem v zimskem času, ko je sončni kot najmanjši. OSKRBA Z VODO Območje je bogato s podtalno vodo, zato sta na rob zemljišča postavljeni dve vodni črpalki, ki celoten kompleks oskrbujeta z vodo. Naklonska streha omogoča tudi zbiranje deževnice.

shema prezračevanja

poletni sončni kot 80°

zimski sončni kot 60°

ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI

shema senčenja

Zagotavljanje požarne varnosti je zaradi zelo odprte zasnove objektov enostavno. Vse satvbe imajo ločene vhode, ki omogočajo varno in hitro evakuacijo. Zagotovljene so primerne poti in razdalje za umik, nikjer daljše od 15 m. Dostop do kompleksa za intervencijska vozila je mogoč z glavne mimoidoče ceste. Nevarnosti za razširitev požara na sosednje objekte zaradi oddaljenosti ni. Zadušitev s CO2 ni mogoča zaradi velikga števila odprtin in predvidenega naravnega zračenja.

VIII. POGLAVJE GRAFIČNE PRILOGE Načrti in vizualizacije

situacija 1:500 tloris 1:200 prerez aa prerez bb prerez cc prerez dd

1:200 1:200 1:200 1:200

južna fasada 1:200 zahodna fasada 1:200 severna fasada 1:200 vzhodna fasada 1:200 fasadni pas 1:20 prostoski prikazi

situacija

1:500

tloris

1:200

MOJ DOM, DRUŽINA IN MANGOVO DREVO Idejna zasnova vrtca in otroškega doma v vasi Obosomase, Akuapem, Gana

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . avtor Eva Senekovič . mentor prof. dr. Aleš Vodopivec . leto vpisa 2007 . leto izdelave magistrske naloge 2014

prerez aa 1:200

prerez bb 1:200

prerez cc 1:200

prerez dd 1:200

južna fasada 1:200

zahodna fasada 1:200

severna fasada 1:200

vzhodna fasada 1:200

fasadni pas

1:20

MOJ DOM, DRUŽINA IN MANGOVO DREVO Idejna zasnova vrtca in otroškega doma v vasi Obosomase, Akuapem, Gana

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . avtor Eva Senekovič . mentor prof. dr. Aleš Vodopivec . leto vpisa 2007 . leto izdelave magistrske naloge 2014

pogled na vhodno ploščad in razstavni prostor

pogled na atrij otroškega doma

pogled na atrij vrtca

pogled na vhod

pogled na nasad palm in teater

ZAKLJUČEK Projekt mi je razkril nova obzorja na strokovnem in osebnem področju. Želim si, da bi s tem projektom pripomogla k izboljšanju situacije na afriškem kontinentu in spoznavanju njhove edinstvene kulture, ki jo moramo ohranjati in spoštovati.

“After climbing a great hill, one only finds that there are many more hills to climb.” Nelson Mandela

VIRI IN LITERATURA LITERATURA ARCH +, Think global, built social, Bauen für eine bessere Welt, Deutsches Architekturmuseum (DAM), 2013 OLIVER, Paul, Dwellings, Phaidon, Oxford, 1987 SCHITTISCH, Christian, DETAIL, Building simply two, Detail, 2012 KULTERMANN, Udo, Neues Bauen in Afrika, Gebundene Ausgabe, 1963 ILIĆ, Slobodan, Klasični drveni krovovi, Građevinska knjiga, Beograd, 1989 GUT, Paul, ACKERCKNECHT, Dieter, Climate responsible building, Appropriate Building Construction in Tropical and Subtropical Regions, SKAT, 1993 PORLE, Sonja, Socializacija ganskih dečkov in deklic, diplomsko delo, Fakulteta za družbene vede, 1985 PORLE, Sonja, Barva sladke čokolade, Beletrina, 1998 SPLETNI VIRI http://transnationalarchitecturegroup.wordpress.com/2014/02/14/fry-and-drew-current-research-tema-manhean-ghana/ https://ahiglobal.wordpress.com/2012/03/14/traditional-building-methods-in-southern-ghana/ http://www.moe.gov.gh http://cec.vcn.bc.ca/rdi/kw-hse.htm http://www.4gress.com/sights/entry/100476.html http://kickoffghana.wordpress.com http://divisare.com http://www.archdaily.com http://www.tyinarchitects.com

ZAHVALA Staršem, Mateju in Andreju za podporo in razumevanje v času študija. Žigu za vse. Prof. Alešu Vodopivcu za mentorstvo, usmerjanje skozi študij in arhitekturo. Asist. Gašperju za nove ideje in filozofske razmisleke. Josipu za pomoč pri razumevanju in iskanju konstrukcijskih rešitev. Tanji za organizacijo in čudovito potovanje. Sari Rajh za pobudo projekta. Elizabeth Cobblah za gostoljubje in spoznavanje ganske kulture. Juretu za skupne poti. Andražu, Viti in Bei za pomoč pri maketi. Prijateljem za lepe trenutke in napozabno študijsko obdobje. Ljubljana, 07.01.2015