Andrea Hlastec by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Magistrsko delo

IDEJNA ZASNOVA PRISTANIŠKEGA KAMPUSA NA REKI Avtorica: Andrea Hlastec Mentor: doc. Mitja Zorc Somentorica: izv.prof.dr.sc. Nana Palinić Leto vpisa: 2009/2010 Ljubljana, 2016

POVZETEK - ABSTRACT

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Magistrsko delo IDEJNA ZASNOVA PRISTANIŠKEGA KAMPUSA NA REKI Avtorica: Andrea Hlastec Mentor: doc. Mitja Zorc Somentorica: izv.prof.dr.sc. Nana Palinić Konzultanti: doc. dr. Matej Blenkuš, doc. dr. Domen Kušar Lektoriranje: Nika Stock

Magistrsko delo obravnava obalno področje na območju reškega pristanišča in njegovo revitalizacijo. Eden izmed perečih problemov mesta Reke je ločenost mestnega jedra od velikega dela obalnega pasu.

Master's degree is dealing with the waterfront area in the Port of Rijeka and it's revitalisation. One of the pressing issues of the Rijeka city lies in the fact that the city center is fully seperated from the main part of the waterfront.

Na tem območju se nahaja več objektov s statusom zavarovane kulturne dediščine. Ker so omenjeni zgodovinsko pomembni objekti pod spomeniškim varstvom, je onemogočen tako razvoj pristanišča kot tudi njihova prenova in revitalizacija same obale. Namen tega projekta je ponuditi eno izmed možnih rešitev, ki bi ponovno povezala mestno jedro z obalo ter s prenovo kompleksa Metropolis ohranila industrijsko dediščino velikega kulturnega pomena.

There are many historically important buildings in the mentioned region. Since most of them are under protection of Conservation Department, the development of the port and it's renovation are highly obstructed. Consequently, the purpose of this project represents one of the possible proposals that would establish the lost connection between the city core and renovated complex of Metropolis area, and at the same time preserve industrial heritage.

Prenova kompleksa in njegove okolice je zasnovana na spoštljivem odnosu do obstoječega. Z minimalnimi posegi v ohranjeno strukturo se ustvarijo pogoji za umestitev novega programa — programa kampusa, ki vključuje Pomorsko fakulteto, tehnološki park, amfiteatralno predavalnico in športne dvorane ter ostale spremljajoče programe.

Therefore, the renovation of the whole complex respects existing situation. Minimalistic interventions in the existing structure create conditions that enable creation of new content - campus program, that includes Faculty of Maritime Studies, technology park, amphitheater lecture hall, sports halls and other accompanying programs.

KLJUČNE BESEDE - KEYWORDS dediščina, revitalizacija, prenova, Metropolis, obala, kampus, Pomorska fakulteta

waterfront, revitalisation, industrial heritage, campus, Faculty od Maritime Studies

| 01

KAZALO

01 | UVOD 04 04 04 04

TEMA IN CILJ NALOGE Oris problema Namen in cilji Potek dela

02 | MESTO

03| PRISTANIŠČE

05 | PRISTANIŠKI KAMPUS 53 53 53 53 54 55

MIKRO IN MAKRO LOKACIJA

22 MNENJE JAVNOSTI

07 07 10

ZGODOVINA IN RAZVOJ Mesto in pristanišče Skladišča reškega pristanišča

23 23 24 25

ANALIZA LOKACIJE Raba prostora Program Promet in javni prostor

12 13 13 14 14

TEHNOLOGIJA GRADNJE V ARMIRANEM BETONU Skupna uporaba železa in betona Armirano betonski stropovi Popolne armirane betonske konstrukcije Armirano betonske stavbe z obodnimi opečnimi stenami Okvirne konstrukcije Gobaste plošče

26 26 27 29

REVITALIZACIJA OBALNEGA OBMOČJA Prikaz trenutnega stanja širšega območja Scenarij revitalizacije pristaniškega območja Faze revitalizacije pristaniškega območja

15 15 16 16 19 20

REFERENČNI PRIMERI Revitalizacija obalnega področja: London Docklands Prenova objekta Zasnova objekta

04 | METROPOLIS 33 ANALIZA OŽJE LOKACIJE 33 Pogledi in okoliške stavbe 36 36 40 41 42 43 47

KOMPLEKS METROPOLIS — OBSTOJEČE STANJE Fotografije zunanjosti Fotografije notranjosti Arhivska dokumentacija Skladišča 18 — 22 Primer načrtov: skladišče 19 Etapnost gradnje: zgodovina

49 RAZVOJ OŽJE LOKACIJE 49 Sprememba prostorskih odnosov 50 Zasnova zunanjega prostora

PROGRAMSKA IZHODIŠČA: POMORSKA FAKULTETA Zgodovina Cilji Organizacija fakultete Trenutno stanje in potrebe Shematski prikaz trenutne razporeditve prostorov

57 ZASNOVA PRISTANIŠKEGA KAMPUSA 57 Diagrami: pravila urejanja 59 PROGRAMSKA IZHODIŠČA: KAMPUS 59 Razporeditev programov - faznost revitalizacije prostora 60 Aksonometrijski prikaz kompleksa: programska razporeditev 61 61 63 66 67

KONCEPTUALNA IZHODIŠČA Razvoj oblike in kvadratur novih prostorov Diagrami: pravila urejanja Diagrami: sinteza Modularnost in razporeditev prostorov

68 PROGRAMSKA RAZPOREDITEV: POMORSKA FAKULTETA 68 Modularnost in razporeditev prostorov 69 ARHITEKTURNA ZASNOVA 69 Prikaz sprememb na objektih kompleksa 69 Zasnova objekta 16 70 70 71 72 73 74 74

TEHNIČNO POROČILO Konstrukcija skladišča 19: obstoječe stanje Konstrukcija skladišča 19: prikaz sprememb Konstrukcijska zasnova: objekt 16 Požarna varnost Inštalacije Materiali

06 | GRAFIČNE PRILOGE 76 76 77 78

OBMOČJE KOMPLEKSA Situacija M 1:2000 — prikaz sprememb Situacija M 1:1000 — obstoječe stanje Situacija M 1:1000 — prikaz sprememb

79 79 80 81

SKLADIŠČA 19 IN 21 Tloris 1. nadstropja M 1:500 — obstoječe stanje Tloris 1. nadstropja M 1:500 — prikaz sprememb Tloris 1. nadstropja M 1:250 — prikaz sprememb

82 SKLADIŠČA 21 IN 22 82 Kletne etaže M 1:500 — prikaz sprememb 83 OBJEKT 16 83 Tloris pritličja M 1:250 84 Tlorisi M 1:500 87 KOMPLEKS METROPOLIS 87 Prerez B-B M 1:500, fasade M 1:500 — prikaz sprememb 89 Prečni prerez A-A M 1:500 — obstoječe stanje 90 Prečni prerez A-A M 1:500 — prikaz sprememb 91 Vzhodna fasada M 1:250 — prikaz sprememb 92 Fasadni pas 1 93 Fasadni pas 2 94 FOTOGRAFIJE MAKETE 96 PROSTORSKA PREDSTAVITEV 96 Pogled na Praško sprehajališče 97 Pogled proti Trgu Roberta Whiteheada, Objektu 16 in prehodu čez železnico 98 Pogled na "ulico" med skladišči 99 Notranjost skladišča 19 — 3. nadstropje 100 VIRI IN LITERATURA 101 ZAHVALA 102 IZJAVA O AVTORSTVU

| 02

01 | UVOD

TEMA IN CILJI NALOGE

ORIS PROBLEMA

NAMEN IN CILJI

POTEK DELA

Mesto Reka odlikuje večstoletna tradicija industrijskega in pristaniškega mesta. Svoj vrhunec je mesto doživelo v času avstro-ogrske monarhije. Reka od takrat postopoma izgublja svoj pomen, kar je posledica političnih in zgodovinskih sprememb. Z razpadom Jugoslavije je mesto ostalo brez zagotovljenega trga in postalo nekonkurenčno na področju industrije in ladjedelstva. V zadnjih 25 letih zaradi pomanjkanja vizije in slabega upravljanja Reka stagnira, a njena industrijska dediščina počasi propada. Sodobna Reka je podedovala prostorsko ureditev, ki deli mesto od morja s pasom propadle industrije. Površina ob morju, ki jo zavzema industrijsko-pristaniško območje, po obsegu večkrat presega tisto, ki je dostopna meščanom. V zadnjih desetih letih so se pojavile tendence za spremembo prostorske ureditve, a se procesi ustavljajo zaradi birokracije. Posledica tega je slaba orijentacija mestnih vsebin proti morju.

Cilj naloge je bil pokazati, da je možno ponovno združiti mesto in obalo v delujočo celoto skozi revitalizacijo dela obale in z umestitvijo različnih programov v področje. Z manjšimi, a dobro premišljenimi, posegi je možno ustvariti okolje, v katerem se bo zagnala nova, produktivna raba prostora. S povezovanjem lokacije in mestnega jedra bi se le-to razširilo proti morju in zahodu.

Diplomsko delo predstavlja zaključek študija, zame tudi zaključek enega življenskega obdobja in povzetek vsega naučenega, zbranega, doživetega. Prav ta pojem zaključka je vplival na izbiro teme in lokacije. Kje je zaključek? Tam, kjer je začetek — doma. Želela sem se ukvarjati z mestom, ki mi je znano in na katerega me vežejo spomini in čustva, a sem mu sedaj lahko pristopila s pridobljenim znanjem in razumevanjem arhitekture. Ta želja me je pripeljala v stik z odgovornimi osebami in mestnimi institucijami. Po obisku Konzervatorskega oddelka, Državnega arhiva in Gradbene fakultete, sem raziskala tudi samo lokacijo - območje, do katerega sem prvič v življenju imela prost dostop. Po raziskovanju in analizah samega območja se je začelo raziskovanje programa — spet s pomočjo različnih ljudi in z dostopom do bistvenih informacij.

Kot del procesa revitalizacije sem načrtovala prenovo zaščitenih skladišč, umeščenih v pristaniško območje, in urejanje ožje lokacije. Cilj pri urejanju kompleksa Metropolis je bil, z minimalnimi posegi v obstoječo arhitekturno in zgodovinsko dediščino, omogočiti ponovno uporabo v duhu časa. Vsebine, ki sem jih načrtovala, so predvsem izobraževalno-razvojne, zagledane v prihodnost. Niso obremenjene z nostalgijo po pretekli slavi, temveč temeljijo na sodobnih potrebah in tehnologiji.

| 04

02 | MESTO

MIKRO IN MAKRO LOKACIJA

GEOGRAFSKO - PROMETNI POLOŽAJ HRVAŠKE Hrvaška ima razmeroma ugoden geografsko-prometni položaj, ker je umeščena med štiri velike evropske geografske enote: alpski prostor, Panonsko nižino, Sredozemlje in dinarsko področje. Hrvaška ima spojno vlogo v povezovanju omenjenih področji in pomembno posredovalno vlogo v trgovini med temi področji. Čez Hrvaško vodijo poti iz Zahodne in Srednje Europe proti državam Jugovzhodne Evrope in Bližnjega Vzhoda ter iz držav osrednjega Podonavja in njihovega zaledja do pristanišč na Jadranu. Zaradi teh povezav ima prostor Hrvaške funkcijo križišča pomembnih prometnih poti in velik potencial pri gospodarskem izkoriščanju lastne funkcije. Hrvaška je edina evropska dežela, ki je istočasno srednjeevropska, sredozemska, podonavska in jugovzhodnoevropska. Meji s Slovenijo in Italijo na zahodu, Madžarsko na severu, s Srbijo, Bosno in Hercegovino na vzhodu ter s Črno Goro na jugu.

DUNAJ

BRATISLAVA

BUDIMPEŠTA

Območje obdelave se nahaja na področju Lučke uprave Rijeka, ob samem mestnem središču in je umeščeno tik ob morju. Področje pod nadzorom Lučke uprave Rijeka je omejeno in nedostopno za prebivalce mesta. Področje ob obali, ki je ločeno od preostalega dela mesta, sega od stavbe Lučke uprave Rijeka do ladjedelnice 3. maj. Ločitev obale in mesta je bila smiselna v časih, ko so vsi objekti obratovali, danes pa predstavlja problem, ki zahteva rešitev.

LJUBLJANA ZAGREB SLOVAŠKA REKA AVSTRIJA

SLOVENIJA

LOKACIJA - ODNOS IN UPORABA Reka je znana predvsem zaradi industrije in pristanišča ter pomena, ki ga je imela v zgodovini. V drugih političkih okoliščinah je predstavljala vodilno gospodarsko silo, ki je počivala na močni industriji in ladjedelstvu. Danes večina industrijskih objektov ne posluje predvsem zaradi spremembe načina dela, zaostanka v tehnologiji in nekonkurenčnosti. Karta prikazuje širšo lokacijo, ki se navezuje na lokacijo obdelave. Večina področja je povezana s pristaniško dejavnostjo, industrijo in ladjedelstvom. Vse dejavnosti so umeščene neposredno ob obali, nekatere zaradi narave delovanja objektov (ladjedelnice), nekatere pa zaradi prometnih povezav oz. železnice in morskega prometa.

MADŽARSKA ROMUNIJA HRVAŠKA

JADRANSKO MORJE

(Vir: podlaga Google maps)

SRBIJA

BIH

BOLGARIJA

ČRNA GORA

KOSOVO

ITALIJA

MAKEDONIJA ALBANIJA GRČIJA

VELIKOST MESTA - POMEN ZA DRŽAVO Po podatkih Državnega zavoda za statistiko, ki temeljijo na popisu prebivalcev iz leta 2011, ima Republika Hrvaška 4 290 612 prebivalcev, od katerih jih 3 016 137 živi v 127 mestih. Edino mesto, ki ima število prebivalcev večje od 200 000, je Zagreb (790 017 prebivalcev). Samo tri mesta imajo med 100 000 in 200 000 prebivalcev. Drugo mesto po velikosti je Split (179 102), Reka je tretja (128 624) in Osijek četrti (108 048).

NEAKTIVNO AKTIVNO

(Vir: podlaga Google maps)

DUBROVNIK 42.615 Število prebivalcev v večjih mestih na Hrvaškem.

Industrijski, ladjedelski obrati in pristanišča na reškem področju.

(Vir: podlaga Google maps)

BAKAR pristanišče Bakar INA d.d. RIJEKA rafinerija nafte Urinj

SPLIT 178.102

VIKTOR LENAC ladjedelnica

ŠIBENIK 46.332

kontejnerski terminal Brajdica

ZADAR 75.062

potniški terminal pomorskega prometa

59.141

PULA 57.460

območje pristanišča Reka

KARLOVAC 55.705

TORPEDO ex-tovarna torpeda

REKA 128.624

VELIKA GORICA OSIJEK 63.517 SISAK 108.048 47.768 SLAVONSKI BROD

INA-MLAKA ex-rafinerija nafte LUČKA UPRAVA RIJEKA Zagrebačka obala

ZAGREB 790.017

3. MAJ ladjedelnica

GEOGRAFSKO - PROMETNI POLOŽAJ REKE Reka je umeščena na severni obali Reškega zaliva, v notranjem delu Kvarnerja, proti kateremu so usmerjene pomembne celinske in pomorske prometne poti. Kvarner je mesto izhoda dveh pomembnih panevropskih poti, od katerih je ena iz vzhodnoalpskega področja (preko slovenskih Postojnskih vrat), druga pa iz osrednjega Podonavja (čez hrvaški “goranski” prag). Na drugi strani, iz Reškega zaliva, se začnejo pomorske poti proti Mediteranu, Levantu, Sueškemu prekopu, Indijskemu oceanu, Gibraltarju in Atlantiku in povezujejo osrednjeevropsko kontinentalno zaledje s čezmorskimi trgi. Dodatna naravna prednost je sam Reški zaliv, dovolj velik in globok za velike ladje, dovolj zaščiten pred vetrovi ter istočasno povezan z odprtim morjem z Velikimi vrati in Srednjimi vrati. Takšen geografski položaj je logično odredil pomorsko usmerjenost v razvoju mesta, medetm ko sta se pomembnost in vloga reške luke spreminjala v različnih časovnih obdobjih, odvisno od političnih sprememb. Pomemben zgodovinski dogodek je podpis avstro-ogrske pogodbe, po kateri je gradnja železniške proge podrejena madžarskim interesom. Pomembe proge, ki povezujejo Reko z “ozadjem”, so Budimpešta–Zagreb–Reka in Reka–Sv. Peter (Pivka), ki je preko Ljubljane omogočila povezovanje Reke z Dunajem.

VARAŽDIN 46.946

| 06

ZGODOVINA IN RAZVOJ

MESTO IN PRISTANIŠČE Razvoj Reke in njenega pristanišča sta direktno povezana z geografskim in geoprometnim položajem. Ugodni topografski pogoji ob ustju Rječine, ki je bila od začetka uporabljana kot naravna luka, so vplivali na ustanovitev naselja na izbrani lokaciji. Pomemben je tudi geoprometni položaj na obali Reškega zaliva v notranjem delu Kvarnerja, proti kateremu so usmerjene pomembne celinske in pomorske prometne poti. Kvarner je mesto izhoda dveh pomembnih evropskih poti, od katerih je ena iz vzhodnoalpskega področja (preko slovenskih Postojnskih vrat), druga pa iz osrednjega Podonavja (čez hrvaški “goranski” prag). Na drugi strani (iz Reškega zaliva) se začnejo pomorske poti proti Mediteranu, Levantu, Sueškemu kanalu, Indijskemu oceanu, Gibraltarju in Atlantiku, ki povezujejo osrednjeevropsko kontinentalno zaledje s čezmorskimi trgi. Dodatna naravna prednost je sam Reški zaliv, dovolj velik in globok za velike ladje, dovolj zaščiten pred vetrovi ter istočasno povezan z odprtim morjem z Velikimi vrati in Srednji vrati. Takšen geografski položaj je logično odredil pomorsko usmerjenost v razvoju mesta, medtem ko sta se pomembnost in vloga Reške luke spreminjala v različnih časovnih obdobjih, odvisno od političnih sprememb. V prazgodovinski dobi je na Trsatskem brijegu obstajalo močno liburnijsko naselje Tarsata, zaradi katerega lahko predvidevamo, da je v tem obdobju pristanišče obstajalo na takratnem ustju Rječine – področju današnjega Školjića. Obstoj t.i. jantarske poti (v bronasti dobi) potrjuje pomen in vpliv liburnske Tarsate in njenega pristanišča v prazgodovinski trgovini. Z vzpostavitvijo rimske vladavine na naših prostorih se na ustju Rječine razvija rimsko naselje Tarsatica, ki ima vlogo pomembnega pristanišča in strateške točke na rimski poti iz Akvileje proti Senju. V 7. stoletju so predniki današnjih Hrvatov prišli na območje Tarsatice. Nekateri so ostali in se združili z že obstoječim prebivalstvom ter prilagodili ime naselja lastnemu jeziku – Trsat. Natančne podatke o utemeljitvi hrvaškega naselja na mestu rimske Tarsatice ne poznamo, ampak očitno je, da je naselje nastalo še pred 13. stoletjem, ko je naselje prvič omenjeno. Mesto ob Reki skozi stoletja spremeni več fevdalnih gospodarjev in se v zgodovinskih virih omenja z različnimi imeni: Flumen sancti Viti (Flumen), Sent Weyt am Pflaum (Stat St. Veyt) in Rijeka ali Rika.

Iz zgodovinskih virov (15.−17.st.) je razvidno, da je reško pristanišče trajno umeščeno v ustje Rječine, a pred samim mestom sta stala leseni pomol in majhna ladjedelnica. Prometne vezi z ozadjem so šle čez Senj in Vratnik na eni strani in Postojnska vrata na drugi strani. Iz 15. stoletja so znane tudi karavanske vezi, ki so šle čez Hreljin in Fužine. V tem obdobju je bila Reka pomembno pristanišče za izvoz lesa, usnja, volne, voska in jeklenih izdelkov ter za uvoz olja, soli, žita in soljene ribe. Do neke stopnje je bilo razvito tudi ladjedelstvo in žagarstvo (dokler so na Rječini delovali številni mlini). Prvi most čez reko je zgrajen v I. polovici 17. stoletja, pred tem se je tovor prenašal s pomočjo gradbenega odra. Vse do začetka 18. stoletja je bila Reka mestece, obkroženo z zidovi in z okrog 3000 prebivalci, ki je vsebovalo današnje ulice Korzo, Starčevićevo, Vitezićevo, Ulicu žrtava fašizma ter Supilovo. Po začetku 18. stoletja pride do velike sprembe, pojave merkantilizma, ki vpliva na izgled samega mesta in njegovega pristanišča. S pojavo merkantilizma pride v Avstriji do razmišljanja o potrebi razvoja lastne pomorske trgovine. Zelo pomembne so bile odločitve cesarja Karla VI. – razglasitev svobodne plovbe po Jadranu iz leta 1717 in razglasitev Reke in Trsta za svobodni pristanišči (leta 1719). Svobodna trgovina prinaša tudi nevarnost prenosa in okužbe s prenosnimi boleznimi, zaradi česar se odločijo za gradnjo pristaniške karantene – pomorskega lazareta. Leta 1722 se je zahodno od mesta ob ustju potoka Brajda začela gradnja lazareta Sv. Karla z lastnim pristaniščem Mandrač. Pristanišče Mandrač je zavarovano z valobranom in je v bistvu prvi umetni pristaniški bazen na področju današnjega reškega pristanišča. Pristanišče ne more delovati brez dobrih prometnih vezi z gravitacijskim ozadjem, zato je leta 1728 dokončana cesta Karolina, ki je Reko povezala s Karlovcem, leta 1730 pa je dokončana cestna povezava s Trstom. Naslednji pomembni korak v razvoju mesta in pristanišča je seveda gradnja prve tovarne – Rafinerije šećera, ki je leta 1750 umeščena na obali med mestom in lazaretom Sv. Karla. Tovarna je predelovala uvozni surovi sladkor iz trsa in je bila prva takšna tovarna v celotni monarhiji. Poslovala je do leta 1828, ko je stavba zamenjala svojo funkcijo in postala tobačna tovarna.

Zaradi strme Karolinške ceste in posledično otežanega prometa, se leta 1803 začne gradnja nove in boljše ceste, ki povezuje Reko in Karlovac čez Gornje Jelenje, Delnice in Skrad. Lujzinska cesta ali Lujzijana je odprta za promet leta 1810 in popolnoma dokončana leta 1811. Obe cesti (Karolina in Lujzijana) sta imeli izhodišče oz. konec na levi obali Rječine, kar je dobrodejno vplivalo na razvoj Sušaka kot vzhodnega predela Reke. Na tej strani obale Rječine je leta 1821 utemeljena tovarna papirja, kasneje so v bližini zgradili mlina za žito (na lokacijah Žakalj in Podbadanj). Za izvoz lesa iz Gorskega kotarja, so na Brajdici urejena prva skladišča za les. S krepitvijo pomorske trgovine je prišlo tudi do krepitve ladjedelstva, ki je leta 1830 imelo 180 jadrnic (jedrenjakov). Poleg nekaj že obstoječih ladjedelnic na reški strani (zahodno od Rječine), jih je zasnovano še nekaj na sušaški strani. Leta 1812 se je zaradi širitve mesta lazaret znašel v okviru mestnega področja, kar je vplivalo na njegovo zapiranje in preselitev karantene v pristanišče v Kraljevici, ki je bila takrat pod francosko upravo. Leta 1814, Niz panoram Reke, ki temeljijo na znanih planih mesta iz leta 1670, 1786, 1807 in 1880. Panorame opisujejo rast mesta in njegovo osvojitev obale ter nasipavanje morja. (Vir: Dubrović, E. (ur.) Riječka luka: povijest - izgradnja - promet. Muzej grada Rijeke, 2001)

Najstarejši prikaz Reke in njenega pristanišča iz leta 1578. (Vir: http://muzej-rijeka.hr/rijecka-luka/povijest-luke.html )

Prikaz Reke iz 1689 leta - Trostova grafika iz knjige J.W. Valvasorja (Vir: http://fluminensia.org/rijeka-u-ocima-valvasora )

Plan prvega reškega lazareta in zavarovanega pristanišča Mandrača, iz mape planov in risb Mathiasa Antona Weissa. (Vir: http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=864936&page=44)

| 07

ZGODOVINA IN RAZVOJ

po vrnitvi avstrijske uprave, je lazaret vrnjen v uporabo in leta 1816 spet – takrat dokončno − zaprt. Leta 1825 je sprejeta odločba o graditvi lazareta Sv. Franje v Martinščici, ki je dokončan šele leta 1833 zaradi težav pri gradnji. Z novozgrajeno Dorotejsko cesto je lazaret povezan s Karolinško cesto na Piramidi. Gospodarskemu razvoju mesta je od začetka 18. stoletja sledil intenziven rast mestnega prebivalstva: leta 1851 ima Reka 12 600 prebivalcev, medtem ko je na Sušaku živelo okoli 500 prebivalcev (manj kot na področju Trsata). V drugi polovici 19. stoletja prihaja z gradnjo pristaniško-industrijskega kompleksa, železnice in novih mestnih četrti do hitrega razvoja in prostorske rasti Reke in Sušaka. Zaradi hitrega razvoja ladjedelstva in večjega pomorskega prometa se je pojavila potreba po gradnji novega in velikega pristanišča. Gradnja se je začela leta 1855 s premikanjem ustja Rječine v smeri vzhoda v novozgrajeno korito. S tem je narejen začetek današnje Delte, ki je s časom in delovanjem morja zrasla. Staro rečno korito, današnji Mrtvi kanal, je spremenjeno v pristanišče za jadrnice (jedrenjake). V istem obdobju so se začela dela nasipavanja morja pred samim mestom in podaljšanje Gata ribarnice ter gradnja prvega dela valobrana, s čimer se oblikuje umetni pristaniški bazen na današnjem delu potniškega pristanišča. Gradnja velikega umetnega pristaniškega bazena bo počakala do leta 1872, predvsem zaradi urejanja mađarske ambicije o pristanišču na Jadranu, ki je končno urejena leta 1868 z “Riječkom krpicom”. Graditev novega bazena je zahtevala hidrogradbena dela in velika finančna sredstva. Morje ob obali so zasipavali z ogromnimi količinami kamnitega materiala, ki je po morski poti pripeljan iz obližnjih kamnolomnov (Preluk, Ponsal, Martinščića, Žurkovo). Z nasipavanjem je pridobljen zadosten prostor za umestitev železniškega vozlišča in pristaniških pogonov ter novega poslovnega središča mesta. V obdobju od leta 1872 do prvih let 20. stoletja je v neposredni bližini železniškega kolodvora ustvarjen pristaniški bazen z akvatorijem velikosti 52 hektarjev. Medtem je pristanišče postalo pomembno za izvoz lesa, kar je pripeljalo do ideje o graditvi posebnega bazena za vkrcevanje lesa. Gradnja je potekala od leta 1890 do 1894 pred starim ustjem Riječine in ustvarila akvatorij velikosti 6,5 hektarjev, imenovan pristanišče Baross (po tedanjem mađarskem ministru trgovine in prometa). Zaradi izogibanja težavam s

Prve omembe novega reškega pristanišča “pred mestom” po ideji Andrije Ljudevita Adamića i z leta 1821.

prevozom lesa čez mesto se je leta 1897 začela gradnja železniškega stika med železniško postajo Pećine in nove tovorne železniške postaje na Brajdici. Pristaniška bazena sta bila povezana s kanalom širine 18 metrov in globine 8 metrov, umeščenim na korenini velikega valobrana, kar je omogočalo medsebojno komunikacijo. Skupna dolžina vseh obal v obeh bazenih je bila 7, 2 kilometra. Uspešno delovanje pristanišča je omogočeno z izgradnjo železniške proge Reka–Karlovac (1873), s katero je ustanovljena povezava z Budimpešto ter z vejo železniške proge Reka–Sv. Peter (Pivka), s katero je Reka povezana z železniško progo Dunaj–Trst. S tem so ustvarjeni vsi potrebni pogoji za razvoj reškega pristanišča v pristanišče evropskega pomena, pristanišče ki je prevzelo vlogo glavnega pristanišča Madžarske (Ogrske). V svojem času je bilo pristanišče zelo dobro tehnično opremljeno, leta 1892 pa je uvedena elektrika, kar je dodatno poboljšalo in olajšalo delo.

To obdobje postaja tudi obdobje intenzivnega urbanega razvoja mesta. Na obalnem delu, zahodno, severno in vzhodno od starega mestnega jedra se gradijo nove mestne četrti. Leta 1852 ima mesto plinsko razsvetljavo, leta 1895 pa električno. Leta 1882 je zgrajena mestna kanalizacija in dve leti kasneje vodovod, medtem ko je električni tramvaj puščen v promet leta 1899. S takim razvojem je Reka vstopila v vrsto najbolj razvitih evropskih mest tega časa, kar dodatno potrjuje število prebivalcev, ki leta 1910 znaša 60 000 ljudi. V obdobju 1. svetovne vojne so na Mađarskem pripravljeni plani za gradnjo nove železniške proge proti Reki, obstajal je tudi plan za širitev reškega pristanišča. Konec vojne pa prinaša popolnoma drugačen razvoj Reke in njenega pristanišča.

Razvoju pristanišča je sledil tudi razvoj pristaniške industrije: leta 1854 je bilo ustanovljeno livarstvo Fonderia Metalli, ki je zrastlo v Stabilimento tecnico Fiumano, ki je med drugim začelo s proizvodnjo parnih motorjev. Leta 1872 Senjska ladjedelska družba gradi prvi reški parnik z imenom Hrvat. Leta 1875 Anglež Whitehead kupuje Stabilimento tecnico Fiumano in ga spreminja v Tovarno torpeda Whitehead & Co, prvo takšne vrste na svetu. Leta 1881 je zgrajena tovarna za luščenje riža, leta 1883 pa z delovanjem začne rafinerija nafte, umeščena v lastni pristaniški bazen na predelu Ponsal (tretji umetni bazen v okviru reškega pristanišča). Leta 1890 je zasnovana nova ladjedelnica, na njenem mestu pa stoji današnji 3. maj. Vsi navedeni industrijski objekti so bili umeščeni na obalnem področju zahodno od mestnega središča in velikega pristaniškega bazena. Edini objekt vzhodno od mesta je bila topilnica svinca Plumbum, ki je bila zasnovana v obdobju 1. svetovne vojne. Z razvojem industrije se razvija tudi izdelava oz. gradnja parnika (l. 1870) in s časom (l. 1913) reško Ugarsko-hrvatsko parobrodarsko društvo postaja največje v avstro-ogrski monarhiji.

Pred 1. svetovno vojno, z rastjo Reke v pristanišče evropskega pomena, mesto na obeh straneh Rječine postaja enotna urbana celota. Ta celota je po vojni brezsmisleno uničena – Reka in njeno pristanišče se z umetno mejo delita na reški in sušaški predel oz. na reško in sušaško pristanišče ter na dve popolnoma ločeni mesti: Reko – Fiume (v mejah Kraljevine Italije) in Sušak (na področju Kraljevine SHS; Jugoslavije). Ta sprememba, skupaj z novimi geopolitičnimi odnosi na področju osrednje Europe, bistveno zmanjšuje pomembnost geoprometnega položaja Reke in posledično zmanjšuje promet reškega pristanišča. Istočasno se je, zaradi širokega ozadja v novoosnovani državi, povečala pomembnost sušaškega pristanišča. V letih med vojnama je sušaško pristanišče, ki je bilo nekajkrat manjše od reškega, s količino prometa skoraj doseglo reško pristanišče. Pomemben podatek je, da je bil promet obeh pristanišč opazno manjši od prometa v prejšnjih letih. Slabšanje pristaniške funkcije Reke se je skušalo delno nadomestiti s povečanjem industrijske proizvodnje, vendar je uspelo edino v primeru rafinerije nafte. Nasprotno reškemu pristanišču, sušaško pristanišče v tem času doživlja napredek in rast. Ob že obstoječi industriji se razvija tudi trgovina, posebej z lesom in vinom. Pristanišče se širi na področje Brajdice, kjer je že leta 1924 zgrajen manjši gat na stebrih, namenjen potniškemu prometu s sosednjimi otoki in primorskimi mesti. Potem je ob njem zgrajena obala za pristanek velikih potniških ladij. Na Brajdici je vse do 2. svetovne vojne tekel intenziven potniški in delno

Plan graditve novega reškega pristanišča (1870 - 1890)

Meja med Reko in Sušakom - razglednica iz leta 1937.

(Vir: http://muzej-rijeka.hr/rijecka-luka/povijest-luke.html )

(Vir: https://hr.wikipedia.org/wiki/Povijest_Rijeke)

(Vir: Dubrović, E. (ur.) Riječka luka: povijest - izgradnja - promet. Muzej grada Rijeke, 2001)

| 08

ZGODOVINA IN RAZVOJ

tovorni promet. V obdobju vojne je zgrajena veja železniške proge Škrljevo–Bakar, ker je v Bakru planirana gradnja novega pristaniškega bazena kot dopolnitev sušaškega pristanišča. Do realizacije tega plana ni prišlo zaradi začetka vojne. Upad prometne pomembnosti reškega pristanišča je vplival tudi na reško ladjedelstvo. Leta 1939 ima Reka samo 35 parnikov, medtem ko jih ima Sušak 85 in je, skupaj z Dubrovnikom, najbolj pomembno ladijsko središče v tedanji Jugoslaviji. Leta 1941s padcem Kraljevine Jugoslavije tudi Sušak prehaja v last Italije. Od leta 1943 sta Sušak in Reka pod vodstvom nemške vojne uprave. Na koncu 2. svetovne vojne so pristaniški in industrijski obrati na Reki in Sušaku skoraj popolnoma uničeni, tako da se je po koncu vojne začela faza popolne obnove pristanišča in industrije, vendar pod popolnoma novimi geopolitičnimi pogoji. Po 2. svetovni vojni Reka in Sušak končno postaneta enotna celota s skupnim imenom Reka. Z vključitvijo v svoje nacionalno ozadje v mejah matične dežele Hrvaške, ki je takrat v okvirju SFRJ Jugoslavije, se je Reka se znašla v pogojih, ki so omogočali polno vrednotenje njenega prometno-geografskega položaja. S tem se začenja obdobje najbolj dinamičnega razvoja reškega pristanišča. Glede na to, da so po vojni obnovi poboljšane tudi prometne vezi z ozadjem, asfaltirana je Lujzijana in elektrificirana železniška proga Reka–Zagreb ter zgrajena nova Jadranska magistrala, reško pristanišče postane ne samo vodilno hrvaško, ampak celo glavno pristanišče celotne Jugoslavije. V tem obdobju je Reka pomembno pristanišče tudi za Avstrijo, Madžarsko in Češkoslovaško. Vse to je vplivalo na povečanje prometa, kar reško pristanišče s svojimi bazeni ni uspelo slediti (že leta 1960 je promet dvakrat večji kot leta 1913). Ker na območju mesta ni bilo možnosti za širitev pristanišča, je bila edina možna rešitev graditev novih pristaniških bazenov na obalah Reškega zaliva. S širitvijo je ustvarjen večji sistem, ki je vseboval Riječko-Sušački bazen, Bakarsko-Urinjski, Omišaljski, Raški ter kasneje tudi Plominski bazen.

Fotografije Reke po zavezniškem bombardiranju leta 1945. (Vir: http://rijecani.com/portal/stare-slike-rijeke/)

Geografski in geoprometni položaj Reškog pristaniškog sistema; 1 - Reški pristaniški bazen, 2 - Bakrsko - urinjski pristaniški bazen, 3 - Omišaljski pristaniški bazen. 4 - Raški pristaniški bazen. 5 - planirani Plominski pristaniški bazen, A - železniška proga, B - planirana železnica, C - glavna cesta, D - naftovod, E - TE Plomin

Glede na geoprometni položaj Reke kot začetnega (uvoznega) oz. končnega (izvoznega) pristanišča pomembne severnojadranske prometne poti, ki ima ob določeni prometni funkciji za osrednje evropske zemlje pomembno vlogo najkrajše vezi med jadransko−primorskim in panonsko−podonavskim delom Hrvaške, je s proglasitvijo Republike Hrvaške kot neodvisne države reško pristanišče logično nadaljevalo s funkcijo glavne nacionalne luke. V novonastalih pogojih, z razpadom bivše države, je prišlo do manjšanja nekdanjega “domačega” trga pristaniških uslug. Vojni dogodki so posledično vplivali na preusmeritev največjega dela takratnega tranzitnega prometa osrednjeevropskih držav iz reškega pristanišča proti Kopru in Trstu. S tem je skupni pristaniški promet reškega pristaniškega sistema, ki je leta 1990 znašal okrog 20 milijonov ton, zadnjih let padel na okrog 10 milijonov ton. Okrog polovice navedenega prometa se nanaša na Omišaljski lučki bazen, preostali del pa na Bakarsko-Urinjski in Riječko-Sušački s približno enakim deležem. Ne glede na dober geoprometni položaj je delovanje reškega pristanišča v današnjih časih obremenjeno s številnimi težavami, ki delno izhajajo iz obstoječega širšega okolja in izgube večjega dela tranzitne vloge, delno pa so posledica notranjih težav, povezanih z organizacijo dela in zastarelostjo dela pristaniških kapacitet in opreme ter s še vedno neustrezno prometno povezanostjo z gravitacijskim ozadjem. Reško pristanišče se trenutno sooča z potrebo po radikalnih dejanjih z ciljem revitalizacije pristaniške namembnosti in z oživljanjem reške prometne poti z namenom približanja obstoječim standardima sosednih konkurentnih pristanišč. V tem je smislu nujna modernizacija pristaniških kapacitet ter dokončanje gradnje avtoceste Reka-Zagreb-Budimpešta ter povečanje prepustnosti obstoječe železniške proge na isti relaciji. V okvirju bodoče modernizacije pristaniških kapacitet, pričakujejo se spremembe funkcij določenih delov Riječko-sušačkog pristaniškog bazena, najstarejšeg in začetneg v okvirju današnjega pristaniškega sistema; edinega umeščenega pred samo mesto. Gradnja tega bazena je istočasno zaprla mestno obalno fasado, katera je drugač karakteristična za vsa hrvaška obalna mesta. Čuti se potreba da se, v okvirju bodočih sprememb funkcij delov pristanišča, mestu in njegovim prebivalcem omogoči izhod na morje, obujanje obalne fasade in življenja ob obali.

Reški pristaniški bazen v današnjih časih (skladišča 18-22 v ozadju). (Vir: avtor)

(Vir: Geografski glasnik, 55,37-46, (1993); Nikola Stražičić; Rijeka - vodeća hrvatska luka)

| 09

ZGODOVINA IN RAZVOJ

SKLADIŠČA REŠKEGA PRISTANIŠČA Po obdobju vojne in povojni stagnaciji se začenja proces modernizacije reškega pristanišča. Realizacija planov in delo na samem pristaniškem področju se začnejo leta 2005 z rušitvijo zgodovinskih pristanišč iz obdobja avstro-ogrske uprave. V tem posegu je zrušeno šest od osmih skladišč, ki so nastala v obdobju med leti 1893 in 1914 ter so imela površino 70 000 m2. Rušitev takšnega obsega je največja po rušitivi mestnega obzidja v 18. stoletju in predstavlja veliko izgubo za industrijsko arhitekturo in tehnologijo nacionalnega in internacionalnega pomena. Zaradi načrtov novega avtobusnega kolodvora, je v planu tudi rušitev dveh od treh preostalih železniških skladišč. Status kompleksa Metropolis in preostalih zavarovanih skladišč se je že spreminjal − od dovoljena za rušitev do statusa kulturne dediščine, ki so ga z nasprotovanjem rušitvi omogočili zgodovinarji umetnosti in arhitekti. Skladišča so trenutno zavarovana, ampak nihče ne more zagotoviti, da ne bo spet prišlo do spremeb. Dokler se ne spremeni namembnost skladišč in področja, njihova prihodnost ni sigurna. IZGRADNJA ŽELEZNICE IN LUKE – MODELA Reka je leta 1719 dobila status svobodnega kraljevskega pristanišča, leta 1873 pa je z železnico povezana s centri Monarhije, Dunajem in Budimpešto. Po ustvarjanju te povezave se začne obdobje graditve velikega pristanišča ter rasti in napredka mesta. Metropolitanska Nova Rijeka je projekt, pri katerem so sodelovali vsi, materialni okvir pa so postavili vodilni arhitekti in inženirji te dobe. Tedanjo svetovljansko sliko Reke je v urbanističnem smislu najbolj oblikavala arhitektura prometnih stavb, ki je bila povezana z izgradnjo pristanišča in železnice. Pozicijo železnice v samem mestu je odredil projekt Jozsefa Bainvillea, pozicijo pristanišča pa projekt francoskega inženirja Hilariona Pascala (Pasquala), avtorja pristanišča Marseille in enega izmed avtorjev pristanišča Trst. Pascalov originalni projekt je spremenil madžarski inženir Antal Hajnal, ki je bil dolgo upravitelj Pomorske vlade na Reki in voditelj celotne izgradnje pristanišča. Projekt reške luke − modela je predstavljen na Svetovni razstavi na Dunaju leta 1873 in v Parizu leta 1878. V teh časih je bilo reško pristanišče 10. evropsko pristanišče po velikosti, vrhunec tedanje tehnike in zadnji evropski izum. Zaradi naravno slabe razčlenjenosti obale, ki ni bila primerna za graditev pristanišča, je bilo vse potrebno narediti umetno. V zadnjih desetletjih 19.stoletja so pred mestno obalo narejena velika nasipavanja in na tem področju so zgrajene zunanje in notranje pristaniške stavbe: valobran, pomoli ipd. Projekt pristanišča je bil internacionalen. Pri njem so sodelovali hrvaški, madžarski, avstrijski in francoski arhitekti in inženirji: Mate Glavan, Francesco Placsek, Vjenceslav Celligoi, Lajos Burgstaller, Ferenc Pfaff, Aladar Vladimir Baranyaj, dr. Bela Enyedi, Ignac Bereny, Wehler in Roberitz in Theodor Traxler. Prostor reškega pristanišča je bil praktično poligon za preizkuse novih materialov in konstrukcij, predvsem armiranega betona. Uporabo in razvoj armiranega betona lahko sledimo še iz leta 1881, ko je zgrajeno skladišče V s stropno konstrukcijo, v kateri sta skupaj uporabljena železo in beton po sistemu Williama Fairbairna. Od leta 1893 se uporablja armiranobetonska stropna konstrukcija po sistemu Josepha Moniera, kar je bilo v pristanišču vidno na skladiščih X, XI in XIII. Leta 1906 se celotna skladišča gradijo v armiranem betonu, in sicer po sistemu Edmonda Coigneta in Napoleona de Tedescoa. Pristaniška skladišča so bila razporejena v blokih na molih in v drugih nizih na obalah. Na ta način so ustvarjene velike in monumentalne stavbe, tako da je pred zgodovinskim mestom na obali formulirano paralelno mesto, ki še danes omejuje Reko in večino prebivalcev od morja.

IZGRADNJA ŽELEZNIŠKIH SKLADIŠČ Najprej se je začelo z gradnjo servisnih objektov, neobhodnih za funkcioniranje želetnice: železničarskih hiš, delavnic, skladišč in odprtih zalog. Od začetka izgradnje do 19. stoletja je od današnjega trga Žabica do Brguda zmontirano ali zgrajeno okrog tridest železniških skladišč, ki so bila večinoma odprtega tipa. S časom so nekatera zamenjena z obstojnimi strukturami, od katerih so danes ostala le še tri: skladišče III a, III b in 15.

Načrt reškega pristanišča iz leta 1877. (Vir: http://www.lokalpatrioti-rijeka.com/forum/viewtopic.php?f=48&t=2927&start=60)

IZGRADNJA LUČKIH SKLADIŠČ Po izgradnji valobrana, pomolov in obal se začenja izgradnja vezi med kopenskimi in pomorskimi prevoznimi sredstvi oz. izgradnja skladišč, ki jih delimo na začasna, stalna in specializirana. Za izgradnjo skladišč sta odgovorni Mađarska pomorska vlada u Rijeci in Mađarske kraljeve državne željeznice. Od konca 70-tih let 20. stoletja, je zgrajeno 36 velikih večnadstropnih skladišč v historicističnem, secesijskem in modernem stilu, ob katerih so zgrajene tudi druge stavbe: Upravna stavba pomorske oblasti, Žitni silos, Kraljevska carinarnica, Vatrogasna vojarna, Strojarnica, Sanitetska stanica in svetilniki; vse skupaj približno 50 do 60 stavb. Začasna skladišča so namenjena sortiranju pretovorjenega blaga in blago se v njih zadržuje le kratek čas. To so ponavadi pritlične stavbe pravokotnega tlorisa z zaprtimi obodnimi zidovi ali odprtim prostorom z nadstreškom. Stalna skladišča so namenjena daljšemu zadrževanju blaga in so ponavadi večnadstropne stavbe pravokotne oblike, razdeljene s prečnimi zidovi. Stalna skladišča so pogosto postavljena vzporedno z obalo, v eni ali dveh vrstah, polne ali skeletne konstrukcije ter imajo pogosto tudi klet. V takih skladiščih so nadstropja visoka 3,5 do 4,5 metra, medtem ko so pritličja lahko tudi višja. Za direkten prenos blaga so dodani balkoni, preko katerih žerjavi oddajajo ali prevzamejo blago. Med obalnim zidom in skladiščem so umeščeni tiri, s pomočjo katerih se blago prevaža v glavna skladišča ali vagone. Specializirana skladišča so zgrajena za nekatere vrste blaga; npr. hladilniki in silosi. Na De Franceschijevem gatu so umeščena skladišča II−V, na Orlandovem gatu skladišča IX−XII ter na Visinovem gatu skladišče XIV. Ostala skladišča so razporejena po obalah: na Istarskem pristaništu je skladišče I, na Bečkem pristaništu skladišča VI−VIII, na Budimpeštan-

skem pristaništu skladišči XIII in XV ter žitni silos, medtem ko so na obali proti Praškem pristaništu skladišča XIX−XXIII. V pristanišču Baross so se nahajala skladišča XVI−XVIII. Skladišča so kasneje preštevilčena, skladišču I je odvzeta številka ter je prišlo do premika v številkah. Načeloma so originalna števila zapisana z rimskimi številkami, medtem ko so medvojna in današnja števila napisana z arabskimi številkami. Skladišče I, znano pod nazivom Skladište parobrodarskog udruženja Ungaro-Croata, se je nahajalo v osi Pristaniške palače, pred njeno najbolj reprezentančno južno fasado. Skladišče je bilo enonadstropno, dimenzij 10 x 30 metrov. Z začetkom stoletja je skladišče nadograjeno in prekrito, po 2. svetovni vojni pa odstranjeno. Skladišča II, III, IV in V (1−4) pripadajo enakem tipu skladišč in so verjetno grajena po enakem projektu. Ohranjena je dokumentacija skladiča IV (3), avtorja Mate Glavana, kar vodi do zaključka, da je on avtor vseh skladišč, zgrajenih na današnjem De Franceschijevem gatu. Skladišča so projektirana in zgrajena v letih 1879−1883, velikosti 16,50 x 56 metrov, z visokim pritličjem in nadstropjem. Skladišča VI, VII in VIII (5,6,7) so umeščena vzdolž obale današnjega Bečkega pristaništa ter ustvarjajo urbanistično celoto. Zgrajena so v letih 1881−1884 po projektu, izdelanem v Tehničkem uredu Pomorskega gubernija, ki ga podpisuje šef oddelka, F. Stepsky. Bočna skladišča so bila široka 24, dolga 83 in 76 metrov, medtem ko so centralna skladišča imela 68 metrov v dolžino. Vsi objekti so ustvarjali niz skupne dolžine 227 metrov. Konec stoletja je prišlo do požara, ki je popolnoma uničil skladišči VI in VII. Rekonstrukcijo in spremembo fasade sta naredila inženirja Vjenceslav Celligoi in Lajos Luigi Burgstaller. Pri oblikovanju novih fasad je posebno značilno dodajanje atik, ki so stavbam dale reprezentančni izgled, ter premišljeno oblikovanje s kombinacijo kamna, opeke in ometa. Skladišča IX, X, XI in XII (8−11) so umeščena v bloku na Orlandovem gatu.

Reško pristanišče leta 1882. (Vir: http://www.lokalpatrioti-rijeka.com/forum/viewtopic.php?f=86&t=2156)

| 10

ZGODOVINA IN RAZVOJ

Tudi ta skladišča predstavljajo urbanistično in konceptualno celoto. Stavbe so kot dva para dvojčkov – skladišči IX in XII (8,11) ustvarjata en par, a skladišči X in XI (9,10) drugi par. Skladišči IX in XII sta značilni zaradi prvega pojava uporabe balkonov, ki so namenjeni tovorjenju snovi z žerjavi. Fasade so spet izdelane iz klasične kombinacije opeke, kamna in ometa, tokrat razdeljene z nišami, ki ustvarjajo dodatne sence in plastičnost fasade.

metrov) in armiranobetonske konstrukcije, je umeščenih v dveh vrstah vzporedno z obalo, tako da ustvarjajo ulico. Visoke, večinoma šestnadstropne, stavbe so razčlenjene s poudarjenimi stopniščnimi stolpi z zabatnim zaključkom. Fasada je okrašena z veliko secesijskih detajlov, ki so izvedeni v opeki, v lepih proporcah skupaj z ometom na fasadi in mrežno zastekljenimi odprtinami. Secesijski elementi so nizi vertikalno združenih odprtin, specifična trokrilna okna ter pojačana dekoracija okrog odprtine pod končnim vencem.

Skladišči X in XI (9 in 10) sta grajeni med letoma 1893 in 1894 po projektu Lajosa Burgstallera in Lajosa Egana. Umeščeni sta v podaljšku skladišč IX in XII. Skladišči sta pravokotnega tlorisa, imata kleti, visoko pritličje in nadstropje. Posebnost teh skladišč je uporaba sistema Monier pri gradnji stebrov in ostrešja za ravno streho, ki je verjetno eno izmed prvih streh tega tipa, zgrajenih na Reki. Niz skladišč na današnjem Budimpeštanskem pristaništu ni mogel biti ostvarjen do konca zaradi graditve velikega Žitnega silosa leta 1890, ki je moral imeti širšo nezgrajeno cono z vzhodne in zahodne strani. Iz tega razloga sta med leti 1893 in 1898 zgrajeni dve medsebojno povezani skladišči : XIII (12) in XV (13). Skladišče XIII (12) je zgrajeno v letih 1893/94 po projektu Lajosa Luigija Burgstallera, medtem ko je skladišče XV (13) zgrajeno v letih 1897/98 po projektu Istvana Bacsaka in Vjenceslava Celligoia. Skladišča imajo kletno etažo, pritličje in tri nadstropja, kar jih je zaznamovalo kot najvišja pristaniška skladišča v tistem času. V vzhodnem delu skladišč so bile pisarne, medtem ko je bil ostali del namenjen skladiščnemu prostoru. Konstrukcijo skladišč ustvarjajo obodne stene iz opeke, litoželezni stebri, jekleni nosilci in armiranobetonski stebri po sistemu Monier. Leta 1888 sta v drugi vrsti in paralelno s skladiščema XIII in XV, zgrajeni skladišči MÁV I (14) in II (15) – veliki štirinadstropni stavbi skeletne jeklene konstrukcije. Proti koncu stoletja, leta 1898, so zgrajena še tri enonadstropna skladišča v luki Baross – XVI, XVII (23) in XVIII (24). Z gradnjo teh skladišč se končuje obdobje izgradnje historicističnih stavb. Vsa kasneje zgrajena skladišča so stilski mejni primeri: imajo elemente secesije, historicizma in moderne, vendar prevladuje secesija. Skladišče XIV (17) je največji objekt v pristanišču. Leta 1906 ga je na Visinovem gatu zgradila Mađarska državna željeznica (MAV) po projektu Ferenca Pfaffa. To je prvi objekt v reškem pristanišču v celoti zgrajen iz armiranega betona, dimenzij 50 m širine in 100 metrov dolžine. Skladišče ima klet, pritličje in 3 nadstropja. SKLADIŠČA 18-22 Veliki skladiščni kompleks XIX−XXIII (18−22), s strani konservatorjev poimenovan Metropolis, stoji na skrajnje zahodnem delu svobodne carinske pristaniške cone Punto franco, danes znano kot Praško pristanište. Delo na skladiščih je največji gradbeni poseg, ki je trajal približno 5 let (od leta 1909 do leta 1914) in v katerem je sodelovalo veliko število vodilnih in znanih arhitektov tistega časa. Kompleks je izveden po osnovnem konceptu, ki sta ga postavila inženirja MÁV-a Wehler in Rolberitz, v detajlih pa definirala Ignac Bereny in dr. Bela Endyedi, ki je bil tudi projektant konstrukcije. V izvedbi so sodelovali številni arhitekti, med drugimi tudi Vjenceslav in Eugenio Celligoi, Theodor Traxler, Aladar Vladimir Baranyaj, Slavko Benedik, Holstein in Sterner. Pet skladišč dimenzij približno 20 x 120 m (razen skladišča 20, ki ima dimenzije 20 x 60

Gradnja skladišča na Visinovem gatu. (Vir: http://www.lokalpatrioti-rijeka.com/forum/viewtopic.php?f=86&t=2156)

V začetku so bila skladišča popolnoma ločena, vendar so leta 1914 povezana na dva različna načina. Severni del kompleksa je Ignac Bereny združil v skoraj konservatorski maniri, z uporabo različnih odtenkov opeke. Severna in južna skladišča so povezana s šestimi zaprtimi mostovi (pasažami) modernega izgleda, po projektu Bele Enyedija. Enako moderen vtis ustvarijo severna fasada severnih skladišč in južna fasada južnih skladišč zaradi zamaknjenih balkonov, ki so na severni strani objektov izvorni, na južni pa rezultat povojne intervencije. V obdobju po razpadu avstro-ogrske monarhije, je Reka predmet interesa različnih držav, svetovni problem in razdeljeno mesto. Takšno usodo mesta je delilo tudi njeno pristanišče. Italijanska vlada je skušala aktivirati pristanišče, vendar ji ni uspelo – na koncu tako Trst kot tudi Reka, nekdaj najbolj pomembni pristanišči v svojih državah, postaneta pristanišči na periferiji. Leta 1929 je s ciljem aktiviranja mestne industrije in prometa odprta razstava, na kateri so predstavljena podjetja iz različnih držav ter pristanišči Reka in Napulj. Reški Magazzini Generali so na tej razstavi prezentirali ponos pristanišča – kompleks Metropolis. (Povzeto po: Palinić, N. Nestanak europske luke-modela — ugrožena baština: povijesna lučka i željeznička skladišta. Novi Kamov (1333-4972), št. 8 (2003), 3/2003, str. 5-35.)

Skladišče 17, pogled z morja. (Vir: http://www.lokalpatrioti-rijeka.com/forum/viewtopic.php?f=86&t=2156)

Skladišče 17, notranjost. (Vir: http://www.lokalpatrioti-rijeka.com/forum/viewtopic.php?f=86&t=2156)

Ob skladiščih je obstajala tudi pasarela za prehod čez železnico. (Vir: http://www.lokalpatrioti-rijeka.com/forum/viewtopic.php?f=86&t=2156)

| 11

TEHNOLOGIJA GRADNJE V ARMIRANEM BETONU

1881 SKUPNA UPORABA ŽELEZA IN BETONA

armirano betonski nosilci in stropovi • 1878 patent Josepha Moniera

1906 POPOLNE ARMIRANO BETONSKE KONSTRUKCIJE

1893 ARMIRANO BETONSKI STROPOVI

1907 AB STAVBE Z OBODNIMI OPEČNIMI STENAMI

okvirne konstrukcije • konec 19.st Ernest Ransome, Gustav Adolf Wayss

1916 OKVIRNE KONSTRUKCIJE

ristaniš

Praško

18 pristan

ište

SA sklad išče ala ta 16

vsko p

stari

Visin

ov g

silos

silos Budi

mpe

štan

sko

prist

aniš

konstrukcija gobastega oblika • 1908 izum Roberta Maillarta

1931 GOBASTE PLOŠČE

KARTA SKLADIŠČ V REŠKEM PRISTANIŠČU Karta prikazuje vsa skladišča reškega pristanišča, ki so pomembna za sledenje razvoja gradnje skladišč in razvoja materialov. Večina skladišč je zrušenih, preostala pa so v slabem stanju predvsem zaradi nevzdrževanja in slabe skrbi, pa tudi zaradi odsotnosti političnih interesov in kompleksnih lastniških odnosov.

Bratisla

12 7 11

6 8

Bečk o pri

5 5

stan

ište

gat

1 scije

De F ranc e

v ga

Orla ndov

stropovi z betoniranimi plitvimi oboki • 1844 patent Williama Fairbairna

ohranjena skladišča porušena/spremenjena skladišča obstoječe strukture

Lučka

kapet

anija

Finan

cijska

kontro

neobstoječe strukture

| 12

TEHNOLOGIJA GRADNJE V ARMIRANEM BETONU

stropovi z betoniranimi plitvimi oboki • 1844 patent Williama Fairbairna

SKUPNA UPORABA ŽELEZA IN BETONA SKLADIŠČE 4 Prvi objekt zgrajen na takšen način je skladišče 4 na današnjem De Franceschijevem gatu, za katerega je projekt naredil arhitekt Mate Glavan. Razpon med zunanjimi stenami je razdeljen s sredinsko vrsto litoželeznih stebrov, ki so nosili lesene strope in jeklene nosilce. Strop med kletjo in pritličjem je v betonski konstrukciji − betonski oboki so zamenjali opečne banjaste oboke. Nosilnost tla je bila v tem primeru 1200 kg/m².

armirano betonski nosilci in stropovi • 1878 patent Josepha Moniera

1881 SKUPNA UPORABA ŽELEZA IN BETONA

1893 ARMIRANO BETONSKI STROPOVI

ARMIRANO BETONSKI STROPOVI

SKLADIŠČA 5, 6, 7 Med leti 1881 in 1884 so na današnjem Bečkom pristaništu zgrajena skladišča 5, 6 in 7 − simetrična vrsta, sestavljena iz osrednjega štirinadstropnega skladišča 6 ter stranskih dvonadstropnih skladišč 5 in 7. Skladišča so zgrajena na enak način kot skladišče 4, projektanti pa so bili inženirji Tehničkog ureda Pomorske uprave: Friedrich Stepsky, Mihaly Schreiber in Francesco Placsek. Tri vrste stebrov so umeščene v razmaku 5 metrov, stropna konstrukcija je iz železnih I-nosilcev višine približno 220 mm, ki so postavljeni na medsebojni razdalji 1 metra. Med nosilci so betonski oboki debeline 12 centimetrov z dvema talnima plastema − 8 in 5 centimetrov. Niti eno od štirih skladišč ni ohranjeno, vse štiri stavbe pa so, po predhodnih preiskavah, najstarejše oz. edine stavbe na Hrvaškem, na katerih je bil uporabljen sistem skupne uporabe železa in betona. Skladišči 5 in 6 sta bili uničeni v požaru leta 1894, skladišče 4 je bilo uničeno v 2. svetovni vojni in skladišče 7 je bilo zrušeno leta 1961, na njegovi lokaciji pa je bilo zgrajeno novo skladišče.

SKLADIŠČA 9, 10, 12 Prva uporaba Monierjevega sistema je bila evidentirana leta 1893 pri graditvi treh objektov - skladišča 9 in 10 na današnjem Orlandovom gatu ter skladišča 12 na današnjem Budimpeštanskom pristaništu, katere je projektiral Luigi Lajos Burgstaller. Par skladišč 9 in 10 sta imela dimenzije 22,5 x 67,65 m, dokler je skladišče 12 bilo dimenzij 28 x 71 m. Nosilna konstrukcija vseh skladišč je bila iz treh nizov litoželeznih stebrov na razponih med 4,5 in 5,65 m. Na stebrih so, v prečni smeri, bili položeni jekleni nosilci sestavljeni iz I profilov višine 48 do 55 cm. V vzdolžni smeri so na prvotne nosilce bili položeni še drugi jekleni I - profili, višine od 30 do 40 cm. Med sekundarnimi profili so bili 5 centimeterski armiranobetonski oboki na katere so zlili betone (sloj navadnega betona, sloj lahkega betona, sloj betona z žlindro) in kot končni sloj valjani cement. Jeklo, oboke in nasutje je povezoval Monierov klin - armirano betonski vstavek ob I - profilu. V prvih dveh nadstropjih so sekundarni I profili umeščeni znotraj primarnih, dokler so v višjih nadstropjih sekundarni profili nad primarnimi. Za objekte je bila značilna še različna zakrivljenost stropov (odvisna od velikosti nosilcev in razpona), visoka nosilnost (1200 kg/m²) ter spoji jeklenih elemetov, (izvedeni z zakovicami). Strešne konstrukcije so bile tudi izvedene po Monierjevem patentu, sicer z določenimi razlikami. V zadnjem nadstropju je zmanjšano število stebrov - obdržana je samo osrednja vrsta in s tem se je podvojila dolžina razponov. Kot primarni nosilci so bili uporabljeni mrežasti nosilci umeščeni pod rahlim naklonom, podprti z zunanjimi stenami in osrednjimi stebri. Na mrežaste nosilce so, v vzdolžni smeri, položeni I-profili, ki so nosili armirano betonske plošče debeline 5 cm z končnim slojem lesno cementnih plošč debeline 13 cm.

Skladišče 4

Skladišča 5, 6, 7

Skladišča 9, 10, 12 - 1 in 2 nadstropje

NOVA SKLADIŠČA 5, 6 Leta 1894 je Monierjev sistem uporabljen pri gradnji skladišč, ki bodo zavzela lokacije skladišč 5 in 6, zgorelih v požaru. Projektanta novih skladišč sta bila Luigi Burgstaller in Vjenceslav Celligoi. SKLADIŠČE 13 Leta 1897 je v podaljšku skladišča 12 zgrajeno skladišče 13, ki ga je projektiral Vjenceslav Celligoi. Šest skladišč je bilo zgrajenih z uporabo Monierjeva sistema, ostala pa sta samo dva − 12 in 13. Skladišči 9 in 10 sta porušeni v 2. svetovni vojni, medtem ko sta skladišči 5 in 6 porušeni zaradi modernizacije luke (na njunem mestu je zgrajeno skladišče 17).

Skladišča 9, 10, 12 - višja nadstropja

| 13

TEHNOLOGIJA GRADNJE V ARMIRANEM BETONU

1906 POPOLNE ARMIRANO BETONSKE KONSTRUKCIJE

1907 AB STAVBE Z OBODNIMI OPEČNIMI STENAMI

POPOLNE ARMIRANO BETONSKE KONSTRUKCIJE

ARMIRANO BETONSKE STAVBE Z OBODNIMI OPEČNIMI STENAMI

SKLADIŠČA 17 Monumentalno skladišče, največja in najmasivnejša stavba v Reškem pristanišču, je bila zgrajena na današnjem Visinovom gatu leta 1909 po načrtih Ferenca Pfaffa. Skladišče širine 50 m in dolžine 100 m je bilo izvedeno iz armiranega betona, natančneje po sistemu Edmonda Coigneta in Napoleona De Tedesca. Stavba ima 9 vrst stebrov v prečni smeri in 21 vrst v vzdolžni smeri − torej 189 stebrov v enem nadstropju. Notranji stebri so kvadratnega prereza od 77 do 32 cm, medtem ko so obodni stebri prvokotnega prereza. Med stebri so položeni nosilci z vutami, ki se ob stebru rahlo širijo v obeh smereh. Med primarnimi nosilci so umeščeni sekundarni, nad njimi pa stropna plošča. Primarni nosilci so višine 58 cm, sekundarni 33 cm, plošča pa ima debelino 12 cm. Izjema v načinu gradnje je konstrukcija ravne strehe; tukaj so primarni nosilci višine 39 cm, sekundarni 31 cm, plošča 7 cm in končna plast — leseno-cementne plošče 8 cm. Zunanje in predelne stene debeline 10 cm so v bistvu tanke betonske pregrade, armirane z dvojno vrsto horizontalnih in vertikalnih palic, interpolirane naknadno. Gradnja se je začela leta 1906 in končala leta 1909, izračun konstrukcije je izdelal Kálmán Balogh, za izvedo pa je bilo zadolženo podjetje Grünwaldtestverek iz Budimpešte. Temeljna ploča skladišča je bila debeline 1,7 m s 30 cm visokimi armiranimi točkovnimi temelji, ki so bili postavljeni na pozicijah za stebre. Nosilnost etaž oz. plošč je še večja kot pri starejših skladiščih, in sicer 1500 kg/m².

SKLADIŠČA 31, 32, 33 Za železniška skladišta 31, 32 in 33 je že leta 1907 Ferenc Pfaff predvidel armirani beton za notranjo konstrukcijo in opeko za zunanje stene. Ta odločitev izhaja tudi iz slabih lastnosti armiranega betona kot materiala oz. slabe toplotne izolacije. Skladišče 31, velikosti 150 x 12 m, ima opečne zunanje stene in osrednje armiranobetonske stebre kvadratnega prereza, na katere so v prečni smeri položeni nosilci z vutamI, v vzdolžni smeri pa armiranobetonska plošča, podprta S sekundarnimi nosilci, postavljenimi na razdalji od 1,5 m. Strešna konstrukcija je narejena kot poševna armiranobetonska plošča, naslonjena na nosilce z vutami. Popolnoma enak sistem je uporabljen pri gradnji skladišča 33, medtem ko je bil proces pri skladišču 32 drugačen zaradi rekonstrucije stavbe. Pri skladišču 32 so obdržane kamnite stene v pritličju, v višjih nadstropjih so zgrajene opečne stene in armiranobetonska konstrukcija, interpolirana v notranjosti. Razlika je tudi v postavitvi sekundarnih nosilcev v gostejšem razmaku (približno 1,2 m) ter spremembi smeri nosilcev strešne konstrukcije: primarni nosilci so vzdolžno postavljeni, sekundarni pa v prečni smeri.

KOMPLEKS METROPOLIS Skupina 5 skladišč (18−22) je zgrajena med letoma 1909 in 1914 na Praškom pristaništu. Vsa skladišča imajo dimenzije 20 x 120 m, razen skladišča 20, ki ima dimenzije 20 x 60 m. Razen skladišča 19, ki ima pritličje in 3 nadstropja, imajo vsa ostala skladišča klet, pritličje in 4 nadstropja. Skladišče 19 je zgrajeno prvo in se najbolj razlikuje od preostalih skladišč. Notranja konstrukcija skladišča je sestavljena iz treh vrst stebrov kvadratnega prereza na osnem odmiku od približno 4,8 m. Na stebre so v prečni smeri položeni nosilci z vutami, medtem ko so v vzdolžni smeri položeni sekundarni nosilci (rebra) z odmikom 1,2 m, ki nosijo armiranobetonsko ploščo. Streha je izvedena kot poševna armiranobetonska plošča, položena na prečne in vzdolžne nosilce, ki sledijo osi stebrov. Konstrukcija ostalih skladišč temelji na dveh vrstah stebrov z odmikom približno 6,2 m. Zaradi večjega razpona so primarni nosilci večjih dimenzij, medtem ko so sekundarni nosilci postavljeni enako kot pri skladišču 19. Skladišče 18 se razlikuje od ostalih zaradi redkeje postavljenih sekundarnih nosilcev (približno 2,07 m odmika), kar je vzrok večji masivnosti ostalih konstrukcijskih elementov. Pri strešni konstrukciji so sekundarni nosilci umeščeni v istih oseh kot v medetažnih konstrukcijah. Zunanje stene vseh skladišč so iz opeke (širina v pritličju 65 cm, v najvišji etaži 45 cm), nosilnost etaž je 1500 kg/m², medtem ko je nosilnost pritličja 2000 kg/m², kar ustvarja gradbeno najkakovostnejša skladišča v pristanišču. Pri gradnji kompleksa so sodelovali različni arhitekti, gradbeniki in strokovnjaki: Vjenceslav in Eugenio Celligoi ter Theodor Träxler so projektanti skladišča 19, Aladar Vladimir Baranyaj in Slavko Benedik podpisujejo projekt za skladišče 18, Ignac Bereny je projektant skladišč 20 in 21, medtem ko je bil Otto Prister zadolžen za skladišče 22. Statiko za celoten kompleks podpisuje Dr. Bela Enyedi.

Skladišče 31

Skladišče 17 (XV)

Skladišče 32 - streha

Skladišče 19

| 14

TEHNOLOGIJA GRADNJE V ARMIRANEM BETONU

okvirne konstrukcije • konec 19.st Ernest Ransome, Gustav Adolf Wayss

konstrukcija gobastega oblika • 1908 izum Roberta Maillarta

1916 OKVIRNE KONSTRUKCIJE

OKVIRNE KONSTRUKCIJE

1931 GOBASTE PLOŠČE

GOBASTE PLOŠČE

KOMPLEKS METROPOLIS Prva uporaba okvirne konstrukcije na Reki je med letoma 1916 in 1918. V procesu graditve kompleksa skladišč 18−22, na Pariškem pristaništu, je prišlo do odločitve o povezovanju ločenih skladišč. Bela Enyedi istega leta projektira sedem zaprtih mostov, ki povezujejo skladišča prve in druge vrste ter prvo vrsto skladišč med seboj. Naloga projekta ni bila enostavna − premostitev 21,55 m razpona, takrat največjega v reškem pristanišču. Narejena sta dva predloga: prvi predlog vsebuje tudi dva stebra, ki podpirata mostove v sredini, drugi predlog (2 leti kasneje) pa temelji na konstrukciji, pri kateri je uporabljena vrsta armiranobetonskega okvira. Okvir je narejen iz stebrov višine med 5,12 in 6,62 m, ki so interpolirani v stene stranskih skladišč, ter horizontalnih elementov − dveh nosilcev in perforirane stene. Vertikalni in horizontalni elementi so z armaturo povezani v edinstveno konstrukcijo. Dva okvira sta postavljena na razdalji 4,6 m ter medseboj povezana s strešno in stropno ploščo, ki se naslanja na mrežo prečnih in sredinski vzdolžnih nosilcev.

Pasaže - Metropolis

SKLADIŠČE 23 Leta 1930 je projektirano in leta 1933 je na gatu Mol Palermo zgrajeno veliko prostostoječe skladišče 23. Ohranjeni sta dve različici projekta, čigar avtor ni znan (predvidoma je avtor Andrea Bayer). V prvi varianti je objekt bolj enostavne konstrukcije, manjših dimenzij in dekorativno okrašen, medtem ko je druga varianta, ki je tudi izvedena, bolj avantgardna rešitev. Objekt dimenzij 25 x 135 m je izveden z uporabo armiranobetonske okvirne konstrukcije, sestavljene iz 22 prečnih okvirjev, umeščenih v razmakih 6,4 m. Stebri osrednjega okvira delijo skladišče na 3 ladje, osrednjo višjo in dve nižji stranski ladji. Vse tri ladje imajo razpon približno 8 metrov. Stebri okvira so spremenljivega prereza − od 40 cm na dnu do 105 cm proti vrhu. Grede z vutami tudi spreminjajo debelino prereza − od 62 do 87 cm. Na okvirih so bile položene 21 cm debele armiranobetonske strešne plošče s končnimi konzolnimi venci − nižje položeni so bili večjih dimenzij in so imeli funkcijo nadstreška. Objekt je delno uničen v bombnem napadu v 2. svetovni vojni in kasneje do konca odstranjen. Temelji so ocenjeni kot kakovostni in so obdržani ter uporabljeni pri gradnjki novega skladišča na mestu skladišča 23.

Javna i svobodna carinska skladišča na Sušaku, avtor Milan Čalogović, 1931. – 1937., 2 nadstropje (foto D.K.)

KOMPLEKS V PRISTANIŠČU BAROSS V sušaškem pristanišču Baross, na nekdanji lokaciji historicističnih skladišč 23 in 24, je v letih 1931−1939 zgrajen kompleks Javna i slobodna carinska skladišta (vključeval tudi Lučko kapetanijo, Financijsko kontrolo in Carino), po projektu inženirja Milana Čalogovića. Pet fizično povezanih in konstruktivno ločenih sekcij je ustvarilo kompleks velikosti 36 x 145 m. Gobasta plošča je prvič uporabljena pri gradnji druge in četrte sekcije skladiščnega dela kompleksa. V skladiščnem delu so stebri kvadratnega prereza gobasto razširjeni in povezani z armiranobetonskimi ploščami brez uporabe nosilca. Gobasti del stebra ima kvadratni tloris z zlomljenim profilom in dva nagibna kota.Stebri so širine od 40 do 65 cm in se širijo v osrednji coni do 132 cm ter v zgornji coni do 264 cm. Robna konstrukcija je zaprta z opečno steno, ki ima funkcijo zapolnitve. Kompleks je poškodovan v bombnih napadih v 2. svetovni vojni. Po napadih sta osrednji in jugozahodni del odstranjena.

Skladišče 40

(Vir:Palinić, N. Rane armiranobetonske konstrukcije u riječkoj luci. Građevinar, 2009, št. 61, str. 443) (Tekst in fotografije povzete po: Palinić, N. Rane armiranobetonske konstrukcije u riječkoj luci. Građevinar, 2009, št. 61, str. 435-444)

| 15

REFERENČNI PRIMERI

REVITALIZACIJA OBALNEGA PODROČJA: LONDON DOCKLANDS Kot referenčni primer ureditve obale oziroma revitalizacije in prenove obalnega področja je vzet primer Londonskih dokov in poglobitev v analize o področjih Isle of Dogs (Canary Wharf), Royal Docks in Butler's Wharf. London docklands (Londonska pristanišča) so sestavljena iz več dokov, lociranih ob obali reke Temze in umeščenih ob obeh rečnih obalah. Ime je delno uradno, področje pa je sestavljeno iz delov okrožja Southwark, Tower Hamlets, Newham in Greenwich. The Porth of London Authority (pristaniška uprava), ki je nastal leta 1919, je združilo vsa podjetja, ki so delovala na pristaniščih ob Temzi. Zaprtje oz. prekinitev dela na dokih se je začelo leta 1967 z East India Docks, dokler so se doki St. Katherine, London in Surrey docks zapirali med letoma 1968 in 1971. Končna prekinitev dela na dokih je prišla z zaprtjem West India in Millwall dokov leta 1980. THE ISLE OF DOGS The Isle of Dogs vključuje več razvojnih dogodkov, vključno s Canary Wharf in Millernium Quarter območjem. Canary Wharf se nahaja na področju West India Docks, ki je umeščeno na severozahodnem delu Isle of Dogs. Projekt Canary Wharf je bil vodilen v razvoju Enterprise zone ter je pomagal in stimuliral nadaljnja vlaganja na področju. The Royal Docks se nahajajo na severni strani Temze, vzhodno od Isle of Dogs in Millenium Dome na Greenwich polotoku in so največja prenovljena površina v Evropi. Butler's Wharf se nahaja na južni strani Temze, zahodno od Canary Wharf in vzhodno od Tower Bridgea. Bilo je eno izmed prvih področij mešane rabe in stanovanjskih naselij, ki so jih izvedli London Docklands Development Corporation – LDDC. THE LONDON DOCKLANDS DEVELOPMENT CORPORATION Resen in kontunuiran razpad urbanega tkiva področja Docklands je povzročil težave, ki so zahtevale velike količine sredstev. Nesposobnost lokalne oblasti, da se sooča z resno deprivacijo, ki se je pojavila znotraj Docklands četrti, je razlog zaradi katerega je Centralna Vlada ustvarila Urban Development Corporation za to področje.

ENTERPRISE ZONE REKA TEMZA ISLAND OF DOGS LONDON DOCKLANDS THE ROYAL DOCKS BUTLER’S WHARF

zbiranje (brez javnega mnenja) zemljišč od drugih javnih organov – Greater Londol Councila (GLC), četrti in Port of London Authoritya (PLA). LDDC-ju je s kontrolo razvoja zagotovljena tudi moč znotraj treh občin: Tower Hamlets, Southwark in Newham. In tretje, Združbi je bila omogočena poraba vladinih subvencij za pripravo zemljišča, razvoj in zagotavljanje fizične, socialne in ekonomske regeneracije področja. LDDC ni imel vseh potrebnih pooblastil, kot so npr. načrt za organiziranje uprave ter obskrbo s stanovanji in izobraževalnimi programi, kar so bile odgovornost četrti in GLC-ja. Strategija LDDC-ja je bilo tudi izogibanje oblikovanja glavnega plana za področje, čigar priprava bi zahtevela preveč cenjenega časa. Ta čas bi uporabili za izkoriščanje prednosti trenutnega stanja na trgu. Posledično se je LDDC naslanjal edino na tržno usmerjen ponovni razvoj. Takšna strategija bo okrepila in utrdila zaupanje privatnega sektorja, javnosti in vlade.

The London Docklands Development Corporation oz. LDDC je ustanovljen leta 1981, s ciljem zagotavljanja regeneracije področja z naslednjimi načini: z vrnitvijo zemljišča in objektov v uporabno stanje, s spodbujanjem razvoja obstoječih in novih industrij ter trgovine, z ustvarjanjem privlačnega okolja in zagotavljanjem stanovanjskih in socialnih objektov za podporo življenja in dela ljudi na tem področju. LDDC je dobil velika sredstva in moči za regeneracijo okrog 22 000 kvadratnih metrov Docklands področja, ustanovljen je z vladino subvencijo in z dohodki, generiranimi z razpolaganjem in gospodarjenjem zemljišča za stanovanjski, industrijski in komercialni razvoj.

Večina področja Docklandsa je bila v lasti LDDC-ja ter je omogačala vpliv na kakovost in dizajn prihajajočih stavb. ENTERPRISE ZONES Leta 1982 je večji dio najstarejšega dela Docklandsa, na področju Isle od Dogs, določen kot Enterprise zone – t.i. podjetniška cona. Ponujene so različne olajšave v poskusu privabljanja podjetnikov in investitorjev v področje, v osnovi s ciljem začetka procesa regeneracije. Enterprise zones so nastale kot eksperiment, pri kateremu je področje označeno kot »planning free cone« (cone, neomejene s plani), kar je pomenilo, da pravila klasične kontrole razvoja niso veljala in je s tem ustvarjena atmosfera za estetsko kreativnost. Ponujene so tudi ekonomske olajšave, kot so 10-letno obdobje olajšave za plačilo davka na zemljišča lokalnemu svetu, ki jih naknadno plačuje trezor lokalne oblasti. Podjetniki so dobili pravico na uključitev 100% investicije v fond za prihodnje davke, v primeru spoštljivega odnosa do komercialnih in industrijskih stavb, kar se je kasneje pokazalo kot zelo atraktivna spodbuda.

Canary Wharf deluje kot gospodarsko središče Enterprise zones in je označen kot eno izmed največjih gospodarskih gibanj v Evropi. V tem smislu so Enterprise zones postale zelo popularne pri velikih mednarodnih podjetjih z velikimi prostorskimi zahtevami, ki niso imele uspeha v iskanju nastanitve znotraj zgodovinskega jedra mesta in West Enda. Področje The Isle of Dogs vključuje East India Docks na severu, West India Quay, Canary Wharf, The Millwall docks in The Island Gardens, ki ležijo nasproti Millennium Dome, lokacije svetovne dediščine na Greenwichu. Velika naloga vrnitve zemljišča se je začela leta 1982, ko je bilo 482 juter (cca. 195 hektarjev) označeno kot podjetniška cona in opredeljeno za regeneracijo. Otok je šel čez zelo dramatične spremembe v obdobju zadnjih 20 let in je, skozi rast lokalne skupnosti in dela, spremenjen v živo mesto. Kljub vsem spremembam bo nekaj področij izpostavljeno postopku ponovnega razvoje ter na koncu povezano v obstoječe tkivo kot ena kohezivna enota. Povezovanje in podpora lokalne ekonomije in socialnih aktivnosti Canary Wharfa, trgovskega centra na The Isle of Dogs, bo zagotovila uspeh tega razvoja.

LDDC je imel dve osnovni prioriteti: sanacijo zemljišča in omogočanje osnovnih storitev (plin, elektrika, kanalizacija in ceste), da bi zemljišče postalo pripravljeno za prodajo, ter spremembo ljudske percepcije East Enda z ustvarjanjem edinstvene in individualne identitete, utemljene na zgodovinski preteklosti, arhitekturnih značilnostih in sami lokaciji Docklandsa. LDDC-ju so dodeljena tri pooblastila. Prvo je možnost, da preurejajo oz. sestavljajo zemljišča z vključitvijo obveznega vpisa lastništva. LDDC-ju je omogočen hiter nakup in Isle of Dogs - posnetek iz zraka, 2015. (Vir:https://en.wikipedia.org/wiki/Isle_of_Dogs)

| 16

REFERENČNI PRIMERI

CANARY WHARF One Canada Square, ki ga je oblikoval Cesar Pelli, je bil od leta 1990 do leta 2010 najvišja stavba v Združenem kraljestvu. Nebotičnik je postal simbol The Isle of Dogs in regeneracije celotnega območja. Smernice dizajna so ostale na visokem nivoju arhitektonskog stila in ekspresije, s čimer se zagotovi koheziven proces razvoja. Razvojni proces je vodil Paul Reichmann, ki je sodeloval v organizaciji in svetovanju inozemskih investitorjev pri nakupu in razvoju Canary Wharfa. Ta novi veliki financijski in poslovni okraj ima površino približno 85 hektarjev z 12,5 milijonov kvadratnih metrov pisarniškega prostora razdreda »A«. Več kot 100 tisoč ljudi dela v Canary Wharfu, od katerih je večina preseljena iz predhodne delovne lokacije, obstaja pa tudi pomembno število zaposlenega lokalnega prebivalstva. Prva faza razvoja vključuje gradnjo 13 poslovnih stavb, trgovin in konferenčnega centra, Docklands lahko železniško progo ter približno 69 000 kvadratov zunanjih prostorov. Nekateri izmed svetovno pomembnih arhitektov (Cesar Pelli, Skidmore, Owings & Merrill, Throuhton Mc Aslan, Foster & Partners), so bili vključeni v ustvarjanje Canary Wharfa, kar je povečalo kakovost oblikovanja, vrednost nepremičnin in hitrost ter značaj razvoja. Danes je Canary Wharf velika poslovna cona in eno izmed dveh glavnih financijskih središč Združenega kraljestva – ob tradicionalnem City of London.

THE ROYAL DOCKS Regeneracija Royal Docksa je trajala dlje kot regeneracije ostalih dokov zaradi velikosti področja, ki prekriva približno četrtino celotnega Urban Development Area. The Royal Docks se nahajajo v občini Newham, katero doživljajo kot preveč vzhodno od Londona, da bi bil zagotovljen uspeh, podoben razvoju The Isle of Dogs. Doki imajo 94 hektarjev vodnih površin in 220 hektarjev zemljišča. To območje je doseglo največjo raven zanemarjanja med vsemi doki predvsem zaradi slabe prometne infrastrukture, ki fizično izolira področje. Celotno območje je razvito privatno, ob sodelovanju z English Partnership (EP) kot vodjo procesa. Agencija zagotavlja vsakem podjetniku izjavo o sanaciji, ki orisuje stroške zaščite okolja. Ti stroški so kasneje vključeni v postopek javnega natečaja. Podjetnikom je odobren 200-letni zakup zemljišča v lastništvu English Partnershipa. Zakupna pogodba omogoča podjetnikom uporabo zemljišča v skladu s celovitim »master« planom in oblikovanjem. Pogodbe o zakupu tradicionalno trajajo 99 let, z zvišanjem dobe na 200 let pa je omogočena večja fleksibilnost in spodbuda za podjetnike. Vsaka gradnja stanovanj mora zagotoviti 25 % ugodnih stanovanj, od skupnega števila zgrajenih stanovanj. Oskrba s stanovanji se nanaša na potrebe lokalne skupnosti, istočasno pa podpira »socialno mešanico« z elitnimi namestitvami in stanovanji, kot npr. Millenium Mill. »Socialna mešanica« poveča trajnost določenega področja, ker zmanjšuje kopičenje skupin z nizkim prihodkom, kar je znano kot indikator progresivnega ciklusa deprivacije, izolacije ter eventuelnega slabšanja urbanega tkiva.

West Silver Town Urban Village se nahaja na južni strani Royal Victoria Docka, zagotavlja pa 1100 domov, od katerih je 235 predvidenih za socialna stanovanja. London City Airport, ki je odprt leta 1987, se nahaja v prostoru med doki Royal Albert in King George V. Potniki lahko spremenijo svoj način prevoza z jemanjem storitev prevoza v smeri proti in od letališča do lokalnih avtobusov. To mednarodno letališče leži v vzhodnem kraju Royal Docksa, samo tri milje od Canary Wharfa. Letališče zaposluje več kot 2000 ljudi, od katerih je več kot 700 lokalnih prebivalcev, s čimer vpliva na ekonomsko in socialno regeneracijo področja. Predvideva se, da razstavni in konferenčni center The ExCel generira več kot 14 000 delovnih mest, od katerih je nekaj namenjeno lokalnim prebivalcem. V prvi fazi razvoja centra, je zgrajeno 66 000 kvadratnih metrov (leta 2000), medtem ko se je v drugi fazi celotna kvadratura povzpela do 100 000 kvadratnih metrov (leta 2010). Razstavna stavba je sestavljena iz dveh pravokotnih volumnov z deljivimi dvoranami in površino od približno 44 500 kvadratov (vsak volumen), na drugi strani centralnega bulvarja pa so usluge »cateringa« ter informacijske točke. Kompleks vključuje tudi tri sete dvoran, ki se uporabljajo za manjše sestanke, seminarje ipd. ter korporativno gostinstvo in šest hotelov, več kot 30 barov in restavracij ter 3 700 parkirnih mest.

University of East London Docklands Campus se nahaja v bližini Royal Albert Docksa. Zagotavlja moderno in dobro opremljeno okolje za učenje, vključuje moderne predavalnice in sobe za seminarje, knjižnico in center za učenje ter multimedijski produkcijski center z avdiovizualnim laboratorijem in studiji. UEL je ena izmed redkih univerz v Londonu, ki zagotavlja nastanitev na področju kampusa. Docklands Student Village omogoča nastanitev za

Canary Wharf, leto 1983.

Royal Docks leta 1975 in 1982 .

University of East London Docklands Campus.

(Vir: https://londondocklands.wordpress.com/tag/canary-wharf/ )

(Vir: http://www.lddc-history.org.uk/royals/index.html )

(Vir: http://university.which.co.uk/university-of-east-london-e28)

Canary Wharf, leto 2015.

Royal Docks danes .

Prva faza graditve; University of East London Docklands Campus.

(Vir: http://www.geograph.org.uk/photo/4597450 )

(Vir: https://www.london.gov.uk/what-we-do/planning/implementing-london-plan/opportunity-areas/opportunity-areas/royal-docks-beckton )

(Vir: http://www.edwardcullinanarchitects.com/project/uel-docklands-campus)

| 17

REFERENČNI PRIMERI

več kot 1 200 študentov ter trgovine, pralnice in ostale programe. UEL ima približno 7500 študentov ter 1000 zaposlenih. Na področju kampusa se nahaja tudi Thames Gateway Technology Centre, ki ponuja usposabljanje, svetovanje ter ostale servise, namenjene novim podjetjem in promociji »start-up« podjetij; na splošno transfer med akademskih svetom in podjetništvom. BUTLER’S WHARF Butler's Wharf območje se nahaja na južni strani Temze, v občini Southwark. To področje je bilo izmed prvih, ki so doživeli urbano regeneracijo z LDDC-jem v zgodnjih 80-tih letih prejšnjega stoletja, predvsem zaradi bližine City of London. Na južni strani Temze, vzhodno od Tower Bridgea leži Butler's Wharf stavba, ki je ime dobila po gospodu Butlerju, ki je najel skladišče od družine Thomas leta 1794. Celotno področje, znano kot Pool of London, je prispevalo k rasti, bogastvu in pomembnosti Londona še od Rimske dobe. Ne glede na to, okoliško območje ni imelo koristi od prihodkov generiranih z ladijskim prometom in tovornim delom ter je ostalo zelo revno. Butler's Wharf stavba tvori, skupaj z okoliškimi skladišči, največjo skupino objektov iz viktorijanske dobe, ki je preostala v Londonu.

Obnavljanje vernakularnega je zelo popularno in uspešno, posebej na lokaciji kot je Butler's Wharf. Ponovno ustvarjanje željenega zgodovinskega občutka je zelo drago in zahteva precej časa, vendar pa so številne peš poti in mostovi, ki povezujejo skladiščne stavbe, pomagali pri njegovem ustvarjanju. Namreč, ti elementi simbolizirajo pristanišče ter ustvarjajo občutek identitete in mesta za prebivalce in obiskovalce. Od začetka regeneracije Docklandsa je eno izmed številnih vprašanj s strani LDDC-ja, kako nadaljevati s procesom ponovnega razvoja področja glede na njegovo zgodovinsko naravo. Menijo, da je prihodnost uspeha v ohranjanju edinstvenega karakterja področja. (Povzeto po: Tsenkova, S. Urban regeneration: learning from the British experience. Faculty of Environmental Design, University of Calgary, 2002)

West Silver Town Urban Village, Royal Victoria Docks. (Vir: http://warehouse-k.com/warehouse-space-royal-docks-property-market/)

Aktivnosti LDDC-ja so posledica stanja na trgu, kar je vidno v agresivnih tehnikah oglaševanja s ciljem pritegniti inicijalne investitorje v področje. Zgodovinski element in arhitekturna privlačnost Butler's Wharfa, panoramski pogledi ter bližina Tower Bridgea so bili spodbudni za ponovni razvoj področja. Nadalje, proces odobritve za planiranje aplikacije je bil hitrejši in bolj odprt v smislu oblikovanja in predlaganih konceptualnih rešitev. Sheme spremembe, ki jih je odobril LDDC, so povečale specifičen karakter področja, kot so Brewhouse, Butler's Wharf, New Concordia Wharf ter prenovo in ponovni razvoj Breweryja, ki je zdaj znan kot Tower Bridge Piazza. Ponovna uporaba starih skladišč ob reki je vzpodbudila dodatne razvojne procese znotraj področja z enako kakovostjo in senzibiliteto do zgodovinskega značaja prostora. Investitorji so prepoznali potrebo po vključitvi ulične umetnosti v področje s ciljem povečanja vrednosti lastništva in s ciljem polepšanja fizičnega izgleda pristanišča. Narava mešane uporabe Butler's Wharfa prinaša 24-urno življenje skupnosti poleg številnih aktivnosti in servisov, namenjenih prebivalcem. Področje je povezano z londonsko podzemno železnico ter z avtobusom in istočasno prekrito s peš potmi in mostovi, ki povezujejo stara skladišča. Pristop avtomobilom je omejen in prilagojen zaradi ozkih ulic in visoke cene zemljišč. Na začetku procesa so investitorji zahtevali eno parkirno mesto po stanovanju, vendar so spremenili zahteve glede na velike stroške vključitve parkirišča v stare zgodovinske stavbe. Parkirni stolpi so razviti z namenom skladiščenja avtomobilov prebivalcev in zaposlenih, kar je pomagalo pri implementaciji samozadostnih transportnih principov.

SOUTH BANK Regeneracija področja se je začela že leta 1951, ko je na Churchillov ukaz počiščeno področje South Banka ter se je tam, za potrebe Festival of Britain, zgradil Royal festival hall. V 60-tih letih so dodani objekti National Theatre, Hayward Gallery in Queen Elizabeth Hall. Leta 1955 je področje odrejeno kot Comprehensive Development Area. Prva faza revitalizacije, ki je trajala od leta 1951 do leta 1980 ni bila uspešna, oziroma ni prinesla pričakovane rezultate. Druga faza se je začela leta 1990, s ciljem omogočanja najboljšega doživetja za zaposlene, prebivalce in obiskovalce področja. Znani projekti South Banka so Jubilee Gardens, Oxo Tower, Archibishop's Park, Sutton walk, King's College Plaza in Riverside walk. V drugi fazi so obnovljeni tudi Tate Modern in Globe Theatre. Za regeneracijo področja je značilna mešanica programa oziroma povezava različnih programov z prenovljenim sprehajališčem, ki pozitivno vpliva na uporabo prostora in je namenjena različnim tipom uporabnikov. Programi, ki so umeščeni na področju, so javne narave (muzeji, teatri, galerije, brezplačni dogodki ipd.) ter stanovanjski, komercijalni in poslovni.

Butler’s Wharf - mostovi povezujejo skladišča medseboj. (Vir: http://www.walklondon.com/london-attractions/butlers-wharf-shad-thames.htm)

Režim ugodnega planiranja, ki ga je postavil LDDC, je omogočil zanimivo mešanico pisarniških prostorov, komercialnega programa, studijev in stanovanjskih prostorov v Butler's Wharfu. Cikli na nepremičninskem trgu so povzročili nihanja v napredku razvoja in naložb, kar je imelo za posledico nekaj neuspehov. Vendar so imeli nekateri investitorji koristi od LDDC-jevega procesa planiranja in investicijskih spodbud, prav tako kot področje ter njegovi prebivalci. Nekaj skladišč je ostalo prazno tudi 20 let od začetka procesa. Takšni podatki opozarjajo na dejstvo, da se zapleten proces regeneracije ne dogaja čez noč. St. Saviour’s Dock tudi pripada področju Butler’s Wharf-a. (Vir: http://www.walklondon.com/london-attractions/butlers-wharf-shad-thames.htm)

STANOVANJSKA RABA

PEŠ OBMOČJE

KOMERCIJALNI PROGRAM

KULTURNO JAVNO DOSTOPEN PROGRAM

POSLOVNA RABA

ZAKLJUČEK Regeneracija Londona je primer relativno uspešne regeneracije. Večina področij je regenerirana s poudarkom na komercijalnem programu, vendar hkrati obstajajo tudi uspešni primeri revitalizacije, ki temelji na mešanem in javnem programu (npr. South Bank). Izbrani primer revitalizacije Londona, kaže vse možnosti, prednosti in rezultate procesa, spominja tudi na dejstvo, da so se takšni procesi v svetu začeli pred več kot šestdesetimi leti, kar v primerjavi z Reko, kaže na slabo vodenje in velike napake v planiranju razvoja mesta. Pomembno je tudi dejstvo, da se procesi regeneracije načrtujejo v fazah, ki se izvajajo v daljših časovnih obdobjih, kar ponuja več možnosti za razvoj in spremembe projekta. Primer South Banka prikazuje revitalizacijo obale z umeščanjem "poudarkov" javnega programa v prostor in posledično priključitev mestu in vključevanje v mestno življenje. Zaradi umeščenosti v ožje mestno jedro, prostorskega stanja in programskih potreb se lahko podobna ideja revitalizacije uporabi tudi pri spremembi obalnega prostora na Reki.

| 18

REFERENČNI PRIMERI

PRENOVA OBJEKTA UNIVERSITY CAMPUS FOR HULT INTERNATIONAL BUSINESS SCHOOL, LONDON, SERGISON BATES ARCHITECTS Nekdanja pivovarna St. George, ki je zgodovinski mejnik viktorijanske dobe, je bila prepoznana kot zanimiva lokacija za umestitev Hult podiplomskega kampusa. Stavba, narejena iz opeke, je nedavno podaljšana z odprto betonsko-okvirno školjko, kar vpliva na generiranje bogate mešanice prostornih karakterjev. S preučevanjem vsakega izmed prostorov so arhitekti ustvarili »inventar prostorov«, ki je vplival na merilo, materiale in atmosfero. Ambicija je bila poudariti, nadopolniti in izboljšati karakter prostora, istočasno pritegniti pozornost na razliko v višini stropov, velikosti stebrov in obstoječe površine ter organizirati kampus tako, da študentje in zaposleni pridejo v kontakt z različnimi prostori čez dan. Osnovna ideja pri organizaciji načrta je bila ideja neformalnega učenja: velik prostora za odmor in promocijo skupinskega dela, prostori za individualno delo ter predavalnice, ki imajo drugačno atmosfero. Pozitivna, živa atmosfera in neformalen karakter sta ustvarjena s ciljem privabljanja študentov, ki so v skupini med 17 in 24 letom. Pomemben element pri planiranju je novoumeščeno leseno stopnišče, ki ustvarja fizično povezavo ter več vizualnih povezav čez nadstropja in med nadstropji. Material, ki gre skozi celoten objekt, čez stopnišče in dodane elemente, je les, obogaten s perforacijami in različnimi okrasi s ciljem približanja vizualne identitete obstoječi stavbi.

Referenca je izbrana zaradi spoštljivega odnosa do obstoječe stavbe, principa umestitve novega v staro in ohranjanja obstoječega z minimalnimi posegi. Novi elementi spreminjajo namen in vzdušje, ustvarjajo "vodilno nit" prostora, ustrezajo programom in istočasno poudarjajo lepoto zgodovinske stavbe.

(Vir: http://upcommons.upc.edu/bitstream/handle/2117/83216/4719-1540-1-PB. pdf?sequence=1&isAllowed=y)

SESC POMPEIA FACTORY, SAO PAULO, BRAZIL, LINA BO BARDI V postindustrijski dobi, leta 1977, je Lina Bo Bardi povabljena k oblikovanju novega športnega centra in centra za prosti čas – tovarno SESC Pompeia. Izvedba projekta je trajala 9 let, v tem času pa je celoten tim delal na sami lokaciji. Lina Bo Bardi se je odločila ohraniti industrijsko stavbo in z različnimi oblikovalskimi ukrepi spremeniti doživljanje kompleksa kot industrijskega objekta in mesta dela v mesto svobode, domišljije in sproščanja. Skladišča so popolnoma ohranjena, prav tako tudi obstoječa ulica, ki je postala hrbtenica kompleksa. Prostori skladišč so spremenjeni v družabne cone z naslednjimi programi: veliki razstavni prostor, restavracija, umetniško-obrtne delavnice, knjižnica in čitalnica. Prostor pod leseno strešno konstrukcijo je postal odprt in prepusten. Bolj intimni prostori so zgrajeni iz betona in povzdignjeni na medetažo. V prostoru, ki je ostal med dvema tovarniškima moduloma, je umeščeno eksperimentalno gledališče s centralno sceno. Preostali del zemljišča, ki je bil namenjen športnemu programu, je bil omejen na dve majhni parceli in razdeljen s kanalom. Problem je rešen z dvigovanjem ločenih vertikalnih volumnov, ki so med seboj povezani z mostovi. Volumni so betonski, brez posebnih okrasov, razen nenavadno oblikovanih okenskih odprtin. Širši volumen vsebuje bazen in štiri dvoetažne športne dvorane, medtem ko se ožji volumen uporablja za preostale programe, vertikalno komunikacijo in garderobe. Volumni so odvisni eden od drugega – vstop v dvorane je dostopen čez mostove. Cilindrični vodni stolp, kot tretji in najvišji element kompozicije, dopolnjuje želeni industrijski vtis celotnega kompleksa z asociacijo na zrušeni tovarniški dimnik. Prostor med volumni je zamišljen kot lesena paluba – prostor za sončenje, ki mu z desne strani sledi odprt prostor namenjen tuširanju – slap. To je prostor spajanja in ločevanja, puščen med proporcijskimi odnosi v primerjavi z novimi volumni.

Tovarna SESC Pompei in skladišča 18 - 22 sta si podobna že pri razumevanju odnosa do prostora, obe lokaciji sta v resnici kompleksa, sestavljena iz več različnih delov. Rešitev z minimalnimi posegi, ki Lina Bo Bardi ponuja, je bila navdih tudi pri zasnovi spremenjenega kompleksa Metropolis. Kasneje zgrajen vodni stolp, ki je poudarek celotne lokacije lahko primjeram z objektom 16, ki razen umeščanja potrebnih programov, ustvarja tudi poudarek v prostoru viden tako iz mesta kot tudi z morja.

(Vir: http://www.archdaily.com.br/br/01-153205/classicos-da-arquitetura-sesc-pompeia-slash-lina-bo-bardi/)

http://www.oris.hr/hr/casopis/clanak/[33]tropic%C3%A1lia-rational,767.html

| 19

REFERENČNI PRIMERI

NEDREGATE CULTURE DISTRICT, OSLO, NORWAY, SPACE GROUP Leta 2012 je Space Group končala prenovo industrijske stavbe iz poznega 19. stoletja, ki so jo oblikovali arhitekti Ove Ekman in Einar Smith. Področje ob reki Akers je bilo v preteklosti navedeno kot NY (New York) zaradi njegovega hitrega razvoja leta 1858. V današnjem času se področje transformira proti okrožju, usmerjenemu na umetnost, arhitekturo in dizajn. Stavba Signal Mediahus se nahaja ob reki Aker, prvotno pa je bila namenjena različnim industrijam, od tekstilne industrije do prostora za pisarne in dogodke. Del stavbe je zgorel v 80-tih letih prejšnjega stoletja. Projekt umešča popolnoma novo arhitekturo v školjko stare arhitekture ter istočasno ohranja zgodovinski značaj. V objekt so umeščeni trije različni programi: podjetja, ki se ukvarjajo s filmsko produkcijo, pisarne, namenjene sodobni umetnosti, ter vrtec. Program je organiziran okrog glavne odprtine , ki prinaša svetlobo od steklene strehe v globoki prerez stavbe. Program celotne zgradbe je organiziran glede na svetlobne potrebe posameznega programa, npr. kino dvorane so umeščene v kletnih prostorih. Različni programi so obdelani z različnimi materiali. Življenje stavbe se dogaja okrog navadnega atrija: lounge prostor, prostori za sestanke, kavarna, vertikalni vrt in centrifugalna cirkulacija, ki je oblikovana z namenom povečanja interakcije med uporabniki in doživetja prostora. Stavba je oblikovana v tlorisu in prerezu kot en velik odprt prostor, kar omogoča učinkovito uporabo energije in prezračevanja, zmanjšuje porabo in minimalizira potrebo po tehniških inštalacijah, namenjenih ventilaciji, ki se jih včasih težko integrira v historično stavbo. (Vir: http://www.archdaily.com/385073/nedregate-culture-district-space-group)

Posebnost prenove Nedregate Culture Districta je umeščanje različnih programov pod isto streho z možnostjo mešanja istih. Stavba je večinoma ohranjena v originalnem stanju, razen posegov, ki so bili namenjeni pridobivanju več svetlobe (umeščanje stopnic in strešnih oken). Pri projektu skladišč so programi tudi zastavljeni na način da se odpira in spodbuja mešanje - s ciljem ustvarjanja podjetnega in raziskovalnega okolja. Skladišča so tudi minimalno spremenjena: narejene so odprtine v ploščah zaradi zagotavljanja zadostne količine naravne svetlobe in dodani so stekleni strešni paneli.

(Vir: http://www.archdaily.com/385073/nedregate-culture-district-space-group)

ZASNOVA OBJEKTA NANTES SCHOOL OF ARCHITECTURE, NANTES, FRANCE, LACATON & VASSAL V gradnji strukture velike kapacitete prihaja načrt projekta s shemo, ki je sposobna ustvariti skupine bogatih in različnih situacij v interesu šole za arhitekturo, mesta in pokrajine. Tri plošče na 9, 16 in 22 metrih nad naravno površino tal povezuje rampa z blagim naklonom in postopoma postavlja nivo tal mesta v stik z nebom nad objektom. Lahka jeklena struktura deli višine glavnih nivojev in omogoča veliko prostora za umestitev struktur, posvečenih programu, ter ustvarja sistem, prilagojen širitvi teh struktur in njihovemu bodočemu razvoju. V povezavi s prostori programa so veliki dvovišinski volumni z neopredeljenimi funkcijami, transparentno fasado, ki prepušča svetlobne žarke in pozitivno deluje na notranjo klimo. Odvisno od iniciative študentov, učiteljev ali obiskovalcev, t.i. prostori postanejo glavno mesto za potencialne dogodke, podelitve in podobno. V vsakem trenutku se lahko šola adaptira z novimi intervencijami in tudi vrne nazaj v prvotno stanje.

Šola arhitekture biroja Lacaton & Vassal omogoča uporabnikom spremembe v prostoru - širitve posameznih elementov in programov. Lahko rečemo da projekt zaradi ponujene svobode postaja neskončen, vedno v spreminjanju in vedno prilagojen uporabi. Pri zasnovi prenove kompleksa Metropolis, z namenom puščanja možnosti za kasnejše širitve, ustvarjeni so tudi novi elementi—kubusi, ki omogočajo naknadno spreminjanje prostora in ga ne definirajo dokončno. Preostali prostor hodnika zagotavlja možnost širitve in okupacijo dodatnega prostora.

(Vir: https://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=55#)

http://www.archdaily.com/254193/nantes-school-of-architecture-lacaton-vassal

| 20

03 | PRISTANIŠČE

MNENJE JAVNOSTI

Pri raziskovanju območja in samega kompleksa sem odkrila različne informacije povezane s skladišči ali samim območjem. ZNANSTVENO-TEHNOLOŠKI PARK Ena izmed takih informacij je intervju z reškim županom, Vojkom Obersnelom, ki je nastal leta 2012 za časopis Novi list in v katerem župan omenja revitalizacijo področja z umeščanjem znanstveno-tehnološkega parka. […] Župan Vojko Obersnel se je še enkrat spomnil sestanka, ki ga je pred kratkim imel z ministrom pomorstva, prometa in infrastrukture Sinišo Hajdašem Dončićem, ki je bil po njegovem mnenju zelo uspešen in rezultat je njegov načrt, da se skladišča Metropolis izvzamejo iz pristaniškega področja ter da se v njih umesti znanstveno-tehnološki park v sodelovanju z reško Univerzo. “Gre za zavarovano kulturno dediščino, ki je umeščeno znotraj pristaniškega prostora. Z Univerzo se pogajamo o možnosti, da se v Metropolisu nadaljuje razvoj znanstveno-tehnološkega parka. Na ta način bi se področje revitaliziralo in zagotovila zaščita vrednih objektov,” je dejal Obersnel […] (del teksta povzet iz: Cupać, D. Riječki Metropolis: lučka skladišta postaju znanstveno-tehnološki park. 5. junij 2012. http://www.novilist.hr/Vijesti/Rijeka/Rijecki-Metropolis-lucka-skladista-postaju-znanstveno-tehnoloski-park?meta_refresh=true)

SOŽITJE MESTA IN PRISTANIŠČA V intervjuju za časopis Novi list je leta 2015 predsednik Uprave Luke Rijeka spregovoril tudi o odnosu mesta in pristanišča v kontekstu spremembe namembnosti skladiščnega kompleksa Metropolis. […] Sožitje mesta in pristanišča je zelo kompleksna tema. Kaj se bo dolgoročno zgodilo s skladišči Metropolis, kot tudi s silosom, ki se nahaja v središču mesta? – Dejstvo je, da ima Luka Rijeka koncesijo do leta 2042 na obstoječem prostoru, kjer so tudi skladišča Metropolis kot zaščitena industrijska dediščina ter objekt silos. Obstajajo ideje in interes s strani mesta in prebivalcev, da nekateri prostori s časom spremenijo svojo namembnost. Takšna situacija se ne dogaja samo na Reki. Tudi večina evropskih mest je nastala okrog pristanišč, kasneje pa je ta prostor postal neustrezen za volumne in pristaniško tehnologijo, ki so danes potrebni. Takrat so številna mesta, oz. države, uveljavile koncept graditve novih velikih in modernih pristaniških kapacitet izven mest, medtem ko so stari pristaniški prostori vrnjeni prebivalcem v uporabo. Na žalost, reško pristanišče in hrvaška država niso gradili novega pristanišča izven mesta, čeprav za to že dolgo časa obstajajo ideje; predvsem govorimo o selitivi reškega pristanišča na Krk. Na višji strateški ravni bi morali končno sprejeti odločitve in določiti, kaj v prihodnosti želimo narediti. Trenutno so skladišča Metropolis premalo izkoriščena za pristaniško dejavnost zaradi spremembe tehnologije. Ni več tovora v vrečah in ni nobenega ekonomskega smisla, da gre tovor skozi stara nadstropna skladišča. Metropolis ni talno skladišče, kakršno edino pride v poštev za pristaniške dejavnosti v današnjih časih, če želimo biti konkurenčni.

Se strinjate s trditvijo, da Metropolis že leta propada in ne služi pristaniškim potrebam? – Vzdrževanje industrijske dediščine gotovo ni obveznost koncesionarja v reškem pristanišču, niti to ni nekaj, kar bi povečalo konkurentnost reške prometne poti. Ko govorimo o silosu, lahko rečem, da ima Luka Rijeka koncesijo do leta 2042 in zelo resne načrte glede povečanja količine žita, ki se preko njega pretovori. […] (del teksta povzet iz: Pajić, D. RPredsednik Uprave Luke Rijeka : S selitvijo na Krk bi lahko ogrozili tudi sever Evrope. 4. oktober 2015. http://www.novilist.hr/Vijesti/Gospodarstvo/Predsjednik-Uprave-Luke-Rijeka-Selidbom-na-Krk-ugrozili-bi-cak-i-sjever-Europe?meta_refresh=true)

Projekt, ki vpliva na razvoj Zagrebačke obale in samega reškega pristanišča, lahko vpliva tudi na rešitev “problema” Metropolis. PROJEKT RIJEKA GATEWAY […] Projekt Rijeka Gateway, investicijski podvig modernizacije reških pristaniških bazenov, bo prispeval h konkurenčnosti pristanišča in pomorske poti, spremembi strukture gospodarstva in pretvarjanju Reke v atraktivno turistično destinacijo. Projekt bo povečal konkurenčnost reškega pristanišča z izboljšanjem pogojev za hitrejši “cargo transport”, posodabljanjem pristanišča in cestnega omrežja. Rijeka Gateway projekt bo postal najbolj dominantna prometna pot na Hrvaškem, ki povezuje morske poti z evropskimi cestnimi in železniškimi koridorji. Cestna komponenta vključuje graditev prometnic D-403 in D-404. Investiranje v pristaniško infrastrukturo bo ustvarilo predpogoje za revitalizacijo dela pristaniškega področja v samem mestnem srediču: področje južne Delte kot novi multifunkcionalni komercialni prostor ob morju, atraktiven za poslovni sector, pa tudi za prebivalce in turiste, ter novo marino Porto Baross kot atraktiven navtični center in novi potniški terminal v samem mestnem središču. [...] Po preventivni konservatorski zaščiti kompleksa starih pristaniških skladišč na Praškem pristaništu in Visinovem gatu so pričakovane nadaljnje aktivnosti na revitalizaciji tega dela pristanišča. Čeprav se gradišča ne smejo zrušiti, kot je bilo na začetku predvideno, je možna sprememba njihove rabe v različne namene. Oteževalna okoliščina za revitalizacijo teh objektov je dejstvo, da se nahajajo na pristaniškem področju, do katerega ni možen pristop meščanom in turistom. Zato se bo morala Lučka uprava Rijeka opredeliti za eno izmed možnih rešitrv: izvzetje kompleksa skladišč iz pristaniškega področja, s čimer bi se dobile velike možnosti glede spremembne rabe v stanovanjsko-poslovne namene, ali sprememba rabe v poslovno-storitvene namene za potrebe pristaniških operaterjev. Zaenkrat Lučka uprava Rijeka ni pokazala interesa niti za eno izmed omenjenih rešitev, veliki prostori v središču mesta pa še vedno stojijo popolnoma prazni ne glede na velike prostorske potrebe namenjene pristaniški in mestni vsebini. […] (del teksta povzet iz: http://www.rijeka.hr/ProjektRijekaGateway)

ZAKLJUČEK Prevedeni intervjuji prikazujejo pomisleke o problemu kompleksa Metropolis in umeščenosti pristanišča v samo mestno jedro. Poraja se vprašanje zakaj se še vedno nič ni spremenilo glede odnosa do skladišč. Skladišča so pridobila status zavarovanega objekta, ampak še vedno propadajo in stojijo skoraj popolnoma prazna. Kot problem vidim tudi delno nerazumevanje prostorskih odnosov oziroma potrebe po spremembi pozicije pristanišča in prednosti katero bi taka sprememba prinesla (povezovanje centra mesta z morjem, novi program ipd.)

| 22

ANALIZA LOKACIJE

RABA PROSTORA

DREVOREDI ŠPORTNO - REKREACIJSKA RABA ZELENE POVRŠINE, PARKI JAVNA RABA GOSPODARSKA RABA

Analiza bolj jasno prikazuje razmerja med različnimi rabami in umeščenost posameznih rab v prostor. Gospodarska raba, umeščena na območju Lučke uprave Rijeka, posebej izstopa zaradi pomanjkanja katerekoli druge rabe v bližini in zaradi velikosti objektov, ki so nekajkrat večji od ostalih objektov v mestnem središču. Ostala raba na širšem področju je precej mešana, in sicer v različnih razmerjih. V dokaj pravilnih intervalih je med mešano rabo umeščena tudi javna raba, kar ustvarja zelo dinamično okrožje. Bližina mestnega središča in starega mestnega jedra vpliva na višji odstotek poslovne rabe in mešane, pretežno poslovne rabe. Z umikanjem od mestnega središča se začne pojav samostojne stanovanjske rabe ter se struktura zmanjšuje — pojav družinskih hiš . Število zelenih površin v analizi ne deluje majhno, a je v resnici vtis precej drugačen. Na vtis pomanjkanja dreves in parkov vpliva slabo vzdrževanje parkov in omejenost glede vrst dreves in rastlin. Zanimiv je drevored, ki se začne pri avtobusnem kolodvoru in nadaljuje proti zahodu. V času zasaditve drevoreda (obdobje Avsto-Ogrske), je mesto konstantno rastlo in je bila planirana širitev mestnega jedra proti zahodu. Na koncu do takšne širitve mestnega jedra še ni prišlo, ker se število prebivalcev, od takratnega velikega rasta, konstantno zmanjšuje, predvsem zaradi trenda življenja v naseljih ob mestu.

POSLOVNA RABA STANOVANJSKA RABA MEŠANA RABA (PRET. POSLOVNA) MEŠANA RABA (PRET. STANOVANJSKA) MORJE ZNOTRAJ OBMOČJA PRISTANIŠČA VODNE / MORSKE POVRŠINE OBALNO MORJE - ŠPORT IN REKREACIJA M 1: 5 000

| 23

ANALIZA LOKACIJE

30 8 1

območje obdelave: skladišča 18 - 22

rekonstrukcija in revitalizacija kompleksa Benčić: knjižnica, 2 muzeja, Otroška hiša

3 A

prometni terminal Žabica: avtobusni kolodvor, podzemna garaža, itd. področje pod upravo Lučke uprave Rijeka

železniški kolodvor - glavna postaja

avtobusni kolodvor Žabica

pomorski potniški terminal

hidroavionsko pristanišče

park Mlaka

športno - rekreacijski center Belveder

Art kino Croatia

Teatro Fenice

Osnovna šola Podmurvice

Medicinska fakulteta

Trgovska in tekstilna šola

Otroški vrtec Reka - PPO Potok

Fakulteta za menandžment v turizmu in gostinstvu

Srednja medicinska šola

Ekonomska fakulteta

Pomorska fakulteta

Center za vzgojo in izobraževanje

Filozofska fakulteta - odd. za matematiko

Teološka fakulteta

Osnovna šola Brajda

Srednja italijanska šola

Reška bolnišnica

Zdravstveni dom PGŽ, Ispostava Reka

Kapucinska cerkev

Reška nadškofija

Sinagoga

Samostan sestara milosrdnica

Samostan sestara presvetog srca Isusova

Analiza lokacije programa jasno prikazuje delež gospodarskega programa na ožji lokaciji in površinsko razmerje med zasedenim področjem obale in področjem, ki je prosto za uporabo meščanov. Delež vzgojno obraževalnih programov in fakultet je velik, ne glede na to da je večina fakultet preseljena na Trsatski kampus, kar je bilo izhodišče pri umeščanju programov in dodatno potrdilo o upravičenosti umestitve Pomorske fakultete v kompleks Metropolis. Število objektov namenjenih kulturi je na ožjem področju lokacije relativno majhen, ampak se povečuje proti zahodu mestnega središča, kar pokazuje na potrebo dodatnih programov na obalnem območju. Potreba po zelenih površinah je velika, na kar vpliva tudi samo podnebje in omejenost pri umeščanju rastlin na področju prometnega mestnega jedra.

PROGRAM

15 21 17 9 25

2 29

Ž 26

1 4

31 28

11 10

OBJEKTI OBDELAVE

PLANIRANI NOVI OBJEKTI / SPREMEMBE PROMETNI TERMINALI PODROČJE PRISTANIŠKE UPRAVE PARKOVNE POVRŠINE REKREACIJSKE POVRŠINE

NAJOŽJI DEL ŽELEZNIŠKEGA PODROČJA: MOŽNOST POVEZAVE ŠPORTNO - REKREACIJSKA RABA ZELENE POVRŠINE, PARKI

KULTURNE USTANOVE IZOBRAŽEVALNE / VZGOJNE USTANOVE

JAVNA RABA

ZDRAVSTVENE USTANOVE VERSKI OBJEKTI

GOSPODARSKA RABA

M 1: 5 000

MORJE ZNOTRAJ OBMOČJA PRISTANIŠČA

| 24

ANALIZA LOKACIJE

PROMET IN JAVNI PROSTOR

MESTNI PROMET CESTA PARKIRIŠČA PARKIRNE HIŠE AVTOBUSNE POSTAJE PEŠ POTI PEŠ CONA POMORSKI PROMET POMORSKE LINIJE

PROMETNO POMEMBNE TOČKE

GLAVNA ŽELEZNIŠKA POSTAJA

AVTOBUSNI KOLODVOR

HIDROAVIONSKO PRISTANIŠČE

TRAJEKTNO PRISTANIŠČE VOZLIŠČA

M 1: 5 000

jan

a›

OSTANKI TIROV

ubl

ulic

GOSPODARSKI PROMET

- Lj

a rov

POTNIŠKI PROMET

i šim

ŽELEZNIŠKI PROMET

‹ Re

Kre

MOŽNOST POVEZAVE OBALE Z MESTOM (IN OBSTOJEČO BOLNIŠNICO); NAJKRAJŠA POT

Specifičnost prometa na Reki so podolgovate glavne ulice iz smera vzhod−zahod in krajše povezovalne ulice iz smera sever−jug. Takšna prometna urejenost je posledica naravnih danosti območja, velikih višinskih razlik oz. padca terena proti morju. Zaradi tega je večina prometnih cest na Reki enosmernih, za razliko od kontinentalnih mest kot sta Ljubljana ali Zagreb. Topografija terena je tudi razlog, zaradi katerega se večina prebivalcev opira na cestni prevoz, kar vpliva na gost promet v mestu, onesnaževanje okolja in ustvarja problem parkirnih mest. Skozi mesto potekata dve železniški progi, namenjeni potniškemu in tovornemu prometu ter dodatna proga, namenjena tovornem prometu, predvsem potrebam pristanišča. V samem mestnem središču ima Reka štiri pomembne točke oz. postaje: glavno železniško postajo, avtobusni kolodvor, pomorski terminal in novo hidroavionsko pristanišče. Železnice so v celotni državi slabo vzdrževane in zahtevajo modernizacijo, kar je vidno tudi na reškem primeru. Glavna postaja je iz obdobja Avstro-Ogrske in od takrat ni spremenjena. Železniške povezave so slabe, kar vpliva na konstantno zmanjševanje števila potnikov. Avtobusni kolodvor ima prostorsko težavo, ker je umeščen na majhnem območju, ki se direktno navezuje na prometno cesto in nima prostora za širitev. Leta 2005 je razpisan arhitekturni natečaj za rešitev Avtobusnega terminala Žabica, na katerem je prvo nagrado prejel biro 3LHD. Od takrat se dela na potrebni dokumentaciji, vendar nobenih vidnih sprememb v prostoru zaenkrat ni. 10. junija 2016 je odprto hidroavionsko pristaniške, ki bo konec meseca začelo povezovati mesto z Malim Lošinjem, Rabom, Novaljo in Splitom. Leta 2009 je otprt pomorski potniški terminal s ciljem izboljšanja storitev, namenjenih potnikom.

Reka -

Zagre

b›

Cent

er -

Brajd

ica ›

‹ Ma

Riva

li Lo

‹ No

šinj

- Su

valja

sak

(Pag

- Un

)-R

ije -

ab -

Cres

Reka

›

- Re

| 25

REVITALIZACIJA OBALNEGA OBMOČJA

PRIKAZ TRENUTNEGA STANJA ŠIRŠEGA OBMOČJA

FAKULTETE

SREDNJE ŠOLE

MENZE FAKULTET

OBMOČJE PRISTANIŠKE UPRAVE : UPORABNO IN USTREZNO

TEHNOLOŠKI PARK, DODATNI PROGRAMI

GLAVNE POSTAJE (ŽELEZNICA, AVTOBUS, POMORSKI PROMET)

OBMOČJE ZAŠČITENIH SKLADIŠČ POD PRISTANIŠKO UPRAVO : UPORABLJA SE, AMPAK NI USTREZNO

M 1:10 000

PREDVIDEN NOVI AVTOBUSNI KOLODVOR (POMORSKI TERMINAL)

ŠIRŠE OBMOČJE MESTNEGA JEDRA

OŽJE OBMOČJE MESTNEGA JEDRA

| 26

REVITALIZACIJA OBALNEGA OBMOČJA SCENARIJ REVITALIZACIJE PRISTANIŠKEGA OBMOČJA 1. TRENUTNO STANJE Območje Lučke Uprave Rijeka je ločeno od mesta in omejeno ter deluje kot carinska cona. Na celotno območju je meščanom onemogočendostop do obale: površina omejene obale je večja kot površina “proste” obale. Del omejena območja je namenjem gradnji Zagrebške obale - novega kontejnerskega terminala, ki je strateški projekt Vlade RH. Zraven Zagrebške obale se nahajajo zaščitena skladišča: skladišča 18-22 (Praško pristanišče), skladišče 17 (Visinov gat) ter skladišča 12 in 13 (Budimpeštansko pristanišče). Zraven predela s skladišči se nahaja del pod Lučko Upravo na katerem so umeščena novejša skladišla in upravna stavba. Predel pristaniškega območja imenovan Brajdica je ločen od preostalega dela pristanišča. Brajdica je tudi kontejnerski terminal, katerega čaka še 2 faza graditve.

2. IZLOČITEV OBMOČJA S SKLADIŠČI IN PRIPOJITEV MESTU Območje, na katerem so umeščena zaščitena skladišča, ni popolnoma primerno za naloge in obratovanje pristanišča, skladišča ne zadoščajo zahtevanim pogojem in ustvarjajo težave pri transportu do Zagrebačke obale, zaradi zaščite pa je prepovedana rušitev skladišč. Primerna rešitev za omenjeno območje je izločanje celotnega območja in pripojitev mestu. V tej fazi je potrebno za potrebe Lučke Uprave Rijeka omogočiti dostop do Zagrebačke obale, in sicer čez območje skladišč. Meja med obalnim prostorom še vedno obstaja, vendar je omogočen dostop, ker meja ni fizična (območje ostane privilegirano − carinska cona). S pripojitvijo predela mestnemu središču se zgubi meja med mestom in obalo − središče mesta dobi še en “izhod” na morje in potrdi vtis mesta ob morju, ki ga zaradi slabega fizičnega stika z morjem trenutno nima .

M 1:20 000 OBMOČJE PRISTANIŠKE UPRAVE: UPORABNO IN USTREZNO

OBMOČJE ZAŠČITENIH SKLADIŠČ POD PRISTANIŠKO UPRAVO: UPORABLJA SE, AMPAK NI USTREZNO

ŠIRŠE OBMOČJE MESTNEGA JEDRA

OŽJE OBMOČJE MESTNEGA JEDRA

| 27

REVITALIZACIJA OBALNEGA OBMOČJA

3. IZLOČITEV ŠIRŠEGA OBMOČJA LUČKE UPRAVE IN PRIPOJITEV MESTU V naslednji fazi se območju skladišč doda še območje, na katerem je umeščena upravna stavba Lučke Uprave Rijeka ter novejša skladišča. Predel obale, dodan mestu, je celovit, območja v lasti Lučke Uprave Rijeka se umikajo iz središča mesta in se, med drugim, selijo na otok Krk. Krk in kopno sta povezana s še enim mostom, čez katerega gre železnica, tako da je pristanišče na vseh svojih lokacijah povezano z železnico. Z razvojem pristanišča se razvija celotna PGŽ; ne samo mesto Reka ampak tudi ostala mesta v bližini. Dostop do Zagrebačke obale se uredi iz zahodne smeri oz. iz Ulice Milutina Barača. Odvzeti del pristanišča ostane pod posebnimi carinskimi pogoji in s tem podpira programe, ki ga naselijo.

4. ŠIRITEV MESTA IN MESTNEGA SREDIŠČA POVEZAVA Z OBALO S pripojitvijo dela pristanišča dobi mesto veliko površin, ki imajo direkten stik z morjem, in tako resnično postane mesto ob morju. Novo pridobljeni prostori so dostopni vsem meščanom, skladišča ostanejo ohranjena in spremeni se njihova namembnost. Področje je od mesta še vedno ločeno z železnico, zaradi tega se dodajo mostovi za pešce, in sicer na istih lokacijah, kjer so bili v preteklosti. Revitalizacija posledično vpliva na razvoj in oživitev okoliških prostorov, ki so trenutno nepravilno izkoriščeni in zapuščeni.

M 1:20 000 OBMOČJE PRISTANIŠKE UPRAVE: UPORABNO IN USTREZNO

OBMOČJE ZAŠČITENIH SKLADIŠČ POD PRISTANIŠKO UPRAVO: UPORABLJA SE, AMPAK NI USTREZNO

ŠIRŠE OBMOČJE MESTNEGA JEDRA

OŽJE OBMOČJE MESTNEGA JEDRA

| 28

REVITALIZACIJA OBALNEGA OBMOČJA FAZE REVITALIZACIJE PRISTANIŠKEGA OBMOČJA 1. FAZA : PRESELITEV PROGRAMA LUČKE UPRAVE RIJEKA; IZLOČANJE OBMOČJA ZAŠČITENIH SKLADIŠČ V prvi fazi se dejavnosti iz območja zaščitenih skladišč preselijo na sosednja območja oz. sosednje dele pristanišča. Z preselitvijo, se zaščitena skladišča izpraznijo in, z okolico, izločijo iz območja pristaniške uprave. Prostor je še vedno ločen od mesta.

2. FAZA : PRESELITEV POMORSKE FAKULTETE V KOMPLEKS METROPOLIS; UMIKANJE MEJE Z MESTOM Druga faza spreminja karakter območja − meja med cono skladišč in mestom ni več ostra. Uredijo se dostopi do Metropolisa in začne se z ustavljanjem programa. V kompleks oz. dele kompleksa se umesti Pomorska fakulteta, ki ima trenutno potrebe po širitvi. Razen velike kvadrature ponuja kompleks tudi neposreden dostop do morja in možnost različnih vaj in programov ob ali na morju (nekatere ustanove imajo za potrebe izobraževanja tudi ladjo).

FAKULTETE

SREDNJE ŠOLE

OBMOČJE PRISTANIŠKE UPRAVE: UPORABNO IN USTREZNO

MENZE FAKULTET

TEHNOLOŠKI PARK, DODATNI PROGRAMI

GLAVNE POSTAJE (ŽELEZNICA, AVTOBUS, POMORSKI PROMET)

OBMOČJE ZAŠČITENIH SKLADIŠČ POD PRISTANIŠKO UPRAVO: UPORABLJA SE, AMPAK NI USTREZNO

PREDVIDEN NOVI AVTOBUSNI KOLODVOR (POMORSKI TERMINAL) ŠIRŠE OBMOČJE MESTNEGA JEDRA

M 1:20 000 OŽJE OBMOČJE MESTNEGA JEDRA

| 29

REVITALIZACIJA OBALNEGA OBMOČJA

3. FAZA : PRESELITEV PREOSTALEGA PROGRAMA LUČKE UPRAVE RIJEKA; NOVI PROGRAMI NA ZAŠČITENOM OBMOČJU SKLADIŠČ Tretja faza prinaša še večje spremembe. Po selitvi Pomorske fakultete se v kompleks umesti tehnološki park s spremljajočimi programi in delavnicama za Pomorsko in Tehniško fakulteto (parkirišča, servisni programi itn.). Ob skladiščih 18−22 se zgradi peš most, ki omogoča prehod železnice in povezavo z železniškim kolodvorom. Program in dejavnosti iz sosednjega območja (stavba Uprave in novejša skladišča) se preselijo na Brajdico, Zagrebačko obalo, otok Krk ali kako drugo lokacijo.

4. FAZA : PRESELITEV POMORSKOG TERMINALA RIJEKA; VPLIV NA PROMET S preselitvijo vseh pristaniških programov se sprosti velik del mestne obale. Območje funkcionira kot zasebna cona z možnostjo dostopa (zasebnost se temelji na ostanku carinske cone in posebnimi pogoji delovanja objektov, programov sofinanciranja itn.). Z realizacijo in aktivacijo novih programov novopridobljeni prostor mesta zaživi in popestri dogajanja v mestu ter razvoj ekonomije in proizvodnje. V 4. fazi se preseli pomorski potniški terminal in sicer bliže obstoječim potniškim terminalom.

FAKULTETE

SREDNJE ŠOLE

OBMOČJE PRISTANIŠKE UPRAVE: UPORABNO IN USTREZNO

MENZE FAKULTET

TEHNOLOŠKI PARK, DODATNI PROGRAMI

GLAVNE POSTAJE (ŽELEZNICA, AVTOBUS, POMORSKI PROMET)

OBMOČJE ZAŠČITENIH SKLADIŠČ POD PRISTANIŠKO UPRAVO: UPORABLJA SE, AMPAK NI USTREZNO

PREDVIDEN NOVI AVTOBUSNI KOLODVOR (POMORSKI TERMINAL) ŠIRŠE OBMOČJE MESTNEGA JEDRA

M 1:20 000 OŽJE OBMOČJE MESTNEGA JEDRA

| 30

REVITALIZACIJA OBALNEGA OBMOČJA

5. FAZA : ZDRUŽITEV MESTA IN OBALE; INTEGRACIJA ZAŠČITENIH SKLADIŠČ; POVEZAVA MED POTNIŠKIMI TERMINALI Peta faza prinaša popolno združitev mesta z obalo. Kot je razvidno iz sheme, delež obale “mesta” se bistveno povečuje. Stavbe in skladišča ob morju ustvarjajo novo aktivnost in pomagajo izboljšati življenje mesta. Dostop do obalnega dela je mogoč tudi z dvema mostoma (za pešče). Z preselitvijo pomorskega potniškega terminala se ustvarja potniška “cona” - v bližini so železniški kolodvor, avtobusni kolodvor Žabica in pomorski potniški terminal kar omogoča lažja potovanja in transferje.

LADJEDELNICA / DELAVNICE ZA FAKULTETE

ŠTUDENTSKA MENZA IN DOM (Vir: https://www.yatzer.com/the-student-hotel)

(Vir: http://www.woodenboatcentre.com/courses/)

POMORSKA FAKULTETA

( Vir: http://www.dezeen.com/2015/05/11/royal-academy-of-arts-renovation-david-chipperfield-london-england/)

TEHNOLOŠKI PARK

(Vir: http://www.archdaily.com/584142/piri-reis-maritime-university-kreatif-architects )

VEČNAMENSKA STAVBA Z KONFERENČNIM CENTROM

GLAVNI ŽELEZNIŠKI KOLODVOR

(Vir: http://www.webkreativ.de/momenta/lignainterview1. htm)

Programi, ki so umeščeni v območje pridodano mestnem središču so rezultat analiz in podatkov preuzetih iz dokumenta Strategija razvoja Sveučilišta u Rijeci 2014 2020.

POUDARKI / PROGRAMSKE DOMINANTE FAKULTETE SREDNJE ŠOLE MENZE FAKULTET TEHNOLOŠKI PARK, DODATNI PROGRAMI

M 1:15 000

GLAVNE POSTAJE (ŽELEZNICA, AVTOBUS, POMORSKI PROMET) PREDVIDEN NOVI AVTOBUSNI KOLODVOR (POMORSKI TERMINAL)

OBMOČJE PRISTANIŠKE UPRAVE: UPORABNO IN USTREZNO OBMOČJE ZAŠČITENIH SKLADIŠČ POD PRISTANIŠKO UPRAVO: UPORABLJA SE, AMPAK NI USTREZNO

POSLOVNI OBJEKTI NAJEMNIŠKE PISARNE

(Vir: http://www.geekwire.com/2015/boeings-latest-engineering-feat-building-within-building-incredible/)

CENTER ZA CELOŽIVLJENSKO IZOBRAŽEVANJE

(Vir:http://www.archdaily.com/548804/hughes-warehouse-adaptive-reuse-overland-partners)

GLASBENI CENTER IN ODSEK GLASBENE AKADEMIJE

(Vir: http://zeneakademia.hu/hu/-/2014-decemberi-fotovalogatas)

POMORSKI POTNIŠKI TERMINAL (Vir: http://www.architravel.com/architravel/papernews/ keelung-port-terminal-by-asymptote/keelung-port-terminal_1/

CENTER NEODVISNIH SCEN

(Vir: http://www.som.com/projects/the_strand_american_conservatory_theater_act)

AVTOBUSNA POSTAJA

(Vir:http://www.bblur.com/#!windsor-road-slough-text/ c1ei6)

| 31

04 | METROPOLIS

ANALIZA OŽJE LOKACIJE

18 REŠKA B

OLNIŠN

ICA

POGLEDI IN OKOLIŠKE STAVBE

Kreš

imiro

va u

lica

›

5 9 16 10 4 3

11 12

Praško

pristan

ŽELEZN

ište

IŠKI KO

1 17

Bratisla

vsko p

ristaniš

Budi

Visin

ov g

mpe

štan

sko

prist

aniš

LODVO R

- GLAV

NA POS TAJA

OŽJA LOKACIJA : TRENUTNO STANJE IN POGOJI Skladiščni objekti so umeščeni na področju Lučke uprave Rijeka in fizično omejeni od mesta. S severne strani območja so železniški tiri, z južne morje, medtem ko se na zahodni in vzhodni strani razteza območje pod upravo Lučke uprave Rijeka. Na zahodni strani objekta, v sklopu projekta Rijeka Gateway project, potekajo dela urejanja, modernizacije in rekonstrukcije Zagrebačke obale s končnim ciljem obnove reškega prometnega koridorja. Dostop do objektov obdelave in obale je omejen z zapornico ter zahteva posebna dovoljenja in predhodno najavo. Na pristaniškem področju se nahaja več objektov, zaščitenih s strani Konservatorskega oddelka na Reki, ki deluje pod Ministrstvom za kulturo RH. SEZNAM ZAVAROVANIH SKLADIŠČNIH OBJEKTOV NA PODROČJU PRISTANIŠKE UPRAVE Pristaniška skladišča XIX (18), XX (19), XXI (20), XXII (21), XXIII (22) Praško pristanište Status: zavarovana kulturna dediščina Vrsta: nepremična kulturna dediščina Klasifikacija: profana stavbna dediščina Pristaniško skladišče XIV (17) Visinov gat Status: zavarovana kulturna dediščina Vrsta: nepremična kulturna dediščina Klasifikacija: profana stavbna dediščina

POGLEDI

PRISTANIŠKA SKLADIŠČA XIX (18), XX (19), XXI (20), XXII (21), XXIII (22) Molo longo

gat

PRISTANIŠKO SKLADIŠČE XIV (17) PRISTANIŠKA SKLADIŠČA XIII (12) I XV (13)

ndov

Orla

Pristaniški skladišči XIII (12) in XV (13) Budimpeštansko pristanište Status: zavarovana kulturna dediščina Vrsta: nepremična kulturna dediščina Klasifikacija: profana stavbna dediščina

M 1: 2 500

(Vir: registar kulturnih dobara - Ministarstvo kulture RH http://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=6212&kdId=222365758)

| 33

ANALIZA OŽJE LOKACIJE

Pogled proti Terminalu, Istri.

Pogled proti skladišču 17; Visinov gat. V ozadju je sprehajališče Molo longo.

Skladišča 19 in 18 : naknadno dodani balkoni na južnih fasadah skladišč.

Južne fasade skladišča 22 in 19 ter povezovalni del med skladišči 22 in 21.

Naknadno dodani mostovi (l. 1914) povezujejo skladišče 21 in 19 ter 20 in 18.

Skladišča 22 in 19 - pogled iz zahodne smeri.

Skladišča 20,21,22 - severne fasade in meja z železnico.

Pogled proti zahodu - obris mesta.

Pogled iz “ulice” med skladišči proti vzhodu.

10 Edini naknadno dodani most (l. 1914) povezuje skladišča 18 in 19.

11 Pogled proti vzhodu - skladišče 16 in shramba za orodje; železniški kolodvor in silos.

12 Vzhodna fasada skladišča 20.

(Vir fotografij: avtorica)

| 34

ANALIZA OŽJE LOKACIJE

13 Skladišče 17 - prvo skladišče z armirano-betonsko konstrukcijo na Reki.

14 Skladišča 16, 18, 19 - pogled iz vzhodne smeri.

15 Skladišča 18 in 19 - poševno razvrščeni balkoni dodani v 60-tih letih.

16 Pogled iz južne strani: skladišče sode, skladišče 22, povezovalni del, skladišče 21; skladišče 19 in skladišče 18; skladišče 17.

17 Panoramski pogled na morje pred pristaniščem in sprehajališče Molo longo - lukobran.

18 Panoramski pogled na mesto, nedostopno in omejeno z ograjo.

19 Pogled na celotno območje “čez morje” - pogled iz sprehajališča Molo longo. (Vir fotografij: avtorica)

| 35

KOMPLEKS METROPOLIS — OBSTOJEČE STANJE

FOTOGRAFIJE ZUNANJOSTI Fotografije zunanjosti kompleksa prikazujejo trenutno stanje, ki je precej slabo zaradi nevzdrževanja. Fasade so prekrite z mahom, na nekaterih mestih tudi z večjimi rastlinam. Fasade so ometane in okrašene s fasadno opeko v posebnem vzorcu. Na nekaterih predelih je omet okrušen in odkriva nosilno opeko obodnih sten. Pri nekaterih fasadah (predvsem skladišče 19) so okna zamenjana z manjšimi in so odprtine, ki so ostale po zamenjavi, zapolnjene z materialom. Fasada skladišča 18 je predelana tudi na področju okrasja; okrasna opeka je prekrita z rožnatim ometom, s čimer je bistveno spremenjen izgled in pomen stavbe. Vstopni plato, povzdignjen za 1,3 metra, je prekrit s kamnitimi bloki, ki so v še dokaj dobrem stanju. Razen atmosferskih vplivov so objekti devastirani tudi z dodanimi prizidki, ki uničujejo in zakrivajo fasade objektov. Na enak način na videz objektov delujejo tudi posamezne spremembe oz. dodajanje ali odstranitev oken, vrat, stopnic in podobnih elementov.

Za fasade skladišč 18 in 19 je značilen element betonskega balkona (dodani v 60-tim).

Balkoni so postavljeni v diagonalni smeri, simetrično v odnosu na polovico oz. sredino skladišča.

Ob skladišču 18 se nahaja skladišče 16, zgrajeno v obdobju moderne (načrti so uničeni ali izgubljeni).

Obe fasadi obrnjeni proti morju (skladišča 18 in 19) sta delno spremenjene tudi barvno — okrasi iz opeke so prekriti z navadnim ometom rožnate barve.

Fasade so na splošno v slabem stanju - omet svetle barve je na določenih mestih popolnoma uničen — opeka obodnih sten je vidna in izpostavljena negativnim vplivom morja in burje.

Detajl balkona — slaba rešitev odtoka vode vzrokuje poškodbe betona.

Detajl okna — naknadno je dodana mreža čez okno (predvidoma istočasno z balkoni), verjetno zaradi zaščite okna od tovora (tovor se z žerjavi prenaša na balkone in potem v skladišča).

Detajl jeklenega nosilca — nosilec postavljen nad vhodi v skladišča, verjetno tudi zaradi transporta tovora. Vidne so tudi omejitve vhoda (največja višina 3 metra in širina 2.4 metra).

Vhod je dvignjen 1.3 metra od tal zaradi dimenzij vlaka oz. prevažanja tovora iz vlaka v skladišče. Na fotografiji je skladišče 18 — razlika med skladišči je v večjem številu etaž in dodatni kletni etaži.

(Vir fotografij: avtorica)

| 36

KOMPLEKS METROPOLIS — OBSTOJEČE STANJE

21 19

20 18

Severna fasada skladišča 18 (pogled iz strani “ulice”) je tudi v slabem stanju, sicer precej prekrita mahom. Vidne so tudi razlike v nadstrešku, ki je višji nad vhodi.

Omet je precej poškodovan (enako kot na južni fasadi), dokler so okrasi iz opeke v relativno dobrem stanju in v izvirni obliki. Balkoni vidni na tej fasadi so izvirni — enaki kot v originalnih načrtih.

Skladišče 18 in 19 sta povezana z mostom, ki je edini most longitudinalno pozicioniran na celotni situaciji. Na fotografiji je viden tudi kasneje dodan objekt, predvidoma skladišče orodja ali podobno.

Notranja fasada skladišča 19 je tudi zaraščena z mahom in na veliki površini zmanjkuje ometa. Tukaj je vidna tudi sprememba originalnega načrta - stopnice so naknadno spremenili v rampo.

Mah se je razširil na vse elemente skladišča: fasada, balkoni in mostovi so prekriti z zeleno plastjo. Zanimiv element skladišč je dodan volumen v katerega so umeščene sanitarije.

Ob skladišče 19 je umeščen dodaten volumen, ki prekriva pritličje in polovico nadstropja. Na fotografiji je vidna pozicija instalacij in razlika v višini med skladišči (19 ima samo 4 etaže).

Detajl stranske fasade - pozicija žleba, dodane zunanje stopnice, vidne instalacije.

Omejitve skladišča : 2.30 metrov višine in 3.4 metrov širine. Tukaj je tudi vidna konstrukcija mostov.

Omejitve skladišča : 2.30 metrov višine in 3.4 metrov širine. Vhodi in notranjost so dvignjeni za 1,3 metra.

(Vir fotografij: avtorica)

| 37

KOMPLEKS METROPOLIS — OBSTOJEČE STANJE

21 19

20 18

Južna fasada skladišča 22 je edina fasada brez balkonov (izvirnih in kasneje dodanih) kar ustvarja vtis enotne, dolge in pravilne fasade z vertikalnimi poudarki.

Detajl fasade, okna - omet je tudi pri tej fasadi uničen, opečnati okrasi so še v izvirni obliki in večinoma popolni (potrebno je čiščenje in zaščita elementov).

Povezovalni del med skladišči 22 in 21 je zgrajen v konzervatorski maniri - jasno je naznačeno da se element razlikuje, materijal obdelave je enak, samo različne barve.

Stik povezovalnega dela in skladišča 21 - dilatacija je skrita za vertikalnim okrasjem iz opeke, splošen vtis obdelave je samo razlika v barvi.

Na enem mestu pride do stika med dodanim mostom, povezovalnim delom in skladiščem ( elementi zgrajeni v različnih obdobjih ). Vidna je sprememba stopnic (kamniti del) v rampo (beton).

Detajl fasade povezovalnega dela - okna so enake višine kot okna v skladiščih, dolžina oz. širina je pa večja. Celotna kompozicija je zrcalna v odnosu na sredino fasade.

Fasada skladišča 20 - prikaz slabega stanja fasade, takrat so vidne tudi poškodbe mostov (betona). Veliki del južne fasade nima več ometa, obodne stene so vidne in izpostavljene negativnim vplivom.

Prikaz vhoda v dobrem stanju - vidna razlika v okrasih pritličja in ostalih nadstropja, kamniti obod vhoda, vhod je delno zastekljen, del pa je rezerviran za velika vrata.

Del fasade skladišča 20, ki je v relativno dobrem stanju (na levi strani vidno majhno območje prekrito mahom). Opečnati okrasi in omet so lepo ohranjeni.

(Vir fotografij: avtorica)

| 38

KOMPLEKS METROPOLIS — OBSTOJEČE STANJE

21 19

20 18

Stranska fasada skladišča 22 je okrnjena z naknadno dodanimi elementi — stranskim vhodom in majhnim kontejnerjem. Stanje fasade je enako kot pri ostalih skladiščih.

Detajl stranske fasade — omet na nekaterih delih ne prekriva obodne stene, okrasi iz opeke so še v dobrem stanju. Vidne so tudi luknje v fasadi (neznano poreklo).

Detajl balkona — najvišji balkon ima dodano stopnišče za dostop na streho.

Severne fasade skladišč 20,21,22 z povezovalnimi deli so obrnjene proti železnici in mestu. Vtis tako dolge skupine objektov je monumentalen, do monotonosti fasad ne pride zaradi umestitve balkonov.

Balkoni so diagonalno umeščeni zato da se lahko istočasno uporabljajo; takšna pozicija pa tudi pozitivno vpliva na kompozicijo fasade.

Severna fasada, obrnjena proti železnici in mestu je tudi poškodovana — vpliv maha in plesni. Zaradi zanemarjanja obnove ogrožena je tudi obodna stena iz opeke — negativen vremenski vpliv.

Vsa skladišča usmjerjena proti železnici so podkletena in načeloma enakih tlorisov ( z manjšimi odstopanji), razen skladišča 20, ki je dolžine 60 metrov.

Še en primer spreminjanja originalnega tlorisa — naknadno dodano okno in vrata uničujejo izgled objekta. V primeru skladišča 22 fasadi dodatno škodujejo grafiti.

Detajl nadstreška — nadstrešek je enako prikazan v načrtih, trenutno je pa v stanju razpada; na nekaterih delih ni kritine, ali je kritina zvita in uničena.

(Vir fotografij: avtorica)

| 39

KOMPLEKS METROPOLIS — OBSTOJEČE STANJE

FOTOGRAFIJE NOTRANJOSTI Notranji prostori so pod koncesijo d.d. Luka Rijeka in, posledično, težje dostopni. Iz tega razloga so fotografije prevzete od drugih avtorjev. Posebnost notranjosti objektov je predvsem mreža nosilcev in stebrov, ki se spreminja odvisno od nadstopja - v višjih nadstropjih so konstrukcijski elementi vedno tanjši. Notranjost kompleksa je še v dobrem stanju: notranji omet in tla so dobro vzdrževani. V slabšem stanju so okna, ki se ponovijo v enakem ritmu, ki je viden tudi na fasadi in se razteza skozi celoten kompleks. Tovor se skladišči večinoma v pritličnih etažah, dokler so višja nadstropja skoraj vedno popolnoma prazna.

Notranjost kompleksa Metropolis (št.1): najvišje nadstropje.

Notranjost skladišč (št.2): detajl armiranobetonskih stebrov in nosilcev.

Notranjost skladišč (št.3): detajl armiranobetonskih stebrov in nosilcev.

(Vir fotografije: Sanja Štimac)

Notranjost skladišč (št.4): debelina stebrov se spreminja glede na pozicijo oz. nadstropje.

Notranjost skladišč (št.5): pogled proti tovornim dvigalom in povezovanem delu med skladišči.

Notranjost skladišč (št.6): detajl stika stebra z primarnimi in sekundarnimi nosilci.

(Vir fotografije: Sanja Štimac)

(Vir fotografije: Nana Palinić)

Notranjost skladišč (št.7): tobogan za spuščanje tovora.

Notranjost skladišč (št.8): detajl stopnišča.

Notranjost skladišč (št.9): detajl stopnišča.

(Vir fotografije: Sanja Štimac)

| 40

KOMPLEKS METROPOLIS — OBSTOJEČE STANJE

ARHIVSKA DOKUMENTACIJA Dokumentacija o graditvi skladišč se nahaja v Državnem arhivu na Reki. Fond arhivskega gradiva je precej obsežen; ohranjeni so načrti, prerezi, statični izračuni, načrti detajlov ter računi in podatki, povezani z gradnjo objektov. Ne glede na dostopnost načrtov, sta berljivost in razumevanje predstavljala problem, predvsem zaradi uporabe madžarskega jezika v vseh zapisih.

Tlorisi skladišča 19: 2 in 3 nadstropje, 1 nadstropje, pritličje (Vir: DAR, Reka).

Glavna fasada skladišč celotnega kompleksa (Vir: DAR, Reka).

Prečni prerez povezovalnega dela (Vir: DAR, Reka).

Prečni prerez skladišč 18, 20, 21, 22 (Vir: DAR, Reka).

Fasada povezovalnega dela - stik dveh skladišč (Vir: DAR, Reka).

Stranska fasada skladišč 18, 20, 22 (Vir: DAR, Reka).

| 41

KOMPLEKS METROPOLIS — OBSTOJEČE STANJE

SKLADIŠČA 18 — 22 SITUACIJA - PRITLIČJE

BRATIS

LAVSKO

PRISTA

NIŠTE

PRAŠK O PRIS TANIŠT E

1909-1910

OV G AT

SKLADIŠČE 17

VISIN SKLADIŠČE 16

SKLADIŠČE ORODJA IN PRALNICA

MODERNI BALKONI ZA TOVOR BLAGA - POVOJNA INTERVENCIJA

SKLADIŠČE 18 - 1912

SKLADIŠČE 20 - 1912-1914

SKLADIŠČE 19 - 1909-1910

ZAPRTI MOSTOVI MODERNEGA VIDEZA DODANI L. 1914. - DR. BÉLA ENYÉDI

Etapnost gradnje je razvidna tudi iz načrtov. Skladišče 19 se razlikuje od ostalih skladišč zaradi števila stebrov oz. “polj” ter zaradi višine − ima štiri etaže. Skladišči 18 in 22 sta popolnoma enaka, medtem ko sta si skladišči 20 in 21 podobni, oz. skladišče 20 je “polovica” skladišča 21.

SKLADIŠČE 21 - 1912-1914

1912-1914

POVEZOVALNA DELA DODANA L. 1914. - IGNÁC BERENY

1912

SKLADIŠČE 22 - 1912

Kompleks je s strani konservatorjev poimenovan Metropolis zaradi posebne scenografije, ki jo ustvarja. Gradnja skladišč je bila največji gradbeni poseg tega časa − trajala je približno 5 let (od leta 1909 do leta 1914), v procesu pa so sodelovali številni vodilni in znani arhitekti. Osnovni koncept kompleksa sta postavila inžinjerja MAV-a : Wehler in Rolberitz, medtem ko so detajle definirali Ignác Bereny in dr. Béla Enyédi (tudi projektant konstrukcije). Pri izdelavi izvedbenih načrtov so sodelovali številni arhitekti, med drugimi tudi Vjenceslav in Eugenio Celligoi, Theodor Traxler, Aladar Vladimir Baranyaj, Slavko Benedik, Holstein in Sterner. Pet skladišč je umeščeno v dveh vzporednih vrstah, vzporedno z obalo, tako da ustvarjajo ulico. Štiri skladišča so dimenzij približno 20 x 120m, skladišče 20 pa ima dimenzije 20 x 60m. Stavbe imajo večinoma šest etaž, razčlenjene pa so s poudarjenimi stopniščnimi stolpi z zabatnim zaključkom. Stilski objekti sodijo v obdobje secesije (dekorativni elementi iz madžarske narodne umetnosti), vendar imajo zaradi proporcij tudi elemente historicizma. Fasada je okrašena z veliko secesijskih detajlov izvedenih v opeki, v lepih proporcijah skupaj z ometom na fasadi in mrežno zastekljenimi odprtinami. Secesijski elementi so nizi vertikalno združenih odprtin, specifična trokrilna okna, in pojačana dekoracija okoli odprtine pod končnim vencem. Skladišča so bila popolnoma ločena do leta 1914. Takrat so jih Ignác Bereny in dr. Béla Enyédi Združila na dva različna načina.

Ignác Bereny je povezal zgornji del kompleksa (skladišča 20, 21, 22) v skoraj konservatorski maniri. Povezovalni del izstopa od skladišč po različnem odtenku opeke, vendar zaradi enakega stila obdelave fasade s skladišči ustvarja skladno celoto. Po projektu dr. Béle Enyédija so severna in južna skladišča povezana s šestimi zaprtimi mostovi (pasažami) modernega izgleda. Pasaže so narejene iz prvih okvirnih konstrukcij, sestavljenih iz stebrov, interpoliranih v stene bočnih skladišč, in horizontalnih elementov, ki so bili z armaturo povezani v edinstveno konstrukcijo razpona 21,55 metrov. Skladišče 18 je povezano s skladiščem 20, skladišče 19 pa s skladiščem 21. Skladišči 18 in 19 sta tudi med seboj povezani z eno pasažo. Stavbi dajejo moderen vtis zamaknjeni balkoni, ki so na severni strani skladišč izvorni, na južni strani skladišč, najbližjih obali, pa naknadno dodani po 2. svetovni vojni.

HANGAR (SKLADIŠČE SODE) - TEMELJIH PORUŠENEGA SKLADIŠČA 23

Na skrajnje zahodnem delu svobodne carinske pristaniške cone, ki se imenuje Praško pristanište (Punto franco), stoji velik kompleks pristaniških skladišč XIX−XXIII (18−22).

M 1:2 000

| 42

KOMPLEKS METROPOLIS — OBSTOJEČE STANJE

PRIMER NAČRTOV: SKLADIŠČE 19 Kompleks Metropolis sestavljajo skladišča 18 - 22, ki so si med sabo precej podobna. Vsi načrti in podatki o skladiščih se nahajaju v arhivu, v obliki velikih rol papirja in niso digitalizirani. Priprava samega materijala za delo na kompleksu je zahtevala prerisovanje vseh načrtov in konstatno raziskovanje o novih detajlih in načinu gradnje tistega časa. Kot primer načrtov skladišč, prikazano je skladišče 19, ki je bilo zgrajeno prvo in se razlikuje od ostalih po številu nadstropij in stebrov oz. mreži, ki jo stebri ustvarjajo. Prikazani so tudi načrti zaprtih pasaž, t.i. mostov, ki povezujejo skladišča 18 do 20 .

NAČRT TEMELJEV M 1:500

TLORIS PRITLIČJA M 1:500

| 43

KOMPLEKS METROPOLIS — OBSTOJEČE STANJE

TLORIS 1 NADRSTROPJA M 1:500

TLORIS 2 NADRSTROPJA M 1:500

| 44

KOMPLEKS METROPOLIS — OBSTOJEČE STANJE

TLORIS 3 NADSTROPJA M 1:500

TLORIS 4 NADSTROPJA M 1:500

| 45

KOMPLEKS METROPOLIS — OBSTOJEČE STANJE

PRIMER NAČRTOV: ZAPRTE PASAŽE PREREZ IN FASADA PASAŽE PREREZ SKLADIŠČ 18 IN 20 M 1:250

2.58 3.13

0.5

0.8

1.3

0.4

+ 8,63

+ 5,11

0.54 2.46

0.2

1 2.46

2.5

10.8 21.6

TLORIS PASAŽE M 1:250

| 46

KOMPLEKS METROPOLIS — OBSTOJEČE STANJE

Gradnja kompleksa Metropolis se je začela leta 1909, in sicer z gradnjo skladišča 19. Skladišče 19 se najbolj razlikuje od preostalih skladišč predvsem zaradi števila “polj” in števila etaž. Notranja konstrukcija je delno sestavljena iz treh vrst stebrov, kar ustvarja tloris iz 4 “polj”. Objekt ima 4 etaže, pritličje in 3 nadstropja in, za razliko od ostalih skladišč, ni podkleten. Dimenzije skladišč 19, 18, 22 in 21 so iste − 120 x 20 m. Projektanti skladišča so Vjenceslav in Eugenio Celligoi ter Theodor Träxler.

ETAPNOST GRADNJE: ZGODOVINA 1. 1909-1920: SKLADIŠČE 19

Skladišči 18 in 22 sta dvojčka, grajena leta 1912. Objekta imata notranjo konstrukcijo delno sestavljeno iz dveh vrst stebrov, ki tvorijo tri “polja”, ter 6 etaž (klet + 5E). Skladišče 18 se razlikuje od ostalih skladišč zaradi redkeje postavljenih sekundarnih nosilcev, kar je vzrok večji masivnosti ostalih konstrukcijskih elementov. Projekt skladišča 18 podpisujeta Aladar Vladimir Baranyaj in Slavko Benedik, medtem ko je bil Otto Prister zadolžen za skladišče 22.

2. 1912: SKLADIŠČA 18, 22

1912

IŠČE

D SKLA

-191

1909

ŠČE

DI SKLA

19 1912

E NIŠT RISTA

OP RAŠK

Gradnja skladišč 20 in 21 je trajala od leta 1912 do 1914. Skladišče 21 je enakih dimenzij kot ostala skladišča (120 x 20 m), medtem ko je skladišče 20 za pol manjše (60 x 20 m). Skladišči sta v načrtih praktično isti; tloris manjšega skladišča predstavlja polovico tlorisa večjega skladišča. Konstrukcija je zasnovana enako kot pri skladiščih 18 in 22. Ignác Bereny je projektant objektov, medtem ko je bilo za izvedbo zadolženo podjetje Holstein és Stern Testvérek.

ČE 2

DIŠ SKLA

3. 1912-1914: SKLADIŠČA 20, 21

ŠČE

DI SKLA

Zadnje skladišče je dokončano leta 1914 in s tem je začasno zaključena oblika kompleksa: skladišča so popolnoma ločena. Konstrukcija vseh skladišč je sestavljena iz AB stebrov kvadratnega prereza, na katere so v prečni smeri položeni primarni nosilci z vutami ter sekundarni nosilci v vzdolžni smeri. Na prečne in vzdolžne nosilce je položena AB plošča. Zunanje stene so iz opeke in se tanjšajo od pritličja do najvišje etaže. Na podoben način se tanjšajo tudi AB stebri. Statiko za celoten kompleks podpisuje dr. Bela Enyedi.

IŠTE ISTAN

O PR RAŠK

4. 1914: KONČAN KOMPLEKS SKLADIŠČ

-191

1912

IŠČE

D SKLA

IŠTE

ISTAN

O PR RAŠK

KO PRAŠ

ŠTE TANI PRIS

| 47

KOMPLEKS METROPOLIS — OBSTOJEČE STANJE

V procesu graditve kompleksa skladišč 18−22 na Pariškem pristaništu je prišlo do odločitve o povezovanju ločenih skladišč. Za prvo fazo povezovanja je odgovoren Ignác Bereny, ki je povezal skladišča 22, 21 in 20 v skoraj konservatorski maniri. Povezovalna dela izstopata od skladiščnih objektov zaradi svetlejše barve opeke, zaradi istega oblikovnega sloga pa ustvarjata vtis skladne celote. Zanimiva je tudi različna orientacija strehe povezovalnega dela, ki pa celotnem kompleksu zagotovi dodano oblikovno vrednost.

Leta 1914 dr. Bela Enyedi projektira sedem zaprtih mostov, ki povezujejo skladišča 21 in 19, 20 in 18 ter skladišči 19 in 18. Projekti zaprtih mostov predstavljajo prvo uporabo okvirne konstrukcije na Reki. Za pasaže sta narejena dva predloga; prvi vsebuje tudi dva stebra, ki podpirata pasaže v sredini, drugi pa temelji na konstrukciji, pri kateri je uporabljena vrsta AB okvira (podpore niso potrebne). Povezovalni mostovi imajo razen tehnične (prva uporaba okvira) tudi arhitekturno vrednost — ustvarjajo poseben videz in vzdušje v prostoru.

5. 1914: POVEZOVALNA DELA

1914

ALNA EZOV

DELA

POV

IŠTE

ISTAN

O PR RAŠK

1914

I STOV

MO ŽE -

ASA TE P ZAPR

KO PRAŠ

Zadnje spremembe na kompleksu so nastale v 80-tih letih 20. stoletja. Takrat so na skladišča bližja morju dodani betonski balkoni za prelaganje tovora z ladje s pomočjo žerjavov. Nosilnost balkonov je 1500 kg/ m2, kar nam govori o odlični kakovosti gradnje v tem času in seveda na področju reškega pristanišča.

6. ZAPRTE PASAŽE - MOSTOVI

Po dodanih balkonih, povojni intervenciji, kompleks ni doživel večjih sprememb. Vsa skladišča so danes zaščitena s statusom zavarovane kulturne dediščine, vendar razen tega statusa drugih ukrepov zaščite ni. Objekti se še vedno uporabljajo kot skladiščni prostori, sicer neustrezni in delno zapuščeni. Kompleks je pomemben zaradi revolucionarne uporabe betona (v kombinaciji z opečnimi zidovi, okvirna konstrukcija, balkoni visoke nosilnosti) ter zaradi arhitekturne vrednosti (primer secesije).

7. 1980: DODANI BETONSKI BALKONI

ŠTE TANI PRIS

8. KONČNA PODOBA KOMPLEKSA končni izgled kompleksa = skladišča + dodane manjše strukture povezovalnega in servisnega značaja

-tih

1980

LKO KI BA S N O T

BE ISTAN

IŠTE

R KO P PRAŠ

KO PRAŠ

ŠTE TANI PRIS

| 48

RAZVOJ OŽJE LOKACIJE

SPREMEMBA PROSTORSKIH ODNOSOV TRENUTNO STANJE Prikaz trenutnega stanja opozarja na že omenjeno prekinitev povezave med mestom in morjem. Povezava ostaja samo vizualna, in sicer samo z pozicije "mestnega hriba". Mesto ob morju v bistvu ni "ob morju", kar pomeni da je doživetje in življenje v mestu popolnoma drugačno. Z mejo se prekinja tudi zeleni pas ob glavni prometnici, drevored, ki je najstarejši in eden izmed največjih v mestu.

PRETEŽNO STANOVANJSKA IN MEŠANA RABA

ZELENE POVRŠINE, DREVOREDI

FIZIČNA OMEJITEV

"MESTO"

UKINITEV MEJA Z umikanjem meje pride do fizične povezave mesta z morjem in širitve zelenega pasu skozi nove drevorede in t.i. "gozdove". Vizualna povezava med obalo in mestom je spet mogoča, tudi iz obalne smeri. Meščanom in obiskovalcem je ponovno omogočen dostop do obale in ustvarjanje javnega življenja ob njej.

PRETEŽNO STANOVANJSKA IN MEŠANA RABA

ŠIRITEV ZELENIH POVRŠIN, DREVOREDOV

ŠIRITEV "MESTA" PROTI MORJU

POUDAREK VABI Razen vloge umeščanja programov, objekt 16 postaja tudi poudarek na mestni obali, ki je viden z morske in mestne strani in vabi h obiskovanju revitaliziranega območja.

USTVARJANE CELOTE Z RAZLIČNIMI PROGRAMI: POVEZOVANJE MESTA IN MORJA

POVEZAVA "MESTA" IN OBALE

ZAŠČITENA SKLADIŠČA

PRISTANIŠČE

MORJE

UMEŠČANJE JAVNE RABE V ZAŠČITENA SKLADIŠČA IN NA CELOTNO OBMOČJE

POMANJKANJE POUDARKA

MORJE

POUDAREK VIDEN IZ "MESTA" IN Z MORJA

POUDAREK NA OBALNEM PODROČJU

MORJE

| 49

RAZVOJ OŽJE LOKACIJE

ZASNOVA ZUNANJEGA PROSTORA OPIS TRENUTNEGA STANJA Lokacija se nahaja na območju Pristaniške uprave in sodi v nedostopno, omejeno območje. Vsi objekti se delno še vedno uporabljajo, vendar ne ustrezajo popolnoma zahtevam pristanišča. Zaradi neustreznosti in prejšnjih zamisli o rušitvi skladišč so objekti nevzdrževani in v slabem stanju, posebej zunanjost objektov. Na lokaciji so trenutno objekti različnega pomena in različne konservatorske zaščite. Kompleks skladišč 18−22 in skladišče 17 sta zaščitena s statusom zavarovane kulturne dediščine, medtem ko noben izmed ostalih objektov ni zaščiten oz. prepoved rušitve za te objekte ne obstaja. Skladišče sode − 23 je zgrajeno na temeljih nekdanjega skladišča 23, ki je bilo pomembno kot primer okvirne konstrukcije. Ob skladišču 18 stoji skladišče 16, zgrajeno predvidoma v obdobju moderne. Načrti tega skladišča so nedostopni, uničeni ali izgubljeni, sam objekt pa še naprej propada. Ob skladišču 20 se nahaja objekt iz leta 1954, ki je služil kot pralnica, garderoba in skladišče orodja. Ob skladišču 19 je dodaten objekt novejše gradnje brez dodatne vrednosti in arhitekturnega pomena. Prostor okrog skladišč se uporablja kot transportno-delovna cona brez natačno urejene pozicije določene rabe. Železniški tiri prekrivajo celotno območje, njihova uporaba pa se vedno bolj zmanjšuje. Pozicija programa pristanišča v mestnem središču in oviranje dostopa do morja jasno nakazujeta potrebo po spremembi programa na območju in pomembnost ideje o preselitvi celotnega pristanišča na otok Krk (industrijsko območje).

1. TRENUTNO STANJE "NASTAVEK"

2. ODSTRANITEV DOLOČENIH OBJEKTOV

PRIDOBITEV POVRŠIN ZA JAVNE PROSTORE

3. USTVARJANJE NOVIH PROSTOROV IN OBJEKTOV

NOVI OBJEKT

TRG

| 50

ZASNOVA ZUNANJEGA PROSTORA

POVEZAVA Z "MESTOM"

OPIS VIZIJE PROSTORA Osnovna sprememba, katera je pogoj ostalim, je seveda sprememba programa - novi programi so rezultat različnih analiz, potreb v samem mestu in specifične potrebe Pomorske fakultete za novimi kapacitetami. Razen spremembe programa pomembna je tudi ukinitev meja in odpiranje mesta proti morju - združitev lokacije z mestom. Največji poseg na lokaciji je odstranitev določenih stavb: skladišča 16, prostorov za garderobe in pralnice ter vseh naknadno dodanih objektov (kontejnerji, montažna gradnja itn.). Z odstranitvijo objektov, ki nimajo večji zgodovinski in/ali arhitekturni pomen, se ustvarja prazen prostor in jasna vizija bodočega prostora. Novi objekt poimenovan objekt 16 se tlorisno nanaša na objekt pralnice in garderobe - tlorisna oblika je podobna, sam objekt pa odmaknjen od skladišča 20. Na prostoru skladišča 16 se ustvarja trg, ki upošteva dimenzije skladišča 18 in ima direktno vizualno povezavo z morjem.

4. USTVARJANJE POTI, POVEZAV IN JAVNIH PROSTOROV

PROSTORSKA DOMINANTA

POVEZAVE Z MORJEM

Prostor med skladišči 18-22 že zdaj ustvarjajo “ulico”, katera se z spremembami v prostoru dodatno izraža - ustvarja se ti. korzo; sprehajališče med stavbami in seveda dostopna pot do različnih programov. Povezovalni elementi Bereny-a so prehodni v pritličju kar omogoča ustvarjanje prečnih osi in direktno povezavo z morjem. Prečna povezava je ustvarjena tudi ob mostu za prehod železnice, ki omogoča hitro povezavo z železniško postajo in prometom ob Krešimirovi ulici.

ZAKLJUČEK / ZAČETEK OSI IN OBMOČJA

"GOZD" 1

5. DODAJANJE ARHITEKTURNIH ELEMENTOV IN OZELENITEV

Križišča poti in objekti ustvarjajo površine namenjene ozelenitvi - na začetku in koncu sta ti. zelena "gozda". Dodatna ozelenitev je umeščena v daljši smeri; drevored platana je ob novi cesti in drevored črničevja je ob morju - ti. Praško sprehajališče. Poti proti morju se večinoma končajo z pogledom - edino pot ob Trgu ima vez z morskim odrem. Nadkrita loža objekta 16, Trg, morski oder in gozd platan ustvarjajo specifičen javni prostor.

"GOZD" 2

Elementi, ki so dodani na obstoječe in novi objekt so zaprte pasaže oz. mostovi namenjeni horizontalni komunikaciji med programi in objekti. Novi elementi so tudi pontoni za majhno marino namenjeno potrebam fakultet in tehnološkega parka. 6. NOVA PODOBA PROSTORA

| 51

05 | PRISTANIÅ KI KAMPUS

PROGRAMSKA IZHODIŠČA: POMORSKA FAKULTETA

ZGODOVINA

CILJI

ORGANIZACIJA FAKULTETE

Pomorska fakulteta na Reki ima korenine svojega delovanja že od leta 1866, ko je na Reki v stavbi reške bolnišnice z delom začela avstro-ogrska Vojno pomorska Akademija, leta 1889 preimenovana v cesarsko-kraljevsko Vojno pomorsko Akademijo (Marine Akademie), ki je delovala do leta 1914.

Pomorska fakulteta Univerze na Reki je ustanovljena kot znanstvenoizobraževalna ustanova in je del Univerze na Reki, registrirana na Trgovskem sodišču na Reki. Na osnovi obveznosti, predpisanimi z veljavni zakoni, ki regulirajo znanstveno dejavnost in visoko izobraževanje, je eden izmed najpomembnejših ciljev in nalog Pomorske fakultete na Reki vzpostavitev študija in organiziranje ustreznih študijskih programov (preddiplomsko, diplomsko in podiplomsko izobraževanje) ter izvedba znanstvenoraziskovalne dejavnosti v multidisciplinarni domeni pomorstva. Pomembne dejavnosti, ki jih Fakulteta kontinuirano razvija in izpopolnjuje, so programi stalnega strokovnega izpopolnjevanja pomorščakov zaradi pridobitve ustreznih spričeval o usposobljenosti v skladu z mednarodnim konvencijami ter programi vseživljenjskega izobraževanja. Vse aktivnosti in delovanje Fakultete se realiziraju v skladu z načeli trajnostnega razvoja gospodarstva in družbene skupnosti, v kateri Fakulteta deluje.

Fakulteta je organizirana oz. razdeljena na tri glavna področja:

Z začetkom 1. svetovne vojne Akademija končuje z delovanjem na Reki ter se seli na Dunaj. Po letu 1914 Akademija postaja poljska bolnišnica, po zlomu avstro-ogrskega cesarstva leta 1918 pa postaja glavna mestna bolnišnica. Prekinitev v visokošolskem obrazovanju v smeri pomorstva traja vse do leta 1949, ko je 4. aprila z oznanilom Vlade FNRJ osnovana Višja pomorska šola na Reki, ki se kasneje spremeni v Fakulteto in deluje še dandanes. Od svojih začetkov je šla Višja pomorska šola skozi naslednje razvojne faze: • leta 1978 postane Fakulteta za pomorstvo in promet, ki deluje do leta 1998, ko se organizirata dve samostojni izobraževalni ustanovi: Visoka pomorska šola na Reki in Oddelek za pomorstvo Univerze na Reki; • leta 2001 Ministrstvo znanosti in tehnologije Republike Hrvaše sprejme odločbo o združitvi Oddelka za pomorstvo Univerze na Reki in Visoke pomorske šole na Reki v edinstveno ustanovo, Pomorsko fakulteto Univerze na Reki, ki deluje do današnjih dni.

Pomorska fakulteta Univerze na Reke vzpodbuja znanstveno in raziskovalno delo, usmerjeno k uporabi sodobnih znanstvenih dosežkov v pomorstvu v okviru potreb pomorskega gospodarstva za doseganja čim večje gospodarske uspešnosti ter v okviru dejavnosti vseh ostalih družbnih dejavnikov. Vzpodbuja ohranjanje naravnih in drugih bogastev morja in obale, prav tako pa tudi ustvarjanje novih teorijskih in praktičnih znanstvenih spoznanj v kompleksni sferi pomorstva. Fakulteta kontinuirano razvija sodelovanje z gospodarstvom in aktivno sodelovanje v razvoju pomorskega gospodarstva z izdelavo razvojnih projektov. Aktivno sodeluje pri zaščiti objektov, predmetov, publikacij in dokumentov dolge in pomembne hrvaške pomorske zgodovine. Skrbi za ohranjanje bogate hrvaške pomorske dediščine ter sodeluje in podpira iniciative zaščite, ohranjanja in revitalizacije pomorske in ladjedelske dediščine. Pomorska fakulteta sodeluje tudi v oblikovanju pomorske zakonodaje Republike Hrvaške v skladu z gibanji v EU in svetu. Pomorska fakulteta razvija sistem upravljanja s kvaliteto, ki je usklajena z zahtevami norme ISO 9001in sprejeta s ciljem izboljšanja izobraževalne in znanstvene dejavnosti Fakultete, kot tudi s ciljem razvijanja primerjalnih kriterijev in metodologij. Na osnovi the kriterijev se lahko ocenjuje odličnost Fakultete in se jo primerja z drugimi podobnimi visokošolskimi institucijami v državi in tujini. V okviru svojega javnega delovanja Pomorska fakulteta na Reki sprejema strateške, taktične in operativne odločitve o akademskih zadevah v domeni pomorstva oziroma pomorske znanosti, o izvedbi temeljnih in uporabnih raziskav v pomorstvu, finančnem upravljanju in pravnem prometu, kratkoročnih in dolgoročnih investicijah in razvojnih projektih ter v nastopu do zunanjih sodelujočih ustanov in partnerjev v znanstvenih, znanstvenoraziskovalnih dejavnostih in visokem izobraževanju. Fakulteta zagotavlja mobilnost študentov in profesorjev, racionalno in pravilno uporabo ljudskih in materialnih virov, stalen nadzor in rast kakovosti vseh aktivnosti, ki se izvajajo na Fakulteti, prav tako pa tudi konkurentnost in mednarodno konkurenčnost poučevanja, znanstvenega in znanstvenoraziskovalnega dela.

• zavode : Zavod za brodsko strojarstvo i energetiku Zavod za elektrotehniku, automatiku i informatiku Zavod za logistiku i menadžment u pomorstvu i prometu Zavod za nautičke znanosti Zavod za tehnologiju i organizaciju u pomorstvu i prometu • katedre : Katedra za jezike Katedra za prirodne znanosti Katedra za društvene znanosti • strokovne službe : Služba kadrovskih i općih poslova Računovodstvo Studentski ured Informatički centar Visokoškolska knjižnica Fakultetska knjižara Centar za izobrazbu pomoraca Centar za sigurnost plovidbe Študijski programi so: • preddiplomski študij : Nautika i tehnologija pomorskog prometa Brodostrojarstvo Elektroničke i informatičke tehnologije u pomorstvu Logistika i menadžment u pomorstvu i prometu Tehnologija i organizacija prometa • diplomski študij : Nautika i tehnologija pomorskog prometa Brodostrojarstvo i tehnologija pomorskog prometa Elektroničke i informatičke tehnologije u pomorstvu Logistika i menadžment u pomorstvu i prometu Tehnologija i organizacija prometa • podiplomski univerzitetni študij Pomorstvo • posebni program izobraževanja

Zgodovina in danes. (Vir: http://muzej-rijeka.hr/rijecka-luka/povijest-luke.html )

Povzeto po : http://www.pfri.uniri.hr/hr/

| 53

PROGRAMSKA IZHODIŠČA: POMORSKA FAKULTETA

TRENUTNO STANJE IN POTREBE Pomorska fakulteta na Reki je ena izmed več fakultet, ki se še niso preselile na prostor trsatskega kampusa. Potrebe po širitvi obstajajo, ampak Fakulteti sprememba lokacije ni v interesu, med ostalim tudi zaradi trenutne bližine lokacije za izvajanje vaj, ki se nahaja na področju reškega pristanišča. Predstavniki Pomorske fakultete so imeli željo po preselitvi prav v kompleks Metropolis, ampak so, zaradi kompleksnih lastniških odnosov opustili to idejo. Podatki o prostorskih potrebah so pridobljeni od predstavnikov Pomorske fakultete in upoštevani pri zasnovi in izdelavi projekta. Največji poudarek je na potrebi po amfiteatralni predavalnici in športni dvorani, ostali prostori pa še nekako ustrezajo pogojem Fakultete. V tabelah so navedeni podatki o trenutnem številu in velikosti predavalnic, laboratorijev in prostorov, ki se uporabljajo za strokovno delo. Podatki so preuzeti in nadograjeni z upoštevanjem normativov o velikosti posazmeznih prostorov in upoštevani pri nadaljnem delu.

PREDAVALNICE

LABORATORIJI / PRAKTIKUMI, KI SE UPORABLJAJO V POUČEVANJU

ŠTEVILKA ALI OZNAKA PREDAVALNICE

POVRŠINA (V M2)

ŠTEVILO SEDEŽEV

ŠTEVILKA ALI OZNAKA PREDAVALNICE

POVRŠINA (V M2)

ŠTEVILO DELOVNIH MEST ZA ŠTUDENTE

207

85 M2

103

407 Strojarski simulator

70 M2

208

50 M2

410A Strojarski simulator

35 M2

227

49,40 M2

423 Nautički simulator

70 M2

229

36 M2

421 Radio stanica/GMDSS simulator

60 M2

233

70 M2

68 401 Fonolaboratorij

72 M2

313

69,55 M

301 Informatički laboratorij

72 M2

315

30 M

501 Navigacijski GNSS laboratorij

21,60 M2

Praktikum za navigaciju i sigurnost na moru – Luka Rijeka, Istarsko pristanište

600 M2

Laboratorij za modeliranje i simulaciju

40 M2

68 24

325

42,35 M

327

26,72 M2

405

69,96 M2

408

45 M2

409

60 M2

410 B

42 M2

411

78 M2

412

78 M2

413

25 M2

418

42 M2

419

PROSTOR, KI SE UPORABLJA SAMO ZA STROKOVNO DELO POVRŠINA (V M2)

ŠTEVILKA ALI OZNAKA PREDAVALNICE

30 M2

37,20 M2

422

48,24 M2

315

30,60 M2

431

93,60 M2

102

325

42,35 M2

502

31,99 M2

327

26,72 M2

503

51,20 M2

421

60 M2

| 54

PROGRAMSKA IZHODIŠČA: POMORSKA FAKULTETA

SHEMATSKI PRIKAZ TRENUTNE RAZPOREDITVE PROSTOROV

PRITLIČJE

DEL.

ARH.

DVORANA + GARDEROBA

RAZDELITEV - UPORABA

DEL.

ARH.

DVORANA + GARDEROBA

UČILNICE LABORATORIJI / PRAKTIKUMI PROSTORI ZA STROKOVNO DELO

DOMAR

203

204

204 205

205

233

PROSTORI UPRAVE / DEKANATA KABINETI / PISARNE

DOMAR

203

233

wc wc

wc 207

207

SERVISNI PROSTORI

225

224

223

222

221

220

219

218

231

210

211

212

213

214

215

216

217

230

208

OSTALI PROSTORI

209

227

226

228

229

s 225

224

223

222

221

220

219

218

231

210

211

212

213

214

215

216

217

230

208 209

227

226

228

229

1. NADSTROPJE RAZDELITEV - ZAVODI, KATEDRE, UPRAVA ZAVOD ZA BRODSKO STROJARSTVO I ENERGETIKU ZAVOD ZA ELEKTROTEHNIKU, AUTOMATIKU I INFORMATIKU ZAVOD ZA LOGISTIKU I MENADŽMENT U POMORSTVU I PROMETU ZAVOD ZA NAUTIČKE ZNANOSTI ZAVOD ZA TEHNOLOGIJU I ORGANIZACIJU U POMORSTVU I PROMETU KATEDRA ZA JEZIKE

301

333

302

303

304

332

305

332

305

307

331

308 309 wc

331

308 309

330 wc ARH

310

311

327

327 325 313

330 wc ARH

311

KATEDRA ZA DRUŠTVENE ZNANOSTI UPRAVA, RAČUNOVODSTVO IPD.

334

333

310

KATEDRA ZA PRIRODNE ZNANOSTI

301

334

314

324 315

316

317

318

319

320

321

322

323

325

326 313

326

324 314

315

316

317

318

319

320

321

322

323

| 55

PROGRAMSKA IZHODIŠČA: POMORSKA FAKULTETA

2. NADSTROPJE 428 437

401

426

434

436

402

wc 432

wc 423

405

425

433

404

LABORATORIJI / PRAKTIKUMI

426

434

403

432

404

431

435

433

403

427

437

401

425

435 402

UČILNICE

431

436

RAZDELITEV - UPORABA

428 427

423

405

PROSTORI ZA STROKOVNO DELO 422

PROSTORI UPRAVE / DEKANATA

422

407

421

KABINETI / PISARNE

RAZDELITEV - ZAVODI, KATEDRE, UPRAVA

420

408 418

409

420

408

SERVISNI PROSTORI OSTALI PROSTORI

410A

410B

411

412

413

414

415

416

419

418

417 409

410A

410B

411

412

413

414

415

416

419

417

3. NADSTROPJE

ZAVOD ZA BRODSKO STROJARSTVO I ENERGETIKU ZAVOD ZA ELEKTROTEHNIKU, AUTOMATIKU I INFORMATIKU ZAVOD ZA LOGISTIKU I MENADŽMENT U POMORSTVU I PROMETU ZAVOD ZA NAUTIČKE ZNANOSTI ZAVOD ZA TEHNOLOGIJU I ORGANIZACIJU U POMORSTVU I PROMETU

501

503

KATEDRA ZA JEZIKE

504

KATEDRA ZA PRIRODNE ZNANOSTI

505

504

506

505

506

KATEDRA ZA DRUŠTVENE ZNANOSTI UPRAVA, RAČUNOVODSTVO IPD.

| 56

ZASNOVA PRISTANIŠKEGA KAMPUSA DIAGRAMI: PRAVILA UREJANJA POTI IN VOZLIŠČA Diagram prikazuje potek poti skozi območje kompleksa Metropolis. Cestni promet je umaknjen od obalnega dela večino poti, kar ustvarja peš cono med skladišči. Komunikacije na lokaciji in v objektih potekajo longitudinalno in vertikalno, posebno so značajne pa longitudinalne povezave v višjih nadstropjih, ki nastanejo z dodajanjem novih mostov. Zelo pomembna povezava je prehod čez železnico: peš most, ki je dostopen vsem.

1 P

1 2

2 1

1 2

3 1 2

CESTA PARKING IN DOSTAVA (DOSTOP) INTERVENCIJSKA POT PEŠ POTI (GLAVNE SMERI) PEŠ POTI (VIŠJA NADSTROPJA) VOZLIŠČA RAZLIČNIH POTI VOZLIŠČA PROMETNIH POTI GLAVNI VHOD SEKUNDARNI VHOD

M 1: 2 000

| 57

ZASNOVA PRISTANIŠKEGA KAMPUSA

PROGRAMI IN JAVNI PROSTORI Različni programi se umeščajo v prostore skladišč, hangarja in novozgrajenega objekta, dokler se istočasno ustvarjajo in urejajo javne površine. T.i. gozdovi so načeloma parkovne površine z visoko zasaditvijo, ki ponujajo senco in kos narave v večinoma urbanem okolju. Druga stopnja zazelenitve lokacije so drevoredi, ki so umeščeni ob cesti (med ostalim, zaradi zmanjševanja potencijalnega hrupa in kritja meje z železnico) in ob obali. Na križiščih poti oz. vozliščih so umeščena posamezna drevesa zasajena v posodah. Vse poti, ki so vertikalno usmerjene proti obali se končajo z pogledom na zaliv.

K : PARKING 56 PM

P : MENZA

1-4 : ŠTUDENTSKI DOM

K : PARKING 56 PM

20 K : SERVIS

P : TEHNOLOŠKI PARK

1,3 : PFRI

16 K : PARKING 140 PM P,1 : AMFITEATRALNA + PRIP. PROGRAM

P,2,4 : TEHNOLOŠKI PARK P

1-4 : POMORSKA FAKULTETA - PFRI

2,3,4,5 : DVORANA + PRIP. PROGRAM

K : SERVIS 19

POMORSKA FAKULTETA - PFRI

1,3 : PFRI

P,2,4 : TEHNOLOŠKI PARK

IZOBRAŽEVALNA LADJA PFRI

P: PARKING 47 PM

KONFEREN ČNI CENTER

MORSKI ODER OHRANJENE ŽERJAVI

P: DELAVNICE PFRI IN TEHNIŠKE FAKULTETE

MINI MARINA

VOZLIŠČA RAZLIČNIH POTI GOZD PLATAN GOZD ČRNEGA JASENA ČRNIČEVJE DREVORED ČRNIČEVJA DREVORED MAKLENA PROGRAMSKO OBMOČJE TRG ROBERTA WHITEHEADA GLAVNI POGLEDI M 1: 2 000

| 58

PROGRAMSKA IZHODIŠČA: KAMPUS

RAZPOREDITEV PROGRAMOV — FAZNOST REVITALIZACIJE PROSTORA Program se na območje umešča v razvojnih fazah zaradi potrebnih investicij in časa, ki ga prenova velikega območja zahteva. Primaren pomen pri umestitvi ima program Pomorske fakultete, ki se v prvi fazi umešča in v drugi fazi razširja. Tretja faza prinaša umestitev tehnološkega parka, dokler je četrta faza namenjena umestitvi programa študentskega doma in menze.

KLET

PARKING 52 PM

SERVISNI PROSTORI

PRITLIČJE

MENZA

TEHNOLOŠKI PARK

PFRI — KNJIŽNICA, AVLA, RAZSTAVNI PR.

1 FAZA: UMESTITEV PROGRAMA POMORSKE FAKULTETE

SERVIS

PARKING 70 PM

SERVISNI PROSTORI

TEHNOLOŠKI PARK

AMFIT. DVORANA

TEHNOLOŠKI PARK

2 FAZA: ŠIRITEV POMORSKE FAKULTETE

1 NADSTROPJE

ŠTUDENTSKI DOM

PFRI — KABINETI,UPRAVA ITD.

PFRI — PREDAVALNICE, LABORATORIJI ITD.

4 FAZA: UMESTITEV PROGRAMA ŠTUDENTSKEGA DOMA IN MENZE

PFRI — KABINETI,UPRAVA ITD.

PFRI — PREDAVALNICE, LABORATORIJI ITD.

2 NADSTROPJE

3 FAZA: UMESTITEV PROGRAMA TEHNOLOŠKEGA PARKA

ŠTUDENTSKI DOM

3 NADSTROPJE

ŠTUDENTSKI DOM

PFRI — KABINETI,UPRAVA ITD.

PFRI — PREDAVALNICE, LABORATORIJI ITD.

4 NADSTROPJE

ŠTUDENTSKI DOM

PFRI — KABINETI,UPRAVA ITD.

PFRI — KABINETI...

AMFIT. DVORANA

PFRI — PREDAVALNICE, LABORATORIJI ITD.

TEHNOLOŠKI PARK

DVORANA

TEHNOLOŠKI PARK

PFRI — KABINETI...

DVORANA

PFRI — PREDAVALNICE, LABORATORIJI ITD.

TEHNOLOŠKI PARK

PISARNE (DVORANA)

TEHNOLOŠKI PARK 4

| 59

PROGRAMSKA IZHODIŠČA: KAMPUS

ČE ADIŠ

SKL

I—

NE,

A VOR NE D

KAB

ICA

ORI OST

TRA ITEA

— G 16

IŠČE

140

K PAR

V SER

AD SKL

N VAL EDA A PR

AMF

RK I PA

PR ISNI

I, U INET

ŠK OLO EHN

T 16

EK OBJ

ŠPO .. VA . PRA

PFR

UBE A KL

Z ORI OST

AKSONOMETRIJSKI PRIKAZ KOMPLEKSA: PROGRAMSKA RAZPOREDITEV

18 T 16

EK OBJ

I ...

ICE,

PFR

N VAL EDA

R —P

IJ TOR ORA

LAB

E 20

IŠČ LAD

I PA

OŠK NOL

TEH

E 21

DIŠ KLA

PFR TEH

21 KING

ŠKO

PRA

19 IŠČE

SKL

A ... RAV

TE ANIŠ T S I PR

I, UP

INET

AB —K

IŠČE

I PA

OŠK NOL

ČE 2

IŠČ LAD

IŠČE 1

SKLAD

VISN SER

ČE 1

DIŠ KLA

I TOR ROS

AD SKL

2PM

—5

PAR

ČE 1

DIŠ KLA

... RIJI ATO OR OST I PR N V ZSTA

OR LAB

, NICE VAL A D RA PRE LA, I— , AV PFR A C I IŽN KNJ I— R F P

IŠČE

22 IŠČE

AD SKL

SKL

MEN

G RKIN

KI D

NTS

DE ŠTU

SOD

22 —

52P

| 60

KONCEPTUALNA IZHODIŠČA RAZVOJ OBLIKE IN KVADRATUR NOVIH PROSTOROV Oblika in kvadrature prostorov izhajajo iz konstrukcijske mreže armiranobetonskih stebrov skladišča 18. Konstrukcijska mreža ustvarja polja različnih velikosti, ki omogočajo različno umeščanje manjših prostorov v celoten tloris skladišča ter različne kombinacije in postavitve. Začetni modul je eno polje mreže, ki se kasneje nadogradi ali zmanjša s ½ modula (polja). Kvadrature zamišljenih prostorov ne ustrezajo natančno predvidenim kvadraturam, vendar so odstopanja zanemarljiva ter večinoma večja od planirane kvadrature. Prikazane so možnosti za potrebne kvadrature, moduli ter oblike prostorov. Kvadrature, ki so predvidene za program pomorske fakultete: PREDAVALNICE 32 m2 48 m2 60 m2 72 m2 96 m2 108 m2 176 m2 450 m2 LABORATORIJI / PRAKTIKUMI 12 m2 24 m2 48 m2 60 m2 72 m2 PROSTORI ZA STROKOVNO DELO 32 m2 48 m2 60 m2

½ POLJA

1 POLJE

1 + ½ POLJE

2 +2½ POLJA

3 +3½ POLJA

4 +2½ POLJA

12 POLJA

18.35 m²

36.52 m²

55.06 m²

93.25 m²

166.97 m²

148.02 m²

444.7 m²

18.55 m²

36.7 m²

55.36 m²

111.31 m²

37.11 m²

2 POLJA

3 POLJA

4 POLJA

6 POLJA

73.4 m²

110.12 m²

147.65 m²

222.63 m²

74.01 m²

111.90 m²

148.02 m²

185.03 m²

37.3 m²

| 61

KONCEPTUALNA IZHODIŠČA

12 m²

Različna števila polj omogočajo ustvarjanje različnih kvadratur in oblik prostorov. Zahtevane kvadrature se “povežejo” z dejanskimi kvadraturami, ki so pridobljene z prej opisanim postopkom. Nekatere kvadrature ustrezajo pogojem različnih prostorov, druge pa so omejene samo na eno določeno rešitev.

32 m²

36.7 m²

18.35 m²

37.11 m²

24 m² 36.52 m² 18.55 m²

37.3 m²

96 m²

48 m²

74.01 m²

55.06 m²

72 m² 60 m² 93.25 m² 55.36 m² 110.12 m² 73.4 m²

166.97 m² 176 m²

108 m²

450 m²

111.31 m² 111.90 m²

444.7 m²

185.03 m²

| 62

KONCEPTUALNA IZHODIŠČA

DIAGRAMI: PRAVILA UREJANJA 1. MODULARNOST Kompleks skladišč Metropolis je sestavljen iz 5 skladišč. Skladišča 18, 19, 21 in 22 so dimenzij 120 x 20 metrov, dokler je skladišče 20 velikosti 60 x 20 metrov. Iz dimenzij skladišč in dejstva da so večja skladišča tlorisno zrcalna izhaja osnovni modul obdelave, velikosti 60 x 20 metrov. Razlika med skladišči obstaja v mreži stebrov - skladišče 19 edino ima mrežo iz štiri polja, dokler ostala skladišča imajo mrežo iz treh polj.

DELITEV NA OSNOVNI MODUL

20 m

60 m

60 m 120 m

RAZLIČNE “MREŽE” STEBROV osnovna modula

| 63

KONCEPTUALNA IZHODIŠČA

2. KOMUNIKACIJA Za razlago poteka komunikacije je zaradi dodanih elementov boljši prikaz odnosa med skladišči in prikaz celotnih skladišč kot pa prikaz z moduli. Horizontalna komunikacija v skladiščih poteka večinoma ob robovih oz. ob fasadi zaradi ustvarjanja čim večje površine namenjene skladiščenju. Skladišča so povezana z zaprtimi pasažami v prečni smeri in s povezovalnimi deli Ignáca Berenya v horizontalni smeri. Horizontalno so medseboj povezana skladišča 20, 21 in 22 ter skladišči 18 in 19. Prečne povezave so ustvarjene med skladišči 19 in 21 ter 18 in 20. Vertikalna komunikacija je podobna v vseh skladiščih z manjšimi zamiki. Na splošno se najbolj razlikuje skladišče 19, ki ima vso vertikalno komunikacijo umeščeno v osrednji del modula; dvigala so prikazana s temnejšo sivo barvo, stopnice pa so svetlejše sive barve. Skladišča 18, 20, 21, 22 imajo enako umeščene stopnice in dvigala; stopnice so na središču modula z zamikom enega polja, dvigala pa ob robovih modula. Pozicija horizontalne komunikacije ostane enaka, vendar je različnega obsega. V skladišču 21 se ločujeta področji za interno in javno komunikacijo/uporabo, ki pa se na določenih mestih povezujeta. V skladišču 19 je vsa komunikacija javnega značaja, pozicija prečnih povezav pa je spremenjena. V celotnem kompleksu je več prečnih povezav oz. mostovi se umeščajo tudi v zgornjih nadstropjih, vendar na različnih pozicijah. Vertikalna komunikacija je delno ohranjena − stopnice so ohranjene zaradi svoje vizualne in arhitekturne vrednosti, tovorna dvigala pa so odstranjena. Nova dvigala so umeščena neposredno ob stopnicah in horizontalni komunikaciji.

KOMUNIKACIJSKE POTI -HORIZONTALNA KOMUNIKACIJA

KOMUNIKACIJSKE POTI -VERTIKALNA KOMUNIKACIJA

interno (profesorji, asistenti...)

KOMUNIKACIJSKE POTI - HORIZONTALNA IN VERTIKALNA KOMUNIKACIJA javno

javno

| 64

KONCEPTUALNA IZHODIŠČA

3. SVETLOBA Objekti kompleksa Metropolis so projektirani samo za namen skladišč. Posledično, svetloba ne zadostuje potrebnim normativom za pisarniške in izobraževalne namene oz. za predvidene programe. Diagrami prikazujejo dva primera: diagram 1, ki predstavlja skladišča 18, 20, 21, 22, in diagram 2, ki predstavlja skladišče 19. Razlika med skladišči oz. diagrami je v mreži stebrov − skladišče 19 ima mrežo iz 4 polj, medtem ko imajo skladišča 18, 20, 21 in 22 mrežo iz treh polj. Prostor ob fasadi je pri obeh diagramih dobro osvetljen, kritično območje pa se nahaja v osrednjem delu stavbe. Rešitve za boljšo osvetlitev so preboji plošč čez vsa nadstropja in stekleni elementi na strehi. Preboji so enakih velikosti pri diagramu 1, različnih pa pri diagramu 2 zaradi prej omenjene razlike v mreži stebrov. Novi program se formira oz. orientira okrog odprtin v ploščah, komunikacijske poti pa se premikajo proti fasadi. V predelih tlorisa, ki so slabše osvetljeni, so umeščeni servisni prostori in program, ki ne zahteva idealnih svetlobnih pogojev (sobe za sestanke, velika predavalnica itn.)

naravna svetloba - sončni žarki

SKLADIŠČA 18, 20, 21, 22 obstoječi svetlobni pogoji

kritično območje 6m

20 m

120 m

naravna svetloba - sončni žarki

SKLADIŠČA 18, 20, 21, 22 spremenjeni svetlobni pogoji

20 m

120 m

SKLADIŠČE 19 obstoječi svetlobni pogoji

kritično območje

20 m

6m 6m

120 m

SKLADIŠČA 19 spremenjeni svetlobni pogoji

20 m

120 m

| 65

KONCEPTUALNA IZHODIŠČA

4. OHRANJENI ELEMENTI Ideja ureditve skladišč temelji na minimalnih posegih na objektih − predvsem na urejanju in ohranitvi obstoječega stanja. Elementi, ki imajo arhitekturno, zgodovinsko in funkcijsko vrednost, so obdržani, medtem ko so nepomembni elementi odstranjeni; stopnišča so obdržana, predelne stene in tovorna dvigala so odstranjeni.

OHRANJENI ELEMENTI osnovna modula

DIAGRAMI: SINTEZA Program se na različne načine umešča okrog odprtin v ploščah. V modulih so predvidene različne velikosti prostorov in izpolnjene prostorske zahteve Pomorske fakultete (različne velikosti učilnic, laboratorijev, pisarn itd.).

KOMUNIKACIJSKE POTI - HORIZONTALNA KOMUNIKACIJA

KOMUNIKACIJSKE POTI - VERTIKALNA KOMUNIKACIJA

UMEŠČANJE OBJEKTOV GLEDE NA POGOJE

UMEŠČANJE OBJEKTOV PO PROGRAMIH

Servisni prostori so umeščeni v osrednji del modula ob horizontalne in vertikalne komunikacijske poti. Servisni prostori so narejeni kot ločene enote (kubusi), kar omogoča tudi spremembo pozicije v tlorisu, odvisno od predvidenega programa.

| 66

KONCEPTUALNA IZHODIŠČA

MODULARNOST IN RAZPOREDITEV PROSTOROV Osnovni modul v razvoju koncepta je polovica skladišča − vsako skladišče vsebuje dve simetrični polovici (dva simetrična modula), razen skladišča 20, ki je sestavljeno samo iz enega modula.

MODUL 1

MODUL 2A

MODUL 2B

Program Fakultete se razdeli po različnih skladiščih na način, da so predavalnice, laboratoriji i praktikumi v “južnih” skladiščih, kabineti, pisarne in uprava v “severnih” skladiščih. Moduli se uporabljajo in ponavljajo od prvega nadstropja naprej, ker imajo pritličja poseben program; edino, kar se vedno ponovi, so odprtine v ploščah. Modul 2 se zaradi različnih pogojev pri skladišču 18 delno spremeni − orientacija prostorov ostane enaka, namesto dveh “odprtin” v ploščah ostane samo ena. Do te spremembe pride zaradi boljših svetlobnih pogojev samega skladišča − z leve strani je prostostoječ objekt, za razliko od skladišč 20 in 21, ki sta z obeh straneh vezani na sosednje objekte. Oblika in velikost učilnic izhaja iz mreže konstrukcijskih osi, ki je premaknjena za polovico stebra oz. ki se začenja za stebrom. Učilnice so prevzele osnovno mrežo: širina učilnic sega izmed dveh ali treh vertikalnih konstrukcijskih osi, medtem ko se dolžina povečuje od horizontalne konstrukcijske osi proti namišljeni osi, ki je 2 metra oddaljena od zunanje stene skladišča.

MODULARNOST SKLADIŠČ

Odprtine v plošči segajo od konstrukcijske osi do polovice polja v horizontalni smeri, vsakič proti zunanjim stenam.

2m osi učilnic

1/2 1/2

odprtine v plošči 1/2 1/2 konstrukcijske osi

MODULARNOST UČILNIC

| 67

PROGRAMSKA RAZPOREDITEV: POMORSKA FAKULTETA

MODULARNOST IN RAZPOREDITEV PROSTOROV

POMORSKA FAKULTETA MODUL 1_SKLADIŠČE 21 kabineti, uprava

12 m² 12 m² 18.3 m² 18.3 m²

24 m²

SERVIS

24 m²

36.7 m²

73.4 m²

36.7 m²

POMORSKA FAKULTETA MODUL 2B_SKLADIŠČE 18 predavalnice, laboratoriji, praktikumi

32 m²

SERVIS

48 m²

72 m²

48 m²

60 m²

176 m²

53.2 m²

81.6 m²

53.2 m²

63.3 m²

179.8 m²

36.7 m²

POMORSKA FAKULTETA MODUL 2B_SKLADIŠČE 18 sprememba predavalnic po potrebah

32 m²

SERVIS

48 m²

72 m²

48 m²

60 m²

53.2 m²

81.6 m²

53.2 m²

63.3 m²

108 m² 126.64 m²

POMORSKA FAKULTETA MODUL 2A_SKLADIŠČE 19 predavalnice, laboratoriji, praktikumi

62.2 m²

32 m² 48 m²

72 m²

48 m²

60 m²

96 m²

53.2 m²

81.6 m²

53.2 m²

63.3 m²

89.9 m²

POMORSKA FAKULTETA MODUL 2A_SKLADIŠČE 19 sprememba predavalnic po potrebah

SEKUNDARNE POTI (manjša frekventnost uporabnikov) ZMANJŠAN DOSTOP (dostop za zaposlene - profesorji itd.) NAJKRAJŠE POTI (direkten dostop do prostorov)

POMORSKA FAKULTETA MODUL 2A_SKLADIŠČE 19 sprememba predavalnic po potrebah

72 m²

48 m²

32 m² SERVIS

75.9 m²

47.1 m²

32.2 m²

72 m²

48 m²

32 m²

60 m²

62.2 m²

60 m²

48 m²

191.2m²

47.1 m²

182.8 m²

48 m²

108 m²

47.1 m²

116.3 m²

48 m²

96 m²

47.1 m²

89.3 m²

SERVIS 63.5 m²

TOČKE PREHODA (različna nadstropja, različni objekti) PRIMARNE POTI (največja frekventnost uporabnikov)

32.2 m²

63.5 m²

62.2 m²

SERVIS

47.1 m²

60 m²

36.7 m²

POMORSKA FAKULTETA MODUL 2B_SKLADIŠČE 18 sprememba predavalnic po potrebah

75.9 m²

47.1 m²

32.2 m²

72 m²

48 m²

32 m² SERVIS 63.5 m²

| 68

ARHITEKTURNA ZASNOVA

PRIKAZ SPREMEMB NA OBJEKTIH KOMPLEKSA

ZASNOVA OBJEKTA 16

1. OSNOVNI VOLUMEN SKLADIŠČA

1. OBRIS TLORISA OBJEKTA, KI JE TRENUTNO NA LOKACIJI SPREMENI POZICIJO IN DIMENZIJE

2. RAZDELITEV NA MODULE

3. MODUL JE PODROČJE OBDELAVE

4. PREBOJI SKOZI STREHO IN PLOŠČE ZARADI PRIDOBIVANJA SVETLOBE

2. NOVA TLORISNA OBLIKA SE MULTIPLICIRA

3. NASTANETA 4 ETAŽE NAD TLEMI IN 2 PODKLETENE, KI SPREMENIJO OBLIKO TLORISA

4. OSNOVNI VOLUMEN SE SPREMINJA: NA PRIKAZANIH MESTIH SE POGLOBI PROTI "NOTRANJOSTI"

5. DEL VOLUMNA RASTE V VIŠINO, DEL SE SPET POGLOBI PROTI NOTRANJOSTI

5. UMESTITEV PROGRAMA Z MINIMALNIMI SPREMEMBAMI OBSTOJEČEGA STANJA 6: OBJEKT SE POVEZUJE S SKLADIŠČEM 20

| 69

TEHNIČNO POROČILO

- obodne opečnate stene d = 63 cm

- sekundarni nosilci v vzdolžni smeri d = 20 cm - grede z vutami d = 32 cm - ab stebri 60 x 60 cm - ab plošča d = 16 cm

PRITLIČJE

- obodne opečnate stene d = 48 cm

- sekundarni nosilci v vzdolžni smeri d = 20 cm - grede z vutami d = 32 cm - ab stebri 40 x 40 cm - medetažna ab plošča d = 10 cm

2 NADSTROPJE

- obodne opečnate stene d = 48 cm

- sekundarni nosilci v vzdolžni smeri d = 20 cm - grede z vutami d = 32 cm - ab stebri 50 x 50 cm - medetažna ab plošča d = 10 cm

1 NADSTROPJE

- obodne opečnate stene d = 48 cm

- sekundarni nosilci v vzdolžni smeri d = 20 cm d = 17.5 cm - grede z vutami d = 32 cm - ab stebri 30 x 30 cm - medetažna ab plošča d = 10 cm

3 NADSTROPJE

- poševna ab plošča d = 6.5 cm podkonstrukcija za kritino - valovita kritina

STREHA

Konstrukcijska zasnova je prikazana na modulu skladišča 19, ki je bilo prvo zgrajeno, in sicer leta 1909. Za celoten objekt je značilna mreža sestavljena iz treh vrst stebrov kvadratnega prereza različnih dimenzij (dimenzije se spreminjajo glede na nadstropja) z osnim odmikom približno 4.8 metrov. Na stebre so v prečni smeri položeni nosilci z vutami, dokler so v vzdolžni smeri položeni sekundarni nosilci z osnim odmikom 1.2 metrov. Na sekundarne nosilce je položena armirano betonska plošča debeline 10 centimetrov. Streha je izvedena kot poševna armirano betonska plošča položena na prečne in vzdolžne nosilce, ki sledijo osi stebrov.

POVEZALNI MOSTOVI / PASAŽE - okvirna konstrukcija

AB BALKONI - d plošče = 10 cm

KONSTRUKCIJA SKLADIŠČA 19: OBSTOJEČE STANJE

| 70

TEHNIČNO POROČILO

odstranitev sekundarnih nosilcev

odstranitev predelnih sten in dvigal

odprtine v ploščah

- odstranitev dela sekundarnih nosilcev - odstranitev predelnih sten in tovornih dvigal - preboji skozi ab ploščo -dodana nova dvigala - novo vertikalno jedro

PRITLIČJE

- odstranitev dela sekundarnih nosilcev - odstranitev predelnih sten in tovornih dvigal - preboji skozi ab ploščo -dodana nova dvigala - novo vertikalno jedro

1 NADSTROPJE

- odstranitev dela sekundarnih nosilcev - odstranitev predelnih sten in tovornih dvigal - preboji skozi ab ploščo - dodani novi mostovi - jeklena konstrukcija + steklo -dodana nova dvigala - novo vertikalno jedro

2 NADSTROPJE

NOVI MOSTOVI - jeklena konstrukcija

3 NADSTROPJE

- stekleni paneli prepuščajo svetlobo - dodana toplotna izolacija z zunanje strani : obnova strehe

STREHA

Skozi nalogo me je spremljala misel o zaščiti stavb, oziroma status zavarovane kulturne dediščine za kompleks. Celoten kompleks je zaščiten z omenjenim statusom, vendar ne obstaja nobena odločba o načinu zaščite, o sanaciji stavbe in omejitvi ukrepov. Glede na status objektov so posegi na ovoju in konstrukciji celotne stavbe minimalni. Največja sprememba trenutnega stanja je preboj strehe in plošč ter odstranitev manjšega števila sekundarnih nosilcev zaradi pomanjkanja svetlobe oz. globine objekta. Iz objektov so odstranjene predelne stene in tovorna dvigala, dodani pa so mostovi, ki povezujejo skladišča tudi v višjih nadstropjih. Ohranjeni strukturi so dodane nove strukture − manjši “objekti” oziroma stekleni “kubusi” z lastno izolacijo. Glede na debelino sten (63−48 cm) in izolirane kubuse, dodatna izolacija sten ni potrebna. Izolacija strehe pa je predvidena z zunanje strani, tako da ne vpliva na notranjost objekta in ohrani autentičnost stavbe.

nova dvigala jedro

preboj strehe stekleni paneli

KONSTRUKCIJA SKLADIŠČA 19: PRIKAZ SPREMEMB

| 71

TEHNIČNO POROČILO

2 SEGMENT: JEKLENA KONSTRUKCIJA

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA - OBJEKT 16

1 SEGMENT: ARMIRANI BETON

Na konstrukcijsko zasnovo novega objekta imajo vpliv že obstoječi objekti oz. materiali, iz katerih so objekti zgrajeni. Iz tega razloga so primarna materiala, uporabljena pri konstrukcijski zasnovi, armirani beton in jeklo. Objekt 16 lahko razdelimo na dva segmenta glede na različen material uporabe. V prvem segmentu je glavni material armirani beton, iz katerega so narejeni vsi konstrukcijski elementi: stene, stebri in medetažne plošče. Ta segment vključuje prve štiri etaže: dve podkleteni parkirni etaži in dve etaži, namenjene amfiteatralni predavalnici. Elementa, ki povezujeta oba segmenta, sta armiranobetonski jedri. Drugi segment konstrukcijske zasnove objekta tudi vključuje štiri etaže, od katerih sta dve namenjeni športnemu programu, dve pa pisarnam, ki se navezujejo na te programe. Tukaj je za medetažne plošče uporabljen HIBOND sistem, medtem ko so stebri in nosilci iz HEA jeklenih profilov različnih dimenzij. Strešna konstrukcija je sestavljena iz HEA jeklenih nosilcev z visokoprofilirano trapezno pločevino kot podkonstrukcijo.

1 NADSTROPJE AMFITEATRALNA PREDAVALNICA Z PRIPADAJOČIM PROGRAMOM mreža 8 x 8 m ab stebri 50 x 50 cm, 30 x 30 cm

4 NADSTROPJE PRIPADAJOČI PROGRAM ŠPORTNE DVORANE - PISARNE mreža 8 x 8 m stebri HEA 200 sekundarni nosilci HEA 300

PRITLIČJE AMFITEATRALNA PREDAVALNICA Z PRIPADAJOČIM PROGRAMOM mreža 8 x 8 m ab stebri 50 x 50 cm, 30 x 30 cm

3 NADSTROPJE PRIPADAJOČI PROGRAM ŠPORTNE DVORANE - PISARNE mreža 8 x 8 m stebri HEA 200 sekundarni nosilci HEA 300

DETAJL HI-BOND PLOŠČE

KLET -1 PARKIRNA HIŠA (70 pm) mreža 8 x 8 m ab stebri 50 x 50 cm ab stene d = 50 cm ab tla

3 NADSTROPJE ŠPORTNA DVORANA Z PRIPADAJOČIM PROGRAMOM mreža 8 x 8 m stebri HEA 200 sekundarni nosilci HEA 300

KLET -2 PARKIRNA HIŠA (70 pm) mreža 8 x 8 m ab stebri 50 x 50 cm ab stene d = 50 cm ab plošča

2 NADSTROPJE ŠPORTNA DVORANA Z PRIPADAJOČIM PROGRAMOM mreža 8 x 8 m stebri HEA 400, HEA 200 paličje HEA 120, kvadratni profil 90x90

DETAJL STREHE: TRAPEZNA PLOČEVINA NA PODKONSTRUKCIJI

DETAJL PODKONSTRUKCIJE STREHE IN SVETLOBNIKOV

PODKONSTRUKCIJA MEDETAŽNE PLOŠČE (HI-BOND SISTEM) primarni nosilci HEA 400 sekundarni nosilci HEA 300 andrejevi križi

PODKONSTRUKCIJA MEDETAŽNE PLOŠČE (HI-BOND SISTEM) primarni nosilci HEA 400 sekundarni nosilci HEA 300

PODKONSTRUKCIJA MEDETAŽNE PLOŠČE (HI-BOND SISTEM) IN STREHE (TRAPEZNA PLOČEVINA) primarni nosilci HEA 400 sekundarni nosilci HEA 300 andrejevi križi

PODKONSTRUKCIJA MEDETAŽNE PLOŠČE (HI-BOND SISTEM) primarni nosilci HEA 400 sekundarni nosilci HEA 300

| 72

TEHNIČNO POROČILO

POŽARNA VARNOST Pri zasnovi objektov so upoštevani predpisi, ki se nanašajo na zaščito in varovanje objektov pred požarom. Zasnova požarne varnosti je urejena za celotno območje obdelave, kot tudi za posamezne objekte. Prikaz protipožarne zasnove objektov je prikazan na primeru tlorisa prvega nadstropja skladišča 19 in tlorisu pritličja objekta 16 ter na shemi situacije območja. Zasnova požarne varnosti za vse objekte temelji na zagotovitvi primernega števila evakuacijskih poti in izhodov, uporabi sistemov za preprečitev požara ter šprinklerskega sistema. Zaradi uspostavitve več sektorjev, so dodana požarno odporna drsna vrata, ki so vedno v odprtem položaju, zaprejo se pa v primeru potrebe. Na shemi, ki prikazuje tlorise posameznih objektov, so prikazane pozicije stopnišč, izhodi in evakuacijske poti. Situacijska shema pa prikazuje intervencijske poti in zbirna mesta na območju.

LEGENDA IZHOD IZ OBJEKTA IZHOD IZ OBJEKTA (ZASILNI) SMER UMIKA V SILI POŽARNI SEKTORJI ZBIRNO MESTO INTERVENCIJSKA POT

| 73

TEHNIČNO POROČILO

INŠTALACIJE Predlagana rešitev kompleksa Metropolis je usmerjena h ohranjanju obstoječe konstrukcije in prvotnega stanja objektov. Poleg tega zaradi debeline obstoječih obodnih sten (48 in 63 centimetrov) stavbe ni potrebno dodatno izolirati, ampak se izolirajo samo dodani elementi– kubusi. Edini naknadno izoliran obstoječi element je streha. V kubuse se umestijo vsi potrebni priključki (ogrevanje, elektro inštalacije in prezračevanje), in sicer skozi streho. Inštalacije bi tako bile vidne, obešene z armiranobetonskega stropa in nosilcev. Glede na programsko zasnovo objekta je prezračevanje potrebno rešiti mehansko, obstaja pa tudi dodatna možnost naravnega prezračevanja. Prostor za inštalacije se lahko zagotovi v najvišjem nadstropju, na medetaži med nadstropjem in streho.

SISTEMI INŠTALACIJ Pozicije predvidene za umeščanje inštalacijskih sistemov.

BUFFER FACADE EFEKT "DIMNIKA" TOPEL ZRAK

OBJEKT 16

"OGREVANO" DVOJNA FASADA

Glede delovanja in umestitve inštalacij se objekt 16 deli na dva dela: en del vključuje športno dvorano in amfiteatralno predavalnico, drugi pa preostale dele objekta. Zaradi kompleksnosti programa je prezračevanje in ogrevanje mehansko, prostor za inštalacije pa je zagotovljen na strehi obeh elementov ter v kletnih etažah. Fasada objekta je dvojna, t.i. buffer facade, sestavljena iz zunanjega in notranjega ovoja, med katerima je zračni prostor. Zunanji ovoj je iz akrilnih panelov, notranji pa iz izolativnega stekla. Zaradi razlik v temperaturi svež zrak naravno cirkulira v zračnem prostoru in tako hladi notranji ovoj.

"BIVALNO UGODJE" Razdelitev objektov na toplotne cone.

"NEOGREVANO"

NARAVNO PREZRAČEVANJE

~ 21 °C "OGREVANO"

KOMPLEKS METROPOLIS

~ 16 °C

ZRAČNI PROSTOR

"NEOGREVANO"

DRUGI OVOJ: IZOLATIVNO STEKLO PRVI OVOJ: AKRILNE PLOŠČE HLADNI ZRAK

MATERIALI Pri izboru materialov je zame imel velik pomen status skladišč oz. vrednost in razvoj materiala, iz katerega so grajena. Ohranjena skladišča so grajena iz armiranega betona velike nosilnosti, fasada pa je kombinacija ometa in fasadne opeke. Mostovi, ki povezujejo skladišča, so primer jeklene okvirne konstrukcije. Razen skladišč, je imel vpliv tudi industrijski vtis lokacije, ki sem ga želela ohraniti in uporabiti pri oblikovanju novih struktur. V prenovi skladišč se ohranjene strukture in materiali ne spremenijo – s sanacijo in konservatorskimi ukrepi se fasada vrne v prvotno stanje. Nove, dodane strukture so narejene iz jeklenih stebrov in nosilcev ter obdane s steklenimi paneli – t.i. pametnim steklom, ki vsebuje PDLC folijo, kar omogoča spremembo prosojnosti stekla odvisno od potrebe. Strukture, ki so namenjene servisnim prostorom, so obdane z aluminijskimi kompozitnimi ploščami; s tem je zagotovljena privatnost in dodatno poudarjena razlika med programi. Pri oblikovanju novega objekta na lokaciji, objekta 16, so delno uporabljeni enaki materiali. Armirani beton je uporabljen v kletnih etažah, v pritličju in prvem nadstropju za vse nosilne stene, stebre in medetažne plošče. Od drugega nadstropja naprej se s spremembo programa spremeni tudi uporaba materialov. Za medetažne plošče se uporablja HI-BOND sistem, medtem ko so vsi nosilci in stebri iz HEA jeklenih profilov. Za streho novega objekta je uporabljena visokoprofilirana pločevina, podprta z jeklenimi nosilci in nasutjem kot finalnim slojem. Fasada je dvojna – prvi sloj so steklene površine, dokler je drugi sloj sestavljen iz akrilnih panelov. Z različno obdelavo akrilnih panelov so ustvarjene različne stopnje prosojnosti, led svetila postavljena ob spodnjem robu panela pa ponoči osvetljujejo stavbo in ustvarjajo posebno kuliso.

KOMPLEKS METROPOLIS

(Vir: Nana Palinić)

(Vir:avtorica)

OBJEKT 16

(Vir:http://www.archdaily.com/215873/folger-offices-wa-design)

(Vir:http://www.proteusfacades.com/products/proteus-cx/)

(Vir: Sanja Štimac)

(Vir:http://squireandpartners.com/rd/reiss-hq/)

(Vir: http://afasiaarchzine.com/2015/06/sergison-bates-architects-2/)

| 74

05 | GRAFIÄ&#x152;NE PRILOGE

OBMOČJE KOMPLEKSA SITUACIJA M 1:2000 — PRIKAZ SPREMEMB REŠKA BOLNIŠNICA

ZNIŠK

A PR

OGA

- SM

KREŠIMIRO VA ULICA

ER LJ

UBLJ ANA

CENTER

parkirna hiša 22: 52 PM

parkirna hiša 21: 52 PM

22 - MENZA - ŠTUDENTSKI DOM

21 - TEHNOLOŠKI PARK - PFRI: KABINETI, UPRAVA

parkirna hiša 16: 140 PM drevored maklena 20 - TEHNOLOŠKI PARK - PFRI: KABINETI, UPRAVA

GL. ŽELEZNIŠKA POSTAJA

HRVAŠKA POŠTA d.d.

park pešče in k olesarje

obstoječi

ŽELEZNIŠKA PROGA - SMER ZAGREB

prehod za

ŽELE

16 - AMFITEATRALNA DVORANA - ŠPORTNA D.

SILOS 19 - PFRI: KNJIŽNICA, AVLA, RAZSTAVNI PROSTOR - PFRI: PREDAVALNICE, LABORATORIJI "gozd" malega jasena

Praško sprehajališče

ZAGREBAČKA OBALA

18 - TEHNOLOŠKI PARK - PFRI: PREDAVALNICE, LABORATORIJI

Trg Roberta Whiteheada

"gozd" pla

drevored črničevja

tan

PRAŠKO PRISTANIŠTE

17 - KONF ERENČNI CENTER

ohranjene žerjavi

VISINOV GA T

ohranjene žerjavi

BUDIMPEŠ TANSKO PR

ISTANIŠTE

morski oder

mini marina

BRATISLAVSKO PRISTANIŠTE

- DELAVNICE FAKULTET

HANGAR - PARKIRIŠČE: 47 PM

izobraževalna ladja Pomorske fakultete

| 76

OBMOČJE KOMPLEKSA SITUACIJA M 1:1000 — OBSTOJEČE STANJE ŽELEZ

NIŠKA

PROG A - SM

KREŠIMIRO VA ULICA ER LJ

AJA GL. ŽELEZNIŠKA POST

UBLJA

HRVAŠKA POŠTA d.d.

OBMOČJE ŽELEZNICE ŽELEZNIŠKA PROGA - SMER ZAG

REB

OBMOČJE PRISTANIŠČA - CARINSKA CONA, OMEJEN PREHOD

KONTEJNERJI -PISARNE

SKLADIŠČE ORODJA IN PRALNICA SKLADIŠČE 21

SKLADIŠČE 22

PRIZIDEK NEZNANA UPORABA

SKLADIŠČE 20

NOVEJŠI PRIZIDEK - NEZNANA UPORABA NADSTREŠEK - SKLADIŠČENJE RAZLIČNIH SNOVI SKLADIŠČE 16 SKLADIŠČE 19

SKLADIŠČE 18

GANZ žerjavi

GANZ / METALNA / BRATSTVO / ŠKODA žerjavi

VISINOV GA T

BRATISLAVSKO PRISTANIŠTE

PRAŠKO PRISTANIŠTE

POGLED Z MORJA, PREREZ C-C M 1:1000 SKLADIŠČE 22

SKLADIŠČE 21 SKLADIŠČE 19

SKLADIŠČE SODE BRATISLAVSKO PRISTANIŠTE

SKLADIŠČE 22 SKLADIŠČE 18

SKLADIŠČE 16 PRAŠKO PRISTANIŠTE

SKLADIŠČE 17 VISINOV GAT

| 77

OBMOČJE KOMPLEKSA ŽELEZ

NIŠKA

SITUACIJA M 1:1000 — PRIKAZ SPREMEMB

PROG A - SM

KREŠIMIRO VA ULICA ER LJ

AJA GL. ŽELEZNIŠKA POST

UBLJA

CENTER

obstoječa p

parkina hiša 21 - 52 PM

AMFITEATRALNA PREDAVALNICA - OBJEKT 16

drevored maklena dostava

ŽELEZNIŠKA PROGA - SMER ZAG

REB

PREHOD Z

parkirna hiša 16 - 140 PM

ditev A PEŠČE IN KOLESARJ E

potencialna širitev zelenih površin

parkirna hiša 22 - 52 PM

HRVAŠKA POŠTA d.d.

arkovna ure

dostava

loggia prehod 2

MENZA - SKLADIŠČE 22

TEHNOLOŠKI PARK - SKLADIŠČE 21

prehod 1

TEHNOLOŠKI PARK - SKLADIŠČE 20

Sprehajališče 3. maja

Trg Roberta Whiteheada

“gozd” malega jesena KNJIŽNICA, AVLA IN RAZSTAVNI PROSTOR PFRI - SKLADIŠČE 19 Praško sprehajališče

drevored črničevja

PRAŠKO PRISTANIŠTE

parking HANGAR - 47 PM

“gozd” plata

TEHNOLOŠKI PARK - SKLADIŠČE 18

NI CENTAR

- SKLADIŠČ

E 17

BRATISLAVSKO PRISTANIŠTE

izobraževalna ladja Pomorske fakultete

ohranjene žerjavi

VISINOV GA T

morski oder

pomoli za jadrnice in manjše ladje

DELAVNICE POMORSKE IN TEHNIŠKE FAKULTETE

KONFEREN Č

ohranjene žerjavi

POGLED Z MORJA, PREREZ C-C M 1:1000 SKLADIŠČE 22 - MENZA + KAVARNA - ŠTUDENTSKI DOM

SKLADIŠČE 18 - TEHNOLOŠKI PARK - POMORSKA FAKULTETA (PREDAVALNICE, LABORATORIJI)

SKLADIŠČE 19 - POMORSKA FAKULTETA (KNJIŽNICA, AVLA, RAZSTAVNI PROSTOR) - POMORSKA FAKULTETA (PREDAVALNICE, LABORATORIJI)

OBJEKT 16 - AMFITEATRALNA PREDAVALNICA - ŠPORTNE DVORANE

MOST ZA PEŠČE IN KOLESARJE DELAVNICE POMORSKE IN TEHNIŠKE FAKULTETE + PARKING BRATISLAVSKO PRISTANIŠTE

KONFERENČNI CENTAR - SKLADIŠČE 17 PRAŠKO PRISTANIŠTE

VISINOV GAT

| 78

SKLADIŠČA 19 IN 21 1 NADSTROPJE

SKLADIŠČE 22

SKLADIŠČE 21

4 3 2 1 P

SKLADIŠČE 20

SKLADIŠČE 19

SKLADIŠČE 18

TLORIS 1. NADSTROPJA M 1:500 — OBSTOJEČE STANJE 21

stranišča

stopnišča

tovorna dvigala

stranišča

stranišča naknadno dodane strukture

naknadno dodane strukture

tovorna dvigala tovorna dvigala tobogani za tovor

stopnišča

| 79

SKLADIŠČA 19 IN 21 1 NADSTROPJE

ŠTUDENTSKI DOM

PFRI — KABINETI,UPRAVA ITD. PFRI — PREDAVALNICE, LABORATORIJI

PFRI — KABINETI...

4 3 2 1 P K

AMFIT. DVORANA

PFRI — PREDAVALNICE, LABORATORIJI

TLORIS 1. NADSTROPJA M 1:500 — PRIKAZ SPREMEMB 21

PROGRAM POMORSKE FAKULTETE drevored maklena

dostava

dostava 3/1 3/2 4/1 4/2 4/3 4/4

SKLADIŠČE 21 PISARNA 1 M, 2 M

7.6 m�, 12.5 m�

PISARNA 1 V

17.5 m�

PROSTOR ZA SKUPINSKO DELO

9.8 m�, 11.2 m�

PISARNA 2 V

43.6 m�

SEJNE SOBE

20.4 m�, 23.3 m�, 40 m�

SKUPAJ netto: SKUPAJ brutto:

1981,8 m² 2410 m²

2/2

1/1 1/2 2/1

3/3 3/4

komunikacija

PREDAVALNICA 229, 327

31 m�

LAB ZA MODULIRANJE I SIM.- 20; 315; 325; 410 A

44.5 m�

PREDAVALNICA 208, 409

67 m�

PREDAVALNICA 405, 407

73.2 m�

PREDAVALNICA 207

160 m�

SKUPAJ netto: SKUPAJ brutto:

1928,7 m² 2441,4 m

6/1

3/5 3/6

4/5 4/6

5/2

4/7 4/8

3/7 3/8

2/3

2/4

1/3 1/4

komunikacija

KABINETI, PISARNE, UPRAVA

prehod 2

prehod 1

Sprehajališče 3. maja komunikacija obstoječe pasaže

208/47

SKLADIŠČE 19

5/1

505/21

229/21

ohranjeni tobogani za tovor

405/60

320/21

PREDAVALNICE, LABORATORIJI

315/27

207/172

325/30

410A/16

409/47

407/28

Praško sprehajališče drevored črničevja

PRAŠKO PRISTANIŠTE

| 80

SKLADIŠČA 19 IN 21 TLORIS 1. NADSTROPJA M 1:250 — PRIKAZ SPREMEMB IZSEK D

IZSEK D PFRI — KABINETI,UPRAVA ITD.

1 NADSTROPJE

ŠTUDENTSKI DOM

PFRI — KABINETI...

4 3 2 1 P

AMFIT. DVORANA

PFRI — PREDAVALNICE, LABORATORIJI

industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak

ČAJNA KUHINJA 2 TOALETE 21-1 TOALETE 21-2 1/1 1/2 1/3 1/4 2/1 2/2 2/3 2/4 3/1 3/2

10,7 m² 13,7 m² 13,7 m² 19,7 m² 19,0 m² 19,0 m² 19,7 m² 45 m² 45 m² 45 m² 45 m² 10,9 m² 10,9 m²

industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket

lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket

4/8 5/1 5/2 6/1 SKUPAJ netto: SKUPAJ brutto:

industrijski tlak

26,6 m²

STOPNIŠČE 19-2

industrijski tlak

15,4 m²

TOALETA M

lesen parket

315/27 industrijski tlak

32,2 m²

37,5 m² 10,9 m²

TOALETA I,Ž

11 m²

DVIGALA 2 6,0 m² 22,2 m² 22,2 m² 40,3 m²

1981,8 m² 2410 m²

lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket

POVRŠINE PROSTOROV 1 NADSTROPJA SKLADIŠČA 19 SKUPNI HODNIK 19 STOPNIŠČE 19-1 STOPNIŠČE 19-2 STOPNIŠČE 19-3 STOPNIŠČE 19-4 DVIGALA 1 DVIGALA 2 SERVISNI PROSTORI 1 SERVISNI PROSTORI 1 LOŽA 1

1040,0 m² 26,6 m² 26,6 m² 26,6 m² 26,6 m² 11 m² 11 m² 7 m² 7 m² 5,2 m²

PRAŠKO SPREHAJALIŠČE

OBSTOJEČI BALKONI

1040 m²

industrijski tlak 81 m²

SKUPNI HODNIK 19 lesen parket lesen parket

ODPRTINE V OBSTOJEČI ARMIRANOBETONSKI PLOŠČI

32,2 m² 45,2 m²

OHRANJENI TOBOGAN ZA TOVOR

229/21 505/21

industrijski tlak

26,6 m²

STOPNIŠČE 19-1

7 m²

SERVISNI PROSTORI

industrijski tlak

OBSTOJEČA LOŽA

5,2 m²

LOŽA 2

OBSTOJEČI BALKONI 10,9 m² 10,9 m² 10,9 m² 10,9 m² 10,9 m² 10,9 m² 11,8 m² 6,0 m² 6,0 m² 6,0 m² 11,8 m² 6,0 m² 6,0 m²

NOVE RAMPE

SPREHAJALIŠČE 3. MAJA

OBSTOJEČI BALKONI

industrijski tlak

1288,9 m²

SKUPNI HODNIK 21

NOVE RAMPE

1288,9 m² 30,7 m² 30,7 m² 30,7 m² 30,7 m² 11,0 m² 11,0 m² 5,2 m² 5,2 m² 10,7 m²

ODPRTINE V OBSTOJEČI ARMIRANOBETONSKI PLOŠČI

NOVO STOPNIŠČE

industrijski tlak

86,2 m²

OBSTOJEČA PASAŽA 30,7 m²

industrijski tlak

STOPNIŠČE 21-2

lesen parket

11 m²

10,9 m²

lesen parket

DVIGALA 1

3/2

10,9 m²

SERVISNI PROSTOR

industrijski tlak

industrijski tlak lesen parket

4 m²

10,7 m² 45 m²

ČAJNA KUHINJA

2/2

POVRŠINE PROSTOROV 1 NADSTROPJA SKLADIŠČA 21 SKUPNI HODNIK 21 STOPNIŠČE 21-1 STOPNIŠČE 21-2 STOPNIŠČE 21-3 STOPNIŠČE 21-4 DVIGALA 1 DVIGALA 2 LOŽA 1 LOŽA 2 ČAJNA KUHINJA 1

3/3 3/4 3/5 3/6 3/7 3/8 4/1 4/2 4/3 4/4 4/5 4/6 4/7

46,4 m²

ODPRTINE V OBSTOJEČI ARMIRANOBETONSKI PLOŠČI

industrijski tlak

30,7 m²

STOPNIŠČE 21-1 NOVE RAMPE

3/1

46,4 m²

lesen parket lesen parket industrijski tlak

10,9 m² 10,9 m² 13,7 m²

3/2 3/1 TOALETE 21

industrijski tlak

5,2 m²

OBSTOJEČA LOŽA

DREVORED MAKLENA

DOSTOPNA CESTA

LOŽA 1

OBSTOJEČI BALKONI

ODPRTINE V OBSTOJEČI ARMIRANOBETONSKI PLOŠČI

NOVO STOPNIŠČE

PFRI — PREDAVALNICE, LABORATORIJI

industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak

LOŽA 2 TOALETE I, Ž-1 TOALETE I, Ž-2 TOALETA M-1 TOALETA M-2 208/47 505/21 229/21 405/60 315/27 207/172 325/30 320/21

5,2 m² 10,9 m² 10,9 m² 15,4 m² 15,4 m² 68,2 m² 45,2 m² 32,2 m² 74,1 m² 32,2m² 162,4 m² 49,3 m² 32,2 m²

industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket lesen parket

410A/16 409/27 407/28 SKUPAJ netto: SKUPAJ brutto:

45,2 m² 68,2 m² 74,1 m²

lesen parket lesen parket lesen parket

1928,7 m² 2441,4 m²

| 81

SKLADIŠČA 21 IN 22 KLETNE ETAŽE M 1:500 — PRIKAZ SPREMEMB UREDITEV PARKIRNIH PROSTOROV KLET

22: PARKIRIŠČA — 52 PM

21: PARKIRIŠČA — 52 PM

PFRI — SERVIS

16: 70P

PFRI — SERVISNI PROSTORI

4 3 2 1 P K

21,22

PARKIRNI PROSTORI UMEŠČENI V KLETNIH ETAŽAH SKLADIŠČ 22 IN 21: SKLADIŠČE 22: 52 PM

SKLADIŠČE 21: 52 PM

| 82

PRITLIČJE

MENZA

TEHNOLOŠKI PARK

PFRI — KNJIŽNICA, AVLA, RAZSTAVNI P.

AMFIT. DVORANA

OBJEKT 16

5 4 3 2 1 AMFIT. P DVORANA K 1,2

TEHNOLOŠKI PARK

TLORIS PRITLIČJA M 1:250

SERVISI, SPREMLJAJOČI PROGRAM

POŽARNI IZHOD

SOBA ZA SESTANKE 1

BAR 2

49 m² industrijski tlak

VHOD

IZHOD

POŽARNI IZHOD

SOBA ZA SESTANKE 2

AMFITEATRALNA PREDAVALNICA

GARDEROBA 1

24,4 m²

339,5 m²

industrijski tlak

SOBA ZA SESTANKE 3 23,6 m² industrijski tlak

SKUPNI HODNIK 425,8 m² industrijski tlak

RAMPA PROTI NADSTROPJU

JEDRO 1

TOALETE 1

39,1 m²

39 m²

industrijski tlak

RAMPA ZA V GARAŽO

SERVISNI PROSTOR

POVEZAVA S SKLADIŠČEM 20

17,5 m²

BAR 1

VHODNI PROSTOR IN LOGGIA

VSTOPNI PROSTOR 697 m²

479 m² brušen beton

industrijski tlak

LOUNGE PROSTOR

JEDRO 2

TOALETE 2

GARDEROBA 2

47,6 m²

34,7 m²

35,6 m²

industrijski tlak

GLAVNA VHODA

POŽARNI IZHOD

POVRŠINE PROSTOROV PRITLIČJA

TEHNOLOŠKI PARK - SKLADIŠČE 18

TRG ROBERTA WHITEHEADA

AMFITEATRALNA PREDAVALNICA SKUPNI HODNIK SOBA ZA SESTANKE 1 SOBA ZA SESTANKE 2 SOBA ZA SESTANKE 3 JEDRO 1 JEDRO 2 TOALETE 1 TOALETE 2

339,5 m² 425,8 m² 49 m² 24,4 m² 23,6 m² 39,1 m² 47,6 m² 39 m² 34,7 m²

industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak

GARDEROBA 2 SERVISNI PROSTOR VSTOPNI PROSTOR

35,6 m² 17,5 m² 697 m²

SKUPAJ netto: SKUPAJ brutto:

1772,8 m² 2106 m²

industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak

| 83

OBJEKT 16 TLORISI M 1:500

KLET

22: PARKIRIŠČA — 52 PM

21: PARKIRIŠČA — 52 PM

PFRI — SERVIS

PARKIRIŠČA

PFRI — SERVISNI PROSTORI

5 4 3 2 1 P K 1,2

PARKIRIŠČE

KLET 1 IN 2 - PARKIRNA HIŠA Objekt 16 ima dve kletni etaži, ki skupaj vsebujeta 140 parkirnih mest. Vsaka etaža iima 62 navadnih parkirnih mest ter 8 parkirnih mest namenjenih invalidom. Dva jedra povezujeta parkirne prostore z programom vmeščenim v pritlično in nadstropne etaže.

SERVISNI PROSTORI

| 84

OBJEKT 16 TLORISI M1:500

TLORIS 1. NADSTROPJA M 1:500 — AMFITEATRALNA PREDAVALNICA S PRIPADAJOČIMI PROGRAMI

1. NADSTROPJE

ŠTUDENTSKI DOM

PFRI — KABINETI,UPRAVA ITD.

PFRI — KABINETI...

PFRI — PREDAVALNICE, LABORATORIJI

AMFIT. DVORANA

PFRI — PREDAVALNICE, LABORATORIJI

5 4 3 2 1 AMFIT. P DVORANA K 1,2

SERVIS, SPREMLJAJOČI PROGRAM

TLORIS 2. NADSTROPJA M 1:500 — ŠPORTNA DVORANA S PRIPADAJOČIMI PROGRAMI

2. NADSTROPJE

ŠTUDENTSKI DOM

PFRI — KABINETI,UPRAVA ITD.

TEHNOLOŠKI PARK

PFRI — PREDAVALNICE, LABORATORIJI

ŠPORT. DVORANA

TEHNOLOŠKI PARK

5 4 3 2 1 P K 1,2

DVORANA

GARDEROBE, SERVIS

OBJEKT 16: PROGRAMSKA SHEMA AMFITEATRALNA PREDAVALNICA

TOALETE

MANJŠE TELOVADNICE

MANJŠE PREDAVALNICE

GARDEROBE

DVODELNA DVORANA

GARDEROBE 2

JEDRA

KAVARNA / BAR

SHRAMBA

GARDEROBA ZA PROFESORJE / TRENERJE

| 85

OBJEKT 16 TLORISI M 1:500

TLORIS 3. NADSTROPJA M 1:500 — ŠPORTNA DVORANA S PRIPADAJOČIMI PROGRAMI

3. NADSTROPJE

ŠTUDENTSKI DOM

PFRI — KABINETI,UPRAVA ITD. PFRI — PREDAVALNICE, LABORATORIJI

PFRI — KABINETI, ... ŠPORT. DVORANA PFRI — PREDAVALNICE, LABORATORIJI

5 4 3 2 1 P K 1,2

DVORANA

SPREMLJAJOČI PROGRAM, SERVISI

TLORIS 4. IN 5. NADSTROPJA M 1:500 — PISARNE NAMENJENE UPORABNIKOM ŠPORTNE DVORANE

4. NADSTROPJE

ŠTUDENTSKI DOM

PFRI — KABINETI,UPRAVA ITD.

TEHNOLOŠKI PARK TEHNOLOŠKI PARK

PISARNE

5 4 3

PISARNE

SPREMLJAJOČI PROGRAM, SERVISI

2 1 P K 1,2

OBJEKT 16: PROGRAMSKA SHEMA PISARNIŠKI PROSTORI ZA KLUBE

TOALETE

JEDRA

KAVARNA / BAR

DVODELNA DVORANA

| 86

KOMPLEKS METROPOLIS PREREZ B-B M 1:500, FASADE M 1:500 — PRIKAZ SPREMEMB PREREZ B-B

21 19

SKLADIŠČE 22

POVEZOVALNI DEL

20 18

SKLADIŠČE 21

POVEZOVALNI DEL

SKLADIŠČE 19

SKLADIŠČE 22

POVEZOVALNI DEL

SKLADIŠČE 21

POVEZOVALNI DEL

SKLADIŠČE 19

SKLADIŠČE 18

| 87

KOMPLEKS METROPOLIS PREREZ B-B

21 19

PREREZ B-B M 1:500, FASADE M 1:500 — PRIKAZ SPREMEMB

20 18

OBJEKT 16

POVEZOVALNI DEL

OBSTOJEČI MOSTOVI

NOVI MOSTOVI

SKLADIŠČE 20

NOVI MOSTOVI

LOŽA

OBJEKT 16

POVEZOVALNI DEL OBSTOJEČI MOST

SKLADIŠČE 18

MOST ZA PEŠČE IN KOLESARJE

LOŽA PRAŠKO SPREHAJALIŠČE, DREVORED ČRNIČEVJA

MORSKI ODER

| 88

KOMPLEKS METROPOLIS PREČNI PREREZ A-A M 1:250 — OBSTOJEČE STANJE PREREZ A-A

21 19

20 18

SKLADIŠČE 21

SKLADIŠČE 18 SKLADIŠČE 17 SKLADIŠČE 19 TOVORNA DVIGALA BALKONI DODANI 60-TIH TOVORNA DVIGALA

ZAPRTE PASAŽE — MOSTOVI

PRAŠKO PRISTANIŠTE

VISINOV GAT

| 89

KOMPLEKS METROPOLIS PREČNI PREREZ A-A M 1:250 — PRIKAZ SPREMEMB PREREZ A-A

21 19

20 18

OBJEKT 16

SKLADIŠČE 21

SKLADIŠČE 18 DODANI ELEMENTI

SKLADIŠČE 17

NOVI MOSTOVI SKLADIŠČE 19 DODANI ELEMENTI

OBSTOJEČI MOSTOVI

DREVORED MAKLENA

PARKIRNI PROSTORI

SPREHAJALIŠČE 3. MAJA

PRAŠKO SPREHAJALIŠČE SKLADIŠČE 19 - PROGRAM POMORSKE FAKULTETE

DREVORED ČRNIČEVJA PRAŠKO PRISTANIŠTE

SKLADIŠČE 22 - PROGRAM POMORSKE FAKULTETE IN TEHNOLOŠKEGA PARKA

| 90

KOMPLEKS METROPOLIS VZHODNA FASADA M 1:250 — PRIKAZ SPREMEMB VZHODNA FASADA

21 19

20 18

OBJEKT 16

REKONSTRUKCIJA VZHODNE FASADE SKLADIŠČE 18 NOVI MOSTOVI — POVEZUJEJO SKLADIŠČA

OBSTOJEČI MOSTOVI

LOŽA PRAŠKO SPREHAJALIŠČE

SPREHAJALIŠČE 3. MAJA

| 91

-finalni tlak: lesen parket -akustična izolacija: penasta polietilenska folija (PE folija) -podkonstrukcija finalnega sloja: OSB plošče -toplotna izolacija: mineralna volna -nosilni sloj: HEA 100 C profil 90

9.6 cm 9 cm

8 cm

2 cm

0.5 cm

2 cm

1 cm

10 cm 20 x 20 cm 30 cm

-finalna obloga: aluminijske kompozitne plošče

-nosilni sloj: HEA 100 C profil 90 -toplotna izolacija: mineralna volna

-nosilni sloj: HEA 100 C profil 90 paličje 25x25 mm -toplotna izolacija: mineralna volna

8 cm

9.6 cm 9 cm

8 cm

9.6 cm 9 cm 50cm

6.5 cm

16 cm

4 x 4 cm 4 x 10 cm

- nosilni sloj: jekleni profil HEA 100 -obloga: “pametno steklo”

-finalna obloga: fasadna opeka in omet - nosilni in izolativni sloj: opeka -notranja obloga: omet

5 cm

-finalni sloj: valovita kovinska kritina valmetal -podkonstrukcija finalnega sloja: strešne letve zračne letve -sekundarna kritina: paropropusna, vodoodbojna folija - troslojni polipropilenski voal -toplotna izolacija: kamena volna TERMOTOP -parna ovira: poliamidna folija -nosilni sloj: armirano betonska plošča sekundarni ab nosilci primarni nosilci z vutama

-finalni tlak: industrijski tlak - zaglajen beton z mineralnim posipom KEMA TAL M Korund -nosilni sloj: armirano betonska plošča sekundarni ab nosilci primarni nosilci z vutama - finalna obloga: omet 3 cm

14 mm

10 cm

1 cm

48 cm

6 cm

FASADNI PAS 1 SKLADIŠČE 19 M 1:25

| 92

-finalni sloj: nasutje - pran prodec -ločilni in filtrirni sloj filc -hidroizolacija: SIKA folija na PVC osnovi -toplotna izolacija: ROCKWOOL Durock Energy -parna zapora: Al-PE folija -podkonstrukcija: visokoprofilirana trapezna pločevina -nosilni sloj: jekleni nosilec HEA 300

29 cm

15 cm

0.1 cm

18 cm

0.2 cm

0.1 cm

5 cm

50 cm

-nosilni sloj: armirano betonski steber

3 - 5 cm 7 cm 60 cm 6 cm 18 cm

50 cm

10cm

50 cm

5 cm

0.12 cm

29 cm

14 cm

10 cm

5 cm

30 cm

10 cm

5 cm

0.12 cm

10 cm

30 cm

15 cm

10 cm

5 cm

50 cm

0.8 cm

15 cm

10 cm

30 cm

10 cm

2,5 cm

30 cm

70 cm

10 cm

2,5 cm

-finalna obloga: dvojna fasada (“buffer” tip): -sloj 1: akrilni paneli PMMA -podkonstrukcija 1: jekleni profili -zračni prostor -sloj 2: zasteklitev SCHÜCO AOC 60 ST.SI -podkonstrukcija 2: jekleni profili

-finalna obloga: omet z armaturno stekleno mrežico -toplotna izolacija : XPS ekstrudirani polistiren -zaščita toplotne izolacije: UV odporna paropropustna folija HDPE čepasta folija -nosilni sloj: armirano betonska stena

-zaščita toplotne izolacije: poliesterski filc -toplotna izolacija : XPS ekstrudirani polistiren -membranska hidroizolacija : Grace Preprufe 800PA prednamaz Grace primer B2 -nosilni sloj: armirano betonska stena

-finalni tlak: industrijski tlak - zaglajen beton z mineralnim posipom KEMA TAL M Korund -izravnalni sloj: armirani cementni estrih -zaščita toplotne izolacije: PE folija -zvučno / toplotna izolacija: steklena volna -nosilni sloj: armirano betonska monolitna plošča z t.i. HI -BOND pločevino -podkonstrukcija nosilnega sloja: jekleni nosilci HEA 300

-finalni tlak: industrijski tlak - zaglajen beton z mineralnim posipom KEMA TAL M Korund -vezni sloj: armirani cementni estrih -ločilni sloj: PE folija -zvučno / toplotna izolacija: steklena volna -nosilni sloj: armirano betonska plošča

-finalni tlak: industrijski tlak - zaglajen beton z mineralnim posipom KEMA TAL M Korund -vezni sloj: armirani cementni estrih -zaščita toplotne izolacije: PE folija -toplotna izolacija : XPS ekstrudirani polistiren -nosilni sloj: armirano betonska plošča -zvočna izolacija: mineralna volna -parna zapora: Al-PE folija -finalna obloga: cementno lesene plošče na spuščenem stropu

-finalni tlak: brušeni beton -izravnalni sloj: armirani cementni estrih -naklonski beton: 1 % naklona -zaščita hidroizolacije: HDPE čepasta folija -hidroizolacija na cementni glazuri: polimer-bitumenski trak -nosilni sloj: armirano betonska plošča

-finalni tlak: epoksi premaz stopox priprava -izravnalni sloj: armirani cementni estrih -nosilni sloj: armirano betonska plošča

-finalni tlak: epoksi premaz stopox -izravnalni sloj: armirani cementni estrih -nosilni sloj: armirano betonska plošča -hidroizolacija: membranska hidroizolacija Preprufe 300R - podloga: podložni beton

FASADNI PAS 2 OBJEKT 16- M 1:25

| 93

FOTOGRAFIJE MAKETE

| 94

FOTOGRAFIJE MAKETE

| 95

PROSTORSKA PREDSTAVITEV

POGLED NA PRAŠKO SPREHAJALIŠČE

| 96

PROSTORSKA PREDSTAVITEV

POGLED PROTI TRGU ROBERTA WHITEHEADA, OBJEKTU 16 IN PREHODU ČEZ ŽELEZNICO

| 97

PROSTORSKA PREDSTAVITEV

POGLED NA "ULICO" MED SKLADIŠČI

| 98

PROSTORSKA PREDSTAVITEV

NOTRANJOST SKLADIŠČA 19 - 3 NADSTROPJE

| 99

VIRI IN LITERATURA

LITERATURA KNJIGE, MONOGRAFIJE Sarkis, H. Le Corbusier : Venice Hospital (Case Series). Prestel USA, 2002 Aničić, E. RIP - Riječka industrijska priča. Muzej grada Rijeke, 2014 ČLANKI Padjen, J. (2000). Determinante prometne politike Hrvatske. Ekonomski pregled, 51(3-4), 236-258 Palinić, N. Rane armiranobetonske konstrukcije u riječkoj luci. Građevinar, 2009, br. 61, str. 435 - 444 Palinić, N. Povijesna skladišta riječke luke. Sušačka revija, 2003, broj 42/43, str. 27 - 42 Palinić, Nana. Nestanak europske luke - modela : ugrožena baština : povijesna lučka i željeznička skladišta. Novi Kamov, br. 3 (2003), 8(3), str. 5-35 Nadilo, B., Regan, K. Razvoj riječke luke i njezini sadržaji; Građevine koje predstavljaju svjetsku vrijednost, Građevinar, 2015, br. 67, str. 705 - 717

SPLETNI VIRI http://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=6212&kdId=224874071 http://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=6212&kdId=224874076 http://www.dzs.hr/ http://www.rijeka.hr/ProjektRijekaGateway http://www.rijeka.hr/Default.aspx?art=20942&sec=1583 http://www.rijeka.hr/MedunarodnaArhitektonskaRadionica http://www.novilist.hr/Vijesti/Rijeka/Rijecki-Metropolis-lucka-skladista-postaju-znanstveno-tehnoloski-park?meta_refresh=true http://pogledaj.to/arhitektura/zasto-rijecka-industrijska-bastina-propada/ http://www.rijekaheritage.org/hr/kj/metropolis# https://en.wikipedia.org/wiki/ExCeL_London https://issuu.com/realdania.dk/docs/20121115_rapport_bryghusprojekt_web https://www.uel.ac.uk/About/Finding-us Strategija razvoja Grada Rijeke za razdoblje 2014.–2020. godine www.rijeka.hr/lgs.axd?t=16&id=70941 Strategija razvoja Sveučilišta u Rijeci 2014.–2020. godine http://www.biotech.uniri.hr/files/Dokumenti/Strategija_UNIRI_2014_2020_HR.pdf

| 100

ZAHVALA

Niki za lektoriranje... in potrpežljivost

Celotni družini za podporo skozi vsa leta študija... za leta pred tem in leta, ki nas še čakajo

Somentorici za vse informacije, načrte, dostopnost in svetovanje... za Metropolis

Hvala !

Mentorju za potrpežljivost, nasvete in vse preneseno znanje v času študija... za začetek in konec

Dei, Blažki, Maji, Perotu, Tadeju, seminarju... za nepozabna leta študija

Lei za pomoč pri rezanju in sestavljanju, za nasvete in sodelovanje... za družbo

Krispinu za vse... kar je in kaj bo Tamari in Taji za druženja, podporo, pomoč... od leta 2009 naprej

| 101

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana, Andrea Hlastec, izjavljam da sem avtorica magistrskega dela z naslovom "Idejna zasnova Pristaniškega kampusa na Reki", ki sem jo izdelala pod mentorstvom doc. Mitje Zorca in zagovarjala 8.7.2016. na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

| 102