Idejna zasnova teslovega tehnološkega centra ljubljana by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Avtor: Andrej Kurent IDEJNA ZASNOVA TESLOVEGA TEHNOLOŠKEGA CENTRA LJUBLJANA magistrsko delo Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh.

Konzultant statike: Josip KonstantinoviÑ, univ. dipl. inž. arh.

Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2006/2007 Leto izdelavo magistrskega dela: 2014 Ljubljana, junij 2014 UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Kazalo Povzetek Opredelitev problema Startup podjetja Oblikovanje startup podjetij Zgodovina startup podjetij Delovno okolje v startup podjetjih Startup na Slovenskem Startup podjetja in arhitektura ZaÒetki Barcelona @22 OÒesna klinika v Manchestru Tehnološki park Ljubljana AREA Science park So-delanje Bivalni laboratorij Makrolokacija Zgodovina in razvoj Mirja in Trnovega Lokacije Univerzitetnih in raziskovalnih institucij OPN MOL Teslove 30 in okolice Mikrolokacija Umestitev projekta v prostor Opis lokacije FotograĀje lokacije Analize prostora Infrastruktura Raba površin Smer zazidave Zaznavna analiza ReferenÒni primeri So-delanje Bivalni in živi laboratoriji Pisarniške dnevne sobe Pisarne Javni program Stanovanja Znanstveni laboratoriji Športne površine Zasnove Urbanizma Objekta PritliÒja Nadstropja Poti uporabnikov Kvadrature prostorov Pisarne Laboratorija Skupni prostori Konstrukcije Požarne varnosti in strojnih inštalacij Notranjih Ānalnih oblog Zelenih površin in zunanje ureditve Fasadnega pasu in senÒil NaÒrti Vizualizacije Slike makete Konstrukcijski detajli ZakljuÒek Viri literature Izjava o avtorstvu Zahvala

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

2 3 4 4 5 6 7 8 8 9 9 9 10 10 11 12 12 13 15 16 16 16 17 19 19 20 21 22 23 23 24 25 26 27 28 29 30 31 31 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 63 69 72 74 75 77 78

Povzetek Pozvetek V magistrskem delu sem raziskoval zgodovino startup podjetij, njihovo pojavnost v prostoru in njihov širši pomen za družbo in arhitekturo. Izbrana lokacije obravnave je že sedaj manjše obmoÒje z visoko koncentracijo raziskovalnih inštitucij, a je zaradi razdrobljenosti posameznih inštitutov praktiÒno nepovezana. Z umestitvijo raziskovalnega centra v samem središÒu obmoÒja, želim ponuditi raziskovalcem stiÒno toÒko, s pomoÒjo katere, se bo raziskovalna dejavnost še lažje razvijala, predvsem pa povezala s poslovnim in industrijskim svetom. Predlagan objekt ponuja uporabnikom optimalne poslovne prostore razliÒnih velikosti, prostore za druženje in sprostitev, raziskovalne laboratorije, knjižnico, restavracijo in bare ter možnost bivanja, z namenom spodbujanja ustvarjalnosti.

KljuÒne besede startup arhitektura, raziskovalni center, stiÒna toÒka, Teslova ulica v Ljubljani, povezava obmoÒja

Abstract In my master thesis I researched the history of startups, their relation to the space and their ināuence on the society and architecture. Chosen location is already a small area with high concentration of research institutions, but their fragmentation means they are not connected meaningfully. With placement of a new research center in the middle I would like to oýer researchers a point of contact, where they could research more easily and connect with business and industrial world. Proposed building oýer users optimal oþces of diýerent sizes, places for relaxation and socialization, research laboratories, library, restaurant, bars and place to live, all with purpose of encouraging their productivity and creativity.

Key words startup architecture, research center, point of contact, Teslov street in Ljubljana, connecting an area

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Opredelitev problema V Òasu, ko se klasiÒne poslovne prakse izkazujejo za preveÒ rigidne in obÒutljive na zunanje ekonomske dejavnike, so hitro rastoÒa in tehnološko napredna podjetja vedno bolj v ospredju. Startup podjetja se v tujini pojavljajo zadnjih 50 let, pri nas pa se ta svojevrstna praksa, ki ni samo del poslovnega sveta, temveÒ razvija tudi svojevrstno startup kulturo, pojavlja šele zadnjih nekaj let. Tovrstna podjetja nimajo veliko opraviti z arhitekturo, saj se lahko razvijajo v razliÒnih poslovnih prostorih, vÒasih tudi v garažah in skladišÒih. Postavlja se vprašanje, kakšne specialne potrebe imajo in kako jih lahko arhitektura pomaga rešiti. Ali sploh obstaja potreba po tovrstni speciĀÒni arhitekturi, jo lahko pomagamo ustvariti, izboljšati in pospešiti napredek ter razvoj? V magistrski nalogi bom raziskal nastanek startup podjetij, njihove variacije in izpeljanke. Podal bom idejno zasnovo za tehnološki center v Ljubljani, ki bi lahko predstavljal osnovo oziroma stiÒno toÒko razliÒnih raziskovalnih, visoko tehnoloških, startup in drugih podjetij. Poleg pisarniškega dela bo objekt vseboval konferenÒne prostore, delavnico za izdelovanje prototipov (angl. Rapid Prototyping), raziskovalne laboratorije, prostore za so-delanje (angl. Coworking), bivalne laboratorije (angl. Living Labs), video-konferenÒne prostore (angl. Skype Room), razliÒne sprostitvene prostore, knjižnico, restavracijo, veÒ barov, dvorano za 300 ljudi ter manjše veÒnamenske prostore. Objekt, lociran na Teslovi ulici v Ljubljani, obkrožen z razliÒnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami, bi povezal obmoÒje v pravi raziskovalni park z Inštitutom Jožefa Štefana in Tehnološkim parkom Ljubljana na Òelu.

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Startup podjetja »Startup podjetje je institucija namenjena ustvarjanju novih produktov in storitev v izredno negotovih pogojih«. (Ries, 2011)

Prvi med startup giganti: Google http://www.toptechreviews.net/wp-content/uploads/2010/12/google_logo.jpg

DeĀnicija sama ne govori o sami velikosti podjetja, vrsti industrije ali dela gospodarstva, vendar so tovrstna podjetja veÒinoma visokotehnološka, strojna, programska ali biotehniÒna. Z ustanavljanjem startup podjetja je veliko birokracije, pogodb in drugih pisarniških aktivnosti, zato je tako podjetje nedvomno institucija. Kot produkt ali storitev štejemo vsakršno pridobitev za konÒnega uporabnika, pomemben faktor pa je inovacija. Inovacija pomeni novo znanstveno odkritje, nov naÒin uporabe neke že obstojeÒe tehnologije, razvoj novega poslovnega modela, preboj do trga ali uporabnikov, ki do sedaj te storitve ali produkta še niso uporabljali. (Ries, 2011)

Oblikovanje startup podjetij

Eno najuspešnejših startup podjetij: Facebook http://www.bertrand-sport-avocat.com/droit/images/Logo/divers/logo-facebook-2.png

ZaÒetek startup podjetja je ideja. ObiÒajno so te ideje za veÒino nerealne, posameznik oziroma manjša skupina zanesenjakov pa verjame vanjo in v lastno sposobnost, da jo lahko izpeljejo. Poleg tehnološke dovršenosti ideje je za uspeh potrebno opraviti izÒrpno analizo trga ter ugotoviti, kdo je sploh ciljni uporabnik produkta. Zapolnitev tržne niše vÒasih ustvari popolnoma nov proĀl porabnika, drugiÒ pa je potrebno prepriÒati uporabnike, da je nova storitev boljša od že obstojeÒe. Pomemben del zaÒetnega zaleta predstavlja tudi pravo ime, dovršena marketinška strategija in dejanski doseg do ciljne publike. (Ries, 2011) Ideja, razvita v prototip ali produkt, omogoÒa osnovni ekipi, da jo zaÒne predstavljati zainteresirani javnosti in sodeluje na razliÒnih tekmovanjih za startup podjetja. Na ta naÒin lahko pridejo do prvih osnovnih sredstev, kar jim omogoÒa širitev zaposlenih v podjetju, hitrejši razvoj in rast ter poveÒanje tržnega deleža. Startup podjetja lahko pridobijo sredstva za delovanje na veÒ razliÒnih naÒinov. Prvi naÒin pridobivanja sredstev so zmage na tekmovanjih, ki so vedno povezane z denarnimi nagradami in razliÒnimi oblikami promocije zmagovalca. Drugi naÒin so skladi tveganega kapitala, ki s pomoÒjo razliÒnih javnih ali nejavnih razpisov podeljujejo povratna ali nepovratna sredstva. Tretji naÒin pa so angelski investitorji, ki postanejo solastniki že v zaÒetni fazi podjetja in mu v zameno dajo dovolj sredstev za neko Òasovno obdobje delovanja. Lastniški delež posameznega ustanovitelja je zaradi tega manjši, zato se Òedalje veÒ podjetij odloÒa za pridobivanje sredstev s pomoÒjo množice (angl. Crowd funding). Ena najpopularnejših internetnih strani za tovrstno Ānanciranje je Kickstarter.com. Od ustanovitve, leta 2009, je 5,4 milijonov ljudi prispevalo 934 milijonov dolarjev za 54.000 razliÒnih projektov in idej. Vsak projekt ima vzpostavljen sistem nagrad, ki se razlikujejo glede na koliÒino prispevanega denarja za idejo, kar še poveÒuje popularnost med uporabniki. (Prentice, 2010)

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Kaj je Startup podjetje? Uspešna startup podjetja so lahko ponujena trgu vrednostih papirjev preko prve javne prodaje, prodana veÒji korporaciji ali združena z drugimi podjetji. Zaradi svoje āeksibilnosti se velikokrat preoblikujejo še v fazi nastajanja ali zgodnjega obstoja. Na žalost je neuspešnost tovrstnih podjetij bistveno višja od uspešnosti. Na podlagi raziskave, narejene na ameriškem trgu med ustanovitelji, imajo tisti, ki so prviÒ stopili na startup pot, 18% uspešnost; tisti, ki so to storili drugiÒ, 20%, in veterani 30% uspešnost (Blank & Dorf, 2012). Zato je zelo pomembno, da je osnovna ekipa zagnana, da se ne boji neuspeha in verjame v svojo vizijo. Osnova vrednosti veÒine tehnoloških podjetij je intelektualna lastnina. Nekateri produkti, kot na primer programska oprema, so lahko podvojeni in kopirani, zato se podjetja zavarujejo proti izgubi dobiÒka s patentiranjem produkta. V ZDA je bila leta 1980 40% podjetij baziranih na intelektualni lastnini, leta 2005 pa že 75% (The Economist, 2005). V primeru propada podjetja, ki je imelo zavarovano intelektualno lastnino, to lastnino obiÒajno kupi veÒje podjetje. Na ta naÒin pridobijo patente, s pomoÒjo katerih si prilastijo ekskluzivno pravico do neke storitve ali produkta. Zadnje Òase se, predvsem v ZDA, velik delež boja za potrošnike vrši v sodnih dvoranah namesto v razvojnih centrih, saj velike korporacije kopiÒijo patente in nato s pomoÒjo njih izsiljujejo in onemogoÒajo druge igralce na trgu.

Zgodovina startup podjetij http://trumanproject.org/wp-content/uploads/2013/08/1280px-San_Jose_Skyline_Silicon_Valley-545x363.jpg

Silicijeva dolina

Startup podjetja so se prva zaÒela pojavljati v drugi polovici 20. stoletja v Silicijevi Dolini v Kaliforniji, ZDA. Za njihov razvoj in širitev pa so pomembni trije dogodki. Prvi in najvažnejši sega v 19. stoletje, ko je bila Kalifornija še dežela kopalcev zlata. Lastnikov rudnikov je bilo v tistem Òasu manj kot kopalcev samih, zato tudi vojska oziroma šeriĀ niso bili dovolj za ohranjanje miru. Zvezne oblasti so leta 1872 sprejele zakon, s pomoÒjo katerega so lažje ohranjale mir. Ta pravi, da lahko katerakoli zaposlena oseba zapusti svojega delodajalca in se zaposli pri neposredni konkurenci. Zakon se zdi banalen, vendar je v današnjem Òasu ekspanzivnega razvoja tehnologije pomemben. OmogoÒa, da je vsaka pogodba, ki bi zaposlenemu prepreÒevala zaposlitev pri konkurenci, kar je sicer navada vsepovsod po ZDA in Evropi, na sodišÒu v Kaliforniji neveljavna. Zaposleni z inovativnimi idejami lahko te ideje in svoje znanje prenesejo h konkurenci ali pa celo ustanovijo svoje lastno podjetje. Drug dogodek, ki je botroval razvoju startup podjetij, je dejstvo, da je imela Univerza Stanford v 50-ih letih prejšnjega stoletja težave z denarjem. Ustanovitelj univerze, Leland Stanford, je striktno prepovedal prodajo kateregakoli dela ogromnega posestva, na katerem stoji univerza; ni pa prepovedal oddaje dela nepremiÒnin. Zato je upravni odbor univerze leta 1951 ustanovil Stanford industrijski park, kjer so tehnološka podjetja lahko sodelovala direktno z univerzo in njeno bazo znanja. Kot zadnji v seriji dogodkov pa velja zapustitev »Izdajalske osmice« iz podjetja Schockley Semiconductors ter njihova ustanovitev podjetja Fairchild Semiconductor s pomoÒjo korporacije Fairchild Camera and Instrument leta 1957. Po enajstih letih sta Gordon Moore in Robert Noyce zapustila Fairchild in ustanovila Intel.

http://blogs.kqed.org/pressroom/wp-content/blogs.dir/33/Āles/2012/10/Something-Ventured-Traitorous-Eight.jpg

Izdajalska osmica v prostorih Fairchild Semiconductors

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Kaj je Startup podjetje? Tovrstni prehod idej in znanja se je ekspanzivno razširil še v druga podjetja in od takrat so zaposleni zaÒeli ustanavljati in združevati Òedalje veÒ svojih lastnih podjetij. (Gromov, 1995) Najbolj znana startup podjetja iz prejšnjega stoletja so Microsoft, IBM, Apple, HP in Dell, ki se ukvarjajo s strojno opremo, podjetja trenutnega stoletja pa predvsem z internetnimi storitvami, kot na primer Google, Facebook, Instagram, Youtube in drugi.

Delovno okolje v startup podjetjih Startup podjetja kot gonilo za uspešnost poslovnega modela uporabljajo uÒinkovito delovno okolje. Princip kazni in nagrajevanja ni vedno potreben, saj so nekateri ljudje motivirani za delo tudi brez njih. Odsotnost stresa dopušÒa delavcem in raziskovalcem, da se bolj osredotoÒijo na izzive pred seboj, kot na samo delovno mesto in ohranitev zaposlitve. To jim daje potencial, da dosežejo veÒ za svoje podjetje. (McGregor, 1960) Ta kultura se je razvila in se uporablja v veÒ velikih uspešnih podjetjih ter skoraj v vseh startup poslovnih modelih. Google, na primer, omogoÒa svojim zaposlenim izvrstne delovne pogoje, saj imajo dostop do sob za sprostitev, brezplaÒni Ātnes, varstvo otrok, dovolijo pa jim tudi prinesti svoje hišne ljubljenÒke na delovno mesto. Glavni cilj sprememb kulture delovnih mest startup podjetij je, da zaposlenim omogoÒijo Òim bolj udobno delovno mesto, kar vodi do visoke produktivnosti.

http://www.gadgetreview.com/wp-content/uploads/2013/02/Google-HQ-Plex-Bowling.jpg

Bowling steze na sedežu Googla, Googplex, Mountain View, California

http://blog.casadesignboston.com/Āles/2012/02/Google-Headquarters-in-Zurich-26.jpg

Dnevna soba v Google Zürich sedežu

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Kaj je Startup podjetje? Startup na Slovenskem

ZaÒetniki v razvoju Startup kulture: Tovarna podjemov http://akademija.inovativnost.com/wp-content/uploads/2009/09/Tovarna-podjemov.png

Startup podjetja so se pri nas zaÒela intenzivneje razvijati leta 2007, ko je Univerza v Mariboru skupaj s partnerji ustanovila Tovarno podjemov. Ta deluje v okviru stebra Podjetništvo in inoviranje, konzorcija RAZ:UM. Poleg ustanavljanja in razvoja startup podjetij, tako odcepitvenih (angl. Spin-out) kot hÒerinskih (angl. Spin-oý), konzorcijski partnerji v okviru stebra ponujajo programe in storitve za spodbujanje intelektualne lastnine ter iskanje rešitev za njeno uspešno komercializacijo. Tovarna podjemov skupaj z Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), Ministrstvom za gospodarstvo in Tehnološki park Ljubljana želita prepoznati najboljše podjetniške ideje, ekipe in poslovne naÒrte oziroma startup podjetja, jih strokovno podpreti, povezati s potencialnimi investitorji, nadgraditi in promovirati širši javnosti. (Tovarna podjemov, 2013) Ministrstvo za gospodarstvo, Slovenski podjetniški sklad, Tovarna podjemov, Tehnološki park Ljubljana, Razvojni center za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter Združenje inkubatorjev in tehnoloških parkov Slovenije so v letu 2008 prviÒ organizirali vseslovensko startup tekmovanje pod Iniciativo Start:up Slovenia. Vsako leto zmagovalci prejmejo priznanje, denarno nagrado za nadaljevanje razvoja produkta, mreženje in prepoznavnost.

Microsoftov pospeševalnik idej iTime+ http://www.itime.si/ImgDir/Gallery/7/ITIME_vstopna.jpg

Šola Startupa od leta 2010 pomaga mladim razvijati njihove ideje http://ssh.si/wp-content/uploads/2012/10/hekovnik450.png

Eden odmevnejših produktov Hekovnikove Startup šole http://ebmedia.eventbrite.com/s3-s3/eventlogos/15539285/7054112039-1.png

Leta 2009 je Microsoft Innovation Center Slovenia ustanovil podobno organizacijo, pospeševalnik idej iTime+, ki je namenjen razvoju in komercializaciji rešitev mladih talentov, ki delujejo v panogah TIME (telekomunikacija, internet, mediji in zabava). (iTime+, 2010) V zadnjem Òasu pa iniciativo prevzemajo tudi podjetni posamezniki in ustanavljajo združenja in podjetja za pomoÒ Startup idejam. Tak primer je tudi Hekovnik, ki od leta 2010 pomaga mladim idejam na njihovi poti do uspešno realiziranega produkta in podjetja. (Hekovnik, 2013) Vlada Republike Slovenije je leta 2012 ustanovila Javno agencijo RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT), katere vizija je zagotoviti rast in razvoj slovenskega gospodarstva. S pomoÒjo trajnostnega koncepta želi kot izvajalska institucija biti aktiven del poslovnega okolja ter zagotavljati konkurenÒnost in promocijo slovenskega gospodarstva in turizma. Poleg ĀnanÒnih spodbud želi skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo in tehnologijo pomembno prispevati k promociji slovenskega podjetništva, predvsem globalno. Med drugim preko javnih razpisov podeljujejo nepovratna sredstva, ki so namenjena razvoju in nadgradnji razliÒnih obstojeÒih produktov ali storitev. Pomagajo pa tudi pri ustanavljanju novih perspektivnih in predvsem tehnološko naprednih podjetij. (SPIRIT, 2013)

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Startup podjetja in arhitektura ZaÒetki Prva startup podjetja so se razvila v garažah ustanoviteljev. Tudi sedaj je veliko podjetij ustanovljenih na domaÒih naslovih ustanovnih partnerjev, saj namesto investicij v prostore, ekipa raje nameni sredstva za razvoj ideje, tržne analize in marketinške strategije. Zadnjih nekaj let se razvijajo razliÒni inkubatorji in startup šole, ki nudijo novoustanovljenim podjetjem zaÒasne poslovne prostore, delijo izkušnje in jih medsebojno povezujejo. Ko podjetja postanejo uspešna, tržno in ekonomsko stabilna, se selijo v lastne poslovne prostore. Zasnova teh je sodobna, s poudarkom na udobju in dobrem poÒutju zaposlenih. Poleg odprtih in prilagodljivih pisarn, vsebujejo še raznovrstne prostore, kot na primer igralno sobo, Ātnes, wellness centre in druge. Vodilna na tem podroÒju sta Google in Facebook. Zavedata se, da se zaposleni lažje osredotoÒijo na delo, Òe imajo med delovnikom tudi možnost sprostitve. Startup parki ali raziskovalni kampusi so se najprej oblikovali v sklopu univerz, saj se je znanje tam najlažje in najhitreje preneslo iz akademskega v realni sektor. ZaÒetnik na tem podroÒju je Univerza Stanford v Kaliforniji. Z razvojem in širitvijo startup poslovnega modela so razliÒni konzorciji mestnih oblasti, ministrstev in poslovni angeli zaÒeli ustanavljati neodvisne poslovne objekte, namenjene spodbujanju startup kulture.

Barcelona@22

http://farm5.staticāickr.com/4005/4506483764_a857141bbe_b.jpg

Leta 1998 si ustanovitelji Googla uredijo prostore v tej garaži

Kot primer ene najveÒjih revitalizacij celotnega dela mesta velja obmoÒje 22 v Barceloni. Mestni svet je leta 2000 potrdil nov urbanistiÒni naÒrt, ki nekoÒ industrijsko cono Poblenou preureja v prostor, ki bi pritegnil nove aktivnosti. Veliko obmoÒje, ki se razteza Òez celoten jugo vzhodni kvadrant mesta, od Gran Via do avtocestnega obroÒa ter od Olimpijske vasi do Rambla de Primm, predstavlja 115 mestnih blokov v Eixample. S pomoÒjo spremembe namembnosti želijo pritegniti investitorje, da bi ustvarili okolje za razvoj poslovnih dejavnosti in raziskovanje, ki naj bi bilo povezano z naprednejšimi tehnologijami. Podjetja naj bi sobivala skupaj z raziskovalci, pospeševalci znanja in drugimi aktivno udeleženimi posamezniki. Kompaktno mesto v malem naj bi vsebovalo 4000 novih stanovanjskih enot, 145 000 kvadratnih metrov infrastrukture in javnih površin ter 11 400 kvadratnih metrov zelenih površin. Poleg revitalizacije obmoÒja pa naÒrt namerava ohraniti duh kulturne dedišÒine, saj je zašÒitil 114 posameznih elementov arhitekturnega in urbanega izražanja. (22@Barcelona, 2006)

http://shelleyperryblog.Āles.wordpress.com/2013/09/22barcelona_plan-copy.jpg

UrbanistiÒni naÒrt 22@Barcelona

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Startup arhitektura OÒesna klinika v Manchestru Drugi veÒji primer ureditve obmoÒja je revitalizacija oÒesne klinike v Manchestru skupaj z njeno neposredno okolico. Vodilni Univerzitetnega kliniÒnega centra Manchester so se odloÒili združiti tako medicinske raziskovalce, kot tudi vse, ki predstavljajo podporo znanosti, kot na primer izdelovalce aparatov, tehnološke raziskovalce, biokemike in druge. Partnerstvo med Univerzo in Centralno univerzitetno kliniko Manchester, imenovano Manchester Biomedical Research Center (BRC), želi prenesti ideje in inovacije iz laboratorijev preko kliniÒnih poskusov v širšo regijo in globalno. Vodilna ekipa, ki združuje mednarodno priznane raziskovalce na podroÒju medicine, želi s pomoÒjo industrijskih partnerjev, raziskovalnih donacij in prijav na znanstvene razpise prenesti znanost v zdravstveno prakso. (MRBC, 2008)

Tehnološki park Ljubljana

Povezava novega in starega dela Manchestrske oÒesne klinike http://i3.manchestereveningnews.co.uk/incoming/article608617.ece/ALTERNATES/s2197/C_71_article_1408433_image_list_image_list_item_0_image-608617.jpg

NajveÒji tehnološko raziskovalni center v Sloveniji je Tehnološki park Ljubljana (TPLJ). Lociran v bližini mestnih vpadnic in letališÒa Brnik vsebuje moderne poslovne prostore za preko 120 visokotehnoloških podjetij z veÒ kot 1450 zaposlenimi. Poleg Univerze in raziskovalnih inštitutov se v njegovi neposredni okolici nahajajo tudi hoteli, gostinski prostori in razpoložljivost kapitala ter Òloveških virov. Tehnološki park ustvarja evropsko konkurenÒno poslovno okolje za rast obstojeÒih in pospešuje nastajanje novih podjetij, ki temeljijo na znanju in tehnologiji. Pod okriljem TPLJ deluje tudi Kranjski razvojni center za informacijske in komunikacijske tehnologije. (TPLJ, 2011) Po principu »vse na enem mestu« je RC IKT sestavljen iz treh delov. IKT park zagotavlja optimalne pogoje za razvoj in delo mladih inovativnih podjetij. Informacijsko komunikacijski center zagotavlja storitve in podporo celotnemu RC IKT parku, inovacijsko tehnološki center pa spodbuja inovativnost in pospešuje razvoj novih produktov in storitev z združevanjem zmogljivosti iz gospodarstva in univerzitetnega okolja. Park, ki obsega preko 9600 kvadratnih metrov, nudi prostor 1000 zaposlenim v pisarnah, velikosti približno 40 kvadratnih metrov s 4 delovnimi mesti. Pisarne je mogoÒe prilagajati, združevati ali loÒevati s pomoÒjo enostavnih pregradno montažnih sten. (TPLJ, 2011) Poleg TPLJ in RC IKT imamo v Sloveniji še nekaj podobnih institucij, kot na primer Podjetniški inkubator v Sežani, Pomurski tehnološki park, Technopolis Celje in druge.

http://www.tp-lj.si/sites/www.tp-lj.si/Āles/imce/slike/P8200200.JPGitem_0_image-608617.jpg

NajveÒji tehnološki park pri nas: Tehnološki park Ljubljana

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Startup arhitektura AREA Science park V naši neposredni bližini, v sosednjem Trstu, se nahaja veÒji grozd objektov povezanih v AREA Science park. Leta 2005 ga je ustanovilo Ministrstvo za izobraževanje, visoko šolstvo in raziskovanje Republike Italije, upravlja pa ga Konzorcij znanstvenega in tehnološkega raziskovalnega središÒa v Trstu. Je prvi veÒ sektorski park v Italiji in ima status javne nacionalne raziskovalne ustanove na najvišji ravni. V podobni obliki park deluje že od leta 1978 in je sestavljen iz treh kampusov. Dva se nahajata na tržaškem krasu v Bazovici in PadriÒah v bližini Trsta, tretji pa v starem tovornem terminalu v Gorici. Konzorcij je neproĀtna raziskovalna ustanova in spodbuja raziskave, prenos znanja in tehnologij, širi inovativnost v proizvodnjo, visoko strokovno znanje in promocijo na podroÒju industrije. Pomaga pri ustanavljanju odcepitvenih in hÒerinskih startup podjetij, razvoju tehnologij za pridobivanje energije iz alternativnih virov in samo varÒevanje z njo, trajnostnemu razvoju ter usposabljanju, izobraževanju in ozavešÒanju na šolah. V kampusih AREA parka se nahaja 88 centrov, družb in inštitutov, ki skupaj štejejo veÒ kot 2400 zaposlenih. (AREA, 2005)

So-delanje So-delanje (Coworking) se je pojavilo leta 2005, ko je programski inženir Brad Neuberg zbral kopico prijateljev razliÒnih strok, ki so skupaj najeli poslovne prostore in si delili pisarniške stroške. Tovrstni koncept pomaga posamezniku ali skupini, ki nima potrebe po doloÒenem delovnem mestu, vendar si vseeno želi socialne aspekte le-tega. NajveÒkrat gre za ljudi kreativnih strok, ki bi lahko delali od doma, a si želijo druženja, nižje stroške pisarniške opreme, kot so na primer tiskalniki in internet, ali pa veliko potujejo in raje najamejo delovni prostor v mestu, kjer se trenutno nahajajo. (Butler, 2008) So-delavni prostori vsebujejo razliÒne delovne površine, konferenÒne prostore, veÒnamenske fotografske ali delavniške sobe, dnevni ali skupni prostor ter druge. Uporabniki lahko mizo ali sobo najamejo za dan, teden ali mesec. Podpora pa poleg interneta vsebuje še razliÒne omarice, predalnike in osebno mreženje.

http://www.area.trieste.it/opencms/export/area/it/Press-Room/cartella_stampa/AREApadriciano05_1.jpg

AREA Science park v Trstu

V Sloveniji se so-delanje razvija šele zadnjih nekaj let. Organizacija Slovenia Coworking organizira razliÒne delavnice, razstave in izobraževanja ter povezuje nekaj odprtih kreativnih con, kot na primer Kreativno cono Šiška, KinoŠiška Coworking, Hekovnik in Poslovno Oazo. Prvi pravi sodelavni prostor je Kreativni center Poligon v Ljubljanski TobaÒni. Poligon je vadbišÒe za samozaposlene profesionalce in ustvarjalne skupnosti delujoÒe na polju kreativnih ekonomij, socialnega podjetništva in kulture. (Poligon, 2014)

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Startup arhitektura Bivalni laboratorij Bivalni laboratoriji so eksperiment v realnem Òasu, kjer uporabniki in kreatorji soustvarjajo inovacije. Poznamo štiri glavne aktivnosti, in sicer sodelovanje uporabnika in ustvarjalca pri kreaciji dizajna, raziskovanje razliÒnih uporabnosti in obnašanj na trgu, testiranje implementacije realnih scenarijev v skupnosti uporabnikov ter ocenjevanje razliÒnih konceptov, produktov in storitev glede na socialno-ekonomske in socialno-ergonomske kriterije. (Living Labs EU, 2007) Ta naÒin raziskovanja omogoÒa hitro odkrivanje napak ter visoko kakovostne produkte, saj je uporabnik vpleten v razvoj že v zaÒetni fazi. Poleg raziskave bivalnih podroÒij poznamo tudi žive laboratorije, kjer je del tehnologije odprt in dosegljiv uporabniku za lažje razumevanje in uporabo.

http://static.blog.zeix.com/old/2011/01/ihl_aussen_01.jpg

Švicarski iHomeLab v realnem Òasu raziskuje in razvija napredne pametne sisteme za enodružinske hiše

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Makrolokacija Zgodovina in razvoj Trnovega s širšim obmoÒjem Trnovo obsega ozemlje med GradašÒico, Ljubljanico in Malim Grabnom. V preteklosti je bilo del Barjanskega jezera. Naplavine Malega Grabna in GradašÒice tvorijo trdo rjavo ilovico, ki je ponekod debela do dva metra. Pod njo je plast šote, nato tanjša plast ilovice, pomešane z mivko, in nazadnje mivka. Zaradi obilice ilovice na trnovskih tleh se je na tem obmoÒju zgodaj v 16. stoletju razvila opekarska obrt. Razcvetela se je v 18. Stoletju, o Òemer še danes priÒata ulici Opekarska cesta in Na mivki. Mivka se je uporabljala pri gradnji hiš. (HoÒevar, 1985) Zaradi rodovitne prsti so bili TrnovÒani med drugim tudi poljedelci. Njive so se raztezale do Posavja ob današnji Slovenski cesti. S širjenjem mesta so se njive pozidale, ohranilo pa se je zelenjadarstvo, vrtnarstvo in vrtiÒkarstvo. TrnovÒani so bili znani tudi po Òolnarjenju, o Òemer priÒa že Valvasor. Delili so se na velike in male Òolnarne, imeli pa so tudi enega najstarejših cehov v Ljubljani. Skupaj z vrhniškimi Òolnarji so oskrbovali Ljubljano s šoto, lesom, drvmi, peskom, vrhniško opeko in podpeškim kamnom. PristanišÒe je bilo na današnjem Bregu. Izgradnja železnice je zmanjšala pomen Brega, zato se je pristanišÒe premaknilo na zaÒetek Trnovskega pristana. Po potresu, leta 1895, je Ljubljana potrebovala veliko stavbnega gradiva, zato je takrat promet cvetel. Leta 1899 je bila zgrajena vrhniška železnica in gradnja z betonom je pomenila zaton Òolnarjenja, ki je po Prvi svetovni vojni zamrl. SkladišÒa so bila prezidana v stanovanja ali podrta. Preuredili so pristan, bregove Ljubljanice betonirali, med vrbami žalujkami pa speljali sprehajalno pot, ki ji je dokonÒno podobo dal Jože PleÒnik leta 1934. (HoÒevar, 1985)

Katastrski naÒrt Ljubljane iz leta 1898 Katastrski naÒrti Ljubljane, Mestni arhiv Ljubljane, LJU 334

Katastrski naÒrt Ljubljane iz leta 1984 Katastrski naÒrti Ljubljane, Mestni arhiv Ljubljane, LJU 334

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Makrolokacija Lokacije Univerzitetnih in raziskovalnih institucij Akademija za glasbo

Akademija za gledališ þåØ ų±ÚĜŅØ ĀĬĵ ĜĹ ƋåĬåƴĜǄĜģŅ

UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL

eĩ±ÚåĵĜģ± Ǆ± ĬĜĩŅƴĹŅ ƚĵåƋĹŅŸƋ ĜĹ ŅÆĬĜĩŅƴ±Ĺģå ĜŅƋåĘĹĜŻĩ± ü±ĩƚĬƋåƋ± )ĩŅĹŅĵŸĩ± ü±ĩƚĬƋåƋ± 8±ĩƚĬƋåƋ± Ǆ± ±ųĘĜƋåĩƋƚųŅ 8±ĩƚĬƋåƋ± Ǆ± ÚųƚǆÆåĹå ƴåÚå 8±ĩƚĬƋåƋ± Ǆ± åĬåĩƋųŅƋåĘĹĜĩŅ 8±ĩƚĬƋåƋ± Ǆ± ü±ųĵ±ÏĜģŅ 8±ĩƚĬƋåƋ± Ǆ± čų±ÚÆåĹĜŻƋƴŅ ĜĹ čåŅÚåǄĜģŅ 8±ĩƚĬƋåƋ± Ǆ± ĩåĵĜģŅ ĜĹ ĩåĵĜģŸĩŅ ƋåĘĹŅĬŅčĜģŅ 8±ĩƚĬƋåƋ± Ǆ± ĵ±Ƌåĵ±ƋĜĩŅ ĜĹ ĀǄĜĩŅ 8±ĩƚĬƋåƋ± Ǆ± ų± þƚĹ±ĬĹĜŻƋƴŅ ĜĹ ĜĹüŅųĵ±ƋĜĩŅ 8±ĩƚĬƋåƋ± Ǆ± ŸŅÏĜ±ĬĹŅ ÚåĬŅ 8±ĩƚĬƋåƋ± Ǆ± ŸƋųŅģĹĜŻƋƴŅ 8±ĩƚĬƋåƋ± Ǆ± ŻŞŅųƋ 8±ĩƚĬƋåƋ± Ǆ± ƚŞų±ƴŅ 8ĜĬŅǄŅüŸĩ± ü±ĩƚĬƋåƋ± aåÚĜÏĜĹŸĩ± ü±ĩƚĬƋåƋ± c±ų±ƴŅŸĬŅƴĹŅƋåĘĹĜŻĩ± ü±ĩƚĬƋåƋ± {åÚ±čŅŻĩ± ü±ĩƚĬƋåƋ± {ų±ƴĹ± ü±ĩƚĬƋåƋ± åŅĬŅŻĩ± ü±ĩƚĬƋåƋ± åƋåųĜĹ±ųŸĩ± ü±ĩƚĬƋåƋ± ¬Úų±ƴŸƋƴåĹ± ü±ĩƚĬƋåƋ± 8±ĩƚĬƋåƋ± Ǆ± ĵåÚĜģå 8±ĩƚĬƋåƋ± Ǆ± ŞŅŸĬŅƴĹå ƴåÚå :)e ŅĬĬåčå ě 8±ĩƚĬƋåƋ± Ǆ± ŞŅÚģåƋĹĜŻƋƴŅ ŅĬ± Ǆ± ųĜŸ±Ĺģå ĜĹ ŸĬĜĩ±Ĺģå ĜŸŅĩ± ŞŅŸĬŅƴĹ± ŻŅĬ± ) %Fk ĜŸŅĩ± ŻŅĬ± Ǆ± ÚĜǄ±ģĹ Visoka šola za ra þƚĹŅƴŅÚŸƋƴŅ ĜŸŅĩ± ŻŅĬ± Ǆ± ŸƋŅųĜƋƴå 8±ĩƚĬƋåƋ± Ǆ± ƴ±ųĹŅŸƋĹå ƴåÚå

XģƚÆĬģ±ĹŸĩĜ ƚĹĜƴåųǄĜƋåƋĹĜ ĜĹĩƚÆ±ƋŅų åĘĹŅĬŅŻĩĜ Ş±ųĩ XģƚÆĬģ±Ĺ± ŅÏĜ±ĬĹĜ ĜĹĩƚÆ±ƋŅų UåĵĜģŸĩĜ ĜĹŻƋĜƋƚ XģƚÆĬģ±Ĺ± FĹŸƋĜƋƚ IŅǆåü Ƌåü±Ĺ

Ožje obmoÒje obravnave

https://maps.google.si/

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Makrolokacija Lokacije Univerzitetnih in raziskovalnih institucij Akademija za glasbo

Akademija za gledališ þåØ ų±ÚĜŅØ ĀĬĵ ĜĹ ƋåĬåƴĜǄĜģŅ

UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL UL

Ožje obmoÒje obravnave

https://urbanizem.ljubljana.si/index3/OPN_MOL_ID.htm

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Mikrolokacija OPN MOL Teslove 30 in okolice Trenutno objekt na Teslovi ulici 30 zasedajo: Tehnološki park Ljubljana (veÒino prostora) Hekovnik (startup organizacija) Appoteka, razvoj spletnih Aplikacij, d.o.o. Balder Optoelektronski Elementi In Merilna Tehnika D.O.O. Bia podjetje za laboratorijsko in Procesno opremo d.o.o. Ljubljana Bia Separations Podjetje Za Separacijske Tehnologije D.O.O. Binteh, tehnološke rešitve, d.o.o. Cosylab, Laboratorij Za Kontrolne Sisteme, D.D. Ekliptik Razvoj In Svetovanje D.O.O. Elaphe, podjetje za razvoj in prodajo elektriÒnih vozil ter Energijskih virov d.o.o. Elpros Elektronski In Programski Sistemi D.O.O. Flexatec, Fleksibilna Avtomatizacija D.O.O. Geopolis, Svetovanje In Razvoj, D.O.O. Horizonte Venture management družba za svetovanje d.o.o. Informacijske tehnologije Dejan Spasovski s.p. LonÒek kuhaj, interna okrepÒevalnica, d.o.o. Molekula, Laboratorijske Raziskave, D.O.O. Obelisk, Internetne rešitve, d.o.o. Simgularis, Visokotehnološki inženiring, d.o.o. Vacutech, Vakumske Tehnologije In Sistemi, D.O.O. Vpenjalni sistemi d.o.o.

3 4

2 1

1. Inštitut Jožeš Štefan 2. Fakulteta za matematiko in Āziko 3. Tehnološki park Ljubljana 4. Kemijski inštitut

https://urbanizem.ljubljana.si/index3/OPN_MOL_ID.htm

EUP : VI-382 RABA %Ĝ ŠkÆĵŅÒģ± ÏåĹƋų±ĬĹĜĘ Úåģ±ƴĹŅŸƋĜ Ǆ± ĜǄŅÆų±ǆåƴ±Ĺģåš TIPOLOGIJA V k{cIe F¬Uk F )ck F : e% )c) {e )X) 8F ě 8eU k F¬ e ) ŠĹ±ģƴåÒš 1,6 8¬ ě 8eU k ¬e¬F%eck F ŠĹ±ģƴåÒ Ţš / 8 { ě 8eU k k%{ FB F eXcFB {k Fc ŠĹ±ģĵ±Ĺģ Ţš 8¬{ ě 8eU k k%{ FB ¬)X)cFB {k Fc ŠĹ±ģĵ±Ĺģ Ţš 25 VIŠINA STAVB ÚŅ {ťĂ

Za Vi-292 ni nobenih posebnih urbanistiÒnih pogojev. (oznaka ne obstaja niti v Priloga 1: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora, niti v Priloga 2: Podrobna merila in pogoji za pripravo posameznih OPPN OPN-MOL)

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Mikrolokacija Umestitev objekta v prostor Ožje obmoÒje obdelave obsega urbani prostor med Inštitutom Jožefa Štefana, Fakultete za matematiko in Āziko na zahodu, sedežem Tehnološkega parka Ljubljana na severu, Inštitutom za hudournike Fakultete za gradbeništvo in geodezijo na jugu ter Kemijskim inštitutom na vzhodu. Glavni prostor obravnave je lociran na trenutno zapušÒenem zemljišÒu v lasti zasebnika, toda v vplivnem obmoÒju Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. ObmoÒje sekundarnega pomena pa se nahaja na prostoru za raziskovanje hudournikov FGG. Sedež Tehnološkega parka Ljubljana stoji na Teslovi ulici, kar je referenca na velikega elektroinženirja in izumitelja Nikolo Teslo. Objekt Edvarda Ravnikarja je po izgradnji zasedel Inštitut za jaki in šibki tok. Lokaciji in spominu primerno se nov objekt poimenuje Teslov raziskovalni center.

Opis lokacije Trenutno stanje lokacije je izredno slabo, saj obmoÒje prerašÒajo neurejeni vrtiÒki. ObmoÒje je v zasebni lasti stanovalca ene izmed robnih stanovanjskih hiš, toda po OPN Mestne obÒine Ljubljana ima glavni vpliv nanj Inštitut za hudournike Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Z izgradnjo novega centra se prostor skupaj z javnimi površinami revitalizira in spremeni v stiÒno toÒko vsem okoliškim raziskovalnim institucijam. Raziskovalci se v objektu sreÒujejo, sestankujejo in tudi sprošÒajo. Center je stiÒišÒe razliÒnih strok, znanj in tehnologij. Prav tako se s pomoÒjo garažne hiše pod objektom delno reši problem s parkirnimi mesti v okolici.

3 2

1. Inštitut Jožeš Štefan 2. Fakulteta za matematiko in Āziko 3. Tehnološki park Ljubljana 4. Kemijski inštitut

https://maps.google.si/

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Mikrolokacija FotograĀje lokacije

fotograĀja vir avtorja

1. pogled proti Fakulteti za matematiko, UL

fotograĀja vir avtorja

2. pogled proti Fakulteti za Āziko, UL

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Mikrolokacija FotograĀje lokacije

fotograĀja vir avtorja

3. pogled proti Rozmanovim vrtovom

fotograĀja vir avtorja

4. pogled proti sedežu Tehnološkega parka Ljubljana, Teslova ulica 30

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Analize prostora Infrastruktura M 1:2500 Železnica a nic z e l že na ž Ju

Glavna cestna vpadnica

a jev har Gro ta ces

ta ces a ašk Trž

Dovozna cesta

VeÒja zelena površina

lica

u va iho

jdr

lica

u ka

s ran Jad

GradašÒic

Lokalna cesta

Površinska voda

ta ces a v o Jam

Glavna cesta

ObmoÒje se nahaja v bližini pomembnejše Ljubljanske vpadnice Tržaške ceste kar mu daje odliÒno povezljivost z ostalimi deli mesta. Dostop je mogoÒe preko Jadranske ulice na zahodu, ter Langusove na zahodu. Do južne Barjanske vpadnice je dostop preko Teslove in Riharjeve ulice. V okolici okoliških eno in dvostanovansjkih stavb je veliko zelenja, javno dostopno pa se nahaja ob GradašÒici in veÒjih parkih v neposredni bližini.

rjeva ulica

Mencinge

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Analize prostora Raba površin M 1:2500 Stanovanjske površine Izobraževalne / raziskovalne institucije Športne površine Komercialne površine Zdravstvene površine

VeÒino manjših objektov na obmoÒju je eno in dvostanovanjskih hiš. Druga najveÒjo skupino sestavljajo izobraževalne in raziskovalne institucije. VeÒ je tudi komercialnih objektov. Program dopolnjujeta dva zdravtsvena domova in veÒ športnih površin s Kolezijo v neposredni bližini.

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Analize prostora Smer zazidave M 1:2500

Smer zazidave sledi mreži cest ki veÒinoma potekajo v smereh vzhod-zahod in jug-sever. VeÒji objekti veÒinoma potekajo v smeri vzhod-zahod.

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Analize prostora Zaznavna analiza M 1:2500 Intenzivnost hrupa in prometa Pogledi Višinske dominante VozlišÒa

ObmoÒje zamejuje objekti z veÒjimi gabariti, na severu Tehnološki park na Teslovi ulici, na vzhodu Kemijski inštitu, na Jugu Gradbeni inštitu ter na zahodu Fakulteti za matematiko in Āziko ter inštitu Jožeš Štefan. V samem središÒu se trenutno nahajajo zanemarjeni vrtovi. Smiselni pogledi so usmerjeni proti Ljubljanskemu gradu in proti GradašÒici.

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

ReferenÒni primeri So-delanje Betahaus v Berlinu velja za enega boljših primerov dobre prakse sodelavne skupnosti. Uporabnikom omogoÒajo najem ene ali veÒ miz oziroma sobe za 12 ur, cel dan, teden ali mesec. Prav tako imajo na voljo Òajno kuhinjo, kavarno, shrambe in vse, kar vsebuje klasiÒna pisarna.

http://republikken.net/wp-content/uploads/2012/02/Republikken-13-1024x680.jpg

RazliÒne pisarne Betahaus Berlin

Lokacija: Berlin, NemÒija Leto izgradnje: 2009 Avtor: ustanovitelji Betahaus projekta, Madeleine v. Mohl

http://www.luyenroloý.de/wp-content/uploads/2011/07/gro%C3%9Fer-Raum-oben.jpeg

http://fundgrube.ostsinn.ch/wp-content/uploads/P1020861.JPG

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

ReferenÒni primeri Bivalni in živi laboratorij Arhitekt Ab Rogers se je ob snovanju najnovejše poslovalnice verige PizzaExpress oprl na duh Òasa iz leta 1965 in prve ustanovljene restavracije v Sohu, vendar mu je dodal moderne eksperimentalne elemente. Poleg gledaliških režiserjev so v fazi naÒrtovanja sodelovali tudi DJji, akustiki in dizajnerji. Rezultat je popolnoma personaliziran prostor, kjer ima uporabnik možnost izbire lastne glasbe, razliÒnih nenavadnih kombinacij pizz in na splošno ambient, ki ga navadno ne izkusimo v podobni restavraciji.

http://static.dezeen.com/uploads/2011/01/dzn_Living-Lab-by-Ab-Rogers-for-Pizza-Express-5.jpg

http://static.dezeen.com/uploads/2011/01/dzn_Living-Lab-by-Ab-Rogers-for-Pizza-Express-3.jpg

Living Lab Pizza Express Ab Rogersa

Lokacija: London, Velika Britanija Leto izgradnje: 2010 Avtor: Ab Rogers

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

ReferenÒni primeri Pisarniška dnevna soba Prostori, ki omogoÒajo zaposlenim sprostitev ali zabavo, se Òedalje pogosteje pojavljajo v sodobnih pisarniških kompleksih, odkar so s to prakso zaÒeli internetni velikani, kot sta Google in Yahoo. Za zaposlene to pomeni manj stresa in veÒjo produktivnost. SprošÒajo se lahko z igro, druženjem ali Ātness in wellness programi.

http://showmetech.band.uol.com.br/wp-content/uploads/2011/02/Google_Pittsburgh_5_GameRoomMicroKitchen.jpg

Dnevna soba v Google Pittsburgh pisarnah Dnevna soba za “Brainstorming” v Google Pittsburh pisarnah

Lokacija: Pittsbourgh, Združene države amerike Leto izgradnje: 2006 Avtorji:Strada Architects

http://homedesigning.zippykid.netdna-cdn.com/wp-content/uploads/2011/02/google-pittsburgh-oþce.jpg

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

ReferenÒni primeri Pisarne Sodobne pisarne imajo veliko možnost prilagoditve glede na potrebe podjetja in zaposlenega. Polne so dnevne svetlobe in omogoÒajo nadstandardne delovne pogoje. Tako kot Google, tudi Facebook želi zaposlenim ustvariti delovno okolje, kjer bodo z veseljem in z visoko produktivnostjo ustvarjali in delali.

Lokacija: Palo Alto, Kalifornija, Združene države amerike Leto izgradnje: 2009 Avtor: O+A Studio

http://karmatrendz.Āles.wordpress.com/2009/10/facebook_oþces_palo_alto_10.jpeg?w=999

Pisarne v Facebook sedežu, Palo Alto, Studija O+A PIsarne v Google Pittsburg

http://sofalova.blog.com/Āles/2013/07/B51.0b.jpg

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

ReferenÒni primeri Javni program Raziskovalne institucije in veÒ sodobnejših pisarniških kompleksov ima poleg privatnih pisarn tudi javno odprt program. V njem so vkljuÒene knjižnice, restavracije, sprostitveni saloni in bari. Knjižnice v raziskovalnih ustanovah navadno hranijo knjige, namenjene temi raziskovanj, kar pomeni da so bolj specializirane kot ostale javne knjižnice. Bari in restavracije pa dopolnjujejo ponudbo okolici ali omogoÒajo sreÒevanje zaposlenih z zunanjimi sodelavci ali obiskovalci.

http://www.stradallc.com/Āles/google4.jpg

Knjižnica v Google Pittsburgh pisarnah Kafeterija v Google Pittsburgh pisarnah

Lokacija: Pittsbourgh, Združene države amerike Leto izgradnje: 2006 Avtorji:Strada Architects

http://www.pittsburghmagazine.com/Pittsburgh-Magazine/March-2012/Google-Pittsburghs-New-Kennywood-Inspired-Oþce-Space-Will-Blow-Your-Mind/google%20oþce%20cafeteria.jpg

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

ReferenÒni primeri Stanovanja Raziskovalne ekipe imajo lahko Òlane iz razliÒnih držav. Prav tako lahko sodelujejo razliÒno dolgo Òasa. Mednarodnim raziskovalcem se v samem raziskovalnem centru namenijo tudi sobe in manjša stanovanja. Tako lahko raziskovalci Òim veÒ Òasa posvetijo intenzivnemu raziskovanju brez nepotrebnega Òasa za prevoz do dela. Stanovanja služijo tudi za namene bivalnih in živih laboratorijev.

http://www.scapeliving.com/site/mile/uploadedresources/scape-east-studioplusplus-overview.jpg

Scape Living stanovanjski studio Ab Rogersa Scape Living stanovanjski studio Ab Rogersa

Lokacija: London, Velika Britanija Leto izgradnje: 2012 Avtor: Ab Rogers

http://www.scapeliving.com/site/mile/uploadedresources/scape-east-studioplusplus-kitchenette-en-suite.jpg

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

ReferenÒni primeri Znanstveni laboratoriji Salk Institute arhitekta Louis Kahna še vedno velja za eno bolj naprednih in modernih raziskovalnih institucij. Z zasnovo s prostimi tlorisi raziskovalnih laboratorijev in loÒenih servisnih ter pisarniških prostorov omogoÒajo prilagodljivost in s tem veÒjo uÒinkovitost raziskav. Okolje samo simbolizira odprto okolje kreativnosti. Simetrija poudarja znanstveno natanÒnost, razpokana fasadna linija pa omogoÒa naravni svetlobi vstop v zgradbo, podobno kot vodi intelekt do odkritja. Kontrast med ravnotežjem in dinamiÒnimi prostori manifestira pluralnost pri znanstvenem študiju. eprav moderen po izgledu, je inštitut izolirano obmoÒje za individualni in skupinski študij, podobno kot samostani, ki so objekt religijskega odkritja. DokonÒno, pomen Salk Instituta transcendira funkcijo in ĀziÒni prostor kot reāeksijo iskanja resnice skozi znanost namesto skozi Boga zahodne civilizacije. Luis Kahnova mojstrovina je reinterpretacija samostanskega intelektualnega umika sodobnega Òasa. (Salk Institute, 2013)

http://architangent.com/wordpress/wp-content/uploads/2012/01/Salk22.jpg

Odprti tloris znanstvenih laboratorijev Prerez skozi znanstvene laboratorije

Lokacija: La Jolla, Kalifornija, Združene države Amerike Leto izgradnje: 1963 Avtor: Luis Kahn

http://classconnection.s3.amazonaws.com/618/āashcards/1220618/jpg/-0071338796140847.jpg

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

ReferenÒni primeri Športne površine Zapor na Dobu arhitekturnega biroja Triiije ima športne površine, postavljene na strehi objektov. S tem je horizontalna fasada spremenjena v funkcionalno površino, namenjeno športu. Visoke mreže okoli igrišÒ so namenjene pobegu žoge in subliminalno omejujejo stanovalcem popravne institucije prosto gibanje. Nekdaj logistiÒni terminal v mestu Nürnberg je podjetje Kickfabrik z minimalnimi posegi spremenilo v športni center z igrišÒi za mali nogomet. Mreža enostavno vpeta v školjko obstojeÒega objekta ustvarja delno zaprt prostor za neomejeno igro z žogo, postavitev igrišÒ v notranjost pa omogoÒa izkorišÒenost tekom celotnega leta.

Lokacija: Utrecht, Nizozemska Leto izgradnje: 2005 Avtorji: NL Architects

http://www.nlarchitects.nl/static/media/uploads/slidehows/Basketbar/normalslideshow/92/Dia1.JPG

Basketbar Univerze v Utrechtu Notranje nogometno igrišÒe v mestu Nơrnberg

Lokacija: Nürnberg, NemÒija Leto izgradnje: 2010 Avtorji: NL Architects

http://media.prinz.de/images/articles/2013-11/indoor_b2soccer_nurnberg_2013_-_prasentiert_von_erdinger_weibier_das_w...2__950.jpg

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Zasnove Urbanizma Objekt je lociran v središÒu ožjega obravnavanega obmoÒja raziskovalnih in izobraževalnih institucij kar mu daje status stiÒne toÒke za zaposlene in druge zainteresirane za raziskovanje. Povezovanje objektov v zakljuÒeno celoto je zaradi razliÒnih obdobij gradnje, stilov in izvedb praktiÒno nemogoÒe, se pa lahko vrši s pomoÒjo zunanje ureditve. Novo nastali center s podzemno garažo omogoÒa ureditev trga med sedežem Tehnološkega parka in Raziskovalnim centrom. Z enako ureditvijo se posega tudi na obmoÒje zahodno od Gradbenega inštituta za hudournike, kjer se za dodatne potrebe nastanitev raziskovalcev predvidi nižjo blokovsko gradnjo. Poleg enovite parkovne ureditve, se na ožjem obmoÒju okoli raziskovalnih institucij uredi tudi javno razsvetljavo, urbano opremo, ploÒnike in ceste. Obiskovalec ima tako obÒutek sprehoda skozi urejeno in jasno oblikovano obmoÒje.

Zapolnitev urbanistiÒnega kareja

Vplivno obmoÒje novega centra glede na obstojeÒe institucije

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Zasnove Urbanizma Okoli jasno poudarjenih raziskovalnih objektov, ki dominirajo okolico s svojimi gabariti, se nahaja nižja, predvsem eno ali dvostanovanjska gradnja. Gabariti veÒjih objektov so veliki, a je njihova sestava veÒinoma razdrobljena. NajveÒ gradbenih osi poteka v smeri vzhod-zahod. SledeÒ obstojeÒim gradbenim linijam, novo nastali objekt zapolnjuje urbani kare v spodnjem desnem vogalu. Objekt je sestavljen iz dveh pokonÒnih in enega vodoravnega kubusa, prikljuÒenih ali vsiljenih v osnovno vodoravno plošÒo. Oblika in višina, ki ne presega višin obstojeÒih objektov, mu tako omogoÒata, da ne izstopa iz konteksta, temveÒ se vanj zlije, hkrati pa ohranja obÒutek poudarka in pomembnosti v prostoru.

Zapolnitev urbanistiÒnega kareja

Smeri zazidav veÒjih okoliških objektov

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Zasnove Objekta Objekt gradijo baza, oziroma vodoravna plošÒa, v kateri se nahaja povezovalni program, ter trije loÒeni kubusi, ki vsak s svojim programom tvori celoto, a je zares uporaben šele ko je povezan z ostalimi programi preko osnovne platforme. Baza ali platforma ima tri etaže. Kletna je namenjena parkiranju, skladišÒem in tehniÒnim prostorom za inštalacije. PritliÒje, ki je od roba objekta pomaknjeno navznoter, daje obÒutek lebdenja višjega nadstropja. Sestavljeno je iz servisnih in pomožnih prostorov restavracije in ostalih delov centra. Na vzhodni strani je z zunanjimi obiskovalci povezan s pomoÒjo bara, na severu pa preko vhodne avle veÒnamenske dvorane. Servisna dostava ima dostop do objekta na južni strani, kjer je že obstojeÒe parkirišÒe Inštituta za hudournike. Nadstropje oziroma prostor stiÒišÒa, kjer se vsi programi povezujejo med seboj, konzolno visi Òez pritliÒje. Vanj se zajedata stolpa in dvorana. Na strehi nadstropja je velika odprta terasa s košarkaškim igrišÒem, zelenico, parkom in prostorom za poÒitek ter relaksacijo.

Prostorska programska shema objekta

Servis Delavnica Pisarne Skupni prostori Dvorana Stanovanja

Glavni program je vrinjen v družabno platformo

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Zasnove PritliÒja Objekt gradijo baza, oziroma vodoravna plošÒa, v kateri se nahaja povezovalni program, ter trije loÒeni kubusi, ki vsak s svojim programom tvori celoto, a je zares uporaben šele ko je povezan z ostalimi programi preko osnovne platforme. Baza ali platforma ima tri etaže. Kletna je namenjena parkiranju, skladišÒem in tehniÒnim prostorom za inštalacije. PritliÒje, ki je od roba objekta pomaknjeno navznoter, daje obÒutek lebdenja višjega nadstropja. Sestavljeno je iz servisnih in pomožnih prostorov restavracije in ostalih delov centra. Na vzhodni strani je z zunanjimi obiskovalci povezan s pomoÒjo bara, na severu pa preko vhodne avle veÒnamenske dvorane. Servisna dostava ima dostop do objekta na južni strani, kjer je že obstojeÒe parkirišÒe Inštituta za hudournike. Nadstropje oziroma prostor stiÒišÒa, kjer se vsi programi povezujejo med seboj, konzolno visi Òez pritliÒje. Vanj se zajedata stolpa in dvorana. Na strehi nadstropja je velika odprta terasa s košarkaškim igrišÒem, zelenico, parkom in prostorom za poÒitek ter relaksacijo.

Programska razÒlenitev pritliÒja

Servis SkladišÒe Raziskovalni laboratorij Pisarne Seminarski prostori Bar

Primarno servisna etaža ima pripojen glavni in dodatni program

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Zasnove Nadstropja Programska zasnova nadstropja je razdrobljena, a smiselno povezana med seboj v celoto, ki omogoÒa Òim bolj raznolike prostore. Velik nabor razliÒno velikih prostorov za sestanke, manjših ali veÒjih seminarskih prostorov, bolj ali manj zaprtih dnevnih sob in prostorov za druženje, omogoÒa raziskovalcem veliko izbiro delavnega prostora, kar dviguje produktivnost in splošno zadovoljstvo uporabnikov. Na južni strani se nahaja veÒja restavracija, na severni pa bar s prigrizki. Skupaj s Ātnesom ter ostalimi dnevnimi sobami, tvorijo program namenjen relaksaciji, izboljševanja splošnega poÒutja in telesne pripravljenosti raziskovalcev ter ostalih zaposlenih. Na zahodni strani se nahaja knjižnica z izbranim gradivom, namenjena podpori centru, omogoÒa pa izposojo tudi zunanjim obiskovalcem. S tiho Òitalnico, veliko knjižnico, ter skupnim prostorom se lahko zaposleni umaknejo v tišino, sestankujejo ali pa le išÒejo znanstveno gradivo za nadaljnje raziskovanje.

Programska razÒlenitev prvega nadstropja

Osnovno družabno vozlišÒe z med seboj se prepletajoÒim programom centra

Servis

Skupni prostori

SkladišÒe

Salon

Raziskovalni laboratorij

Knjižnica

Pisarne

Restavracija

Seminarski prostori

Bar UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Zasnove Poti uporabnikov

Dostop do pisarn

Dostop do laboratorijev

Dostop do javnega programa UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Zasnove Kvadrature prostorov Etaža Površina (m²) Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 Ͳ1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1.646 19 5 20 31 25 115 64 5 2 2 2 2 3 16 2 1 2 86 112 87 104 112 5 67 146 5 29 27 25 26 26 26 44 52 236 67 18 19 19 18 31 32 32 31 47 64 8 108 31 19 15 15 31 85 17 6 28 25 13 112

Prostor

Namen

Garaža Hodnik Hodnik Stopnišēe Stopnišēe Stopnišēe Vhod Pralnica Centralni jašek Dvigalo Dvigalo Dvigalo Dvigalo Dvigalo Dvigalo Jašek Jašek Jašek Strojne inštalacije Strojne inštalacije Strojne inštalacije Kleti Skladišēe Skladišēe Atrij Snack Bar Hodnik Hodnik Recepcija Stopnišēe Stopnišēe Stopnišēe Vhod Delavnica Salon Sprejemna dvorana Veēnamenski prostor Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarne restavracije Uprava centra Garderobe Garderobe Moške garderobe WC WC WC Ženske garderobe Razstavni paviljon Sestankovalnica Dvigalo Lednica Pralnica kuhinje Skladišēe Skladišēe

Garaža Hodnik Hodnik Hodnik Hodnik Hodnik Hodnik Pomožni prostori Servis Servis Servis Servis Servis Servis Servis Servis Servis Servis Servis Servis Servis Skladišēe Skladišēe Skladišēe Atrij Bar Hodnik Hodnik Hodnik Hodnik Hodnik Hodnik Hodnik Laboratorij Salon Salon Salon Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pomožni prostori Pomožni prostori Pomožni prostori Pomožni prostori Pomožni prostori Pomožni prostori Pomožni prostori Razstavni paviljon Seminarski prostori Servis Skladišēe Skladišēe Skladišēe Skladišēe

Skupaj(m²) 1.646 215

64 322

221

67 146 164

44 355

311

227

85 17 6 213

0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2

27 4 4 267 35 11 44 25 31 32 167 55 52 99 49 18 19 19 18 31 32 32 31 12 14 10 27 15 34 15 19 35 19 15 15 19 186 139 93 15 9 8 18 7 8 15 4 14 23 20 64 90 77 18 18 38 39 170 62 28 25 31 5

Skladišēe Skladišēe Skladišēe Dvorana Hodnik Hodnik Hodnik Stopnišēe Stopnišēe Stopnišēe Salon Salon Salon Coworking Coworking Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Skype sobe Skype sobi Garderoba Garderoba Garderoba Kuhinja Moški WC Moški WC Priprava hrane WC WC ĞŶƐŬŝ WC ĞŶƐŬŝ WC Restavracija Snack Bar Seminarska soba Seminarska soba Sestankovalnica Sestankovalnica Sestankovalnica Sestankovalnica Sestankovalnica Kuhinja Skladišēe Skladišēe Skladišēe Bara ĂƉƌƟ oddelek Dnevna soba Dnevna soba Fitness Prostori zaposlenih Prostori zaposlenih Recepcija ŬŶũŝǎŶŝĐe Skupna soba italnica italnica Stopnišēe Stopnišēe Stopnišēe Varni Hodnik

Skladišēe Skladišēe Skladišēe Dvorana Hodnik Hodnik Hodnik Hodnik Hodnik Hodnik Salon Salon Salon Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna WŽŵŽǎŶŝ prostori WŽŵŽǎŶŝ prostori WŽŵŽǎŶŝ prostori WŽŵŽǎŶŝ prostori WŽŵŽǎŶŝ prostori WŽŵŽǎŶŝ prostori WŽŵŽǎŶŝ prostori WŽŵŽǎŶŝ prostori WŽŵŽǎŶŝ prostori WŽŵŽǎŶŝ prostori WŽŵŽǎŶŝ prostori Restavracija Restavracija Seminarski prostori Seminarski prostori Seminarski prostori Seminarski prostori Seminarski prostori Seminarski prostori Seminarski prostori Servis Skladišēe Skladišēe Skladišēe Skladišēe Skupni prostori Skupni prostori Skupni prostori Skupni prostori Skupni prostori Skupni prostori Skupni prostori Tihi prostori Tihi prostori Hodnik Hodnik Hodnik Hodnik

267 178

274 S

374

223

325 158 S

15 S 61 S

344 S

232 T 89

2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5

205 52 18 19 19 18 31 32 32 31 15 19 3 15 27 19 25 28 6 205 29 15 3 27 24 24 24 24 65 65 19 25 28 6 205 54 15 3 27 24 24 24 24 53 53 25 28 6 205 54 15 19 3 27 24 24 24 24 53 53

Raziskovalni Laboratorij Salon Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna WC WC Skladišēe Skladišēe Prostori za zaposlene Skladišēe Stopnišēe Stopnišēe Varni Hodnik Raziskovalni Laboratorij Salon WC Skladišēe Prostori za zaposlene Soba Soba Soba Soba Stanovanje Stanovanje Skladišēe Stopnišēe Stopnišēe Varni Hodnik Raziskovalni Laboratorij Salon WC Skladišēe Prostori za zaposlene Soba Soba Soba Soba Stanovanje Stanovanje Stopnišēe Stopnišēe Varni Hodnik Raziskovalni Laboratorij Salon WC Skladišēe Skladišēe Prostori za zaposlene Soba Soba Soba Soba Stanovanje Stanovanje

Laboratorij Salon Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna Pisarna WŽŵŽǎŶŝ prostori WŽŵŽǎŶŝ prostori Skladišēe Skladišēe Skupni prostori Hodnik Hodnik Hodnik Hodnik Laboratorij Salon WŽŵŽǎŶŝ prostori Skladišēe Skupni prostori Stanovanje Stanovanje Stanovanje Stanovanje Stanovanje Stanovanje Hodnik Hodnik Hodnik Hodnik Laboratorij Salon WŽŵŽǎŶŝ prostori Skladišēe Skupni prostori Stanovanje Stanovanje Stanovanje Stanovanje Stanovanje Stanovanje Hodnik Hodnik Hodnik Laboratorij Salon WŽŵŽǎŶŝ prostori Skladišēe Skladišēe Skupni prostori Stanovanje Stanovanje Stanovanje Stanovanje Stanovanje Stanovanje

205 52 200

34 18 27 78

205 29 15 3 27 226

205 54 15 3 27 202

205 54 15 22 27 202

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Zasnove Pisarne Pisarne za potrebe manjših startup podjetij v fazi razvoja

Vertikalne komunikacije

Pisarne za potrebe manjših startup podjetij

Vertikalne komunikacije

Manjša pisarna za 2 osebi Salon s salonskim pohištvom

Vertikalne komunikacije

Sanitarije

Sanitarije Srednja pisarna za 6 oseb

Pisarne za potrebe dobro situranih podjetij

VeÒja pisarna za 8 oseb VeÒja pisarna za 12 oseb Manjša pisarna za 4 osebi

Sanitarije Velika pisarna za 13 oseb VeÒja pisarna za 7 osebi Salon s salonskim pohištvom

Salon s salonskim pohištvom

Konstrukcijska zasnova stolpa s pisarnami omogoÒa raznovrstno Òlenitev prostora.

Z odstranitvijo para montažnih sten oblikujemo pisarne za 4, 8 ali 12 oseb v velikosti 36 ali 62 m².

Najmanjša pisarniška enota velikosti 18 m² je namenjena dvema osebama. Navkljub majhnosti, je delovna površina 1,5 m² po osebi. Prav tako vsebuje dve veÒji omari za shranjevanje pisarniškega materiala, knjig ali drugih potrebšÒin.

Sama postavitev opreme in pohištva omogoÒa prilagajanje potrebam uporabnikom. Inštalacijski vodi potekajo po hodniku, in se pravokotno na notranjo nosilno steno zajedajo v prostore. Na ta naÒin lahko brez gradbenih ali montažnih posegov v kratkem Òasu prilagodimo velikost in opremljenost prostorov, saj so montažne stene brez prebojev in inštalacijskih kanalov.

V veÒji pisarni, 31 m² lahko dela 6 ljudi.

NajveÒje pisarne so lahko velikosti 72 ali 124 m² namenjene 8 do 16 ljudi. VeÒji prostor je možno poljubno pregraditi, ustvarjati manjše prostore za potrebe vodstva, urediti skupen prostor za sestanke in drugo. Tovrstna pisarniška zasnova omogoÒa tudi recepcijo in sprejemni prostor. V primeru potrebe po še veÒjih prostorih, pa se lahko celotno nadstropje nameni enemu podjetju.

Tovrstna razporeditev etaže je namenjena predvsem manjšim ekipam v zaÒetni fazi ideje ali manjšim startup podjetjem. Velika delovna površina skupaj z enotnim prostorom pisarne omogoÒa visoko produktivnost in izmenjavo mnenj. UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Zasnove Laboratorija Laboratorij za namene kemiÒne industrije

Laboratorij za potrebe Āzike

Vertikalne komunikacije

Osrednji delovni prostor Temnica

Vertikalne komunikacije

Sanitarije

Sanitarije Manjša raziskovalna pisarna

Laboratorij za potrebe tehnološko naprednih tehnologij

Osrednji delovni prostor Manjša raziskovalna pisarna

Sanitarije Osrednji delovni prostor Manjša raziskovalna pisarna

VeÒji prostor za kompleksne naprave

Delovni prostori raziskovalcev

Podobno kot pisarniški stolp, je tudi raziskovalni zasnovan konstrukcijsko tako, da omogoÒa veliko prilagodljivost. Osnovni prostor laboratorija, velikosti 205 m², po potrebi poljubno pregradimo. Velike steklene površine v smeri sever-jug dajejo dovolj naravne svetlobe, sama globina prostora, pa omogoÒa, da v sredini postavimo temnico ali drugaÒen zahtevan prostor.

Industrijski inštalacijski vodi potekajo ob obeh nosilnih stenah na vzhodu in zahodu. Ob komunikacijskem jedru na zahodu se nahaja veÒje tovorno dvigalo dimenzij 3 x 5 m za vertikalni transport razliÒnih raziskovalnih inštrumentov, naprav ali polizdelkov. Nasproti njega je veÒnamenski prostor namenjen druženju raziskovalcev, skladišÒu ali laboratoriju.

Prikazani trije primeri ponazarjajo razliÒno organizacijo prostora, glede na razliÒne namene. Sam laboratorij je lahko namenjen biološkim, kemiÒnim, Āzikalnim, tehniÒnim, raÒunalniškim in drugim raziskavam, poizkusom, delni ali celotni proizvodnji, izdelavi prototipov, ali pa kot pisarniški prostor.

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Zasnove Skupni prostori So-delanje

Osrednja dnevna soba

Knjižnica

Osrednji seminarski prostor Dnevna soba so-delanja

Vertikalne komunikacije

Prostor za videokonference

Skupni prostori obiskovalcev

Sanitarije Dnevna soba

Manjša seminarska soba So-delovalne pisarne

Osrednja knjižnica

Garderoba

Zaprti oddelek knjižnice Skupni prostori zaposlenih v knjižnici

Fitnes Prostor za videokonference

Recepcija knjižnice italnica

So-delavni prostor je odprtega tipa, in kot celotni raziskovalni center, prilagodljiv uporabniku. Skozi recepcijo, ki se nahaja v eni izmed dnevnih sob, kjer se zaposleni lahko sprostijo in zabavajo, uporabnik vstopi v bolj ali manj zaprti delavni prostor. Za potrebe virtualne komunikacije se med veÒjima odprtima prostoroma, nahajajo sobe za komunikacijo, ter dva manjša zaprta kabineta za sestanke. Zraven so-delavnih prostorov se nahaja veÒja seminarska soba z možnostjo prilagajanja številu poslušalcev, po potrebi pa lahko služi tudi kot pisarniški prostor.

Fitnes z garderobo skupaj z najveÒjo dnevno sobo tvori centralni sprostitveni prostor. Steklena stena, ki ju pregrajuje prepušÒa dovolj dnevne svetlobe v Ātnes, hkrati pa daje obÒutek povezanosti v dogajanju. Za sprošÒanje so na voljo mize za biljard, roÒni nogomet ter mini kino. Manjša prostora za videokonference, omogoÒata obÒutek zasebnosti v drugaÒe odprti zasnovi dnevne sobe.

Osrednji prostor knjižnice tvori recepcija in skupni prostor namenjen sestankom, pogovoru ali branju. Za recepcijo se nahajajo dnevni prostori zaposlenih, ter zaprti del knjižnice oziroma manjše skladišÒe. Na severni strani se nahaja tiha Òitalnica, na južni pa osrednji prostor s knjigami ter bralni prostori s sedežem in delovno površino.

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Zasnove Konstrukcije Konstrukcijska zasnova temelji na kvadratni mreži 8,3 m s konzolnimi previsi dimenzije 3,4 m na sever, zahod in jug. Na temeljno plošÒo v kleti debeline 1 m, so položene armirano betonske stene, debelosti 0,3 m, ki skupaj tvorijo kad, na katero je položena talna plošÒa pritliÒja, debeline 0,3 m. Objekt vsebuje štiri komunikacijska jedra, katerih stenska konstrukcija omogoÒa horizontalno statiÒno stabilnost. VeÒino vertikalnih sil prevzemajo stebri, velikosti 0,5 x 0,5 m, na potrebnih mestih pa so dodane stene za lažji prenos horizontalnih sil v smeri vzhod-zahod. Objekt je v kleti dilatiran na enem, v nadstropjih pa na dveh mestih. Vzhodni stolp ima loÒeno konstrukcijo že v kleti, zahodni pa šele od pritliÒja naprej. Zaradi veÒjih razponov so obodni nosilni stebri vzhodnega stolpa dimenzij 0,8 x 0,8 m. Zaradi ohranitve Òim bolj odprtega tlorisa zahodnega stolpa, v njem ni stebrov, le jedro in neprekinjena nosilna stena. PreÒno se sile prenašajo preko prednapetih, prefabriciranih, izvotljenih plošÒ.

7 6 5 1

Prikaz nosilne konstrukcije objekta

Vzdolžna shema konstrukcije

Konzola dvorane, ki znaša 9,2 m, se v smeri sever-jug nosi preko dveh neprekinjenih tri etažnih sten, v preÒni smeri pa preko diagonalnega nosilca, ki nosi tudi poševnino tribun dvorane. 1. vzdolžna nosilna stena, 2. podporni steber dimenzij 0,8 x 0,8 m, 3. komunikacijsko jedro, 4. podporni steber dimenzij 0,5 x 0,5 m, 5. talna plošÒa debeline 0,3 m, 6. diagonalni nosilec debeline 1 m, 7. prednapeta, prefabricirana, izvotlena plošÒa debeline 0,5 m

PreÒna shema konstrukcije UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Zasnove Požarne varnosti in strojnih inštalacij Objekt je razdeljen v sedem požarnih con. Štiri od teh imajo neposreden dostop do požarnih stopnic, saj so vsa štiri komunikacijska jedra zaprta s požarnimi vrati. Tri požarne cone nimajo svojega požarnega izhoda, a imajo posredni dostop do njega preko osnovnih štirih conah. Prostor za strojne inštalacije je v kletni etaži, kjer se nahajajo blizu komunikacijskih jeder, kar omogoÒa enostaven dostop servisnim službam. Vertikalni jaški stojijo ob jaških za dvigala, zato ni potrebe po dodatnih prebojih v talnih plošÒah. V veÒini prostorov ni popolnoma zaprtega spušÒenega stropa, kar omogoÒa lažje vzdrževanje inštalacij, hkrati pa daje vtis robustnosti in industrije, kar ponazarja tehniÒnost objekta. Vse predelne in montažne stene potekajo mimo inštalacij, da je njihovo postavljanje in pospravljanje Òim bolj enostavno.

https://karmatrendz.Āles.wordpress.com/2009/10/facebook_oþces_palo_alto_05.jpeg

Pisarne v Facebook sedežu, Palo Alto, Studija O+A

Lokacija: Palo Alto, Kalifornija, Združene države amerike Leto izgradnje: 2009 Avtor: O+A Studio

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Zasnove Notranjih Ānalnih oblog Izbor notranjih Ānalnih oblog je enostaven in materialno prvinski. Robusten brušen beton, industrijski epoksi premazi in montažne predelne stene dajejo vtis enostavnosti in tehniÒnosti. Pomožni prostori, sanitarije, garderobe in tuši so obleÒeni v bele keramiÒne plošÒice zaradi lažjega vzdrževanja. Inštalacijski vodi potekajo po hodnikih in prostorih, ki se ne spreminjajo, zato so vse montažne predelne stene brez inštalacij in prebojev. Postavljanje in pospravljanje montažne stene je zato enostavno in ne potrebuje strokovnjaka za izvedbo. Enostavno je tudi vzdrževanje inštalacij, saj vse potekajo pod stropom, ki pa ni prekrit s spušÒenimi paneli. Beton je zato glavni viden element tudi po stropu.

http://goo.gl/394hhE

Ometana predelna stena

http://goo.gl/v43ddI

Epokso premaz

http://goo.gl/bpA4Ly

Parket

http://goo.gl/KLjuma

Notranji viden beton

http://goo.gl/456rzf

Talni terraco

http://goo.gl/nMtLIk

KeramiÒne plošÒice UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Zasnove Zelenih površin in zunanje ureditve Urejene zelene površine v okolici objekta se izmenjujejo s tlakovci trga. Podobno kot se izmenjuje natanÒnost in doreÒenost poskusov in inovativnost idej v objektu samem. Princip urejanja zelenja, trga in urbane opreme se doda tudi v okolici bližnjih raziskovalnih institucij, kar celotno obmoÒje poveže v zakljuÒeno celoto. Streha objekta se ozeleni kar poveÒa uporabnost terase, ter nadomesti v zelenju prostor, ki ga objekt zaseda. Med zelenje je vrinjen lesen pod na mestih kjer je poveÒana koncentracija uporabnikov, ter je potreba po izravnani površini. Na športnem igrišÒu je tlak iz umetne mase, za Òim lažje vzdrževanje.

Naravi vzeta zelena površina se vrne na terasi in strehi objekta

foto: Blaž Budja

Ozelenitev s prebojem betonskih klad, INCE Mengeš

http://goo.gl/0Kt1oU

Tlak Kongresnega Trga

http://www.moderndeckdepot.com/upload/products/201253115428.JPG

Lesen pod na terasi objekta

http://www.freeimageslive.co.uk/image/view/434/_original

Športno igrišÒe iz umetne mase UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Zasnove Fasadnega pasu in senÒil Glavna elementa fasadnega pasu objekta sta vidni beton in steklo. Brušen beton s svojo surovostjo poudarja tehniÒnost objekta, hkrati pa mu daje monolitnost. Steklo zapolni prostor med betonom in prepušÒa v prostor veÒje koliÒine dnevne svetlobe, ki prostor razsvetljuje in navdihuje. Stolpa sta obleÒena v kovinsko sekundarno fasado, ki omogoÒa programu v njima veÒ intime in manjšo opaznost. Fasada vzhodnega stolpa s pisarnami, ima odprtine v fasadi veÒje, zapolnjujejo jih žaluzije. Zahodni stolp, namenjen raziskovanju, ima odprtine manjše, prepreÒevanje prevelike koliÒine sonÒne osvetlitve se rešuje z zunanjimi roloji. Enak princip se uporabi tudi v nadstropju, katerega zunanja fasada je v celoti obleÒena v steklo.

Brušen beton kot primarna fasada

Sistem senÒil s sekundarno fasado

Fasadni pas pisarn

Brušen beton kot primarna fasada

Sekundarna fasada in zunanji roloji

Fasadni pas laboratorijev

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

NaÒrti ObstojeÒa situacija M 1:1000

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

NaĂ&#x2019;rti Situacija M 1:1000

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnoloĹĄkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

NaÒrti Kletna etaža M 1:250

C Hodnik teracco

Pomožni prostori keramika

Garaža asfalt

Servis

epoksi premaz

SkladišÒe

epoksi premaz

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

NaÒrti PritliÒna etaža M 1:250

C Hodnik teracco

Pomožni prostori keramika

Servis

epoksi premaz

SkladišÒe

epoksi premaz

Delavnica

epoksi premaz

Pisarne teracco

Skupni prostori teracco

Razstavni paviljon teracco

Salon

teracco

Bar

teracco

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

NaÒrti 1. nadstropje M 1:250

C Hodnik teracco

Pomožni prostori keramika

Servis

epoksi premaz

SkladišÒe

epoksi premaz

Pisarne teracco

Seminarski prostori teracco

Skupni prostori teracco

Salon

teracco

Dvorana parket

Tihi prostori parket

Restavracija teracco

Bar

teracco

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

NaÒrti 2. nadstropje M 1:250

C Hodnik teracco

Pomožni prostori keramika

SkladišÒe

epoksi premaz

Pisarne teracco

Skupni prostori teracco

Salon

teracco

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

NaÒrti 3. nadstropje M 1:250

C Hodnik teracco

Pomožni prostori keramika

SkladišÒe

epoksi premaz

Skupni prostori teracco

Stanovanja parket

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

NaÒrti 4. nadstropje M 1:250

C Hodnik teracco

Pomožni prostori keramika

SkladišÒe

epoksi premaz

Skupni prostori teracco

Stanovanja parket

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

NaÒrti 5. nadstropje M 1:250

C Hodnik teracco

Pomožni prostori keramika

SkladišÒe

epoksi premaz

Skupni prostori teracco

Stanovanja parket

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

NaĂ&#x2019;rti Tloris strehe M 1:250

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnoloĹĄkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

NaĂ&#x2019;rti Prerez AA M 1:250

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnoloĹĄkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

NaĂ&#x2019;rti Prerez BB M 1:250

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnoloĹĄkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

NaĂ&#x2019;rti Prerez CC M 1:250

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnoloĹĄkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

NaĂ&#x2019;rti Severna fasada M 1:250

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnoloĹĄkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

NaĂ&#x2019;rti Vzhodna fasada M 1:250

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnoloĹĄkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

NaÒrti Južna fasada M 1:250

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

NaĂ&#x2019;rti Zahodna fasada M 1:250

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnoloĹĄkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Vizualizacije Pogled na glavni vhod

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Vizualizacije Pogled na trg

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Vizualizacije Pogled na servisni del in zunanji bar

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Vizualizacije Pogled na strešno teraso

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Vizualizacije Pogled v dvorani

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Vizualizacije Pogled v laboratorij

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Slike makete

foto: Blaž Budja

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Slike makete

foto: Blaž Budja

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Slike makete

foto: Blaž Budja

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Konstrukcijski detajli Fasadni pas M 1:25

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Konstrukcijski detajli Fasadni pas M 1:25

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

ZakljuÒek eprav z zamudo, se startup kultura in z njo povezana svojevrstna praksa, v zadnjem Òasu uveljavlja tudi pri nas. Vsako leto so bolj obiskani raznovrstni Startup vikendi, pospeševalniki idej in inkubacijski laboratoriji. Tudi so-delovalna kultura je v porastu. Ustanovljen je bil prvi tovrstni center pri nas, raznovrstne delavnice in dogodki, pa pospešeno širijo tovrstno ĀlozoĀjo. Na Teslovi ulici v Ljubljani, kjer so zgošÒene raziskovalne in znanstvene institucije, je idealna lokacija za nov center, ki nudi obstojeÒim podporo, omogoÒa pa tudi razvoj novih praks, idej in raziskav. Preko nove urbane ureditve se obmoÒje poveže v smiselno zakljuÒeno enoto s Teslovim raziskovalnim centrom v središÒu. V njem so združena startup podjetja, so-delavne pisarne, knjižnica, laboratoriji, veÒnamenska dvorana, konferenÒne in seminarske sobe, sprostitveni center, ter prostor za rekreacijo. Oddaljenim raziskovalcem ali zaposlenim so na voljo tudi sobe in stanovanja. Center tako nudi podporo za doseganje visoke uÒinkovitosti, hitre komunikacije in dobrega poÒutja zaposlenih in raziskovalcev na ožjem in širšem obmoÒju.

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Viri literature 22@Barcelona. (2006). 22@ Barcelona - El districte de la innovació. Povzeto po http://www.22barcelona.com/content/blogcategory/50/281/ AREA. (2005). AREA. Povzeto po http://www.tessischool.eu/sl/area-science-park/ Blank, S. (2012). Search versus Execute | Steve Blank on WordPress.com. Povzeto po http://steveblank.com/2012/03/05/search-versus-execute/ Blank, S., & Dorf, B. (2012). The Startup Owner’s Manual: The Step-By-Step Guide for Building a Great Company (p. 608). K & S Ranch. Povzeto po http://www.amazon.com/The-Startup-Owners-Manual-Step-By-Step/ dp/0984999302 Butler, K. (2008). Practical Values: Works Well With Others | Mother Jones. Povzeto po http://www.motherjones.com/politics/2008/01/practical-values-works-well-others Carsten Foertsch. (2013). The Coworker’s ProĀle | Deskmag | Coworking. Povzeto po http://www.deskmag.com/en/the-coworkers-global-coworking-survey-168 Gromov, G. (1995). From the Gold Mines of El Dorado to the “Golden” Startups of Silicon Valley. Povzeto po http://silicon-valley-history.com/ Hekovnik. (2013). Philosophy | Hekovnik Startup School. Povzeto po http:// hekovnik.com/philosophy/ HoÒevar, I. (1985). Zbirka korpus slovenske arhitekture. In AS 2067 (p. š. 2, a.e. 8/11). iTime+. (2010). Pospeševalnik idej. Povzeto po http://www.itime.si/sl-SI/ Dokumenti/ITIME/O_pospesevalniku_37.aspx Kickstarter. (2013). What is Kickstarter — Kickstarter. Retrieved January 04, 2014, from http://www.kickstarter.com/hello?ref=nav KSEVT. (2013). KSEVT. Povzeto po http://www.ksevt.eu/zavod.html Living Labs EU. (2007). About us | Open Living Labs. Povzeto po http:// www.openlivinglabs.eu/aboutus McGregor, D. (1960). The Human Side of Enterprise (p. 256). McGraw Hill. Povzeto po http://www.amazon.com/Human-Side-Enterprise-Douglas-McGregor/dp/0070450927 Moore, G. A. (2006). Crossing the Chasm: Marketing and Selling Disruptive Products to Mainstream Customers (p. 227). HarperBusiness. Povzeto po http://www.amazon.com/Crossing-Chasm-Marketing-Disruptive-Mainstream/dp/0060517123 MRBC. (2008). About Us. Povzeto po http://www.manchesterbrc.org/ Aboutus.php

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Viri literature Nesheim, J. L. (2000). High Tech Start Up, Revised and Updated: The Complete Handbook For Creating Successful New High Tech Companies (p. 342). Free Press. Povzeto po http://www.amazon.com/High-Tech-StartRevised-Updated/dp/068487170X Poligon. (2014). Poligon. Retrieved March 09, 2014, from http://www.poligon.si/ Poslovni angeli. (2007). Startup Slovenija. Povzeto po http://www. poslovniangeli.si/dogodki-in-izobrazevanja/soorganizacija/startup-slovenija/ Prentice, C. (2010). BBC News - Cash-strapped entrepreneurs get creative. Povzeto po http://www.bbc.co.uk/news/10100885 Rachleý, A. (2013). To Get Big, You’ve Got to Start Small. Povzeto po http:// www.inc.com/andy-rachleý/growth-strategies-get-big-market-startsmall.html Ries, E. (2011). The Lean Startup: How Today’s Entrepreneurs Use Continuous Innovation to Create Radically Successful Businesses (p. 336). Crown Business. Povzeto po http://www.amazon.com/The-Lean-Startup-Entrepreneurs-Continuous/dp/0307887898 Salk Institute. (2013). Salk Institute - About Salk - Architecture Tour Information - Salk Architecture. Povzeto po http://www.salk.edu/about/ architecture.html SPIRIT. (2013). Vizija in poslanstvo | SPIRIT Slovenija. Povzeto po http:// www.spiritslovenia.si/spirit-slovenija/vizija-in-poslanstvo The Economist. (2005). A market for ideas | The Economist. Povzeto po http://www.economist.com/node/5014990 Tovarna podjemov. (2013). O nas. Povzeto po http://www.tovarnapodjemov.org/Dokumenti/Univerzitetni_inkubator/O_nas_251.aspx TPLJ. (2011a). Lokacija Brdo | Tehnološki park Ljubljana. Povzeto po http:// www.tp-lj.si/lokacija-brdo TPLJ. (2011b). Lokacija Kranj | Tehnološki park Ljubljana. Povzeto po http://www.tp-lj.si/lokacija-kranj Virani, S. (2012). The History Of #LeanStartup (and how to make sense of it all). Povzeto po http://www.saintsal.com/the-history-of-leanstartupand-how-to-make-sense-of-it-all/

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Izjava o avtorstvu Podpisani Andrej Kurent, rojen 9.11.1987, sem magistrsko nalogo z naslovom

TESLOV RAZISKOVALNI CENTER IDEJNA ZASNOVA RAZISKOVALNEGA CENTRA V LJUBLJANI samostojno izdelal pod vodstvom mentorja prof. Jurija Kobeta. Andrej Kurent

Ljubljana, 29.5..2014

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014

Zahvala Magistrske naloge

TESLOV RAZISKOVALNI CENTER ne bi bilo brez: prof. Jurija Kobeta, ožje in širše družine, Dejana Vilarja, in Anje Jutraž, za kar se vam iskreno ZAHVALJUJEM. Zahvaljujem pa se tudi vsem, ki ste mi tekom študija in življenja stali ob strani, pomagali z nasveti, izkušnjami, me spodbujali in mi drugaÒe pomagali do uspešnega zakljuÒka študija.

UL, Fakulteta za arhitekturo / Andrej Kurent: Idejna zasnova Teslovega tehnološkega centra Ljubljana / mentor: prof. Jurij Kobe udia / leto vpisa: 2006 / Ljubljana 2014