NIna Eminagič by fa diploma

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

DIPLOMSKO DELO

IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA SARAJEVSKI FILMSKI FESTIVAL V SARAJEVU NINA EMINAGIĆ MENTORica: doc. dr. Alenka Fikfak, univ. dipl. inž. arh. SOMENTOR: prof. mag. Peter Gabrijelčič, univ. dipl. inž. arh. KONZULTANT ZA KONSTRUKCIJO: doc. dr. tomaž slak, univ. dipl. inž. arh. LETO VPISA: 2006

LJUBLJANA, 2014

KAZALO

zgodba

KAZALO

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

uvod 1A pOVZETEK 1B RAZMISLEK, CILJ, NAMEN NALOGe

SARAJEVO 2A ZGODBA MESTA - IVO ANDRIĆ 2B ZGODOVINSKO OZADJE PODOBE MESTA 2C MISLI

KULTURNO V BOJ 3A ARS AEVI 3B KRUG 99

4 4A 4B 4C 4D

7 ‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

6 7

11 12 19 33

37 38 41

SARAJEVO FILM FESTIVAL

SFF INTERVJU Z IZETO GRAĐEVIĆ ČLANEK O 17. SFF - VESNA MILEK LOKACIJe projekcij

44 47 53 57

ODPRTO GLEDALIŠČE + kino

5A specifika 5B razvoj 5C REFERENCE

62 64 69

viri, literatura

139

6A slikovno gradivo 6B tekstovno gradivo

140 147

zaključek 7A zaključek 7B zahvala

149 151 152

KAZALO

projekt

A1 analize širše lokacije 1:2000 A2 analize ožje lokacije 1:500

B B1 B2 B3 B4

C C1 C2 C3 C4 C5

E ‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

77 83

koncept

IZHODIŠČA PROGRAMSKA SHEMA OBLIKOVNA ZASNOVA MATERIALI

88 91 93 95

tehnično poročilo

SHEMA KONSTRUKCIJE ENERGETSKA RACIONALNOST osončenje požarna varnost rekapitulacija površin

100 101 102 103 104

NAČRTI

105

D1 SITUACIJA situacija D2 TLORIS etaža -1 TLORIS etaža 0 TLORIS etaža 1 tloris etaža 2 tloris strehe D3 PREREZ Aa PREREZ Bb PREREZ Cc PREREZ Dd D4 FASADA SEVER FASADA VZHOD FASADA JUG FASADA ZAHOD D5 DETAJL DOSTOPNE POTI DETAJL fasadni pas 1 DETAJL fasadni pas 2

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

lokacija

3d E1 VIZUALIZACIJE E2 FOTOGRAFIJE MAKETE

1:1000 1:500 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:25 1:25 1:25

106 107 109 111 113 115 117 119 120 121 122 123 124 125 126 127 129 130

131 132 135

UVOD

POVZETEK

A. POVZETEK B. RAZMISLEK, CILJ, NAMEN NALOGE

Gre za mesto, ki ga že od rojstva spremljam tako od daleč kot tudi zelo od blizu. Vsakič, ko se snideva, me prevzamejo ambivalentna čustva; neizmerna sreča in velika žalost. V diplomskem delu sem skušala predstaviti zgodbo, ki ga je skozi stoletja oblikovalo, ter razumeti in prikazati trenutne razmere s precej neobetavno razvojno smerjo. Predvsem pa je bil namen naloge odkriti pozitivne mestne kulturne projekte ter jim omogočiti nadaljnji razvoj z boljšimi pogoji. Sarajevo je med najtežjimi časi doživelo razvoj mnogih kulturnih gibanj, katerih obstoj pa je v zadnjih letih postal vprašljiv. Zaradi neugodnih splošnih razmer in neuslišanih prošenj mnoga od njih počasi izgubljajo svoj zagon. V Sarajevskem filmskem festivalu sem prepoznala trden projekt, katerega kvaliteta se kaže tako v lokalnem kot tudi v širšem kontekstu. S svojo tradicijo, prepoznavnostjo ter stremljivostjo k izboljšanju predstavlja SFF svetlo luč v trenutno precej temačni napovedi prihodnosti mesta ali pa vsaj spodbudo v pravo smer. Zaradi tega je nastal projekt, ki po moji presoji zadovoljuje tako potrebe Festivala, oz. olajšuje vsaj en aspekt organizacije le-tega kot tudi mesta samega. Po posvetu s tamkajšnjimi profesorji sem namreč prišla do zaključka, da Sarajevo trenutno nima dovolj pestrega programa za projekt letnega gledališča, ki bi bil namenjen izključno tovrstnemu programu, temveč je rešitev v multifunkcionalnosti novih grajenih struktur. Nastali projekt tako predvideva združitev šolskega športnega igrišča, ki je na tej lokaciji že od nekdaj, z možnostjo transformacije v kino oz. gledališče na prostem. Prizorišče je seveda lahko namenjeno tudi morebitnim koncertom ali kakšnim drugim predstavam, medtem ko lahko vsi pomožni prostori služijo različnim dejavnostim (garderobe, vadbeni prostori, razne šolske ali mestne delavnice, sanitarije, kavarna ...). Načrtovana je tudi premična streha, saj je pomanjkanje nadkritih prizorišč ena ključnih težav, s katerimi se ob neugodnih vremenskih razmerah spopada Festival.

KLJUČNE BESEDE:

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

pomen kulturnih projektov, letno gledališče oz. kino na prostem, šolsko športno igrišče, multifunkcionalnost, premična streha, Sarajevski filmski festival, Sarajevo

RAZMISLEK CILJ NAMEN NALOGE

Tukaj ne gre za arhitekturni projekt. Ta je nastal le kot posledični produkt razmišljanja o povsem drugih stvareh. Ne gre za projekt letnega gledališča, čeprav je tako zapisano v naslovu in tako pričajo tudi vse grafične podobe na zadnjih straneh te knjige. Prikazana je le ena od možnosti, čeprav je odgovorov neskončno. Nisem želela podati določene rešitve, temveč le nakazati smer. Tema je namreč mnogo bolj občutljiva, kot je umestitev objekta na izbrano lokacijo. Zame še toliko bolj, saj gre za ‘moje’ mesto. Narekovaji nakazujejo kanček obotavljanja, saj si ga ne drznem popolnoma in povsem svojiti, kajti najine poti so se že dolgo tega razšle. A čeprav fizično ločena, sva odraščala v istem duhu, z vso neizmerno radostjo, a tudi žalostjo. Vsi pa vemo, da je bilo v Sarajevu obojega na pretek. Kot subjektivna zunanja opazovalka sem s silno vnemo spremljala njegove vzpone in padce, vpijala vsako črnobelo fotografijo, ki mi je prišla pod prste ter z veseljem poslušala vse pripovedke in anekdote mojih prednikov. Seveda si s Sarajevom deliva tudi veliko skupnih doživetij, a zadnja leta je čedalje več tistih, ki mi pustijo grenak priokus ob vrnitvi domov. To me žalosti. Gre namreč za veličastno mesto. O tem priča vsa njegova burna zgodovina ter vse, kar je pustila za seboj. Kadar se v Ljubljani zastavi vprašanje glede gradnje mošeje, venomer pomislim na vse tiste minarete, cerkvene zvonike in kupole, ki v Sarajevu le nekaj metrov narazen skupaj gledajo v nebo. Se ga dotikajo in tako lahkotno brišejo meje med Vzhodom in Zahodom, Zahodom in Vzhodom. Edine točno zarisane meje so bile tiste geografske. Planine, ki so z vseh strani kot materin objem obkrožale mesto, so mu leta 1984 z olimpijskimi igrami prinesle svetovno prepoznavnost. To je bilo dobro leto, je tudi leto poroke mojih staršev. Kdo bi ob vsej tej radosti sploh pomislil, da se bodo ti isti vrhovi obrnili proti mestu in stopili na sovražnikovo stran? Kdo bi ob pogledu na vrhove mošej, cerkva in sinagog videl sulice in meče namesto še maloprej v nebo stremeče prijatelje? Ni potrebe po opisovanju vojnih grozot, saj o njih dovolj povedo pogledi na številne okoliške hribe, ki so se čez noč preobrazili v zgoščena pokopališča. O njih govorijo tudi skoraj vsi povojni bosanski filmi, mnoge napisane knjige in prenekatera pesem Josipa Ostija. Ob tej priložnosti bi raje govorila o zmožnostih oziroma pomembnosti kulture in o tem, kaj me je pripeljalo do tega projekta. O goreči človeški moči in želji, ne le po golem obstanku, temveč predvsem po osmislitvi le-tega. O potrebi po ustvarjanju in povezovanju v situaciji, ko je to skoraj onemogočeno in najmanj pričakovano. O boju in uporu, ne z orožjem, temveč z neomajno voljo do polnega življenja. Na misel mi pride znana zgodba slavnega sarajevskega čelista, ki je zvok orožja dušil z glasbo. Skozi prebiranje različnega čtiva o vseh obdobjih razvoja mesta sem namreč zaznala, da se je prav med prelomnima letoma 1992 in 1996 oblikovalo kar nekaj kulturnih, umetniških projektov in združenj, čeprav so bili pogoji vse prej kot ugodni. Ali pa so bili mar ravno pravšnji? Je morda prav kulturno udejstvovanje in izražanje v časih, ko je tudi fizično preživetje pod vprašajem, to, kar ohranja zdrav duh? ‘V resnici človekova dolžnost ni, da uresniči samega sebe, ampak da izpolni smisel,’ je pred dobrimi dvajsetimi leti zapisal filozof Viktor E. Frankl.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

Krug 99 je še danes delujoča asociacija neodvisnih intelektualcev Sarajeva, ki se je v prvem letu obleganja oblikovala kot majhna skupina neprebeglih intelektualcev. Namen mnogih sestankovanj v kletnih prostorih lokalnega radia je bil razdelati strategijo in modalitete njihovega intelektualnega odpora proti agresiji in nacionalizmu.

RAZMISLEK CILJ NAMEN NALOGE

ZAGRIŽENA OD ZLATA JABUKA JOSIP OSTI

napadača gluha za pjesme djevojačke zavele pjesme junačke zaboravio da od jačeg je jači onaj koji se brani

RAZMISLEK CILJ NAMEN NALOGE

da kao što sve prolazi i od goreg će gore proći

Istega leta se osnuje projekt Ars Aevi, vizionarska ideja o formiranju interkulturnega centra in muzeja sodobne umetnosti, kjer bi imela svoj prostor vsa umetniška dela, podarjena Sarajevu s strani svetovnih sodobnih umetnikov. PEN Centar je prav tako ustanovljen leta 1992 kot del svetovne organizacije z namenom povezovanja in pridobivanja moči skozi kulturo in jezike, branje in pisanje. Ob koncu vojne svoj začetek proslavi tako Sarajevo Jazz Festival ter Center za sodobno umetnost. Ustanovljen še leta 1984 kot center za sodobno umetnost v Sarajevu je Obala Art Center deloval precej aktivno. Njegov novi sedež je bil v začetku vojne popolnoma uničen, a projekt se je s strani direktorja, Mirsada Purivatre, odvijal naprej v obliki ‘vojnega kina’. V gledališču blizu bojne črte so se tako predvajali pretihotapljeni tuji novi filmi kot tudi prvi pravi Sarajevski filmski festival tik pred koncem izrednega stanja. To so le nekateri od primerov, ki kažejo močno iniciativo po združevanju stanovalcev in odločno željo po uporu, preživetju in zmagi. Zmagi duha! Dve desetletji kasneje se vračam v to isto mesto z navidez popravljeno škodo, a čutiti je neizmerno grenkobo. Ob vsakem obisku opazno večje število minaretov duši nemočne zvonike. In ti niso takšni, kot sem jih vajena. Ne, ti prihajajo iz Malezije, Indonezije, Jordanije in Kuvajta, in pod pretvezo navidezne sorodnosti kazijo skozi stoletja tako skrbno oblikovano skladnost. Nakupovalni centri rastejo kot gobe po dežju, čeprav so že obstoječi večinoma prazni.

da će drugi dani ljepše noći doći da što je gradu bliži grad mu je sve dalji da se neće dovijeka momci preko nišana gledati

Po sto štiriindvajsetih letih obstoja sta na vratih Narodnega muzeja, ene najpomembnejših kulturnih institucij v državi, prikovani deski z napisom ‘zaprto’. Projekt Ars Aevi po dvajsetih letih drvi navzdol, saj zaradi nezainteresiranosti in ravnodušja oblasti do omogočanja primernih prostorov za obsežne umetniške zbirke, podarjene tako žrtvam kot preživelim stanovalcem Sarajeva, dela propadajo.

da će lažne snove herojske miris duše djevojačke odagnati da će se opet kao nekada momci i djevojke ljubiti

Med vojno je bila kultura izraz odpora, po njej pa je ostala uničena dežela z uničeno industrijo in marginalizirano kulturo, kjer ima prioriteto obnova primarnih življenjskih potreb in ponovna vzpostavitev normalnih razmer.

zaboravio da je Sarajevo – zagrižena od zlata jabuka

Povsem razumljivo. A kako bi lahko ‘Sarajlije’, ki so po štirih letih agresije in obleganja zopet zaživeli neporaženi, dvajset let kasneje, tokrat v precej lažjih okoliščinah, kot so jih že enkrat doletele, sprejeli duhovno predajo? Morda pa je rešitev zopet ista? Ne verjamem v art gratia artis ter da je arhitektura sama sebi namen, temveč je po mojem mnenju ta vedno odraz nekega socialnega, političnega in ekonomskega stanja in dogajanja v njeni okolici. Lahko pa je tudi odgovor in korak v pravo smer proti izboljšanju le-tega. Sarajevski filmski festival je zrastel zaradi želje po obnovi civilnega življenja in vzdrževanja mestnega kozmopolitskega duha med vojno, danes pa predstavlja enega pomembnejših tovrstnih dogodkov v regiji. Je glavno stičišče vseh regionalnih avtorjev in producentov, ki tako dobijo možnost povezovanja s svetovnimi filmskimi strokovnjaki. Festival velja kot vrhunsko mesto za izmenjavo informacij in idej, kot priložnost za spoznavanje regionalne filmske industrije. Navzven SFF deluje kot lahkoten, poleten in glamurozen dogodek, ki enkrat na leto mesto svetu prikaže še v drugi luči. Po pogovoru s članico organizacijske ekipe, Izeto Građević, in lastno analizo trenutnih festivalskih lokacij, pa sem imela priložnost odkriti še vse njegove pomanjkljivosti.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

Tukaj torej ne gre za projekt letnega gledališča. Gre za spodbujanje kreativnega razmišljanja, stremenja k napredku. Gre za ustvarjanje primernih pogojev za možnosti razvijanja mladih talentov, za omogočanje priložnosti umetniškega izražanja in posledično tudi izpolnitve smisla. Gre za obujanje duha!

SARAJEVO

zgodba mesta IVO ANDRIĆ

A. zgodba mesta iVO ANDRIĆ B. zgodovinsko ozadje podobe MESTA c. misli

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

zgodba mesta IVO ANDRIĆ

Ko je nobelovec Ivo Andrić leta 1973 zapisal pričujoče besedilo o Sarajevu, si ni mogel niti predstavljati, da bo dve desetletji kasneje svet obšla povsem drugačna slika tega mesta ob Miljacki. Ni mogel slutiti, da bodo sarajevske ulice zopet postale bojišče še ene vojne, najpogubnejše od časa, ko je princ Evgenij Savojski požgal vse, kar se je v Sarajevu požgati dalo. A mesta ne umirajo zlahka. IVO ANDRIĆ: SARAJEVO - MESTO, KI UMIRA IN SE ROJEVA HKRATI

‘To je mesto. V vsakem pomenu te besede. Vse od tistega fantastičnega smisla, ki ga ima te beseda v pravljicah iz otroštva (‘in potem so jih pripeljali v eno veliko mesto ...’) pa do zgodovinskih dejstev o preteklih vzponih in padcih tega mesta ter statističnih podatkih o njegovem današnjem napredku v novi Jugoslaviji. Pogled na mesto takole, z višine, nam govori o njegovih stavbah, vrtovih in ulicah, ki so izrisane na pobočjih strmih bregov, kot na straneh napol odprte knjige. Pred nami se iskrijo megleni fragmenti njegove preteklosti. Sarajevo spada med mesta, katerih obstoj je povezan s prihodom Turkov v našo deželo in katerih razvoj in osnovna oblika je pogojena z dolgoletnim osmanskim upravljanjem. Pred dobrimi petimi stoletji so bili predhodniki osmanske ekspanzije pogosti gostje. Tu so se potem tudi ustalili. Prav oni so bili tudi začetniki prvih naselij na samem žrelu planinske kotline, skozi katerega se, kot nitka skozi uho šivanke, vleče reka Miljacka. Vse močnejša osmanska oblast v Bosni je iz teh pobočnih naselbin začela razvijati administrativno, vojno in trgovsko središče. Mesto se je širilo in olepševalo, še posebej v 16. in 17. stoletju, vedno pa je ostajalo na samem robu klanca kot pajek, ki se odmika od središča svoje mreže, a nikoli povsem.

MESTO BOJEVNIKOV IN ZMAGOVALCEV

Tako je nastalo fevdalno Sarajevo osmanske epohe in tako se je gradilo in širilo pod istimi in podobnimi pogoji kot drugod po balkanskih centrih osmanske države. Čas velikih osmanskih zahodnih osvajanj, to je bil čas njegovega razcveta. V tem obdobju se Sarajevo v turških dokumentih omenja kot ‘ognjišče vojn in cvet med mesti’, ‘mesto bojevnikov in zmagovalcev’, v starih cerkvenih srbskih zapisih pa kot ‘božje varovano mesto Sarajevo’. V toku 17. stoletja je Sarajevo veliko in bogato mesto z več kot sto džamijami, z dragocenimi in lepimi javnimi stavbami, s turškimi kopelmi ali hamami, bezistani oz. tržnicami, karavanseraji in sahat kulami oz. urnimi stolpi. Nekateri od teh objektov, ki so se obdržali vse do danes, pričajo o razvoju in veličini tedanjega Sarajeva. Vsi tuji popotniki, Benečani, Francozi ali Nemci, govorijo o Sarajevu kot o gosto naseljenem, bogatem in lepem urbanem naselju, ki je pomemben trgovski posrednik med Vzhodom in Zahodom. K tej podobi so veliko pripomogli ljudje naše krvi in jezika, ki so sprejeli islam in prevzeli visoke vojne in administrativne položaje v Osmanskem imperiju, kot je na primer tisti Husrefbeg, ki je bil, s krajšimi premori, dvajset let guverner Bosne in Hercegovine ter dal zgraditi najlepše sarajevske stavbe. A vojne, ki so ustvarile in povzdvignile Sarajevo, so bile tudi vzrok njegovega propada. V zadnjih letih 17. stoletja je s svojo vojsko v Sarajevo prodrl avstrijski vojskovodja, princ Evgenij Savojski. To je bilo tudi konec njegovega prodiranja v turški imperij, hkrati pa tudi konec razvoja cvetočega mesta Sarajeva. Sarajevo je bilo požgano, prebivalstvo vseh ver se je razbežalo, ali pa je bilo pomorjeno ali zasužnjeno. Mesto si od tega udarca nikoli ni povsem opomoglo, niti ni več doseglo stare stopnje bogastva in lepote. Skupaj z imperijem, ki ga je zasnovalo, je Sarajevo na začetku 17. stoletja padlo v otopelost počasnega dotrajanja.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

Leta 1878 je po dobrem štiristoletnem vladanju turško oblast zamenjala Avstroogrska monarhija. Tako je en dotrajan imperij, Osmansko cesarstvo, zamenjal drug propadajoč imperij, Habsburška monarhija.

zgodba mesta IVO ANDRIĆ

Berlinski kongres je Avstriji zaupal upravo turških pokrajin Bosne in Hercegovine z izrecno nalogo, da v teh deželah uvede pravičnejši in boljši red, predvsem pa reši zastarele in nemogoče agrarne odnose, ki so bili izvor nezadovoljstva in splošne naraščajoče revščine. Habsburška monarhija, ki je bila še za časa Napoleona, kot se je govorilo, za eno celo stoletje v zaostanku za zgodovinskim razvojem Evrope. Izkazala se je kot nesposobna in ni izpolnila poslanstva, ki ji je bilo zaupano s strani velikih sil. V okupiranih deželah ni rešila in ni mogla rešiti nobenega od pomembnih življenjskih vprašanj. Brez dvoma je z novo oblastjo v mesto prišla relativna civilizacija in z njo tudi urejanje Sarajeva v sodobnejšem duhu in obliki. A to, kar je avstrijska okupatorska oblast dajala Bosni in Sarajevu, je bilo v večjem delu bolj potrebno njej sami in njenim nadaljnjim imperijalnim ciljem na Balkanu kot pa narodu Bosne in Hercegovine. Okupatorjeva urbanistika, tako kot njegova arhitektura, je bila zvest odraz njegovih družbenih prepričanj in politično-gospodarskih načrtov. Na orientalsko Sarajevo, ki je bilo že dolgo v polni dekadenci, a je tako v vsaki svoji posamezni gradnji kot v celotnem videzu še vedno imelo harmonijo in logiko, je nova avstrijska oblast nalepila prezgodnjo arhitekturo osrednje Evrope. Ustvarila je ozke ulice, nevesele hiše z mračnimi hodniki, katoliške cerkve in kapelice, brez sledu o plemeniti tradiciji in lepoti. Hkrati pa je modernizirala, širila stare in gradila nove obrambne utrdbe po višinah okoli Sarajeva.

HABSBURŠKI PEČAT

Tako je ta arhitektura brez duha in navdušenja, brez življenja in življenjske radosti, tuja razumevanju in potrebam novega časa in interesom širših množic naroda, zapustila svoj pečat na enem delu Sarajeva. In tako je v stari osmanski zasedi ustvarjena nova, moderna zaseda novega imperializma habsburške znamke. Danes pa ena nova epoha, ki se je začela šele po drugi svetovni vojni, epoha, v kateri je narod Bosne in Hercegovine prvič zares vzel svojo usodo v svoje roke, izžareva svoj pečat v tem starodavnem mestu. In Sarajevo se po logiki novega življenja prvič v svoji zgodovini zagotovo rešuje iz tesnobe, v katero ga je ukleščila skoraj petstoletna osmanska uprava, in iz katere ga ni hotela in ni mogla izvleči niti kasnejša uprava ‘krščanskih’ držav. To je mesto. Ampak mesto, ki spada med visoko ležeča glavna mesta Evrope. Njegova nadmorska višina meri čez petsto metrov. Mesto leži, kot je rečeno, na samem odprtju ozke utrjene kotline; zidovi te kotline, sestavljeni iz črnih visokih planin, se tukaj začnejo ločevati in širiti; ob tem se postopoma spuščajo, tako da se naposled, v kaskadi vse nižjih in nižjih bregov in nasipov, izgubijo v plodni ravnini sarajevskega polja. V precepu teh planin in bregov, ki ga obkoljujejo s treh strani in mu puščajo prost razgled le proti jugu, leži celo Sarajevo. Njegove hiše, javne stavbe in ulice se v ravnino širijo le rahlo, sicer se večinoma vzpenjajo ob brežnih pobočjih. Tukaj so tudi tisti strmi, a prostrani in bogati vrtovi, ki obkrožajo skoraj vsako hišo na bregu in ki so bili za časa Turkov eden od sarajevskih ponosov. (Za te vrtove je beneški veleposlanik Zeno, ki je leta 1550 šel skozi Sarajevo, zapisal, da po lepoti ne zaostajajo niti za tistimi v Padovi.) Tako ima Sarajevo dva pogleda in dva obraza, eden je temen in strog, drugi pa svetel in ljubek.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

V višinah nad neprehodno tesnim jaškom se dvigajo stolpi in bastioni utrdbe osmanskega porekla. Iz te tesnosti vedno bije nekakšen dah minulih vojn in nevarnosti, malo strahu in tesnobe, pomešane z ostrim planinskim vetrom. Spodaj, v dolini, kjer je osmanska oblast v svojih najboljših časih v sodelovanju z domačini razvila ustvarjalno delo in življenje, pa se širi mesto Sarajevo.

zgodba mesta IVO ANDRIĆ

Mesto strmih in velikih tradicij, cehovskega reda in skrbnosti, meščanske zavesti in občinskega ponosa, pregovorno mesto denarja in potrebe po denarju, a tudi dobrega okusa in razvitega smisla za red in lepoto, za skladno in radostno življenje. Ti dve zgodovinsko pogojeni in nasprotni si značilnosti mesta sta pustili sled tudi v duši sarajevskega človeka: samozavest, zavzetost, želja po polnem in dolgem življenju, predvsem pa tenčica melanholije, dah nedoločene tesnobe in zgodovinske previdnosti do življenja in vsega, kar to prinaša. To je mesto. Ta vtis in ta misel se vsiljuje venomer, ko se povzpnemo na enega od vrhov, ki se, obkroženi s starodavnimi utrdbami, množijo in višinsko presegajo Sarajevo. Ob pobočjih bregov se vzpenjajo strmi in v pesmih opevani sarajevski sadovnjaki, med njimi pa se, kot tanki snežni plazovi, spuščajo bela mnogoštevilna in tako značilna stara muslimanska pokopališča. (Ne vem za kakšno igro čutil in nedosegljive logike občutij gre, a vedno sem bil pod vtisom da se sadovnjaki zares vzpenjajo, medtem ko se pokopališča po bregu spuščajo. S somrakom, ki počasi pada, prihaja belina njihovih nagrobnih kamnov čedalje bolj do izraza. Mnogi od teh tankih in pokončnih korenjakov so se nagnili, kot bi se pripravljali, da se skupaj s svojim pokojnikom, tudi sami uležejo v grob. NAGROBNI KAMNI KOT KLASJE

Na nekaterih mestih so ti kamni posejani tako zgoščeno ter tako nagnjeno in kaotično, da izgledajo kot klasje, zamršeno in povaljano z vetrom. Ta starinska muslimanska pokopališča nimajo niti trohice mračne žalosti in srhljivosti krščanskih pokopališč. (‘Turki pokopavajo svoje umrle mnogo lepše kot mi, njihova pokopališča so pravi vrtovi, ‘ pravi neka oseba v Heinejevem Potovanju po Harzu.) Muslimansko pokopališče prav zares ni kot krščansko, turobno mesto na mestni periferiji, temveč sestavni del žive slike nekega naselja; v njem in v njegovi okolici smrt ne mrači življenja in prav tako življenje ne skruni smrti. Ta pokopališča okoli Sarajeva, s svojimi belimi kamni, ki čedalje bolj tonejo v zemljo, danes tudi sama umirajo, a spokojno in vedro, v dostojanstvu in lepoti, kot so umirali in bivali pokopani v toku stoletja, tisti ki v njih počivajo. Pod nami v vijoličnem somraku vse bolj tone tudi staro Sarajevo, s svojimi stavbami vseh vekov in stilov, svojimi cerkvami, starimi in novimi, sinagogami in številnimi džamijami, poleg katerih rastejo topoli, vitki in visoki, kot minareti.

Mesto uporov in vojn, denarja in lačnih let, nalezljivih epidemij in pogubnih požarov, mesto veščih ljudi, ki so vedno ljubili življenje, četudi so poznali tako njegovo zunanjo podobo kot tisto, očem skrito. Na njegovem obrazu se v zadnji svetlobi somraka odseva starodavna modrost; v njega so, kot gube stoletnih podvigov in ozkušenj, vrezane linije ulic, krivuljaste in pogumne so tiste iz časa Turkov, ravne in krute pa tiste iz avstrijske dobe. Ti dve vrsti mestnih ulic se še danes jasno razlikujeta, kot azbuki iz dveh različnih pisav in jezikov. A vse gostejša tančica somraka jih čedalje bolj izenačuje in staplja v nečitljivo zgodbo skupne noči, ki sedaj pokriva zgodovine in legende, podvige tujih osvajalcev ter domačih malih in velikih tiranov in oligarhov, gibanja narodnih množic, dolge in zamršene račune in obračune med tistimi, ki imajo, a ne dajo in tistimi, ki nimajo ničesar. Le spodaj, na dnu pogleda, kjer se konča staro mesto in se začne prosta ravnina, le tam je še sled dnevne svetlobe. V posrednem rumenem odblesku že skritega sonca se blešči dim tovarniških dimnikov, nakazujejo se strehe novih naselij. Tam novi ljudje novih naraščajev tega starega mesta zidajo in gradijo novo. Počasi in z muko, ker se počasi in z muko ustvarjajo velike stvari, bo tam spodaj v ravnini obvladana preteklost, premagana zgodovina. Pod to, navidez deviško ravnino, v bogatih slojih počivajo sledovi prazgodovinskih naselij, mozaiki in mejniki rimske dobe ter denar in orožje srednjeveške Bosne, na njej pa se gradijo tovarne in stanovanja in počasi rastejo oblike novega življenja. Rastejo počasi in z muko, a trdno, po neizogibnih zakonih družbenega razvoja. In kadarkoli in s katerekoli višine vržete pogled na Sarajevo, vedno, tudi nehote, pomislite isto. To je mesto. Mesto, ki razpada in umira, a se hkrati rojeva in preobraža.’

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

Tomašević Dragana _ 2005 _ SARAJEVO, GDJE JE NEKAD BILO _ Sarajevo: Buybook

zgodovinsko ozadje podobe mesta

zgodovinsko ozadje podobe MESTA

V današnjem času, ko v aktualni arhitekturni praksi vsakodnevno uporabljamo dediščino, in ko so citat, reciklaža, reinterpretacija in transformacija obstoječega vse legitimne metode projektiranja, terja odnos do te dediščine bolj kompleksno, detaljnejše in preciznejše poznavanje in interpretacijo. Današnje podobe, ljudskih običajev in njihovih značilnosti ter arhitekture Sarajeva ni mogoče razumeti brez poznavanja njegove zgodovine, ki je bila tesno povezana z njegovimi osvajalci, vero ter geografskimi pogoji. Prav tako pa ni mogoče ustvarjati nove in kvalitetne arhitekture brez spoznavanja, sprejemanja in razumevanja stare.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

zgodovinsko ozadje podobe mesta

MILJACKA IN NJEN ZLATI DOL

Reka Miljacka, ki teče skozi s planinami obdano sarajevsko kotlino in je bila znana po ekstremnem poplavljanju in njenih rušilnih lastnostih, je določila prav posebno gradnjo v Sarajevu, vse od neolitika pa do danes. Tako se je na okoliških bregovih počasi nastanjevalo prebivalstvo, dolina pa je bila njihov izvor hrane. Okoli utrdb so se proti dolini postopama amfiteatralno spuščali stanovanjski objekti. Čeprav ni bilo nikoli gosto poseljeno, je iz t.i. zlatega dola, kot je bilo Sarajevo poimenovano, kasneje pa Vrhbosna, zraslo malo mesto, kamor so pred gospodarjevo trdo roko ušli kmetje ter sprejeli islam, ki se je vse bolj širil po Bosni. Prvi je omenjeno mestece zapazil Isa-beg Ishaković, ki je bil formalno-pravno vladar Bosne, ob prihodu v to dolino pa je zasnoval mesto, ki kmalu prevzame ime njegovega lastnega dvora ali Saraja, ki si ga je sam postavil. Nastalo je Sarajevo. Ob postavitvi lastne rezidence leta 1457 Ishaković zasnuje Mevlevijsko tekijo oz. derviški oratorij s spremljevalnimi objekti (samostan, gostišče, džamija). Ti elementi pa so postali temelj razvoja mesta, ki ga je sam Isa razširil do današnje Baščaršije z gradnjo še danes vidnih ostankov velikega karavanseraja Kolobar-hana, njegove najveličastnejše zgradbe, katere prototip pa je kasneje služil tudi Gazi Husrev-begu za gradnjo Tašlihana in Morića hana.

KUPOLE IN MINARETI NA ČARŠIJI / 1462 - 1878

Po dolgoletnih osvajanjih leta 1463 Bosno naposled osvoji sultan Mehmed II. Fatih ter jo pripoji k Osmanskemu cesarstvu, kar je imelo velik vpliv na mesto. Ekspanzija Sarajeva je bila najbolj izrazita v 16. stoletju, s prihodom Gazi Husrev-bega in njegovega prevzema funkcije bosanskega guvernerja. On potem nadaljuje z gradnjo Sarajeva in mesto pretvori v enega od središč vojne in ekonomske moči. Rezultat tega delovanja je bil najbolj izražen v arhitekturi mesta. Osmanska urbana struktura je bila namreč zasnovana na strogi delitvi stanovanjskega in poslovnega dela mesta, kar je še danes izrazito razvidno v sarajevskem zgodovinskem jedru. Poslovni del ali t. i. čaršija, s še danes nespremenjenim nazivom Baščaršija, je prve elemente svojega razvoja dobila že v 15. stoletju, z vedno novimi obrtniškimi objekti pa se je širila in tako postala najrazvitejše trgovsko, versko in administrativno središče vse do prihoda avstroogrske oblasti. Z uvozom turške delovne sile se je pričela njena razkošna gradnja z novimi regulacijskimi načrti, ki so bili posebno izraženi v baščaršijski organizaciji skladnega reda sarajevskih cehov. Med temi veličastnimi objekti so znana Begova džamija s Sahat-kulo ali urnim stolpom, Kuršumli medresa, ki je veljala za prvo fakulteto v Evropi, Hanikah / knjižnica ter tržnica / z bezistanom s kamnitim gostiščem s prenočišči Tašlihanom. Gazi Husrev-beg je s financiranjem tovrstne gradnje tako postal največji mecen, kar jih je Sarajevo kdarkoli imelo.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

Njegov čas je poznan po delih priznanih arhitektov, ki jih je Gazi Husrev-beg najel za uresničevanje lastnih in drugih pomembnih objektov v Sarajevu, kot je na primer Stara pravoslavna cerkev. Med arhitekti sta bila tudi veliki Sinan iz Istanbula in Perzijec Adžem Esir, ki je prispeval svoj del z gradnjo Begove džamije.

zgodovinsko ozadje podobe mesta

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

zgodovinsko ozadje podobe mesta

HIŠA PO MERI ČLOVEKA, S POGLEDOM NA DOLINO

Arhitektura javnih objektov pa je zahtevala tudi gradnjo stanovanjskih - nove hiše so se amfiteatralno spuščale proti dolini oz. proti čaršiji. Čeprav je bilo Sarajevo urbanistično načrtovano po vseh pravilih orientalskega mesta, pa stanovanjska kultura in hiša sama nista bili povsem prevzeti z Vzhoda. Sicer pod islamsko-orientalskim vplivom, kot tudi sam življenjski sistem, a bosanska stanovanjska arhitektura je s prilagajanjem lokalnim pogojem, klimi, razpoložljivim gradbenim materialom ter starim tradicijam, razvila povsem svojstven stil. Bosansko hišo je sestavljalo več komponent - zid, kot prostorska meja med javnim in privatnim življenjem, notranje in zunanje dvorišče, fontana ali česma (pipa) za vzdrževanje čistoče ob vhodu v hišo, dnevni prostor v pritličju, kjer se je zbirala družina, in zgornje nadstropje zasebnega karakterja s pogledom na čaršijo. Hiše so bile jasno deljene na moški in ženski del, kar je značilno za patriarhalno usmerjeno družbo in celotno obdobje osmanske oblasti. Gradilo se je iz lokalnih naravnih materialov, pogosto iz čerpiča in lesa, pri načrtovanju bosanske stanovanjske gradnje pa je vedno kot osnovno vodilo veljalo upoštevanje principov - človek, kot merilo ter pravica do pogleda.

EVROPSKI JERUZALEM

Pomanjkanje pitne vode je mestno oblast prisililo v vzpostavitev 60 km dolge vodovodne mreže, kakršne v Evropi še ni bilo. Tako je Sarajevo postalo privlačno mesto, ki je privabljalo obiskovalce, ki so v njem tudi ostali. V begu pred špansko inkvizicijo in iskanju zatočišča se na tem področju, poleg muslimanov, katoličanov in pravoslavcev, pojavijo še sefardski Judje. S tem postane Sarajevo v svetovnem merilu eden zelo redkih primerov, kjer že stoletja v neposrednem sosedstvu obstajajo in aktivno delujejo džamije, cerkve in sinagoge, z vsemi spremljevalnimi objekti. Ta verska koeksistenca je izrazit dokaz zgodovinske kontinuitete mesta še iz časa srednjega veka. PrišlekI so tako leta 1581 dobili kolektivni stanovanjski objekt, znan kot Velika avlija (Veliko dvorišče). Na tem mestu je stala stara sarajevska Sinagoga, danes židovski muzej, malo kasneje pa tudi Mali Hram. Ta židovska četrt je bila umeščena v srce čaršije, v neposredni bližini Begove džamije ter pravoslavne in katoliške cerkve. Na okoliških hribih so bila organizirana tudi pokopališča, tako atraktivno židovsko, Sefardsko groblje, ki je edinstven primer tovrstne oblike in postavitve nagrobnih kamnov, kot celotno muslimansko, Alifakovačko mezarje.

A pospešen razvoj Sarajeva se ob koncu 17. stoletja ustavi s prihodi sovražnikov, ki so mesto izropali in požigali - 1697 je v zgodovini zabeleženo kot leto največjega uničenja Sarajeva, ko je pogorelo celo mesto, oropano prebivalstvo pa ga je z le malo preostalimi sredstvi skušalo obnoviti. Obnova je potekala počasi, a skrbno, tako da je bila na koncu tudi uspešna. Za preprečitev ponovnih tovrstnih sovražnih vpadov in razdiranj pa so tedaj mesto zavarovali z obzidjem. Vratnički zid z bastioni in stolpi spada v množico največjih gradenj tedanjega Sarajeva, ki je tako postalo obrambno mesto. Dobilo pa je tudi vodo, ki jo je Skender-paša dovedel s preusmeritvijo enega rokava reke Moščanice - projekt, ki velja za enega največjih in ambicioznejših tistega časa.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

Osmanska arhitektura, z islamsko vero in tradicijo, je dajala prav poseben karakter temu prebivalstvu, ki je bilo vzgajano v bojevniškem duhu, a tudi izpopolnjeno s trgovskimi in z obrtniškimi veščinami, ki so mu prinašale večji dobiček. Ta se je odražal na gradnji njihovih razkošnih hiš, z moškimi in ženskimi dvorišči, značilnimi za sarajevske četrti.

zgodovinsko ozadje podobe mesta

ZAČETEK IN KONEC FRANCA FERDINANDA / 1878 - 1918

Kontinuiteto osmanske gradnje prekine prihod Avstro-ogrske monarhije, ki je Bosno dobila na Berlinskem kongresu. Četudi so mesto osvojili z bojem, to ni vplivalo na odnos Avstro-ogrske do lokalnega prebivalstva, ki je leta 1878 pričelo s pospešeno gradnjo Sarajeva po novih principih. Avstro-ogrsko obdobje v Sarajevu tako v zgodovini mesta velja za obdobje industrializacije, razvoja, prilagajanja zahodni evropski kulturi in družbenih sprememb. Metoda avstrijske oblasti je sledila regulacijskim načrtom, ki so ohranjali staro, hkrati pa oblikovali nov tip Sarajeva, v klasičnem, tedanjem avstro-ogrskem in evropskem stilu. Za tovrstno gradnjo je nova oblast najela in privedla v Sarajevo znane arhitekte iz vse Evrope, med njimi so bili tudi Karel Pařík, Josip Vancaš, Josip Pospišil, Aleksander Vitek in drugi, ki so na svojih reprezentativnih objektih uporabljali klasične stile.

Sakralni objekti so bili večinoma grajeni v neoromanskem in neogotskem stilu, kot npr. katedrala, teološki kompleks ter cerkev na Banjskem Bregu arhitekta Josipa Vancaša. Zanimiv primer eklektičnega spajanja romanike, gotike in renesanse pa predstavlja tudi Protestantska cerkev Sarajevo, današnja Akademija likovnih umetnosti, delo Karla Paříka.

Za administrativne, izobraževalne in kulturne objekte se je večinoma uporabljal neorenesančni stil. Paříkov Narodni muzej predstavlja kompleks štirih paviljonov okoli parkovskega jedra, botaničnega vrta v stilu visoke neorenesanse s klasičnimi elementi. To obdobje je zaznamoval minister Benjamin Kalaj, ki je kasneje postal guverner Bosne in velik prijatelj Sarajeva. Kalaja je zanimalo nadaljevanje gradnje nekega novega, klasičnega in proevropskega Sarajeva. Za te potrebe je najel tudi Eiffela z učenci, ki so avtorji znanega mostu na Skenderiji. Izredno veliko se je vlagalo v infrastrukturo; vzpostavljena sta bila vodovod in kanalizacija, nov sistem ulic se je prilagodil avtomobilu, reguliralo se je korito reke Miljacke, na obeh bregovih pa so bile zgrajene nove ulice. Gradnja Sarajeva se je počasi premikala proti četrti Marijin Dvor. Tam nastane največja bosanska palača, poimenovana po ženi njenega lastnika, znanega sarajevskega veleposestnika, Augusta Brauna. Poleg tega so zaradi zavedanja pomembnosti in vrednosti administrativnega centra avstrijske oblasti gradile kasarne in vojne obrambne objekte. Na Marindvoru se zgradi največja kasarna tedanje Avstro-ogrske.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

To arhitekturno skladnost in širitev gradnje pa je ustavil znani atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo, s tem pa tudi začetek prve svetovne vojne.

zgodovinsko ozadje podobe mesta

DRUGA SVETOVNA VOJNA, TITO IN OLIMPIJSKE IGRE / 1918 - 1992

Ob koncu vojne in oblikovanjem Kraljevine Jugoslavije se ekspanzija Sarajeva počasi ustavi. V tem obdobju gradnja velikih objektov skoraj povsem izgine, poveča pa se stanovanjska gradnja, naslonjena na ambientalni prostor osmanske in klasične evropske arhitekture. Med javnimi objekti tistega obdobja pa kot eden največjih izstopa Centralna ali Narodna banka beograjskega arhitekta Milana Zlokovića. V tedanji sarajevski arhitekturni šoli sta bila najmočnejša brata Kadić, ki sta avtorja prvega sarajevskega nebotičnika - Jatov nebotičnik, dovršen leta 1947.

Z začetkom druge svetovne vojne pride do zastoja gradnje, a že 6. aprila 1945 se z osvoboditvijo Sarajeva prične nov val sarajevskega razvoja. Kot pomemben simbol mesta, k temu razvoju pripada tudi gradnja največje železniške postaje, delo Bogdana Stojkova, arhitekta sarajevske šole. S prihodom profesorja Juraja Neidhardta v Sarajevo pa se prične nov koncept moderne gradnje, ki se je širila proti sarajevskemu polju in dosegla svoj vrhunec s projektom Skupščine BiH s stavbo Izvršnega sveta. Neidhardt tipično bosansko mesto in med njimi tudi Sarajevo opisuje takole: ‘Kaj je šarm Orienta, z začetkom v Sarajevu, ki se mu zahodnjaki ne morejo upreti? Tukaj ni načrtov, ki bi izhajali iz racionalnega razmišljanja, temveč je vse stvar improvizacije in rezultat ad hoc idej ter začasnih potreb. Tukaj ne obstaja jasna os in absolutna simetrija. Tukaj se niti gradbeni sistemi ne izvajajo pravilno. Tukaj vse kaže na potrebo po zadovoljevanju ljudi. Kompozicija, ki se na Zahodu uči in izvaja logično in načrtno, tukaj postane skup več delov, a vsakič kot posledica različnih potreb in vsakokrat drugače improviziranih, a vedno ozirajoč se na občutke.’

Kot profesor in ustanovitelj fakultete za arhitekturo v Sarajevu je Neidhardt privabljal mnoge arhitekte, ki so mestu veliko prispevali. Objekt za objektom so se rojevale velike gradnje, katerih avtorji so bili večinoma iz sarajevske arhitekturne šole. Med temi projekti so še posebej zanimivi športni center Skenderija profesorja Jankovića, RTV dom M. Kušana in B. Bulića, stavba Elektroprivrede, Holiday Inna ter UNITIC centra Ivana Štrausa, ki je postavil temelje moderne gradnje in stila.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

Nov zamah v arhitekturi so prinesle Olimpijske igre v Sarajevu, kjer so avtorji to lokaliteto oplemenitili v postmodernem stilu, med njimi so neizbrisljivo sled pustili Zlatko Ugljen, Džemal Čelić, arhitekt Džuvić ...

zgodovinsko ozadje podobe mesta

ZADNJI UDAREC / 1992 -

Sarajevo je vsekakor unikatno mesto velike zgodovinske pomembnosti; tukaj namreč Avstrija še pred Dunajem uvede prvi tramvaj, električno centralo le trinajst let za New Yorkom, ulično in hišno razsvetljavo. Osmani na tem področju pustijo večen pečat, medtem ko socialistična Jugoslavija priredi olimpiado. Je mesto, kjer so v sožitju bivale štiri religije s svojimi kulturami in z običaji, a so ravno na tem mestu uspele doseči strpnost in prostor za vse. A na to se njegovi zadnji napadalci niso ozirali. Štiriletna agresija na mesto (1992-1995) ni le v življenju ljudi in arhitekturi povzročila zastoja, temveč ju je degradirala, brezmilostno uničila. Oskrunila je civilizacijsko in duhovno stanje stanovalcev Sarajeva ter zmotila multietničnost, po čemer je bilo mesto svetovno znano. Povojna arhitektura tega obdobja bo lahko izražena in podrobneje analizirana šele v prihodnosti.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

MISLI

Miljenko Jergović / bosansko-hrvaški književnik, novinar in kritik/ o Ivanu Štrausu, sarajevskem arhitektu, ki je gledal svoje stvaritve rasti in padati izvzeto iz članka ‘Rat i neimar’ / ‘Vojna in graditelj’ RAT I NEIMAR / VOJNA IN GRADITELJ

Od blizu je on gledal rušenje Sarajeva. Neobičajno je, da to nikoli ni vzbudilo zanimanja zagrebških novinarjev: arhitekt, ki je gledal, kako mu rušijo mesto. Neobičajno je, da ga nihče nikoli ni prišel vprašati, kako se ob tem počuti. Ivan Štraus je pameten človek, z njim se je bilo mogoče pogovarjati, in lahko se še danes, kot se je pogovarjalo z Bogdanom Bogdanovićem. ... Njegovi objekti so bili po vojni obnovljeni. Res je, nepopolno. Tudi arhitekt sam je izkazal nezadovoljstvo nad barvo stekel na novih Unisovih stolpih, a tudi stavba Elektroprivrede je izgubila tisto bakreno barvo, v kateri so se tako popolno zrcalili poletni sončni zahodi v tistem Sarajevu, v katerega se je tudi ta tujec, ki vam to piše, vračal z vsakega potovanja s prijetno nejevoljo tistega, ki se vrača domov, a danes je Elektroprivreda, enostavno, zelena. A Štrausove hiše, vključujoč Holiday Inn, neko drugo Sarajevo še danes ščitijo pred zlom in barbarstvom, v taki meri, kot to arhitektura le zmore. In ni res, da ne more: predstavljajte si, recimo, kako bi v očeh kolektivne zavesti človeštva izpadel tisti, ki bi želel bombardirati stavbo Opere v Sydneyu. Štrausove hiše so prav zares branile Sarajevo, saj je neke oddaljene in tuje ljudi pred televizijskimi zasloni zabolela njihova lepota, ne da bi sploh morali vedeti, kaj jih pravzaprav tako boli.

Stjepan Roš /arhitekt in profesor na Akademiji likovnih umetnosti Sarajevo/ o možni viziji Sarajeva kmalu po končani vojni. Izvzeto iz članka ‘Napredno informacijsko mesto’ Revija slobodne misli - 99, številka 5, 1997 NAPREDNI INFORMATIČKI GRAD / NAPREDNO INFORMACIJSKO MESTO

Zagotovo je, da smo na začetku nečesa novega, da so se v teh kaotičnih okoliščinah spremenili tako naši stanovalci kot tudi mesto samo, da so neki novi prišleki s svojim načinom življenja že posegli in spremenili naše kroge ter da za mnoge naše mesto postaja neznanka, vsakdan pa težko razumljiva in nerešljiva situacija.

Zato potrebujemo nov urbanistični slovar, potrebujemo nove vizije mesta, potrebujemo nove prostore, morfološke in tipološke, morda podobne današnjim, a v funkciji in v odnosu do človeka, do okolice, do nove ekonomije človeških virov in napredne tehnologije ‘nove - inteligentne’, takšne, kakršne si naša in bodoče generacije s svojo kulturo in znanjem zaslužijo. *

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

Proslave so del družbenega tkiva neke skupnosti. One združujejo naša duševna, fizična in duhovna življenja. Festivali mesta - fluxus dogajanja so še en vidik, druga vrsta inkarnacije Odprte univerze, njene strukture skupnosti in scen. Izhodiščna točka je današnja infrastruktura. Predlaga se podpora sistemu proslav in festivalov, ki slavijo tako skupnosti, njihove kulture in medsebojno raznolikost kot kreativnost posameznikov, družin in družbe. Mesto naj bo poznano kot mesto dogajanja, kot gostitelj stalnega festivala. Vse mesto bi moralo biti v funkciji lokacije festivala. ‘Inteligentne scene’, razpršene po vsem mestu, kot tudi občasne lokacije, kjer je to mogoče, naj bodo medsebojno mrežno povezane in v uporabi kot izložbeni in manifestacijski prostori.

MISLI

Mirsad Purivatra /nekdanji direktor Soros fundacije BiH in upravitelj RTV BiH, utemeljitelj Obala Art Centra ter direktor Sarajevskega filmskega festivala/ o predvojnih umetniških časih v Sarajevu in vlogi mesta pri uspehu SFF-ja MMC-jev intervju, www.rtvslo.si V Poleg vseh drugih dejavnosti ste bili nekaj časa tudi menedžer zasedbe Zabranjeno pušenje in del umetniškega delovanja v Sarajevu 80. let. Kakšni so bili tisti časi?

O To je bil čas, ko je nastalo gibanje New Primitivism, znotraj tega so delovali Zabranjeno pušenje, pa šov Top lista nadrealista ... Močna je bila avantgardna gledališka scena, s predstavami smo potovali po svetu in bili v samem vrhu. Emir Kusturica je osvajal filmske nagrade v tujini. V Sarajevu se je zgodil fantastičen spoj umetniških ustvarjalcev s področij filma, gledališča, glasbe, televizije, vse skupaj se je dogajalo v kleti Akademije scenskih umetnosti, torej v Obali. Tam smo živeli od jutra do večera, rojevale so se ideje, a ljubosumja ni bilo, vsi smo se podpirali med sabo, živeli drug za drugega. Tako sem se znašel sredi te zgodbe, scene mlade generacije umetnikov, ki je začela preraščati “underground” okvirje. Nato pa je prišla vojna. V Torej bi lahko rekli, da je v zgodbi o uspehu sarajevskega festivala tudi mesto tisto, ki igra pomembno vlogo?

O Absolutno. Karizma Sarajeva je eden najpomembnejših dejavnikov uspeha festivala. Zgodovina, ustvarjalni ljudje, srečevališče ver in kultur, arhitektura, kulinarika ga delajo edinstvenega. Še posebej po okupaciji mesta so intelektualci z vsega sveta začutili, da morajo biti del tega. Najpomembneje pa je, da je Sarajevo festival sprejelo za svojega. Vsak taksist, gostilničar, hotelir je srečen, da se dogaja SFF. Vsi so prijazni, vam želijo pomagati, živijo za teh devet dni v letu. Zelo malo mest je takšnih, da v vsakem kotičku občutite, da se tam dogaja festival. Morda je tako še v Cannesu ... Pomembno je mesto, pa tudi ljudje, tudi tisti čisto običajni. Veliko k sproščenemu ozračju pripomore to, da se SFF dogaja na prostem, saj smo si leta 1995 bolj kot kar koli želeli, da se iz kleti, rovov, bunkerjev preselimo ven. Želeli smo slaviti življenje in umetnost.

Izeta Građević /arhitektka, nekdaj tudi predavateljica na Fakulteti za arhitekturo v Sarajevu, raznovrstna umetnica, kustosinja, utemeljiteljica Obala Art Centra, kreativna direktorica Sarajevskega filmskega festivala/ o razvoju in prihodnosti Sarajeva in njegove arhitekture. Izvzeto iz članka v reviji Gracija, 10.7.2009 V Kako kot arhitektka gledate na razvoj Sarajeva? Ali bo v arhitekturnem smislu to mesto kdaj postalo metropola?

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

O Mislim, da žal ne bo. Na svetovni sceni vlada arhitektura, ki je odraz bogastva in napredne tehnologije gradnje. To je fascinantna arhitektura. Stvari, ki si jih prej ni bilo niti moč predstavljati, se sedaj gradijo kot za šalo. Danes je, bolj kot kdajkoli prej, doba arhitekture, a ne tudi za nas, ki živimo v revni in malce tehnološko zaostali državi. Morda pa bodo kateri naši bodoči arhitekturni talenti zmožni kreativnega preskoka. Verjamem, da bo to prvenstveno v obliki odgovora na ‘dane okoliščine’. Ta korak pričakujem od tistih, ki vedo, da primanjkljaj sredstev ni nujno najhujša stvar na svetu. Revnost ni nepremagljiva okoliščina, za mnoge je to potreben zagon h kreativnemu razmišljanju.

KultuRNO V BOJ

ars aevi

3 A. ARS AEVI B. KRUG 99

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

art de l’époque. arte dell’epoca. art of the epoch. umjetnost epohe. umetnost epohe.

Vojni časi uničijo pokrajine, razpustijo vlade in državljanom odvzamejo pravice. Uničujejo se nacionalni simboli, ki so jih povezovali in jim dajali moč. Ustavi se kulturno življenje. V mestu, kjer so stoletja mirno in spoštljivo sobivale etnično raznolike skupine, je štiriletno obleganje pomenilo tako fizičen kot duhoven prepad. A vendar sta agresija in zatiranje povzročila prav nasproten učinek ter v prebivalcih Sarajeva prebudilo revolucionarni kulturni duh, s čimer so se oblikovale nove kulturne organizacije, med njimi najopaznejši t. i. projekt ARS AEVI. Po besedah Enverja Hadžiomerspahića, ustanovitelja in vodje projekta, je bila kulturna aktivnost Sarajeva, nasprotno od pričakovanega, v teh kriznih časih intenzivnejša kod kdajkoli poprej. Hadžiomerspahić se nanaša na nastanek številnih novih kulturnih organizacij, ki so se v Sarajevu oblikovale med in po vojni. V tem vzponu kulture pa je projekt ARS AEVI veljal za vodilnega, saj je bil ustanovljen že v prvih mesecih začetka vojne. Projekt, v začetku imenovan Sarajevo 2000, je bil formiran z zamislijo in željo po edinstvenem muzeju, ki bi tudi v njegovih začetnih korakih predstavljal prevlado umetnosti in duha nad nasiljem in uničevanjem. Skupina umetnikov in intelektualcev iz Sarajeva je tako postavila temelje projektu, ki se je razlikoval od vseh dotedanjih umetnostnih iniciativ. Tvorili so mrežo poznanstev z ostalimi evropskimi sodobnimi umetnostnimi institucijami, novo zbirko del pa so sestavljala v znak podpore podarjena umetniška dela sodobnih umetnikov po svetu.

RAZVOJ IN IZVEDBA

V prvi fazi projekta (1993-1999) je organizicijska struktura delovala na osnovi osrednjega jedra, ki ga je predstavljala sama Zbirka Ars Aevi, in satelitskih sodelujočih evropskih sodobnih umetnostnih centrov. V tej zgodnji fazi je to vlogo prevzelo šest evropskih mest (Milano, Prato, Ljubljana, Sarajevo, Benetke, Dunaj), kar je pomenilo, da je vsakič eno izmed njih prevzelo organizacijo razstave skupine umetnikov, ki so na koncu podarili svoja dela skupni Ars Aevi Zbirki. Odziv je bil ogromen, svetovno znani umetniki, kot so Anish Kapoor, Franz West, Juan Muñoz, Daniel Buren, Bill Viola in drugi, so entuziastično donirali v ta namen, a zaradi omejene mobilnosti ljudi in blaga med obleganjem dela niso bila razstavljena skupaj v Sarajevu vse do poznega leta 1999. Satelitska mesta so bila med pričakovanjem lastne razstave izkoriščena za predstavitev Ars Aevi Zbirke v drugih evropskih centrih. Leto 1999 je označevalo drugo fazo, saj so se odpirale nove možnosti v prihodnosti projekta. Ars Aevi je pričel z manjšimi razstavami in inštalacijami na različnih lokacijah v Sarajevu že prej, a tega leta se je prvič odprla možnost razstavljanja v matični deželi. Na otvoritvi razstave v centru Skenderija pa je vse prisotne močno presenetilo oznanilo arhitekta Renza Piana, da želi mestu podariti načrte za za serijo objektov, ki bi naj tvorile Ars Aevi kompleks ter tako pripomoči k izpolnitvi enega od prvotnih ciljev projekta.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

V naslednjih fazah razvoja projekt razširi svoj razstavitveni program ter vzpostavi Ars Aevi Forum, prostor, kjer lahko sodelujoče organizacije razpravljajo o bodočih projektih. Prvotna zbirka del je našla svojo rezidenco v Narodnem muzeju Bosne in Hercegovine v Sarajevu, kjer so posledično tako kot prvotni svetovni umetniki, razstavljali tudi drugi nadarjeni bosanski umetniki. Ustvarila se je tudi Ars Aevi Odprta mednarodna univerza, kjer so se odvijali razni multikulturni seminarji, kulturni večeri z umetniki, tečaji iz muzealistike.

ars aevi

Med že dolgotrajnim obleganjem, leta 1993, bi naj Bosno in Hercegovino na Beneškem bienalu predstavljala razstava z naslovom ‘Priče obstoja’, organizirana s strani Obala Art Centra. A v teh časih, ko so Združeni narodi ostro nadzirali pretok blaga čez meje države, prevoz razstave v Italijo ni bil dovoljen. Novica je za Ars Aevi predstavljala veliko razočaranje, saj bi udeležba na Bienalu pomenila odlično priložnost za predstavitev projekta mednarodnemu občinstvu potencialnih partnerjev in pokroviteljev. Razstava je navsezadnje s pomočjo peščice delavcev ZN uspela s predstavitvijo v New Yorku, a na Beneškem bienalu je Bosno zopet doletela naslednja priložnost šele čez deset let. Naslednji logistični problem se je pojavil v kasnejših, povojnih letih, ko je projektu grozila deložacija iz Narodnega muzeja. Muzej, ki je dolga leta gostil Zbirko Ars Aevi, je bil potreben mnogih popravil in sredstev, ki pa so prihajala iz zelo slabo finančno podprtega Ministrstva za kulturo. Le-to je v letu 2002 reduciralo celotno financiranje muzeja ter z obtožbo neplačevanja najemnine organizaciji Ars Aevi naročilo izselitev. Bosanska vojna, morebiti najbolj krvava v Evropi po II. Svetovni vojni, je potisnila državo v mednarodni soj žarometov ter mestu prinesla medijsko pozornost, kakršne Sarajevo ni videlo od Olimpijskih iger 1984. Hadžiomerspahić in njegova ekipa so to priložnost izkoristili za privabljanje pozornosti na dnevno uničevanje sarajevske kulture ter tako oblikovali pravočasno opredelitev misije Ars Aevi, ki se je nanašala na zgodovino Sarajeva in njegovo raznolikost, a še najpomembneje, na njegovo daljnosežno zmožnost združevanja različnih kultur in njihovih običajev. Muzej sodobne umetnosti v Sarajevu pa bi pomenil ‘trajen in viden simbol upa, da nas lahko razlike, namesto ločevanja, spodbudijo k iskanju vrednosti in lepote, ki se skriva v raznolikosti’.

ZASTOJ V ZAKLJUČNI FAZI

Žal pa se dobri dve desetletji kasneje zgodba končuje bolj tragično, kot se je zapletala in razpletala med trajanjem dejanske tragedije. Septembra 2012 je namreč ustanovitelj in glavni mož projekta Ars Aevi oznanil svojo odpoved. V času rekonstrukcije Art Depoja Ars Aevi, od leta 2008, je Hadžiomerspahić večkrat pozival odgovorne osebnosti Sarajeva k združenemu kolektivnemu delovanju na poti k realizaciji razvojnih načrtov finalne faze projekta. Ker njegove prošnje niso obrodile sadov, je vodja projekta zagnal proces osebnega javnega protesta, s katerim je želel soobčane opozoriti na neizmerno vrednost Zbirke Ars Aevi, ki jo sestavljajo podarjena umetniška dela svetovno znanih imen sodobne umetnosti ter na neponovljivost edinstvene misije prijateljstva, kjer je slavni arhitekt Renzo Piano Sarajevu podaril avtorske arhitekturne načrte za projekt Muzeja sodobne svetovne umetnosti Ars Aevi. Protestu so se pridružili še ostali intelektualci, strokovnjaki in ugledni mestni veljaki, ki so 19. decembra 2011 podpisali kolektivno Deklaracjio o strateških razvojnih vrednostih Projekta Ars Aevi.

V prvi fazi so bila denarna sredstva močno omejena in so v večjem delu temeljila na donacijah satelitskih institucij. Kasneje so se na račun truda Svetovne kampanje Ars Aevi uresničile prej omenjene arhitekturne in programske ambicije. Leta 2001 je ustanovljena Ars Aevi fundacija s ciljem zbiranja sredstev za gradnjo Ars Aevi kompleksa. Prva komponenta, Pianov most, ki povezuje starega z novim delom mesta, je bil postavljen že naslednje leto. Poleg evropskih umetnikov, kuratorjev in institucij je veliko pomembnih mednarodnih organizacij prevzelo vlogo pokrovitelja, med njimi tudi UNESCO, Evropski svet, Evropski parlament in Evropska komisija ter Predsedništvo BiH. Danes Ars Aevi Zbirka šteje čez 160 del, neprenehoma pa teži k širitvi svojega omrežja z vključevanjem novih partnerjev, med njimi tudi Istanbula, Zagreba, Aten, Frankfurta in drugih.

Čez čas so le dosegli dogovor o dinamiki izvedbe finalne faze projekta v obdobju med letoma 2012 in 2014. Najvišji predstavniki mestne občine so javno potrdili priznanje ustanoviteljem Ars Aevi, a vendar niso izpolnili nobenih obveznosti do projekta ter s tem privedli vso ekipo Ars Aevi v najtežje in najgrše obdobje dvajsetletnega dostojanstvenega obstoja in delovanja.

BISTVENA VPRAŠANJA IN UGOTOVITVE

Operativni vzorec projekta, ki je bil zasnovan na dolgoročnem cilju izgradnje muzeja sodobne umetnosti in se je izvrševal postopoma skozi proces donacij in razstav ter svetovne inciative zbiranja sredstev, je primer dovzetne in situacijsko specifične umetnostne administracije. Uspeh je merljiv z mednarodnim priznanjem, ki ga je prejela ta organizacija, s sklenjenimi uspešnimi partnerstvi, z nenehnim kopičenjem podarjenih del za povečanje prvotne Zbirke ter z zagonom gradnje matične lokacije Ars Aevi.

Njihove razvojne aktivnosti pa niso bile imune na težave. Dnevno preživetje je večini sodelujočih pri projektu, med vojno verjetno predstavljalo največji izziv, a omembe vredni so tudi nekateri logistični zapleti gradnje institucije, tako med vojno kot po njej.

Po dvanajstih mesecih ravnodušja do njegovega osebnega protesta in vseh dobljenih mednarodnih priznanjih je Enver Hadžiomerspahić navsezadnje podal svojo odpoved, a vendar optimistično verjame, da bo tudi s tem dejanjem spodbudil ustvarjanje pogojev za obstanek in dostojanstveno delo kulturnih institucij splošnega družbenega interesa ter da bo nadoknadena izguba časa v realizaciji načrtov finalne faze projekta Ars Aevi.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

Kajti ta muzej ni le muzej. Ta muzej bo zgrajen kot simbol nove Evrope v Sarajevu. Simbol, ki zapira stoletje vojn in sovraštva ter odpira pot v lepšo prihodnost sledečih generacij vseh ras, narodnosti in religij.

krug 99

Krug 99 je bil ustanovljen le nekaj mesecev po začetku agresije na Sarajevo, konec leta 1992. Manjša skupina sarajevskih intelektualcev, ki mesta niso zapustili, se je začela zbirati v kletnih prostorih neodvisne in zelo priljubljene radijske postaje STUDIO 99, da bi načrtovala strategijo in sredstva svojega intelektualnega odpora proti nasilju in nacionalizmu. Hitro se se izoblikovali osnovni principi in smer delovanja združenja kot tudi temeljna načela, ki izražajo željo in odločnost, da se Bosna in Hercegovina ohrani kot celovita, neodvisna in suverena država, urejena po načelih meščanske demokracije, mednarodno priznane znotraj zgodovinskih geopolitičnih meja. V temelje tako urejene demokratične in povsem decentralizirane države bi morala biti vgrajena ideja o svobodni in odprti civilni družbi enakovrednih prebivalcev posameznikov, neodvisno od njihovih socialnih, političnih, verskih, nacionalnih in kulturnih identitet, uresničena skozi konkretno in popolno ustavno in zakonsko garancijo vseh temeljnih človekovih pravic in njihove svobode. Na teh idejah je zraslo združenje neodvisnih intelektualcev KRUG 99 kot nestrankarsko nevladno združenje meščanov. Njihovo stališče je temeljilo na prepričanju, da je le na teh načelih možno obnoviti multinacionalno, multiregijsko in multikulturno bit Bosne in Hercegovine ter njeno večdobno tradicijo in bogastvo skupnega življenja v strpnosti in spoštovanju različnosti. To je po njihovem mnenju hkrati tudi edini učinkoviti način za zmago nad nacionalizmom in nezaupanjem med ljudmi ter etnično delitvijo. Združenje neodvisnih intelektualcev KRUG 99 Sarajevo. Naziv je simboličen na dveh ravneh. Številka 99 je trajna asociacija na začetno in temeljno povezavo s popularnim neodvisnim radiem STUDIO 99, v čigar prostorih se je tudi rodila ideja o sestankovanju tega združenja, v oddajah radia pa je bilo vedno omogočeno svobodno, necenzurirano izražanje in obveščanje javnosti o idejah in mnenjih članov KRUGA 99. Ime tudi sledi želji, da bi se ideje združenja kot koncentrični krogi širile med že obstoječo ali pa bodočo istomislečo množico. Skozi različne oblike intelektualnih dejavnosti v okviru Združenja ali individualnih članov Krug 99 praktično pripomore k ohranjanju in obnovi multietničnega in multikulturalnega življenja. Združenje meni, da je kot glavno mesto takšne države, najprimernejše Sarajevo, ki je kot multietnično, multiregijsko in multikulturno mesto že od nekdaj bilo primer uspešnega stika in skladne enotnosti različnih narodov, religij in kultur.

Na podlagi teh prepričanj je Krug 99 v začetku leta 1994 oblikoval ‘Deklaracijo o svobodnem in edinstvenem Sarajevu’, politični dokument, ki ga je podpisalo 185 tisoč Sarajevčanov in skoraj milijon drugih podpornikov po svetu. Ta iniciativa je združenju prinesla velik ugled tako v Sarajevu kot v Evropi in širše. Združenje vztraja pri prepričanju, da vzpostavitev miru, sprava med ljudmi in demokratični razvoj družbe niso možni brez kontakta, dialoga ali izmenjavanja idej. Kot priznanje za ideje, ki jih zastopajo združenje in njegovi člani ter za svoje delo med vojno je Krug 99 do danes prejel visoka mednarodna priznanja nagrado Fundacije Olof Palme (Stockholm), Fundacije kralja Boudouina (Belgija) in Fundacije Alberto Moravia (Rim) ter druge.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

V Krugu 99 danes deluje več kot 150 eminentnih osebnosti iz znanstvenega, kulturnega, umetniškega in javnega življenja, med katerimi so tudi razni pisatelji, novinarji, slikarji, režiserji, zdravniki, ekonomisti, pravniki, gledališki igralci, glasbeniki, humanisti ... Med njihovimi člani so tudi mnogi intelektualci iz drugih delov sveta, drugačnih nacionalnih, verskih in političnih nazorov, kar le dokazuje, da različnost ni ovira za zmožnost skupnega življenja, strpnosti in medsebojnega spoštovanja.

SARAJEVO FILM FESTIVAL

sff

A. SFF B. INTERVJU IZETA GRAĐEVIĆ C. članek - vesna milek D. LOKACIJe projekcij

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

sff

Z začetki, ki niso obetali nič podobnega današnji slavi in obsegu, je Sarajevski filmski festival vzcvetel v pomemben mednarodni filmski festival, ki danes igra veliko vlogo tako v njegovem matičnem mestu kot tudi v celotni regiji. Regiji, ki je dostikrat označena za ‘zaostalo’ ter ‘problematično’, Festival vliva moč, ponuja možnosti za povezovanje ter podpira mlade talente in njihovo ustvarjalnost. Z željo po prispevanju svojega deleža pri obnovi civilnega življenja in ohranjanju mestnega kozmopolitskega duha se ob koncu štiriletnega obleganja Sarajeva, leta 1995, prvič odvije Sarajevski filmski festival. Med vojno se je veliko spremenilo, izginile so mnogo pomembnejše stvari od kulture, številne izložbe in improvizirane projekcije pa so polnile dvorane do zadnjega sedeža. Sprva se je ideja zdela utopična in nepredstavljiva, nihče takrat ni niti sanjal, da bodo vojne sanje skupine entuziastov prerasle v enega najpomembnejših dogodkov ne le v Bosni in Hercegovini, temveč v celotni regiji. Sarajevo je bilo odrezano od sveta, Festival pa je postal okno. Filmi niso mogli ustaviti streljanj, lahko pa so prebivalcem omogočili pobeg iz začaranega kroga, jim pokazali svet, ter hkrati svetu prikazali trpljenje in boj v obleganem mestu. Predvsem so se slike dotaknile umetnikov in jih aktivirale po svetu. Prvi SFF je v toku dvanajstih dni v Bosanski kulturni center privabil kar 15.000 gledalcev, ki so si ogledali 37 filmov iz 15 držav. Od takrat je SFF zrasel tako v številkah kot po pomenu. Potrdil je transformacijo Sarajeva od mesta nesreče in trpljenja do simbola življenja. Danes se na Festivalu prikaže 180 filmov, ki si jih ogleda več kot 100.000 obiskovalcev. Fokus na regionalno kinematografijo (skozi Tekmovalne selekcije za celovečerni, kratki in dokumentarni film) in na filmsko industrijo (CineLink), izobraževalno platforma za mlade filmske ustvarjalce (Sarajevo Talent Campus) ter prisotnost mednarodne filmske industrije, filmskih avtorjev in medijev, s širokim občinstvom, potrjujejo status SFF-a vodečega filmskega festivala v regiji, ki ga kot takšnega priznavajo tako filmski profesionalci kot tudi širše občinstvo. ‘Že daljnega leta 1995 smo vedeli, da hočemo ustvariti festival, na katerem se ne bodo samo vrteli dobri filmi, ampak naj bi postal platforma za nova avtorska srečanja,’ pravi direktor festivala Miro Purivatra. ‘Sarajevo je bilo od nekdaj mesto sobivanja različnih kultur in mislim, da nam je uspelo, da ostaja mesto filmskih srečanj za celotno regijo in kreativni most vzhodne in zahodne Evrope.’ V vseh teh letih nam je uspelo ustvariti nekakšno ‘vertikalo’, pravi Purivatra. ‘Začnemo s prvim korakom, torej z mladimi profesionalci, ki se z uglednimi predavatelji kalijo na Talent Campusu, naslednja stopnica je koprodukcijski market CineLink in naslednji korak – rezultat koprodukcij – avtorski film, ki se z rdečo preprogo in vsem, kar spada poleg, predstavi v našem regionalnem tekmovalnem programu.’ Sarajevo Film Festival je odkril mnoge danes uspešne in priznane filmske avtorje. Deloval je kot katalizator in platforma za promocijo pomembnih iniciativ, kot je oblikovanje nacionalnih filmskih fondov v regiji ter spodbuda k sodelovanju regionalnih televizijskih hiš v filmski produkciji ter vključevanje teh filmov v svoj redni program. V okviru SFF-ja se vsako leto mladim filmskim talentom podeli enoletna štipendija Fundacije Katrin Cartlidge. Fundacija, ki spodbuja neodvisnost, edinstvenost in integriteto duha, omogoča mladim umetnikom podporo v njihovem nadaljnem delu.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

Sarajevski filmski festival kljub mnogo manjšem proračunu na iznajdljiv način ter z vključevanjem ljudi in mesta samega drzno konkurira ‘velikim’. Za Sarajevo, Bosno in Hercegovino ter tudi celotno regijo pomeni mnogo več kot le devetdnevni poletni dogodek.

Po poklicu je arhitektka, nekaj časa tudi predavateljica na Fakulteti za arhitekturo v Sarajevu, a Izeta Građević je veliko bolj znana v krogih moderne umetnosti kot raznovrstna umetnica, tudi kustosinja, gonilna sila nekdaj zelo aktivne eksperimentalne gledališke skupine Obala Art Centar, urednica in tudi ustanoviteljica vojne Galerije Obala na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu. Lahko bi jo opisali kot pomemben akter v sarajevski kulturni sceni, a mene trenutno najbolj zanima njena vloga organizatorice in kreativne direktorice Sarajevskega Filmskega Festivala, ki ga vodi skupaj z možem Mirsadom Purivatro in sodelavci. V tem kratkem intervjuju sem izvedela, kaj se skriva v ozadju, kako festival trenutno poteka, katere so njegove pomanjkljivosti in kaj bi, poleg finančnih sredstev seveda, najbolj potrebovali.

INTERVJU izeta građević

Verjetno si takrat nihče ni predstavljal, da bo prav SFF postal eden pomembnejših dogodkov ne le v BiH, temveč v celotni regiji. Z leti se je število obiskovalcev s 15.000 povečalo na več kot 100.000 in 180 prikazanih filmov. Danes velja SFF tudi za najbolj glamuroznega od filmskih festivalov v regiji, s številnimi zvezdami na rdeči preprogi, s čimer si je prislužil naziv ‘balkanskega Cannesa’.

2A zakaj je po vašem mnenju SFF tako uspešen in popularen?

Ljubljana - Sarajevo, 23. marec 2012

SFF je uspešen, ker se je razvijal na pravi način – uspelo mu je, da je postal pomemben za filmske profesionalce, hkrati pa si je pridobil tudi jasen profil občinstva. Uspelo nam je zgraditi razločen in zelo poseben program v sekcijah, ki so si med seboj različne a se tudi lepo dopolnjujejo. Zvezde in blišč, o katerih se toliko govori v medijih, so samo mali del SFF.

Na programu Openair se vrši selekcija filmov za širše filmsko občinstvo. Tekmovalni programi (igrani, kratki, dokumentarni film) so po svoji naravi discovery selekcija. Novi tokovi sledijo avtorjem z dometom premikanja meja filmskega izražanja. Kinoscope je program, ki zbira art – independent produkcije z vsega sveta. Tu je še Teenarena za adolescentno publiko in Otroški program za najmlajše ljubitelje filma (do 8 let). Kino Laško je namenjeno glasbenim filmom.

Panahijev film Beli balon je leta 1995 odprl prvi SFF, ki tako svoj začetek beleži še v času obleganja Sarajeva. 37 filmov si je skupaj ogledalo 15000 gledalcev, večina projekcij je bila popolnoma razprodanih. Osupljivi podatki.

KAKO JE SPLOH PRIŠLO DO IDEJE za ORGANIZacijo PRVEGA SFF?

Poleg vsega naštetega pa je program CineLink zelo popularen med filmskimi ustvarjalci v regiji.

1A Mi smo se že prej ukvarjali s filmskimi programi v okviru ‘Otvorene scene OBALA’ (tako je bila imenovana pred vojno, kasneje se preimenuje v ‘OBALA Art Centar’). Precejšnje število filmskih programov pa smo organizirali tudi med samim obleganjem. Sarajevo Film Festival, ki je projekt OBALA Art Centra, se je tako razvil iz naših filmskih pred-, med- in povojnih projektov.

kje so glavne razlike med SFF in sosednjimi festivali? Pula je, npr. tik pred svojo 60. obletnico, medtem ko je SFF skoraj štirikrat mlajši. kako vam je v tako kratkem času uspelo ustvariti takšno ime in doseči takšno prepoznavnost?

Pred vojno so bili naši programi namenjeni filmskim poznavalcem, med vojno pa smo stremeli k organiziranju projekta, ki bi na nek način pripomogel k afirmaciji civilnega življenja – torej nekaj, kar bi bilo nasplošno namenjeno ljubezni do filma, a tudi druženju, zabavi, bivanju na odprtem ...

Za razvoj festivala je odločilen njegov zelo jasen in določen profil. Pri nas se filmi ne le prikazujejo, temveč tudi ustvarjajo. Pod okriljem programa CineLink imajo mladi avtorji, s pomočjo naših strokovnjakov, priložnost razvijanja svojega scenarija; s pomočjo našega marketinga tudi zbrati denar za njegovo produkcijo in tako čez leto ali dve tudi doživeti njegovo premiero na SFF, Cannesu, Berlinalu ... Nemalo število filmov je do danes potrdilo relevantnost tega projekta.

1B kako ste to izvedli v danih pogojih?

Ves čas smo bili osredotočeni na oba aspekta, tako na programskega (idejno oblikovanje in programiranje), kot na produkcijskega (organizacija in prikazovanje). Znali smo narediti dober program, a tudi producirati dogodek. Na ta način delujemo še danes. Četudi del produkcije zadnji dve leti prepuščamo drugim dobaviteljem.

v kolikšni meri NA uspeh festivala VPLIVA samO mestO dogajanja? kako in s čim Sarajevo s svojimi objekti, ulicami, ljudmi prispeva k festivalu?

Naše goste v Sarajevu najbolj pritegnejo ljudje. Ko potuješ po raznih filmskih festivalih, enostavno prepoznaš in opaziš pozitivno energijo, ki vlada ‘na terenu’. Ljudjem v Sarajevu je mar za Festival, za goste, za film. To pa se zdi našim gostom zelo mikavno. Počutijo se dobodošle, kar pa ni vedno pravilo na mestih prikazovanja filmov, kjer je mesto ponavadi prilagojeno rdeči preprogi in zvezdam.

1C kje so se odvijale te projekcije?

O 47

Pred vojno je bilo to v kletnih prostorih Akademije za scenske umetnosti, kjer se nahaja malo prizorišče s 120 sedeži. Tu je bil naš prvi kino. Tu se je nahajalo tudi ‘vojni kino.’ Prvi festival smo organizirali v BKC, drugega (prvega po vojni) pa že v Metalcu, šolskem dvorišču Prve gimnazije ...

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

K splošnim pozitivnim vtisom pa verjetno pripomore tudi spoznanje, da se obiskovalec v Sarajevu nahaja na mestu nastajanja zgodovine.

INTERVJU izeta građević

3 Projekcije filmov se odvijajo na raznih lokacijah v samem centru mesta.

3A kje so te lokacije?

Pred tremi leti je bil odprt multipleks Cinema City, ki za nas, organizatorje celotnega dogodka, predstavlja veliko olajšanje, saj gosti kar pet naših programov (Nove tokove, Otroški program, Teenarena, Dokumentarni tekmovalni program, Posebne projekcije). Vsako leto postavimo veliki odprti kino z 2500 sedeži v šolskem igrišču Prve gimnazije z zaslonom velikosti 21x14m, ki je tako drugo največje platno na odprtem v Evropi (takoj za Locarnom). Kar pa nam predstavlja velik problem, je organizacija projekcije v primeru slabega vremena. Takrat se predvajanje filma seli v športno dvorano Skenderija, letos pa bo to Zetra. Mi moramo imeti v vsakem primeru pripravljeno tudi dvorano za plan B. Tekmovalni program se odvija v Narodnem gledališču, ki ga za to priložnost pretvarjamo v kinodvorano (neudobni stoli, kratki nasloni, nezadosten razmik med vrstami ...) V želji, da bi lahko stanovalci iz bolj oddaljenih delov Sarajeva obiskali del festivala v svoji soseski, je organiziran odprti poletni kino tudi na Dobrinji, ki ponavlja program z Metalca (za 500 gledalcev). V kinu Meeting Point (nekdanji dom kulture Trasa – 191 sedežev) imamo Minimarket, program kratkih filmov, razstave, diskusije ... Tu se nahaja tudi kavarna, ki v poznih nočnih urah, po vseh končanih projekcijah, postane središče dogajanja.

3B koliko je kin na prostem in kje se nahajajo?

Metalac (2500), Vatrogasac v dvorišču gasilskega doma (200), Dobrinja (500) in od lani tudi Kino Laško v medprostoru dveh muzejev (600).

3C povprečno koliko gledalcev obišče eno projekcijo?

Težko povem – vse projekcije so prenapolnjene, vendar se dvorane po velikosti zelo razlikujejo. V multipleksu imajo dvorane od 70 do 320 sedežev, na Metalcu 2500, včasih pa, kadar je preveč zainteresiranih, občinstvo sedi tudi na tleh ...

ali obstoječe dvorane/kina zadovoljujejo potrebe festivala (s kapaciteto in z opremo)?

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

Le Cinema City in Meeting Point dvorane imajo profesionalne pogoje, ki jih ni potrebno posebej prilagajati Festivalu. Vse ostale dvorane mi dodatno opremljamo, gradimo, priskrbimo projektorje, platna, stole ... Velik del sredstev za organizacijo Festivala se vsako leto odvaja za produkcijo. V svetovnem rangu festivalov je proračun za SFF neprimerljiv, dejstvo, da vsako leto na novo gradimo svoja kina iz nič, pa ga še zmanjša. Vsem pa je treba plačati tudi najemnino: Cinema City, Skenderija, Zetra ...

ali obstaja potreba po novih objektih ali bolj po prenovljenih/ moderniziranih starih?

Že leta pričakujemo spremembe – nove dvorane, ki bi jih lahko uporabljali v času festivala. Mi smo neprofitna organizacija, nimamo zmožnosti niti za gradnjo niti za posedovanje svojih lokacij.

ali obstajajo začasne strukture (paviljoni, kina na prostem), ki se postavijo samo v času festivala? ali je potreba po njihovem večjem številu in kakšnih?

INTERVJU izeta građević

Naš program Talent Campus je izobraževalna sekcija, locirana je na Akademiji scenskih umetnosti. Tudi CineLink in Talent Campus prirejata svoje znane zabave, ki so z leti postale tradicija. Prav tako tradicionalno velika zabava pa je tudi sama otvoritev festivala. Tradicionalen je postal tudi ‘German Lunch’, ki ga organizirajo nemški producenti za goste festivala... vsak večer SFF nekje priredi svojo zabavo. Hkrati se povsod v mestu dogajajo razni koncerti, zabave, razstave, ki pa niso povezani z nami ...

ali obstaja potreba po novih prostorih - katerih?

Obstaja – kinodvorane, velika restavracija za goste ...

Da, kot sem že rekla, organiziramo nekaj kin na prostem. Naša Terasa je v času festivala epicenter dogajanja. To je okoli petnajst manjših tend (5x5m) in ena večja, osrednja (12x16m), kjer se podnevi odvijajo diskusije, ob večerih pa koktejl zabave.

6 Od leta 1995 do danes se je SFF razvijal in spreminjal.

SFF je pomemben dogodek za Sarajevo NASPLOH, njegov duh, prepoznavnost in turizem. Ampak dejstvo je, da traja le deset dni.

SFF, za razliko od mnogih regionalnih festivalov, ni ‘prikazovalni’ festival. To pomeni, da vzamete film in ga prikažete občinstvu. Mi stremimo k ustvarjanju vezi med občinstvom in filmskim izdelkom, filmsko projekcijo tako spremljajo gosti, ljudje, ki so ustvarili ta film. O filmu se govori. Za razvoj festivala je bil najbolj pomemben njegov jasno določen profil, pri katerem smo vztrajali vse od začetka. Vsekakor pa je ena od njegovih glavnih potez tista že omenjena, to je industrijski segment CineLink. V zadnjih letih pa je novo energijo prinesel tudi Talent Campus.

katere so glavne spremembe?

ali je sploh smiselna gradnja trajnih objektov samo za potrebe SFF, ali pa se je bolje usmeriti v načrtovanje in postavitev začasnih struktur?

Večina svetovnih filmskih festivalov gradi trajne objekte – Cannes ima Palais s 4000 sedeži, Berlin ima Berlinale Palast s 4000 sedeži, Rotterdamski multipleks se ponaša z dvoranami od 700 do 1500 sedežev. Mislim, da bi bilo za nas dobro ohraniti duh poletnega festivala z vrsto projekcij na prostem ali kombinacijo pokritih odprtih prostorov ...

6B kateri so PRIHODNJI cilji in načrti?

Kratkoročno – prekiniti stvari, ki se ne razvijajo. Naš program ‘Family day’ na primer, je bil zastavljen odlično; zadnji dan festivala je namenjen družinam – starši in otroci imajo v Vilsonovem sprehajališču svoj mali festival. Pripeljemo jim zanimive goste, organiziramo razne delavnice. Je veselo in zabavno. Na žalost pa je zadnji dve leti deževalo ... Za ta dogodek žal nimamo rezervnega načrta, porabi pa se preveč energije in denarja ...

5 SFF pa ne določajo le filmske projekcije in zvezde na rdeči preprogi, temveč v času njegovega trajanja daje festival ritem mestnemu življenju – glasbeni KONCERTI, zabave, promocije ... vse to neizbežno spremlja SFF in to se vsako leto bolj OD NJEGA tudi pričakuje.

7 Pomanjkljivosti SFF.

kolikšen del tega je organiziran (s strani organizatorjev SFf) in kolikšen DEL se odvija spontano?

lokacije: kaj so po vašem mnenju največje pomanjkljivosti, kaj je potrebno spremeniti, popraviti, narediti na novo?

Mi organiziramo samo Filmski Festival, ki obsega predvajanje filmov in v okviru projekta CineLink zbiranje filmske industrije. Ta industrijski segment je širšemu občinstvu manj viden, odvija se v hotelu Evropa. Tu so nameščeni gosti iz filmske industrije, v hotelskih dvoranah pa se odvijajo sestanki, kjer se sklepajo posli, prav tako razna predavanja in diskusije ...

O ‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

Ah, manjka nam vse. Vse delamo na skrajno izčrpljujoč način. Ogromno energije in večji del sredstev gre za produkcijo. Velika mestna dvorana z 2000 do 3000 sedeži bi predstavljala veliko olajšanje. Najemnine so previsoke, mi pa moramo plačati vse lokacije, ki jih uporabljamo ...

ČLANEK DELO VESNA MILEK JULIJ 2011

17. SARAJEVSKI FILMSKI FESTIVAL - PRED DEŽJEM, MED DEŽJEM ... SAMO FILM

V skrbno premišljenem montažnem zaporedju, z vmesnimi dokumentarnimi posnetki koncertov Plavega orkestra iz osemdesetih, so se tako zvrstile osebnosti, kot so Abdulah Sidran, Goran Bregović, Rade Šerbedžija, Bogdan Diklić, Braco Dimitrijević, Severina, Elvis J. Kurtovich, Rambo Amadeus, Branko Đurić - Đuro, direktor festivala Miro Purivatra, Bojan Hadžihalilović, politiki nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić, Bogič Bogičević, nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan; o preteklem in sedanjem času so skozi fenomen skupine razmišljali Jani Novak (Laibach), Marcel Štefančič jr., Robert Botteri, Magnifico in številni drugi.

avtor: VESNA MILEK SOBOTNA PRILOGA časopisa delo 25. JULIJ 2011 ČLANEK O 17. Sarajevskem filmskem festivalu, dogajanju in VZDUŠJU

Njihove izjave so se stkale v gobelin, ne le o kulturnem fenomenu osemdesetih, nostalgiji in hrepenenju, ampak tudi pretkan z vprašanji krivde, zakaj je nekdo ostal v obleganem Sarajevu in zakaj je nekdo moral oditi, in samospraševanju, zakaj je morala država razpasti tako krvavo, kot je.

Oba, Lošić in Žalica, sta po projekciji rekla, da ju je morda najbolj pretresla izjava Milana Kučana, ki je na vprašanje, kdaj misli, da se je začel konec Jugoslavije, odgovoril, da je to začutil po delu Kraigherjeve komisije za program stabilizacije Jugoslavije, enkrat pozimi 1984. ‘To je bilo vendar leto olimpijade v Sarajevu!’ je rekel Žalica. ‘Šokantno je spoznanje, da je, medtem ko smo se mi veselili in pričakovali veliki vzlet po zimskih olimpijskih igrah, naša država že razpadala.’

Drugi dan Sarajevskega filmskega festivala je bil v znamenju dokumentarca Orkestar Pjera Žalice in Saše Lošića. ‘Kaj bi dež, glavno, da je v mestu spet film! Samo med festivalom se zdi, da mesto spet postane podobno našemu mestu, ki smo ga poznali pred vojno,’ je rekla gospa za volanom taksija, v rdeči bluzi in s širokim nasmeškom. Ustavila je pred Skenderijo, kjer se je v premočenih salonarjih in z dežniki, kupljenimi pri uličnih prodajalcih, gnetla množica, ki je prišla na premiero dokumentarca o Plavem orkestru.

Vzdušje v nabito polni dvorani z dodatnimi vip tribunami, kjer so sedeli gostje filma, je bilo - po pričakovanjih - podobno vzdušju na rock koncertu. Občinstvo se je z bučnim aplavzom odzivalo na duhovitosti Ramba Amadeusa in Elvisa J. Kurtovicha, z medklici na politične izjave, s smrtno tišino, ko so sarajevski umetniki govorili o razčlovečenju v času vojne.

Drugi dan Sarajevskega filmskega festivala je bil nedvomno v znamenju težko pričakovanega dokumentarca Orkestar Pjera Žalice in soavtorja, frontmana skupine Plavi orkestar, Saše Lošića. Po pisanju bosanskih, hrvaških in srbskih medijev sodeč, je evforija pred premiero presegla pričakovanja: boj za vstopnice, preprodajalci vstopnic pred vhodom ... Kar spet sugerira, da očitno tako tiste generacije, ki so doživele razpad Jugoslavije, kot tiste, ki so se rodile po tem občutijo nekakšen skupni imenovalec, nekakšno občutenje nove vrste ‘bratstva in enotnosti’, kakor koli se to čudno sliši.

‘Plavi orkestar je pravzaprav vedno deloval kot nekakšen nadomestek tistega, kar smo imenovali ‘bratstvo i jedinstvo’. Tega takrat, v osemdesetih, nismo znali osmisliti. Zato bi za konec rekel samo: pazite na Plavi orkestar kot na zenico svojega očesa.’ Izjava Roberta Botterija ni bila po naključju prihranjena za konec filma: dvorana se je zatresla od navdušenja in oder se je napolnil s skoraj vsemi udeleženci v dokumentarcu, ki imajo v tem prostoru še vedno status ikon.

Vsak množični pop fenomen gotovo govori veliko več o duhu časa kot sociološke analize - zato ga je treba poslušati. Tako takrat, pozimi 1984/1985, ko je skupina štirih devetnajstletnikov zaslovela dobesedno čez noč in prodala petsto tisoč primerkov albuma Soldatski bal - kot danes, 25 let pozneje, ko fenomen Plavega orkestra vznemirja iz drugih razlogov - in iz mam, ki so v osemdesetih, kot je rekla Severina, nosile ‘prevelike modre kape’ in kričale pod odrom, preskakuje na njihove hčerke in sinove.

Nov kreativni kulturni prostor od Madžarske do Albanije

Na sprejemu po filmu je vladala nenavadna uglašenost vseh prisotnih. ‘Vsi do zadnjega smo uglasili ta orkester, orkester smo mi vsi,’ je rekel Lošić. ‘Dialog, ki se začne v Ljubljani, nadajuje v Beogradu, Sarajevu, se konča v Zagrebu in gre prek Dalmacije v slovenske gore ... ti pa imaš občutek, da se vse dogaja v eni dnevni sobi. Da so vsi ljudje tvoji prijatelji.’ ‘Verjamem, da vse geopolitične spremembe, ki jih je doživela Jugoslavija, v resnici ne vplivajo na vezi med ljudmi. Ljudi, s katerimi smo živeli v isti državi, ne moremo doživljati kot tujce, nikoli jih ne bomo,’ je rekel Pjer Žalica. Kot da je tudi ta dokumentarec ‘o nekem času’ ponovno osvetlil idejo kulturnega povezovanja na prostoru nekdanje Jugoslavije, o čemer je pred več kot desetimi leti za Delo razmišljal že Radko Polič.

Jugoslovanski Beatlesi in socialistične sanje

‘Plavi orkestar je preskočil socialne razrede in čez noč ustvaril nekakšno različico jugoslovansko- ameriških sanj,’ je rekel Lošić. ‘In takrat je vsak hotel biti del teh sanj.’

Dokumentarec, ki sta ga Pjer Žalica in Saša Lošić zasnovala že pred sedmimi leti, se je razvil v nekakšen ‘eksperimentalni projekt’, je povedal Žalica. Kamere producentske hiše Refresh (producenta Ademirja Kenovića) so ‘kot nekdaj štafeta mladosti’ potovale po nekdanji Jugoslaviji, posnele 160 ur materiala in ujele okrog sto obrazov ključnih oseb, ki so zanamovale naš čas.

Pred več kot tri tisoč ljudmi v Skenderiji (kamor se je zaradi dežja iz poletnega kina na prostem preselila svečana premiera) se tako ni odvrtela zgolj zgodba o vzponu štirih mladeničev, ‘jugoslovanskih Beatlesov’, kot pravi v filmu Rade Šerbedžija, ampak tudi kompleksna zgodba o razpadu neke države, ki je sovpadla s časom vzpona, razpada, medvojnega molka in ponovnega vzpona te skupine.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

‘Konec koncev se to že dogaja,’ je rekel Magnifico, ki je v Sarajevo prišel po seriji uspešnih koncertov v Franciji, zdaj pa ravno končuje filmsko glasbo za nadaljevanje uspešnice Dragana Bjelogrlića Montevideo, Bog te video (ki je pred dnevi na 58. puljskem festivalu dobila posebno nagrado žirije mednarodnega programa).

ČLANEK DELO VESNA MILEK JULIJ 2011

‘A kot da se Slovenci še vedno nekako sramežljivo držimo ob strani, ali pa v resnici nočemo vedeti za vse uspešne hrvaško-srbsko-bosanske filmske koprodukcije, za nekakšen nov kulturni prostor na območju nekdanje Jugoslavije, ki je vse bolj ustvarjalno potenten.’ Miro Purivatra vsako leto znova poudarja, da osnovno poslanstvo festivala vidi prav v medkulturnem povezovanju držav na tem delu Evrope, ‘od Madžarske do Albanije’, in ustvarjanju novih filmskih talentov. To jim je uspelo, in to ne le s tekmovalnim progamom za igrani celovečerec, v katerem je letos kar osem debitantov (med njimi tudi prvi film režiserja in pisatelja Nejca Gazvode - Izlet). Tu je vsako leto odmevnejši CineLink, v razvojnem programu med drugim sodeluje Vlado Škafar z novim projektom Mati, »nadaljevanjem« ganljive drame o odnosu očeta in sina Oča (s katerim se v Sarajevu predstavlja v programu V fokusu), tu je Sarajevo, mesto filma - projekt vlade Federacije Bosne in Hercegovine pod pokroviteljstom Atlantic Grupe (in njenega glavnega moža, letošnjega dobitnika častnega srca Sarajeva Emila Tedescija), ki omogoča mladim režiserjem, da mesec dni preživijo v Sarajevu in posnamejo svoje avtorsko delo. V nedeljo dopoldne se je svečano odprl še en že tradicionalen projekt SFF Sarajevo Talent Campus v sodelovanju z Berlinskim festivalom in Berlinale Talent Campusom (v ožji izbor mladih ustvarjalcev je prišla tudi slovenska režiserka Katarina Sočan). Mladi so potovanje v avtorski film, kreativno izbiro, odgovore avtorja na čas, v katerem živimo - scenaristiko, v montažo, začeli kar najbolj navdihujoče: z desetminutnim odlomkom iz najnovejšega dokumentarca Wima Wendersa Pina (o ključni koreografinji 20. stoletja Pini Bausch) in s predavanjem velikega cineasta, ki je med drugim povedal, da ‘čudeža, kakršen je ples, ni mogel ujeti na noben drug način kot prav s tehnologijo 3D’. Med drugimi predavatelji so še madžarski režiser Bela Tarr (ki je z novim filmom Torinski konj spregovoril o rekonstrukciji nekega časa), Abdulah Sidran, Philippe Bober, Lucile Hadžihalilović, Leon Lučev, Zeynep Özbatur ...

* ‘Ah, ta dež,’ mrko pravi takstist, ki nas po polnoči pelje proti festivalskemu zbirališču. ‘Mi tu nimamo več poletja, samo dež, pet dni dežja, dva dni sonca in spet dež. Veste, od kdaj je tako?’ Pomolči, kot da bi čakal na moj odgovor. ‘Od vojne.’ Nato trzne z glavo proti nebu. ‘On že ve, zakaj.’

Dežju, ki z rahlimi premori pada že dva dni, ne uspe pokvariti festivalskega vzdušja. Na sarajevskih ulicah vlada eksplozija mladosti - lepo oblečeni mladeniči in dekleta v mini krilih in visokih petah kljub pičlim dvanajstim stopinjam peketajo po mestu. Iz kavarn, klubov, barov se mešajo zvoki smeha, urbanega rapa ali narodnjakov; v Magacin Kabaretu mlade igralke Zane Marjanović (film Sneg in glavna vloga v novem filmu Angeline Jolie) se zbirajo mladi bosanski umetniki in udeleženci festivala: argentinski režiser sedi s sarajevskim multimedijskim umetnikom, slovenska pevka z avstralsko pisateljico in scenaristko. Recesija se seveda čuti tudi na festivalu, a kar zadeva festivalsko temperaturo, se zdi, da je prav s tem, ko je odpadlo določeno število spremljajočih aktivnosti, vip sprejemov, glamuroznih večerij, sponzoriranih sprejemov - festival spet našel središčno točko. In to prav tam, kjer se je - sredi vojne - vse začelo - v Obala centru oziroma v kavarni ob reki Miljacki, Meeting Point.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

Ko se končajo vse projekcije in sprejemi po njih - mednarodni filmski svet spet gravitira v Meeting Point: bosanski, slovenski in srbski režiserji se družijo z mednarodnimi producenti, scenaristi, igralci; filmski avtorji, kot sta Wim Wenders ali Bela Tarr, se družijo z mladimi študenti režije ... in rojevajo se nove koprodukcije, nove zgodbe, ki bodo nekoč postale film.

lokacije projekcij

Sarajevski filmski festival je tesno prepleten s sarajevskim mestnim utripom. Vse dogajanje je umeščeno v samo mestno središče, ki za svoje potrebe vsakič prilagaja že obstoječe stavbe in odprte prostore med njimi. Četudi so lokacije, ki goste Festivala vključujejo v sarajevski vsakdan, prav gotovo tudi del njegovega čara, pa zaradi premajhnega števila sedežev in neprilagojenosti vremenskim razmeram organizatorjem pogosto povzročajo več težav kot koristi. SFF je poletni festival, ki si lahko privošči filmske večere pod mestnim nebom, a kaj storiti v primeru dežja? Vse lokacije so glede na interes premajhne, karte so navadno vedno razprodane, gledalci pa občasno sedijo tudi na tleh. Predvidene projekcije na prostem morajo vedno imeti tudi načrt B, ki mora biti povsem opremljen in pripravljen na neugodne vremenske razmere, ki se lahko pojavijo v zadnjem trenutku.

1 FESTIVALSKI TRG

Festivalski trg je za časa devetih festivalskih dni osrednje mesto dogajanja ter zbirališče gostov festivala, ljubiteljev filma, predstavnikov medijev in partnerjev festivala. Postavljen je med Narodno gledališče in Dom armije (Festivalski center) in je skrbno oblikovan ter vsebinsko definiran. V samem središču trga se nahaja Festivalska terasa, kjer se odvijajo številni festivalski programi - tiskovne konference, popularna ‘KAVA Z ...’, druga srečanja s festivalskimi gosti, diskusije in koktejl zabave ob večerih.

2 FESTIVALSKI center

Upravni center Festivala je v stavbi Doma Armije, kjer delujejo vse strokovne službe Festivala kot tudi tiskovni center. Stavba se nahaja v središču festivalskega dogajanja, nudi pa profesionalno, a tudi kreativno in sproščeno ozračje za delo in izmenjavanje idej.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

lokacije projekcij

SFF je poletni festival in prav projekcije na prostem mu dajejo še poseben čar. Izbrana prizorišča se razlikujejo v zmožnosti gostitve večjega števila ljudi in kontekstu lokacije, njeni siceršnji vsebini, ki se v času Festivala podredi filmskim projekcijam in njihovim navdušencem.

Projekcije se odvijajo tako v zaprtih kinodvoranah kot tudi na prostem, pod zvezdami. Težnja je po čim večjem številu slednjih prizorišč.

Največja lokacija v samem središču mesta je ‘Metalac’, prosta površina med Prvo Gimnazijo in Bosanskim kulturnim centrom, sicer precej redko uporabljano šolsko športno igrišče.

kinodvorane 3 Narodno gledališče

V gledališču, ki se ob tej priložnosti prelevi v kinodvorano, se odvija Tekmovalni program. kapaciteta: 479 sedežev prednosti: nahaja se v samem središču dogajanja, veličasten interier pomanjkljivosti: neudobni stoli, kratki nasloni, nezadosten razmik med vrstami

kina na prostem

4 kino meeting point

7 kino na prostem !hej

V nekdanjem Domu kulture Trasa se odvijajo Minimarket, program kratkih filmov, razstave, diskusije ... V večernih urah postane kavarna Meeting Point središče dogajanja. kapaciteta: 191 sedežev prednosti: nahaja se v samem centru mesta pomanjkljivosti: premalo sedežev

Nahaja se na šolskem dvorišču Prve Gimnazije ‘METALAC’ z zaslonom velikosti 21x14m, ki je tako drugo največje platno na odprtem v Evropi. kapaciteta: 2500 sedežev prednosti: odlična lokacija in zadovoljiva kapaciteta pomanjkljivosti: vsakič popolna postavitev prizorišča, težave v primeru dežja

5 multipleks cinema city

8 kino NA PROSTEM VATROGASAC

Ta multipleks je najnovejša in edina tovrstna pridobitev mesta v zadnjih letih ter v času SFF gosti kar pet programov: Novi tokovi, Otroški program, Teenarena, Dokumentarni tekmovalni program, Posebne projekcije kapaciteta dvoran: med 70 in 320 sedežev prednosti: primerno opremljeno za projekcije, v središču mesta pomanjkljivosti: majhna kapaciteta posameznih dvoran, klasičnega ambienta

Gre za dvorišče starega gasilskega doma z intimnejšo atmosfero. kapaciteta: 200 sedežev prednosti: prijetno prizorišče pomanjkljivosti: majhna kapaciteta, težave v primeru dežja

6 KSC Skenderija (dvorana Mirze Delibašića) in Zetra arena

Obe dvorani se uporabljata kot rezervi za projekcije na prostem v primeru dežja. kapaciteta: 7000 do 12000 sedežev prednosti: velika kapaciteta pomanjkljivosti: velika najemnina, daleč iz središča mesta

V želji, da bi lahko stanovalci iz bolj oddaljenih delov mesta obiskali del festivala v svoji soseski, je organiziran odprti poletni kino tudi na Dobrinji, ki ponavlja program z Metalca. kapaciteta: 500 sedežev prednosti: dostopno tudi ljudem na mestnem obrobju pomanjkljivosti: namenjeno le prebivalcem tega predela, težave v primeru dežja

x dvorana občine NOVI GRAD

x LAŠKO SUMMER NIGHTS

Multimedijska dvorana na Dobrinji. Te projekcije so namenjene ljudem z obrobja mesta. kapaciteta: 350 sedežev prednosti: primerna oprema pomanjkljivosti: namenjena le manjšemu številu gledalcev na obrobju mesta

Projekcije se odvijajo na čudoviti lokaciji med dvema muzejema, Narodnim in Zgodovinskim muzejem. kapaciteta: 600 sedežev prednosti: lepa lokacija, mirno zavetje med muzejema pomanjkljivosti: daleč iz središča mesta, težave v primeru dežja

x kino NA PROSTEM NOVI GRAD

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

ODPRTO GLEDALIŠČE + kino

specifika

5 A. specifika b. RAZVOJ C. Reference

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

specifika

RAZVOJ kino na prostem

V današnjem času, ko je že skoraj vsako domovanje opremljeno z vsaj enim zaslonom in glasbenim predvajalnikom, se poraja vprašanje, zakaj so predstave v živo, razni koncerti ali masovne filmske projekcije tako priljubljene in dobro obiskane? In koliko te privlačnosti nosijo prav neomejene razsežnosti teh prizorišč?

Zlahka bi bili napeljani na misel, da je kino na prostem relativno novejši izum, a to bi bilo zmotno! Že februarja 1895 sta namreč brata Lumière, Auguste in Louis, francoska očeta kinematografije, svetu prva predstavila kinematograf - napravo, ki je lahko snemala, razvijala in projektirala premične slike. Prvi posneti film je tako njun ‘Workers Leaving the Lumière Factory’, ki je izšel mesec dni kasneje. Že z začetkom 20. stoletja so bile te ‘žive fotografije’, kot so bile znane, obiskovane v raznih dvoranah in gledališčih. Leta 1907 je bil ustvarjen prvi potujoči kino. A ti se niso obdržali dolgo, saj niso mogli nuditi stopnje udobja ter raznolike ponudbe, kot je bila na voljo v pravih kinodvoranah. Najstarejši in najdlje obratujoči kino na prostem se nahaja v Avstraliji. ‘Sun Pictures’ že slabo stoletje prirejajo filmske projekcije na prostem in so si z najdaljšo tradicijo filmskih večerov pod zvezdami prislužili tudi mesto v Guinessovi knjigi rekordov.

Dejstvo, da gre za skupno aktivnost, vsekakor vpliva na posameznikov pozitiven odziv na kakršnokoli prireditev. Gre za energijo, ki se podaja med občinstvom in nastopajočimi ter tudi znotraj občinstva samega, kjer se tako oblikuje skupnost, katere združeni odzivi stimulirajo in okrepijo doživetje posameznika. Odprtost tovrstnih prizorišč pa pripomore k ustvarjanju manj formalnega, sproščenega vzdušja. Predstava v množici gledalcu nudi občutek pripadnosti, njegova izkušnja pa bo še intenzivnejša v svobodnem ambientu pod zvezdami. A kljub moči kolektivnega duha in faktorja odprte strehe pa lahko kakovosten načrt močno pripomore k ustvarjanju dobre atmosfere v avditoriju.

Leta 1933 se v ZDA ustanovi prvi ‘drive-in’ kino, Camden drive-in v New Jersey-u. Ti pa so svoj vrhunec dosegli šele v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Petdeseta so v ZDA prinesla val zaprtja kinodvoran in propada velikih verig, medtem ko je drive-in postajal vse popularnejši. Filmi Jamesa Deana, cenejše vstopnice in udobje lastnega avtomobila so delovali v prid tovrstnemu kinu. Kmalu se je drive-in preselil tudi v Evropo, in sicer se je prvi pojavil v Frankfurtu, kjer kot takšen deluje še danes. Kasnejša desetletja so bila priča propadu filmskih večerov z avtomobilskih sedežev in vzponu t.i. Multipleksa, ki ga pogosteje najdemo še danes. Ti so imeli manjša projekcijska platna, a veliko večjo ponudbo za sodobnega ljubitelja filmov. A navdušenje nad zunanjimi filmskimi projekcijami nikoli ni zares pošlo in tako se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pojavi nov val kin na prostem. Poleg tradicionalnih grških odprtih gledališč v Atenah ali na Santoriniju so rasla sodobnejša kina v Berlinu, Nürnbergu, Zürichu. Ta so bila lahko povsem začasna, saj so bili lahko sedeži prinešeni le priložnostno, projekcijsko platno je bilo možno z ustrezno konstrukcijo postaviti praktično kamorkoli, leta 1994 pa se na festivalu na prostem prvič uporabi tudi napihljivo zračno projekcijsko platno, kar je pomenilo, da lahko kino na prostem postavimo kjerkoli.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

RAZVOJ

GLEDALIŠČE NA PROSTEM

Čeprav se danes ob omembi gledališča največkrat najprej pojavi predstava o veličastnem zaprtem objektu, pa tradicija in zgodovina gledališč na prostem sega mnogo dlje, dobri dve tisočletji nazaj. Zgodba rojstva dramske umetnosti in razvoja skozi obdobja njenega vrhunca je izključno zgodba odprtega gledališča. V antični Grčiji se je drama rodila iz plesov okoli oltarja, v čast bogu Dionizu; najprej na tržnicah in drugih dvignjenih platformah, kasneje ob vznožju hribov, ki so tvorili naravni avditorij. Naposled so bila dela Sofoklesa in Evripida prikazana na tleh čudovitih atenskih gledališč, ki so bila sprva lesena, pozneje pa so postala vse bolje utrjena in kamnita. Stari Rimljani so prevzeli to klasično strukturo ter ji z dodatno utrditvijo povečali faktor intimnosti, a hkrati tudi odvzeli kanček čara neomejene odprtosti in naravne lepote grških avditorijev. Z nadkritjem odra pa so naredili tudi prvi korak k zaprtem gledališču, kot smo ga vajeni danes.

S srednjim vekom so se drame preselile v notranjost in neuporabljane strukture odprtih gledališč so postopoma postajale le spomin na pretekle predstave pod zvezdami. V renesansi se rodi elizabetinsko gledališče, v kakršnem so se na odkritem odru odvijale tudi Shakespearove drame, medtem ko so bili nadkriti gledalski sedeži krožno razporejeni okoli. Kasneje so tudi te popolnoma pokrili. V naslednjih treh stoletjih je prišlo do le enega opaznega preporoda odprtega gledališča, in sicer so se ta pojavljala v mnogo manjšem merilu na velikih vrtovih italijanskih, kasneje pa še francoskih, nizozemskih in nemških vil, kjer so se odvijale predstave za izbrano množico. A ‘teatru di verdura’, čeprav zanimivemu pojavu, ni uspelo doseči masovnega navdušenja nad predstavami na prostem, kot je to moč čutiti danes. Današnje obiskovalce odprtih gledališč privlači isti čar odprtega, kot so ga pred časom ponujali klasični, grški amfiteatri.

Današnji preporod odprtega tipa je tako spontana rast, ki se je na eni strani pojavila iz ponovnega odkritja naravnega okolja kot boljše izbire v primerjavi z današnjim preurbaniziranim in izumetničenim življenjem, po drugi pa, v duhu dramskega eksperimentiranja, kot protest proti pretirani sofisticiranosti notranjega odra. Zaradi tega je današnji čas videl veliko oživljenih starih in postavitve novih letnih gledališč.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

RAZVOJ

GLEDALIŠČE NA PROSTEM

V primerjavi med zaprtim in odprtim gledališčem se razlike pojavijo predvsem pri tipu predstav, za katere je primernejši prvi ali drugi ambient. Pri predstavah, ki so bolj eksperimentalne narave ali uprizoritvah klasičnih dram je primernejše prizorišče na prostem, saj se jim ni potrebno prilagajati okvirom zaprtega gledališča, ustvarijo se boljši pogoji za eksperimentiranje, svobodnejši in prijetnejši ambient pa ima večji učinek tako na nastopajoče kot na občinstvo. V primeru prireditev z večjim čustvenim nabojem bo intimnejše ozračje lažje doseči v zaprtem objektu. Z družbenega vidika je v odprtem gledališču zlahka razvidna demokratičnost prizorišča, saj gre za popolno enakopravnost razporeditve sedežev, kjer ni lož, s katerih bi se bleščali dragulji, niti ne obstaja delitev na orkester, balkon in galerijo.

Vsa gledališča na prostem, tako antična kot sodobna, lahko glede na njihove strukturne karakteristike v grobem delimo na tri skupine: Povsem arhitekturna, navadno klasična gledališča, so sestavljena iz velikih kamnitih blokov ali pa gre za betonsko konstrukcijo z masivnim zaodrjem. V to skupino spadajo vsa antična grška in rimska gledališča, med novejšimi pa lahko sem uvrstimo tudi npr. Areno Goldoni v Firencah. V drugo skupino se uvrščajo t.i. ‘naravna gledališča’, ki so popolno nasprotje arhitekturnemu tipu. Oder je navadno le odprt prostor v gozdu ali ob hribu z idiličnim ozadjem, medtem ko avditorij ni nič več kot odprto pobočje kakšnega hriba, brez sedežev. V Evropi sta med temi najbolj znana nemški Harz Mountain Theatre v Thaleju in švicarski Hertenstein, v bližini Lucerna. Vmes lahko umestimo vrtno gledališče, katerega ozadje še vedno krasi naravno okolje zelenih vrtov, dodani pa so nekateri arhitekturni elementi, kot so pergole, kamniti zidovi, stopnice. Iz starejših obdobij se v ta tip uvrščajo vrtovi italijanskih vil, novejši prenovi v tem stilu pa sta v Mannheimu, v Nemčiji in v Mt. Kiscu v New Yorku.

74 77

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

REFERENCE:

URBANO letno gledališče

URBANi kino na prostem

letno gledališče KRIŽANKE jože plečnik / LJUBLJANA, SLOVENIJA / 1952

Nekdaj najstarejši ljubljanski samostan, ki ga je v 13. stoletju ustanovil Križniški red, je danes eno najlepših in najbolj akustičnih prizorišč na prostem v Sloveniji. Kljub nizki zmogljivosti so prireditveni prostori Križank z velikim odrom, orkestrskim prostorom in inventivno zasnovano zložljivo platneno streho ena najbolj priljubljenih lokacij scensko-glasbenih uprizoritev, raznih koncertov, gledaliških produkcij ter tudi osrednje prizorišče Ljubljanskega poletnega festivala. V širšem kontekstu je Plečnik s Križankami zaokrožil idejo o Vegovi ulici kot mestni kulturni magistrali, kompleks pa zavzema jugozahodni vogal dokaj pravilno obzidanega srednjeveškega Novega trga. Njegova dominanta je visoka baročna cerkev, ostali prostori so večinoma odprti, ponekod pregrajeni le z arkadami. Gre za preplet starih in novih arhitekturnih elementov, odprtih in zaprtih prostorov, ki skupaj ustvarjajo vabljivo celoto različnih namembnosti. Kompleks sestavlja več manjših dvorišč, namenjnim intimnejšim prireditvam in sprejemom ter večje osrednje dvorišče / preddverje z gostinskim lokalom in avditorij s premično streho.

kino MOSKVA spartak kndeghtsyan + telman gevorgyan / EREVAN, ARMENIJA / 1964

Objekt sodi med boljše primere ponovnih funkcionalističnih pristopov v poststalinistični sovjetski armenski arhitekturi, ki so se razvijali ob boku intenzivne urbanizacije mesta in je edino tovrstno prizorišče v armenski prestolnici. Danes pa mu, na račun ponovne gradnje sakralnega objekta, ki je na tem mestu stal pred kinom Moskva, grozi porušenje. Gre za poseg v s stavbami omejeno dvorišče v središču mesta in racionalno uporabo prostora s prepletanjem grajenih betonskih objektov in naravnega rastja. Amfiteater je dvignjen nad nivo pešcev in z vtisom lebdenja kljubuje siceršnji utesnjenosti dane lokacije. S pločnikom ga povezuje široka terasa, ki razbija togost dane topografske geometrije in s skozi njo rastočimi krošnjami dreves ustvarja razgibanost med trdnostjo betonskih oblik in lahkotnostjo naravnih elementov.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

REFERENCE:

avditorij po sledeh terena

naravno koncertno prizorišče

paviljon cloud tower the next enterprise - architects / dunaj, avstrija / 2007

Paviljon Cloud tower je letno prizorišče locirano v naravnem okolju v bližini Dunaja. Namenjen je koncertom na prostem in drugim prireditvam. Oder lahko sprejme do 200 nstopajočih, medtem ko betonski avditorij z zmogljivostjo 2000 sedežev sledi naravnim potezam terena. Paviljon je potopljen v pokrajino, kjer se oblikuje igra med ozkim in širokim, zaprtim in odprtim.

DALHALLA ERIK AHNBORG / OSREDNJA ŠVEDSKA / 1995

Avditorij se nahaja v 60-metrski globini nekdanjega kamnoloma apnenca v osrednjem delu Švedske, 7 km oddaljenega od najbližjega mesta. Lokacija ima visok faktor privlačnosti, saj gre za povsem naravno okolje brez motečih mestnih hrupov. Poletno glasbeno prizorišče je akustično primerljivo z najboljšimi evropskimi odri na prostem, spejme pa lahko kar 4000 obiskovalcev.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

REFERENCE:

urbano športno igrišče

mesto kot projekcijsko platno

ŠOLSKO IGRIŠČE MED SREDNJEVEŠKIMi zidovi

moma projekcija ‘sleepwalkers’

željko peković / dubrovnik, hrvaška / 2009

doug aitken + moma / new york city, new york, zda / 2007

Igrišče je umeščeno v dubrovniško staro mestno jedro, in sicer na raven okoliških streh. Leta 2009 ga je doletela popolna obnova, med katero se je pod njim odkrilo arheološko najdišče - delavnica za vlivanje uporabnih predmetov iz 15. stoletja. Med delavnico in igriščem je postavljena armiranobetonska plošča z zaključnim slojem iz tartana. Spodaj pa je omogočen ogled delavnice. Igrišče je opremljeno ztudi z manjšo tribuno za gledalce. Na treh straneh ga omejuje srednjeveško obzidje s stolpom, na eni pa visoka zaščitna ograja ne zakriva pogleda na morje.

Veličastna video projekcija filma ‘Sleepwalkers’ na fasade newyorškega Muzeja moderne umetnosti MOMA je odličen primer uporabe obstoječega urbanega tkiva za formacijo začasnega kina na prostem. Film Douga Aitkena je bil posvečen mestu, ki nikoli ne spi, in je bil potemtakem tudi prikazan v njegovem merilu, na koži enega njegovih najznamenitejših objektov. Premične slike so tako našle svoje platno na treh fasadah muzejevega novega prizidka, ki so se prav zaradi svojega minimalističnega sloga in enolične lupine izkazale za primerno ozadje tovrstnega podviga. MOMA sicer ni uveljavljeni kino na prostem, v tem primeru deluje le kot prizorišče začasne video instalacije, kjer obiskovalci dogajanje spremljajo s pločnikov in drugih javnih površin, ki sicer za tovrsten dogodek niso ustrezno opremljene.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

lokacija

ANALIZe širše LOKACIJE

1. analize širše lokacije 2. ANALIZe ožje LOKACIJE

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

analize širše lokacije

knjigarna Svjetlost v pritličju secesijske stavbe iz avstro-ogrskega obdobja na Titovi cesti, eni prometnejših cest v središču Sarajeva

ANALIZe širše LOKACIJE

GRAJENO TKIVO

1 : 5000 Lokacija se nahaja v samem središču mesta. Zemljišče omejuje bivši Židovski tempelj, ki je danes muzej, sicer pa le višja stanovanjska gradnja s pritličnimi garažami. V okolici je vsa potrebna infrastruktura, razne trgovine, gledališča, kavarne, restavracije. Za potrebe SFF pa je ugodna tudi bližina Festivalskega trga pred Narodnim pozorištem in Festivalskega upravnega centra v stavbi Doma Armije). Prostorske dominante so množični sakralni objekti, ki so v tem delu mesta precej zgoščeni.

Stara pravoslavna cerkev na vogalu med trgom Osvoboditve in ulico Zelenih beretk; v ozadju je vidna Fakulteta za ekonomijo

legenda

100

pogled na vrhove nekaterih prostorskih dominant: Stara pravoslavna cerkev v ospredju in katedrala Jezusovega srca v ozadju

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

stanovanjski objekt

stanovanjsko-poslovni objekt

poslovni objekt

izobraževalna ustanova

kulturna ustanova

sakralni objekt

izbrana lokacija - letno GLEDALIŠČE in kino na prostem za sff

analize širše lokacije

101

Ferhadija, včasih znana kot ulica Vase Miskina, je glavna pešpot v sarajevskem mestnem središču, ki povezuje novejši del mesta s starim trgovskim središčem Baščaršijo

ANALIZe širše LOKACIJE

prometna infrastruktura, naravne danosti

1 : 5000 Središče Sarajeva je le mestoma povsem zaprto za motorni promet, takšna dela sta predvsem znano osmansko trgovsko središče Baščaršija ter Ferhadija, glavna os skozi avstro-ogrski del mesta. Izbrana lokacija je tako vozilom dostopna, v bližnji okolici pa je tudi nekaj odprtih parkirišč. Sicer skozi mestno središče potekata dve večji prometni cesti, Titova in Obala Kulina bana. Slednja poteka vzdolž reke Miljacke in se lokaciji na eni strani precej približa, ločujejo ju le visoki stanovanjski objekti, ki uspešno dušijo hrup.

102

znameniti spomenik osvoboditeljem Sarajeva in žrtvam fašizma iz II. svetovne vojne ‘Vječna vatra’ pred vogalno upravno stavbo, je hkrati tudi največje vozlišče med motornim prometom (Titova cesta) in začetkom mestne pešcone (Ferhadija)

legenda

103

Obala Kulina bana je prometna cesta z dodatnim pasom za tramvaj, ki poteka vzdolž reke Miljacke in je poleg Titove ceste najprometnejša os v mestu

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

prometna cesta: zgoščen motorni promet

prometna cesta: motorni promet

pešpot: zgoščen tok pešcev

pešpot: tok pešcev

razširjena pešcona, trg

parkirna površina

zelene površine

reka

izbrana lokacija - letno GLEDALIŠČE in kino na prostem za sff

analize širše lokacije

104

ANALIZe širše LOKACIJE

sinteza

1 : 5000 Izbrana lokacija je primerna za širok spekter javnih dejavnosti, saj se nahaja na območju zgoščenega prometa in v bližini vse potrebne infrastrukture. Kljub velikemu pretoku ljudi in motornih vozil v njeni okolici, pa je parcela sama ravno prav skrita in nudi nekakšno zavetje in mir pred živahnim mestnim utripom. Čeprav je v samem središču mesta, visoki okoliški bloki uspešno dušijo ves okoliški hrup, možnost umika raznih nezahtevnih pritličnih objektov pa omogoča tudi rahlo povečanje trenutnih dimenzij parcele.

‘Metalac’, kot je znano športno igrišče Prve gimnazije Sarajevo, je skrito v notranjem dvorišču množice stanovanjskih blokov. V strogih središčih mest zunanje športne površine niso prav pogoste, zato je Metalac že od nekdaj zelo priljubljena lokacija, namenjena ne le športnim aktivnostim gimnazijcev in zunanjih obiskovalcev, temveč tudi raznim drugim mestnim prireditvam. Tukaj se vsako leto vzpostavi tudi največje in najbolj atraktivno odprto prizorišče Sarajevskega filmskega festivala, z nazivom ‘Ljetno kino !hej’. Šolsko igrišče se tako za potrebe festivala transformira v veliko dvorano pod zvezdami s 2500 sedeži. Kljub vsem prednostim, ki jih lokacija ponuja (pozicija, dostopnost, nizka raven hrupa, velikost), pa trenutno stanje žal ni primerno za tovrstne dejavnosti, vedno manjša pa je tudi njegova uporaba v športno-rekreativne namene.

105

legenda

106

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

izbrana lokacija - letno GLEDALIŠČE in kino na prostem za sff

ANALIZe ožje LOKACIJE

107

dostop 2 z Obale Kulina bana - skozi pasažo

ANALIZe ožje LOKACIJE

dostopi

1 : 1000 Zemljišče je umaknjeno v notranje dvorišče množice stanovanjskih blokov in Bosanskega kulturnega centra, kjer ga lahko mimoidoči kar hitro spregledajo. Dostopa sta možna z dveh strani, in sicer z Gimnazijske ulice na vzhodni strani ter Obale Kulina bana z južne strani. Z Obale pot vodi skozi pasažo stanovanjskega bloka. Kadar gre za plačljive prireditve, se lahko dostop 2 zapre, tako da vstop poteka samo pri dostopu 1. Predvidena sta še dodatna dva zasilna izhoda na severni in južni strani ter zunanji dostopi za zaposlene in dostavo.

ulica Branilaca Sarajeva

1 Pozorišni trg Gimnazijska ulica

108

109

dostop 1 z Gimnazijske ulice

Obala Kulina bana

reka Miljacka

legenda

110

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

meja rahlo povečanega zemljišča z dvema dostopoma

predvidena odstranitev pritličnih garaž in lop

zasilni izhod, vhod za zaposlene in dostavo

dostop s ceste

ANALIZe ožje LOKACIJE

111

112

ANALIZe ožje LOKACIJE

pogledi

1 : 1000 Zemljišče je povsod ograjeno s trimetrskim betonskim zidom, ki je nadvišan še z enako visoko železno ograjo. Skupaj tako zakrivata pogled na okoliške pritlične garaže in razne lope, ki so si jih čez leta postavili tamkajšnji stanovalci. Onkraj zidu se vrstijo višji stanovalski bloki, ki segajo tudi do pet nadstropij in so od zidu dovolj odmaknjeni. Izstopa le stari židovski tempelj, današnji Bosanski kulturni center. Na parcelo neposredno meji le en višji objekt, katerega slepa fasada je primerna za ozadje odrskih prireditev ali oporo projekcijskim platnom.

Srednja škola primijenih umjetnosti

113

4 Bosanski kulturni centar

Prva gimnazija Sarajevo

2 3

Osnovna škola Safvet beg Bašagić

Narodno pozorište Sarajevo

Obala Kulina bana

114 reka Miljacka

legenda

115

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

trenutna meja šolskega igrišča METALAC - obstoječi trimetrski zid smer in oznaka pogleda (slike na levi si sledijo po vrsti)

KONCEPT

IZHODIŠČA

1. IZHODIŠČA 2. PROGRAMSKA SHEMA 3. OBLIKOVNA ZASNOVA 4. MATERIALI

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

IZHODIŠČA

izhodišča

B1 Prvotna zamisel je temeljila le na Sarajevskem filmskem festivalu in ustvarjanju primernih pogojev za njegove projekcije na odprtem. Po prepričljivem pogovoru z nekaterimi sarajevskimi arhitekti in profesorji o potrebah mesta pa je ta ideja prerasla v projekt večnamenskiega objekta, ki bi lahko deloval konstantno in posledično ne bi bil potraten. Nova cilja sta tako postala raznovrstnost dejavnosti in velika obiskanost različnih uporabnikov. Objekt je predviden tako za mestne prireditve večjega profila (projekcije Sarajevskega filmskega festivala, razne umetniške razstave, predavanja, koncerti, predstave ...) kot tudi vsakodnevno uporabo gimnazijcev Prve gimnazije, okoliških stanovalcev in drugih mimoidočih (športno igrišče, kavarna, restavracija ...). Nikakor pa nisem želela prekiniti povezave lokacije z njenim dolgoletnim značajem, saj METALAC v ušesih lokalnega prebivalstva pomeni več kot le šolsko igrišče. Prav na tem mestu so se namreč v mlajših letih urile tudi nekatere državne športne zvezde, tukaj so potekale razne prireditve in zborovanja, predvsem pa je bilo to mesto druženja.

IZHODIŠČA ZA PROJEKT

oživitev proste lokacije v središču mesta z novimi, raznolikimi in mestu potrebnimi dejavnostmi ohranitev dosedanje funkcije šolskega športnega igrišča ter njen preplet z novim programom oblikovanje sistema enostavnega prehoda uporabe objekta iz ene dejavnosti v drugo (rekreacija - filmska projekcija - umetniška razstava - koncert ...) vzpodbuda vsakdanje uporabe objekta raznolikega spektra ljudi oblikovanje večnamenskih prostorov, ki bi služili različnim potrebam mestne skupnosti (predavanja, delavnice, vadbeni prostori, tečaji, razstave ...) vzpostavitev opaznih dostopov, ki obiskovalce vodijo z ulic v notranje dvorišče omogočanje enostavnih dostopov do vseh površin, organiziranih prehodov med različnimi deli objekta omogočanje hitre in varne evakuacije vseh obiskovalcev objekta

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

postavitev premične strehe za možnost zaščite celotnega območja pred slabim vremenom

programska shema A B C

programska shema

Programsko je objekt zamišljen kot skup različnih prostorov, ki se ob določenih dejavnostih prepletajo in dopolnjujejo.

A B C

PROGRAMSKA SHEMA PO VERTIKALI

1 : 1000

1 Športno igrišče, sicer namenjeno šolarjem in drugim, se ob posebnih priložnostih prelevi v prostor za bolj sproščeno druženje in pogovor po dogodku.

nivo C

2 oder je namenjen različnim nastopom (koncerti, predstave, predavanja, šolski nastopi), slepa fasada objekta za njim pa ob filmskih projekcijah deluje kot ozadje za veliko projekcijsko platno. Zaodrja ni, zamenjujejo ga prostori pod odrom, kjer se lahko skladiščijo rekviziti in kamor se lahko umaknejo nastopajoči.

3 kavarna in restavracija sta lahko v vsakdanji uporabi, ob posebnih priložnostih pa je lahko to tudi mesto za pogostitev gostov po dogodku.

4 večnamenski prostor lahko uporabljajo vsi nastopajoči, saj je opremljen tudi z garderobami, sicer pa je primeren tudi za razne delavnice, tečaje ...

5 RAZSTAVNI PROSTOR je mišljen kot galerija za raznovrstne manjše razstave. 6 SKLADIŠČE je dovolj veliko za dodatne sedeže, razne rekvizite itd. 7 blagajna je v uporabi ob plačljivih dogodkih (koncerti, filmske projekcije ...). 8 AVDITORIJ obsega približno 1500 sedežev in je pozicioniran na streho objekta. 9 Servisni prostori vsebujejo projekcijsko kabino, manjši bar in sanitarije za obiskovalce. Postavljeni so v linijo za avditorijem.

nivo B

3 nivo A

4 6 9

legenda

avditorij

servisni prostori (projekcijska kabina, manjši bar, sanitarije za obiskovalce)

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

športno igrišče

oder + pomožni prostori pod odrom

kavarna in restavracija

večnamenski prostor + garderobe (razne delavnice, vaje za predstave, tečaji)

razstavni prostor

skladišče

blagajna

oblikovna zasnova

zid / ovoj

polno / prazno

Celoten obseg prizorišča omejuje osem metrov visok zid, ki poleg zaščite pred uhajanjem žoge pri športnih aktivnostih, predstavlja tudi ločnico med novim kulturnim objektom ter okoliškimi stanovanjskimi objekti, med javnim in zasebnim. Zid je zaradi zračnosti in prijetnejšega občutka mestoma prekinjen.

Znotraj mejnega zidu se med objekti odvija preplet polnih in praznih volumnov. Igrišče je potopljeno pod nivo terena in deluje kot nevtralen odprt prostor med objekti. V primeru dežja celotno prizorišče nadkrije premična platnena streha, ki tako zaključi in zapre celoto.

poti / smeri gibanja

avditorij

Oba dostopa do prizorišča sta zaradi hitrejše evakuacije ljudi hkrati tudi izhoda. V primeru nevarnosti je v nivoju igrišča dodaten zasilni izhod. Sicer prehodi izmenjujoče potekajo po rampah in stopniščih.

Avditorij lahko sprejme približno 1400 ljudi, ob potrebi pa se število podvoji s postavitvijo dodatnih sedežev spodaj ob odru. Na eni strani se razvije iz vhodne rampe ter poteka po strehi večnamenskega objekta. Sedeži so oblikovani ergonomsko, z možnostjo izvlečenega naslona, ki je sicer pospravljen v notranjost betonske klopi. Vmesni prehodi so invalidom prijazni, saj stopnice zamenjujejo rampe z blagim naklonom. Na vrhu avditorija poteka niz servisnih prostorov, ki se sestoji iz sanitarij za obiskovalce, projekcijske kabine in manjšega bara - le točilni pult brez dodatnih sedežev.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

4 1

MATERIALI

5 2

1 3

1 ZUNANJI ZID

ovoj

zunanja obloga:

notranja obloga:

odprtine:

vidni beton z grafiti lokalnih umetnikov

vidni beton

steklo

Celoten projekt se sestoji iz šestih komponent: visokega zunanjega zidu, večjega večprogramskega objekta, odra s pododrjem, blagajne, športnega igrišča ter dveh dostopnih poti. Konstrukcijsko so vsi elementi sestavljeni iz betona in / ali železa, razlikujejo pa se v zunanjih in notranjih oblogah ter tlaku. Predvidena je tudi uporaba lokalnega belega kamna iz bližnjega kamnoloma Hreša, predvsem za klopi v avditoriju in talne obloge znotraj objekta 1.

116

5 3

2 objekt a

KAVARNA + RESTAVRACIJA GALERIJA VEČNAMENSKI PROSTORI + čitalnica SKLADIŠČE AVDITORIJ

zunanja obloga:

notranja obloga:

avditorij:

tlak v objektu:

odprtine:

vidni beton

vidni beton notranji omet les

kamen beton les

kamen keramika les

steklo

118

119

117

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

120

4 1

MATERIALI

5 2

1 3

3 objekt b

MATERIALI 5 2

5 športno igrišče

oder pododrje z garderobami

talna obloga:

asfalt

4 objekt c

blagajna

zunanja obloga:

zunanje stopnišče:

notranja obloga:

tlak v objektu:

barvano železo (črno)

vidni beton

notranji omet

kamen keramika les

123

6 dostop a

vstop z gimnazijske ulice

ograja:

talna obloga:

barvano železo (črno)

6 dostop b

vstop z obale kulina bana

ograja:

talna obloga:

zunanje stopnišče:

barvano železo (črno)

kamen

121

122

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

124

125

TEHNIČNO POROčILO

SHEMA KONSTRUKCIJE

streha

1. SHEMA KONSTRUKCIJE 2. ENERGETSKA RACIONALNOST 3. osončenje 4. POŽARNA VARNOST 5. rekapitulacija površin

shema konstrukcije

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

pvc platnena pomična streha 45.0 x 62.9 m zlaga se prečno z juga proti severu vzdolžni cevni nosilci platna

strešna jeklena konstrukcija

jekleni stebri, 2 x 10 Φ = 20 cm, h =od 11 do 15 m prečne jeklene pletene pocinkane vrvi jeklene sidrne palice vpete v jeklene sidrne nosilce v tleh

ovojni armiranobetonski zid

d = 40 cm h = od 8.5 do 10.2 m na mestih, kjer zid nosi plošče in klančine, je nosilen, sicer služi le kot fizična ločnica mestoma poln zid nadomesti vrsta AB stebrov, ki niso nosilni, temveč le omogočajo poglede

armiranobetonske plošče in klančine

plošče se mestoma prelevijo v klančine, na katerih je avditorij, predviden za 1400 ljudi d = 40 cm

betonska vertikalna konstrukcija

zunanje stene d = 30 cm so obložene s 16 cm toplotno izolacijo notranje nosilne stene d = 20 cm klančino na eni strani nosi AB greda 30 / 80 cm

armiranobetonske plošče na terenu

prizorišče je delno vkopano na višino -1.70 m zahodni del objekta je na višini terena blagajna je vkopana le za 0.35 m

faznost gradnje

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

Kljub raznolikim dejavnostim, ki jih projekt predvideva, je členitev gradnje nesmiselna, saj se objekti med seboj dopolnjujejo in le skupaj lahko nastopajo kot celota - popolno urbano kulturno in športno prizorišče. V primeru potrebe po členitvi gradnje pa bi v prvi fazi morda lahko izpustili oder in blagajno, brez katerih bi bili onemogočeni le odrski glasbeni in gledališki nastopi, medtem ko bi se filmske projekcije, športne igre in ostale dejavnosti v glavnem objektu lahko izvajale nemoteno.

100

Izbrano zemljišče se nahaja v notranjem dvorišču mestnega kareja v središču Sarajeva. Sama lokacija in bližina sosednjih objektov tako v veliki meri vplivajo na različne faktorje, ki jih je potrebno upoštevati pri projektiranju. Ponekod so bili potrebni kompromisi.

ENERGETSKA RACIONALNOST

osončenje

Vsekakor na dobro počutje bodočih obiskovalcev vpliva sama centralna lokacija, namenjena le pešcem. Visoki sosednji objekti preprečujejo vstop zunanjega hrupa, delujejo pa tudi kot ščit pred vetrovi, kjer je kljub bližini reke, na tem območju izpostavitev vetrovom minimalna. Bližina in višina istih objektov ob nizki zimski osončenosti zmanjšuje dostop sončnih žarkov, prav tako pa nov objekt s svojo bližino vpliva tudi njihovo bivalno ugodje.

osončenost objekta

Odprtine navadno služijo trem namenom: osvetlitvi prostorov, prezračevanju in pogledom. V danem primeru pogledi niso prav posebno mikavni, zaradi višine in bližine sosednjih objktov pa je tudi osvetlitev pod vprašajem. Zato so okna pozicionirana precej visoko, tako da tudi nizko zimsko sonce seže v notranjost, hkrati pa se zakrijejo neprijetni pogledi. 21. 6.

23. 6. / 21. 9.

21. 12.

Objekt je sicer zasnovan po smernicah za učinkovito rabo energije v stavbah.

ogrevanje in prezračevanje

Za ogrevanje je predvidena uporaba toplotnih črpalk, povezanih na lastno vrtino. Toplotne črpalke so pozicionirane v strojnici v etaži -1. Vertikalni razvodi so speljani skozi instalacijski jašek, horizontalni pa po tleh. Gretje v objektu je talno v vseh prostorih. Objekt se prezračuje naravno skozi zidne odprtine, sicer je predvideno prezračevanje (hlajenje zraka in sekundarno ogrevanje) s centralnim klimatom, ki je prav tako pozicioniran v strojnici. Svež zrak se dovaja skozi talni razvod, odvaja pa po stropnih ceveh.

vpliv na pogoje osončenja sosednjih objektov

Objekt je precej nizek in votel, na sosednje objekte vpliva le višina ovojnega zidu. Prikazani sta situaciji ob zimskem (21.12.) in poletnem (23.6.) solsticiju ob 14-ti uri. Pri najnižjem zimskem soncu objekt vrže senco na majhen del stanovanjskega bloka na severu, sicer njegova senca ne dotika sosednjih objektov.

instalacije

Objekt je priključen na mestno infrastrukturo (elektrika, vodovod, kanalizacija, telekomunikacije). Vsi priključki so izvedeni na JZ strani objekta. Razvod vseh instalacij (elektro razvodi, vodovod, kanalizacija) po objektu poteka po talnih kinetah. Kanalizacija je ločena na meteorno in fekalno ter je ločeno tudi speljana v mestno omrežje.

zimski solsticij / 21.12 ob 14.00

poletni solsticij / 23.6. ob 14.00

1 : 1000

Zunanji ovoj

Celotno prizorišče s tremi ločenimi objekti (prostori pod avditorijem, oder s pododrjem in blagajna) ovija visok zid, ki prehaja tudi izven meja objektov in služi kot ločnica med okoliškimi stanovanjskimi objekti in novim javnim programom. Poleg fizične meje pa je cilj njegove oblike in sestave čim večje omejevanje toplotnih izgub. Oblika objekta je zato kompaktna in enostavna, brez nepotrebnih členitev, odprtine pa glede na celoten obseg objekta predstavljajo zelo majhen odstotek. Največja zasteklitev je orientirana južno, nekaj odprtin pa je bilo potrebno postaviti tudi na severno in zahodno stran objekta.

101

Zunanji zidovi so toplotno izolirani z vmesno toplotno izolacijo (d = 16 cm) med armiranobetonskim nosilnim delom (d = 40 cm) in nenosilnim zunanjim delom (d = 10 cm). Končni videz na obeh straneh je vidni beton. Pri tovrstni izvedbi fasadnega zidu obstaja možnost pojava toplotnih mostov, zato je potrebna večja mera pazljivosti in pravilna izvedba jeklenih sider, ki povezujejo zunanjo in notranjo lupino.

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

102

požarna varnost

Objekt sledi smernicam in izračunom pravilnika o požarni varnosti tovrstnega objekta. Po podani formuli za izračun širine in števila zasilnih izhodov, je na kapaciteto avditorija 1400 obiskovalcev zahtevana skupna širina vseh izhodov 8.4 m, ki je na objektu dosežena in se porazdeli med 4 zasilne izhode. Požarna varnost je povečana z odprtostjo objekta in pretežno uporabo precej požarno odpornih materialov (beton, železo, kamen).

neovirana dostopnost

požarna varnost

rekapitulacija površin

blagajna

neto kvadratura bruto kvadratura 2

oder + pododrje

neto kvadratura bruto kvadratura

Prizorišče je dostopno iz dveh smeri, in sicer z Gimnazijske ulice na vzhodni strani (dostop 1) ter Obale Kulina bana z južne strani (dostop 2). Z Obale pot vodi skozi pasažo stanovanjskega bloka. Oba vhoda sta dostopna tudi vozilom, tako intervencijskim, kot za dostavo. Vhoda sta hkrati tudi izhoda, predviden pa je še dodaten zasilni izhod na severni strani igrišča ter množični zunanji vhodi / izhodi znotraj objektov za zaposlene in dostavo. Intervencijske poti do prizorišča so ustrezno široke in omogočajo dostop do objekta. Neoviran dostop je zagotovljen tudi invalidnim osebam, saj z dostopa 1 vodita dve klančini, ena v etažo -1, druga pa v avditorij, na vrhu katerega so locirane tudi potrebne sanitarije in dvigalo, ki vodi v spodnje etaže objekta.

ravna horizontalna dostopna pot

klančina

stopnišče

dvigalo

intervencijske in evakuacijske poti

intervencijski dostopi, obratno tudi evakuacijski izhodi

vhodi v objekte

1013,28 m2 1110,39 m2

glavne vertikalne komunikacije

neto kvadratura bruto kvadratura 9

318,77 m2 368,48 m2

avditorij + servisni prostori

neto kvadratura bruto kvadratura 8

476,17 m2 533,79 m2

SKLADIŠČE + servisni prostori + pisarna

neto kvadratura bruto kvadratura 7

377,11 m2 448,67 m2

GAlerija + večnamenski prostori

neto kvadratura bruto kvadratura

legenda

895,40 m2 925,24 m2

kavarna + restavracija + kuhinja

neto kvadratura bruto kvadratura 5

463,85 m2 529,05 m2

ŠPORTNO IGRIŠČE

neto kvadratura bruto kvadratura 4

8,78 m2 14,94 m2

276,60 m2 300,47 m2

dostopne poti

kvadratura

351,76 m2

10 streha neto kvadratura bruto kvadratura

103

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

2830,50 m2 2836,78 m2

SKUPNA NETO KVADRATURA (izključujoč streho in dostope) 3829,96 m2 SKUPNA BRUTO KVADRATURA (izključujoč streho in dostope) 4231,03 m2

104

NAČRTI

SITUACIJA 1:1000

1. SITUACIJA 2. TLORISI 3. PREREZI 4. FASADE 5. DETAJLI

Ferhadija

Trg oslobođenja

Srednja škola primijenih umjetnosti

ulica Branilaca Sarajeva

stanovanjski objekti

Pozorišni trg

letno gledališče

Prva gimnazija Sarajevo Gimnazijska ulica

Bosanski kulturni centar

Narodno pozorište Sarajevo

Osnovna škola Safvet beg Bašagić

stanovanjski objekti

Obala Kulina bana

reka Miljacka

105

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

100 m

106

SITUACIJA 1:500

situacija

1 : 500

50 m

Srednja škola primijenih umjetnosti ulica Branilaca Sarajeva

stanovanjski objekti

letno gledališče

Prva gimnazija Sarajevo

O LOKACIJI Bosanski kulturni centar

Zemljišče je umaknjeno v notranje dvorišče množice stanovanjskih blokov in Bosanskega kulturnega centra, kjer ga lahko mimoidoči kar hitro spregledajo. Dostopa sta možna z dveh strani, in sicer z Gimnazijske ulice na vzhodni strani ter Obale Kulina bana z južne strani. Z Obale pot vodi skozi pasažo stanovanjskega bloka. Kadar gre za plačljive prireditve, se lahko dostop 2 zapre, tako da vstop poteka samo pri dostopu 1. Predviden je še dodaten zasilni izhod na južni strani ter zunanji dostopi za zaposlene in dostavo. Lokacija se sicer nahaja v samem središču Sarajeva, dve ulici stran od Ferhadije, najprometnejše peš poti v mestu in v neposredni bližini večine mestnih znamenitosti. Lokacija zadovoljuje vse infrastrukturne potrebe, in sicer so bližini parkirišča in parkirne hiše, postajališča javnega prevoza, restavracije, kavarne, trgovine...

107

Na južni strani onkraj visokih stanovanjskih blokov teče reka Miljacka, ob njej pa ena bolj prometnih cest, Obala Kulina bana. Kljub veliki bližini prometa pa v zavetju močnega in precej visokega ovoja okoliških stavb, na samem prizorišču izbrane lokacije hrupa in vetra ni čutiti.

Osnovna škola Safvet beg Bašagić

stanovanjski objekti

Obala Kulina bana

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

reka Miljacka

108

tloris / etaža -1:

TLORIS 1:200

na nivoju -1.70 m

1 : 200 0

20 m

KVADRATURE PROSTOROV

PODODRJE + GARDEROBE + SANITARIJE + KOMUNIKACIJE

175,10 m2

2a 2b 3c 3d

132,10 m2 19,95 m2 6,12 m2 16,93 m2

pododrje (zalikan beton) garderobe (parket) sanitarije (keramika) vertikalne komunikacije - stopnišče, dvigalo (železo)

ŠPORTNO IGRIŠČE (tartan)

kavarna + skladišče

52,87 m2

4a kavarna (kamen) 4b skladišče (zalikan beton)

48,26 m 4,61 m2

895,40 m2

GAlerija - VKOPANI DEL (kamen))

100,10 m2

SKLADIŠČE + ELEKTRO SOBA + STROJNICA

257,60 m2

6a skladišče (zalikan beton) 6b elektro soba (zalikan beton) 6c strojnica z instalacijskim jaškom (zalikan beton)

198,64 m2 27,48 m2 31,48 m2 1481,07 m2 1708,35 m2

SKUPNA NETO KVADRATURA SKUPNA BRUTO KVADRATURA

1 : 1000

+ OŽJA SITUACIJA Z MEJAMI OKOLIŠKIH STAVB

prostor med objekti, ±0.00

109

100 m ‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

110

tloris / etaža 0:

TLORIS 1:200

na nivoju ±0.00 m

1 : 200

20 m

KVADRATURE PROSTOROV

blagajna + sanitarije

8,78 m

1a blagajna (keramika) 1b sanitarije (keramika)

5,75 m2 3,03 m2

RESTAVRACIJA + SANITARIJE + KUHINJA

249,17 m2

4c restavracija (kamen) 4d sanitarije (keramika) 4e kuhinja s skladiščem, garderobo in sanitarijami (keramika)

138,53 m2 38,84 m2 71,80 m2

GAlerija + sanitarije + večnamenski prostori

296,00 m2

5a 5b 5c 5d 5e 5f

81,03 m2 19,04 m2 48,90 m2 121,03 m2 19,40 m2 6,60 m2

galerija - zgornji del (kamen) sanitarije (keramika) večnamenska dvorana (parket) čitalnica (parket) sanitarije (keramika) vertikalne komunikacije - dvigalo

D2 sosednji objekt

553,95 m2 650,53 m2

SKUPNA NETO KVADRATURA SKUPNA BRUTO KVADRATURA

+ OŽJA SITUACIJA Z MEJAMI OKOLIŠKIH STAVB

1 : 1000

prostor med objekti, ±0.00

111

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

112

tloris / etaža 1:

TLORIS 1:200

na nivoju +2.80 m

1 : 200 0

20 m

KVADRATURE PROSTOROV

oder + KOMUNIKACIJE

288,75 m2

2e oder (železo) 2f vertikalne komunikacije - stopnišča, dvigalo (železo)

263,60 m2 25,15 m2

RESTAVRACIJA - zgoraj (parket)

75,07 m

večnamenski prostori - zgoraj

86,67 m2

5f vertikalne komunikacije - dvigalo 5g učilnice s čitalnico (parket)

6,60 m2 80,07 m2

pisarna - zgoraj (parket)

61,17 m2

511,66 m2 602,95 m2

SKUPNA NETO KVADRATURA SKUPNA BRUTO KVADRATURA

+ OŽJA SITUACIJA Z MEJAMI OKOLIŠKIH STAVB

sosednji objekt

1 : 1000

prostor med objekti, ±0.00

113

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

114

tloris / etaža 2:

TLORIS 1:200

na nivoju +5.60 m

1 : 200 0

20 m

KVADRATURE PROSTOROV

7a 7b 7d 7e 8

1019,88 m2

avditorij + servisni prostori

931,00 m2 52,05 m2 12,35 m2 17,88 m2

avditorij (zalikan beton) sanitarije (keramika) projekcijska kabina (keramika) bar (keramika)

glavne vertikalne komunikacije

276,60 m2

8a osrednje stopnišče (kamen) 8b vhodne rampe (zalikan beton) 8c dvigalo

66,77 m2 203,23 m2 6,60 m2

sosednji objekt

1289,88 m2 1400,93 m2

SKUPNA NETO KVADRATURA SKUPNA BRUTO KVADRATURA

+ OŽJA SITUACIJA Z MEJAMI OKOLIŠKIH STAVB

1 : 1000

prostor med objekti, ±0.00

115

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

116

tloris / streha:

TLORIS 1:200

na nivoju +11.00 m do +15.00 m

1 : 200 0

20 m

KVADRATURa

10 streha

2830,50 m2 2830,50 m2 2836,78 m2

SKUPNA NETO KVADRATURA SKUPNA BRUTO KVADRATURA

+ OŽJA SITUACIJA s streho in MEJAMI OKOLIŠKIH STAVb

prostor med streho in objekti oz. med objekti samimi,

117

jekleni stebri, 2 x 10 Φ = 20 cm

sosednji objekt

1 : 1000

±0.00

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

118

PREREZ 1:200

prerez a-a

1 : 200

119

20 m

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

PREREZ 1:200

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

prerez b-b

1 : 200

20 m

120

PREREZ 1:200

prerez c-c

1 : 200

121

20 m

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

PREREZ 1:200

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

prerez d-d

1 : 200

20 m

122

FASADa 1:200

fasada - sever

1 : 200

123

20 m

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

FASADa 1:200

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

fasada - vzhod

1 : 200

20 m

124

fasada - jug

1 : 200

125

20 m

FASADa 1:200

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

fasada - zahod

1 : 200

20 m

126

1 : 25

dostopna pot z gimnazijske ulice

H1 tlak, jeklene plošče

15 cm

jeklena konstrukcija 2 I profil

25 cm

utrjeno nasutje

2 cm

jeklena konstrukcija 1 I profil

5 cm

komprimiran gramozni tampon

DETAJL 1:25

30 cm

DETAJL

V1 finalna obloga, jeklene plošče

2 cm

jeklena konstrukcija I profil

6 cm

finalna obloga, jeklene plošče

2 cm

127

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

128

1 : 25

fasadni pas 1: objekt z avditorijem, fasada zahod

H1 tlak, betonske plošče

2,5 cm

pesek, frakcije 4-8 mm

2,5 cm

betonska plošča z odkapom

0,5 cm

hidroizolacija, točkovno privarjena

0,5 cm

termoizolacija, ekstrudiran polistiren

10 cm

parna zapora, bitumenski trak

DETAJL 1:25

kanaleta

0,5 cm

hladni bitumenski premaz naklonski beton, 2% AB plošča mavčna plošča

3 cm

H1 2 cm

jeklena podkonstrukcija, I profil + termoizolacija, mineralna volna 16 cm parna zapora, bitumenski trak

0,5 cm

AB nosilni zid,

30 cm

aluminijska podkonstrukcija mavčna plošča

3 cm 1,2 cm

2 cm

finalni tlak, keramika

1,2 cm

1 cm

lepilo in izravnavna masa 0,5 cm armirani cementni estrih

H2 finalni tlak, keramika

dvojna tesnilna folija

2 cm

lepilo in izravnavna masa 0,5 cm armirani cementni estrih dvojna tesnilna folija

4 cm

0,5 cm

sistemska izolacijska plošča s talnim gretjem

4 cm

termoizolacija, ekstrudiran polistiren

4 cm

hidroizolacija, bitumenski trak AB plošča mavčna plošča

1 cm

4 cm

termoizolacija, ekstrudiran polistiren

8 cm

hidroizolacija, bitumenski trak podložni beton

AB nosilni zid

40 cm

aluminijska podkonstrukcija mavčna plošča

V1 H2

H1 V1

3 cm 5 cm

utrjeno nasutje

10 cm

komprimiran gramozni tampon

30 cm

2 cm

hidroizolacija, bitumenski trak

0,5 cm

AB plošča,

20 cm

aluminijska podkonstrukcija

3 cm 1,2 cm

30 cm

jeklena podkonstrukcija, I profil + termoizolacija, mineralna volna 16 cm

finalna obloga, betonski zid s hidrofobnim premazom 10 cm

0,5 cm

10 cm

komprimiran gramozni tampon

finalna obloga, jeklena plošča

16 cm

utrjeno nasutje

15 cm

parna zapora, bitumenski trak

15 cm

grobi asfalt

0,5 cm

termoizolacija

0,5 cm

finalni tlak, fini asfalt

4 cm

sistemska izolacijska plošča s talnim gretjem

8 cm

0,5 cm

dvojna tesnilna folija

4 cm

termoizolacija, ekstrudiran polistiren

finalni tlak, zalikan beton 10 cm

lepilo in izravnavna masa 0,5 cm armirani cementni estrih

sistemska izolacijska plošča s talnim gretjem

jekleni I profil / toplotna izolacija, 16 cm

20 cm 1,2 cm

finalni tlak, zalikan beton

4 cm 0,5 cm

hidroizolacija, bitumenski trak podložni beton

0,5 cm

1 : 25

fasadni pas 2: oder s pododrjem, fasada zahod

finalna obloga, jeklena plošča

ločilni sloj, poliestrski filc 200g/m2 hidroizolacija, popolnoma privarjena

DETAJL 1:25

mavčna plošča

dilatacijski trak

3 cm 1,2 cm

betonski robnik 5/30 cm

zaščita hidroizolacije, čepasta folija

drenažna cev

129

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

130

VIZUALIZACIJE

1. VIZUALIZACIJE 2. FOTOGRAFIJE MAKETE

131

pogled gledalcev iz avditorija na projekcijsko platno, ki je obešeno na slepo fasado mejnega objekta nad odrom

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

132

pogled na avditorij in igrišče iz smeri vhodne klančine na vzhodnem dostopu

133

VIZUALIZACIJE

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

pogled na igrišče v smeri proti vhodni klančini na vzhodnem dostopu

134

135

FOTOGRAFIJE MAKETE

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

136

137

FOTOGRAFIJE MAKETE

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

138

viri literatura

slikovno gradivo

V večini je bilo slikovno gradivo pridobljeno iz knjig in na spletu od maja do novembra 2013, nekaj pa je tudi lastnih posnetkov starejšega datuma. 1 /str. 6/ pri SEBILJu http://www.siu.no/layout/set/print/content/view/full/5513

A. slikovno gradivo b. tekstovno gradivo

2 /str. 7/ POVEM TI ... http://www.klix.ba/forum/slike-starog-sarajeva-t37595s1375.html 3 /str. 9/ POGLED NA SARAJEVO Z BISTRIKA http://www.klix.ba/forum/ciro-sa-bistrika-t30161s125.html 4 /str. 12/ DEDEK http://varcar-vakuf.tripod.com/Images/dido_gafurovic.jpg 5 /str. 13/ POGLED NA VIJEČNICO Husein Tahmiščić, 1970, ‘SARAJEVO’, Zavod za izdavanje udžbenika Sarajevo 6 /str. 15/ KAVARNA IN TRAMVAJSKI TIRI Husein Tahmiščić, 1970, ‘SARAJEVO’, Zavod za izdavanje udžbenika Sarajevo 7 /str. 17/ NAGROBNI KAMNI ALIFAKOVAČKEGA MEZARJA http://www.klix.ba/forum/slike-starog-sarajeva-p6559036.html-f=25&p=65590 36p6559036 8 /str. 17/ POGLED NA SARAJEVO Z BISTRIKA, MAJ 1941 http://www.klix.ba/forum/ciro-sa-bistrika-t30161s125.html 9 /str. 17/ ALIFAKOVAČKO MEZARJE - MUSLIMANSKO POKOPALIŠČE http://commons.wikimedia.org/wiki/File:ALIFAKOVAC_-_TURKISH_CEMETERY, _SARAJEVO,_BOSNIA.jpg 10 /str. 19/ OBRTNIK NA BAŠČARŠIJI Husein Tahmiščić, 1970, ‘SARAJEVO’, Zavod za izdavanje udžbenika Sarajevo 11 /str. 20/ BAŠČARŠIJA DANES http://dariodzamonja.blogspot.com/2012/07/tersluk-i-javasluk.html 12 /str. 20/ OBRTNIK NEKOČ Dragana Tomašević, 2005, ‘SARAJEVO, GDJE JE NEKAD BILO’, Buybook Sarajevo 13 /str. 20/ OBRTNIK NA BAŠČARŠIJI Husein Tahmiščić, 1970, ‘SARAJEVO’, Zavod za izdavanje udžbenika Sarajevo 14 /str. 21/ OSMANSKO OSVAJANJE V 15. STOLETJU http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Sieg_of_N%C3%A1ndorfeh%C3%A9rv %C3%A1r.jpg 15 /str. 23/ MAKETA BAŠČARŠIJE Z GAZI HUSREV-BEGOVO DŽAMIJO Husein Tahmiščić, 1970, ‘SARAJEVO’, Zavod za izdavanje udžbenika Sarajevo 16 /str. 23/ GAZI HUSREV-BEGOV BEZISTAN NA BAŠČARŠIJI Husein Tahmiščić, 1970, ‘SARAJEVO’, Zavod za izdavanje udžbenika Sarajevo

139

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

17 /str. 23/ KUPOLE BEZISTANA Husein Tahmiščić, 1970, ‘SARAJEVO’, Zavod za izdavanje udžbenika Sarajevo

140

18 /str. 24/ NA POTI V ČARŠIJO Husein Tahmiščić, 1970, ‘SARAJEVO’, Zavod za izdavanje udžbenika Sarajevo 19 /str. 25/ SVRZINA HIŠA V SARAJEVU http://mojaslikasarajeva.net/assets/pic/photo/640x480/b51fad5692dc273dbaaf 55793efa5be3_3.jpg 20 /str. 25/ česma / pipa - značilen element muslimanske kulture http://www.klix.ba/forum/slike-starog-sarajeva-p6658149.html-f=25&p=665814 9p6658149 21 /str. 25/ tradicionalna mahalska ulica

36 /str. 33/ Prizor iz vsakdanjega življenja: obala kulina bana

SLIKOVNO GRADIVO

37 /str. 33/ Prizor iz vsakdanjega življenja: GAZI HUSREV-begova džamija domača knjižnica

Husein Tahmiščić, 1970, ‘SARAJEVO’, Zavod za izdavanje udžbenika Sarajevo

38 /str. 33/ Prizor iz vsakdanjega življenja: latifa, DOMA - NA TITOVI domača knjižnica 39 /str. 35/ Prizor iz vsakdanjega življenja: dvorišče BEGOVE džamije domača knjižnica 40 /str. 35/ Prizor iz vsakdanjega življenja: bezistanske kupole domača knjižnica

22 /str. 25/ mahala Husein Tahmiščić, 1970, ‘SARAJEVO’, Zavod za izdavanje udžbenika Sarajevo

41 /str. 35/ Prizor iz vsakdanjega življenja: šahisti, trg oslobođenja domača knjižnica

23 /str. 27/ STOPNIŠČE VIJEČNICE http://w w w.radiosarajevo.ba /upload/images/Metromahala%20razno/ Vijecnica_USAID.jpg

http://www.rtvusk.ba/sites/default/files/_DSC2007.JPG

24 /str. 27/ ZEMALJSKI (NARODNI) MUZEJ

43 /str. 39/ zemaljski (narodni) muzej

42 /str. 39/ zemaljski (narodni) muzej - zaprta institucija kulture

http://www.karloparzik.com/Images/52-ZEMALJSKI%20MUZEJ/52v.JPG

http://www.karloparzik.com/Images/52-zemaljski%20muzej/52w.JPG

25 /str. 27/ FASADA VLADNE PALAČE

44 /str. 41/ SAFET ZEC - ‘KROŠNJA DRVETA’, AKVATINTA

http://www.karloparzik.com/Images/36-VLADINA%20ZGRADA%20III/36a2.JPG

http://krug99.ba/graf/slike/4.jpg

26 /str. 27/ AKADEMIJA LIKOVNIH UMETNOSTI, PREJ EVANGELIČANSKA CERKEV

45 /str. 41/ SAFET ZEC - ‘OGRADA’, AKVATINTA

Husein Tahmiščić, 1970, ‘SARAJEVO’, Zavod za izdavanje udžbenika Sarajevo

http://krug99.ba/graf/slike/9.jpg

27 /str. 28/ AVSTRO-OGRSKI PRESTOLONASLEDNIK V SARAJEVU

46 /str. 44/ PRIZOR S SARAJEVO FILM FESTIVALA, AVGUST 2012

http://media.iwm.org.uk/iwm/mediaLib/14/media-14642/large.jpg

domača knjižnica

28 /str. 29/ SKENDERIJA, ŠPORTNO-KULTURNI CENTER

47 /str. 45/ PROJEKCIJA NA PROSTEM

http://igoyugo.tumblr.com/image/38616407446

http://www.skyscrapercity.com/archive/index.php/t-1394512.html

29 /str. 29/ MUZEJ REVOLUCIJE

48 /str. 45/ SFF: PROJEKCIJA NA ‘METALCU’, AVGUST 2012

http://old.d-a-z.hr/files/2010-smidihen_muzej_sarajevo.jpg

domača knjižnica

30 /str. 29/ STANOVANJSKA GRADNJA

49 /str. 49/ FESTIVALSKI TRG V PRIPRAVI

http://i966.photobucket.com/albums/ae149/filat09/Sarajevo_FNRJ_0001_F2.jpg

http://wx.xy.com.ba/photo/galerija/

31 /str. 29/ JUGOSLAVIJA. TITO IN JOVANKA V SARAJEVU

50 /str. 49/ SFF: PRiprava sedežev na metalcu

http://predragdebevec.files.wordpress.com/2011/02/ks25titoutitovojdz4.jpg

http://wx.xy.com.ba/photo/galerija/437

32 /str. 30/ ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE V SARAJEVU, 1984

51 /str. 53/ deževen sarajevski dan

http://sarajevo.co.ba/o-medunarodni-aerodrom-sarajevo/

http://www.rtvusk.ba/content/kratkotrajna-kisa-prekinula-cetveromjesecnu-susu

33 /str. 31/ GOREČA Unisova stolpa, 1992

52 /str. 55/ SFF: 2007 POSTERJI

http://lebbeuswoods.files.wordpress.com/2011/09/sara-twintowers-1.jpg

http://conorsg.files.wordpress.com/2008/08/sff-1.jpg

34 /str. 32/ 29. FEBRUAR 1996

53 /str. 55/ po projekciji http://www.forum-opp.com/index.php?topic=24198.0

http://c0875922.cdn.cloudfiles.rackspacecloud.com/24861.story_x_large.jpg

141

domača knjižnica

35 /str. 32/ PRED VOGALOM VJEČNE VATRE (VEČNI OGENJ) V KAVARNI VATRA http://lumelume.files.wordpress.com/2011/08/f1020019edit.jpg?w=950

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

54 /str. 57/ sff: prizorišča lasten zemljevid

142

55 /str. 58/ sff: rdeča preproga http://www.starturist.hr/europska-putovanja/sarajevo-film-festival-3-dana.aspx 56 /str. 58/ FESTIVALSKI TRG

73 /str. 67/ PRIMER NARAVNEGA GLEDALIŠČA, BOHEMIAN GROVE THEATRE, ZDA

SLIKOVNO GRADIVO

http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=1394512&page=3 57 /str. 59/ NARODNO GLEDALIŠČE http://www.hrt.hr/index.php?id=vijesti-clanak&tx_ttnews%5Btt_news%5D=218 947&cHash=5c25c5e7a1 58 /str. 60/ METALAC OZ. LJETNO KINO !HEJ http://informer.ba/tekstovi/showbiz/17-sarajevo-film-festival-pocele-pripremeljetnog-kina-hej/

74 /str. 67/ GLEDALIŠČE OB REKI, SEVERNA DAKOTA, ZDA Sheldon Cheney, 1886, ‘ThE open air theatre’, New York: M. Kennerley

75 /str. 67/ PRIMER VRTNEGA GLEDALIŠČA, VRTOVI BOBOLI, FIRENCE, ITALIJA Sheldon Cheney, 1886, ‘ThE open air theatre’, New York: M. Kennerley 76 /str. 68/ PREDSTAVA V BERKELEYU, KALIFORNIJA, ZDA http://pe.berkeley.edu/history/img/da-dance-3.jpg 77 /str. 68/ RIMSKI AMFITEATER V AMANU, JORDANIJA http://www.cgrforum.com/library/634319875889341025.jpg

59 /str. 62/ ‘SONČNI KINO’, MARDIN, TURČIJA http://www.mardinsinemadernegi.org/resimler/sinemardinh4.jpg

78 /str. 68/ GRŠKI AMFITEATER, RODOS, GRČIJA http://fc07.deviantart.net/fs45/i/2009/140/0/5/Greek_Amphitheatre_by_Bajdaa.jpg

60 /str. 63/ KOLEKTIVNO SPREMLJANJE FILMA http://www.gstatic.com/hostedimg/76f2caee5b9a9dee_landing

79 /str. 69/ KONCERT V KRIŽANKAH, LJUBLJANA http://www.visitljubljana.com/file/45481/utrip-lj16.jpg

61 /str. 63/ ‘ODPRTO GLEDALIŠČE’ http://www.thehindu.com/multimedia/dynamic/00271/Veetilekkulla_vazhi_271545g.jpg

80 /str. 69/ TLORIS KRIŽANK, LJUBLJANA Peter Krečič, 1991, ‘PLEČNIKOVA LJUBLJANA’, Cankarjeva založba

62 /str. 63/ SKUPAJ POD ZVEZDAMI http://voiceofsandiego.org/wp-content/uploads/4e3c49db00da6.image.jpg

81 /str. 69/ ARKADE KRIŽANK, LJUBLJANA http://www.arhivo.com/uploads/krizanke1.jpg

63 /str. 64/ DRIVE-IN http://www.allartnews.com/wp-content/uploads/2010/01/Drive-In-MovieDetroit-Robert-Frank-1955-Gelatin-silver-print.jpg

82 /str. 70/ PRITLIČJE KINA MOSKVA, EREVAN, ARMENIJA http://lh3.ggpht.com/C3A2Udhl0/S6PK5RRyOnI/Qd4H29vNo/24670_10150150732 460106_750405105_11548819_5708300_n.jpg

64 /str. 64/ BERLIN 1916 http://openaircinemas.files.wordpress.com/2012/06/547754_37844837552493 2_152231828146589_949602_675568863_n.jpg?w=500&h=371

83 /str. 70/ KINO MOSKVA, EREVAN, ARMENIJA

65 /str. 65/ PREDSTAVA V ANTIČNI GRČIJI

84 /str. 70/ PRITLIČJE KINA MOSKVA, EREVAN, ARMENIJA

http://www.red-thread.org/dosyalar/site_resim/ek_resim/ruben00.jpg

Sheldon Cheney, 1886, ‘ThE open air theatre’, New York: M. Kennerley

http://www.red-thread.org/dosyalar/site_resim/ek_resim/ruben25.jpg

66 /str. 65/ TLORIS HEARST GREEK THEATRE, KALIFORNIJA, ZDA

85 /str. 71/ PAVILJON CLOUD TOWER, duNAJ, AVSTRIJA

Sheldon Cheney, 1886, ‘ThE open air theatre’, New York: M. Kennerley

http://architecturerevived.blogspot.com/2011/05/cloud-tower-grafenegg-austria.html

67 /str. 65/ ČASTNI SEDEŽI V DIONIZOVEM GLEDALIŠČU V ATENAH Sheldon Cheney, 1886, ‘ThE open air theatre’, New York: M. Kennerley

86 /str. 71/ NAČRTI PAVILJONA CLOUD TOWER, duNAJ, AVSTRIJA http://www.dezeen.com/2009/07/14/cloud-tower-by-the-next-enterprise-architects/

68 /str. 65/ GRŠKI AMFITEATER

87 /str. 71/ PAVILJON CLOUD TOWER, duNAJ, AVSTRIJA

Sheldon Cheney, 1886, ‘ThE open air theatre’, New York: M. Kennerley

http://www.dezeen.com/2009/07/14/cloud-tower-by-the-next-enterprise-architects/

69 /str. 66/ DETAJL IZ DIONIZOVEGA GLEDALIŠČA V ATENAH

143

Sheldon Cheney, 1886, ‘ThE open air theatre’, New York: M. Kennerley

http://www.visit-ancient-greece.com/image-files/dionysus-relief.jpg

88 /str. 72/ DALHALLA, OSREDNJA ŠVEDSKA http://www.dalhallaopera.se/english/about-dalhalla

70 /str. 66/ OMA - PRENOVA GLEDALIŠČA V SIRAKUZAH, GRČIJA http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2012/05/13.jpg

89 /str. 72/ DALHALLA, OSREDNJA ŠVEDSKA http://www.gopshus.eu/index.php?id=119&L=1

71 /str. 67/ PREDSTAVA V BERKELEYU, KALIFORNIJA, ZDA http://ww3.hdnux.com/photos/12/22/54/2697990/6/628x471.jpg

90 /str. 72/ DALHALLA, OSREDNJA ŠVEDSKA http://www.panoramio.com/photo/13382709

72 /str. 67/ PRIMER ARHITEKTURNEGA KAMNITEGA GLEDALIŠČA, GRČIJA www.maps.google.com

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

91 /str. 73/ špotno igrišče, dubrovnik, hrvaška http://www.visit-croatia.co.uk/photos/dubrovnik_walls_walk.htm

144

92 /str. 73/ špotno igrišče, dubrovnik, hrvaška http://www.flickr.com/photos/jimmybyrum/4865872310/ 93 /str. 74/ MOMA PROJEKCIJA ‘SLEEPWALKERS’

SLIKOVNO GRADIVO

http://www.flickr.com/photos/michlvis/378812844/ 94 /str. 74/ MOMA PROJEKCIJA ‘SLEEPWALKERS’ http://www.flickr.com/photos/archidose/369892000/ 95 /str. 74/ MOMA PROJEKCIJA ‘SLEEPWALKERS’ http://designboom.com/weblog/section.php?SECTION_PK=ylpztkal&start=22 61&num_record_tot=8124

domača knjižnica 112 /str. 85/ lokacija: pogled 2 domača knjižnica

113 /str. 85/ lokacija: pogled 3 domača knjižnica 114 /str. 85/ lokacija: pogled 4 domača knjižnica 115 /str. 85/ lokacija: pogled 5

96 /str. 76/ METALAC: OPEČNATA SLEPA FASADA

domača knjižnica

116 /str. 88/ betonski zid

97 /str. 76/ METALAC: POGLED NA LOKACIJO Z VHODA

http://www.youngsuksuh.com/exterior/exterior02.html

domača knjižnica

117 /str. 89/ grafiti na betonskem zidu

98 /str. 77/ KNJIGARNA SVJETLOST NA TITOVI CESTI http://www.sonar.ba/experience.php?lang=en&action=full&id=35&type=5

http://basictextures.com/free-textures/concrete-smooth-surface-mossy-00149.html 118 /str. 95/ betonsko stopnišče, detajl. hiša v Quebecu, kanada

99 /str. 77/ STARA PRAVOSLAVNA CERKEV

http://www.detail-online.com/daily/wp-content/uploads/-concrete-stair-detail.jpg

http://sarajevo.co.ba/znamenitosti/saborna-crkva/

119 /str. 95/ les, beton, steklo. hiša v Sant’ Abbondio, švica

100 /str. 77/ POGLED NA CERKVENE ZVONIKE

http://www.wespidemeuron.ch/showPage.php?template=opere&id=59

http://almavacation.com/destinations/sarajevoCathedrals.jpg

120 /str. 96/ betonska klop. hiša v kanazawi, japonska

101 /str. 79/ FERHADIJA, NAJVEČJA PEŠ CONA

http://minimalissimo.com/2013/08/white-cave-house/

http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=504026

121 /str. 97/ črno železo. ‘zid’, tony smith, 1964

102 /str. 79/ VJEČNA VATRA - STIČIŠČE TITOVE CESTE IN FERHADIJE

http://tomkolovos.files.wordpress.com/2011/05/info_1.jpg

http://www.tripadvisor.com.au/LocationPhotos-g294450-d1181379-w3

122 /str. 97/ železo, steklo. hiša v aucklandu, nova zelandija

103 /str. 79/ REKA MILJACKA IN PROMETNA OBALA KULINA BANA OB NJEJ http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=359737&page=213

http://freshome.com/2012/09/28/sophistication-comes-in-black-and-whitelucerne-house-new-zealand/

104 /str. 81/ METALAC, PRIPRAVLJEN ZA SFF

123 /str. 98/ športno igrišče http://www.asi.calpoly.edu/facility_reservations#!prettyPhoto[SportsComplex Basketball Courts]/0/

http://www.sarajevo.ba/ba/stream.php?kat=39 105 /str. 81/ ŠPORTNE AKTIVNOSTI NA METALCU NEKOČ http://dovla.net/images/2007/06/igraliste-i-gimnazije.JPG

124 /str. 98/ RICHARD SERRA: TWU, 1979/1980 http://www.art.com/products/p10328204-sa-i953584/richard-serra-twu-1979-1980.htm

106 /str. 81/ GIMNAZIJSKO ŠPORTNO TEKMOVANJE GIMNAZIJADA

125 /str. 98/ betonske stopnice, detajl

http://1gimnazija.com.ba/index.php/gimnazijada-2013/utakmice/

http://www.thinkstockphotos.com/image/stock-photo-flowers-on-stonesteps/80620450

107 /str. 83/ DOSTOP 2: SKOZI PASAŽO Z OBALE KULINA BANA http://www.cin.ba/Photos/P12_Roads/images/PP12_Titova_6.jpg

126 /str. 144/ THE END / FIN / KRAJ / KONEC.

108 /str. 83/ DOSTOP 1: Z GIMNAZIJSKE ULICE domača knjižnica

domača knjižnica 127 /str. 145/ LOGO NOVEGA ODPRTEGA GLEDALIŠČA lasten izdelek

109 /str. 83/ dostop 1: z gimnazijske ulice, ograjen vhod domača knjižnica

145

111 /str. 85/ lokacija: pogled 1

110 /str. 83/ dostop 1: z gimnazijske ulice mimo prve gimnazije domača knjižnica

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

128 /str. 146/ trenutno počutje avtorice, december 2013 http://shinkwangho.deviantart.com/art/D57-untitled-23-8-x-15-4-cm-pencilon-paper-417358269

146

KNJIGE

Grabrijan Dušan, Neidhardt Juraj _ 1957 _ ARHITEKTURA BOSNE I PUT U SUVREMENO _ Ljubljana: ČZP Ljudska pravica Tomašević Dragana _ 2005 _ SARAJEVO, GDJE JE NEKAD BILO _ Sarajevo: Buybook Kurto Nedžad _ 1997 _ sarajevo 1462 – 1992 _ Sarajevo: OKO Osti Josip _ 2011 _ svuda tražim pjesmu: izabrane pjesme _ Sarajevo: Dobra knjiga

TEKSTovNO GRADIVO

časopisi in revije

razni avtorji _ 1997 _ revija slobodne misli 99, št. 5-6 _ Sarajevo: Asociacija nezavisnih intelektualaca Krug 99 Sarajevo Hadžiomerspahić Enver _ 2001 _ put ars aevi od utopije do beskonačnosti, Art Context - časopis za vizuelne umjetnosti, št. 1, Vršac: Centar za savremenu kulturu Konkordija Milek Vesna _ 2011 _ 17. sarajevski filmski festival - pred dežjem, med dežjem ... samo film _ Delo / Sobotna priloga

Kurto Nedžad _ 1998 _ arhitektura bosne i hercegovine: razvoj bosanskog stila _ Sarajevo: Sarajevo publishing, Međunarodni centar za mir Gaventa Sarah _ 2006 _ new public spaces _ London: Mitchell Beazley Krečič Peter _ 1991 _ plečnikova ljubljana _ Ljubljana: Cankarjeva založba Appleton Ian _ 2008 _ buildings for the performing arts: a design and development guide _ Oxford: Architectural

spletne strani

Association of British Theatre Technicians _ 2010 _ theatre buildings: a design guide _ Oxon: Routledge

Garibija Mufid _ 2012 _ ARHITEKTURA SARAJEVA OBILJEŽENA HISTORIJSKIM PREVIRANJIMA KROZ VIJEKOVE

Short C. Alan, Barrett Peter, Fair Alistair _ 2011 _ GEOMETRY AND ATMOSPHERE: THEATRE BUILDINGS FROM VISION TO REALITY _ Surrey: Ashgate Publishing Ltd.

http://www.ekapija.com/website/bih/page/628021/Arhitektura-Sarajevaobilježena-historijskim-previranjima-kroz-vijekove

Cheney Sheldon _ 1886 _ the open air theatre _ New York: M. Kennerley

Paige K. Johnston _ 2010 _ ART OF THE EPOCH: ARS AEVI PROJECT http://blogs.saic.edu/emerge/2010/05/18/art-of-the-epoch-the-ars-aeviproject-war-as-a-catalyst-for-innovation-by-paige-johnston/

Ham Roderick _ 1987 _ THEATRES: PLANNING GUIDANCE FOR DESIGN AND ADAPTATION _ London: Association of British Theatre Technicians

KAREL PAŘÍK

Turan Kenneth _ 2003 _ SUNDANCE TO SARAJEVO: FILM FESTIVALS AND THE WORLD THEY MADE _ California: University of California Press

http://www.karloparzik.com/Illustrations-21to40.html KRUG 99

Neufert Ernst _ 2002 _ PROJEKTIRANJE V STAVBARSTVU _ Ljubljana: Tehniška založba Slovenije

http://www.krug99.ba/ RAT I NEIMAR, Miljenko Jergović

Huntington Craig G. _ 2004 _ the tensioned fabric roof _ Virginia, ZDA: American Society of Civil Engineers

http://www.jergovic.com/subotnja-matineja/ivan-straus-rat-i-neimar/

Reichel Alexander, Ackermann Peter, Hentschel Alexander, Hochberg Anette _ 2007 _ DETAIL: BUILDING WITH STEEL _ München: Institut für internationale Architektur-Dokumentation GmbH & Co. KG

SARAJEVO FILM FESTIVAL

http://www.sff.ba/ KINO MOSKVA

Brezar Vladimir _ 2001 _ finalizacija in detajli _ Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani

http://www.red-thread.org/en/article.asp?a=33 http://architectuul.com/architecture/moscow-cinema-theater-open-air-hall

Zbašnik - Senegačnik Martina, Kresal Janez _ 2004 _ fasadni ovoj _ Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani

CLOUD TOWER

http://www.dezeen.com/2009/07/14/cloud-tower-by-the-next-enterprisearchitects/

Ballard Bell Victoria, Rand Patrick _ 2006 _ materials for architectural design _ London: Laurence King Publishing

147

Hall William, Koren Leonard _ 2012 _ concrete _ London: Phaidon

PROJEKCIJA FILMA SLEEPWALKER NA MOMA ‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

http://nymag.com/arts/art/reviews/26286/

148

zaključek

A. zaključek b. zahvala

149

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

126

150

otvoreno pozorište sarajevo

127

ZAKLJUČEK

ZAHVALA

128

HVALA

novi metalac

Nastali projekt je nekakšen urbani hibrid, ki na isti lokaciji združuje različne dejavnosti, ki lahko funkcionirajo skupaj in hkrati kot tudi povsem samostojno. Lahko je matično prizorišče in pribežališče vseh večjih in manjših mestnih kulturnih skupin. Mesto komunikacije in pretoka idej. Mesto druženja, kulturnega delovanja ter raznih glasbenih in dramskih uprizoritev, filmskih projekcij, umetnostnih razstav.

Mentorici docentki Alenki Fikfak in profesorju Petru Gabrijelčiču za usmerjanje in pridobljeno znanje, docentu Tomažu Slaku in Josipu Konstantinoviću za konzultacije o konstrukciji, organizatorici SFF in arhitektki Izeti Građević za posvet in intervju,

Zadovoljuje tudi vse potrebe SFF, kateremu je bil prvotno tudi namenjen. Po napotkih organizatorice Izete Građević projekt predvideva zložljivo platneno streho, ki omogoča nemotene projekcije tudi ob slabem vremenu, restavracijo za pogostitve častnih gostov festivala, prostore za pogovore in delavnice ter skladišče za dodatne sedeže, projekcijsko platno ...

sarajevskim arhitektom profesorju Stjepanu in Tanji Roš ter profesorju Srđi Hrisafoviću za pomoč in nasvete, pesniku Josipu Ostiju za navdih, staršem in Mihi za podporo

Kljub novi podobi in dodanemu programu, pa Metalac ostaja Metalac. Šolsko športno igrišče, ki ga je v svojih gimnazijskih letih uporabljal moj oče, pred njim pa tudi njegov oče. Njegova zgodovina je morda manjšega merila, a deluje kot delček v sestavljanki velike zgodovine mesta. Igrišče je tako ostalo osrednja točka tudi novega projekta. Kot šolsko športno igrišče je namenjeno predvsem šolarjem Prve gimnazije, v uporabo pa je na voljo tudi vsem drugim obiskovalcem. Ob ‘Gimnazijadah’, kot šolskim športnim tekmovanjem pravijo sarajevski gimnazijci, lahko gledalci tekme spremljajo iz avditorija, vkopanost terena na tem mestu in visok ovojni zid pa preprečujejo uhajanje žoge. Med raznimi drugimi prireditvami igrišče prevzame funkcijo mesta zbiranja in druženja množice, nekakšnega preddverja.

ter sošolcem in prijateljem za vse ostalo.

Objekt skuša pritegniti obiskovalce v mestno zaodrje in jim omogočiti intimno izkušnjo v samem središču mesta. Izrazita, a nenasilna likovna poteza v železo oblečenih dostopov nakazuje smer, vzbuja zanimanje pri mimoidočih in jih privablja s prometnih ulic v skrito notranjost. Uporaba hladnih materialov, kot so beton, železo in lokalnega kamna hreša, prizorišču daje posebno urbano noto in spodbuja mlade umetnike k puščanju svojega pečata. Zunanji betonski zid je tako namenjen poslikavam mladih lokalnih grafiterjev, ki so pomemben del urbane kulture in vizualne podobe mest. Lokacija bi z novo podobo in vsestranskim programom postala epicenter dogajanja, območje komunikacije različnih ljudi in pozitivnega aktivizma, kar bi spodbudilo kulturni razvoj prostora in hkrati tudi kvaliteto bivanja.

151

Kot zaključek pa naj še ponovim uvodni odstavek. ‘Tukaj ne gre za arhitekturni projekt. Ta je nastal le kot posledični produkt razmišljanja o povsem drugih stvareh. Ne gre za projekt letnega gledališča, čeprav je tako zapisano v naslovu in tako pričajo tudi vse grafične podobe na zadnjih straneh te knjige. Prikazana je le ena od možnosti, čeprav je odgovorov neskončno. Nisem želela podati določene rešitve, temveč le nakazati smer.’

‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA Sff v SARAJEVU’ / nina eminagić / UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / MENTOR: DOC. DR. ALENKA FIKFAK U.D.I.A. / vpis: 2006 / LJUBLJANA, 2014

Podpisana Nina Eminagić izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, z naslovom ‘IDEJNA ZASNOVA LETNEGA GLEDALIŠČA ZA SARAJEVSKI FILMSKI FESTIVAL V SARAJEVU’, ki sem jo izdelala pod mentorstvom doc. Alenke Fikfak in zagovarjala dne 6.3.2014 v Ljubljani.

152