Jurij Ličen by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jurij Ličen IDEJNA ZASNOVA HIBRIDNE STAVBE OB SLOVENSKI CESTI V LJUBLJANI Magistrsko delo Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a. Konzultant za konstrukcijo: doc. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a. Leto vpisa: 2007/2008 Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Avtor: Jurij Ličen, Magistrsko delo: Idejna zasnova hibridne stavbe ob Slovenski cesti v Ljubljani, Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2007/2008, Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

POVZETEK V magistrski nalogi sem se ukvarjal z umestitvijo hibridne stavbe v ožji center mesta Ljubljane. Obravnavana je lokacija Kompas med ploščadjo Ajdovščina, Slovensko cesto in Nazorjevo ulico. Območje se nahaja na severnem robu centra Ljubljane in predstavlja velik potencial za umestitev najrazličenjših programov. Na lokaciji prevladuje nizka in neurejena zazidava, ki jo obkrožajo večji stavbni kompleksi hotela Slon, Nebotičnika, stolpnice SKB, hotela Union in Metalke. Magistrska naloga raziskuje možnost umestitve nove hibridne stavbe, ki bi nadomestila večino obstoječe zazidave ter na novo definirala območje in mu dala nov karakter.

ABSTRACT In my master thesis I developed a proposal for a new hybrid structure in the city center of Ljubljana. The hybrid is placed between the plaza Ajdovščina and Slovenska street and Nazorjeva street. The site is located on the north edge of the city center and holds a great potential for placement of a variety of programmes. The smaller houses that currently occupy the site do not fit in their surroudings, which consist of important buildings such as Nebotičnik, hotel Slon, SKB bank tower, Metalka and hotel Union. In the master thesis I propose a new hybrid structure that would replace most of the existing urban fabric. The hybrid redefines the broader area of the city center and infuses it with new life and character.

Ljubljana: Orto-Foto (vir: www.urbinfo.com)

KAZALO 01 - UVOD

05 - PRILOGE

1.1 - Oris problema 1.2 - Namen in cilj naloge 1.3 - Metode dela

5 5

02 - TEORETIČNA IZHODIŠČA

5.1 - Situacija, M=1:1000 5.2 - Tloris parterja, M=1:500 5.3 - Tlorisi, M=1:250 5.4 - Prerezi, M=1:250 5.5 - Fasade, M=1:250 5.6 - Fasadni pas, M=1:25 5.7 - Shema konstrukcije 5.8 - Dostopnost in požarna varnost 5.9 - Shema energetske zasnove 5.10 - Vizualizacije 5.11 - Fotografije makete

66 67 68 96 100 104 108 110 112 114 122

06 - VIRI IN LITERATURA

124

2.1 - Razvoj mest 2.2 - Hibridi, kratka zgodovina 2.3 - Hibridi, glavne značilnosti 2.4 - Primeri hibridov in dobre prakse

8 10 12 13

03 - LOKACIJA

3.1 - Mesto Ljubljana 3.2 - Projekt Slovenska cesta 3.3 - Slovenska cesta - pomembne stavbe 3.4 - Slovenska cesta - možne lokacije 3.5 - Izbrana lokacija: območje Ajdovščina in Kompas 3.6 - Urejanje območja Ajdovščina in Kompas v preteklosti

20 22 23 28 30 32

04 - ANALIZE IN KONCEPT

4.1 - Obstoječe stanje 4.2 - Zaščiteni objekti 4.3 - Morfologija 4.4 - Osi v protoru 4.5 - Višinske dominante 4.6 - Parki in zelene površine 4.7 - Trgi 4.8 - Prometnice in dostopi 4.9 - Program 4.10 - Oblikovanje notranjega prostora 4.11 - Osončenje, kolićnik dnevne svetlobe 4.12 - Program parterja

36 38 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60

01 - UVOD 1.1 ORIS PROBLEMA SPREMINJANJE V magistrski nalogi bom obravnaval tematiko izgradnje hibridnih stavb in možnost postavitve hibrida v ožjem središču mesta Ljubljane. V sodobnih evropskih mestih, ki se soočajo s turistifikacijo in muzealizacijo starih mestnih središč ter selitvijo pomembnih mestnih funkcij na obrobje, je eno od pomembnejšh vprašanj, kako oživiti mestno središče in zagotoviti njegovo pestrost. “Spreminjanje je neprestano prisotno gonilo urbanosti. Spreminjanje je neločljivo povezano z mestom, je permanentna aktivnost, ki vpliva na tkiva, organe in sisteme mesta v iskanju hipnega ravnotežja.” (Ezquiaga, Herreros 2011) Sodobna kompaktna mesta (ang. consolidated cities) Severne Amerike in Evrope se vedno težje odpirajo spremembam. Imajo izgrajen sistem ulic, starega in novega mestnega jedra, stabilen javni transport in soseske. Stara mesta jedra so kulturno in spomeniško zaščitena ter imajo že izgrajeno identiteto, ki je osnovana na tradiciji in zgodovinskem razvoju. Zapovedano ohranjanje podobe in gabaritov starih stavb predstavlja izrazito nefleksibilno okolje, ki zavira razvoj. Na drugi strani smo priča selitvi mestnih funkcij na obrobje in pojavu generičnih prostorov, strogo podrejenih funkcionalnosti. Augé (2008) zapiše, da nakupovalna srdišča, letališča, avtoceste in hoteli ustvarjajo “nekraje” (ang. non-places), ki jih zaznavamo samo še površinsko in nepovezano. Omogočajo veliko mero prilagodljivosti in možnosti za spreminjanje, vendar so oropani vsakršnega karakterja. Če razumemo spreminjanje kot nujen del/gonilo urbanosti (Ezquiaga, Herreros 2011), se vprašamo, kako zagotoviti sposobnost spreminjanja kompaktnega mesta, ne da bi s tem ustvarili neprostor. Kako oživiti ožje mestno središče in preprečiti muzealizacijo ter selitev mestnih funkcij na obrobje? Hibridne stavbe ponujajo enega od možnih odgovorov.

Staro mestno jedro Ljubljane.

vir:www.pictureslovenia.com

Non-place, Pekinški letališki terminal.

vir:www.flickr.com

1.2 NAMEN IN CILJ NALOGE

1.3 METODE DELA

Magistrska naloga raziskuje možnost umestitve hibridne stavbe v ožje središče mesta Ljubljane. Objekt je zasnovan kot fleksibilna struktura oz. “hardware”, ki omogoča naselitev najrazličnejših programov. Z mešanjem in hibridizacijo dejavnosti želi hiša oživiti širše mestno središče in vzpostavti ravnotežje med centrom, ki je vse bolj namenjen turistom in se sooča z muzealizacijo, ter obrobjem, kamor se selijo pomembne mestne funkcije nakupovanja, zabave in bivanja.

Izdelava magistrskega dela je potekala v več zaključenih zankah. V prvi fazi je bila opravljena analiza lokacije in omejitev, ki jih določajo urbanistične smernice. Vzporedno je potekala študija razvoja mest in tipa hibridne stavbe, ki je predstavljena v drugem poglavju. Faza oblikovanja volumna in določitve programa predstavlja tretjo zanko, ki se prepleta z urbanističnimi določitvami in teoretično študijo modernega mesta. Sledila je še četrta faza, v kateri so bili izdelani načrti in vizualizacije. Delo je potekalo s pomočjo računalniških programov za 3D modeliranje, CAD grafiko in programov za izdelavo vizualizacij. Za izdelavo maket je bil uporabljen 3D printer.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Avtor: Jurij LiÄ?en, Magistrsko delo: Idejna zasnova hibridne stavbe ob Slovenski cesti v Ljubljani, Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a., Leto vpisa: 2007/2008, Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

02 - TEORETIČNA IZHODIŠČA

02 - TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.1 RAZVOJ MEST MESTO

EKSODUS

Da bi razumeli nastanek hibridov in njihovo delovanje, moramo najprej opredeliti razvoj urbanizacije in urbanega načina življenja. Zgoščevanje prebivalstva in mešanje rab, ki se je zgodilo v mestih, je osnova za razvoj hibridnih stavb.

Rešitev prenaseljenosti mest se je ponudila z razvojem javnega transporta. Električni tramvaji in izgradnja podzemnih železnic so omogočali ekonomičen transport velikega števila ljudi v kratkem času. Začela se je gradnja delavski naselij zunaj mest in selitev prebivalstva na podeželje. Razvoj in urbanizacija sta potekala v trakovih, in sicer skladno z umeščanjem novih prog javnega transporta. Življenski stil delavcev se je bistveno spremenil, njihov standard pa močno izboljšal. Življenje v suburbanih conah so postale sanje vsake družine. V začetku je bilo takšnih naselij malo, vendar se je ob velikem povpraševanju trend izgradnje delavskih naselij na podeželju hitro širil. Razvoj javnega transporta je za mesta predstavljal dvorezni meč. Na eni strani so se močno izboljšale higienske razmere v naseljih, po drugi strani pa je pomenil še večji pritok ljudi v mesta in pritisk na infrastrukturo. Mestne elite so se začele pritoževati nad izgubljanjem pristnosti mestnih četrti, saj so se gradile nove in vedno večje ter višje stavbe. Cena zemljišč v mestnih središčih se je močno povečala, zlasti v ZDA, ki so imele razvitejši sistem primestnega javnega transporta. Visoke cene so pripeljale do izgradnje prvih nebotičnikov v New Yorku in nove teorije urbanega planiranja teorije zgoščevanja (ang. theory of congestion), kot jo imenuje R. Koolhaas (1994). Plod super zgoščanja v New Yorku so prve hibridne stavbe. Poleg zgoščevanja poznamo tudi druge modele razvoja mest.

Mesta se začnejo pojavljati na stičičih pomembnih prometnic, vojaško pomembnih točkah in dobro zavarovanih območjih. Njihov nastanek je rezultat ekonomskih, vojaških in družbenih potreb, ki narekujejo združevanje prebivalstva v zgoščenih naseljh ob kritičnih točkah. Koncentracija različnih panog od trgovine, zdravilstva, rokodelstva, zidarstva, vojske itd., je povzročila razvoj družbe. Ljudje se niso ukvarjali več zgolj s poljedelstvom in pridelavo hrane, temveč so se lahko posvetili drugačnim poklicem. Pomembno spremembo v razvoju mest je prinesla industrijska revolucija. Tovarne so zahtevale veliko količino delovne sile, ki je živela v bližini proizvodnje. Logična točka za postavitev tovarn so bila mesta, kar je pomenilo velik dotok prebivalstva s podeželja in vse večje zgoščevanje mestnega tkiva. Pojavijo se ogromna barakarska naselja (ang. slum), kjer živijo novi priseljenci. Mestna infrastruktura ni zmogla dohajati dotoka ljudi zato so bile higienske razmere v novih naseljih slabe. V drugi polovici 19. stoletja je model t.i. viktorijanskega mesta ob nekontroliranem priseljevanju in rasti industrije postal nevzdržen. (Hall 1996) Katastrofalne higienske razmere v delavskih soseskah so privedle do mnogih epidemij bolezni. Gradnja slumov brez nadzora je botrovala številnim požarom. Kriminal v velikih mestih tistega časa - London, Pariz, New York, Berlin - je bil nekaj vsakdanjega. Ob naraščajočih težavah množic delavcev, ki so privedle do številnih protestov in uporov, so mestne oblasti sprevidele, da je potrebna sprememba. V različnih delih sveta so se izboljšanja razmer različno lotevali. Skupni napori različnih skupin strokovnjakov so pripeljali do prvih začetkov “načrtovalskega gibanja” in urbanega planiranja. (Hall 1996)

VRTNA MESTA Kljub zgoščevanju mestnih središč so suburbane cone individualnih hiš (ang. urban sprawl) nezadržno rastle. Pojavil se je nov problem, to je izginjanje podeželja, ki ga je nadomeščala neskončna brezoblična preproga enodružinskih hiš. V 30. letih prejšnjega stoletja so se v Veliki Britaniji pojavljale številne polemike: “Rast takšne vrste je skoraj ustrezna rakastim tvorbam!” (Hall 1996) “Če bi London zrastel preko magičnih 12-15 milj v premeru, kot jih določa ekonomika podzemne železnice, to ni več London! Rast Londona mora biti zadržana.” (Hall 1996)

Nujen je bil razvoj novega tipa urbanizacije. Rešitve so predvidevale nastanek novih satelitskih mest, ki bi predstavljala nove točke gravitacije. V Angliji je bil pod vplivom Ebenezerja Howarda razvit model vrtnega mesta (ang. garden city). Vrtno mesto predstavlja samozadostno in samooskrbno naselje za 32.000 ljudi obdano z zelenjem. Ko se ena enota zapolni, se v bližini zgradi novo vrtno mesto. MESTO STOLPOV Vzporedno se je v Franciji pod vplivom Le Corbusiera razvil model mesta stolpov (Hall 1996). Le Corbusier, ki je ena izmed najvplivnejših osebnosti v urbanem planiranju 20. stoletja, je bil rojen v Švici in je večino časa živel v Parizu. Pariz je bil v 20. in 30. letih dvajsetega stoletja problematično mesto. Staro jedro je bilo potrebno korenite prenove, prebivalstvo je bilo prizadeto od prve svetovne vojne in gospodarske krize. V takih okoliščinah je kot odgovor na težave zaradi prenaseljenosti mestnega središča nastal Plan Voisin. Načrt predvideva porušitev večjega dela mesta in nadomestitev starega jedra z velikimi stolpi. Med stolpi je prostor za promet in parke. Le Corbusier pa gre še dlje in predlaga preureditev celotnega koncepta mesta. V knjigi “La ville Radieuse” predvideva funkcionalistično zasnovo mesta, kjer so mestne funkcije strogo ločene med sabo. Bivanju so namenjeni celični bloki, kar imenuje stroj za bivanje, delo pa poteka v ločenih tovarnah in pisarnah, vse skupaj povezuje prostran park in široke avtoceste. Čeprav načrt ni bil nikoli uresničen, je imel velik vpliv na izgradnjo stanovanjskih sosesk v poznejših letih. MESTO AVTOCESTE Po drugi svetovni vojni se je s porastom avtomobilizma razvil koncept avtocestnega mesta. Urbani “sprawl” je postal prostorska danost, ki je ni bilo več mogoče zanikati ali odpraviti. Mesto je v celoti podrejeno širokim cestam in avtomobilu, ki je nujen za dostop do glavnih mestnih funkcij. V Los Angelesu v ZDA se je takšen model mesta v celoti uresničil. Mesto sledi avtocestni mreži in razvoj poteka izrazito policentrično. Mesto nima nobenega izrazitega jedra ali zgostitev.

Posamezni model se v realnih mestih ne pojavlja ločeno. Mesta so danes konglomerat različnih modelov urbanega razvoja. Vsebujejo tako zgoščena urbana središča kot suburbanizirano obrobje in avtoceste ter vpadnice, ki vzpostavljajo koridorje razvoja in hitrega transporta. Diagrami shematsko prikazujejo razvoj mest od srednjeveških zametkov do modernega mesta.

Srednjeveško mesto nastane ob križiščih poti in rekah. Ljudje se priseljujejo s podeželja.

Razvoj industrije pripelje do prenaseljenih mest in slabih higienskih razmer.

Sodobna mesta so konglomerat različnih modelov urbanega razvoja.

02 - TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.2 HIBRIDI, KRATKA ZGODOVINA

družbene elite, ki se je družila in zabavala v vilinem znamenitem salonu.

GENEZA Razvoj prvih hibridnih stavb sovpada z velikim zgoščanjem prebivalstva v mestih v prvi polovici 20. stoletja. Vedno višja cena zemljišč je narekovala gradnjo v višino. Velika mesta so mešanje funkcij začela sprejemati kot neizogibno dejstvo. Primere mešanih rab znotraj istega stavbnega volumna sicer zasledimo tudi v preteklosti. Zelo pogost primer je stanovanje, postavljeno nad ulično trgovino. Zanimiv primer je tudi gradnja trgovin in stanovanj na obstoječi infrastrukturi mostov (npr. “Ponte vecchio”). Pravi razvoj hibridnih stavb pa je prinesla šele pragmatičnost mest Severne Amerike, kjer je hiša lahko vsebovala katerokoli funkcijo, če je le prinašala dobiček, kot poudarjajo Per, Mozas in Arpa (2011). Leta 1916 je bil v New Yorku sprejet zakon o conah (ang. zoning law), ki je določal maksimalne gabarite volumnov bodočih stavb v odvisnosti od sončne svetlobe. To je pomenilo, da je bila do določene višine mogoča gradnja vertikalno v liniji ulice, višje pa se je morala stavba odmikati stopničasto nazaj, da bi zagotovila dovolj svetlobe v uličnem parterju. Oblikovanje stavb je bilo vedno bolj podrejeno pragmatičnosti in ne več stilom obdobja, kar pomeni premik v načinu razmišljanja o stavbah. Med prve nebotičnike v New Yorku štejemo Flatiron Building (1902), World Tower Building (1915), Brenson Building (1908), Equitable Building (1915). Njihova višina je segala od 22 do 39 nadstropij. V vseh štirih primerih še vedno govorimo o klasičnem pojmovanju stavbe kot monofunkcijske celote. Izzum dvigala je sicer omogočil gradnjo v več nadstropij, vendar se arhitekti še niso zavedali vseh potencialov, ki jih takšna gradnja ponuja. “Teorem 1909”, ki je nastal kot karikatura, prvič nakazuje neslutene razsežnosti nebotičnika. Risba prikazuje jekleno ogrodje, ki sega 84 nadstropij v višino. Na njem stojijo različne hiše in poslopja. Vsako nadstropje predstavlja svojo pokrajino, iztrgano iz konteksta, ki obstaja neodvisno od vseh ostalih. Med podobami lahko zasledimo vile bogatih meščanov, ki živijo na podeželju, hiše delavskega razreda, kmetije itd. Vsako nadstropje je svet zase. V smislu urbanega planiranja to pomeni konec vnaprej določene namembnosti posameznega zemljišča. Vsako zemljišče je lahko osnova za gradnjo neštetih svetov, ki se dogajajo vsak na svoji ravnini. (Koolhaas 1994) 10

Teorem 1909, karikatura gradnje v višino. (Koolhaas, 1994)

VZPON Tvorbo prvih hibridov lahko nazorno spremljamo v izgradnji, rušitvi ter ponovni izgradnji hotela Waldorf-Astoria. Družina Waldorf je tipičen primer uresničitve ameriških sanj. William B. Astor se je iz socialnega dna zaradi svojih sposobnosti in talentov prebil v sam vrh družbene lestvice bogatih. Da bi pokazal svojo moč in vpliv, je kupil enega od stavbnih otokov v nastajajoči mreži Manhatna in na njem zgradil vilo Astor. V naslednjih letih se je na območju vile Astor zgostilo večje število podbnih domovanj bogatih in vplivnih, vila Astor pa je postala pomembno zbirališče

Po smrti Williama B. Astorja je posestvo podedoval njegov vnuk William Waldorf-Astor, ki je s svojo idejo o izgradnji novega tipa hotela spremenil podobo ameriške družbe. Waldorf-Astor si je zamislil hotel, ki bi imel poleg običajnih začasnih gostov tudi stalno naseljene sobe, v katere se lahko preselijo premožnejši meščani. Na ta način jim ni več potrebno skrbeti za vsakdanja opravila nakupovanja, čiščenja in vzdrževanja njihovih privatnih graščin ter se lahko v oskrbi hotelskega osebja nemoteno zabavajo, družijo, prirejajo dogodke ... Za izgradnjo hotela so porušili staro vilo Astor in na njenem mestu zgradili novo 13 nadstropno stavbo. Hotel je privabil nesluteno število gostov in je bil ob hkratnem povečevanju števila bogatih na Manhattnu velika uspešnica. V njem so se dogajali vsi pomembni dogodki časa, prirejale so se spektakularne plesne in gledališke predstave. Zgradba je postala osrednja točka, kamor je gravitiralo življenje metropole. Hotelova zgodba o uspehu hkrati nakazuje tudi njegov konec. 13 nadstropij je pomenilo premajhno gostoto in je hitro postalo premalo za središče mesta. Hotel kmalu porušijo. Na njegovem mestu zgradijo Empire State Building, ki tam stoji še danes. S porušitvijo pa zgodba o Waldorf-Astorii še ni končana. Hotel ponovno postavijo na novi lokaciji, kjer znova postane katalizator socialnih interakcij in ena prvih resnično hibridnih stavb. Tretja iteracija hotela je zastavljena še bolj ambiciozno od prvih dveh. Zgrajena je v 40 nadstropjih in vsebuje hotelske sobe, privatne rezidence, stanovanja, gledališča, plesne dvorane, kavarne in restavracije. Stavba je postavljena med 49. in 50. ulico ter obsega celoten stavbni blok, velik 60m/182m. Na zemljišču je prvotno že stala železniška proga. Ker tirov niso uspeli odkupiti, so hotel zgradili na jeklenih pilotih in prekrili železnico, ki je še naprej nemoteno delovala. Stavba je generirala naključna srečanja ljudi, ki se sicer ne bi nikoli srečali. Postala je sinonim za uspeh. Zgolj z bivanjem v hotelu si je človek lahko zagotovil stik z družbeno elito in si odprl vrata v uspešno kariero.

program, povezan s športom, zdravjem, rekreacijo in sproščanjem. Za poslovneže, ki se vsak dan spopadajo s kaosom finančnega poslovanja na borzi Wall Street, predstavlja Downtown Athletic Club oazo sprostitve in užitka. V stavbi se po vertikali zvrstijo bazen, savna, mini-golf igrišče, dvorana za boks, sobe, namenjene medicinski oskrbi, terasa za sončenje, restavracija, salon s prostori za druženje, knjižnica in privatne sobe. Programi so iztrgani iz svojih kontekstov in klasičnih tipologij ter prenešeni v okolje nebotičnika, kjer jih obiskovalec podoživi v novi luči. Gre za popolno “lobotomijo”, ki generira prej nepredvidene učinke. Kasneje je bil Downtown Athletic Club v celoti spremenjen v stanovanjsko zgradbo. Danes ne služi več svojemu prvotnemu namenu.

Hotel Waldorf-Astoria - tretja iteracija, prečni prerez. (Koolhaas, 1994)

VERTIKALNO vs. HORIZONTALNO MESTO Prvo dobesedno uresničitev “Teorema 1909” predstavlja zgradba Downtown Athletic Club. Stolpnica je bila zgrajena leta 1930 in se nahaja na bregu reke Hudson v bližini Battery parka. V zgradbi je 38 nadstropij, ki vsakič ponovijo tloris parcele, na kateri stavba stoji. V vsakem nadstropju najdemo drugačen

Kakšna je vloga hibridov danes? Ob zatonu modernizma, so se hibridne stavbe začele ponovno pojavljati kot možna rešitev za oživljanje mestnih središč, zmanjševanje transportnih obremenitev ter spodbujanje zgoščevanja in naključnih socialnih interakcij. Vse to je v svoji izjavi povedal Steven Holl (2011): “V hibridnih stavbah je prerez pomembnejši od tlorisa. Kot urbanisti in arhitekti zgoščenega mesta moramo najprej upoštevati prerez, ki definira osvetlitev in narekuje dinamike diagonalnega gibanja. Zakonitosti linearne perspektive izginjajo ob prevladi modernega žvljenja, ki poteka na številnih ravninah in generira številna bežišča.”

Če je Downtown Athletic Club primer širjenja programa v višino in nastanka vertikalnega mesta, je projekt The Unit Building arhitekta Raymonda Hooda primer razraščanja hibrida v horizontalni smeri. Predstavlja model mesta v malem (A City Under a Single Roof) in obsega 3 stavbne otoke v mreži Manhattna. Zgradba vsebuje prostore za industrijo in njene spremljevalne programe. Z ulico jo povezujejo samo transportna dvigala in stopnišča. Prvih 10 nadstropij zasedajo trgovine, gledališča in klubi. Nad njimi so proizvodni prostori. Na vrhu živijo delavci. Hiša absorbira in ponotranji urbane tokove pešcev in s tem sprosti prosotor v parterju. Sistemi izgradnje posameznih nebotičnikov na vsakem stavben otoku ustvarjajo velike zgostitve prometa in povzročajo prenatrpanost. S širitvijo hiše v horizontalni smeri in ne zgolj v vertikalo je Hood zmanjšal število potrebnih komunikacijskih poti in rešil problem prevelike obremenitve transportne mreže. Horizontalna komponenta poveča pestrost prostora in omogoča večjo fleksibilnost ter umestitev bolj raznolikih programov. KONEC? Po uspešnih začetkih so hibridne stavbe za nekaj časa utonile v pozabo. Z razvojem modernizma in načel, ki jih je zagovarjal CIAM, je mešanje rab in programov nadomestil funkcionalizem in delitev mestnih funkcij v različna, ločena območja.

The Unit Building, maketa. (Per, Mozas, Arpa 2011)

02 - TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.3 HIBRIDI, GLAVNE ZNAČILNOSTI

V prejšnjem poglavju sem opisal nastanek in življenje hibridov. V tem delu bom predstavil, katere so njihove skupne značilnosti in Katere so karakteristike za vrednotenje hibridnih stavb.

KARAKTER Karakter hibrida izraža kompleksnot, različnost in variabilnost programov. Je platforma za mešanje različnih med sabo povezanih aktivnosti. Hibrid je hiša priložnosti, ki izkorišča prednosti svojih številnih zmožnosti. Hibrid išče nepričakovano, nepredvidljivo, ustvarja intimne povezave, spodbuja sodelovanje in zdi se, da se zaveda, da so nenačrtovane situacije ključ do njegovega obstoja. Obstaja lahko v različnih pojavnostih in prevzema različne obraze: poudarjena struktura, skulptura, pokrajina ali anonimen volumen. SOCIALNOST Hibrid prosperira v srečevanju javnih in zasebnih sfer. Intimnost privatnega življenja in sociabilnost javnega prostora sta zasidrana v njegovi zgradbi. Permeabilnost hibrida omogoča dostopnost ljudem 24 ur na dan, kar pomeni konstantno aktivnost v zgradbi, ki ni regulirana z ritmom javnega ali zasebnega življenja. Hibrid je zgradba, ki je živa dan in noč. FORMA Modernistične tendence po ujemanju forme in funkcije stavbe za hibrid ne veljajo več. Generični hibrid je stavba, ki vsebuje številne programe in generira habitat, neodvisen od raznolikih funkcij znotraj zgradbe.

TIPOLOGIJA

MESTO

Hibridov ne moremo vrednotiti glede na tipologijo, saj v svojem bistvu pomenijo konglomerat različnih tipologij. Hibrid je posledica kljubovanja tradicionalnim odnosom in se izmika tipološki definiciji.

Zaradi svojega merila lahko hibridu pripišemo značilnosti urbanistčnih ureditev. Zasnova hibrida predvideva upoštevanje vedut, perspektiv, dialog z ostalimi urbanimi strukturami, vzpostavitev relacije z okoliškim mestnim tkivom in javnim prostorom. Hibrid ni zgolj arhitektura temveč posega v sfero urbanega planiranja.

PROGRAMI Mešanje različnih programov ustvarja potencial, ki se prenaša po sistemu navzdol. Šibkejše aktivnosti pridobijo hkrati s prospeiranjem močnejših. Hibridne stavbe so organizmi z mnogoštevilnimi povezanimi programi, pripravljene, da sprejmejo tako načrtovane kot nenačrtovane aktivnosti v mestu. GOSTOTA Zgoščena območja z omejenim prostorom so idealna za rast hibridnih struktur. Hibridna shema predvideva intenzivna okolja, ki mešajo znane genotipe in ustvarjajo nove z namenom, da bi izboljšali življenske razmere in oživili svoje okolje. MERILO Hibridi imajo značilnosti super zgradb, megastruktur ali mest v malem. Hibridne stavbe povezujemo z določeno mero veličine in sijajnosti. Mešanje zahteva velikost in gradnjo v višino. Merilo hibrida in nejgov odnos do okolice se meri v vzpostavljanju različnih programskih prerezov. V vetikalnih hibridih se programi združujejo z nalagajem, v horizontalnih pa z dodajanjem v posamezne plasti.

(Per, Mozas, Arpa 2011)

02 - TEORETIČNA IZHODIŠČA

2.4 PRIMERI HIBRIDOV IN DOBRE PRAKSE Nieto Sobejano Arquitectos: Neue Augustinehof, Nuremberg, Nemčija 2008, natečajna rešitev Projekt je prejel tretjo nagrado na natečaju za ureditev območja Neue Augustinerhof v Nürembergu v Nemčiji. Predlog umešča bogat spekter novih programov v osrčje starega mestnega jedra. Vsebuje stanovanja, trgovine in pisarne, ki so razporejene nad podzemno garažo. Različne rabe so razdeljene med neodvisne nove volumne, kar olajša vzdrževanje in izboljša ekonomiko objekta. Forma je osnovana na abstrakciji in ne posnemanju obstoječega urbanega tkiva. Projekt predlaga odprtje stavbnega bloka navzven tako, da izreže nove odprtine v obodu in omogoči tokovom pešcev prehod preko notranjosti stavbnega bloka. Nastane 5 novih trgov, ki novo ureditev povezujejo z mestom.

Obstoječe hiše, ki puščajo vrzeli v stavbem otoku.

Dodajanje novih programov, ki zapolnijo in zaključijo stavbni otok.

Nastanek novih trgov, ki preko pešpoti povezujejo notranjost stavbnega otoka z mestom.

02 - TEORETIČNA IZHODIŠČA

2.4 PRIMERI HIBRIDOV IN DOBRE PRAKSE MVRDV: Market hall, Nieuwstraat, Rotterdam, Nizozemska, 2012 Rotterdam prireja odprto tržnico dvakrat na teden na območju Binnenrotte, ki je nastalo kot posledica izkopa tunela za železnico preko centra mesta. Pred kratkim sprejeta zakonodaja je prepovedala prodajo hrane na nepokritih območjih, kar je ustvarilo priložnost za izgradnjo nove tržnice. Tržnica je zgrajena v obliki ogromnega oboka, ki pokriva tržne prostore v parterju nad parkirno hišo. Prvi dve etaži oboka sta namenjeni komercialnim programom, nad njima pa se nahajajo stanovanja. Projekt želi z vpeljavo novih funkcij na neatraktivnem območju oživiti širšo okolico. Hkrati z nenavadno obliko ustvarja novo prostorsko dominanto in prepoznavno mestno ikono.

Prepoznavna oblika nove tržnice.

Tržne površine in komercialni programi so umeščeni v pritličju.

Nad tržnico se nahajajo stanovanja, ki se prilagajajo obliki oboka.

Steven Holl Architects: Linked Hybrid, East Xiba River Road, Peking, Kitajska, 2008 Osem stolpov povezuje oboroč poslovnih aktivnosti in aktivnosti za prosti čas. Stavba je umeščena v bližini starega mesta Pekinga. Ideja samozadostne in samooskrbne soseske je obogatena z dodatnim javnim programom, ki ni umeščen zgolj na nivoju ulice. V mestu, ki postaja vse bolj privatizirano, so takšni kompleksi pogosto izolirani in zaprti sami vase. V projektu Linked Hybrid pa se zgradba z umestitvijo javnih programov znotraj zgradbe, ki so dostopni širši javnosti, odpre proti mestu. Znotraj stolpov najdemo različne tipe stanovanj, ki razbijajo monotonost standardizrane granje tipičnih stanovanjskih sosesk na Kitajskem. Linked Hybrid je primer hibrida, ki presega okvir arhitekture in postane megastruktura ter urbanistična zasnova širšega območja.

Megastruktura osmih stolpov postane urbanistična ureditev.

Stanovanjski stolpi so med sabo povezani z obročem javnih programov. 15

02 - TEORETIČNA IZHODIŠČA

2.4 PRIMERI HIBRIDOV IN DOBRE PRAKSE OMA: Metacity, Rodezand, Rotterdam, Nizozemska, 2009, v izgradnji Predlagani modularni sistem omogoča učinkovito konstrukcijo in raznoliko umestitev programov. Modularne celice se lahko poljubno odvzemajo ali dodajajo glede na spreminjajoče potrebe stavbe. Projekt zasleduje težnjo po ustvarjanu fleksibilnega urbanega prostora, ki lahko raste tako vertikalno kot horizontalno. Stavba Metacity v Rotterdamu združuje funkcije pisarn, občinskih uradov in stanovanj. Oblikovana je kot nevtralna struktura, ki predstavlja odgovor na pojav številnih arhitekturnih stilov, ki so zapolnili mesto po drugi svetovni vojni.

Stavba se prilagaja obstoječi strukturi. Notranjost svetlobo dobiva preko treh vertikalnih atrijev. 16

Programska členitev poteka v vertikalni smeri. V pritličju se nahajajo občinski uradi, nad njimi so poslovni prostori, na vrhu pa so umeščena stanovanja.

03 - LOKACIJA

3.1 MESTO LJUBLJANA Rožnik

LJUBLJANA

Rožnik

Grajski hrib

Grajski hrib reka Ljubljanica

1 - LJUBLJANA / EMONA V RIMSKIH ČASIH reka Ljubljanica

Ljubljana v času Emone.

1 - LJUBLJANA / EMONA V RIMSKIH ČASIH

Rožnik

Grajski hrib

Grajski hrib reka Ljubljanica

Ljubljana vsrednjem veku. 20 2 - LJUBLJANA V SREDNJEM VEKU reka Ljubljanica

Mesto Ljubljana je podobno kot še veliko drugih mest nastalo na križišču. V času Rimskega imperija je na območju današnjega mesta stala rimska postojanka Emona. Iz vojaške utrdbe je zraslo mesto. Že v tistem času je lokacija Emone predstavljala strateško točko na prehodu iz Ljubljanskega barja na jugu v Ljubljansko polje na severu. Vrata, ki jih v pokrajini ustvarjata Grajski hrib na eni ter Rožnik na drugi strani, so predstavljala idealno pozcijo za postavitev naselja. Osi glavnih cest cardo in decumanus, ki potekata v smereh sever-jug in vzhod-zahod, sta Emono povezovali s širšim sistemom rimske mreže. Ulici sta se v osnovi ohranili do danes. Na njunem mestu se danes nahajajo Karlovška, Tržaška in Slovenska cesta. (Korošec 1991) Po razpadu Rimskega cesarstva so barbarska plemena Emono porušila in izropala. Mesto se je preselilo na bolj utrjeno lokacijo med reko Ljubljanico in Grajskim hribom. V 15. in 16. stoletju se je mesto ponovno začelo širiti navzven. Velik razcvet je Ljubljana doživela ob koncu 18. stoletja z ustanovitvijo Ilirskih provinc. Ljubljana je postala glavno upravno središče za širše območje in slovenščina je postala uradni jezik. Danes je Ljubljana glavno mesto Slovenije. Je geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, politično in administrativno središče države. Mesto zaradi svoje majhnosti nikoli ni doživelo krize ob pritoku velikega števila ljudi s podeželja z razvojem industrije. Rast mesta je potekala počasneje in v veliki meri brez posebnih urbanističnih načrtov, ki zaradi postopnega pritoka prebivalstva niso bili nujno potrebni tako kot v večjih mestih tistega časa. Šele po velikem potresu leta 1895 so začeli nastajati prvi velikopotezni urbanistični načrti (Mihelič 1983) Rodila se je moderna Ljubljana, ki je zmes različnih ureditev. Staro mestno jedro ima srednjeveški značaj majhnih ulic in trgov ter je močno navezano na reku Ljubljanico ter Ljubljanski grad. Širše mestno jedro znotraj notranjega ringa sestavlja mreža bolj ali manj kvadratnih stavbnih otokov, ki gravitirajo proti Slovenski cesti - glavni ulici mesta.

Antična os sever-jug, ki je bila začrtana že v rimski Emoni, je ponovno postala mestna hrbtenica. Ljubljana je v 20. stoletju še naprej rasla ter se vedno bolj razvijala proti severu. Velik izziv je predstavljala umestitev železnice, ki reže mesto na dva dela. Južno od železnice je staro mestno jedro in širše mestno središče, severno pa je nastal novi del s poslovnim centrom, gospodarskim razstaviščem in obsežnimi stanovanjskimi soseskami. Danes je Ljubljana mesto več centrov. Staro mesto je ohranilo svoj srednjeveški značaj in je predvsem točka zbirališča in turistov. Indrustrija ter nakupovanje se selita ven iz mesta proti avtocestnemu obroču, kjer nastajajo novi centri na Rudniku, BTC, industrijska cona in kampus na Brdu ... Prebivalstvo se zaradi visokih cen nepremičnin raje odloča za nakup stanovanj izven centra. Mestno središče je ohranilo večino upravnih funkcij, kljub temu pa lahko opazimo težnje po turistifikaciji in muzealizaciji, zato se upravičeno postavlja vprašanje ali lahko težave mesta rešujemo z umestitvijo hibrida.

Ljubljana danes, pogled iz zraka.

vir: http://www.skyscrapercity.com

03 - LOKACIJA

3.2 PROJEKT SLOVENSKA CESTA PROJEKT NOVA SLOVENSKA CESTA Slovenska cesta je glavna ulica Ljubljane in predstavlja pomembno mestno arterijo. Po številnih posegih in širitvah zaradi izboljšanja prometne pretočnosti je postala tranzitni koridor, ki vedno bolj izgublja svojo središčno vlogo v mestu. Projekt Slovenska cesta želi ulico ponovno spremeniti v glavni mestni bulvar. “Slovenska cesta ima izjemno zgodovino. Ključnega pomena je, da ohranja svojo zapuščino, jo s premišljenimi posegi dodatno ndagrajuje in hkrati dviguje kakovost bivanja na ulici. S preobrazbo bo postala vzvod za vnovično modernizacijo in oživitev tega dela mestnega središča na vseh ravneh. Nova ulica bo predstavljala prepoznavno protiutež staremu delu mesta. Z vidika trajnostnega razvoja je nujno treba iskati različne načine za revitalizacijo mestnih predelov, še zlasti z umeščanjem novih programov in vsebin znotraj obstoječega.” (ProstoRož 2013) Projekt za ureditev Slovenske ceste želi vzpostaviti novo relacijo med glavno mestno osjo in njenimi uporabniki. Z delno omejitvijo prometa se bo sprostila ulična površina za umestitev novih programov. Več bo prostora za pešce in kolesarje. Novo tlakovanje skupaj z umestitvijo uličnega drevoreda bo ulici dalo prepoznaven karatker. Pomembna os sever-jug, ki je v zadnjem času programsko in razvojno stagnirala, bo s projektom ponovno postala pomembnejši prostor mestnega dogajanja. Takšne okoliščine generirajo idealno okolje za umestitev hibridne stavbe. Ulica bi na ta način postala ne samo prostorska, temveč tudi programska dominanta, ki mestnemu središču vrača osrednjo vlogo v urbanem dogajanju.

Nova Slovenska cesta predstavlja osrednji mestni bulvar.

vir: http://www.rtvslo.si

03 - LOKACIJA

3.3 SLOVENSKA CESTA - POMEMBNE STAVBE POMEMBNE STAVBE OB SLOVENSKI CESTI Kozolec Zgradba Metalke

Kompleks Nebotičnik

Na Slovensko cesto se že navezuje veliko število pomembnih zgradb. Od gledališč, Banke Slovenije, državnih uradov in večjih poslovnih kompleksov. Izbrane stavbe predstavljajo primere hibridnih povezav med programom, ki ga vsebujejo, in širšim kontekstom mesta. Vse 4 stavbe, ki so označene na shemi, so s svojo izgradnjo pomembno spremenile in redefinirale širše območje, v katerem se nahajajo.

Kompleks Ferantov vrt

03 - LOKACIJA

3.3 SLOVENSKA CESTA - POMEMBNE STAVBE KOZOLEC, arhitekt: Edo Mihevc Stavba se je zaradi lokacije ob nekdanji Titovi in danes Slovenski cesti uradno imenovala Stanovanjski blok Titova. Ime Kozolec je dobila že v času gradnje, saj je s svojim skeletnim ogrodjem in poudarjenimi horizontalnimi ploščami sredi nezazidanih parcel spominjala na slovenski kozolec. Stavba je odmaknjena od cestnega roba, ki ga je določila nova gradbena linija, nadaljujoč se ob Dunajski cesti proti severu. Odmik je ustvaril ulični predprostor, ki je zahteval posebno vsebinsko in oblikovno obravnavo pritličja: tu so trgovski in poslovni prostori, sicer vidno betonsko konstrukcijo pa nadomeščajo kamen, omet in steklo. Stavba stoji na pilotih. Njena skeletna konstrukcija omogoča prilagodljivo organizacijo notranjosti in svobodni tloris stanovanj. Stanovanja imajo na cestni strani v notranjost umaknjene balkone, ki nadomeščajo zelen zunanji prostor in zvišujejo kvaliteto bivanja v središču mesta. (Arhitekturni vodnik 2014) Kozolec je primer funkcionalistične zgradbe, zgrajene po vzoru Unite d’Habitation. Kljub strogemu ločevanju programov na komercialno pritličje in bivanje v nadstropjih, pa deluje kot “socialni kondenzator” (Per, Mozas, Arpa 2011). Z umestitvijo enega glavnih postajališč LPP (Ljubljanski potniški promet) ob trgu pred stavbo je Kozolec postal pomembna točka v mestu, kamor gravitira širše območje.

Kozolec med gradnjo. Vidi se AB skelet, po katerem je stavba dobila ime. vir: http://www.skyscrappercity.com

METALKA, arhitekt: Edo Mihevc Stolpnica Metalke je - ravno tako kot Nebotičnik v 30. letih - izraz sodobne, ostalemu svetu konkurenčne slovenske arhitekture v 60. letih. Zgrajena je bila za podjetje, ki se je ukvarjalo s kovinami, kar nakazuje njena tehnološko dovršena in inovativna fasada iz aluminija. Pri zasnovi stolpnice se je arhitekt Edo Mihevc zgledoval po stolpnici Seagram v New Yorku. Stolpnica je v skladu z gradnjo višjih stavb ob glavni cesti od nje nekoliko odmaknjena – ploščad med njima predstavlja predprostor stavbe in obenem manjši “tržni” prostor ob cesti. Ozek pravokotni skelet stolpnice z jedrom vzdolž ene od daljših stranic obdaja lahek fasadni plašč. Plašč, ki ga je oblikoval Branko Kraševac, sestavljajo prefabricirane aluminijaste plošče – novost v tedanji gradbeni tehnologiji in simbol napredka domače stroke. (Arhitekturni vodnik 2014) Metalka ne združuje mnogo različnih programov, v njej je zgolj komercialni program v pritličju in pisarne v nadstropjih. Kljub temu pa je s svojo zasnovo trga pred stavbo in sproščenega prostora v pritličju prevzela nekaj značilnosti hibridnih stavb in postala ena od prepoznavnih zgradb v silhueti ob Slovenski cesti. Skupaj s kompleksom SKB stolpnice in Nebotičnikom tvorijo zgoščeno območje višinskih dominant v centru ljubljane.

Metalka pred dokončanjem. Pred stavbo še stoji hiša stare metalke kjer bo kasneje stal trg. vir: http://www.renton.si/wp-content/uploads/2014/12/1960-metalka-avtotehna-drugi-kot-620x434.jpg

03 - LOKACIJA

3.3 SLOVENSKA CESTA, POMEMBNE STAVBE NEBOTIČNIK, arhitekt: Vladimir Šubic Stavba Pokojninskega zavoda - Nebotičnik je ena izmed arhitekturnih ikon Ljubljane. Nebotičnik je v času gradnje prestopil meje predpisanih višin stavb, običajne tehniške prakse in vsebinske zasnove. Obenem je presegel svoje kulturno okolje in postal simbol naprednega mesta. S sedemdestimi metri višine in šestimi nadstropji prednosti pred ostalimi tedanjimi zgradbami je bil Nebotičnik najvišja stavba v Ljubljani in l. 1931 deveta najvišja v Evropi. Tehnične, bivanjske in vsebinske ideje ga uvrščajo ob bok največjih arhitekurnih podvigov v Evropi in Ameriki. Oblikovan je kot stavbni sklop ob Štefanovi, ki ga sestavljajo stolpnica s trgovinami, poslovnimi prostori, stanovanji in kavarno, pripadajoči sosednji stavbi in trgovska pasaža. Kot tak predstavlja izrazito “velemestno” urbanistično potezo. Tehnične novosti Nebotičnika predstavljajo hitra dvigala, centralna kurjava in klimatske naprave — izrazile so se predvsem v kvaliteti bivanja v stanovanjih. (Arhitekturni vodnik 2014) Nebotičnik je primer prave hibridne stavbe. Z lahkoto ga lahko primerjamo s centrom Rockefeller, ki je v istem časovnem obdobju nastajal v New Yorku. Stavba je v času velike gospodarske krize delovala kot motor mesta. S pestro mešanico pisarn, poslovnega programa, restavracije in stanovanj je pomembno vplivala na nadaljni razvoj celotnega mesta Ljubljane.

Nebotičnik je postal ikona mesta Ljubljane. vir: http://www.renton.si/wp-content/uploads/2013/11/1932-gradnja-neboticnika-351x500.jpg

FERANTOV VRT, arhitekt: Edvard Ravnikar Stavbni sklop stoji na območju nekdanjega emonskega foruma, kar je arhitekt Edvard Ravnikar upošteval tako v oblikovanju posameznih stavbnih gmot kot tudi v prikazu arheoloških ostankov. Ferantov vrt sestavljajo štiri enote, razporejene po obodu zemljišča. Skupaj z obstoječo zazidavo ob Rimski ulici tvorijo programsko mešan kare. V enotah ob Rimski, Gregorčičevi in Slovenski cesti se nad javnim programom v pritličju in ponekod višje dvigajo različno visoki stanovanjski deli. Nad nivo ulice dvignjena enota ob Slovenski razkriva ostanke rimske Emone. Dvorišče kareja je prehoden javni park, pod katerim so garaže; na zahodni strani ga obroblja paviljon. Stavbna telesa z zamikanjem ustvarjajo razgiban videz celote, ki ga povezuje opečni fasadni plašč z značilnimi vogalnimi »šivi«. Opečni plašč ponekod prekinja vidna AB konstrukcija. Zanimiv element fasade so obešena korita za rože, ki nadomeščajo pomanjkanje zelenja v okolici. Stanovanja so zasnovana v prečni smeri in imajo globoke tlorise. (Arhitekturni vodnik 2014) Ferantov vrt je zanimiv poseg v stavbno tkivo ob Slovenski cesti zaradi odnosa do obstoječega emonskega foruma. Stavba stari tržni prostor prekrije in nadzida, vendar se ga dotakne zgolj v točkah, kjer podporni stebri nalegajo na temelje. Kompleks je v merilu Ljubljane primer urbanističnega hibrida, ki definira celoten stavbni otok in njegovo širšo okolico.

Objekt D Ferantovega vrta, pogled iz Slovenske ceste. vir: http://www.arhitekturni-vodnik.org/

03 - LOKACIJA

3.4 SLOVENSKA CESTA - MOŽNE LOKACIJE Severna vrata

Območje Ajdovščine in Komaps Območje Knafljevega prehoda in Južnega trga

Območje Šumi Območje NUK 2

03 - LOKACIJA

3.4 SLOVENSKA CESTA - MOŽNE LOKACIJE MOŽNE LOKACIJE ZA UMESTITEV HIBRIDA Kljub gosti pozidavi in centralni poziciji v mestu je ob Slovenski cesti danes še precej prostorov, ki predstavljajo potencialne lokacije za umestitev hibrida. Razdelimo jih lahko v dve kategoriji. Prvo kategorijo predstavljajo nepozidani prostori NUK 2, lokacija Šumi in Severna mestna vrata ob izteku Slovenske ceste. Druga kategorija zajema pozidana območja, ki pomenijo nekakšne “škrbine” v ulični zazidavi in so zaostala v razvoju. Takšni območji sta Južni trg oz. Knafljev prehod in območje Kompas ob ploščadi Ajdovščina. Za NUK2, Šumi in severna vrata že obstajajo aktualne rešitve. Predvidene so umestitve poslovnih stolpnic s komercialnim programom v pritličju, nova univerzitetna knjižnica in poslovno stanovanjski kompleks. Za območji južnega trga in Kompasa so bile sicer izdelane številne študije in delavnice, vendar zaenkrat ne obstajajo konkretne rešitve.

Projekt za severna mestna vrata predvideva dve novi poslovni stolpnici. Arhitekt: Boris Podrecca, Sandi Pirš. vir: http://www.skyscrapercity.com

Na območju NUK 2 bo v prihodnosti stal dvojček Plečnikove Narodne univerzitetne knjižnice. Arhitekt: bevk perović arhitekti. vir: http://www.bevkperovic.com

Projekt za novo stavbo na območju Šumi združuje stanovanja in poslovni program. Arhitekt: Boris Podrecca. vir: http://www.sumicenter.si/

03 - LOKACIJA

3.5 IZBRANA LOKACIJA: OBMOČJE AJDOVŠČINA IN KOMPAS LOKACIJA AJDOVŠČINA IN KOMPAS Za lokacijo nove hibridne stavbe sem izbral območje Kompas ob ploščadi Ajdovščina. Od vseh možnih lokacij je prostor med ploščadjo Ajdovščina in Nazorjevo ulico najprimernejši za umestitev hibridne stavbe. Območje ima centralno mestno pozicijo. V bližini se nahaja glavni mestni trg, pomembni palači Banke Slovenije ter Notranje ministrstvo v zgradbi Slavije. Neposredno se lokacija navezuje na kompleks Nebotičnika in Metalke, ki skupaj s SKB stolpnico tvori največjo zgostitev v mestu. Območje na vzhodni in južni strani dodatno uokvirjata hotela Slon in Union. Umeščeno med pomembnimi stavbami, ki predstavljajo višinske in programske dominante v mestu, je območje zaostalo v razvoju. Predstavlja pomembno nevralgično točko Ljubljane z velikim potencialom za dodatno zgoščanje mesta, vendar je danes pozidano s pretežno nizkimi stavbami in ne omogoča fleksbilnega novega programa. Ob upoštevanju novih smernic razvoja za center mesta, ki jih uresničuje Projekt Slovenska cesta, je lokacija Kompas idealen prostor za izvedbo “urbane akupunkture” (Koželj 2008) in oživitev širšega mestnega središča.

FOTO LOKACIJE

1 fotografija 1 vir: osebni arhiv avtorja

3 fotografija 3 vir: osebni arhiv avtorja

2 fotografija 2 vir: osebni arhiv avtorja

4 fotografija 4 vir: osebni arhiv avtorja

03 - LOKACIJA

3.6 UREJANJE OBMOČJA AJDOVŠČINA IN KOMPAS V PRETEKLOSTI ZGODOVINA OBMOČJA Zgodovina območja se začne v času rimske Emone, ko se je tukaj nahajala mestna nekropola in pomembno križišče poti, ki so vodile proti Celei (danes Celje) in Gorenjski. V srednjeveški Ljubljani Ajdovščina ne igra vidnejše vloge. Prostor postane pomemben šele v 17. stoletju, ko so se tukaj naselili avguštinci in postavili samostan. Samostan je Jožef II zaprl, v njem pa so uredili bolnišnico ter mestno mrtvašnico. Stavba je bila ob potresu leta 1895 močno poškodovana, morali so jo porušiti.

Drugi natečaj in prvonagrajeni projekt E. Ravnikarja in F. Koširja. vir: Mihelič, B. (1983) Urbanistični razvoj Ljubljane

Na njenem mestu so zrasle secesijske hiše. Območje je ohranilo status pomembnega prometnega vozlišča. Ob križišču so bile zgrajene znane ljubljanske gostilne in kavarne - Evropa, Figovec, Šestica ...

TRIJE NATEČAJI Prvi poskus celostne ureditve območja s kompleksnim urbanističnim načrtom, pri katerem so sodelovali vsi pomembnejši arhitekti, je bil natečaj leta 1957. Natečaj je obsegal širše območje treh stavbnih otokov od Kongresnega trga preko Čopove ulice do Dalmatinove ulice. “Po mnenju žirije natečaj ni dal nobene ustrezne rešitve, ki bi lahko bila osnova za realizacijo, pač pa predvsem nakazal določene probleme, sondiral programska izhodišča, osnovni ureditveni prijem, upoštevanje vedut, oblikovanje itd.” (Mihelič 1983) V 60. letih prejšnjega stoletja so v nasprotju z ugotovitvami prvega natečaja, ki je predvideval celostno rešitev, na območju začeli graditi posamezne objekte. Po načrtih E. Mihevca je bila zgrajena stolpnica Metalke, stavba Zveze sindikatov in sampostrežna trgovina Prehrana (današnji Mercator). Ponovni poskus urejanja širšega območja kot celote je bil natečaj leta 1963. Predvideval je umestitev trgovsko-poslovnega centra in je zajemal zgolj ožje območje med Dalmatinovo in Čopovo ulico. Na natečaju je bila prva nagrada podeljena E. Ravnikarju in sodelavcu F. Koširju. Ravnikar je območje obravnaval kot “nekaj kar je med čaršijo, ki je premajhna in cityjem, ki je prevelik, nekaj kot stari ali mestni ali morda osrednji trg.” (Mihelič 1983) Kompleks je uredil s pomočjo treh trgov, ki so med seboj povezani z manjšimi prehodi. Trgi se zgodijo na več nivojih in diagonalno povezujejo križišče na Ajdovščini s Prešernovim trgom. Metalka postane vertikalni poudarek, od katerega se kompleks preko manjših stolpnic spušča proti frančiškanski cerkvi. Med volumni ostaja diagonalni koridor, ki usmerja poglede na grad. Natečaj tudi tokrat ni bil realiziran in na ploščadi so ponovno gradili individualni investitorji. Zgrajena sta bila prizidek hotela Union in Modna hiša. Leta 1969 je bil razpisan še tretji natečaj.

Tretji natečaj in prvonagrajeni projekt J. Lajovic in M. Lajovic. vir: Mihelič, B. (1983) Urbanistični razvoj Ljubljane

Prva nagrada je bila podeljena arhitektu J. Lajovicu, ki je predvidel umestitev modularne strukture na mreži z rastrom 10m. Mreža omogoča fleksibilno odvzemanje in dodajanje, ne da bi s tem škodovali celoti. Struktura se razrašča preko ploščadi, zaobjame obsotječe volumne ter se jim višinsko prilagaja. V sredini je poglobljen trg. Ohranjen je diagonalni koridor in pogled na grad. Leta 1971 je bila natečajna rešitev delno realizirana v stavbi SKB in podhodu Ajdovščina, ki upoštevata načela zmagovalne rešitve. Do danes je ostalo območje nespremenjeno.

04 - ANALIZE IN KONCEPT

1. Massing: vertikale + ploščadi.

5. Notranji prostor: zaviti kanjon.

2. Massing: zraščeni vertikali.

6. Notranji prostor: terasasta struktura.

3. Massing: izdolbljen volumen.

7. Notranji prostor: javna spirala.

4. Massing: modularni gradniki.

8. Notranji prostor: negativ izdolbljenega prostora.

04 - ANALIZE IN KONCEPT 4.1 OBSTOJEČE STANJE

poslovna stavba, Ajdovščina 7

obstoječi park bar Brooklyn, bar Cereza

trgovina Art Idea

letni vrt gostilne Šestica

Gostilna Šestica

restavracija Allegria, picerija Osmica bar Holidays Pub Turistična agencija Kompas restavracija Sarajevo

Na lokaciji je danes umeščenih veliko različnih programov. Ob Slovenski cesti so v parterju različni bari, restavracije in pisarna turistične agencije Kompas. Niz na severni strani zaključije gostilna Šestica. V notranjosti kareja je več dvorišč, kjer se nahajajo restavracija Allegria in picerija Osmica. Ostala dvorišča so zasebna in nedostopna. Vzhodni del kareja je deloma v fazi gradnje, deloma pa ga zasedata park in poslovna stavba. 36

Ploščad Ajdovščina Nazorjeva ulica Prešernov trg

Gledališka pasaža

Čopova ulica

Štefanova ulica

No območju Kompas se v parterju stikajo štiri pomembne osi. Os iz ploščadi Ajdovščina, ki se nadaljuje v obliki Gledališke pasaže proti Čopovi ulici, os iz parka Tivoli, ki se preko Štefanove ulice konča v fasadi gostilne Šestica in peš navezava iz Prešernovega trga preko Nazorjeve ulice proti severnemu delu mesta ter Bavarskemu dvoru. Obstoječa konfiguracija parterja onemogoča prehodnost in dostop do programov v pritličju ter zavira razvoj območja. 37

04 - ANALIZE IN KONCEPT: 4.2 ZAŠČITENI OBJEKTI

Zaščiteni objekti

Urbanistične smernice in lokacijska informacija definirajo gradnjo na lokaciji. Zaščitene so tri stavbe v nizu ob Slovenski cesti zaradi kvalitetnih fasad ter ohranjanja zgodovinske podobe ulice. Preostali objekti so definirani kot stavbno tkivo slabše kvalitete in omogočajo rušitev. 38

Obravnavanje zaščitenih objektov je možno na več načinov. Odločil sem se za ohranitev kvalitetnih delov objektov, ki jih predstavljajo predvsem fasade. Obravnaval sem tri različne opcije. Prva opcija predvideva ohranitev fasad kot kulise, ki se pripenja na nov volumen v ozadju. Druga rešitev povzema obliko volumnov objektov ter jih uredi v obliki pavilijonov, ki s svojo pojavnostjo govorijo o hiši, ki je na lokaciji stala v preteklosti. Tretja možnost predvideva prenos obstoječih fasad na fasado novega volumna v obliki OPCIJA 1 potiska. OPCIJA 2 OPCIJA 3

REŠITEV 1

REŠITEV 2

REŠITEV 3

Fasada se odstrani in ponovno nalepi na nov volumen.

Prvotni volumni se ohranijo v kovinskih okvirjih.

Hiše se podrejo, njihova fasada pa se natiska na nov objekt

Norman Foster, Hearst building, New York, ZDA.

Robert Venturi, Franklin Court, Philadelphia, ZDA

MVRDV, Glass Barn, Schijnel, Nizozmska

vir: http://cubeme.com/new-york-honours-for-hearst-tower-designedby-sir-norman-foster-of-foster-and-partners/

vir: http://www.philadelphia-reflections.com/blog/1234.htm

vir: http://www.mvrdv.nl/projects/glass_farm/

04 - ANALIZE IN KONCEPT: 4.2 ZAŠČITENI OBJEKTI

Ohranjene fasade

Izbrana je bila prva možnost, ki upošteva kvalitetne fasade ob Slovenski cesti in jih ohranja v obliki kulise. Fasade so del definiranega in v spomin zasidranega uličnega niza ob Slovenski cesti, ki nosi pomembno sporočilo o preteklosti in življenju Ljubljane. Z njihovo ohranitvijo se zapis o zgodovini mesta prenaša na novo stavbo. Prostor za obstoječimi fasadami se sprosti in omogoči vzpostavitev dveh novih osi. Os Prešernov trg - Štefanova ulica in os Čopova ulica - trg Metalka, ki postaneta osnovna gradnika nove zazidave. 40

04 - ANALIZE IN KONCEPT 4.3 MORFOLOGIJA

Hotel Union

Poslovni objekt Dalmatinova 4

SKB in Metalka

Ožje mestno središče Ljubljane je morfološko podrejeno ortogonalni mreži karejev. Na zahodu mreža proti parku Tivoli razpade na posamezne hiše in manj strnjeno zazidavo. Proti reki Ljubljanici se mestna mreža prilagodi obliki reke in tvori ozke in podolgovate stavbne otoke. Mrežo prekinjajo in preoblikujejo posamezni poudarki v obliki trgov in parkov. Območje ploščadi Ajdovščina predstavlja enega od mestnih karejev, ki je zaradi specifične pozidave razpadel na štiri posamezne večje komplekse. Kompleks hotela Union, Metalka in SKB, poslovni objekt na Dalmatinovi 4 in obravnavano območje Kompas. Vsak od štirih kompleksov oblikovno predstavlja zaključeno celoto. Volumen nove stavbe povzema obliko kareja, ki ga tvori območje Kompas in ga nadgradi v višino, da zadosti potrebam po večji gostoti zidave v centru mesta.

04 - ANALIZE IN KONCEPT: 4.4 OSI V PROSTORU

Ljubljanski grad

Slovenska cesta

Narodna galerija

Park Tivoli

Dunajska cesta

Prostor zaznamujejo tri močne osi. Prva poteka v smeri parka Tivoli preko Narodne galerije in se zaključi na lokaciji v fasadi hotela Union. Os definira Štefanovo ulico in fasado Nebotičnika. Druga os poteka od križišča med Sloveko cesto in Gosposvetsko cesto proti Ljubljanskemu gradu. Os je v prostorskih zasnovah prisotna že od začetka urejanja Kraigherjeve ploščadi in ohranja veduto na grad. Podreja se ji stolpnica SKB. Tretja os je predstavljena skozi Slovensko cesto.

1: Upoštevanje osi iz parka Tivoli preko Narodne galerije in stavbne linije Nebotičnika - volumen se pomakne navznoter.

2: Upoštevanje osi Ajdovščina - Ljubljanski grad. Volumen se zaviha navzdol, da omogoči poglede proti gradu.

04 - ANALIZE IN KONCEPT 4.5 VIŠINSKE DOMINANTE

hotel Slon

stolpnica SKB

Nebotičnik Metalka

Center Ljubljane zaznamuje več višinskih dominant. Najbolj izrazito med njimi predstavlja Ljubljanski grad, sledijo mu Nebotičnik, stolpnici TR3 na Trgu republike ter kompleks Metalke in SKB na Ajdovščini. Na severni strani je višinsko poudarjeno območje Bavarskega dvora s stolpnicami Telekoma in BS2. Križišče Gosposvetske in Tivolske ceste zaznamuje objekt hotela Lev. Volumen nove stavbe se prilagaja višini venca osnovnega volumna Nebotičnika, kar ohranja njegovo pomembno vlogo v prostoru. Ob Slovenski cesti se jugozahodni vogal volumna zniža proti vencu fasade hotela Slon, s čimer ustvarja južne terase. Novi hibrid je prostorska in višinska dominanta, ki se s prilagajenjem obstoječemu zasidra v prostor.

04 - ANALIZE IN KONCEPT 4.6 PARKI IN ZELENE POVRŠINE

Grajski hrib

Park Zvezda

Reka Ljubljanica

Park ob pravoslavni cerkvi

Miklošičev park Park Slovenske reformacije

Park Tivoli

Umestitev novega parka

Park Slovenske reformacije

Ožji center Ljubljane se navezuje na dva večja parka, ki ga zamejujeta z vzhoda in zahoda. Park Tivoli je največji mestni park. Nanj se pripenja park Rožnik in park ob pravoslavni cerkvi. Na vzhodni strani center mesta označuje linijski park ob reki Ljubljanici ter parkovna ureditev na grajskem hribu. Poleg dveh večjih parkov, umeščenih ob robove, so v centru še trije manjši parki: park Zvezda, park Slovenske reformacije in Miklošičev park. Na mrežo obstoječih parkov se vpne nova zelena površina na vzhodni strani hibrida. Obstoječa ureditev že nakazuje umestitev parka, ki se ob novi hiši dodatno razširi in vsebuje igrišče za košarko z obsežnejšo zazelenitvijo. Območje med Modno hišo, Nazorjevo ulico in SKB stolpnico postane urbana oaza.

04 - ANALIZE IN KONCEPT 4.7 TRGI IN ODPRTE POVRŠINE

Kongresi trg

Trg republike Prešernov trg

Tržnica

Trg narodnih herojev

Prešernov trg

gledališka pasaža izvotljen volumen

pasaža SKB

Mrežo parkov dopolnjuje mreža trgov, ki zajema tri osrednje trge: Trg republike, Kongresni trg in Prešernov trg. Dopolnjujeta jih še Trg narodnih herojev in ljubljanska Tržnica. Na območju lokacije Kompas in Ajdovščina že obstaja niz večjih in manjših tržnih površin, manjka pa jim povezovalni element, ki bi parter združil v enovito celoto in mu dal enoten karakter. Če je Prešernov trg zaokrožena celota, trg Republike in Kongresni trg predstavljata široke odprte površine, ima nova urejena površina na območju ploščadi Ajdovščine značaj niza povezanih odprtih in zaprtih pasaž ter manjših ulic in trgov. Nova poteza predstavlja vezni člen med trgom pred Metalko in Čopovo ulico, ki prebija novo umeščeno hibridno stavbo. V parterju nastane nova programska os, s komercialnim programom, ki se v različnih letnih časih prepleta z ostalimi dejavnostmi - drsališče, turnir v ulični košarki, koncert, tržnica, sejem ... 51

04 - ANALIZE IN KONCEPT 4.8 PROMETNICE IN DOSTOPI

Šubičeva ulica

Slovenska cesta

Ilirska ulica Dalmatinova ulica

Bleiweisova cesta

Tavčarjeva ulica

Gosposvetska ulica

Celovška cesta

Masarykova cesta

Železnica

Dunajska cesta

Železnica

Slovenska cesta

podzemna garaža

obstoječa rampa v garažo

Ožje mestno središče se prometno napaja iz ožjega mestnega ringa, ki ga sestavljajo Bleiweisova, Tivolska in Masarykova cesta. Mestni vpadnici Celovška in Dunajska cesta se stekata na križišče Dalmatinove in Gosposvetske ulice. V bližini se nahaja glavna železniška postaja. Prometna ureditev se z bodočim zaprtjem Slovenske ceste ureja preko Tavčarjeve, Dalmatinove in Gosposvetske ulice. Pod novo stavbo sta predvideni dve podzemni etaži, ki sta namenjeni parkiranju. Dostop do glavne garaže je urejen čez obstoječo rampo iz Tavčarjeve ulice ob Miklošičevem parku. Dostopi za javni promet ter intervencijska vozila so urejeni iz Slovenske ceste.

04 - ANALIZE IN KONCEPT 4.9 PROGRAM LEGENDA: Izobraževanje Kultura Pisarne Religija Storitve Državne institucije Stanovanja Hotel/Hostel Šport Drugo

1. Enake enote dimenzij 8m/8m/4m omogočajo umestitev različnih dejavnosti.

2. Osnovni volumen, oblikovan glede na zunanje parametre okolice.

3. Hibridna stavba s pestro paleto različnih programov.

V programski shemi centra Ljubljane prevladujejo stanovanja in pisarne, ki se prepletajo z javnimi vsebinami v pritličiju. Opaznih je več grozdov, kjer so posamezni programi bolj skoncentrirani. Ob Bavarskem dvoru je prisotna večja količina pisarniških prostorov, mestni kareji ob Zupančičevi, Bethovnovi in Cankarjevi ulici so pretežno namenjeni državnim institucijam. Ob stiku s parkom Tivoli se ob Prešernovi cesti nizajo pomembne kulturne ustanove. Vzhodni del mestnega središča se razprši v nižjo pozidavo in pretežno stanovanjski program. Zasnova hibridne stavbe združuje številne programe na enem mestu. Različni programi generirajo kritično koncentracijo in vplivajo drug na drugega tako, da manj obiskani programi pridobijo v povezavi z bolj obiskanimi. Osnovni volumen je preoblikovan v modularno mrežo 8m/8m/4m, ki omogoča umeščanje raznolikih vsebin, hkrati pa ostaja prožna in prilagodljiva. Hiša sprejme tiste vsebine, ki jih mesto v danem času potrebuje. Ker so potrebe mesta v neprestanem spreminjanju, se neprestano spreminja tudi programska shema in podoba hibridne stavbe.

04 - ANALIZE IN KONCEPT

4.10 OBLIKOVANJE NOTRANJEGA PROSTORA

1. Vzpostavitev pasaže.

2. Vertikalni hall in kontakt s streho.

3. Odprtina za južno svetlobo.

4. izvotlitev za pogled proti gradu.

5. Negativ notranjega atrija.

6. Volumen novega hibrida.

Notranjost stavbe je dodatno izoblikovana glede na parametre svetlobe, pogledov in prehodnosti združenimi z zunanjimi pogoji, ki jih določajo mestne vedute, višine in oblikovanje parterja. Notranji atrij ustvarja vertikalni hall, ki omogoča navezavo na streho objekta. Atrij omogoča direkten dostop južne svetlobe na severno stran in trg pod stavbo. Z vzhodno izvotlitvijo se iz samega središča stavbe odpira pogled proti Ljubljanskemu gradu, hkrati pa nastanejo zunanje terase, kjer so umeščeni različni urbani programi. Hibrid tako nagovarja širšo okolico in preseže okvire svoje lokacije.

04 - ANALIZE IN KONCEPT

4.11 OSONČENJE, KOLIČNIK DNEVNE SVETLOBE

V fazi oblikovanja je bila opravljena serija analiz osončenja in količnika dnevne svetlobe. V analizah sem preverjal obliko notranjega atrija in njen vpliv na boljšo osvetlitev notranjosti objekta. Preko razvejanje oblike atrija je zagotovljen optimalen količnik dnevne svetlobe tudi globoko v notranjosti stavbe. Atrij se odpira na vzhodno in južno stran, kar v zimskem času omogoča dostop direktne svetlobe globoko v notranjost, poleti pa konzolni deli stavbe delujejo kot senčilo. Nova stavba je na severni strani odmaknjena od stolpnice SKB in ne zasenči njene južne fasade. Preko odprtine v atriju je omogočen dostop direktne južne svetlobe na severni trg. Južna fasada stavbe se dviga 5 etaž nad stavbo hotela Slon, kar zagotavlja optimalne svetlobne pogoje. Nazorjeva ulica dobiva direktno svetlobo iz vzhodne in zahodne strani.

Količnik dnevne svetlobe 5. nadstropje.

Količnik dnevne svetlobe 9. nadstropje.

Količnik dnevne svetlobe 2. nadstropje.

Količnik dnevne svetlobe 6. nadstropje.

Količnik dnevne svetlobe 10. nadstropje.

Količnik dnevne svetlobe 3. nadstropje.

Količnik dnevne svetlobe 7. nadstropje.

Količnik dnevne svetlobe 11. nadstropje.

Količnik dnevne svetlobe 4. nadstropje.

Količnik dnevne svetlobe 8. nadstropje.

Količnik dnevne svetlobe 12. nadstropje.

04 - ANALIZE IN KONCEPT: 4.12 PROGRAM PARTERJA

Pasaža SKB

Restavracija, bar

Trgovina

Vhodni lobby

Restavracija, bar

Trgovina

Trgovina Trgovina

Svetlobni atrij Vhodni lobby

Vhodni lobby

Trgovina

Vhodni lobby

Trgovina

Restavracija, bar

Gledališka pasaža

UPORABA PARTERJA ČEZ VSE LETO Uporaba parterja na običajen delovni dan. Delujejo restavracije, bari in trgovine v pritličju, ki se odpirajo v zunanji prostor. Gibanje ljudi poteka ob osi sever jug preko pasaže SKB in Gledališke pasaže.

Sejem, stojnice

Sejem, stojnice Sejem, stojnice

Sejem, stojnice

UPORABA PARTERJA ČEZ VSE LETO Uporaba parterja za posebne dogodke in prireditve. Poleg stalnega programa v notranjosti se dogajanje razširi na celoten prostor okrog objekta. Postavljene so stojnice, tržnica, sejem ...

04 - ANALIZE IN KONCEPT: 4.12 PROGRAM PARTERJA

Stojnice

Tribuna Drsališče

Stojnice

Novoletna jelka Stojnice

UPORABA PARTERJA ZIMA V zimskem času se dogajanje preseli v notranjost objekta in na severno plazo. Urejeno je drsališče, jelka in zimski sejem s stojnicami. 62

Oder, prireditev

Park

Turnir v košarki

UPORABA PARTERJA POLETJE Koncert in turnir v košarki, razporeditev ljudi v dveh fokusnih območjih - na plazi na severni strani objekta in v parku na vzhodni strani. Stopnišče se lahko uporabi, kot prostor dogajanja / oder ali kot tribuna za ogled dogodkov na plazi. 63

05 - PRILOGE

Dalmatinova ulica

5.1 SITUACIJA M=1:1000 Sever

TRG

narekuje vstop na novo ploščad

kompleks Metalka

Slovenska cesta

Park slovenske reformacije

PASAŽA

nakupovanje, srečevanje, bari...

Miklošičeva ulica

stolpnica SKB

PLAZA

večja plaza omogoča prireditve

TRIBUNA

Štefanova ulica

plaza se zaključi v tribuni hotel Union

PARK

zelene površine z igriščem za košarko

ULICA

večinoma v senci, prijeten poletni ambient

Nebotičnik

Nazorjeva ulica

hotel Slon

PASAŽA

prehod, in vstop v gledališče

Čopova ulica

Frančiškanska cerkev

05 - PRILOGE

5.2 TLORIS PARTERJA M=1:500 Sever

palača Slavija

stolpnica SKB

Modna hiša

Slovenska cesta

Nebotičnik

Banka Slovenije

Nazorjeva ulica

hotel Slon

05 - PRILOGE

5.3 TLORISI: TLORIS PRITLIČJA M=1:250 PRITLIČJE 1 vertikalna komunikacija in evakuacija 2 vertikalna komunikacija in evakuacija 3 vertikalna komunikacija in evakuacija 4 vertikalna komunikacija in evakuacija 5 vhodni lobby 6 vhodni lobby 7 vhodni lobby 8 vhodni lobby 9 trgovina 10 restavracija 11 kuhinja 12 WC 13 WC 14 bar / caffe 15 WC 16 WC 17 trgovina 18 servis, skladišče 19 restavracija 20 kuhinja 21 trgovina 22 servis, skladišče 23 bar / caffe 24 trgovina 25 servis, skladišče 26 trgovina 27 servis, skladišče 28 restavracija 29 kuhinja 30 servis, skladišče 31 trgovina SKUPAJ

LEGENDA:

kvadratura (m2) 55,65 55,65 55,65 55,65 63,01 65,69 65,56 63,07 98,37 179,7 64,69 12,27 12,96 163,7 14,18 14,49 481,55 27,64 130,87 60,73 52,8 11,21 66,02 46,65 14,82 92,28 30,36 133,46 60,74 14,77 47,07 2311,26

Izobraževanje Kultura Pisarne Storitve

LEGENDA: Izobraževanje

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve

05 - PRILOGE

5.3 TLORISI: TLORIS PRVEGA NADSTROPJA M=1:250 1. NADSTROPJE 1 vertikalna komunikacija in evakuacija 2 vertikalna komunikacija in evakuacija 3 vertikalna komunikacija in evakuacija 4 vertikalna komunikacija in evakuacija 5 trgovina 6 trgovina 7 bar / caffe 8 restavracija 9 WC 10 WC 11 bar / caffe 12 WC 13 WC 14 restavracija 15 WC 16 WC 17 trgovina SKUPAJ

kvadratura (m2) 55,65 55,65 55,65 55,65 100,21 324,66 68,83 103,47 15,01 15,08 261,63 14,82 14,82 167,37 14,52 14,36 226,89 1564,27

LEGENDA: Izobraževanje

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve LEGENDA: Izobraževanje

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve 70

05 - PRILOGE

5.3 TLORISI: TLORIS DRUGEGA NADSTROPJA M=1:250 2. NADSTROPJE 1 vertikalna komunikacija in evakuacija 2 vertikalna komunikacija in evakuacija 3 vertikalna komunikacija in evakuacija 4 vertikalna komunikacija in evakuacija 5 muzej 6 WC 7 WC 8 WC 9 WC 10 lobby dvorane 11 WC 12 WC 13 dvorana 14 dvorana SKUPAJ

kvadratura (m2) 55,65 55,65 55,65 55,65 1301,35 14,82 14,82 14,82 14,82 549,55 14,82 14,82 323,45 323,5 2809,37

LEGENDA:

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve

Izobraževanje

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve

Izobraževanje

05 - PRILOGE

5.3 TLORIS TRETJEGA NADSTROPJA M=1:250 3. NADSTROPJE 1 vertikalna komunikacija in evakuacija 2 vertikalna komunikacija in evakuacija 3 vertikalna komunikacija in evakuacija 4 vertikalna komunikacija in evakuacija 5 muzej 6 lobby dvorane 7 lobby dvorane 8 dvorana 9 dvorana SKUPAJ

kvadratura (m2) 55,65 55,65 55,65 55,65 1192,67 133,18 99,28 47,89 47,87 1743,49

LEGENDA: Izobraževanje

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve LEGENDA: Izobraževanje

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve

05 - PRILOGE

5.3 TLORISI: TLORIS ČETRTEGA NADSTROPJA M=1:250 3. NADSTROPJE 1 vertikalna komunikacija in evakuacija 2 vertikalna komunikacija in evakuacija 3 vertikalna komunikacija in evakuacija 4 vertikalna komunikacija in evakuacija 5 muzej 6 WC 7 WC 8 knjigarna 9 čajna kuhinja 10 kopalnica in WC 11 pisarne 12 kopalnica in WC 13 čajna kuhinja SKUPAJ

kvadratura (m2) 55,65 55,65 55,65 55,65 634,89 14,82 14,82 390,52 15,69 13,15 869,4 13,15 15,69 2204,73

LEGENDA:

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve

LEGENDA: Izobraževanje

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve

Izobraževanje

05 - PRILOGE

5.3 TLORISI: TLORIS PETEGA NADSTROPJA M=1:250 5. NADSTROPJE 1 vertikalna komunikacija in evakuacija 2 vertikalna komunikacija in evakuacija 3 vertikalna komunikacija in evakuacija 4 vertikalna komunikacija in evakuacija 5 servis, strojnica bazena 6 pisarne 7 kopalnica in WC 8 čajna kuhinja 9 fitnes 10 kopalnica in WC 11 garderoba 12 kopalnica in WC 13 čajna kuhinja 14 pisarne 15 kopalnica in WC 16 čajna kuhinja SKUPAJ

kvadratura (m2) 55,65 55,65 55,65 55,65 499,27 230,16 13,15 15,69 555,54 34,9 26,57 13,15 15,69 630,11 13,15 15,69 2285,67

LEGENDA: Izobraževanje

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve LEGENDA: Izobraževanje

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve

05 - PRILOGE

5.3 TLORISI: TLORIS ŠESTEGA NADSTROPJA M=1:250 6. NADSTROPJE 1 vertikalna komunikacija in evakuacija 2 vertikalna komunikacija in evakuacija 3 vertikalna komunikacija in evakuacija 4 vertikalna komunikacija in evakuacija 5 komunikacija, hodnik 6 bazen 7 vhodni lobby 8 garderoba 9 kopalnica in WC 10 masaža 11 masaža 12 masaža 13 savna 14 savna 15 savna 16 fitnes 17 pisarne 18 kopalnica in WC 19 čajna kuhinja SKUPAJ

kvadratura (m2) 55,65 55,65 55,65 55,65 103,38 116,5 193,21 76,8 32,53 46,99 46,95 45,09 45,11 60,52 44,59 335,8 630,11 13,15 15,69 2029,02

LEGENDA:

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve

LEGENDA: Izobraževanje

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve

Izobraževanje

05 - PRILOGE

5.3 TLORISI: TLORIS SEDMEGA NADSTROPJA M=1:250 7. NADSTROPJE 1 vertikalna komunikacija in evakuacija 2 vertikalna komunikacija in evakuacija 3 vertikalna komunikacija in evakuacija 4 vertikalna komunikacija in evakuacija 5 knjižnica 6 čajna kuhinja 7 kopalnica in WC 8 WC 9 WC 10 pisarne 11 čajna kuhinja 12 kopalnica in WC 13 pisarne SKUPAJ

kvadratura (m2) 55,65 55,65 55,65 55,65 1361,86 15,69 13,15 14,82 14,82 690,94 15,69 13,15 266,26 2628,98

LEGENDA: Izobraževanje

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve LEGENDA: Izobraževanje

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve

05 - PRILOGE

5.3 TLORISI: TLORIS OSMEGA NADSTROPJA M=1:250 8. NADSTROPJE 1 vertikalna komunikacija in evakuacija 2 vertikalna komunikacija in evakuacija 3 vertikalna komunikacija in evakuacija 4 vertikalna komunikacija in evakuacija 5 knjižnica 6 čajna kuhinja 7 kopalnica in WC 8 WC 9 WC 10 pisarne 11 čajna kuhinja 12 kopalnica in WC 13 kopalnica in WC 14 čajna kuhinja 15 kopalnica in WC 16 kopalnica in WC SKUPAJ

kvadratura (m2) 55,65 55,65 55,65 55,65 1071,59 15,69 13,15 14,82 14,82 1015,83 15,69 13,15 13,15 15,69 13,15 13,15 2452,48

LEGENDA:

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve

LEGENDA: Izobraževanje

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve

Izobraževanje

05 - PRILOGE

5.3 TLORISI: TLORIS DEVETEGA NADSTROPJA M=1:250

9. NADSTROPJE 1 vertikalna komunikacija in evakuacija 2 vertikalna komunikacija in evakuacija 3 vertikalna komunikacija in evakuacija 4 vertikalna komunikacija in evakuacija 5 knjižnica 6 WC 7 WC 8 lobby in hodnik 9 hotelska suita 10 hotelska suita 11 hotelska suita 12 hotelska suita 13 hotelska suita 14 hotelska suita 15 lobby in hodnik 16 stanovanje 17 stanovanje 18 stanovanje 19 stanovanje 20 stanovanje 21 stanovanje 22 stanovanje 23 stanovanje 24 stanovanje SKUPAJ

kvadratura (m2) 55,65 55,65 55,65 55,65 712,57 14,82 14,82 194,46 63,37 66 45,09 45,09 45,09 46,95 327,43 198,39 110,05 110,05 112,73 61,97 47,82 47,82 133,45 65,81 2686,38

LEGENDA: Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve LEGENDA: Izobraževanje

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve

Izobraževanje

05 - PRILOGE

5.3 TLORISI: TLORIS DESETEGA NADSTROPJA M=1:250

10. NADSTROPJE 1 vertikalna komunikacija in evakuacija 2 vertikalna komunikacija in evakuacija 3 vertikalna komunikacija in evakuacija 4 vertikalna komunikacija in evakuacija 5 lobby in hodnik 6 servis, skladišče 7 kopalnica in WC 8 čajna kuhinja 9 hotelska suita 10 hotelska suita 11 hotelska suita 12 hotelska suita 13 hotelska suita 14 hotelska suita 15 hotelska suita 16 hotelska suita 17 hotelska suita 18 hotelska suita 19 hotelska suita 20 hotelska suita 21 lobby in hodnik 22 stanovanje 23 stanovanje 24 stanovanje 25 stanovanje 26 stanovanje 27 stanovanje 28 stanovanje SKUPAJ

kvadratura (m2) 55,65 55,65 55,65 55,65 493,33 30,42 13,15 15,69 47,97 45,9 60,75 45,09 45,09 45,9 45,95 45,9 45,9 61,33 47,78 47,17 250,35 198,43 125,64 195,34 130,56 133,49 58,79 130,83 2416,4

LEGENDA: Izobraževanje

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve LEGENDA: Izobraževanje

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve

05 - PRILOGE

5.3 TLORISI: TLORIS ENAJSTEGA NADSTROPJA M=1:250

11. NADSTROPJE 1 vertikalna komunikacija in evakuacija 2 vertikalna komunikacija in evakuacija 3 vertikalna komunikacija in evakuacija 4 lobby in hodnik 5 servis, skladišče 6 hotelska suita 7 hotelska suita 8 hotelska suita 9 hotelska suita 10 hotelska suita 11 hotelska suita 12 hotelska suita 13 hotelska suita 14 hotelska suita 15 lobby in hodnik 16 stanovanje 17 stanovanje 18 stanovanje 19 stanovanje 20 stanovanje 21 stanovanje 22 stanovanje SKUPAJ

kvadratura (m2) 55,65 55,65 55,65 536,6 30,42 47,79 45,91 60,75 45,09 46,95 65,91 46,94 45,09 45,95 253,34 198,43 195,61 65,91 128,2 121,33 130,83 128,15 2406,15

LEGENDA:

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve

LEGENDA: Izobraževanje

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve

Izobraževanje

05 - PRILOGE

5.3 TLORISI: TLORIS DVANAJSTEGA NADSTROPJA M=1:250

12. NADSTROPJE 1 vertikalna komunikacija in evakuacija 2 vertikalna komunikacija in evakuacija 3 vertikalna komunikacija in evakuacija 4 restavracija 5 WC 6 WC 7 kuhinja 8 lobby in hodnik 9 stanovanje 10 stanovanje 11 stanovanje 12 stanovanje 13 stanovanje SKUPAJ

kvadratura (m2) 55,65 55,65 55,65 490,04 14,82 14,82 125,58 224,53 201 163,49 65,93 120,89 130,83 1718,88

LEGENDA:

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve

LEGENDA: Izobraževanje

Stanovanja

Kultura

Hotel/Hostel

Pisarne

Šport

Storitve

Izobraževanje

05 - PRILOGE

5.3 TLORISI: TLORIS 2. KLETI M=1:250 2. klet 01 vertikalna komunikacija in evakuacija 02 vertikalna komunikacija in evakuacija 03 vertikalna komunikacija in evakuacija 04 vertikalna komunikacija in evakuacija 05 servis - strojnica 1 06 servis - stojnica 2 07 garaĹžni prostor SKUPAJ

Kvadratura (m2) 55,65 55,65 55,65 55,65 120,83 120,83 3861,72 4325,98

05 - PRILOGE

5.3 TLORISI: TLORIS 1. KLETI M=1:250 1. KLET 1 vertikalna komunikacija in evakuacija 2 vertikalna komunikacija in evakuacija 3 vertikalna komunikacija in evakuacija 4 vertikalna komunikacija in evakuacija 5 servis - strojnica 3 6 servis - stojnica 4 7 servis - strojnica 5 8 servis - stojnica 6 9 garaĹžni prostor skupaj

kvadratura (m2) 55,65 55,65 55,65 55,65 59,27 59,27 120,83 120,83 3849,1 4431,9

05 - PRILOGE C

5.4 PREREZI: PREREZ A-A M=1:250 D

C D

05 - PRILOGE D

5.4 PREREZI: PREREZ B-B M=1:250 A

05 - PRILOGE

5.4 PREREZI: PREREZ C-C M=1:250 C

C D

05 - PRILOGE C

5.4 PREREZI: PREREZ D-D M=1:250 C D

05 - PRILOGE

5.5 FASADE: ZAHODNA FASADA M=1:250

SKB stolpnica, ploščad Ajdovščina

100

Plaza na severni strani objekta

Hibrid

Nazorjeva ulica

Hotel Slon

05 - PRILOGE

5.5 FASADE: SEVERNA FASADA M=1:250

Park

Notranja pasaža - vhod iz ploščadi Ajdovščina

Slovenska cesta

101

05 - PRILOGE

5.5 FASADE: VZHODNA FASADA M=1:250

Frančiškanska cerkev

102

Nazorjeva ulica

Hibrid in nov park

Plaza na severni strani objekta

SKB stolpnica

05 - PRILOGE

5.5 FASADE: JUŽNA FASADA M=1:250

Slovenska cetsa

Notranja pasaža - vhod iz Nazorjeve ulice

Park

103

05 - PRILOGE 5.6 FASADNI PAS M=1:25

T1 1 - tlak, lesen parket na podkonstrukciji 2,0 cm 2 - podkonstrukcija 3,0 cm 3 - tehnični tlak s toplotno izolacijo iz mineralne volne 26,0 cm 4 - zvočna izolacija 2,0 cm 5 - sovprežna AB plošča 22,0 cm 6 - primarna konstrukcija HEA 320 in podkonstrukcija HEA 100 310,0 cm 7 - prefabricirani paneli s toplotno izolacijo iz mineralne volne 19,0 cm 8 - fasadna obloga, obešeni paneli iz jeklene pločevine 0,4 cm

F1 1 - fasadna zasteklitev ALU okenski okvir s troslojnim steklom 2 - primarna konstrukcija HEA 500

8,0 cm 50,0 cm

F2 1 - kamniti zid 46,0 cm 2 - prezračevana reža 19,0 cm 3 - parna zapora 0,1 cm 4 - prefabricirani paneli s toplotno izolacijo iz mineralne volne 18,0 cm 5 - mavčno kartonske plošče 1,0 cm 6 - primarna konstrukcija HEA 500 50,0 cm

104

1 - tlak, kamnite plošče 5,0 cm 2 - estrih v naklonu 9,0 cm 3 - hidroizolacija 1,0 cm 4 - toplotna izolacija (eps) 15,0 cm 5 - parna zapora 0,1 cm 6 - zvočna izolacija 2,0 cm 7 - sovprežna AB plošča 22,0 cm 8 - primarna konstrukcija HEA 320 in podkonstrukcija HEA 100 310,0 cm 7 - obešen tehnični strop 2,0 cm

01 - odtočna kanaleta z rego 02 - protizdrsna jeklena pohodna pločevina 03 - pritrdilni čep za obešen strop 04 - linijsko svetilo vstavljeno v obešen strop 05 - odkapni rob 06 - talni konvektor 07 - čelna obloga, jeklena pločevina pritrjena na kovinsko podkonstrukcijo škatlastih profilov 5/5cm, sidrano v primarno konstrukcijo 08 - ograja, jeklena stojke 5/5cm v medsebojnih razmakih ca. 1,20m z vmesnimi paneli iz lepljenega varnostnega kaljenega stekla vpetimi v jeklene okvirje. Lesen ročaj pritrjen na horizontalni jekleni ploščati profil. 09 - pokrivne kamnite plošče 10 - prezračevana fasada, jeklene horizontalne rešetke s kovinsko mrežico 11 - jekleno zatezno sidro 20/270 mm pritrjeno na jekleno ploščo in primarno konstrukcijo 12 - jeklen kotni profil 40/40 cm 13 - fasadna zasteklitev v ALU okvirjih s krilnimi vrati (prag poravnan z ravnino finalnega tlaka) 14 - prefabricirani paneli s toplotno izolacijo iz mineralne volne vstavljeni v UNP jeklene profile 120/22mm

105

05 - PRILOGE 5.6 FASADNI PAS M=1:25

F1 1 - fasadna zasteklitev ALU okenski okvir s troslojnim steklom 2 - primarna konstrukcija HEA 500

8,0 cm 50,0 cm

T3 1 - tlak, lesen parket na podkonstrukciji 2 - podkonstrukcija 3 - tehnični tlak s toplotno izolacijo iz mineralne volne 4 - zvočna izolacija 5 - sovprežna AB plošča 6 - primarna konstrukcija HEA 320 in podkonstrukcija HEA 100 7 - obešen tehnični strop

2,0 cm 3,0 cm 26,0 cm 2,0 cm 22,0 cm 310,0 cm 2,0 cm

T4 1 - lesen pod na kovinski podkonstrukciji 6,0 cm 2 - estrih v naklonu 9,0 cm 3 - hidroizolacija 1,0 cm 4 - toplotna izolacija (eps) 15,0 cm 5 - parna zapora 0,1 cm 6 - zvočna izolacija 2,0 cm 7 - sovprežna AB plošča 22,0 cm 8 - primarna konstrukcija HEA 320 in podkonstrukcija HEA 100 310,0 cm 7 - obešen tehnični strop 2,0 cm

106

F3 1 - fasadna obloga, jeklena pločevina 2 - vodoodporna toplotna izolacija (eps) 3 - prefabricirani paneli s toplotno izolacijo iz mineralne volne vstavljeni v UNP jeklene profile 160/22mm

0,4 cm 7,0 cm 20,0 cm

01 - talni konvektor 02 - jeklena podkonstrukcija za plezalne rastline, okrogli kovinski profili premer=7cm, obešena na jeklene škatlaste profile 10/10cm 03 - ograja, jeklene stojke 5/5cm v medsebojnih razmakih ca. 1.20m s horizontalnima jeklnima vrvema premer=15mm zgoraj in spodaj in vmesno jekleno pleteno mrežo 04 - nerjaveča kovinska pohodna rešetka 05 - jeklena konstrukcija servisnega balkona 06 - jekleni škatlasti profil 10/10cm 07 - preprečitev toplotnega mostu 08 - odtočna kanaleta z rego 09 - ograja, jeklena stojke 5/5cm v medsebojnih razmakih ca. 1,20m z vmesnimi paneli iz lepljenega varnostnega kaljenega stekla vpetimi v jeklene okvirje

107

05 - PRILOGE

IZSEK KONSTRUKCIJE

5.7 SHEMA KONSTRUKCIJE Konstrukcija objekta je sestavljena iz dveh sistemov: kovinskega skeleta in armirano betonskega podstavka z jedri. Glavne vertikalne in horizontalne obremenitve se prenašajo preko štirih AB jeder z debelino sten 30 cm, ki so umeščena v raster 8m/8m. Jedra so temeljena s temeljnimi ploščami debeline 50cm. Na primarna jedra se pripenja sekundarni sistem kovinskih stebrov in nosilcev, ki nosijo pritličje in 12 nadstropij. Na jeklene HEA 500 stebre nalegajo jekleni HEA 320 nosilci, ki imajo izrezane odprtine za instalacijske vode. Na osnovno konstrukcijo so postavljeni HEA 100 nosilci, ki nosijo sovprežne AB plošče in tehnični tlak. Konstrukcija je horizontalno dodatno zavetrovana z jeklenimi kabli v stropu. Na bolj obremenjenih mestih, kot so vogali in konzole, so dodatne ojačitve z diagonalami. Kovinska konstrukcija nalega na kletni etaži, ki sta zasnovani v skeletni AB konstrukciji. Plošče z debelino plošč 30cm so dodatno ojačane z 50 cm nosilci, stebri pa so dimenzij 50cm/50cm. Obodni zid je debeline 35cm. AB stebri so temeljeni s točkovnimi temelji, obodni zid pa s pasovnim temeljem. Celotna stavba je zgrajena v rastru 8m/8m/4m, ki se mu podrejata tako kovinska kot betonska konstrukcija. Na najbolj obremenjenih mestih, kjer je kovinski skelet v konzoli, je konstrukcija dodatno ojačana z jeklenimi “kostmi”, ki prevzamejo velike tlake in natege ter jih vertikalno prenašajo do temeljev. AB stebri dimenzij 100cm/100cm, kamor nalegajo jeklene “kosti”, so dodatno ojačani

2. NADSTROPJE

Sovprežna AB plošča preko sekundarnih nosilcev d: 25cm, rebrasta pločevina d: 20cm

Sekundarni nosilec, HEA 100, raster: 2m Primarni nosilec, HEA 320, z odprtinami za instalacije, razpon: 8m Jekleni kabli za zavetrovanje 1. NADSTROPJE

Steber, HEA 500, raster: 8m

PRITLIČJE

Pritrditev stebra na betonsko ploščo

8m 1. KLET

8m AB steber, 50 / 50 cm AB plošča, d=30 cm AB nosilec, primarni, h=50 cm

2. KLET Temeljna čaša, A/B=2m/2m, h=1m

108

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA OBJEKTA

Terciarna konstrukcija: Diagonale, HEA 200

Sekundarna konstrukcija: Jekleni nosilci, HEA 320 Sovprežna AB plošča, d:25 cm Sekundarna konstrukcija: Stebri HEA 500, raster: 8m/8m

Primarna konstrukcija: jeklene “kosti, - ojačitve konstrukcije, HEA 650

6. NADSTROPJE

PRITLIČJE Primarna konstrukcija: AB jedro, d: 30cm, a/b = 8m/8m Sekundarna kontrukcija: AB stebri, d: 50cm, raster: 8m/8m PRVA KLET

AB obodni zid, d: 35cm

DRUGA KLET

109

05 - PRILOGE

5.8 DOSTOPNOST IN POŽARNA VARNOST POŽARNA VARNOST

DOSTOPNOST

V idejni zasnovi objekta je predviden koncept požarne varnosti, ki je zasnovan glede na tehnično smernico TSG-1-001:2010.

Upoštevan je Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb. Vsi prostori novega objekta so dostopni funkcionalno oviranim osebam. Pritličje je poravnano z nivojem terena, kletne etaže in nadstropja pa so dosegljivi preko dvigal, ki so primernih dimenzij. V kletnih etažah je umeščenih dovolj parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.

Stavba je zasnovana iz negorljivih materialov in se deli na dva sklopa. Dve podzemni etaži z garažami in štiri vertikalna nosilna jedra so zgrajeni iz armiranega betona. Pritličje in dvanajst nadzemnih etaž je zasnovanih v jekleni konstrukciji s sovprežnimi AB ploščami. Jekleni nosilni elementi so zaščiteni s premazom, ki omogoča požarno odpornost R60. Zunanji ovoj stavbe je sestavljen iz kovinskih panelov s toplotno izolacijo iz mineralne volne, kar preprečuje širjenje požara preko fasade. Odvod dima in toplote je omogočen preko fasade, v stopniščnih jedrih pa so na strehi umeščene lopute za odvod dima. Širjenje dima in požara preko prezračevalnega sistema je onemogočeno s požarnimi loputami, ki so umeščene na prehodih posameznih požarnih sektorjev. V celotnem objektu so nameščeni sistemi za avtomatsko javljanje požara. Hiša se deli na štiri glavne požarne sektorje, ki so v betonskih jedrih, ter posamezne etaže. Vsaka etaža se deli na enega ali več požarnih sektorjev glede na program, ki se v njih nahaja. Evakuacija je zagotovljena preko štirih glavnih komunikacijskih jeder, ki so umeščena tako, da zagotavljajo evakuacijske poti krajše od 30 metrov. Ob stavbi sta predvideni dve varni mesti ob severni ter vzhodni strani stavbe. Gašenje je v celotni stavbi predvideno s “sprinklerskim” sistemom, t.j. sistem za samodejno gašenje požarov. Rezervoar in sprinklerska strojnica sta v kletnih prostorih. Dostop intervencijskih vozil je predviden iz Slovenske ceste preko trga na severu stavbe, dostop gasilskih vozil pa je omogočen do vzhodne in severne strani.

110

PRVA KLET

5. NADSTROPJE

Varno mesto 2 4.

2. 22.

20.

Dostop intervencijskih vozil

Varno mesto 1

Dostop intervencijskih vozil

4. NADSTROPJE

10. NADSTROPJE 51.

19.

4. 3.

50.

Varno mesto 2

Varno mesto 2 4.

18.

Varno mesto 1

Dostop intervencijskih vozil

111

05 - PRILOGE

5.9 SHEMA ENERGETSKE ZASNOVE Pri načrtovanju stavbe so upoštevani standardi, navedeni v PURES-2 2010 in pripadajoči tehnični smernici TSG-1-004. PREZRAČEVANJE Izmenjava zraka v stavbi je zagotovljena preko sistema prislilnega mehanskega prezračevanja. Naprave za prezračevanje se nahajajo na strehi, kjer poteka zajem svežega in izpuh umazanega zraka. Sistem vključuje rekuperacijo pri pohlajevanju in pogrevanju. Razvod zraka poteka po prezračevalnih kanalih preko štirih betonskih jeder. Vpih zraka poteka v tleh, zajem odpadnega zraka pa je omogočen v stropu. Urejeno je izpodrivno prezračevanje. V kletnih etažah sta tako vpih kot zajem zraka v stropu. Dodatno prezračevanje je omogočeno preko atrija, ki deluje po principu pasivnega zračenja. Atrij izkorišča svojo višino za ustvarjanje efekta dimnika, ki v poletnem času omogoča naravno prezračevanje. V nočnem času se atrij izkorišča za “free cooling” oz. naravno hlajenje. OGREVANJE IN HLAJENJE Objekt bo prikloplejn na sistem daljinskega ogrevanja iz Toplarne Ljubljana. Ker toplarna spada med energijsko učinkovite sisteme, je s tem že izpolnjen pogoj iz PURES 2010 po zagotoavljanju najmanj 25% celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi iz obnovljivih virov. V kletnih prostorih je umeščena toplotna postaja s toplotnim izmenjevalnikom (mestna mreža / hišna raba). Ogrevanje in hlajenje poteka preko konvektorskega sistema. Nameščeni so talni in stenski konvektorji, ki zagotavljajo ogrevanje pozimi in hlajenje v poletnem času. Priprava hladne vode za potrebe konvekcijskega sistema in sistema prezračevanja poteka v strojnici v kletnih prostorih. Hranilniki so preko jaškov v glavnih jedrih povezani s hladilnimi kondenzacijskimi stolpi na strehi. Mestni vročevod je uporabljen tudi za pripravo tople sanitarne vode. Hranilniki za toplo sanitarno vodo so urejeni centralno za celoten objekt v kletnih prostorih. Zaradi preprečevanja pojava legionele je zagotovljena stalna cirkulacija tople sanitarne vode. Na obstoječo infrastrukturo (elektrika, kanalizacija, vodovod, plinovod) se objekt priključuje ob Slovenski cesti.

112

SENČENJE IN FASADA Na fasadah je nameščeno troslojno steklo, ki zagotavlja energetsko učinkovitost in toplotno prehodnost celotnega okna, ki je manjša od 1,1 W/m2K. Velikost steklenih površin na fasadi se spreminja glede na orientacijo in tako omogoča večje oz. manjše senčenje ter dostop dnevne svetlobe. Na južni strani so na fasadi nameščena zunanja tekstilna senčila. Vzhodna fasada je dodatno senčena preko pergole, ki je obraščena z zelenjem. Razvejan atrij omogoča prodor vzhodne in južne svetlobe v notranjost objekta v zimskem času, poleti pa je prostor znotraj atrija v prijetni senci.

Atrij izkorišča efekt dimnika za naravno prezračevanje

odpadni zrak - izpuh Poletno sonce

Poletno sonce

Rekuperacija, Hlajenje, Gretje

sveži zrak - zajem

odpadni zrak - izpuh

Rekuperacija, Hlajenje, Gretje

sveži zrak - zajem

Zimsko sonce Troslojno steklo odbije del svetlobe

Atrij izkorišča efekt dimnika za naravno prezračevanje

Priključitev na obstoječo infrastrukturo: - Vročevod - Plinovod - Kanalizacija - Elektrika

113

05 - PRILOGE 5.10 VIZUALIZACIJE

Pogled iz severne strani. Volumen nove stavbe je umeščen med tri pomembne višinske dominante - Nebotičnik, stolpnica SKB in Metalka. Severna fasada je razgibana, s spremeljivimi okenskimi odprtinami s čimer vzpostavlja dialog z dinamičnim prostorm na ploščadi Ajdovščina. Ohranjena je diagonalna veduta proti Ljubljanskemu gradu na vzhodni strani objekta. Na zahodni strani je hibrid višinsko usklajen z Nebotičnikom. 114

Pogled iz severne strani v nočnem času. Hibridna stavba je zaradi pestre mešanice programov neprestano živa. V osrednjem svetlobnem atriju in plazi pred objektom se v večernem času dogajajo različne prireditve. 115

05 - PRILOGE 5.10 VIZUALIZACIJE

Pogled iz južne strani. Volumen nove stavbe se dviga nad obstoječo hišo hotela Slon in označuje novo zgoščeno območje dogajanja. Vzpostavljn je dialog z Nebotičnikom, ki skupaj z novim hibridom tvori vrata v mesto. 116

Pogled iz Slovenske ceste. Ritem fasade je proti stavbi Banke Slovenije in hotelu Slon strogo poravnan z ortogonalno mrežo modularnih enot. Strog ritem odprtin posnema mrežo fasade Nebotičnika in hotela Slon. Med ohranjenimi starimi fasadami in novim volumnom je nadkrita terasa - praznina, ki kaže na odnos med novo stavbo in staro ulično silhueto Slovenske ceste.

117

05 - PRILOGE 5.10 VIZUALIZACIJE

Pogled iz Nazorjeve ulice. Hiša se v pritličju pomakne navznoter ter tako omogoči ulici, da se razširi in “zažre” v notranji atrij. Vzhodna fasada je obraščena s plezalnimi rastlinami in predstavlja vertikalni podaljšek parka, ki je umeščen ob objektu. Z veliko izvotlitvijo in stopničastim nižanjem fasade se hibrid prilagaja višinam sosednjih stavb. 118

Pogled na notranji atrij. Razvejan izvotljen notranji prostor zagotavlja osvetlitev globoko v objektu. V poletnem času je parter oblit z indirektno južno svetlobo, ki omogoča prijtno posedanje v senci. Preko različnih stopnišč in vertikalnih povezav je omogočen dostop do teras višje v objektu.

119

05 - PRILOGE 5.10 VIZUALIZACIJE

Pogled iz notranjega atrija proti Ljubljanskemu gradu. Največja od številnih zunanjih teras je umeščena na vzhodni strani in se odpira s širokim pogledom proti Ljubljanskemu gradu. Terase so javno dostopne iz parterja. Predstavljajo prostor druženja in srečevanja prebivalcev hibrida ter naključnih mimoidočih obiskovalcev. 120

121

05 - PRILOGE

5.11 FOTOGRAFIJE MAKETE

Pogled iz jugovzhoda iz smeri Ljubljanskega gradu.

Pogled iz jugozahoda.

Pogled iz severozahoda.

Pogled iz severa.

122

Pogled na plazo na severni strani objekta ob noÄ?ni razsvetlitvi.

123

06 - VIRI IN LITERATURA Augé, M. (2008) Non-Places. New York: Verso.

ProstoRož (2013) Slovenska cesta skozi čas. AB arhitektov bilten, let. XLIII, št. 197-198, str. 27-38.

Campbell, S., Fainstein, S. (1998) Readings in Planning Theory. Malden: Blackwell Publishers.

Ruby, A., Ruby, I. (ur.) (2013) MVRDV buildings. Rotterdam: nai010 publishers.

Ezquiaga, J., Herreros, J. (2011) A Strategic Vision for the Center of Dense Cities: Madrid as a Case Study, dostopno na: http://www.mascontext.com/issues/11-speed-fall-11/a-strategic-vision-for-the-center-

Stanovanjska zazidava v Ferantovem vrtu. dostopno na: http://www.arhitekturni-vodnik. org/?object=13&mode=0 (22.2.2015).

of-dense-cities-madrid-as-a-case-study/ (9.12.2014).

Fenton, J. (1985) Pamphlet Architecture 11: Hybrid Buildings, New York: Princeton Architectural Press. Fernandez-Per, A., Mozas, J., Arpa J., (2011) This is Hybrid. Vitoria-Gasteiz, Spain: a+t architecture publishers. Hall, P. (1996) Cities of Tomorrow. Cambridge: Blackwell Publishers. Jacobs, J. (2009) Umiranje in življenje velikih ameriških mest. Ljubljana: Studia humanitatis. Kladnik, B., Krečič-Svetel, M. (2006) Ljubljana. Ljubljana: Zaklad. Kladnik D. (2004) Preobrazbe Ljubljane: kulturno-zgodovinski oris preobrazbe ljubljanskih stavb. Ljubljana: Zavod za intelektualno produkcijo. Koolhaas, R. (1994) Delirious New York. New York: The Monacelli Press. Korošec, B. (1991) Ljubljana skozi stoletja : mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga. Kozolec. dostopno na: http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=3&mode=0 (22.2.2015). Koželj, J. (2008) Arhitektura mesta - urbanistično oblikovanje: delovno gradivo za nova skripta. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. Metalka. dostopno na: http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=126&mode=0 (22.2.2015). Mihelič, B. (1983 ) Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana: Partizanska knjiga. Nebotičnik. dostopno na: http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=76&mode=0 (22.2.2015).

124

Šijanec Zavrl, M., Butala, V. (ur.) (2010) Energetska učinkovitost in energetska izkaznica stavb. Maribor: Založba Forum Media. Tepina, M. (1996) Prostor in čas urbanizma in Ljubljane urbane: Ob stoletnici urbanizma. Ljubljana: Enotnost. Uršič, M., Hočevar, M. (2007) Protiurbanost kot način življenja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Žižič, B. (2003) Iskanje arhitekturnih principov v razvoju Ljubljane: magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

125

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju prof. Juriju Sadarju za deljeno znanje v času študija in med izdelavo magistrske naloge, doc. dr. Mateju Blenkušu za nasvete iz področja konstrukcijske zasnove, Jerneju Lahu za fotografije, Poti-Poti.org za 3D print makete in arhitekturnemu biroju Sadar+Vuga za uvod v projektantsko prakso.

126

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Jurij LiÄ?en izjavljam, da sem avtor magistrskega dela z naslovom Idejna zasnova hibridne stavbe ob Slovenski cesti Ljubljani, ki sem jo izdelal pod mentorstvom prof. Jurija Sadarja ter jo zagovarjal dne 9.4.2015 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

127