Nina Fabjančič by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

IDEJNA ZASNOVA NOVE GLASBENE ŠOLE V BREŽICAH Nina Fabjančič Magistrsko delo Mentor: prof. Miloš FLORIJANČIČ, univ. dipl. inž. arh. Somentorica: Mina HIRŠMAN, univ. dipl. inž. arh. Konzultant za konstrukcijo: doc. dr. Matej BLENKUŠ, univ. dipl. inž. arh. Konzultant za akustiko: Saša GALONJA, univ. dipl. inž. arh. Konzultanta za fasadni pas: Mina HIRŠMAN, univ. dipl. inž. arh. in doc. Mitja ZORC, univ. dipl. inž. arh. Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2008 Kraj in leto izdelave Magistrskega dela: Ljubljana, 2015

POVZETEK

Glasba me spremlja že od otroštva. Posluh za melodijo nove glasbene šole v Brežicah pa se je razvil šele z leti.

Music has accompanied me since childhood; however, I’ve started to have an ear for the mel‑ ody of the new music school in Brežice gradually.

Potreba po glasbeni šoli v Brežicah se je po‑ javila že pred drugo svetovno vojno. Ustanovili so jo po vojni. Pouk je potekal v prostorih, ki so bili razmetani po mestu. Kasneje so dobili lastno stavbo, večkrat so se selili, a prostori so še danes neusrezni. Učenci so zelo uspešni, zato menim, da si zaslužijo primerne prostore.

The need for a music school in Brežice appeared before the Second World War and it was founded after it. Classes were held in rooms that were scattered around the city. Later, they got their own building. They frequently moved from one place to another, but their premises are still un‑ suitable. The students, though, have been very successful, so I think they deserve to have a proper space.

V magistrskem delu se ukvarjam s pomenom glasbe in glasbenega izobraževanja ter arhitektur‑ no zasnovo glasbene šole. Nekoč mi je učiteljica violine rekla, da je igrati treba z dušo. Šele zdaj razumem, da ne le zase, temveč za vse mesto in za ljudi. Izbrana lokacija se nahaja poleg gradu, v južnem delu Brežic. To območje se šele razvija. V ma‑ gistrskem delu sem si zadala, da z novim objek‑ tom povežem staro mestno jedro in nov del, hkrati elegantno premostim višinsko razliko terena in upoštevam predvideno urbanistično ureditev v bližini. Velik poudarek je na izpolnje‑ vanju akustičnih zahtev in povezanosti objekta z značilnostmi območja, z naravo in kulturo. Do‑ datna kvaliteta programske zasnove je medgen‑ eracijsko povezovanje.

This MA thesis deals with the importance of mu‑ sic and musical education, and with the architec‑ tural design of the music school. Once my violin teacher said that I should play with my soul. It is only now that I understand I shouldn’t do it just for myself but for the whole city and people. The chosen site is located next to the castle in the southern part of Brežice. This area is still de‑ veloping. The purpose of my MA thesis is to con‑ nect the new building with the old part of the town and the new part. Thus, I elegantly bridge the height difference of the terrain and comply with the urban design in the vicinity. The main fo‑ cus is on meeting the acoustic requirements and the relation of the facility with the characteristics of the site, nature and culture. An additional qual‑ ity in the programme layout is intergenerational integration.

ABSTRACT

Univerza v Ljubljani ‑ Fakulteta za arhitekturo ‑ Nina Fabjančič ‑ IDEJNA ZASNOVA NOVE GLASBENE ŠOLE V BREŽICAH ‑ Magistrsko delo ‑ Mentor: prof. Miloš Florijančič, univ. dipl. inž. arh. ‑ Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2008 ‑ Kraj in leto izdelave Magistrskega dela: Ljubljana, 2015

POVZETEK / ABSTRACT

O GLASBENI ŠOLI IN BREŽICAH

POMEN GLASBE IN GLASBENEGA IZOBRAŽEVANJA

GLASBENA ŠOLA BREŽICE

MAKROLOKACIJA

MESTO BREŽICE

LOKACIJA PROJEKTA

O GLASBENIH UČILNICAH IN KONCERTNIH DVORANAH

GLASBENE UČILNICE

PROSTORSKA AKUSTIKA

Volumen

Tloris

Oprema in materiali

Reverberacijski čas

O AKUSTIKI

AKUSTIKA MED PROSTORI

AKUSTIKA

IZOLACIJA PRED KOMUNALNIM HRUPOM

REFERENČNA PRIMERA

ZVOK Vrste zvokov

GLASBENA ŠOLA, Grünwald

Frekvenčna območja zvočnega spektra

PRETVORBA IGRALNICE V GLASBENO ŠOLO, Landshut

ZAZNAVANJE ZVOKA

KONCERTNE DVORANE ZA KLASIČNO IN KOMORNO GLASBO

PROSTORSKA AKUSTIKA

Čas reverberacije

Glasnost

Volumen in oblika dvorane

Oprema

Širjenje zvoka in njegova zaznava

Povezava med volumnom prostora, časom reverberacije in absorptivnimi površinami

Glasnost prostora

Geometrija prostora

Struktura površin

AUDITORIJ FAKULTETE ZA GLASBO, Cambridge

Zvočna absorpcija površin

KONCERTNA DVORANA V RAIDINGU, Avstrija

Natančnejše metode in akustične mertive

ZVOČNA ZAŠČITA STAVB IN PRENOS ZVOKA PO STAVBAH

Načrtovanje gradbenih konstrukcij glede na izolirnost pred zvokom

Zvočni mostovi

Zvočna izolirnost gradbenih konstrukcij za zvok v zraku iz zunanjega okolja

REFERENČNA PRIMERA

Zvočna izolirnost gradbenih konstrukcij

HRUP V ZUNANJEM OKOLJU

19 20

O ZAHTEVAH ZA GRADITEV GLASBENIH ŠOL

IDEJNA ZASNOVA

GRAFIČNI DEL

ZAHTEVE ZA GRADITEV GLASBENIH ŠOL V REPUBLIKI SLOVENIJI

KONCEPT

NAČRTI

Situacija

Tlorisi

Prerezi

Fasade

ZUNANJA UREDITEV

PROSTORSKI PRIKAZI

FASADNI OVOJ IN MATERIALI

FASADNI PAS

VIRI IN LITERATURA

LOKACIJA ŠOLE

OBLIKOVANJE VOLUMNOV IN UMESTITEV V PROSTOR

ŠOLSKA STAVBA

DOSTOP

ORIENTACIJA ŠOLSKE STAVBE

PROGRAMSKA ZASNOVA

FUNKCIONALNE SKUPINE PROSTOROV

Prostori za pouk

Ostali prostori

KOMUNIKACIJSKE POVRŠINE

ZASNOVA OBJEKTA

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

NEOVIRANA DOSTOPNOST

ANALIZE LOKACIJE

MORFOLOŠKE ANALIZE

32‑

VPLIV NA POGOJE OSONČENJA SOSEDNIJH OBJEKTOV IN OSVETLJENOST PROSTOROV GLASBENE ŠOLE 48

Pozidano - nepozidano

ENERGETSKA RACIONALNOST OBJEKTA

Morfologija stavb

Višine stavb

INŠTALACIJE

Stavbno tkivo

Vodovod

Kanalizacija

Prezračevanje

Obstojnost struktur

Elektroenergetsko omrežje, telekomunikacijska in informacijska infrastruktura

Geometrija prostora

Plinovodno omrežje

ZAZNAVNE ANALIZE

Drugi viri energije

Utrip

Zbiranje in odvoz odpadkov

Orientirji

Značilna območja

Značilni pogledi

STRUKTURNE ANALIZE

SPLOŠNA VARNOST

POŽARNA VARNOST

Razvrstitev stavb glede na požarno zahtevnost

Širjenje požara na sosednje objekte

Namenska raba

Nosilnost konstrukcije ter širjenje požara po stavbi

Kulturna dediščina

Evakuacijske poti ter sistemi za javljanje in alarmiranje

Naprave za gašenje in dostop gasilcev

PISO

POVZETEK ANALIZ IN KVALITETE LOKACIJE

POMEN GLASBE IN GLASBENEGA IZOBRAŽEVANJA

Glasbi so že v antični Grčiji priznavali magično moč. Ima velik pomen v življenju posameznika in družbe. Pomeni osebno rast, s katero si človek bo‑ gati življenje. Glasbena vzgoja je pomemben del estetske in umetnostne vzgoje. S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe ne vplivamo le na glasbeni, temveč tudi estetski, moralni, telesni in intelektualni razvoj. Glasba nas duševno bogati in plemeniti. Različne raziskave v Evropi in Ameriki so doka‑ zale, da ukvarjanje z glasbo močno prispeva k celostnemu razvoju mladega človeka. Dr. E. Glenn Schellenberg z univerze v Torontu poroča o višjem inteligentnem količniku pri otrocih, ki se ukvarjajo z glasbo. Joseph M. Pira in Camila Ortiza z univerze na Long Islandu poročata o doseganju boljših rezultatov pri jezikovnem pouku, branju in pismenosti ob ukvarjanju z glasbo. Glasba služi družbi, poseben pomen ima pred‑ vsem za vzgojo odraščajoče mladine. Znano je namreč, da med učenci glasbenih šol praktično

ni pojavov mladinskega kriminala, kar ni le slučaj ali posledica izbire otrok za glasbene šole. Mladi človek lahko v glasbi uspe le z vztrajnim in trdim delom, pri čemer si pridobi najboljše delovne navade, kolektivnost se utrdi zlasti v komornih skupinah. Otroci se z igranjem v skupinah so‑ cializirajo, saj se naučijo poslušati drug drugega, se medsebojno prilagajati, naučijo se harmonije odnosov med inštrumenti in ljudmi. Razvija se emocionalnost, ki je danes zaradi močnega poudarka na intelektualizmu skoraj zakrnela, vendar se moramo zavedati, da vzgojena emocija tudi obratno vpliva na razumske sposobnosti in dojemanje. Kljub temu da so učenci glasbenih šol bolj obremenjeni z delom, praviloma dosegajo boljše uspehe v splošnih šolah. Glasba močno prispeva tudi k ohranjanju nacio‑ nalne identitete in samozavesti, skrbi za kulturo naroda. Prve javne glasbene šole smo Slovenci ustanovili v obdobju prebujanja narodov, pravi razcvet glasbenega šolstva smo doživeli po letu 1945.

DEČKI Z VIOLINAMI, BREŽICE, PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO, vir: Počkar, I. Dve gasi, dva policaja, sto obrtnikov : Življenje mestnih obrtnikov od sredine 19. stoletja do druge svetovne vojne na primeru Brežic.

O GGLASBENI ŠOLI IN BREŽICAH

GLASBENA ŠOLA BREŽICE

MAKROLOKACIJA

STAVBA GLASBENE ŠOLE BREŽICE LETA 1966, vir: Križanić, D. et al. Glasbena šola Brežice : 50 let.

DVORANA GLASBENE ŠOLE BREŽICE LETA 2013, vir: http://www.gsbrezice.si/galerija/novi‑prostori

Potreba po glasbeni šoli v Brežicah se je pokazala že pred drugo svetovno vojno. Glasbeno življenje se je odvijalo v okviru meščanske šole, prosvet‑ nega in sokolskega društva. Glasbenega in jeziko‑ vnega pouka so bili v Brežicah deležni zlasti otroci iz nekoliko premožnejših družin.

domu so učitelji zato sami pregradili spodnjo dvorano v tri manjše prostore za individualni pouk. Poučevali so: violino, violončelo, klavir, har‑ moniko, pihala in trobila ter nauk o glasbi. Postali so del kulturnega življenja v Brežicah. Prvi javni nastop so izvedli 5. februarja 1949.

in Artičah. Oddelkov Glasbene šole so si želeli tudi v Dobovi in Globokem, vendar jih ni bilo mogoče ustanoviti, saj je primanjkovalo učnega kadra. Pomembno vlogo je imela tudi radijska oddaja »Iz naše glasbene šole«, ki so jo predvajali vsak četrtek.

Po vojni se je glasilo geslo: »Dajmo kulturo narodu!«. Leta 1946 je bila na pobudo ravnatel‑ ja brežiške gimnazije prof. Franceta Demšarja ustanovljena glasbena šola. Mladim je želel poka‑ zati lepoto, ki jo človeku dajejo glasbena, likovna in besedna umetnost, jih naučiti, zakaj je nekaj lepo ter zbuditi v njih potrebo po tej lepoti, da bi jo sami iskali, našli in v njej uživali. 26. septembra 1946 se je vpisalo 72 učencev, naslednji mesec so začeli s poukom.

V šolskem letu 1950/51 se je Glasbena šola po‑ polnoma osamosvojila in dobila nove prostore, ki so bili, žal, razmetani po vsem mestu. V nasled‑ njih letih je imela šola do 100 učencev.

Leta 1992, ko je imela šola 182 učencev, je ponovno oživel Violinski oddelek, ustanovljeni pa so bili tudi novi oddelki za violončelo, kontrabas, saksofon, klarinet, tolkala in leta 1996 še Oddelek za citre. Leta 1994 je bil podpisan dogovor za ob‑ novo stare stavbe Srednje ekonomske in trgovske šole Brežice za potrebe glasbenega šolstva, s ka‑ terim so želeli ublažiti prostorsko stisko.

Šola na začetku ni bila samostojna, pouk je potekal v gimnazijskih prostorih, starem Prosvet‑ nem domu, gradu. Prostori so bili neustrezni, saj so bili preveliki, za pouk instrumentov je namreč potrebno več manjših prostorov. V Prosvetnem

Leta 1956, ko je šola praznovala deseto oblet‑ nico, so dobili lastno stavbo, nekdanjo Mestno hišo. Na šoli je deloval mešani in moški pevski zbor ter pihalni orkester. Prirejali so javne na‑ stope, sodelovali na raznih proslavah, se tako vse močneje vključevali v kulturno življenje Brežic in upravičevali svoj obstoj. Leta 1957 je imela šola že več kot 100 učencev, njihovo število se je še povečevalo. Uvedli so nove oddelke, kupili več instrumentov, ustanovili tamburaški orkester in dobili dva podružnična oddelka v Cerkljah ob Krki

STAVBA GLASBENE ŠOLE BREŽICE LETA 2013, vir: osebni arhiv

Glasbena šola se je v nove prostore preselila leta 1999, vendar s tem še vedno niso uspeli v ce‑ loti rešiti prostorskih težav. Leta 2010 je Občina Brežice dokupila prostore na podstrešju zgradbe, v kateri danes deluje Glasbena šola. Tako so z ob‑ novo podstrešja pridobili 370 m2 za nove učilnice, knjižnico in arhiv. Pred tem je pouk potekal tudi v

zbornici in ravnateljevi pisarni, saj je imela šola že 350 učencev in 33 zaposlenih.

Vinogradi, vode in gradovi – občina Brežice je kraj, kjer se stikajo svetovi.

Za izvajanje pouka na glasbenih šolah so pred‑ pisani normativi 3‑5 m2/na učenca individualne‑ ga pouka. Glasbena šola Brežice ima danes cca. 1100 m2 prostorov, kar približno zadostuje nor‑ mativom, vendar stavba, v kateri se šola nahaja, ni bila zasnovana za izvajanje glasbenega pouka. Glavna težava je, da Glasbena šola še vedno nima primerne dvorane, poleg tega bi bili tudi ostali prostori lahko zasnovani bolje, predvsem z vidika akustike. Ocenjujem, da je glede na število učencev, učiteljev, orkestrov, zborov, komornih skupin in predvsem na rezultate, ki jih ti dosega‑ jo na državni in mednarodni ravni, upravičeno razmišljati o gradnji večje, boljše glasbene šole v Brežicah. Glasbene šole za prihodnost, s kakšnim novim oddelkom, plesno dvorano, snemalnim studijem...

Občina Brežice leži na jugovzhodnem delu Slovenije in ima pomembno geostrateško lego, saj je tu že stoletja staro stičišče osrednjih in južno evropskih poti. Sodi med večje občine, razpros‑ tira se na 268 km2. Na vzhodu meji z Republiko Hrvaško, na zahodu z Občino Krško, na severu jo obdaja pogorje Orlice z bizeljskim gričevjem, ki se spušča proti jugu v krško‑brežiško kotlino do nižinskega gozda Dobrava. Na jugu jo zaključujejo pobočja Gorjancev.

»Najbogatejši človek je siromašen brez glasbene vzgoje!« (W. A. Mozart)

Po gričevjih se vijeta Podgorjanska in Bizeljsko‑ sremiška vinska cesta, ob katerih se nahajajo številne gostoljubne domačije, gostilne in vinotoči. Narava je ustvarila odlične pogoje za vinarstvo, ki ima tu stoletno tradicijo. Peščene luknje, repnice, so del vinarske tradicije, poseb‑ nost tega koščka Slovenije. Ime so dobile po repi, ki so jo ljudje, poleg drugih pridelkov, shranjevali v njih. Najgloblja meri v globino 12,5 m, imajo

konstantno temperaturo in vlago, kar omogoča, da se ne sesujejo, kljub temu, da pri nobeni ni uporabljen gradbeni material. Občina leži na tektonski prelomnici, bogata je z izviri termalne vode, ki so jih ob obrežjih reke Save odkrili že pred več kot 200 leti. Rdečo nit turističnega razvoja predstavlja največji termalni kompleks v Sloveniji, Terme Čatež. Ob treh re‑ kah, Sotli, Krki in Savi, je narava ustvarila pre‑ lepe kotičke. Sotla je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. V preteklosti je Sava s spreminjanjem svoje struge ustvarila nešteto mrtvic in rečnih rokavov ter za sabo pustila živahen biotop Vrbi‑ no. Prostor ob sotočju Save in Krke, pod mestom Brežice, dobi mistični pridih ob sončnih zahodih. Kremenčevega peska, ki ga je naplavilo Panonsko morje, niso znali izkoristiti samo ljudje, ki so vanj kopali repnice, temveč tudi čebelar, živopisan ptič, ki si v peščene stene vrta gnezdne luknje. Še do nedavnega je bilo v Župjeku na Bizeljskem edi‑ no znano gnezdišče te ptice. Občina se lahko poh‑

POGLED NA BREŽICE IZ ZRAKA, vir: Občina Brežice. (online). Dostopno na naslovu : http://www.brezice.si/.

MESTO BREŽICE

POGLED NA BREŽICE, RAZGLEDNICA IZ ZAČETKA 20. STOLETJA, vir: Brenčič, P. in Mavsar, S. Brežice : Stoletje na razglednicah.

LOKACIJA, BREŽICE, vir: Žiberna, M. Posavje : turistični vod‑ nik.

vali tudi z Nujčevim hrastom v Gregorcih, ki je bil do nedavnega še najdebelejši hrast v državi. Med naravovarstveno pomembna območja sodi kar 18,7 % občine. Izstopata nižinski gozd Dobrava in Jovsi, močvirnato ozemlje z vlažnimi travišči, dom številnih redkih in ogroženih vrst rastlin in živali.

Okolica Brežic je bila poseljena že v prazgodovi‑ ni, o čemer pričajo keltska grobišča iz drugega stoletja pred našim štetjem na območju sejmišča. Kraj je prvič omenjen leta 1241 kot Rein, kar v nemščini pomeni obala rečne struge. Tudi sloven‑ sko ime za mesto ima isti pomen (breg – bregci – brežci – Brežice). Grad je nedvomno stal že pred letom 1241, prvič je omenjen leta 1249 kot castrum. Predvidevajo, da je bila prvotna grajska stavba, namenjena oboroženi posadki, lesena. Od 11. do 15. stoletja je bilo ozemlje v rokah salzburške nadškofije. Pro‑ ti koncu 12. stoletja so Brežice postale upravno in gospodarsko središče v Posavju. Salzburžani so sezidali grad, v katerem sta bila sodišče in kovnica denarja. Tu je bila nastanjena tudi vojska. Dom‑ nevajo, da naj bi Brežice mestne pravice dobile že leta 1322. Konec 15. stoletja je Brežice upostošil ogrski kralj Matija Korvin, znan tudi kot kralj Matjaž. Habsburžani so izgubili posesti v Posavju, mesto in grad sta prišla v roke Ogrom. Leta 1491, po podpisu mirovne pogodbe in odhodu Ogrov,

ČEBELAR, vir: Cigale, D. e tal. Posavje in Posotelje : A‑Ž : enciklopedični priročnik za popotnika.

so v Brežicah spet zavladali Habsburžani, postale so deželnoknežje mesto. Leta 1515, ob vseslovenskem kmečkem uporu, sta bila požgana tako grad kot mesto. Pozneje so ju obnovili. Leta 1528 so grad požgali Turki, ki so pogosto plenili po slovenskem ozemlju, zato so Habsburžani zgradili obrambni pas Vojna kra‑ jina. Začeli so graditi tudi nov grad, ki je leta 1573 kljuboval napadom upornih kmetov v Posavju pod vodstvom Matije Gubca v hrvaško‑slovenskem kmečkem uporu. Sedanja grajska stavba, ki izvira iz 16. stoletja, je lep primer ravninske renesančne utrdbe. Baročno notranjost je začela dobivati konec 17. stoletja, ko je njegov novi lastnik postal grof Attems. Brežice so bile živahno rečno pristanišče, zato so kasneje živele predvsem od trgovine in prometa. V drugi polovici 16. stoletja je v Brežicah prevladal protestantizem, 17. stoletje je zaznamoval prihod frančiškanov, ki so zgradili samostan, okoli ka‑ terega se je razvilo manjše severno predmestje.

V stavbi danes deluje Gimnazija Brežice. Da bi se postavili po robu načrtni germanizaciji, so ob kon‑ cu 19. stoletja v mestu ustanovili čitalnico, poso‑ jilnico in Narodni dom. Med drugo svetovno vojno so Nemci iz Brežic in okolice izgnali 17.259 ljudi, v izpraznjene domove so naseljevali Kočevarje in priseljence iz Besarabije (današnje Moldavije in dela Ukrajine). Po vojni se je velik del nemškega prebivalstva izselil iz Brežic, mesto pa se je začelo hitro razvijati. Danes so Brežice mesto z izredno bogatimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi.

most čez Savo in Krko. Vodovodni stolp je statusni simbol Brežic, zgrajen je bil leta 1914 in je visok 46 m. V njem se danes nahaja kavarna v treh nad‑ stropjih, kjer si je možno ogledati originalne stare instrumente in druge glasbene naprave. Mostova čez Savo in Krko sta nastala v času Avstro‑Ogr‑ ske, leta 1906, gre za izjemni tehnični dosežek začetka 20. stoletja. Most čez Savo je oblikovan v dveh lokih, čez Krko pa v enem. Težko železno konstrukcijo rahlja secesijsko oblikovanje ograje in ostalih železnih elementov.

Pravi zgodovinski biser je stari del mesta s preno‑ vljeno glavno ulico, ki se zaključi z gradom, kjer hranijo bogato zbirko kulturne dediščine Posavja. V gradu se nahaja čudovita Viteška dvorana, ki je največja in najlepše poslikana baročna dvorana na Slovenskem. V glavni mestni ulici se poleg gradu nahaja Grajska kašča, Stara lekarna, hiša družine Del Cott, Mestna hiša ali Rotovž, cerkvi svetega Roka in Lovrenca, Nemška hiša, Glasbena šola in mnogo drugega. Pomembni znamenitosti sta tudi vodovodni stolp v središču mesta in stari

Brežice so tudi mesto glasbe, petja, muziciranja. Pohvalijo se lahko predvsem z Mešanim pevskim zborom Viva in Vokalno skupino Solzice Glas‑ bene šole Brežice, Tamburaškim orkestrom in številnimi ostalimi glasbenimi dosežki. Pomem‑ ben del kulturne ponudbe je tudi Festival Brežice, mednarodni glasbeni projekt, ki sodi med svetov‑ no znane festivale. Namen projekta je oživljanje stare glasbe različnih evropskih dežel in glasbenih stilov od poznega srednjega veka do začetka 20. stoletja. Večina prireditev je v poletnih mesecih

na različnih prizoriščih. Med vsem naštetim je gotovo najbolj znana baročno poslikana dvorana brežiškega gradu.

VITEŠKA DVORANA BREŽIŠKEGA GRADU, RAZGLEDNICA IZ DRUGE POLOVICE 20. STOLETJA, vir: Brenčič, P. in Mavsar, S. Brežice : Stoletje na razglednicah.

LOKACIJA PROJEKTA

POGLED NA IZBRANO LOKACIJO IN VEDUTO BREŽIC V OZADJU, vir: osebni arhiv.

Glasbena šola v Brežicah je skozi leta spremenila kar nekaj lokacij, vendar jim za izvajanje kvalitet‑ nega pouka še vedno primanjkuje ustreznih pro‑ storov in predvsem dvorana za interne nastope. Stavba Glasbene šole se danes nahaja v starem mestnem jedru v bližini brežiškega gradu. Na obstoječi lokaciji so, kolikor je bilo mogoče, zago‑ tovili vsaj minimalnim zahtevam za izvajanje glas‑ benega pouka. Dozidava in preureditev obstoječe stavbe ni možna, saj bi bilo prostora še vedno pre‑ malo, poleg tega je staro mestno jedro območje kulturnega in zgodovinskega spomenika, stavba glasbene šole pa spomenik mestne arhitekture, zato sem za objekt nove glasbene šole izbrala še prazno lokacijo na območju južnega dela Brežic. Občinski prostorski načrt za namensko rabo izbrane lokacije določa območje centralnih de‑ javnosti (BRŽ‑77, CU). Podrobnejši uradni listi so v pripravi, trenutno velja Odlok o prostorsko ure‑ ditvenih pogojih za območje Občine Brežice (UPB PUP‑1), Odlok o ureditvenem načrtu Mestno je‑ dro ‑ Brežice izbrane lokacije ne zajema.

Zahteve, ki vplivajo na načrtovanje nove glas‑ bene šole na izbrani lokaciji: ‑ Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelne meje tako, da je možno vzdrževanje stavbe in da so upoštevani varstveni pogoji (sa‑ nitarni, požarni). ‑ Odmiki ob javnih cest morajo biti pri novih stavbah usklajeni z Zakonom o javnih cestah, od‑ miki od nekategoriziranih cest pa so minimalno 3 m, razen v naseljih, za katera veljajo pogoji varst‑ va kulturne dediščine. Manjši odmiki se dovolijo le s soglasjem upravljavca ceste. ‑ Smer slemena stavb mora biti usklajena z obstoječo zasnovo, oziroma ambientalno ure‑ ditvijo gruče hiš, oziroma zaselka, praviloma vzporedno s plastnicami na terenu, če je ta nag‑ njen, oziroma sledijo konfiguraciji terena. ‑ Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati urbanistične in arhitektonske značilnosti prostora.

‑ Nadstropne stavbe: kota pritličja je največ 0,20 m nad koto terena, največja višina stavbe (kota slemena) je 12,50 m nad koto pritličja, na nagnjenem terenu mora biti klet vkopana v teren, lahko je v celoti vidna le ena fasada ene kletne etaže, višina kapne lege je največ 6,50 m nad terenom. ‑ Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od višine naravnega terena. Podporni zidovi so dovoljeni le izjemoma. ‑ Zemljišče se zazeleni z avtohtonim drevjem. ‑ Predvidena je izgradnja mestne plinovo‑ dne mreže, na katero bo omogočen priključek vsakega porabnika. ‑ Posege na območjih, za katere veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine, je potreb‑ no izvajati pod pogoji varstvene službe. ‑ Kulturna in zgodovinska dediščina: Pred načrtovanimi posegi v prostor je potrebno izves‑

ti arheološke raziskave. Predeli z arheološkimi najdišči se varujejo z varovalnimi režimi za to dediščino. ‑ Umetnostna stavbna dediščina: Pri gradnji nadomestnih ali novih stavb je trebe upoštevati ulično linijo. Z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati značilnega sistema pozi‑ dave (ritem in lego stavb z oknom na ulico, trg itd.). ‑ Vedute in silhuete: Območja, s karakterističnimi pogledi na naselja, oziroma posamezne lokacije, so nezazidljiva (izjemoma s sodelovanjem pristojne varstvene službe). Novo‑ gradnje in stavbe, ki se nadzidajo, ne smejo izsto‑ pati iz silhuete naselja. ‑ Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izve‑ dene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v pri‑ meru naravne ali druge nesreče. Potrebno je

upoštevati ustrezne odmike med parcelami in objekti ter potrebne protipožarne ločitve z na‑ menom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. Pri novih objekti je potrebna ojačitev prve plošče (projektni pospešek 0,225 g, VIII. stopnja ogroženosti). Objekti morajo biti proti‑ potresno grajeni na območju celotne občine in v skladu s cono potresne ogroženosti.

Območje južnega dela Brežic je v razvoju. V bližini izbrane lokacije so zgradili novi Center starejših občanov, uredili bodo nove parkovne in parkirne površine, predvidena je gradnja še več objektov.

Hidrografska karta lokacije ne umešča med poplavna območja, prisotne so le podzemne vode. Večje količine vode v manjših globinah se ne pričakuje. Obravnavana lokacija spada v 3. območje varstva pred hrupom. Register nepremične kulturne dediščone zajema celotno lokacijo. Izbrana lokacija spada v območje arheološkega najdišča (keltsko grobišče), obdajajo jo stanovanjske hiše, ki so zgodovinski spomeniki. Grajeno stavbno tkivo dopolnjujeta dve parkovni zasnovi, spomenika oblikovane narave, park med Dobovsko cesto in Ulico pod obzidjem ter kostan‑ jev drevored ob Prešernovi cesti pod gradom.

IZBRANA LOKACIJA, vir: Občina Brežice. Prostorski informacijski sistem (online). Dostopno na naslovu : http://www.geopros‑ tor.net/piso/. (11.3.2013).

O AKUSTIKI

AKUSTIKA

Izraz »akustika« izhaja iz grškega izraza ακουειν (akouein), ki pomeni »slišati«. Je znanstvena disciplina, ki se ukvarja z zvokom, z njegovim nastankom, prenosom in zaznavo. Pitagora je že pred več kot 2500 leti preučeval glasbene odnose. V arhitekturi je akustično zasnovo am‑ fiteatrov opisal Vitruvij. V 19. stoletju je akustika postala znanstvena disciplina, ki se od začetka 20. stoletja ukvarja tudi z akustiko prostorov in stavb. Pravzaprav ima vsaka stavba in vsak prostor v njej svoje akustične dimenzije, vendar izraz »do‑ bra akustika« večinoma povezujemo s slavnimi koncertnimi dvoranami in antičnimi amfiteatri. Oddajanje in zaznavanje zvoka je za ljudi pomem‑ ben način izmenjave informacij, zaznavamo pa tudi nezaželen zvok, hrup. Akustična zasnova interierja je bistvenega pomena tako pri govoru kot tudi pri glasbi, saj je za uspešno komunikacijo potrebno dobro slišati in razumeti. Večinoma akustične lastnosti prostora dojemamo podza‑ vestno, vendar se to popolnoma spremeni, če te ne izpolnjujejo naših pričakovanj. Zvočno ugodje

V osnovi ločimo med akustiko odprtega prosto‑ ra, akustiko stavb in akustiko prostorov v stavbah. Prostorsko akustiko določajo oblika, velikost in površine v prostoru, saj to vpliva na fizikalne za‑ konitosti pri širjenju zvoka in posledično na našo slušno zaznavo. Pri akustiki stavb je bistvenega pomena preprečiti širjenje zvoka po zgradbi, zato tu glavno vlogo igrajo programska razporeditev prostorov, primerno zasnovana konstrukcija in detajli. Pomembna je tudi kontrola hrupa v urba‑ nem prostoru ter odnos med stavbo in okolico.

pri obeh gre za ponavljajoče se spreminjanje lege delčkov snovi. Obe mehanski valovanji se lahko prenašata le v snoveh. Zvočno valovanje se prenaša z longitudinalnim valovanjem. Delci snovi spreminjajo svojo lego vzporedno s smerjo širjenja valovanja, v snovi tako nastajajo zgoščine in razredčine, ki jih zaznamo kot razliko v tlaku glede na referenčni zračni tlak, ki znaša 105 Pa. Zgoščine in razredčine se pojavljajo periodično, razdalja med dvema sosednjima točkama z enakim zvočnim tlakom je valovna dolžina λ, ki jo pri zvočnih pojavih merimo v metrih. Zvočni tlak je sprememba tlaka v snovi zaradi prenosa zvoka, merimo ga v Pa. Najnižji zvočni tlak, ki ga še zaznamo je 2 ∙ 10 ‑5 Pa, zvočni tlak nad 20 Pa pa v ušesih povzroča bolečino.

ZVOK

Vrste zvokov

Zvok imenujemo tudi zvočno valovanje, saj je pojav, ki je povezan z mehanskimi valovanji in ni‑ hanji. Prenaša se po stisljivih in elastičnih snoveh. Ločimo transverzalna in longitudinalna valovanja,

V akustiki zvok delimo predvsem glede na:

in zaščita pred hrupom je pomembna lastnost stavb, saj vse več časa preživimo v zaprtih pros‑ torih, zato to občutno vpliva na naše zdravje, počutje in storilnost.

‑

frekvenco zvočnega valovanja

Frekvenca f zvočnega valovanja navaja, ko‑ likokrat v časovni enoti se pojavita zgoščina in razredčina, z njo lahko opredelimo tudi periodo valovanja T, torej čas med dvema zaporednima točkama z enakim zvočnim tlakom. T = 1 / f [s] (T – perioda zvočnega valovanja [s], f – frekvenca [Hz]) Človeško uho zazna frekvence med 16 in 20000 Hz. Nižje frekvence od 16 Hz imenujemo infra‑ zvok, frekvence, ki so višje od 20000 Hz pa ul‑ trazvok. Infrazvoka ne slišimo, vendar vseeno vpliva na naše počutje, saj povzroči vsiljeno nihan‑ je notranjih organov. Edini instrument, ki oddaja tudi infrazvok so orgle. Tudi ultrazvoka ne slišimo, z njim med drugim razkužujemo zrak, uporablja‑ mo ga tudi v medicini. Valovna dolžina (λ) in frekvenca (f) sta povezani z naslednjo enačbo:

λ = c / f [m] (λ ‑ valovna dolžina [m], c – hitrost širjenja zvočnega valovanja v snovi [m/s], f – frekvenca [Hz])

zven, ki je ključen za barvo osnovnega tona. Ka‑ korkoli, največjo vlogo pri tonu, ki ga zaznamo, ima frekvenca osnovnega tona, ki jo zaznamo kot višino tona.

Zvočno valovanje se v različnih snoveh širi z različno hitrostjo. Zvok se ne more širiti v vaku‑ umu. Po zraku se zvok od vira širi v vse smeri s približno hitrostjo c = 340 m/s = 1200 km/h. S širjenjem se lahko zaradi odbojev od površin v prostoru okrepi ali zaduši z absorpcijo. V trdih snoveh se zvok širi s 5 do 15‑krat večjo hitrostjo kot v zraku, kar je odvisno od vrste materiala ozi‑ roma elastičnosti, v kapljevinah je hitrost širjenja zvoka odvisna od stisljivosti, v plinih pa od tem‑ perature plina.

‑

Zvočni dražljaji so večinoma soglasne in ne‑ soglasne kombinacije različnih frekvenc. Na pri‑ mer, ko pritisnemo tipko na klavirju, se ne ustvari le ena frekvenca, ampak vedno osnovni ton z alikvotnimi toni. Sotoni so skoraj neslišno zveneči toni ob osnovnem tonu, skupaj z njim tvorijo

zvočni spekter

Zvočni spekter vira zvoka povezuje frekvenco zvoka in raven zvočnega tlaka, ki ga oddaja vir. Raven zvočnega tlaka imenujemo z decibeli nave‑ den zvočni tlak, označujemo jo Lp (dB), pogosto govorimo tudi o glasnosti zvoka. Referenčna vrednost 0 dB ustreza referenčnemu zvočnemu tlaku 2 ∙ 10 ‑5 Pa. Glede na značilni zvočni spekter, ločimo ton, zven in šum. Zvočni spekter tona vsebuje le eno vrednost pri osnovni frekvenci f1. Tako valovanje imenujemo harmonično, opišemo ga lahko z eno sinusno ali kosinusno krivuljo. Zven je sestavljen iz več harmoničnih nihanj, kjer ima vsako nihanje svojo frekvenco, ki je

ODNOS MED FREKVENCO IN VALOVNO DOLŽINO ZVOČNEGA VALOVANJA, vir: Medved, S. Gradbena fizika.

SHEMATSKI PRIKAZ ZAZNAVANJA ZVOKA, vir: Connelly, P. E., How we hear detail. Better Hearing Institute (online). Dostopno na naslovu : http://www.betterhearing.org.

mnogokratnik osnovne frekvence. Zven odda‑ jamo pri izgovarjavi samoglasnikov. Pri izgovarjavi soglasnikov oddajamo šum. Spek‑ ter šuma je sestavljen iz zelo različnih frekvenc. Posebni vrsti šuma sta beli in rožnati šum. Pri belem šumu so pri vseh frekvencah amplitude zvočnega tlaka enake, pri rožnatemu šumu se rav‑ ni zvočnega tlaka linearno znižujejo s povečanjem frekvence. Za merjenje akustičnih lastnosti pros‑ torov se uporablja tudi zvočni vir, ki oddaja z zvočnim spektrom rožnatega šuma.

zvočnega tlaka oziroma glasnost zvoka ozi‑ roma hrupa Lp določimo s povprečjem v krat‑ kih časovnih obdobjih. Pri rezultatih merjenja akustičnih pojavov moramo vedno navesti upora‑ bljeno časovno povprečje. V akustiki pri gradbeni fiziki se raven zvočnega tlaka navaja v diskretnih oktavnih ali terčnih frekvenčnih območjih. ZAZNAVANJE ZVOKA

Frekvenčna območja zvočnega spektra

Ko zvok pride do ušesa, se po sluhovodu prenese do bobniča, napete membrane, ki loči zunanje in srednje uho in povzroči, da ta zavibrira. Te vi‑ bracije se preko kladivca, nakovalca in stremenca prenesejo v notranje uho in nato do polža, ki je zvita cev, napolnjena s tekočino, v njenih stenah pa je polno živčnih končičev. Polž je na eni strani ožji, na drugi širši, da lahko zaznava višje in nižje tone. Trije kanali niso povezani s sluhom, temveč skrbijo za ravnotežje, dražljaji, ki jih povzroči zvok pa se do možganov prenesejo po slušnem živcu.

Zvočni tlak se časovno spreminja, zato raven

Pri zaznavanju zvoka ločimo med govorom, glas‑

Hrup ima fizikalno zvočni spekter, ki je značilen za šum. Gre za nezaželeno zvočno informacijo, lahko je zdravju škodljiv, kar je lahko posledica frekvenc zvoka ali njegove zvočne jakosti. Pred‑ vsem je moteč hrup, ki je impulzen in vsebuje poudarjene tone.

KRIVULJE FONOV, vir: Medved, S. Gradbena fizika.

bo in hrupom. Vsi deli slušnih organov so se razvili tako, da najbolje zaznavamo zvok, ki ga oddajamo z govorom. Pri glasbi in govoru težimo k temu, da bi zagotovili take pogoje za prenos zvoka, da bi glasbo in govor dobro slišali, kar je temeljna naloga prostorske akustike. Nasprotno želimo pri zvoku, ki je za človeški organizem moteč in lahko celo zdravju škodljiv. Tu želimo jakost zvoka zmanjšati.

govora je potrebna raven zvoka med 30 dB in 75 dB. Simfonični orkester oddaja zvok s frekven‑ cami med 35 Hz in 10000 Hz pri glasnosti zvoka med 30 dB in 100 dB. Frekvenco zvoka in raven zvočnega tlaka oziroma glasnost zvoka Lp po‑ vezuje fiziološka enota fon. PROSTORSKA AKUSTIKA

Zvok ima lahko terapevtske učinke, povečuje storilnost pri delu, lajša bolečine, vpliva na ritem delovanja srca in dinamiko dihanja, medtem ko hrup zmanjšuje koncentracijo, moti sporazume‑ vanje, povzroča okvare slušnih organov, negativ‑ no vpliva na nevrovegetativni in kardiovaskularni sistem.

Pri načrtovanju stavb sta pomembni fizikalna akustika, ki opisuje pojave pri prenosu zvoka, in akustika v arhitekturi, ki preučuje zvočno zaščito pri prenosu zvoka in hrupa med okolico in stavbo ter med prostori v stavbi. Del akustike v arhitek‑ turi je tudi prostorska akustika, ta preučuje ka‑ kovost zaznavanja zvoka v prostorih z zvočnim virom.

Za naš sluh je značilno, da frekvence zvoka enake jakosti na zaznavamo enako. Slišimo frekvence od 16 Hz do 20000 Hz, vendar bolj frekvence, ki so značilne za govor, torej od 200 Hz do 5500 Hz, najbolj frekvence okoli 4000 Hz. Za zaznavanje

Vsak prostor ima svojo akustičnost, vendar smo nanjo bolj pozorni, ko gre za prostore, kjer je posebej pomembno, da dobro razumemo govor (učilnice, predavalnice ...) in slišimo glasbo (glasbene učilnice, koncertne dvorane

…). Z načrtovanjem akustike želimo v prostorih preprečiti hrup ter hkrati zagotoviti, da zvoka ne zadušimo. Z akustičnimi rešitvami vplivamo na zaznavo prostora na splošno, ne le z akustičnega vidika. V prostorih moramo zagotoviti primeren odmev‑ ni čas, primerno razmerje med posrednim in ne‑ posrednim zvokom in da do vseh poslušalcev, ne glede na njihovo mesto v prostoru, prihaja zvok enake jakosti. Izhajamo iz namembnosti prostora, pomemben podatek je predvsem potrebna pros‑ tornina na poslušalca v prostoru. Za koncertne dvorane velja, naj bo potrebna prostornina pros‑ tora na poslušalca nad 8 m3, potrebne so tudi večje površine za odboj zvočnega valovanja s ka‑ terimi ustvarimo razpršeno zvočno polje in ob‑ lika prostora. Prostor mora imeti razmerje stranic v neenakih mnogokratnikih, da se izognemo po‑ javu resonance, dobro je, da ploskve niso povsem vzporedne. Razlika v času med trenutkom, ko zaznamo posredni zvok in trenutkom, ko zazna‑ mo neposredni zvok, mora biti manjša od 80

do 100 ms. Trapezoidna dvorana je primernejša od pravokotne, saj želimo, da poslušalci spreje‑ majo zvok pod kotom ± 45° od zvočnega vira. Za absorpcijske površine je primerno, da so nameščene na stropu in ob zadnji steni, zvočni reflektorji pa so nameščeni nad virom zvoka in nad bolj oddaljenimi poslušalci. Izogibamo se konkavnim elementom, da ne ustvarimo v pros‑ toru zgoščenega polja zvočnega tlaka. Difuzne reflektorje uporabimo, če želimo zagotoviti ena‑ komerno raven zvočnega tlaka v celotnem pros‑ toru. Kadar želimo podaljšati odmevni čas, mo‑ ramo uporabiti elektronske naprave. Širjenje zvoka in njegova zaznava Akustiko prostora bolj kot sam prostor določa vir zvoka, vendar je od prostora odvisno, kako zvok pride do poslušalca. Občutek v prostoru, v kate‑ rem so samo gladke trde površine, lahko primer‑ jamo z vizualnim vtisom v prostoru, polnem zrcal: presvetel (= nerazumljiv), bleščeč (= preglasen). V takšnem prostoru se je težko orientirati. S svet‑

ZNAČILNA ZVOČNA POLJA, vir: Medved, S. Gradbena fizika.

SHEMA ŠIRJENJA ZVOKA, KONCERTNA DVORANA V RAIDIN‑ GU, vir: Detail: Music and Theatre, Review of Architecture.

lobo, ki se odbija od zelo svetlih površin lahko primerjamo tudi odboj zvoka od trdih površin. Površine s porami in površine, ki lahko vibrirajo zvok absorbirajo kot temne barve svetlobo. V realnih prostorih se oblikujejo različna akustična območja, kar je posledica odbojev zvo‑ ka od površin. Bližnje zvočno polje sega od vira do razdalje, ki je približno enaka najmanjši va‑ lovni dolžini zvočnega valovanja, ki jo oddaja vir. V prostem zvočnem polju se raven zvočnega tlaka znižuje za 6 dB pri vsaki podvojitvi razdalje med zvočnim virom in poslušalcem. V tem območju eksperimentalno ugotavljamo akustične lastnosti prostora. V odmevnem polju je zaradi odbojev zvočnega valovanja raven zvočnega tlaka enaka, ne glede na oddaljenost od zvočnega vira. Pri zaznavanju zvoka je pomemben predvsem čas, ki je potreben, da zvok pride od vira do poslušalca. Zvok, ki ga zaznamo, je skupen zvočni vtis, ki ga povzroči neposredni zvok, hitro odbiti zvok in odmev. Neposredni zvok pride najhitreje

do poslušalca, saj mora pripotovati najkrajšo razdaljo, sledijo mu odboji zvoka od stropa in sten. Zvok se od ploskih površin odbije pod enakim kotom, kot je njegov vpadni kot. Časovni zamiki so odvisni od razlike v dolžini poti med neposrednim in odbitim zvokom. Število odbojev od površin se časovno povečuje, vendar se ener‑ gija zmanjšuje zaradi sferičnega širjenja zvoka in absorpcije pri odboju. Neposredni zvok nam omogoča, da določimo, kje v prostoru se nahaja vir zvoka. To lahko na‑ redimo tudi z zaprtimi očmi in če je odbiti zvok močnejši kot neposredni zvok. Ovira, ki se nahaja med virom zvoka in poslušalcem, lahko nepo‑ sredni zvok oslabi do te mere, da ga ni mogoče več zaznati, zato je pri načrtovanju uspešnih akustičnih rešitev zelo pomembno, da takšnih ovir ni. Hitro odbiti zvok, ki doseže poslušalca v manj kot 50 ms za neposrednim zvokom, povečuje jas‑ nost zvoka, ker lahko naše uho te zvoke integrira.

Časovni zamik 50 ms približno ustreza 17 metrski razliki v dolžini poti med neposrednim in odbitim zvokom. Jasnost zvoka se krepi tudi z odboji, ki imajo časovni zamik do 80 ms za neposrednim zvokom, kar ustreza dolžinski razliki poti 27 m. Glasbene prostore moramo načrtovati tako, da hitro odbiti zvok usmerimo proti poslušalcu. Tridi‑ menzionalni akustični vtis dobimo, ko hitro odbiti zvok doseže poslušalca od strani. Ta občutek, da smo obdani z glasbo, je zelo pomemben kriterij pri načrtovanju koncertnih dvoran za simfonično glasbo. Reverberacijski zvok sledi hitro odbitemu zvoku, ko se gostota odbojev poveča, vendar se v mnogih prostorih jakost eksponentno zmanjša. Reverberacijski zvok je najpomembnejša akustična lastnost prostora, saj za razliko od hitro odbitega zvoka ni toliko odvisen od pozicije. Kakšen reverberacijski čas ustreza posamezne‑ mu prostoru, je odvisno od namena prostora. V cerkvah je primeren daljši reverberacijski čas, v predavalnicah krajši.

Reverberacijski ali odmevni čas je najpomembnejši kriterij akustične kvalitete pros‑ tora, saj opiše čas od izklopa zvočnega vira do trenutka, ko se zvočna raven Lp zmanjša za 60 dB. Potrebni reverberazijski čas določimo glede na namen in volumen prostora. Predolg odmevni čas povzroči, da v prostoru nastanejo moteči odmevi, prekratek daje občutek, da se prostor ne odziva zvokom. V koncertnih dvoranah so najprimernejši odmevni časi med 1,2 do 1,7 sekund. Ni preveč odvisen od frekvenc, posebno ne med 250 in 2000 Hz, saj odstopanja do 20 % načeloma niso problematična. Vendar, če je reverberacijski čas za nižje frekvence občutno daljši, kot za višje, bo v prostoru donelo, nasprotno, če namenimo premočen poudarek višjim frekvencam, se bo v prostoru ustvaril vreščeč občutek. V velikih koncertnih dvoranah, kjer želimo ustvariti toplo vzdušje, je zaželeno, da povečamo reverberacijski čas frekvencam pod 250 Hz.

Odmev je pojav, ko isti vir zvoka zaznamo večkrat in z določenim časovnim zamikom, kot posledica neposrednega in odbitega zvoka. Časovna zaka‑ snitev, pri kateri ne zaznamo ločeno neposre‑ dnega in odbitega zvoka, je približno 60 ms, pri govoru 100 ms. Odmev je problematičen pred‑ vsem pri velikih prostorih, zato v njih namestimo odbojne površine ob viru zvoka in pred poslušalci, absorpcijske pa za poslušalci. Stoječe zvočno valovanje nastane, ko sta dve steni v visokem prostoru vzporedni, zvočno odbojni, razdalja med njima pa je enaka va‑ lovni dolžini zvočnega valovanja. Vpadlo in od‑ bito zvočno valovanje se na določenih mestih v prostoru ojačata, na določenih oslabita, zato poslušalec v različnih točkah prostora zazna zelo različno raven zvočnega tlaka. Frekvenca, pri kateri se pojavi stoječe valovanje, imenujemo lastna frekvenca prostora. Stoječe valovanje se pojavi tudi pri mnogokratnikih osnovne lastne frekvence prostora.

Povezava med volumnom prostora, časom reverberacije in absorptivnimi površinami Prostor mora imeti dovolj velik volumen, da lahko dosežemo ustrezen reverberacijski čas. V primeru, ko je volumen prostora za določen na‑ men premajhen, ne moremo zagotoviti dobrih akustičnih karakteristik. Če je volumen prostora prevelik, so potrebne večje površine za absorb‑ cijo zvoka, kar zmanjša tudi glasnost prostora. Pri večjih koncertnih arenah in kongresnih dvoranah, kjer se uporablja izključno elektronsko ozvočenje, so volumenske zahteve in absorpcijske površine večje. Pri načrtovanju akustike prostorov upora‑ bljamo za določanje odmevnega časa poenostav‑ ljen izračun s Sabinovo enačbo. Na odmevni čas torej vpliva prostornina pros‑ tora in površine v prostoru, oziroma izbira oblog. Absorptivnosti zvoka so odvisne od frekvence zvočnega valovanja, zato navajamo referenčni odmevni čas pri frekvenci 500 Hz.

VPLIV RAZLIČNIH TLORISNIH ZASNOV NA ODBOJ ZVOKA, vir: Mommertz, E. Acoustics and Sound Insulation, Detail Practice.

Čas reverberacije se torej povečuje z volum‑ nom prostora, ne glede na njegovo geometrijo. Akustične težave se pojavijo predvsem zato, ker materiale, bolj kot iz akustičnega vidika absorp‑ tivnosti, izbiramo iz arhitekturnega koncepta, stroškov, vzdržljivosti, požarne odpornosti, … »Pravilnik o zvočni zaščiti stavb« zahteva za pro‑ store do 200 m3 odmevni čas 0,7 s, za prostore od 200 m3 do 500 m3 0,8 s, pri čemer je dovoljeno odstopanje za 20 %. Za večje prostore se upo‑ rabljajo natančnejše računske metode in prever‑ janje s preizkusi. Glasnost prostora Glasnost prostora je odvisna od moči zvočnega vira, njegove oddaljenosti od poslušalca in ek‑ vivalentnih absorpcijskih površin. Zvočna moč vira je opredeljena s količino zvočne energije, ki jo zvočni vir odda v časovni enoti. Me‑ rimo jo v W. Zvočna energija se prenaša z zvočnim

tokom. Zvočna moč virov je različna, pri govoru oddajamo zvočni tok nekaj mW, glasbeni instru‑ menti nekaj deset W. Najmanjši zvočni tok, ki ga še zaznamo je referenčna zvočna moč vira Wo, ki znaša 10‑12 W. Zvočna intenzivnost I je opredeljena z zvočnim tokom, ki prehaja 1 m2 veliko navidezno površino v prostoru, skozi katerega se širi zvočno va‑ lovanje. Najmanjša zvočna intenzivnost, ki jo še zaznamo, znaša 10‑12 W/m2. Pri podvojitvi razdalje od točkovnega zvočnega vira, ki oddaja zvočni tok enakomerno v celotni 3D prostor, ali zvočnega vira, ki oddaja zvok v pol‑ prostor, se raven zvočnega tlaka zmanjša za 6dB, pri linijskem viru pa za 3dB. Po neki določeni razdalji, postane glasnost pros‑ tora konstantna in odvisna le od absorptivnih površin. Če podvojimo volumen prostora, med‑ tem ko čas reverberacije ostane nespremenjen, se glasnost zvoka zmanjša za 3 dB.

Geometrija prostora Pri določanju oblike prostora se pogosto poslužujemo geometrične metode žarkov, saj tako najbolj nazorno prikažemo, kam se zvok od‑ bije. Vpadni kot žarkov je enak odbojnemu kotu. Struktura površin Teoretični odboji zvoka, ko je vpadni kot enak odbojnemu, so mogoči le, kadar so površine ali deli površin dovolj veliki in gladki, pri akustiki to pomeni, da globina površinske strukture ne sme biti večja od 1/12 valovne dolžine. Pri površinah z globljo strukturo, se zvok ne odbije v eni smeri, temveč se razprši. Primer: površine s 30 mm globoko strukturo od‑ bijajo frekvence nižje od 1000 Hz, saj je valovna dolžina za 1000 Hz 0,34 m. S strukturiranimi površinami lahko tudi izboljšamo akustične pogoje, na primer v pros‑ torih s konkavnimi ali vzporednimi stenami. V

prostorih, kot so koncertne dvorane, vadbene sobe, snemalni studii, je dobra akustika bistve‑ nega pomena, zato so strukturirane površine tu posebej pomembne. Hkrati so to tudi elementi notranjega oblikovanja prostora, kot v starejših koncertnih dvoranah balkoni, stebri in ornamenti. K boljšim akustičnim pogojem lahko prispevamo tudi s konstrukcijsko razčlenitvijo večjih površin na manjše, po možnosti konveksne, ter obliko‑ vanjem oken in vrat. Strukturirane površine iz odbojnih materialov kot so steklo, les, kamen, ne prispevajo preveč k zvočni absorpciji. Iz akustičnega vidika so strukturirane površine zaželene, saj razpršijo zvok in ustvarijo dobro zvočno mešanico. Zvočna absorpcija površin Odmevni zvok, ki ga povzročata odmev in in‑ terferenca zvočnega valovanja, se v prostoru širi zaradi odbojev od površin. Površine prejeto zvočno valovanje delno absorbirajo oziroma spre‑

menijo v drugo obliko energije, predvsem toplo‑ to, zato odboji zvočnega valovanja slabijo. Zvočna absorptivnost površin je pri različnih frekvencah vpadlega zvočnega valovanja različna, to pomeni, da lahko z različnimi fizikalnimi principi vplivamo na absorptivnost določenih frekvenc zvočnega valovanja ter s tem izboljšamo zvočno ugodje v stavbah.

pronica skozi pore, zvočna energija se izniči zaradi trenja. Na zvočno absorptivnost občutno vpliva tudi debelina in mesto zvočno absorptivnih materialov. Bolj učinkovito je, če zvočno absorp‑ tivnih materialov ne namestimo neposredno na odbojno površino, ampak jih od stene nekoliko odmaknemo, saj s tem povečamo zvočno absorp‑ cijo za nižje frekvence.

Velika večina materialov, ki se v arhitekturi zelo pogosto uporablja (steklo, vidni beton, omet, …), zvok odbijajo, zato je zelo pomembno, da se za‑ vedamo, da je potrebno pri načrtovanju notran‑ jega prostora uporabiti tudi materiale, ki zvok absorbirajo. Na voljo so različni sistemi, na primer izolacijske plošče iz mineralnih vlaken, mikroper‑ forirane folije, sistemi spuščenih stropov, ki se ne razlikujejo zgolj po videzu, temveč tudi v akustični učinkovitosti oziroma koeficientu zvočne absorp‑ cije, ki je naveden v tehničnih specifikacijah.

V akustične namene se pogosto uporabljajo perforirani paneli iz mavčnih plošč, lesa, kovine, pletenih kovinskih mrežic z zadaj pritrjenim zvočno absorptivnim materialom. Zvočna absor‑ pcija je pri tem odvisna od deleža odprtin, njihove velikosti in debeline zvočno absorptivnega mate‑ riala. Večji kot je delež odprtin, večja je zvočna ab‑ sorpcija pri višjih frekvencah. Pri enakem deležu odprtin, so manjše odprtine boljše kot večje, običajno je premer luknjic ali širina špranj nekje med 1 do 20 mm. Pri enakem deležu odprtin, tanjši paneli prepuščajo več zvoka kot debelejši.

Dobri zvočni izolatorji so materiali, ki imajo odprte pore in poroznost večjo od 50 %. Zvok

Za absorpcijo zvoka nizkih frekvenc upo‑

FOTOGRAFIJA MODELA V MERILU 1:20 ZA AKUSTIČNE MERITVE, vir: Mommertz, E. Acoustics and Sound Insulation, Detail Practice.

rabljamo obloge na distančnikih, ki delujejo kot membrane. Na absorptivnost vpliva masa ob‑ loge, razdalja med oblogo in osnovno gradbeno konstrukcijo in vrsta polnila, ki v celoti ali delno zapolnjuje prazen prostor med oblogo in osnovno gradbeno konstrukcijo. Zvočno valovanje srednjih frekvenc najbolj ab‑ sorbirajo perforirane obloge na distančnikih ali na sloju porozne snovi. Absorpcijo uravnavamo z oddaljenostjo perforirane obloge od osnovne gradbene konstrukcije, izbiro snovi v medpros‑ toru (zrak ali porozna snov) in deležem površine luknjic. Tak zvočni absorber se imenuje tudi Helmholtzov resonator. Visoke frekvence absorbirajo porozne (vlak‑ naste) snovi. Z njimi obložimo osnovno gradbeno konstrukcijo. Potrebna debelina obloge iz po‑ rozne snovi za absorpcijo določene frekvence je enaka četrtini valovne dolžine frekvence. Višje frekvence imajo krajše valovne dolžine kot nižje frekvence in ker so v praksi primerne debeline

oblog le nekaj cm, lahko na ta način absorbiramo le zvočno valovanje s frekvencami nad 1000 Hz. Akustični absorberji so kompleksnih oblik, ferkvenčno odvisno absorptivnost elementa določajo z eksperimenti s primerjavo izmerjenega odmevnega časa v prazni odmevnici in odmevnici z vzorcem s površino 10 m2 ter Sabinovo enačbo. Po standardu SIS EN ISO 11654 razvrščamo zvočne absorberje v pet razredov zvočne absorp‑ tivnosti. Natančnejše metode in akustične mertive Računalniške simulacije so danes nepogrešljive pri načrtovanju akustičnih rešitev, večinoma se uporabljajo geometrične tehnike. Arhitekturni 3D model preoblikujejo v akustično pomembne po‑ datke, rezultat teh simulacij so akustični pogoji na točno določenih mestih, sedežih, možni so tudi rezultati za celotno dvorano. Natančnost rezulta‑ tov je močno odvisna od vstavljenih parametrov, zato je pri tem potrebna velika natančnost in

izkušnje. Z nekaj dodatnega truda v računalniški programih je mogoče tudi vnaprej slišati, kakšna bo akustika v prostoru za govor ali posamezne instrumente, medtem ko takšna simulacija za ce‑ loten orkester zaradi kompleksnosti in interakcije zvoka še ni mogoča. V manjših prostorih, z volumnom manjšim od približno 100 m3 in frekvencami nižjimi od 160 Hz, je napovedovanje širjenja zvoka z geometričnimi in statističnimi metodami neustrezno. V tlorisno pravokotno zasnovanih prostorih naj bi bile di‑ menzije čim bolj neenakomerne, na primer v razmerju 1:0,83:0,74 ali 1:0,79:0,62. Ena ali več površin mora biti pod kotom, večje površine razdeljene ali pa uporabljeni absorptivni mate‑ riali, da se izognemo resonanci. Takšni ukrepi so še posebej pomembni pri glasbenih učilnicah in snemalnih studiih. Akustične meritve v prostorih so v preteklosti izvajali z izstrelitvijo praznega naboja iz pištole ali pokom balonov, danes pa se uporabljajo meritve,

ki pokrijejo celoten razpon zvočnih frekvenc, ki se uporabljajo. Dobimo podatke za oceno akustičnih kriterijev prostora. S pomočjo naprednih me‑ ritev je mogoče določiti celo akustične napake. Meritve se večinoma izvajajo v praznih pros‑ torih, nato rezultate preračunajo za zasedene prostore. Število meritvenih pozicij je odvisno od velikosti prostora, v glasbeni učilnici na primer 6, v koncertnih dvoranah lahko več kot 100, zato je tudi čas meritev zelo različen, od polurnih do večdnevnih. V primeru odprtih prizorišč se akus‑ tiko preizkusi nekaj minut pred dogodkom, ko je prostor že zaseden z obiskovalci, meritvenih točk je manj, vse skupaj pa traja le nekaj minut. Akustične meritve na modelih se izvajajo v času projektiranja. Modeli so večinoma v merilu 1:10 ali 1:20 in imajo vse površine oblikovane in dimen‑ zionirane na podlagi načrtov. Zaradi manjšega merila, so prilagojene tudi dolžine zvočnih va‑ lov, kar pomeni, da se meritve izvajajo pri višjih frekvencah. Problem, ki se pri tem pojavi, je, da se pri višjih frekvencah poveča absorpcija, kar vpliva

na meritve širjenja zvoka. Na merilo modela je težko prenesti absorpcijske lastnosti materialov. Za občinstvo in sedeže se pri modelih uporablja zvočno‑absorptivna profilirana pena. Računalniške simulacije in meritve na modelih imajo oboje svoje prednosti in slabosti, zato pri večjih projektih uporabljajo oboje. ZVOČNA ZAŠČITA STAVB IN PRENOS ZVOKA PO STAVBAH V stavbah se zvok in hrup prenašata z zvočnim valovanjem v zraku in mehanskim nihanjem gradbenih konstrukcij. Prenos udarnega zvoka in zvoka v zraku dopolnjujejo zvočni mostovi. Virom zvoka in hrupa v stavbi moramo dodati še hrup, ki se v stavbe prenaša iz okolja. Za ustrezno zvočno ugodje v stavbah moramo tako zagotoviti dobro prepoznavanje glasbe in govora ter ustrezno zvočno izolirnost gradbenih konstrukcij. V različnih delih dneva so vrednosti ravni

zvočnega tlaka v stavbah različno moteče. V bi‑ valnih in delovnih prostorih so dovoljene vred‑ nosti porazdeljene za dnevni čas med 8. in 22. uro in nočni čas. Vrednosti merimo v treh ali petih točkah v opremljenem prostoru. Mejne vrednosti opredeljuje »Pravilnik o zvočni zaščiti stavb«. Pri načrtovanju moramo premišljeno oblikovati akustične lastnosti prostorov ter zagotoviti us‑ trezno zvočno izolirnost gradbenih konstrukcij za zvok v zraku in udarni zvok. Zvok v zraku nastaja pri govoru, glasbi in delovanju naprav, pojavi se moteči »hrup ozadja«. Pri neposrednem prenosu mehanskih nihanj v gradbene konstrukcije go‑ vorimo o udarnem zvoku, ta nihanja se prenašajo v gradbenih konstrukcijah, na površini konstrukcij v sosednjem prostoru se del nihanj spremeni v zvočno valovanje. Zvočna izolirnost gradbenih konstrukcij Ko zvočno valovanje doseže gradbeno kon‑ strukcijo, se nekaj zvočne moči prenese tudi skozi

RAZREDI ZVOČNE ABSORPTIVNOSTI ABSORBERJEV PO STANDARDU SIS EN ISO, vir: Medved, S. Gradbena fizika.

obloga z elastično snovjo

vgradnja mehke snovi med spuščen strop v sosednjem spuščen strop v sosednjem nosilno ploščo in talno prostoru prostoru z absorberjem oblogo zvoka

OSNOVNA NAČELA ZA POVEČANJE ZVOČNE IZOLIRNOSTI MEDETAŽNIH KONSTRUKCIJ ZA UDARNI ZVOK, vir: Medved, S. Gradbena fizika.

konstrukcijo, pri tem so vrednosti zvočne izo‑ lirnosti gradbene konstrukcije R za zvok v zraku zelo različne pri različnih frekvencah vpadlega zvočnega valovanja. Glede na lastnosti konstrukcije, ločimo različna področja: ‑ področje vpliva upogibne togosti: Konstruk‑ cija, vpeta kot predelna ali medetažna konstruk‑ cija, je neke vrste membrana. Vsiljeno nihanje se lahko pojavi, če je debelina konstrukcije majhna v primerjavi z valovno dolžino zvočnega valovan‑ ja, predvsem pri nizkih frekvencah zvočnega val‑ ovanja, pod 100 Hz. ‑ področje resonance: Resonančna frekven‑ ca zvočnega valovanja fr (Hz) je frekvenca, ki povzroči nihanje konstrukcije z največjo amplitu‑ do. Ko se frekvenca zvočnega valovanja, ki deluje na konstrukcijo približuje resonančni frekvenci, se zvočna izolirnost konstrukcije R zmanjšuje. Zagotoviti moramo, da je resonančna frekvenca

FREKVENČNA OBMOČJA ZVOČNEGA VALOVANJA, KI ZNAČILNO VPLIVAJO NA ZVOČNO IZOLIRNOST R GRADBENE KONSTRUKCIJE, vir: Medved, S. Gradbena fizika.

gradbenih konstrukcij nižja ali višja od frekvenc zvočnega valovanja, ki nastanejo pri govoru, torej pod 100 Hz ali nad 4000 Hz. Tej zahtevi us‑ treza večina enoslojnih gradbenih konstrukcij, v večslojnih z zračnim slojem se lahko resonanca pojavi tudi pri zvočnem valovanju v področju govornih frekvanc. To rešimo z zapolnitvijo zračnega sloja s porozno snovjo, na primer top‑ lotno izolacijo iz vlaken z debelino vsaj 10 mm pri mavčnih ploščah ali pri okenski zasteklitvi z zamenjavo zraka med stekli z žlahtnimi plini ali neenakomerno debelino stekel. ‑ področje vpliva mase: Masa snovi, iz katere je zgrajena gradbena konstrukcija, vpliva na prenos zvočnega valovanja predvsem pri višjih frekvencah. Navajamo jo kot površinsko maso gradbene konstrukcije v kg/m2. Zvočna izolirnost R gradbene konstrukcije se poveča za 6 dB, če pri isti frekvenci zvočnega valovanja podvojimo površinsko maso konstrukcije, vendar je vpliv mase na zvočno izolirnost v realnosti nekoliko manjši, saj ta odnos velja za neskončno velike

gradbene konstrukcije brez zvočnih mostov ‑ področje koincidence: Do pojava koincidenčnega valovanja pride, ko je valovna dolžina vpadlega zvočnega valovanja v ravnini stene λ’ enaka valovni dolžini vzdolžnega va‑ lovanja stene λk. Nihanje stene se takrat okre‑ pi in prenos zvočne energije preko stene se poveča. Področje frekvenc zvočnega valovanja, ki povzročajo ta pojav imenujemo koincidenčno frekvenčno območje, pojav je najizrazitejši pri kritični frekvenci fc’. Koincidenca se ponavadi pojavi pri višjih frekvencah zvočnega valovan‑ ja, lahko pa tudi pri frekvencah, ki so značilne za govor. Kritična frekvenca fc se povečuje z zmanjšanjem površinske mase oziroma debeline snovi. Pri zasnovi gradbenih konstrukcij, glede na njihovo zvočno izolirnost za zvok v zraku, je potrebno izbrati ustrezno površinsko maso grad‑ bene konstrukcije, ki mora biti dovolj velika, da premaknemo resonančno frekvenco fr pod

frekvence zvočnega valovanja, ki nastajajo pri govoru oziroma glasbi, in dovolj nizka, da pre‑ maknemo kritično frekvenco fc nad frekvence zvočnega valovanja, ki nastajajo pri govoru ozi‑ roma glasbi. Resonančno frekvenco znižamo še učinkovitejše, če med sloje gradbene konstrukcije tesno vstavimo mehko snov, kritično frekvenco lažje premaknemo z vmesnim zračnim slojem in izbiro različnih površinskih mas oziroma debelin slojev v gradbeni konstrukciji. Načrtovanje gradbenih konstrukcij glede na izolirnost pred zvokom Kriteriji za prenos zvoka v zraku in udarni zvok, ki se uporabljajo pri načrtovanju gradbenih konstrukcij z vidika zaščite pred hrupom, so opredeljeni ločeno in drugače. Vrednost navaja »Pravilnik o zvočni zaščiti stavb«. Ovrednotena zvočna izolirnost gradbene konstrukcije Rw’ je merilo za zaščito pred zvokom v zraku, pri preno‑ su udarnega zvoka se ocenjuje normalizirana ra‑ ven zvočnega tlaka Ln’.

Zvočni mostovi Zvočni mostovi so mesta, kjer se gradbene konstrukcije stikajo, pomembna je zasnova kon‑ strukcij in način povezave. V lahkih gradbenik konstrukcijah povzročajo zvočne mostove tudi vezni elementi, na primer C profili. Pri izračunu računsko ovrednotenih zvočnih izolirnosti R’w,r gradbenih konstrukcij v prostoru moramo upoštevati tudi vpliv zvočnih mostov. HRUP V ZUNANJEM OKOLJU V razvitih državah, predvsem v mestih, je okolje obremenjeno s komunalnim hrupom, ki se prenaša tudi v stavbe. Obstajajo različni viri komunalnega hrupa, na izpostavljenost vplivajo zvočna moč vira, vrsta hrupa, lastnosti okolja med virom in poslušalcem in ovire širjenju zvočnega valovanja. Pri prenosu po zraku se del zvočne energije zaradi trenja med delci zraka z različno hitrost‑

jo pretvori v toploto. Dušenje je večje za višje frekvence zvočnega valovanja, nad 2000 Hz, medtem ko se nizkofrekvenčno valovanje, pod 100 Hz, v zraku prenaša praktično brez izgub. Na dušenje bolj kot temperatura zraka vpliva nje‑ gova vlažnost. Raven zvočnega tlaka lahko znižajo tudi drevesa, če je nasad širši od 20 m. V mestih in industrijskih conah se za zaščito pred hrupom uporabljajo protihrupne ovire. V Sloveniji so opredeljene štiri stopnje varstva pred hrupom v zunanjem okolju, izbrana lokacija v Brežicah sodi v 3. območje emisij hrupa, za ka‑ tero velja mejna vrednost ekvivalentne zvočne ravni hrupa podnevi 60 dB(A), ponoči 50 dB(A). Ocenjena raven hrupa se primerja z mejnimi vrednostmi ekvivalentne zvočne ravni hrupa v posameznem obdobju dneva in za posamezna območja varstva pred hrupom, vendar na izbrani lokaciji hrup v zunanjem okolju ni problematičen. To območje je zelo mirno, tudi promet je redek, zato temu poglavju ni namenjeno toliko pozor‑ nosti. Lahko pričakujemo, da se bo raven hrupa

PRIMERI ZVOČNIH MOSTOV PRI RAZLIČNIH STIKIH PREDELNE IN MEDETAŽNE GRADBENE KONSTRUKCIJE, vir: Medved, S. Gradbena fizika.

na izbranem območju s predvidenimi novimi de‑ javnostmi in gradnjo objektov vseeno nekoliko povečala. Zvočna izolirnost gradbenih konstrukcij za zvok v zraku iz zunanjega okolja Fasade stavb ščitijo notranje prostore pred ko‑ munalnim hrupom. Pri dvojni zasteklitvi se lahko v medprostoru pojavi resonanca, ki zmanjšuje zvočno izolativnost. Včasih so zato prostor med stekli zapolnili z žveplovim heksafluoridom, ven‑ dar je njegova uporaba danes prepovedana, ker je močan toplogredni plin. Zasteklitve se namesto tega izdelujejo tako, da je eno izmed stekel lepljeno, debeline stekel pa so različne. Trojna zasteklitev ima večjo zvočno izolativnost kot dvojna, vendar le, če je vsota debelin stekel in vsota razmikov med stekli večja kot pri dvojni zasteklitvi. Na celotno izolativnost oken vplivata tudi okvir in tesnost okenskih pripir. V okoljih z velikimi emisijami hrupa, se lahko zvočna izola‑ tivnost izboljša z dvojnimi fasadami.

Fasade so ponavadi sestavljene iz več različnih elementov, pri čemer so poleg ovrednotenih zvočnih izolirnosti posameznega dela fasade pomembne tudi njihove površine. Za posamezne vgradne elemente, na primer prezračevalne odprtine, proizvajalci navajajo normirano zvočno zaščito Dn,e,tr,w’, ki je preračunana na normalizirano površino 10 m2.

O GGLASBENIH UČILNICAH IN KONCERTNIH DVORANAH

GLASBENE UČILNICE

V primerjavi s koncertnimi dvoranami se akus‑ tiko v individualnih glasbenih učilnicah in ostalih manjših glasbenih prostorih pogosto zanemarja, vendar je v prostorih za poučevanje, vaje in pri‑ prave akustični odziv za glasbenike bistvenega pomena.

prostor za pevce je lahko popolnoma neupo‑ raben za tolkalce. Poleg tega, lahko učilnica, ki je idealna za vajo poklicnih glasbenikov, ovira učenje začetnikov.

Tonski odziv manjšega prostora je že zaradi svoje velikosti popolnoma drugačen kot v prostorih za nastope, poleg tega igra pomembno vlogo tudi zvočna izolacija med sosednjimi prostori. Akustične zahteve je smiselno upoštevati že v konceptni fazi načrtovanja.

Glasnost prostora je precej odvisna od volumna, zato učilnice, predvsem za glasnejše instrumente, ne smejo biti premajhne, saj se lahko zaradi prevelike jakosti zvoka dolgoročno pojavijo tudi zdravstveni problemi pri učiteljih in poklicnih glasbenikih. Večji kot je prostor, bolj pomembno je zagotoviti zadostno višino.

PROSTORSKA AKUSTIKA Prostori, ki so akustično neobdelani, so preglasni in povzročijo napačno izvedbo, nasprotno, če je absorptivnih površin preveč, je soba pretiha, zato je težje doseči pravo intonacijo in je zvočnost instrumentov ali vokalov manjša. Pomembno je tudi, za koga načrtujemo prostor, saj imajo različni instrumenti različne zahteve. Na primer,

Volumen

Za individualni pouk glasbe je za glasne instru‑ mente priporočena minimalna velikost prostora približno 40 m3 in najmanj 20 do 30 m3 na osebo v prostorih za komorno glasbo ali orkester. Pros‑ tori za pevske zbore so lahko nekoliko manjši, približno 10 do 15 m3 na osebo. Tloris

Pri tlorisni zasnovi se moramo izogibati kvadrat‑ nih ali pravokotnih prostorov. Pojavu frfotajočega odmeva se izognemo, če dve nasprotni steni nista vzporedni. Zadovoljivo je, če stene, po možnosti tudi strop, načrtujemo pod kotom 7°.

‑ brenkala; harfa in kitara 15 m2, ‑ instrumenti s tipkami; klavir, orgle in harmo‑ nika 15 do 25 m2, ‑ petje 25 m2, ‑ ljudska glasbila 15 m2.

Velikost prostora oziroma posamezne učilnice je odvisna od vrste predmeta oziroma instrumenta, ki se v njej izvaja, število učilnic pa od velikosti šole ter organizacije pouka.

B. velikost prostorov za skupinski pouk: ‑ predmetna učilnica za predmeta; Nauk o glasbi in Solfeggio ‑ do 35 m2 (16‑22 učencev v skupini) ‑ predmetna učilnica za programa; Predšolska glasbena vzgoja in Glasbena pripravnica ‑ do 35 m2 (16 učencev v skupini) ‑ predmetna učilnica za komorno‑ansambel‑ sko igro ‑ do 35 m2 (do 12 učencev v skupini, za manjše skupine se lahko pouk izvaja tudi v učilnicah za individualni pouk)

Navodila za graditev glasbenih šol v Republiki Sloveniji navajajo naslednje zahteve za prostore za pouk: A. velikost prostorov za individualni pouk: ‑ godala; violina, viola, violončelo in kontrabas 15 do 20 m2, ‑ pihala; flavta, kljunasta flavta, oboa, klarinet, saksofon in fagot 15 do 20 m2, ‑ trobila; rog, trobenta, pozavna, tuba in druga trobila 20 do 25 m2, ‑ tolkala 20 do 35 m2,

C. učilnica za ples: od 60 do 80 m2 D. šolska dvorana za vaje orkestra in nastope v pritličju: od 120 do 160 m2, od tega približno 1/3 za oder

Oprema in materiali Pohištvo in izbira materialov oziroma oblog tudi bistveno prispeva k akustični kvaliteti pros‑ tora. Prostori morajo biti vsaj osnovno primerno akustično opremljeni. To lahko dosežemo na primer s površinami za absorpcijo zvoka vsaj na delu stropa, ustreza tudi, če se absorpcijske in di‑ fuzne površine izmenjujejo. Lesene perforirane obloge, ki so nameščene pred material, ki absorbira zvok, zagotovijo potrebno absorpcijo nizkih frekvenc. Velikost oblog je odvisna od namena prostora in želenega časa reverberacije. Veliki paneli so potrebni v glasbeni sobi za tolkalce in orkestre. Primernejša kot uporaba tapisona ali podobne obloge, ki povzroči dolgočasen in doneč karak‑ ter, je namestitev zvočno absorptivnih zaves na eno sli dve sosednji steni. S tem glasbenikom omogočimo, da si po potrebi akustične lastnosti prostora prilagajajo tudi sami. Še večjo prila‑

godljivost akustike lahko dosežemo z namestit‑ vijo vrtljivih lesenih panelov, ki zvok na eni stra‑ ni absorbirajo, na drugi odbijajo, ali vgradnjo električno pomičnih rolo senčil iz zvočno absorp‑ tivne tkanine ali podobnega materiala. Reverberacijski čas Za glasbene učilnice za individualni pouk je priporočen čas reverberacije med 0,6 in 0,8 s. Učilnice za predšolske otroke naj bi imele neko‑ liko daljši čas reverberacije, približno 1 s, saj je tako igra živahnejša. V prostorih za glasbene skupine in tolkalce so nepogrešljive površine za absorpcijo zvoka. V območju nizkih frekvenc se moramo izogniti povečanju časa reverberacije. AKUSTIKA MED PROSTORI Ustrezna zvočna izolacija med sosednjimi učilnicami je bistvena, saj pouk v sosednjih pros‑ torih poteka istočasno. Primerno zvočno zaščito

REFERENČNA PRIMERA

GLASBENA ŠOLA, GRÜNWALD, vir: Mommertz, E. Acoustics and Sound Insulation, Detail Practice.

določimo na podlagi zahtev za ovrednoteno zvočno izolirnost za zvok v zraku R'w in ovred‑ noteno ravnjo udarnega zvoka L'n,w. Tu ni točno določenih standardov, zahteve so vsaj za 10 dB višje kot pri stanovanjskih stavbah.

pine mora biti približno 150 mm.

V fazi izvedbe je zastavljene teoretične cilje težko doseči, zato je smiselno, da se o akustičnih zahtevah razmišlja že dovolj zgodaj. Novo zasno‑ vani prostori za glasbo naj bi imeli visok standard zvočne izolativnosti, kar pomeni, da bi veljale vrednosti R'w ≥ 72 dB in L'n,w ≤ 28 dB, iz taga sledi, da naj bi bila debelina sten in stropov brez oblog med 350 do 500 mm.

IZOLACIJA PRED KOMUNALNIM HRUPOM

Armirani beton, masivni zidovi ali lahke montažne konstrukcije z oblogo iz mavčnih plošč so primerni materiali za dobro akustiko. Prostori morajo biti zasnovani na način »sobe v sobi«. Tu je pomembna primerna zvočna izolacija pred‑ vsem za nižje frekvence, kar pomeni, da resonančna frekvenca takšne dvojne konstrukcije ne sme biti višja od 40 Hz, debelina notranje lu‑

K boljši zvočni izolativnosti med prostori lahko bistveno prispevamo tudi s programsko razporeditvijo prostorov.

Zahteve za zvočno izolacijo stavbe pred ko‑ munalnim hrupom v glasbenih šolah so enake zahtevam za ostale šolske stavbe, velja maksimal‑ na dovoljena vrednost 35 dB(A), ki mora biti zre‑ ducirana na približno 25 dB(A) ali manj za učilnice z visoko akustično kvaliteto. Zahteve so še neko‑ liko ostrejše za kvalitetne snemalne studije. Kadar gre za okolje, ki je močno onesnaženo s komunalnim hrupom, je nujno mehansko prezračevanje, ki mora biti v vsako posamezno učilnico speljano posebej, torej razvejano, da omilimo prenos zvoka med prostori. Hrup ne pri‑ haja le iz okolja v stavbo, ampak tudi uhaja iz glas‑ bene šole v okolico, zato lahko pri načrtovanju

stavbe z naravnim prezračevanjem hitro pride do konfliktov. Pomembna je tudi izbira ustrezne zvočne izolativnosti oken.

SHEMA TLORISNE ZASNOVE PRITLIČJA IN NADSTROPJA GLASBENE ŠOLE V GRÜNWALDU, vir: Mommertz, E. Acoustics and Sound Insulation, Detail Practice.

GLASBENA ŠOLA, Grünwald Arhitektura: Peter Biedermann, Rupprecht Bie‑ dermann

Glasbena šola v Grünwaldu izpolnjuje najvišje akustične zahteve. Dvorana s sedeži za več kot 300 poslušalcev je v središču zgradbe, obdaja jo krožni hodnik, ob katerem so nanizane učilnice, pisarne in servisni prostori. Akustične zahteve so vključili že v fazi koncepta. Dvorana je od os‑ talih prostorov izolirana s pomočjo hodnika. Kon‑ strukcija sten med učilnicami je izvedena tako, da lahko pouk v sosednjih prostorih poteka nemote‑ no. Pri glasnejših prostorih za tolkalce in godbo so izvedli masivne zidove z oblogo na prožni pod‑ konstrukciji. Krožna tlorisna zasnova omogoča, da imajo učilnice pahljačasto obliko, s čimer so se izognili problemu vzporednih sten. Vse učilnice so opremljene s pomičnimi zavesami, ki omogočajo spreminjanje akustičnih pogojev.

PRETVORBA IGRALNICE V GLASBENO ŠOLO, Landshut Arhitektura: Nadler & Sperk

Pri načrtovanju akustičnih rešitev je bilo dobrodošlo dejstvo, da je imela obstoječa stavba masivne obodne in nekaj notranjih sten. Strop iz lesenih tramov so odebelili, da so povečali zvočno izolativnost med glasbenimi učilnicami v pritličju in prvem nadstropju. Nekaj sten v nadstropju so postavili pod kotom, da so se izognili vzporednim površinam. Učilnice ločujejo dvojne predelne stene, ki so obložene z mavčnimi ploščami. Na obstoječe nenosilne stene v stavbi so names‑ tili prožne obloge. Dobro zvočno izolacijo med učilnicami in hodnikom so dosegli z dvojnimi vrati. V glasbenih sobah ima spuščen strop per‑ forirano oblogo, zadaj je na več kot 60 % površine nameščen absorptivni material. Vsaka učilnica ima ob enem zidu nameščene absorptivne za‑

vese, da lahko regulirajo akustične pogoje. Pros‑ tor za pihalni orkester, tolkalce in ljudsko glasbo je v kleti, kjer je višina prostorov še komaj sprejem‑ ljiva, poglobitev kleti bi bila predraga. Staro vežo so preuredili v dvorano s stotimi sedeži tako, da so zaradi potrebne višine odstranili medetažno ploščo. Ob straneh je galerija, ki ponuja nekaj do‑ datnih sedežev.

DVORANA GLASBENE ŠOLE V LANDSHUTU, vir: Mommertz, E. Acoustics and Sound Insulation, Detail Practice.

KONCERTNE DVORANE ZA KLASIČNO IN KOMORNO GLASBO

MUSIKVEREIN HALL , PRAVOKOTNI TLORIS, vir: Mommertz, E. Acoustics and Sound Insulation, Detail Practice.

Spekter koncertnih dvoran za klasično glasbo je zelo širok, od relativno majhnih dvoran za soliste in komorno glasbo, do velikih za simfonične orkes‑ tre, ki lahko štejejo tudi več kot 100 glasbenikov. Različno je tudi število poslušalcev, od manj kot 100 vse do 2000 ali celo več. Glavni cilj uspešno zasnovanih dvoran je, da bi dobro akustičnost dosegli brez elektronskega ozvočenja. Najpomembnejši faktorji v manjših dvoranah so čistost in razumljivost posameznih instru‑ mentov ali glasov ter občutek intime, medtem ko akustična prostorskost ni toliko bistvena kot v velikih koncertnih dvoranah za simfonično glasbo. V koncertnih dvoranah za klasično in ko‑ morno glasbo igra pomembno vlogo odnos med nastopajočimi in poslušalci. Dobro je ustvariti vtis skupne izkušnje, ki si jo hkrati delijo izvajalci in obiskovalci, nekakšen intimen občutek, zato ni zaželeno, da so dvorane prevelike. Oblikovanje manjših koncertnih dvoran je v pri‑ merjavi z velikimi z akustičnega vidika neko‑

liko lažje, a moramo kljub temu izpolniti veliko akustičnih zahtev. Zavedati se moramo, da je zvočna moč godalnega kvarteta enaka sto‑ tini zvočne moči simfoničnega orkestra. Število nastopajočih je različno, poslušalec mora dobro slišati tako solista kot manjši orkester, ki šteje približno 25 članov ali celo nekaj več, poleg tega mora zaznati tudi odziv dvorane, vendar ne toliko, da bi to skazilo zvočno zaznavo. Posebna kvaliteta komorne glasbe je harmonična igra posameznih delov, različne tonske nianse, ki jih proizvedejo posamezni instrumenti, kar mora biti dobro slišno. Poleg znanstveno merljivih spremen‑ ljivk imajo pomembno vlogo tudi pričakovanja poslušalca in atmosfera dogodka. Čas reverberacije Pri načrtovanju akustike ima glavno vlogo čas reverberacije, ki mora biti za glasbene dvorane daljši kot za predavalnice. V velikih koncertnih dvoranah za simfonično glasbo je primeren čas reverberacije nekje med 1,8 in 2,0 s, v dvora‑

nah za komorno glasbo nekje med 1,3 in 1,6 s. V manjših dvoranah se zvok odbije hitreje, zato je lažje zagotoviti jasno zvočno zaznavo in je izbira u‑ streznega časa reverberacije manj problematična. Priporočila za ustrezen čas reverberacije se v li‑ teraturi nekoliko razlikujejo, zato mora biti končna vrednost tudi posledica izkušenj v posameznih koncertnih dvoranah in akustičnih namenov ob‑ likovalca. Dvorane z velikim odrom se uporabljajo tako za orkestre, kot tudi za soliste, zato se lahko zgodi, da bi želeli, ko v manjši dvorani nastopa orkester, čas reverberacije podaljšati. V manjših dvoranah lahko to rešimo s spremenljivimi ab‑ sorptivnimi površinami, na primer zložljivimi za‑ vesami, vendar z njimi ne želimo zadušiti hitrih odbojev zvoka ali vplivati na akustiko na odru. Glasnost Uporaba absorptivnih materialov tudi zmanjša glasnost prostora. Pri načrtovanju koncertnih dvoran za komorno glasbo je v literaturi za u‑ strezno glasnost prostora manj podatkov kot za

velike koncertne dvorane. V grobem, naj bi zago‑ tovili nekje 6 dB v dvoranah za solistične nastope, minimalno 4 dB za srednje frekvence v dvoranah za komorno glasbo. Vtis akustične intimnosti je odvisen od splošne glasnosti in bližine zvočnega vira. Volumen in oblika dvorane Starejše dvorane imajo pogosto pravokotno tlorisno zasnovo, kar je akustično dobro, saj se zvok hitro odbije od stranskih sten, zato dobi občinstvo dober prostorski občutek, vtis ob‑ danosti z glasbo. Stropovi so v teh dvoranah večinoma horizontalni. Možne so tudi drugačne forme, k akustični kvaliteti lahko namreč vodi‑ jo različni pristopi, primer je dvorana Megaro Mousikis v Atenah, ki lahko gosti balet, opero ali koncerte klasične glasbe, ne da bi bilo potrebno sklepati akustične kompromise. V principu je lažje načrtovati akustiko v bolj svobodni formi kot kvadru, vendar to še zdaleč ne pomeni, da lahko prostor katerekoli oblike pretvorimo v

uspešno koncertno dvorano. Na primer, prostori s krožno ali ovalno tlorisno zasnovo, z obokanim stropom ali kupolo, sodijo med akustično zelo problematične ali celo neuporabne. Pri obliki dvorane veljajo podobne zakonito‑ sti tako za manjše kot večje dvorane. Izogniti se moramo odmevom, kar je lažje doseči v manjših dvoranah, saj so časovni zamiki odbojev zvoka krajši. Nezaželen je tudi pojav frfotajočega odme‑ va, do katerega lahko pride med dvema vzpored‑ nima površinama. Predpogoj za primeren rever‑ beracijski čas je volumen dvorane, približno od 10 do 12 m3 na osebo za velike koncertne dvorane za simfonično glasbo in od 7 do 10 m3 na osebo za manjše dvorane za komorno glasbo. Pomembna je višina stropa, saj v primeru, da je prenizek, lahko hitri odboji zvoka od stropa povzročijo hrup, kar je posebej problematično pri komornih godalnih zasedbah. Poleg ustrezne višine prostora, s katero poskrbimo, da poslušalce zvok, ki se odbije od stropa ne doseže prehitro,

moramo tudi poskrbeti, da se razprši. Slabost di‑ fuzivnih površin v malih dvoranah je, da verjetno niso dovolj velike, da bi bile učinkovite. V dvora‑ nah za komorno glasbo imajo prednost odboji zvoka od stranskih sten, zato je v tem pogledu najbolj optimalen pravokotni tloris dvorane. Vzporedni stranski zidovi povečajo gostoto hitro odbitega zvoka. Drugačne tlorisne zasnove imajo to prednost, da omogočajo več skupinske izkušnje. Večina glasbenih instrumentov oddaja usmerjen zvok, zato krožna zasnova dvorane ni najbolj primerna. H karakterju prostora prispeva tudi razporeditev sedežev za občinstvo. Nastopajoči morajo imeti občutek, da komunicirajo z enotnim občinstvom. Večina glasbenikov in dirigentov vrednoti bližino občinstva kot pozitivno prostorsko izkušnjo. Zaželeno je, da se iz sedežev za poslušalce do‑ bro vidi nastopajoče, če med obiskovalci ustva‑ rimo tudi vizualni kontakt, to poveča občutek skupinske izkušnje. Filharmonija v Berlinu je primer dvorane, kjer so kljub ogromnemu številu

BERLINSKA FILHARMONIJA, vir: Mommertz, E. Acoustics and Sound Insulation, Detail Practice.

REFERENČNA PRIMERA

MEGARO MOUSIKIS, vir: Mommertz, E. Acoustics and Sound Insulation, Detail Practice.

sedežev, okoli 2200, uspeli ustvariti to prostorsko kvaliteto, saj nihče od poslušalcev ni od odra od‑ daljen več kot 30 m. Oprema Razporeditev občinstva: Sedeži za poslušalce, ki so v rahlem naklonu, omogočajo boljši pogled na oder, poleg tega nudijo tudi boljšo zvočno povezavo. Medtem ko se za gledališča običajno izbere bolj strm naklon, je za glasbene dvorane primernejši bolj položen, da ne bi preveč zmanjšali volumna prostora. Z večjo razdaljo med vrstami in širino sedežev se povečuje zvočna absorpcija občinstva. V novejših koncertnih dvoranah je razdalja med vrstami sedežev približno 0,95 m, sedeži so široki 0,55 m, medtem ko so v starejših dvoranah sedeži pogosto bolj stisnjeni. V prime‑ ru, ko so sedeži postavljeni v manjše skupine, več ljudi sedi ob prehodu, kar prispeva k večji zvočni absorpciji, čemur se poskušamo izogniti. Materiali: Razen sedežev ostale površine v kon‑

certnih dvoranah običajno zvok odbijajo. Lahko se uporabi več različnih materialov, trditev, da le lesene površine omogočajo dobro akustiko v koncertnih dvoranah, ne drži, saj so primerne tudi obloge iz mavčnih plošč in vidni beton, v kombinaciji z lesom in kamnom. Pozorni mora‑ mo biti pri uporabi materialov, kot so na primer jeklena pločevina ali mavčne plošče, saj lahko v območju določenih frekvenc pridejo v resonanco. Poleg akustičnega je pomemben tudi subjektivni vidik izbora materialov in njihov vpliv na izvajalce. Občutek hladnega prostora lahko pri glasbenikih povzroči napetost, kar zagotovo vpliva tudi na glasbeno izvedbo. Sedeži: Akustične lastnosti prazne ali malo za‑ sedene dvorane naj ne bi preveč odstopale od polno zasedene. To pomeni, da mora biti absor‑ pcija zvoka praznih sedežev čim bolj podobna absorpciji zvoka zasedenih sedežev. V primeru zložljivih sedežev mora biti pod sedežem ab‑ sorptivni material. Deli sedežev, ki jih občinstvo ob uporabi ne prekrije, naj bi bili iz materialov,

ki zvok odbijajo, na primer lepljenega lesa, da se izognemo nepotrebni absorpciji. To velja na prim‑ er za zadnji del naslonjal. Oder: Površine, ki obdajajo oder, morajo uravnoteženo odbiti zvok, da lahko glasbeniki slišijo drug drugega. Kadar višina dvorane nad odrom presega 15 m, se pogosto namestijo od‑ bojni paneli, ki so spuščeni na višino od 8 do 12 m nad odrom. Nekatere je možno prilagajati tako, da ustrezajo različnim orkestrom in postavitvam nastopajočih. Tudi če so odri zasnovani za enak namen, so lahko njihove dimenzije in oblike različne. Poleg geometrične zasnove dvorane na oblikovanje odra vplivajo tudi navade in izkušnje domačega orkestra. Prevelik oder omogoča glas‑ beniku več svobode, vendar povzroči, da se ko‑ morne zasedbe težko uskladijo. Običajno je oder nad nivojem prve vrste sedežev dvignjen za 0,9 do 1 m.

AUDITORIJ FAKULTETE ZA GLASBO, Cambridge Glasbene dvorane v šolah in na akademijah morajo ustrezati veliko različnim scenarijem, ki vključujejo poučevanje, vaje in javne nastope, od solistov do orkestrov in zborov. To seveda zahteva nekaj akustičnih kompromisov, ki so sprejemljivi v dvoranah za manjše število poslušalcev. Auditorij Fakultete za glasbo v Cambridgu sprej‑ me 496 poslušalcev v glavnem delu in nekaj dodatnih v galerijah ob strani. Razsvetljava in prezračevalni kanali so vključeni v notranji volu‑ men dvorane, s tem so zaradi akustičnih ra‑ zlogov povečali volumen. Nad občinstvom je zato nameščen vizualni zaslon iz vezanih plošč, ki delno skrije inštalacije. Ker v dvorani poteka tudi poučevanje, vanjo pronica nekaj dnevne svet‑ lobe. Oder so zasnovali fleksibilno, prve tri vrste sedežev se lahko prekrijejo in s tem se poveča prostor za nastopajoče. Na odru so pomični pa‑

neli, ki se uporabljajo ob manjših opernih nas‑ topih, težka pregrada je na vodilih, zato jo lahko uporabijo tudi kot zaveso. Nad odrom so nameščeni paneli, ki jih je mogoče zarotirati. Z nji‑ mi lahko prilagodijo višino dvorane, služijo lahko kot površine za odboj zvoka ali kadar so postav‑ ljeni vertikalno, lahko na njih obesijo manjšo sce‑ no. Dvorana ima pravokoten tloris, v prerezu ima v delu, ki je namenjen občinstvu, tribuno. Glavna akustična kvaliteta je velik volumen. Sedeži so oblazinjeni in akustično manj absorptivni kot običajno.

akustični element je zavesa, ki lahko v tej dvorani čas reverberacije sprmeni za 0,2 sekunde. Glede na svojo lokacijo pa vpliva tudi na pogoje za nastopajoče. Bolje bi bilo, če bi imeli dve zavesi, s katerima bi ločeno nadzirali čas reverberacije in akustiko na odru, saj bi imeli glasbeniki ob odru verjetno raje več difuzivnih površin.

Dvorana je bila zasnovana z največjim možnim časom reverberacije 2 s za primere, ko je njena zasedenost majhna. To so ocenili kot sprejemljivo tudi za godalni kvartet. Najnižji čas reverberacije znaša 1,4 s. Čas reverberacije se v dvorani precej spreminja glede na zasedenost, saj je površina odra glede na občinstvo velika, na odru je lahko od enega do sedemdeset nastopajočih. Z volum‑ nom avditorija so zagotovili, da sta najnižji in najvišji čas revrberacije sprejemljiva. Pomemben

AUDITORIJ FAKULTETE ZA GLASBO, CAMBRIDGE, vir: volksmusi.com at West Road Concert Hall. Volksmusi (online). Dosto‑ pno na naslovu : http://volksmusi.com/.

KONCERTNA DVORANA V RAIDINGU, AVSTRIJA, vir: Detail: Music and Theatre, Review of Architecture.

KONCERTNA DVORANA V RAIDINGU, Avstrija V Raidingu je bil pred več kot 200 leti rojen pianist in skladatelj Franz Liszt, ki so mu posve‑ tili dvorano, narejeno prav za izvajanje njegove glasbe. Minimalistična zgradba stoji v manjšem parku poleg njegove rojstne hiše. Zastirajo jo drevesa in zidovi parka, zato je skoraj neopazna. Dvorana, ki sprejme 600 poslušalcev, je dostopna iz dveh strani, z novega parkirišča in iz središča vasi. 18‑metrska zasteklitev avle okvirja Lisztovo rojstno hišo in avlo povezuje s parkom, izvedena je s 5 cm debelim akrilnim steklom. V notran‑ josti je s sodobno interpretacijo baročnih dvoran nastal rahlo ukrivljen kasetiran strop, kar je komaj opazno, vendar ustvari akustiko, ki je potrebna za izvajanje Lisztove glasbe. Sredstev ni bilo veliko, zato so v prid akustičnim zahtevam varčevali pri vsem ostalem. Za optimalno akustiko je bil potreben volumen vsaj 5000 m3. Dvorana ima obliko škatle za čevlje, notranjost je iz kasetiranih oblog. 10‑20 % zvočne

energije tvori direktni zvok, ostalo je zvok, ki se odbije od površin prostora. Čas reverberacije, ki ga določa volumen ter absorptivne in odbojne površine, je med 1,6 in 1,8 s. Les ustvari prijetno toplo vzdušje in se hkrati spogleduje s podeželsko arhitekturo. Vzporedne površine zaradi pojava frfotajočega odmeva niso bile dovoljene, mini‑ malna zahteva je bil kot 3,5°. Naredili so rahlo ukrivljene lesene panele iz smreke. Pri načrtovanju prezračevanja so se izognili vidnim šobam tako, da je dotok svežega zraka speljan v prostor za paneli, od koder skozi odpr‑ tine vstopa v dvorano. Stiki, ki ne služijo kroženju zraka, so zatesnjeni. Zrak kroži počasi, da se ne sliši. Velikost odprtin je določena glede na mini‑ malne zahteve za ustrezno ventilacijo in željo po čim boljši zvočni izolativnosti. Konceptualno so dvorano želeli zasnovati z leseno konstrukcijo, vendar so se kasneje zaradi boljše zvočne izolacije in ekonomičnosti odločili za betonsko.

O ZZAHTEVAH ZA GRADITEV GLASBENIH ŠOL

ZAHTEVE ZA GRADITEV GLASBENIH ŠOL V REPUBLIKI SLOVENIJI

Način učenja in poučevanja je proces, ki se ne‑ prestano razvija, nanj vpliva tudi primernost in oblikovanost šolskih prostorov. Šolska stavba mora biti prijetna, prilagodljiva, uporabna, kvalitetna, vzdržljiva, energetsko varčna, okolju prijazna, zdrava, varna in zgrajena na ustrezni lokaciji. Navodila za graditev glasbenih šol v Republiki Sloveniji določajo zahteve, ki jih moramo izpolniti z načrtovanjem nove stavbe glasbene šole.

LOKACIJA ŠOLE Izbrano zemljišče mora biti v bližini prometnega omrežja, vendar v mirnem predelu. Od sosed‑ njih zgradb naj bi bila šola odmaknjena vsaj za 2‑kratno višino višje zgradbe. Potrebno je zago‑ toviti varno pot do šole. Pogoj za dobro lokacijo je tudi svež zrak, zemljišče je potrebno iskati v prisojnem zelenem predelu v bližini parkov, na zdravem gradbenem terenu, ki ni poplaven ali močviren in ima relativno nizek nivo talne vode, ki je varen pred naravnimi katastrofami. Zemljišče ne sme biti izpostavljeno radioaktivnemu ali ele‑ ktromagnetnemu sevanju in onesnaženo z od‑ padnim materialom. Zemljišče je potrebno izbrati tudi racionalno, da ne zahteva predragih začetnih del, poleg tega je dobro, da se lahko navezuje na že obstoječe javne površine v bližini, ki jih je mogoče souporabljati. Pri izbiri velikosti zemljišča je potrebno upoštevati tudi razvoj šolskih de‑ javnosti. Primerno je vodoravno zemljišče, če ga ni mogoče zagotoviti, ima prednost zemljišče z blagim padcem na jug ali vzhod.

Šolsko zemljišče obsega: dostopne in zelene površine, zemljišče pod stavbo in gospodar‑ sko dvorišče. Potrebno je predvideti zadostne parkirne površine (eno parkirno mesto na od‑ delek in od 3 do 9 dodatnih parkirnih mest) ter površine za shranjevanje koles. Dostopi morajo biti diferencirani po namenu, vhod v šolo ločen od parkirnih površin. Omogočiti je potrebno dostope za intervencijska vozila. Izbira lokacije ustreza vsem zahtevam, kar je raz‑ vidno tudi iz analiz.

ŠOLSKA STAVBA

ORIENTACIJA ŠOLSKE STAVBE

Šolska stavba mora poleg tega, da vsem učencem nudi ustrezne prostorske pogoje za izvajanje vzgojno izobraževalne dejavnosti, upoštevati tudi sodobne metode dela in razvoj učne tehnologije. Razmišljati velja tudi o adaptabilnosti (kasnejše razširitve, dozidave) in fleksibilnosti.

Za učilnice je nejugodnejša južna ali jugovzhod‑ na orientacija, za predmetne učilnice je ustrezna tudi orientacija na sever. Ob upoštevanju lokalnih pogojev je možno prostore za pouk poljubno orientirati. Za vse ostale prostore je pomembna predvsem celodnevna pravilna osvetljenost.

Zasnova šolske stavbe mora vsebovati prostore za individualni pouk, skupinski pouk, prostore za pouk plesa, skupne šolske prostore (dvorana, knjižnica), upravne in pomožne prostore.

FUNKCIONALNE SKUPINE PROSTOROV Prostori za pouk Zahteve za kvadraturo posameznih učilnic so zajete v prejšnjem poglavju o glasbenih učilnicah. Prostori za individualni pouk: Individualni pouk se izvaja v predmetnih kabinetnih učilnicah, ki morajo s svojo zasnovo in opremo omogočati specifične načine izvajanja individualnega pouka instrumentov in petja. Velikost posamezne učilnice je odvisna od vrste predmeta oziroma in‑ strumenta, število učilnic pa od velikosti šole ter organizacije pouka. Prostori za skupinski pouk: Pouk komorne glasbe se lahko v primeru manjših zasedb izvaja tudi v predmetnih učilnicah. V prostorih za pouk plesa je nujna nedrseča talna površina na plavajočem podu. Baletni drogovi morajo biti v dveh višinah ali z možnostjo nastavitve po višini, stenska ogledala so za drogovi. Učilnica je povezana s

sanitarijami, garderobo s slačilnico in umival‑ nico s prhami. Dvorana je osrednji prostor v šoli, locirana mora biti v pritličju z neposredno po‑ vezavo na glavni šolski vhod in prostore za pouk. Na oder naj vodi vhod za nastopajoče, v njegovi neposredni povezavi naj bo še prostor za odrske pripomočke. V vseh prostorih so potrebne električne in avdio‑ video instalacije, internetni priključek ter insta‑ lacija za računalniško opremo. Število učilnic in kvadratura projekta je preračunana na število učiteljev in učencev Glasbene šole Brežice ter na predmete, ki jih poučujejo. Normativi določajo velikost šole od 3 do 5 m2 na učenca individualnega pouka. Ostali prostori Upravni prostori: Klubski prostor ne sme biti manjši od 25 m2, pisarne so dimenzionirane glede na število delovnih mest, praviloma se poleg

ravnateljeve pisarne predvidi še 1 do 2 prostora za administracijo. Pomožni prostori: Prostore za tehnično osebje in energetske naprave se dimenzionira in ureja glede na velikost šole z ustreznimi predpisi. Garderobe morajo biti urejene tako, da se lahko učenci ob vstopu v šolo preobujejo in odložijo vrhnje oblačilo. Učenci individualnega pouka praviloma vrhnje oblačilo odlagajo v učilnici. V skupinskih učilnicah garderobe niso dopustne. Garderoba za plesalce je praviloma ločena. Sanitarije: Praviloma je v vsaki etaži vsaj po en moški in en ženski WC z umivalnikom. Za osebje je potrebno predvideti lastne sanitarije, ločene po spolu, isto velja za sanitarije, ki so povezane z dvorano. Stene med kabinami morajo biti dvi‑ gnjene za 10 cm, oprema konzolna. Potrebno je zagotoviti avtomatsko splakovanje pisoarjev, av‑ tomatske vodovodne armature in sušilce za roke poleg papirnatih brisač, milnike nad umivalniki, senzorsko prižiganje luči, zaščitne kasete za to‑

aletni papir, zaprte koše za smeti z odpiranjem na nožni vzvod. Vse kabine sanitarij se morajo odpi‑ rati navzven.

KOMUNIKACIJSKE POVRŠINE Hodnik pred učilnicami mora imeti od 1,2 do 1,6 m širine. Komunikacijske površine naj bodo čim enostavnejše, kratke in projektirane tako, da se je lahko orientirati. Omogočati morajo hitro spraznitev v primeru preplaha. Diferencirane morajo biti po namenu, dobro osvetljene in prezračevane.

Vhodna vrata v učilnice morajo dobro tesniti (zvočna izolacija), izdelana morajo biti dvojno, v obliki poglobljenih niš v minimalni širini 35 cm. Stopnišča morajo biti lahko dostopna, širine od 1,2 do 1,6 m. Nastopne ploskve ne smejo biti spolzke. Med vsako etažo mora biti na stopnišču vmesni podest. Ograja naj bo visoka 1,2 m z ver‑ tikalnimi prečkami ali s polnimi gladkimi polnili.

Vhodi v šolo morajo biti jasno opredeljeni in ne smejo biti vezani na prometno ulico. Izogibati se je potrebno zunanjim stopnicam. Višinske razlike se premaguje s pokritimi klančinami v naklonu največ 8 %. Vhodna vrata naj bodo zastekljena s prozornim, na sunke odpornim steklom, odpirajo se navzven, najmanjše širina enokrilnih vrat je 90 cm, dvokrilnih 130 cm. Pred vsakim vhodom za učence naj bo nadstrešek. Vhodna avla tvori prostorsko povezavo med vhodnim delom, šolsko dvorano in splošnimi ko‑ munikacijskimi površinami.

AANALIZE LOKACIJE

160 m

LOKACIJA

155 m

150 m

MORFOLOŠKA ANALIZA / pozidano - nepozidano

150 m

M 1:2500

pozidano nepozidano predvideno Brežice imajo severno od gradu zelo strnjeno pozidavo, značilno staro mestno jedro. Hiša do hiše z glavnimi fasadami obrn‑ jenimi na ulico. Novejši del ima bolj razkropljene volumne, med katerimi je več praznega prostora. Južni del Brežic je še dokaj nedoločen. Južno od gradu so ob cesti razmetani stanovanjski objekti, ostalo je večinoma prazen prostor. Zgradili so nov Center starejših občanov z oskrbovanimi stanovanji, cestami, parkirnimi prostori in ozelenitvami, predvideno je še nekaj objektov, cest in parkirnih površin. 32

MORFOLOŠKA ANALIZA / morfologija stavb

M 1:2500

točkovna pozidava linijska pozidava na mreži večje gmote

Severno od gradu je stroga linijska pozidava, vzhodno od gradu, nad parkom, prevladuje stanovanjska pozidava na mreži, južno od gradu pa je raztresena točkovna pozidava. K večjim gmotam v tem delu Brežic sodijo grad, Mladinski center, in Center starejših občanov.

160 m

LOKACIJA

155 m

150 m

MORFOLOŠKA ANALIZA / višine stavb

150 m

M 1:2500

nizko ( do P+M) srednje (do P+2) visoko (nad P+2)

V obravnavanem delu Brežic prevladuje nizka pozidava, izstopajo le grad, Mladinski center in ob njem dva višja stanovanjska bloka ter obstoječi in novi Center starejših občanov.

MORFOLOŠKA ANALIZA / stavbno tkivo

M 1:2500

obče tkivo posamično tkivo

Med obče tkivo sodijo manjši objekti s stanovanjskim, upravnim, izobraževalnim , gostinskim in trgovskim programom, med posamično tkivo se zaradi svojega volumna in programa uvrščajo grad, Mladinski center in Center starejših občanov.

160 m

LOKACIJA

155 m

150 m

STRUKTURNA ANALIZA / obstojnost struktur

150 m

M 1:2500

absolutno obstojne strukture obstojne strukture neobstojne strukture

Staro mestno jedro z gradom je zaščiteno, zato so to absolutno obstojne strukture. Ostali objektii, večinoma stanovanjske hiše, sodijo med obstojne strukture, le manjše garažne hišice ob njih lahko uvrščamo med neobstojne strukture. 34

STRUKTURNA ANALIZA / geometrija prostora

M 1:2500

gradbene linije smer zidave ozelenitve

Gradbene linije večinoma določajo ulice. Smer zidave je vzporedna ali pravokotna na gradbene linije. Te zakonitosti se južno od gradu razblinijo, saj je geometrija prostora precej kaotična in nejasna.

160 m

LOKACIJA

155 m

150 m

ZAZNAVNA ANALIZA / utrip

150 m

M 1:2500

promet pešci

Mestni utrip je živahen severno od gradu in ob prireditvah ob Mladinskem centru, drugod je bolj umirjeno, južno od gradu skoraj nekoliko samotno. Pričakovati je, da bo z izgradnjo novega Centra starejših občanov z oskrbovanimi stanovanji in ostalimi centralnimi dejavnostmi, ki jih načrtujejo, tudi ta del bolj zaživel.

ZAZNAVNA ANALIZA / orientirji

M 1:2500

objekti ozelenitve

V prostoru se je enostavno orientirati, saj območje ni preveliko, poleg tega ga jasno določajo staro mestno jedro, grad, Mladinski center, novi Center starejših občanov ter park in kostanjev drevored.

1 3

160 m

8 9

160 m

? ?

5 6

LOKACIJA

155 m

? ?

150 m

ZAZNAVNA ANALIZA / značilna območja

M 1:2500

značilno območje vozlišče ? območje nejasnosti območje praznine

Staro mestno jedro do gradu, s parkom ob gradu in kostanjevim drevoredom je območje, po katerem prepoznamo Brežice. Južno od gradu je na eni strani nejasno območje s stanovanjskimi hišami in na drugi prazno območje, ki se še razvija. 36

ZAZNAVNA ANALIZA / značilni pogledi

M 1:2500

pogledi ožine

Ker izbrana lokacija meji na ureditev starega mestnega jedra, je v bližini veliko lepih in prepoznavnih pogledov na ulice, grad, park, drevored. Med vsemi je najpomembnejši pogled z lokacije proti Vodnemu stolpu, ki je simbol Brežic.

pogled 1

pogled 2

pogled 3

pogled 4

pogled 5

pogled 6

pogled 7

pogled 8

pogled 9

MESTNO JEDRO

C C

Z Z C Z

LOKACIJA

park pri gradu

Z O

PISO - OBČINA BREŽICE / Občinski prostorski načrt (OPN) - namenska raba

GRAD kostanjev drevored MESTNO JEDRO

LOKACIJA

K M 1:2500

S - Območja stanovanj C - Območja centralnih dejavnosti Z - Območja zelenih površin O - Območja ostale infrastrukture K - Kmetijska zemljišča

Občinski prostorski načrt za Brežice določa različna območja dejavnosti. Izbrana lokacija sodi v območje centralnih dejavnosti. 38

MESTNO JEDRO

PISO - OBČINA BREŽICE / kulturna dediščina

M 1:2500

spomenik dediščina vplivno območje spomenika

Izbrana lokacija je del območja kulturne dediščine, na severu in zahodu jo obdajajo stavbe, ki so kulturni spomeniki starega mestnega jedra. Iz lokacije se lepo vidi tudi grad ter zaščiten park ob gradu, neprecenljiv pa je pogled na nekoliko bolj oddaljen Vodni stolp v starem mestnem jedru.

POVZETEK ANALIZ IN KVALITETE LOKACIJE

pogled na vodni stolp

drevored

pogled na grad

park možnost poti

Izbrana lokacija je še prazno območje, ujeta med staro mestno jedro in novo ureditev Centra za starejše občane.

LOKACIJA padec terena obstoječe drevo

Na tem območju bi bilo smiselno načrtovati ure‑ ditev, ki bi povezala staro mestno jedro s tipično linijsko pozidavo in dvokapnicami z novim delom kubičnih volumnov in ravnih streh. Dobro bi bilo, da se novi objekt priključi že na obstoječe oziroma načrtovane ceste in poti. Pri vseh novih posegih v prostor je bistveno, da se ohrani veduta Brežic in da novi objekti niso tako visoki, da bi zakrili pogled na grad. V južnem delu Brežic se med občim tkivom pojavljajo posamezni večji volumni z javnim programom, zato bi bilo ta vzorec smiselno upoštevati. Lokacija meji na zaščitene objekte starega mest‑ nega jedra, ki jih je sicer potrebno obnoviti. Te

absolutno obstojne strukture območju dajo do‑ datno vrednost. Ker geometrija prostora južno od gradu ni jasno določena, to omogoča nekaj več svobode pri umestitvi novega volumna glasbene šole. Bolj kot geometrijo prostora, gradbene linije in smer zidave, je torej smiselno upoštevati oblikovanost terena in poglede. Lokacija je v območju, ki se še razvija in gradi, zato se pričakuje, da se bo z novimi dejavnostmi v prostoru mestni utrip tu povečal. K temu bi lahko prispeval tudi objekt nove glasbene šole. Kljub temu, da je prostor orientacijsko precej jas‑ no določen, bi dodaten orientir lahko predstavljal tudi objekt nove glasbene šole.

kostanjevega drevoreda nadaljevalo ob objektu nove glasbene šole proti novemu Centru starejših občanov. Lepo bi bilo, da zasnova novega objekta upošteva čudovit pogled iz lokacije proti Vodnemu stolpu, simbolu Brežic. Nova ureditev se lahko preko dveh ožin med stavbami povezuje tudi s kostanje‑ vim drevoredom. Občinski prostorski načrt za izbrano lokacijo določa območje centralnih dejavnosti, torej je tu primeren tudi izobraževalni program. Na izbrani lokaciji morajo novi posegi v prostor upoštevati, da je to območje kulturne dediščine, obdano s kulturnimi spomeniki.

Objekt nove glasbene šole bi zapolnil prazno območje na jugu Brežic in hkrati prispeval tudi k razpoznavnosti. Značilno območje starega mest‑ nega jedra bi se lahko tako mimo gradu, parka in

FOTOGRAFIJA MAKETE IZBRANEGA OBMOČJA, kvalitete lokacije, vir: osebni arhiv

FOTOGRAFIJA MAKETE IZBRANEGA OBMOČJA, vir: osebni arhiv

IDEJNA ZASNOVA

KONCEPT

volumen, ki se navezuje na novi del

uvoz v garažo

dostop skozi park padec terena

podstavek = oder volumen, ki se spogleduje s starim mestnim jedrom

PROSTORSKI PRIKAZ UMESTITVE VOLUMNOV NA TERENU Z NAKLONOM

PROSTORSKI PRIKAZ KONCEPTUALNE VLOGE VOLUMNOV

OBLIKOVANJE VOLUMNOV IN UMESTITEV V PROSTOR Kompleks glasbene šole je zasnovan iz treh volumnov, ki izkoriščajo danosti lokacije. Osnovna ideja je objekt glasbene šole na odru, podstavku. Teren pada od zahoda proti vzhodu, zato je kvadrast volumen, podstavek glasbene šole, njen oder, delno vkopan in orientiran vzporedno s plastnicami. V tem vkopanem volumnu je garaža za glasbeno šolo. Streha garaže ustvari ploščad, na kateri stoji glasbena šola. Izbrana lokacija meji na območje tradicionalne strnjene pozidave manjših objektov z dvokap‑ nicami na severu ter nov del z velikimi volumni in ravnimi strehami na jugu, ki se šele razvija. Z oblikovanjem volumnov glasbene šole sem želela povezati ta dva dela ter ustvariti občutek prežemanja novega in starega. Na podstavku sta tako postavljena dva volumna.

Prvi posnema značilne nizke dvokapnice ter se s svojo obliko in orientacijo kot teleskop steguje proti Vodnemu stolpu, simbolu Brežic. Drugi se spogleduje z novim delom in velikimi kvadrastimi volumni ter se zaje v prvega. Tako se ustvari vez med starim in novim, a še vedno je jasno, kaj je bilo prej in kaj potem.

DOSTOP

govarjajo staro mestno jedro, parkovna ureditev, velika avla in majhne glasbene učilnice. Tu je ob lepem vremenu lahko tudi prostor za koncerte na prostem.

Pri umestitvi v prostor je smiselno izkoristiti da‑ nosti lokacije. Ker teren na izbranem območju pade za višino ene etaže garaže je garaža delno vkopana. Tako ni potrebno delati dodatnih izko‑ pov za uvoz v garažo, hkrati se elegantno pre‑ mosti tudi višinska razlika. Uvoz je na jugovzhod‑ ni strani objekta, ker je tam nivo terena najnižji, poleg tega je tu najkrajša možna povezava na cesto, ki je načrtovana z novo ureditvijo na sosed‑ njem območju, južno od izbrane lokacije. S tako umestitvijo podstavka (garaže) v prostor se tudi nivojsko loči dostop za pešce, kolesarje ter mo‑ torna vozila. Avtomobilom je namenjen nižji nivo, pešcem in kolesarjem pa višji.

Z odmikom volumnov na garaži od roba podstav‑ ka glasbene šole je poskrbljeno, da na najnižjem delu lokacije kompleks ne deluje gromozansko in previsoko. S tem se ustvari tudi krožni obhod po ploščadi okrog glasbene šole, ki povezuje dve dvorišči, poleg tega imajo prostori v pritličju nep‑ osredno povezavo na prosto. Volumna sta na garažo postavljena tako, da nas‑ taneta dve dvorišči, velika vhodna ploščad na severu, ki se povezuje z avlo, in manjše interno dvorišče na jugu. Z enega na drugega je možno priti tako skozi glasbeno šolo kot tudi s krožnim obhodom okoli objektov po ploščadi. Na velikem šolskem dvorišču obiskovalca z različnih strani na‑

pogled na vodni stolp razteg volumna dvokapnice

PROSTORSKI PRIKAZ VOLUMNA, KI SE STEGUJE PROTI VODNEMU STOLPU

Iz garaže vodita dve odprti stopnišči na ploščad glasbene šole. Poleg tega je možna neposredna povezava med garažo in jedrom glasbene šole z dvigalom. Dostop s severne strani je iz ulice skozi parkovno ureditev na veliko dvorišče, kjer je tudi glavni vhod v glasbeno šolo in v avlo.

staro mestno jedro glavno dvorišče park

glasbene sobice

avla

vhod

povezave interno dvorišče PROSTORSKI PRIKAZ UMESTITVE DVORIŠČ

izhodi na ploščad PROSTORSKI PRIKAZ POVEZANOSTI NOTRANJIH PROSTOROV S PLOŠČADJO

snemalni studio učitelji in vodstvo šole

skupinske učilnice plesna dvorana servis

DRUGO NADSTROPJE

PROGRAMSKA ZASNOVA Tudi razporeditev programa sledi konceptu treh volumnov. V spodnjem je enoetažna garaža, ki se preko dveh odprtih stopnišč in z dvigalom pove‑ zuje z dvorišči in objektom glasbene šole. Ploščad ni namenjena le dostopu, temveč ust‑ vari dve različni dvorišči in omogoča krožen ob‑ hod okrog objekta. Programsko je lahko ob lepem vremenu namenjena otroški igri, prireditvam na prostem ... Volumen z dvokapnico je pritličen del z izkoriščeno mansardo. Tu so individualne glas‑ bene učilnice, katerih kvadratura je pogojena, glede na posamezna glasbila. Stene so zaradi akustičnih zahtev zamaknjene za kot 7°. Tudi na‑ klon stropa prispeva k boljši akustiki. Akustične rešitve niso vidne na fasadi, temveč le v notran‑ josti, zato so hodniki oblikovani kot cikcakasti predori. Njihovo oblikovanje, poleg akustike, nar‑ ekuje okolje oziroma posnemanje peščenih rovov

repnic, ki so značilne za Bizeljsko. Kjer se hodniki pred učilnicami razširijo, je prostor za učence, ki čakajo na individualni pouk. V jedru, kjer se volumna prežemata, so servisni prostori in komunikacije, okrog katerih je možen krožni obhod. Ta krožna zanka je v pritličju del avle, ki se povezuje s knjižnico in garderobo ob dvorani. Del avle ob krožni zanki se prenaša tudi v višja nadstropja, od koder se manjši avli lahko spogledujeta z veliko. V zgornjih etažah je pros‑ tor nad knjižnico namenjen steklenim omaram, v katerih so razstavljeni instrumenti za izposojo in nad tem arhivu. Nad garderobo ob dvorani so sanitarni prostori za zaposlene in nad tem garde‑ roba za plesalce ob plesni dvorani. V velikem kvadru sta vhod in visoka avla na seve‑ ru. Iz avle se preko zvokolova vstopi v koncertno dvorano, ki je zaradi akustičnih zahtev dvoetažna. Nad dvorano je plesna učilnica in dve učilnici nau‑ ka o glasbi ter manjši snemalni studio. Učitelji so programsko nameščeni v stolpiču na jugovzhod‑

nem delu velikega volumna, od koder nadzorujejo interno dvorišče. V pritličju ima pisarno ravnatelj, nad njim je klubski prostor, da so učitelji glede na višinsko razporeditev v sredini objekta. V najvišjem nadstropju je poleg arhiva tanjištvo in računovodstvo.

učitelji in vodstvo šole

servis individualne učilnice

PRVO NADSTROPJE

učitelji in vodstvo šole

dvorana servis individualne učilnice

PRITLIČJE

garaža

KLET Univerza v Ljubljani ‑ Fakulteta za arhitekturo ‑ Nina Fabjančič ‑ IDEJNA ZASNOVA NOVE GLASBENE ŠOLE V BREŽICAH ‑ Magistrsko delo ‑ Mentor: prof. Miloš Florijančič, univ. dipl. inž. arh. ‑ Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2008 ‑ Kraj in leto izdelave Magistrskega dela: Ljubljana, 2015

stojnice, kjer predstavljajo svoje izdelke in dobrote stanovalci bližnjega centra starejših občanov ‑ medgeneracijsko povezovanje

peščene poti po parku vodijo do vhoda

ZUNANJA UREDITEV Na nepozidanem območju lokacije je predvi‑ dena krajinska ureditev, ki obiskovalca skozi park pripelje do glasbene šole, poveže oba nivoja lokacije ter se priključi na načrtovano ureditev prej omenjenega tretjega sklopa. V bližini je zaščiten park z visokimi drevesi in sprehajalnimi potmi ter ob gradu kostanjev dre‑ vored. Zahodno od objekta je predviden park, ki je urejen pretežno s sadnim grmičevjem in sad‑ nim drevjem, na dosegu otroških rok. Za sadno drevje bi lahko ljubiteljsko skrbeli starejši občani iz bližnjega Centra starejših, ki so tudi večinska publika na koncertih. Peščene poti po parku so speljane cikcakasto, kot nadaljevanje glasbenih hodnikov. Ploščad funkcionalno povežejo z obstoječimi ulicami tako, da je do glasbene šole mogoče dostopati iz več smeri. Poleg parkovne uredite je pester predvsem pro‑ gram na ploščadi. Ploščad je namenjena druženju

vzhodni del ploščadi je neposredno povezan z glasbenimi sobicami, služi kot balkon, ki je namenjen kratkim odmorom

in povezovanju ljudi kot tudi individualni umiritvi in sprostitvi. Na glavnem dvorišu so klopi razporejene tako, da se lahko obiskovalci in starši, ki čakajo na svoje otroke družijo ali držijo bolj zase. Ob lepem vre‑ menu se klopi dopolnijo s stoli za koncerte na prostem ali z mizami za otroške ustvarjalnice in pouk glasbene pripravnice. Prostor je namenjen tudi medgeneracijskemu povezovanju, a ne le ob koncertih. Stanovalci bližnjega centra starejših lahko občasno postavijo stojnice, na katerih predstavljajo svoje izdelke in dobrote. Vzhodni del ploščadi je neposredno povezan z glasbenimi sobicami, služi kot balkon, ki je namenjen kratkim odmorom. Ob vhodu so lahko razstavljeni kiparski izdelki, povezovanje različnih umetnosti. Za voga‑ lom je prostor za kolesa. Na južni del ploščadi se lahko preseli program iz plesne dvorane, ograja služi kot baletni drog. Zadnje dvorišče je pred‑ vsem namenjeno učiteljem in učencem za odmore med urami pouka orkestra in ob na‑ stopih.

prostor za koncerte na prostem, klopi se v času koncerta dopolnejo s sedeži tu lahko potekajo tudi razne otroške ustvarjalnice tako, da se ob klopi posta‑ vijo mize, na prosto se lahko tako preseli tudi pouk glasbene pripravnice, ki glasbo uči skozi igro ČEBELAR NA BIZELJSKEM, foto: Branko Brečko vir: Bizeljsko. (online). Dostopno na naslovu : http://www.bizeljsko.si/.

ploščad ob vhodu lahko služi tudi kot razstavni prostor npr. za razna kiparska dela, ki se povezujejo z glasbo in plesom

plesalci lahko ob lepem vremenu vadijo na prostem, namesto baletnega droga uporabijo ograjo; prostor lahko tako kot plesna dvorana služi tudi ostalim skupinskim vadbam (booty barre, ugi, pilates, joga, piloxing...)

REPNICA, foto: Janez Šekoranja vir: Lifestyle Natural. (online). Dostopno na naslovu : http://www.lifestylenatural.com/.

FASADNI OVOJ IN MATERIALI Iz terena se dvigne betonski podstavek, ki ust‑ vari oder za objekt glasbene šole, je njen betonski temelj. Ograja ploščadi je steklena, da je kar se da transparentna in ohrani prvotno višino garaže. Lesen ročaj ograje je bolj prijeten za tip in lahko ob lepem vremenu služi tudi kot baletni drog. Kubusni volumen s peščenim ometom in razmetanimi okni spominja na naluknjane peščene stene, gnezdišča ptiča čebelarja, značilnost Bizeljskega. Notranjost objekta je in‑ terpretacija repnic, ki so značilene za to območje in znamenitost, predstavljena v uvodu. Hodniki posnemajo peščene rove.

lumen dvokapnice raztegne iz peščenega kubusa, je na južni in severni fasadi peščen omet. Obliko‑ vanost in ritem okenskih odprtin lahko spominja na klaviaturo. Lesena fasada hkrati deluje tudi kot senčilo, saj ščiti velike zasteklitve individualnih glasbenih sobic. Tako v sobice še vedno prihaja dovolj svetlobe, a imajo dovolj zasebnosti, da se učenci lažje zberejo. Objekt je z oblikovanostjo volumnov ter izbiro materialov in barv definiran tako, da se čimbolj vklopi v prostor in ga poveže. Tudi peščena barva fasade se med drugim spogleduje z barvo fasade novega centra starejših občanov v bližini.

Volumen dvokapnice se kot meh harmonike steguje proti vodnemu stolpu. To poudarjajo tudi vertikalno nameščene letvice vzhodne in zahodna fasade ter strehe. Prezračevana lesena fasada se na začetku barvno ujame s peščeno barvo, ko les posivi, ustvari kontrast s podstavkom. Ker se vo‑

sadni park

prostor za kolesa ‑ zareze v tlaku

interno dvorišče, klop tvori vhodni trg, usmeri proti vhodu, ter nekoliko zaustavi proti ozki ploščadi ob učilnicah

ZASNOVA OBJEKTA

nosilci na osni razdalji 5,55m

severna stena dvokapnice se nosi s pomočjo medetažnih plošč in stebrov dveh sosednjih okvirjev

večji nosilec s prerezom 0,4 x 1 m zaradi teže armiranobetonske stene nad njim

nosilci v spoščenem stropu

obodna stena na zahodu kljubuje zemeljskemu pritisku plošča med garažo in pritličjem v tem delu objekta zagotovi, da med potresom volumen ne pleše.

členek

zavetrovanje

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA Kompleks glasbene šole z garažo je konceptu‑ alno razdeljen na 3 volumne, ki imajo vsak svoj konstrukcijski sistem povezan v celoto. Nosilna konstrukcija je armiranobetonska. Delno vkopana enoetažna garaža ima 40 cm de‑ belo talno ploščo, ki je pod stenami in stebri ode‑ beljena s pasovnimi temelji višine 80 cm. Spodnja kota temeljev je ob uvozu v garažno hišo zaradi možnosti zmrzovanja več kot 1 m pod zunanjo koto terena. Obodne armiranobetonske stene, ki zadržujejo zemeljski pritisk so debele 30 cm. Pri zadrževanju zemeljskega pritiska ob najdaljši in v celoti vkopani steni na zahodni strani objekta pomagajo tudi slopi. V notranjosti garaže je sis‑ tem stebrov, slopov in sten. Stebri so dimenzij 40 x 60 cm, slopi pa 40 x 180 cm. Debelina sre‑ dinske stene v notranjosti garaže je 40 cm. Nad stebri in slopi so na osni razdalji 5,55 m razvrščeni armiranobetonski nosilci s prerezom 40 x 60 cm, ki nosijo 20 cm debelo armiranobetonsko ploščo ter oba volumna glasbene šole nad njo.

sistem stebrov in sten z nosilci, ki nosijo oba volumna glasbene šole

Podolgovat volumen dvokapnice je sestavljen iz sistema armiranobetonskih okvirjev, raster narekuje zasnova garaže. Okvirji so iz stebrov di‑ menzij 20 x 20 cm, ki nalegajo na stebre oziroma slope v garaži. Med pritličjem in mansardo imajo okvirji členek, da tu ni momentov. Vsak okvir je povezan z nosilcem dimenzij 20 x 50 cm, ki je skrit v spuščenem stropu pritličja. Po teh preluknjanih nosilcih potekajo inštalacije. Okvirji so zavetro‑ vani z armiranobetonskim nosilcem. Zadnji okvir z zatrepno steno na severni strani ne nalega na steber in slop v garaži, temveč se severna stena dvokapnega volumna nosi s pomočjo medetažnih plošč in stebrov dveh sosednjih okvirjev. Plošča med garažo in pritličjem v tem delu objekta zago‑ tovi, da med potresom volumen ne pleše.

talna plošča nad temelji

pasovni armiranobetonski temelji PROSTORSKI PRIKAZ KONSTRUKCIJSKEGA SISTEMA GARAŽE

PROSTORSKI PRIKAZ KONSTRUKCIJSKEGA SISTEMA GARAŽE IN DVOKAPNICE

zadnja etaža, kjer se zaletita oba volumna glasbene šole, je obešena na stebre obešeni stebri so pritrjeni na medetažno ploščo, ki na stiku obeh volumnov poskrbi, da streha v naklonu ne ukrivi obešenih stebrov in jih ne potisne v notranjost kubusnega volumna

južna stena je sistem več sten z nad njimi ležečimi nosilci

Konstrukcija najvišjega volumna je načrtovana tako, da 40 cm debele armiranobetonske stene nalegajo na stene in stebre v garaži. Nosilna stena na sredini objekta, ki je orientirana v smeri sever‑jug nalega na sredinsko steno garaže. Njej vzporedna obodna stena na zahodni strani vo‑ lumna se nosi s pomočjo treh stebrov v garaži. V strehi so v smeri vzhod‑zahod skriti 1,5 m vi‑ soki nosilci. Podprti so s stenami in stebri, ki se nadaljujejo iz garaže čez vse etaže. Omogočajo, da je najvišja etaža, kjer se zaletita kubusni volu‑ men in volumen dvokapnice, obešena na stebre, ki visijo iz njih. Obešeni stebri so pritrjeni na medetažno ploščo, ki na stiku obeh volumnov poskrbi, da streha v naklonu ne ukrivi obešenih stebrov in jih ne potisne v notranjost kubusnega volumna. V najvišji etaži je med plesno dvorano in glasbenimi učilnicami 0,4 m debela armiranobe‑ tonska stena, ki je podprta na obeh koncih in deluje kot navzdol obrnjen nosilec. Nanjo je obešen strop dvoetažne dvorane pod njo. No‑ silci dimenzij 0,2 x 0,5 m pod etažnima ploščama, na osni razdalji 5,55 m in pod strešno ploščo, na osni razdalji 5,6 m zmanjšajo razpon, ki ga mora premostiti plošča. Skriti so v spuščenem stropu. Medetažni plošči sta v avli zalomljeni, zato sta tu podprti z navzdol obrnjenimi nosilci dimenzij 0,2 x 0,5 m. Zunanja obodna stena na južni strani je zaradi oken precej naluknjana, vendar je povsod v objektu spuščen strop, kar povzroči, da stena deluje kot sistem več sten ter na njih ležečih 1,2 m visokih nosilcev. Stena nalega na nosilec v stropu garaže, ki je zaradi njene teže povečan na dimen‑ zije 0,4 x 1,0 m.

armiranobetonska stena plesne dvorane deluje kot navzdol obrnjen nosilec in nosi strop koncertne dvorane

nosilci v spuščenem stropu zmanjšajo razpon, ki ga mora premostiti plošča

zalomljeni medetažni plošči sta podprti z navzdol obrnjenimi nosilci

PROSTORSKI PRIKAZ KONSTRUKCIJSKEGA SISTEMA VSEH TREH VOLUMNOV

Načrtovana ureditev se mora skladati z vel‑ javnimi predpisi, smernicami in priporočili s področja protipotresne varnosti, osončenja fasad in odprtih površin, zagotavljanja neoviranega do‑ stopa, kvalitetnega bivalnega okolja, varstva pred nesrečami in požarnega varstva.

NEOVIRANA DOSTOPNOST

oblikovanja.

Območje se nahaja v južnem delu Brežic, v bližini gradu. Na severozahodu izbrano lokacijo omejuje Usnjarska pot, drugod pa travnate površine in obstoječa pozidava. Jugovzhodni del parcele meji na območje, ki se po OPPN za Center starejših občanov Občine Brežice deli v tri programske sklope.

Izbrana lokacija meji na tretji sklop. Zasnova ob‑ jekta nove glasbene šole, umestitev v prostor in krajinsko oblikovanje se navezujejo na obstoječe stanje in predvideno ureditev tretjega sklopa, kjer so načrtovani novi objekti, ozelenitve ter cestne in parkirne površine.

Sklop1 – Dom starejših občanov (DSO) leži na večinskem delu območja. Sklop 2 – Oskrbovana stanovanja so funkcional‑ no vezana na DSO, vendar so umeščena v prostor po principu večstanovanjske gradnje. Sklop 3 –Storitvene in servisne dejavnosti CSO, za zemljišča, ki so v lasti Občine Brežice, v času priprave OPPN‑ja ni bila izkazana razvojna potre‑ ba občine niti konkretiziran interes. Nedorečen program zato zahteva fleksibilnost v oblikovanju območja, prav tako tudi fleksibilnost v organizaciji prostora na parceli. Določeni so le robni pogoji

Uvoz v garažo je na jugovzhodni strani objekta,tako, da je priključitev na predvideno cesto, ki je načrtovana v prej omenjenem tretjem sklopu OPPN‑ja za Center starejših občanov Občine Brežice, najkrajša. Streha garaže ustvari ploščad, na kateri stoji glasbena šola. Garaža ima dve stopnišči za dostop na ploščad in dvigalo, ki je povezano z jedrom glasbene šole. Umestitev objekta sledi terenu, zato je dostop na dvorišče omogočen tudi na zahodni strani, neposredno iz rahlo padajočega terena. Tu je predvidena nova parkovna ureditev, ki poveže oba nivoja lokacije in se priključi na načrtovano ureditev prej omen‑ jenega tretjega sklopa.

Območje se naveže na obstoječe in predvideno prometno omrežje. Do objekta se lahko dostopa peš, s kolesom ali motornimi vozili. Kolesarski pro‑ met poteka po cestah. Objekt ni nikjer priključen na sosednje objekte, dostop je omogočen z vseh strani, po cestah, pešpoteh ali kar po terenu. Zagotovljene so ustrezne dovozne in dostopne poti ter delovne površine. V notranjost šole se dostopa s ploščadi ali z neposredno povezavo z dvigalom iz garaže.

VPLIV NA POGOJE OSONČENJA SOSEDNJIH OBJEKTOV IN OSVETLJENOST PROSTOROV GLASBENE ŠOLE Objekt nove glasbene šole v Brežicah je od so‑ sednjih objektov toliko odmaknjen, da nanje ne meče sence. Tudi sosednji objekti ne vplivajo na osončenost glasbene šole. Pri organizaciji prostorov je potrebno zagotoviti dobro osončenost oziroma osvetlitev prostorov. Vse učilnice imajo naravno svetlobo, le v dvorani in servisnih prostorih ni naravne osvetlitve.

ENERGETSKA RACIONALNOST OBJEKTA Energetska učinkovitost je zagotovljena z u‑ strezno toplotno zaščito fasadnega ovoja in orientacijo okenskih odprtin. Učilnice so orienti‑ rane na vzhod in zahod, medtem ko so največje zastekljene površine v avli obrnjene proti severu. Vetrolov je zastekljen, a ga pred pregrevanjem ščiti vhodna senčna niša. K energetski učinkovitosti prispeva tudi zasnova inštalacij. Predvideno je nizkotemperaturno ogre‑ vanje na zemeljski plin. Na ravni strehi je prostor za sončne zbiralnike za pripravo tople sanitarne vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.

INŠTALACIJE Za realizacijo predvidenih ureditev je potrebno izbrano območje priključiti na komunalno in‑ frastrukturo (vodovod, požaro vodo, kanalizaci‑ jo), električni vod, telekomunikacijsko omrežje, mestno plinovodno mrežo, razvod toplovoda in obstoječo prometno mrežo. Inštalacije so skrite v spuščenih stropovih, med etažami so povezane z inštalacijskim jaškom ob glavnem stopnišču. Vodovod Predvidena je izgradnja vodovodnega in hidran‑ tnega omrežja ter postavitev nadzemnih hidran‑ tov, če bi ti ovirali promet, se predvidijo podtalni. Postavitev hidrantov se izvede v skladu z vel‑ javnimi predpisi. Objekt glasbene šole se priključi na vodovod, ki poteka po Prešernovi cesti. Mrtvi rokavi, kjer voda večino časa ni v gibanju, niso dovoljeni. Pri dimenzioniranju cevovoda se mora predvideti maksimalna poraba z upoštevanjem

požarne vode. Lahko se koristi tudi voda iz deževnice, pri čemer bi bil rezervoar vkopan v teren ob objektu. Kanalizacija Predvidena je gravitacijska kanalizacija, ki se priključi na ureditveno območje južno od iz‑ brane lokacije. Padavinske vode s cest in ostalih utrjenih površin se lahko priključijo z izpustom preko obstoječega kanala v reko Savo. Odvajanje teh voda se uredi z nakloni preko vtočnih jaškov, pred izpusti jih je potrebno očistiti na standard‑ nih lovilcih olj. Kanalizacija mora biti iz vodotesnih materialov, ki ustrezajo veljavnim predpisom in standardom. Prezračevanje Mehanizem za prezračevanje poteka v spuščenih stropovih, voden je električno. Pri tem ima vsa‑ ka učilnica ločen odvzem zraka, ki v spuščenem stropu vodi iz učilnice v skupni prezračevani kanal na hodniku. Vsi preboji morajo biti dobro zvočno

izolirani.

Drugi viri energije

SPLOŠNA VARNOST

pričakuje.

Elektroenergetsko omrežje, telekomunikacijska in informacijska infrastruktura

Delež energije za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo mora biti pridobljen iz obnov‑ ljivih virov energije, skladno s predpisi. Na strehi se lahko na primer namestijo sončni zbiralniki za proizvodnjo tople vode, poleg tega tudi sončne celice za proizvodnjo električne energije.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:

Obravnavana lokacija spada v 3. območje var‑ stva pred hrupom.

Za potrebe objekta je potrebno zgraditi nove električne vode in dograditi telekomunikacijsko omrežje. Pri tem je potrebno upoštevati pred‑ pisane in priporočene odmike z ostalo komunal‑ no infrastrukturo. Priključitev objekta na omrežje je možna po pogojih upravljalca omrežja. Plinovodno omrežje Za energetsko oskrbo je predviden zemeljski plin iz javnega plinovodnega omrežja, ki poteka po Prešernovi cesti. Trasa plinovoda do objekta poteka v koridorju z ostalimi infrastrukturnimi vodi. Pred vhodom na zunanji strani objekta mora imeti plinovod glavno požarno pipo, ki je zaščitena s kovinsko omarico na višini od 1 do 1,2 m od tal in lahko dostopna.

Zbiranje in odvoz odpadkov Zagotovljeno mora biti ločeno zbiranje odpad‑ kov, zabojniki za smeti so ob parkiriščih poleg uvoza v garažo. Tipske posode so umaknjene po‑ gledom in zakrite z zelenjem. Odvoz odpadkov se uredi na komunalno deponijo, odpadke, ki se jih lahko predeluje, se odvaža v predelavo.

Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izve‑ dene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v prime‑ ru naravne ali druge nesreče. Potrebno je upoštevati ustrezne odmike med parcelami in objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.

Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih ob‑ jektov za zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledi‑ cami naravnih in drugih nesreč ni potrebno pred‑ videti.

Pri novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče (projektni pospešek 0,225 g, VIII. stopnja ogroženosti). Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine in v skladu s cono potresne ogroženosti. Hidrografska karta lokacije ne umešča med pop‑ lavna območja, prisotne so le podzemne vode. Večje količine vode v manjših globinah se ne

POŽARNA VARNOST Ukrepe, ki jih je potrebno izvesti, da stavbe izpol‑ njujejo zahteve za zagotovitev požarne varnosti, določa Pravilnik o požarni varnosti v stavbah. Priporočene gradbene ukrepe oziroma rešitve za izpolnitev zahtev Pravilnika o požarni varnosti v stavbah določa tehnična smernica Požarna var‑ nost v stavbah. Pri projektu nove glasbene šole v Brežicah so uporabljeni ukrepi in rešitve, ki so navedeni v tehnični smernici oziroma v dokumen‑ tih, na katere se ta sklicuje, zato velja domneva o skladnosti z zahtevami iz Pravilnika o požarni varnosti v stavbah.

Razvrstitev stavbe glede na požarno zahtevnost Objekt glasbene šole sodi po Pravilniku o požarni varnosti v stavbah med stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, v katerem se lahko hkrati izobražuje 100 in več učencev/slušateljev, zato ga uvrščamo med požarno zahtevne stavbe. Glasbena šola stoji na volumnu kletne garaže, ki ima skupno parkirno površino večjo od 600 m2, zato tudi ta del sodi med požarno zahtevne stavbe. Za ta projekt je obvezna izdelava zasnove požarne varnosti z izkazom, ki jo izdela odgovorni projektant požarne varnosti. Potrebna je revizija zasnove požarne varnosti in načrtov za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Širjenje požara na sosednje objekte Relevantno mejo za objekt glasbene šole z garažo določa na severozahodni sredina obstoječe javne ceste, na jugovzhodni strani sredina načrtovane javne ceste, na zahodni strani je relevantna meja vzporedna zahodni fasadi objekta in se dotika parcelne meje, drugod relevantna meja sovpada s parcelno mejo. Za izračun potrebnih odmikov od relevantne meje je uporabljena tretja metoda, metoda očrtanega pravokotnika. Glasbena šola in garaža sta ločena požarna sektorja z vgrajenim sprinkler‑ skim sistemom v smislu popolne zaščite, zato se izračunani odmiki od relevantne meje prepolovi‑ jo, vendar ne smejo biti manjši od 1 m. K požarno nezaščitenim površinam se poleg oken in vrat prišteje tudi 1/3 višine dvokapnice, saj je njen naklon manjši od 70° in polovica površine lesene fasade, ki je zaščitena s protipožarnim premazom, ki sodi med organske antipirene, ki so odporni proti izpiranju in imajo lepši končni izgled.

Zunanja stena mora biti odporna proti požaru z obeh strani, če je odmik od relevantne meje manjši od 1 m. Pri odmiku od 1 m do 5 m od rele‑ vantne meje mora biti požarna odpornost zunan‑ je stene (R)EW 60, pri odmiku večjem od 5 m (R)E 60. Kadar je odmik večji od 10 m in večji od višine stavbe, ni zahtev za požarno odpornost. Objekt glasbene šole z garažo sodi med stavbe, za katere se predpostavlja, da je toplotno sevanje z vsake požarno nezaščitene površine 84 kW/m2. Izračun odmikov glasbene šole: Pri izračunu od‑ mikov sem ugotovila, da izračunani odmiki izpol‑ njujejo zahteve smernice.

Nosilnost konstrukcije ter širjenje požara po stavbi Nosilnost konstrukcije: Glasbena šola sodi med stavbe za izobraževanje in znanstveno‑razisko‑ valno delo (P+3), za katere je zahtevana požarna odpornost nosilne konstrukcije R 60, za garažni del je zahtevana požarna odpornost nosilne konstrukcije R 30. Pri stavbah, katerih deli imajo različno namembnost, se za nosilnost celotne konstrukcije upoštevajo najvišje zahteve za posa‑ mezen del stavbe, torej R 60 za celoten objekt vključno z garažo. Zahteve za požarno odpornost konstrukcije povečajo zahteve za požarno odpor‑ nost nekaterih sten. Zahteve za celovitost (E) in izolativnost (I) so pri enoetažni garažni stavbi EI 30, pri stavbi glas‑ bene šole (P+3) je zahtevano EI 60. Pri obeh so dovoljeni tudi leseni mejni elementi. Pri stavbah, katerih deli imajo različno namembnost, se požarna odpornost mejnih elementov določi z upoštevanjem najvišje zahteve za posamezen del stavbe, torej EI 60 za celoten objekt vključno z

garažo. Požarni sektorji: Glasbena šola in garaža sta ločena požarna sektorja. V glasbeni šoli je potreb‑ no vgraditi sprinklerski sistem v smislu popolne zaščite, pri čemer se požarni sektor razteza čez tri etaže. Glede na velikost odprte garaže ni zahtev za vgradnjo sistema AJP ali sprinklerskega siste‑ ma, vendar je v garaži kljub temu potrebno vgra‑ diti sprinklerski sistem. Evakuacijske poti med garažo in šolo so sicer ločene, vendar mora biti vgrajen zaradi prenosa požara po zunanjih stenah in strehi stavbe med garažo in šolo. Širjenje požara po zunanjih stenah in strehi stavbe: Minimalne zahteve glede razreda gorlji‑ vosti oblog zunanjih sten so za garažo D‑s2, d1, za glasbeno šolo B‑d1. Izolacijski material za izdelavo prezračevanih fasad mora biti negorljiv, razreda A1 ali A2‑s1,d0. Prenos požara v vertikalni smeri: Obešena fa‑ sada mora biti na vsaki medetažni plošči stavbe pritrjena z jeklenimi pritrdilnimi elementi, špranja

med fasado in medetažno konstrukcijo mora biti zatesnjena tako, da ni mogoč prenos požara v zgornje nadstropje. Zahtev za prenos požara z nižjega dela stavbe na požarno ločen višji del stavbe ni mogoče upoštevati, zato je tudi v garaži vgrajen sprinklerski sistem popolne zaščite. Prenos požara v horizontalni smeri: Za streho garaže je zahtevana požarna odpornost (R)EI 60, saj so nad njo zunanje stene glasbene šole, ki imajo požarno nezaščitene površine. Ker je v garaži vgrajen sprinklerski sistem se lahko požarna odpornost strehe zmanjša za eno sto‑ pnjo, torej najmanj (R)EI 30. Širjenje požara po notranjosti stavb: Obloge na zaščitenih poteh v stavbah za izobraževanje in znanstveno‑raziskovalno delo morajo ustrezati najmanj A2‑s1,d0 za stene in stropove; najmanj Cfl‑s1 za tla na hodnikih in najmanj A2fl‑s1 za tla na stopniščih. Minimalni razred odziva oblog na ogenj v dvorani je za stene in stropove C‑s1,d0 in za tla D‑s1. Na odru je dovoljena lesena talna obloga klasifikacije Cfl‑s2.

Požarna zaščita prehodov skozi požarne stene:

hova izolacija morajo biti iz negorljivih materialov.

Požarna vrata: Požarna vrata morajo biti oprem‑ ljena z okovjem, ki omogoča neovirano odpiranje v primeru panike ali sile zaradi nastanka požara ali drugega nujnega primera. Odpiranje zaradi nad‑ zora nad dostopom ali protivlomnega varovanja stavbe ne sme biti omejeno.

Dvigalo: Na vrhu jaška mora biti odprtina na prosto, velikosti najmanj 5 % površine jaška, a ne manj kot 0,16 m2. Strojnica dvigala mora biti požarno ločena od vseh ostalih prostorov z enako požarno odpornostjo kot jo ima nosilna kon‑ strukcija, torej (R)EI 60. Vrata dvigala in jaška dvi‑ gala morajo biti iz negorljivih materialov. Dvigalo mora biti funkcionalno povezano s sistemom AJP.

Inštalacijski jaški in kanali: Požarna odpornost zaščite prehodov inštalacij mora biti enaka požarni odpornosti gradbenega elementa, skozi katerega inštalacija prehaja. Inštalacijski jaški in kanali morajo biti med seboj ločeni po namem‑ bnosti. Inštalacijski jaški in kanali, ki prehajajo skozi meje požarnega sektorja, morajo imeti ena‑ ko požarno odpornost, kot se zahteva za ostale gradbene elemente požarnega sektorja in morajo biti nepropustni za dim. Prezračevalni kanali: Prezračevalni sistem se mora ob proženju AJP samodejno izklopiti, mogoče mora biti prav tako tudi ročno izklopiti prezračevalni sistem. Prezračevalni kanali in nji‑

Odvod in kontrola dima in toplote: Garažna stavba je odprta, v glasbeni šoli je treba v najvišjem nadstropju namestiti odprtino za od‑ dimljanje Geometrična površina odprtine mora biti 5 % tlorisne površine stopniščnega jaška, a ne manj kot 1 m2. Za dovod zraka v pritličju se sme uporabiti okna in vrata, ki se odpirajo. Geometrična površina teh odprtin mora biti ena‑ ka 1,5‑kratni površini odvodnih odprtin. Okna in vrata, ki se uporabljajo za ta namen, morajo imeti nameščeno varovalo, ki prepreči zapiranje. Sprinklerski sistem: Sprinklerski sistem mora

biti izveden v skladu s standardom SIST EN 12845 ali projektiran in vgrajen v skladu s smernico VdS CEA 4001. Vse pomembne funkcije sprinklerske‑ ga sistema mora nadzorovati sistem za javljanje požara. Strojnica mora biti ločen požarni sektor z enako požarno odpornostjo, kot je zahtevana za nosilno konstrukcijo stavbe ali kot je zahtevan čas delovanja sprinklerskega sistema. Vhod v stro‑ jnico mora biti iz zaščitenega hodnika z izhodom na prosto, zaščitenega stopnišča z izhodom na prosto ali neposredno od zunaj in jasno označen. Varnostno napajanje: Vsi vgrajeni sistemi ak‑ tivne požarne zaščite in drugi sistemi, ki morajo delovati v primeru požara morajo imeti rezervno napajanje.

Evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje Ob požaru mora biti na voljo zadostno število us‑ trezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo uporabnikom hitro in varno zapustitev stavbe. Dolžine evakuacijskih poti v dvorani in garaži niso daljše od 35 m, v ostalih prostorih, ki ima‑ jo en izhod, so krajše od 20 m. Skupne dolžine evakuacijskih poti, ki vodijo na prosto ali v zaščiteno stopnišče, niso daljše od 35 m. V stavbah za izobraževanje in znanstveno‑razisk‑ ovalno delo z največ štirimi etažami požarna ločitev zaščitenega stopnišča od hodnika ni zahtevana, vendar mora biti hodnik proti sosed‑ njim prostorom požarno ločen s požarno odpor‑ nostjo, ki je zahtevana za zaščiteno stopnišče in bruto tlorisna površina posamezne etaže ne sme presegati 600 m2. Potrebne širine izhodov iz prostorov so 0,9 m,

razen pri dvorani v pritličju, kjer sta potrebna vsaj dva izhoda, eden 0,9 m in drugi 1,2 m. Širina stopnišč in hodnikov ne sme biti manjša od 1,2 m. Plesna dvorana je požarno ločena od ostalih pros‑ torov. Glasbena šola ima dve zaščiteni stopnišči, širine 1,2 in 1,4 m. Vrata na evakuacijskih poteh se morajo odpirati v smeri evakuacije, izjema so vrata iz prostorov, kjer se lahko hkrati zadržuje manj kot 20 upo‑ rabnikov in v njih ni povečanega požarnega tve‑ ganja ter »mokri« prostori. Torej se morajo vrata iz obeh dvoran ter vrata vseh izhodov iz objekta odpirati v smeri evakuacije. V objektu glasbene šole in v garaži je potrebno namestiti varnostno razsvetljavo. Maksimalni vk‑ lopni čas je 1 s, minimalni čas delovanja je 3 h, ob‑ vezna je osvetljenost piktogramov. Evakuacijske poti morajo biti osvetljene do izhoda na prosto. V dvorani v pritličju morajo biti prehodi široki 1,2 m. Pri dostopu iz dveh strani je pri minimalni razdalji med vrstami 0,4 m lahko v vrsti do 20

sedežev, ki morajo biti pritrjeni na tla ali povezani med seboj. Sedeži morajo izpolnjevati zahteve standardov SIST EN 1021‑1 in SIST EN 1021‑2. V objektu je potrebno namestit sistem za požarno javljanje in alarmiranje, ki mora aktivi‑ rati požarni režim delovanja dvigala za gasilce. Alarmiranje mora biti prilagojeno uporabnikom stavbe in načinu uporabe (svetlobni in/ali zvočni alarm). Alarmni signal in signal, ki obvešča o napa‑ ki sistema AJP, mora biti voden na mesto, kjer je stalno prisotna oseba, usposobljena za ukrepanje in so zagotovljene tehnične možnosti za alar‑ miranje pristojne gasilske enote. Požarna centrala mora biti nameščena na lahko in hitro dostop‑ nem mestu v bližini glavnega vhoda v stavbo, ki je načrtovan kot vstopno mesto intervencijske enote.

Naprave za gašenje in dostop gasilcev Glede na zasnovo, lokacijo, namembnost in ve‑ likost stavbe morajo biti zagotovljene naprave in oprema za gašenje začetnih požarov, ki jih lahko uporabljajo vsi uporabniki, naprave in oprema za gašenje, ki jih lahko uporabljajo usposobljeni uporabniki in gasilci ter vgrajeni ustrezni sistemi za gašenje požara. Za gašenje in reševanje v stav‑ bi mora biti zagotovljen neoviran in varen dostop. Za dvourno gašenje in varovanje sosednjih stavb mora biti zagotovljeno 5 litrov vode na sekundo. Postavijo se nadtalni hidranti, ki so stalno dosto‑ pni. Potrebno je zagotoviti ustrezne dovozne in dostopne poti ter delovne površine. Uredijo se ob glavnem vhodu v glasbeno šolo kot del utrjene zelene površine in ob uvozu v garažo, kjer se zaključi slepa ulica.

GRAFIČNI DEL

POGLED IZ PARKA OB GLASBENI ŠOLI NA GLAVNO DVORIŠČE IN V AVLO

POGLED Z JUGOVZHODA NA GLASBENO ŠOLO IN ZADNJE DVORIŠČE

POGLED IZ PLESNE DVORANE V AVLO GLASBENE ŠOLE

VIRI IN LITERATURA

-- Denac, O. Načrtovanje glasbenih dejavnosti v zgodnjem obdobju otroštva : Visokošolski učbenik. Maribor: Pedagoška fakulteta, 2012. ISBN 978-961-6647-34-2.

-- Odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Brežice za kulturni in zgodovinski spomenik. Uradni list SRS, 42 (1988). Str. [2529]-2532.

-- Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa glasbene šole. Uradni list Republike Slovenije, 76 (2008).

-- Zveza slovenskih glasbenih šol. Ali potrebujemo glasbeno šolstvo? (online). (citirano 30. 8. 2013). Dostopno na naslovu : http://www.zsgs.si/izjave-za-javnost.

-- Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Brežice. Uradni list Republike Slovenije, 62 (1994).

-- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa glasbene šole. Uradni list Republike Slovenije, 31 (2012).

-- Počkar, I. Dve gasi, dva policaja, sto obrtnikov : Življenje mestnih obrtnikov od sredine 19. stoletja do druge svetovne vojne na primeru Brežic. Ljubljana : Založba ZRC, 2005. –brežiške študije ; 2. ISBN 961-6568-01-9.

-- Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Brežice (UPB PUP-1). Uradni list Republike Slovenije, 103 (2006).

-- Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa glasbene šole. Uradni list Republike Slovenije, 5 (2011).

-- Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih in ureditvenih pogojih Občine Brežice (SDPUP-1). Uradni list Republike Slovenije, 77 (2009).

-- Navodila za graditev glasbenih šol v Republiki Sloveniji. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (online). (citirano 20. 9. 2013). Dostpno na naslovu : http://www.mizs.gov.si/.

-- Obvezno razlago 10. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Brežice. Uradni list Republike Slovenije, 8 (2010).

-- Pravilnik o požarni varnosti v stavbah. Uradni list Republike Slovenije, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07.

-- Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih in ureditvenih pogojih Občine Brežice (SDPUP-1). Uradni list Republike Slovenije, 8 (2010).

-- Tehnična smernica TSG-1-001:2010, Požarna varnost v stavbah. Uradni list Republike Slovenije, 2010 št. 35102-15/2007.

-- Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Brežice. Uradni list Republike Slovenije, 47 (2011).

-- Smernica SZPV 204, Požarnovarnostni odmiki med stavbami. Slovensko združenje za požarno varstvo, 2010.

-- Križanić, D. et al. Glasbena šola Brežice : 50 let. Brežice, Glasbena šola Brežice, 1996. -- Posavski obzornik. Pogovor s prof. Dragutinom Križanićem, ravnateljem Glasbene šole Brežice. (on‑ line). Posavski obzornik, leto XV, številka 13, 23.6.2011. (citirano 30. 8. 2013). Dostopno na naslovu : http://www.gsbrezice.si/novice/brezice-so-mesto-glasbe-amaterske-kulture-dragutin-krizanic. -- Občina Brežice. Uresničena večletna želja Glasbene šole Brežice. (online). Občina brežice, objave, sporočila za javnost, 14. 6. 2010. (citirano 3. 9. 2013). Dostopno na naslovu : http://www.brezice.si/ objave/sporocila_za_javnost/2010061414163296/. -- Križanić, D. Glasbena šola Brežice : Razvojni načrt. Glasbena šola Brežice (online). (citirano 30. 8. 2013). Dostopno na naslovu : http://www.gsbrezice.si/o-soli/razvojni-nacrt. -- Žiberna, M. Posavje : turistični vodnik. 1. izdaja, 1. natis. Novo mesto: Goga, 2010. ISBN 978-9616421-95-9. -- Cigale, D. et al. Posavje in Posotelje : A-Ž : enciklopedični priročnik za popotnika. Ljubljana : ZRC, 2006. Zbirka Slovenija total. ISBN 961-6568-29-9. -- Brenčič, P. in Mavsar, S. Brežice : Stoletje na razglednicah. Krško : Neviodunum, 2010. Zbirka Stoletje na razglednicah. ISBN 978-961-6784-11-5. -- Škaler, S. Brežice. 3. izdaja. Ljubljana : Obzorja, 1974. Zbirka vodnikov kulturni in naravni spomeniki Slovenije, (15. Zvezek). -- Brežice. Tic (online). Brežice, ZPTM Brežice, 2. 4. 2013. (citirano 24. 8. 2013). Dostopno na naslovu : http://www.visitbrezice.si. -- Splošni podatki. Občina Brežice. (online). (citirano 24. 8. 2013). Dostopno na naslovu : http://www. brezice.si/obcina_brezice/splosni_podatki/ . -- Brežice. Posavje (online). Krško. RRA Posavje. (citirano 24. 8. 2013). Dostopno na naslovu : http:// www.posavje.com. -- Grad Brežice. Posavski muzej (online). Brežice, Posavski muzej. (citirano 24. 8. 2013). Dostopno na naslovu : http://www.posavski-muzej.si/. -- Brežice – staro mestno jedro. Kraji – Slovenija (online). (citirano 24. 8. 2013). Dostopno na naslovu : http://kraji.eu/slovenija/brezice_staro_mestno_jedro/slo.

-- Popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Brežice. Uradni list Republike Slovenije, 48 (2011). -- Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Center starejših občanov Občine Brežice. Uradni list Republike Slovenije, 74 (2010). -- Občina Brežice. Prostorski informacijski sistem (online). Dostopno na naslovu : http://www.geopros‑ tor.net/piso/. -- Brežice. Register nepremične kulturne dediščine (online). Dostopno na naslovu : http://giskds.situla. org/giskd/. -- Medved, S. Gradbena fizika. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 2010. ISBN 978-961-6823-03-6. -- Mommertz, E. Acoustics and Sound Insulation: Principles, Planning, Examples. 1. izdaja. Munich: Institut für internationale Architektur-Dokumentation GmbH & Co. KG, 2009. Detail Practice. ISBN 978-3-7643-9953-5. -- Barron, M. Auditorium Acoustics and Architectural Design. 1. izdaja. London: E & FN Spon, 1993. ISBN 0-419-17710-8. -- Detail: Music and Theatre, Review of Architecture Vol. 3, 2009. Munich: Institut für internationale Architektur-Dokumentation GmbH & Co. KG, 2000- . ISSN 1614 4600. -- Connelly, P. E., How we hear detail. Better Hearing Institute (online). Washington, BHI, 2005. (citi‑ rano 23.10.2013). Dostopno na naslovu : http://www.betterhearing.org.

HVALA prof. Milošu Florijančiču za mentorstvo in vodenje skozi vsa študijska leta Mini Hiršman za pomoč in prijaznost doc. Mitji Zorcu za sokolovo oko v času študija in pregled fasadnega pasu Saši Galonji za pomoč pri zasnovi akustike Mateju Blenkušu za pomoč pri zasnovi konstrukcije Tanji Zupan za podlogo južnega dela Brežic Marku Abramu in Boži Ojsteršek za lektoriranje Betki Križanić in Ani Stopar za ljubezen do glasbe Dragu Križaniću za pogovor in nasvete Suzani Drobila, da se je iz cviljenja razvila melodija staršem in Marku za vse atu za vse in še več mami za dobroto Nandi za pogovore in energijo Nejcu Urški Jerneji Katji za prijateljstvo, veselje, drznost, skrb in nočne Luki P. za vse kave, pogovore, mnenja in nasvete Luki F. za prijaznost in iskrenost vsem prijateljem in sošolcem s katerimi sem delila študijska leta

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Nina Fabjančič izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Idejna zasnova nove glasbene šole v Brežicah, ki sem jo izdelala pod vodstvom mentorja prof. Miloša Florijančiča, univ. dipl. inž. arh. in somentorstvom Mine Hiršman, univ. dipl.inž.arh. ter jo zagovarjala dne 4.6.2015 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.