Lucija Lautar by fa diploma

Idejna zasnova visokogorske koče v Julijskih Alpah na območju Doliča Magistrsko delo

Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Lucija Lautar

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec u.d.i.a. Somentor: Miha Kajzelj u.d.i.a. Konzultant za konstrukcijo: doc. dr. Tomaž SLAK u.d.i.a. Konzultant za instalacijsko zasnovo objekta: Leon Lautar dipl. inž. str. Konzultant za požarno varnost: doc. dr. Domen Kušar u.d.i.a. Leto vpisa:2007 Leto izdelave magistrske naloge: 2016

“Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.” Nejc Zaplotnik

IDEJNA ZASNOVA VISOKOGORSKE KOČE V JULIJSKIH APLAH NA OBMOČJU DOLIČA Univerza v Ljubljani_Fakulteta za Arhitekturo_avtorica: Lucija Lautar_mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec_somentor: Miha Kajzelj u.d.i.a. 2007-2016

VSEM PRIJATELJEM, KI LJUBIJO GORE!

IDEJNA ZASNOVA VISOKOGORSKE KOČE V JULIJSKIH APLAH NA OBMOČJU DOLIČA Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtorica: Lucija Lautar_mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec_somentor: Miha Kajzelj u.d.i.a. 2007-2016

VSEBINA POVZETEK UVOD Izhodišča in cilji naloge Legenda o Zlatorogu TEORETSKO IZHODIŠČE Alpe Julijske Alpe Turizem v Alpah Varstvo narave Triglavski narodni park Gradnja v gorah Načela pri načrtovanju v gorskem prostoru

MIKROLOKACIJA Predstavitev lokacije Obstoječa koča na Doliču Koča na Doliču zima 2009 Planinske postojanke Dostopnost/Poti Relief Veter Pogledi ZASNOVA OBJEKTA Koncept Programska zasnova Pogledi Materiali Konstrukcijska shema Instalacijska zasnova objekta Požarna varnost GRAFIČNI DEL Vizualizacije Situacija Fasade Tlorisi etaž Prerezi Fasadni pas ZAKLJUČEK ZAHVALA LITERATURA IN VIRI IZJAVA O AVTORSTVU

PRIMERI DOBRE PRAKSE Nova gorska koča Monte Rosa - Studio Monte Rosa Koča Cristallina - Baserga Mozzetti Architetti Nova gorska koča Tracuit - Savioz Fabrizzi Architectes Koča Moiry - Baserga Mozzetti Architetti, Savioz Fabrizzi Architectes Nova gorska koča Goüter pod Mont Blancom - Groupe H

POVZETEK

Every year more and more people decide to spend their free time hiking in the mountains because it is a simple escape from everyday routine. Hikers and mountaineers have always been visiting mountains, what changed in time are only the boundaries of what is possible to achieve.

Vedno več ljudi v prostem času zahaja v gore, ki predstavljajo pobeg od vsakdanjega življenja. Človek je gore obiskoval že od nekdaj, spremenil se je le njegov odnos do njih in premikajo se meje v smislu osvojenega.

Mountain huts are socially important facilities. For some hikers the hut represents the goal of their hike, for some it is the half-way point/resting point on the way to the top, but primarily the huts are intended as shelters – a safe haven from the mountain weather conditions that offers food and dry accommodation.

Planinske postojanke so družbeno pomembni objekti. Nekaterim koča predstavlja cilj, drugim le vmesno postajo na poti do vrha, primarno pa je namenjena zatočišču - varno zavetje pred gorskim vremenom, oskrba s hrano in prenočišče.

Slovenian mountain architecture still boasts with architecture that was created in the past with the help of volunteers and without the expertise. In the past the construction of mountain huts based on construction knowledge of building in lower alpine valleys, which is not appropriate for an environment with extreme climate, typical of Slovenian mountains.

Slovenska visokogorska arhitektura se v današnjem času še vedno ponaša z arhitekturo, ki je nastala v preteklosti s pomočjo prostovoljcev in brez strokovnega znanja ter upoštevanja lokacije. V visokogorju so v preteklosti postavili turistične objekte, s tem mislim predvsem planinske domove in koče, ki imajo dolinske karakteristike, kar pa za gorsko okolje, ki ga lahko poimenujem tudi okolje z ekstremno klimo, ni primerno (vsakoletne poškodbe objektov, onasneževanje okolja ...).

The Trieste hut on the Dolič pass (2,151 m) is one of the most important mountain huts under the peak of Triglav because it stands on the crossroads of popular hiking routes since 1930. In 2009, an avalanche from the Kanjavec peak damaged half of the Trieste hut. The hut was rebuilt but is still located in dangerous area. After the event, thorough avalanche research determined a safer location approximately 100 m higher from current location (at 2,242 m). For this location I created a conceptual design of the new hut that is adapted to the location and its extreme climate. The hut offers minimum comfort but leaves the smallest trace in this unique environment.

Tržaška koča na Doliču (2151 nmv) je ena od pomembnih planinskih koč pod Triglavom, saj stoji na stičišču priljubljenih planinskih poti že od leta 1930. Leta 2009 je plaz iz bližnega vrha Kanjavca dobesedno odnesel polovico koče. Kočo so sicer zasilno obnovili, vendar se še vedno nahaja na nevarni lokaciji. Stroka je z analizo rušilnih snežnih plazov določila varnejšo lokacijo, ki se nahaja nekaj metrov višje (2242 nmv). Na tej lokaciji oblikujem idejno zasnovo nove koče, ki je prilagojena lokaciji in njeni ekstremni klimi. Koča uporabniku ponudi minimalno udobje, z zasnovo pa pusti čim manjši vtis v edinstvenem okolju.

ABSTRACT

8 KOZOROG Osebni arhiv

IZHODIŠČA IN CILJI NALOGE Magistrska naloga obravnava idejno zasnovo nove visokogorske koče na območju Doliča. Glavno izhodišče naloge predstavlja vprašanje, kako z malimi posegi narediti arhitekturo, ki bo programsko zadostila željam gornikov ter skrbnikov, kljubovala vsem vremenskim pogojem in čim manj ranila občutljivo ravnovesje gorskega sveta. Novo arhitekturo v ranljivem okolju želim približati naravi in uporabniku. Želim, da je trajnostna in ne deluje kot tujek, ampak se z okolico poveže in jo dopolni. Če želimo gorsko naravo ohraniti v njeni pristni obliki je skrajni čas, da se zavemo preteklih napak in jih odpravimo z okolju prijaznimi rešitvami. Priložnost se ponuja prav pri Novi koči na Doliču, ki bi lahko postala vzorčni primer planinske postojanke v Sloveniji. POGLED NA JULIJSKE ALPE Z MANGARTA Osebni arhiv

UVOD

LEGENDA O ZLATOROGU

KOZOROG Osebni arhiv

Legenda o Zlatorogu je nastala pred stoletji in nas opominja na modrost narave. Pripoveduje o planinskem raju oziroma čudežnem vrtu v osrčju Julijskih Alp na območju Triglavskih jezer in planote Komne. Tu so nekoč živele bele žene, mila, dobrosrčna bitja, ki so pomagale ljudem v stiski, zahvale pa si niso želele. Če se je kdo približal njihovim bivališčem v gorah, so ga s kamni, snežnimi plazovi, nevihto ali točo prisilile k vrnitvi v dolino. Bele žene so pasle črede belih koz, ki jih je vodil velik bel kozorog z zlatimi rogovi – Zlatorog. Njegovi rogovi so bili ključ do skritega zaklada, ki ga je čuval zmaj. Mladi trentarski lovec, ki so ga varovale bele žene in se je smel vzpenjati na najvišje vrhove, je nosi dekletu iz doline šopke gorskih cvetlic, s tem pa si je pridobil njeno ljubezen. Nekega dne pa je dekle zasnubil bogat Benečan, ji podaril zlat nakit in dejal, da bi ji njen lovec moral v znak njegove ljubezni prinesti Zlatorogov zaklad. Dekle se ni več zanimalo za lovca, on pa se je obupan, užaljen iz zaslepljen od ljubezni še isto noč odpravil na lov za Zlatorogom. Zjutraj ga je zagledal in ustrelil. Pozabil je na njegovo čudežno moč. Iz Zlatorogove krvi so zrasle čudežne triglavske rože. Po zaužitju rož je Zlatorog ozdravel in stekel poroti lovcu, ta pa je prestrašen in oslepljen od sijaja zlatih rogov padel v prepad. Soča je njegovo truplo prinesla v dolino, v rokah pa je držal šopek triglavskih rož. Zlatorog je razdejal gorski raj in skupaj z belimi ženami za vedno izginil, njegov zaklad pa je še vedno skrit v gorah pod Triglavom. Sporočilo pripovedke je še danes aktualno, saj meje človeškega razuma niso vedno jasne in opravičene. Govori o uničujočih posledicah za naravo, kadar človek zaradi lastnega koristoljubja prestopi mejo razuma in brezvestno podira naravno ravnotežje. Za kazen mora umreti, narava pa se počasi opomore in živi naprej. Mit je opozorilo vsem grobim posegom v naravo in spodbuja spoštljiv odnos do edinstvenega okolja, govori o moči narave, ki jo moramo spoštovati in varovati. Neokrnjenost in nedostopnost gorske narave s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, kjer je človek navzoč že stoletja, je spodbudilo varovanje le-te z ustanovitvijo narodnih parkov. V Alpah, ki so razpotegnjene preko osmih držav je zavarovana četrtina ozemlja. Ta območja predstavljajo simbiozo med človekom in naravo – živalskim in rastlinskim svetom. Povzeto po: Mikša, P. in Ajlec, K. (2011) Julijske Alpe (2016)

Človek je gore obiskoval že od nekdaj, spreminja se le njegov odnos do narave. Sprva se je visokih gora bal, vzbujale so strahospoštovanje, predstavljale so nedotakljiv prostor bogov, pošasti, duhov … K strahu je v veliki meri pripomogla tudi podoba samih gora ter naravni pojavi, ki so intenzivnejši kot v dolini. Strahospoštovanju do gora lahko sledimo daleč v preteklost, zasledimo ga pri poganski mitologiji, pri mnogih verah pa gora še danes predstavlja sveti kraj, kjer so verniki bližje bogu.

IDEJNA ZASNOVA VISOKOGORSKE KOČE V JULIJSKIH APLAH NA OBMOČJU DOLIČA Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Avtor: Lucija Lautar_Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec_somentor: Miha Kajzelj u.d.i.a. 2007-2016

Mangart 8h

Srednja Ponca 3h 30 min Visoka Ponca 4h 15 min

Kredarica 5h

Jalovec 6h

Triglav 6h

ALPE JULIJSKE ALPE TURIZEM V ALPAH VARSTVO NARAVE TRIGLAVSKI NARODNI PARK GRADNJA V GORAH NAČELA PRI NAČRTOVANJU V GORSKEM PROSTORU

TEORETSKO IZHODIŠČE

Vse grafike so iz osebnega arhiva.

Viri grafov: Povprečna januarska temperatura zraka za obdobje 1971 - 2000: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/image/sl/by_variable/temperature/mean-air-temperature_january_71-00.png Povprečna julijska temperatura zraka za obdobje 1971 - 2000: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/image/sl/by_variable/temperature/mean-air-temperature_july_71-00.png Povprečna letna višina korigiranih padavin za obdobje 1971 - 2000: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/image/sl/by_variable/precipitation/mean-annual-corrected-precipitation_71-00.png Povprečno število dni s snežno odejo v sezoni za obdobje 1971/72 - 2000/01: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/image/sl/by_variable/snow/mean-seasonal-snow-cover-duration_71-00.png Povprečno trajanje sončnega obsevanja poleti za obdobje 1971 - 2000: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/image/sl/by_variable/solar-radiation/mean-bright-sunshine-duration_summer_71-00.png Povprečno trajanje sončnega obsevanja pozimi za obdobje 1971 - 2000: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/image/sl/by_variable/solar-radiation/mean-bright-sunshine-duration_winter_71-00.png Povprečna letna hitrost vetra 10 m nad tlemi za obdobje 1994 - 2001: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/image/sl/by_variable/wind/mean-annual-wind-speed_10-m_94-01.png Povprečna gostota moči vetra 10 m nad tlemi za obdobje 1994 - 2001: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/image/sl/by_variable/wind/mean-annual-wind-power-density_10-m_94-01.png

ALPE Alpe predstavljajo enega največjih naravno-geografskih prostorov v Evropi. Alpski lok meri v dolžino 1200 km in širino 300 km ter se vzpenja od morja do vrha Mont Blanca (4807 nmv). Njegovo ozemlje poteka preko osmih držav (Avstrija, Italija, Francija, Švica, Nemčija, Slovenija, Lihtenštajna in Monaka) in predstavlja življenjski prostor okoli 14 milijonov ljudem. Za Alpe je značilna sezonska in turistična poselitev, zato se število prebivalcev spreminja glede na letni čas. Alpe so dom tudi okoli 30 000 živalskim in 13 000 rastlinskim vrstam. Povzeto po: Alpska konvencija (2008)

JULIJSKE ALPE

KARAVANKE Stol 2236 m

JULIJSKE ALPE Triglav 2864 m

KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE Grintovec 2558 m

Julijske Alpe ležijo na skrajnem jugovzhodnem delu velikega Alpskega loka in so najobsežnejša gorska skupina v Sloveniji. Zavzemajo približno 4400 km2 površine. Razčlenjenost terena Julijce deli na Vzhodne in Zahodne, te pa se delijo v manjše skupine: Triglavska skupina, Bohinjska skupina, Krnska skupina, Kaninska skupina, Viš in Montaž, Jalovec in Mangart, Razor in Prisojnik ter Martuljška skupina. V slovenskem delu Julijskih Alp je približno 150 dvatisočakov, od tega je 25 vrhov višjih od 2500 metrov. Vzhodni del skoraj v celoti leži v Sloveniji, Zahodni del pa sega v Italijo. Večina Julijskih Alp leži v Triglavskem narodnem parku. Julijske Alpe so zgrajene predvsem iz apnenca in dolomita. Površje so preoblikovali kraški pojavi in ledeniki. Zaradi kraških pojavov površinske vode ni v izobilju. Tudi rastlinstvo in živalstvo je na tem območju pestro, veliko jih je tudi endemitov. Za alpski svet je značilno rastlinstvo v pasovih, ki je prilagojeno gorski klimi. V nižinskem pasu uspevajo listavci, povečini bukov gozd. Zardi naraščanja nadmorske višine in padanja temperature listnati gozd zamenjajo iglavci (smreka), iglasti gozd pa nadomesti ruševje z macesnom. Nad gozdno mejo je pas melišč in skalovja, rastline so tu prilagojene kratki vegetacijski sezoni, zato tu uspevajo predvsem trave in planinsko cvetje. Veliko rastlin je na tem območju tudi endemitov. Živalstvo gorskega sveta je tako kot rastlinstvo zelo raznoliko, tu imajo svoj življenjski prostor alpski kozorog, gamsi, planinski zajec, svizec … Med dvoživkami so najbolj znani predstavniki planinski in črni močerad ter planinski pupek, med ribami soška postrv ter kačja predstavnika modras in gad. Povzeto po: Pilz (1993)

Za Julijske alpe je značilno gorsko podnebje. Grafi so dokaz razlike med podnebjem v visokogorju ter podnebjem v dolini. Povprečna temperatura (januar in julij) je v visokogorju nižja kot v dolini. V visokogorju je tudi več koregiranih padavin (Julijske alpe so zgrajene pretežno iz apnenca, zato vode zaradi kraških pojavov na površju ni v izobilju), večje število dni s snežno odejo in tudi hitrost vetra z višino narašča. Razlika se kaže tudi v povprečnem trajanju sončnega obsevanja, ki je poleti manjše, pozimi pa večje kot v ravninskem svetu. Povzeto po: ARSO (2015)

Slovenske Alpe delimo na Julijske Alpe, Kamniško Savinjske Alpe in Karavanke.

Pri oblikovanju arhitekture v visokogorju je nujno potrebno poznavanje teh razlik, saj dolinska arhitektura nikakor ni primerna za ekstremno visokogorsko klimo.

»Spoznajte jih in jih vzljubite. Z vročim srcem, s hvaležnostjo, z radostjo in hrepenenjem boste spet in spet mislili nanje.« Julius Kugy

LEDNO PLEZANJE

VODNI ŠPORTI - VOŽNJA PO DIVJIH VODAH

POHODNIŠTVO je po priljubljenosti na prvem mestu, saj si vsak lahko izbere sebi primerno turo.

PLEZANJE

VODNI ŠPORTI - VESLANJE

GORSKO KOLESARJENJE

SKOK S PADALOM

TURNO SMUČANJE je hoja s smučmi in smučanje po naravnih gorskih terenih.

VIRI FOTOGRAFIJ: PLEZANJE_osebni arhiv LEDNO PLEZANJE_http://www.bled.si/en/what-to-do/winter-sports/ice-climbing POHODNIŠTVO_osebni arhiv TURNO SMUČANJE_http://www.malikadventures.com/journal/2016/271-ski-touring-in-styria-region-positive-surprise GORSKO KOLESARJENJE_http://www.lifeadventures.si/portfolio/mountain-biking-cycling-slovenia/ SKOS S PADALOM_ http://www.pac-sports.com/en/outdoor_sport/offer/winter_outdoor/paragliding VODNI ŠPORTI- VOŽNJA PO DIVJIH VODAH_ http://www.lifeadventures.si/adventures/rafting/mini-rafting-on-sava-river/ VODNI ŠPORTI- VESLANJE_osebni arhiv

TURIZEM V ALPAH Turiste v Alpe privabi bogata naravna in kulturna krajina ter širok spekter aktivnosti v poletnem ter zimskem času. Turistična ponudba v Alpah je pestra. Poleti tu zaživi predvsem pohodništvo, kolesarjenje, letni alpinizem (npr.: plezanje večraztežajnih smeri), vodni športi … pozimi pa smučanje in zimski alpinizem (turno in alpinistično smučanje ter deskanje, ledno plezanje …). Alpe ponujajo ogromno možnosti za preživljanje prostega časa, ena od možnosti je tudi pot Via Alpina. To je mreža poti, ki povezuje pet čezmejnih pohodniških poti preko osmih alpskih držav. Predstavlja simbol alpske identitete za uresničevanje čezmejnih pobud za trajnostni razvoj. Pot je v celoti dolga približno 5000 kilometrov in obiskovalcu ponuja doživljanje pestrosti naravne in umetne krajine. V Alpah se nahaja okoli pet milijonov turističnih ležišč, več kot deset tisoč vzpenjač, sedežnic in vlečnic, na tisoče kilometrov prometnih cest … Ta prekomerna raba prostora je odraz negativnega razvoja, ki uničuje okolje. Če želimo naravo ohraniti tudi za naše zanamce je potreba po trajnostnem razvoju v Alpskih regijah nujnost. Povzeto po: Cipra (2016)

Turizem je v svetovnem merilu hitro rastoča gospodarska dejavnost, njegovi vplivi pa so pozitivni in negativni. Odvisen je od oblike, območja, turistov, lokalnih prebivalcev … Med najpogostejše negativne vplive uvrščamo obremenjevanje okolja onesnaževanje vode in zraka (promet), sprememba reliefa in povečanje erozijskih procesov (gradnja, smučišča …), vpliv na rastlinski in živalski svet (hrup, lov, nabiranje rastlin, teptanje tal, smeti …). Pozitivni vpliv turizma pa je predvsem ekonomski: dohodki iz turizma, nova delovna mesta, ohranjanje, razvoj obrti, trženje lokalnih proizvodov … Zaradi hitrega tempa življenja, želi večina ljudi preživeti prosti čas v naravi. Turistične in rekreacijske dejavnosti v zavarovanih območjih morajo biti podrejene varstvu narave, kar izključuje množične oziroma intenzivne oblike turizma. Za trajnostni razvoj občutljivih območij je primeren mehki turizem, pri katerem so dovoljene rekreacijske dejavnosti, ki temeljijo na uporabi človekove lastne energije ter skromne turistično-nastanitvene zmogljivosti. Povzeto po: Mag. Andreja Ferreira (2007)

AKTIVNI TURIZEM Aktivni turizem je v zadnjem času postal zelo priljubljen. Vedno več ljudi želi, zaradi hitrega tempa življenja, preživeti prosti čas v naravi. Aktivni turizem zahteva fizično in psihično aktivnost turista. Združuje naravo, kulturo in pustolovščino, teži k trajnosti, varstvu narave in ohranjanju kulturne dediščine. Cilj aktivnega turizma je združiti rekreacijo in izobraževanje ter prinesti korist obiskovalcem in obiskani deželi. Ima veliko skupnega z ekološkim in naravnim turizmom, poleg tega vključuje tudi nekatere dejavnosti avanturističnega turizma. Vse dejavnosti pa so v sozvočju z naravo, ki nas obdaja in ima nanjo čim manjši vpliv. Pohodništvo, alpinizem, plezanje, jahanje, kolesarjenje, jadralno padalstvo, alpsko in turno smučanje ter deskanje, vodni športi (vožnja z gumenjaki, kajakaštvo, soteskanje, plavanje ...) … Povzeto po: Active tourism (2002)

TURIZEM IN REKREACIJA V ZAVAROVANIH OBMOČJIH

Primeri uspešnih arhitekturnih posegov v naravo.

BIVAK POD KOTOVIM SEDLOM (Miha Kajzelj, Slovenija) - oblika prilagojena naravni zaščiti, balvanu

JUVET LANDSCAPE HOTEL (JSA, Norveška) - prilagoditev tipografiji in vegetaciji

KOSČEVA UČNA POT IN OPAZOVALNICA PTIC (Krajinaris, Slovenija) - imitacija narave v materialu

PEDESTRIAN BRIDGE(Miró Rivera Architects, ZDA) - imitacija narave v materialu

MOSES BRIDGE (RO&AD Architecten, Nizozemska) - “neviden most” ohranja krajino v izvirni obliki

BIVAK POD GRINTOVCEM (Miha Kajzelj, Slovenija) - orientir v prostoru

VIRI FOTOGRAFIJ: BIVAK POD KOTOVIM SEDLOM _http://www.gore-ljudje.net/objave/savenc/0507/bivak-Veliki_kot-1.jpg MOSES BRIDGE_http://assets.inhabitat.com/wp-content/blogs.dir/1/files/2011/11/RO-AD-West-Brabant-Waterline6.jpg BIVAK POD GRINTOVCEM_foto: Katja Lončar, osebni arhiv JUVET LANDSCAPE HOTEL_ http://assets.inhabitat.com/wp-content/blogs.dir/1/files/2011/03/juvet-5.jpg PEDESTRIAN BRIDGE_http://www.mirorivera.com/images/02_pedestrian%20bridge.jpg KOSČEVA UČNA POT IN OPAZOVALNICA PTIC_http://krajinaris.si/files/7513/3063/6619/opaz_004.jpg

VARSTVO NARAVE Eden od ukrepov varstva narave so zavarovana območja. Med širša zavarovana območja uvrščamo narodni, regijski in krajinski park. Med ožja območja pa strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik. V Sloveniji imamo 1 narodni park (Triglavski narodni park), 3 regijske, 45 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 54 naravnih rezervatov in 1163 naravnih spomenikov, zavarovane je torej 13,31% površine Slovenije (podatki veljajo za december 2015). Povzeto po: ARSO (2016) VARSTVO GORSKE NARAVE CIPRA je mednarodna, nevladna, neodvisna in neprofitna krovna organizacija, ki se zavzema za varstvo in trajnostni razvoj gorskega sveta ter ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Za kakovostno življenje v Alpah je potrebno doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačinov in naravo. Povzeto po: Cipra (2016)

Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države, CIPRA pa je ena od njenih snovalk. Alpska konvencija določa urejanje prostora in trajnostni razvoj, varstvo narave in kulturne krajine, gorsko kmetijstvo, ravnanje z gorskim gozdom, turizem, energijo, varstvo tal in vode, promet … Povzeto po: Alpska konvencija (2008)

Gorski turizem je povzročil, da človek vedno bolj vpliva na občutljiv ekosistem in ruši njegovo ravnovesje. Najškodljivejše dejavnosti so promet, izkoriščanje gozdov, smučanje, planinstvo, gorsko kolesarstvo, padalstvo … Arhitektura lahko bistveno prispeva k varovanju gorskega sveta. Z omejitvijo zmogljivosti gorskih postojank lahko preprečimo prekomerno obremenjenost okolja. Z enakomerno in smiselno postavitvijo manjših objektov lahko preusmerimo tok obiskovalcev v manj popularne, a še vedno atraktivne predele gorskega sveta in s tem bistveno pripomoremo k razbremenitvi popularnih točk v visokogorju. Planinske postojanke s svojim delovanjem bistveno vplivajo na varovanje gorskega sveta. Smernice za okolju primerno tehniko na planinskih kočah (načrtovanje, izgradnja, obratovanje, vzdrževanje) služijo kot vodilo, po katerih naj bi se v prihodnosti zgledovali vsi visokogorski objekti. Smernice opisujejo oskrbo z energijo in vodo, ravnanje z odpadno vodo in odstranjevanje odpadkov. V visokogorju naj bi klasična stranišča na izplakovanje zamenjala tako imenovana suha stranišča, ki za razgraditev biomase izkoriščajo sončno energijo. Pranja posteljnine v postojankah ni več, uporabljajo se ekološke spalne vreče, katere vsak uporabnik prinese in odnese s seboj. Ponudba hrane in pijače se zmanjša na skromni, osnovni nivo. S tem se zmanjša tudi poraba energije in količina odpadkov. V bližini koč ni odlagališč za smeti, vse individualne odpadke obiskovalec odnese nazaj v dolino. Energija za delovanje koče (razsvetljava, kuhanje, ogrevanje) se pridobiva z obnovljivimi viri iz bližnje okolice, s sončnimi celicami in kolektorji ali z vetrom. Ne samo arhitektura in njeno delovanje, ampak tudi vsak uporabnik lahko bistveno pripomore k varovanju edinstvene narave. Povzeto po: Kajzelj (1995)

Kakršenkoli poseg na zavarovanem območju, mora biti uspešno in premišljeno umeščen v lokacijo ter z njo dolgoročno funkcionirati. Poseg naj se podredi lokaciji objekta in poudari njene naravne danosti, saj je v tem primeru bistvena narava , ki jo arhitektura le dopolni.

VLOGA ARHITEKTURE PRI VAROVANJU GORSKE NARAVE

ALJAŽEV STOLP

BOHINJSKO JEZERO, osebni arhiv

PLANIKA

PAŠNIŠTVO

PLANINSKA KAVKA

AJDOVSKA DEKLICA

KOZOROG

Foto: PAŠNIŠTVO Ta fotografija je dokaz, da gore niso igrišče. Govori o tem kako hitre so spremembe v gorah. Čreda ovac se je nevede nesreče podala proti Prisojniku, kjer jih je na poti zadela strela - v dolino se niso vrnile. (6.8.2010) Vse fotografije so iz osebnega arhiva.

TRIGLAVSKI NARODNI PARK Triglavski narodni park TNP je edini narodni park na območju Slovenije. Zaradi zgodnjega nastanka tudi eden izmed najstarejših v Alpah. Park je dobil ime po najvišjem slovenskem vrhu, ki se nahaja v osrčju parka – Triglav 2864 m.

OBSEG Celotna površina TNP se razteza na 83 807 ha. Glede na stopnjo ukrepov varovanja zakon razlikuje med osrednjim (55 332 ha) in robnim (28 475 ha) območjem. Osrednje območje obsega visokogorje z nekaterimi redko ali neposeljenimi dolinami, robno pa poseljene dele dolin, gozdni planoti Pokljuka in Mežakla, ter del Spodnjih Bohinjskih gor z zimsko športnim središčem Vogel. Pri prvem je varovalni režim strožji in daje prednost varovanju narave, pri robnem območju z večino stalno naseljenega prebivalstva pa je režim varovanja omiljen, omejuje se na ohranjanje kulturne krajine in je prilagojen razvoju dejavnosti, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in sonaravne oblike turizma. CILJI Temeljni cilj TNP je varovanje naravne in kulturne dediščine. Preostale naloge pa zajemajo poudarek na trajnostnem razvoju tradicionalnih gospodarskih panog (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem), usmerjenje obiskovalcev v doživljanje narave, vzgoja, izobraževanje in ozaveščenje javnosti ter strokovno raziskovanje parka. KRATEK ZGODOVINSKI ORIS TNP Profesor Albin Belar (1864-1939) je leta 1908 predlagal ustanovitev zavarovanega območja na lokaciji Triglavskih jezer, imenovanega Naravovarstveni park nad Komarčo. Njegov predlog ni bil uresničen. Leta 1924 Muzejsko društvo Slovenije in Slovensko planinsko društvo za dvajset let najame Dolino Triglavskih jezer - nastanek Alpskega varstvenega parka v obsegu 1600 ha. Leta 1944, pred iztekom pogodbe, je bil pripravljen predlog o razširitvi parka in njegovi zakonski ureditvi, vendar namero prepreči 2. svetovna vojna. Formalno je narodni park prenehal obstajati. Leta 1961 je bil izdan Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za Triglavski narodni park, njegova površina je merila približno 20 ha. Mnogo ljudi si je prizadevalo, da se njegov obseg poveča in zakonsko uredi. Leta 1981 je bil sprejet Zakon o Triglavskeem narodnem parku, v takšnem obsegu ga ohranjamo še danes. Leta 2003 vključitev Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka v mednarodno omrežje biosfernih območij UNESCO, leta 2010 pa se sprejme nov zakon o Triglavskem narodnem parku. Območje TNP Grafike povzete po: TNP (2016)

Prepovedi v TNP

Povzeto po: TNP (2016) Lukan Klavžer, T. in Martin Šolar, M. (2001)

LEGA Leži v severozahodnem delu Slovenije, ob meji z Italijo in blizu meje z Avstrijo, v jugovzhodnem delu Alpskega masiva in severovzhodno od Jadranskega morja. Upravno je ozemlje TNP razdeljeno med sedem občin (Bovec, Bohinj, Kranjska Gora, Bled, Tolmin, Kobarid in Jesenice). Najvišja točka v parku leži na nadmorski višini 2864 metrov (Triglav), najnižja pa na 180 metrov (reka Tolminka).

ZAVETIŠČE VALLOT (4362 m), Mont Blanc_eden izmed prvih zavetišč v Alpah (leta 1890)

ALJAŽEV STOLP (2864 m) - Triglav_prvi bivak pri nas (leta 1895), danes narodni simbol

TRIGLAVSKA KOČA(2515 m) - Kredarica_ena izmed prvih slovenskih visokogorskih koč (leta 1896)

KOČA LAGO NERO (Zgornja postaja vlečnice) - Carlo Mollino, Sauze d’Oulx, Italija (leta 1946)

HOTEL PRISANK- Janez Lajovic, Kranjska gora, (leto 1961-1962)

SKI HOTEL NA VOGLU - Ivo Spinčič, (leto 1964)

VIRI FOTOGRAFIJ: ZAVETIŠČE VALLOT - Mont Blanc_https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/6e/Cabane-vallot.jpeg ALJAŽEV STOLP - Triglav_http://www.gore-ljudje.net/novosti/47279/ TRIGLAVSKA KOČA - Kredarica_http://metinalista.si/wp-content/uploads/Otvoritev-Triglavske-ko%C3%BCe-dana%C3%81nji-Triglavski-dom-na-Kredarici-fotografinja-Maria-Lergetporer-10.-8.-1896.jpg?f22d0a KOČA LAGO NERO_http://www.postalesinventadas.com/2011_10_01_archive.html HOTEL PRISANK_http://www.evidenca.org/scripts/open_large.php?objectID=66&id=163 SKI HOTEL VOGEL_ http://www.mountvacation.si/hotel/ski-hotel-vogel_bohinj

GRADNJA V GORAH RAZVOJ TIPOLOGIJ V GORSKEM PROSTORU Gorska arhitektura je od nekdaj nastajala zaradi potreb, bodisi bivanjskih, ekonomskih, turističnih ali družbenih. Človek je gore obiskoval že od nekdaj, razlikuje se le njegov odnos do narave ter njegovi dosežki v smislu osvojenega. Sprva so se v gore odpravljali le redki, saj so se ljudje, zaradi ekstremne gorske klime, gor bali. V preteklosti je bil gorski svet privlačen zaradi strateških lastnosti, rudnega, gozdnega in vodnega bogastva ter vegetacije in živalskega sveta. Pozneje pa predvsem zaradi turistično-ekonomskih razlogov, kot so gorništvo, alpinizem in smučanje.

Lovske koče so se začele graditi šele po prvi svetovni vojni, zavzele so lokacije odmaknjene od popularnih poti v nadmorski višini gozdne meje. Zaradi strateških lastnosti gora se pojavijo tudi observatoriji (meteorološke postaje, opazovalnice požarov …), zaradi psihološkega učinka gora pa se sočasno s pojavom arhitekture v gorah razvijejo tudi sakralni objekti. Vojaški objekti se v slovenskih gorah pojavijo v času 1. svetovne vojne. To so bunkerji, utrdbe, podzemni rovi, strelni zidovi … Nekatere vojaške postojanke so bile pozneje predelane v planinske koče (na primer Koča na Poreznu).

Sprva je človek zasedal predalpski svet, nato pa se je vzpenjal vedno višje v gore. S tem pa so se razvijali vedno novi tipi arhitekture v gorah. Vsi tipi, razen arhitektura gorskih pastirjev, so se razvili iz dolinske arhitekture, ki pa je prilagojena gorski naravi.

»Sodobna alpinska hiša je organizem, ki je navzven lahko skoraj brutalno preprosto telo, navznoter pa kompleksen sistem preprostejših funkcij.« Kajzelj (1995)

Z razvojem gorništva in alpinizma (v Alpah se pojavita konec 18. stoletja) se v drugi polovici 19. stoletja iz pastirskega in drvarskega zavetišča razvije gorsko zavetišče, njegova osnovna funkcija pa je nuditi zavetje pred gorsko klimo (veter, mraz, padavine). Prva zavetišča so bila postavljena ob poteh težje dostopnih vrhov. To so bili preprosti kamniti objekti z leseno streho, njihovo oblikovanje pa je odraz funkcije in prilagojenosti ekstremni gorski klimi. Eden izmed prvih zavetišč v Alpah je zavetišče Vallot (4362 m) ob poti na Mont Blanc.

Po podatkih Planinske zveze Slovenije je v Sloveniji (leto 2016) 178 planinskih postojank. Od tega 50 v Julijskih Alpah, 37 v Kamniško-Savinjskih Alpah, 14 v Karavankah in preostalih 77 v preostalem delu Slovenije. Glede na lokacijo, dostopnost, oskrbovanost in odprtost ločimo tri kategorije postojank. 1. kategorija ali visokogorske postojanke, 2. kategorija ali sredogorske postojanke in 3. kategorija ali nižinske postojanke. Tipe planinskih postojank, glede na stopnjo oskrbe in zmogljivosti pa delimo na bivake (neoskrbovani), koče (oskrbovane, značaj skromnega gostišča z ležišči), domovi (oskrbovani, hotelski značaj). Postojanke so lahko oskrbovane tekom celega leta, sezonsko, občasno ali samo v določenih dnevih. Povzeto po: PZS (2016)

Iz skromnih zavetišč, se v začetku 20. stoletja razvijejo bivaki. Njihov osnovni namen je enak kot pri zavetišču, vendar z možnostjo prenočitve. Bivaki so neoskrbovani objekti, navadno postavljeni na težje dostopnih mestih in ni nujno, da do njih vodi pot. Sočasno se začnejo razvijati tudi gorske postojanke, ki imajo gostilniški značaj in so prilagojene gorskemu/gorniškemu turizmu. Postavljene so na strateške lokacije, ob ali na stičišču poti, ki vodijo do pomembnih vrhov. Za razliko od zavetišč in bivakov so postojanke oskrbovane in poleg zatočišča pred vremenom in možnosti prenočitve, nudijo tudi prehrano in higieno. Gorska koča je torej gostišče v gorah z možnostjo prenočitve, gorski dom pa je koča z večjo zmogljivostjo in ponudbo. Konec 19. stoletja se v Alpah pojavi smučanje. Zaradi vedno večje popularnosti se v začetku 20. stoletja v gorskem prostoru začne gradnja gorskih hotelov in zimsko športnih komunikacij. Smučarske komunikacije (žičnice, ceste, proge, predori …) predstavljajo grob poseg v naravo. Redki arhitekti so poskušali to arhitekturo uskladiti z naravo, eden izmed njih je italijanski arhitekt Carlo Mollino, ki predstavi nov koncept gradnje v gorah. V vseh njegovih projektih sta izraziti dve temi, in sicer odziv na ekstremne pogoje v gorah ter eksperimentiranje v izrazu in ikonografiji gorske arhitekture. Končni cilj njegovih del v gorskem svetu je vedno prilagojenost naravi oziroma okolju. V njegovih delih je prisotna reinterpretacija tradicionalne alpske arhitekture in raziskovanje zakonitosti gradnje v gorah. V Sloveniji se gorski hoteli začnejo graditi v začetku 60. let. Najboljši primer iz tega obdobja predstavljata Hotel Prisank (810m) v Kranjski gori (arhitekt Janez Lajovic) in Ski hotel na Voglu (1540m)(arhitekt Ivo Spinčič). Povzeto po: Kajzelj (1995)

Prva gorska arhitektura se pojavi konec 14. stoletja. Med izvorne tipe gorske arhitekture uvrščamo sezonska zavetišča nabiralcev rude, gorskih pastirjev in drvarjev. Med novejše tipe (19. stoletje naprej) pa gorsko zavetišče, bivak, gorska postojanka (koča, dom), hoteli v gorskem prostoru, sakralna arhitektura, vojaški objekti, lovske koče, arhitektura zimsko športnih komunikacij, observatoriji in telekomunikacijski objekti.

V novejšem času je bilo zaradi velikega zanimanja za gorništvo zgrajeno mnogo novih planinskih postojank, nekatere stare pa so obnovili in povečali. Pri mnogih lahko zasledimo pomanjkanje tehničnega znanja in ne spoštovanja narave in njene klime. Vedno pa obstajajo izjeme, ki so lahko vzor vsem ostalim.

NAČELA PRI NAČRTOVANJU V GORSKEM PROSTORU »Gradnja v gorskem okolju je dejanje človeka v neokrnjenem naravnem okolju, ki zahteva dobro razumevanje tega izrazito prvobitnega ambienta, kjer se naravni elementi pokažejo v vsej svoji uničujoči silovitosti.« Miha Kajzelj (ARHITEKTOV BILTEN, ŠT.: 137-138, November 1997)

Za kakovostno arhitekturo v visokogorju moramo poznati razlike med gradnjo v gorah in v dolini. Najpomembnejša dejavnika za razlikovanje sta klima in relief. Oba dejavnika imata v gorskem svetu močan vpliv na način gradnje, ki je v marsičem drugačna kot v dolini. Gorska gradnja je specifična in jo uvrščamo med tehnično najzahtevnejšo in predstavlja tehnološki izziv. Zato je potrebno pri načrtovanju upoštevati dejavnike kot so mraz in zmrzal, obilne snežne padavine in plazove, veter in snežne zamete, močno sončno sevanje, velike temperaturne razlike in s tem raztezanje in krčenje materialov ter propadanje le-teh zaradi ekstremne klime, velike toplotne izgube, prezračevanje, težjo dostopnost do gradbišča in kratko gradbeno sezono … Z upoštevanjem omenjenih dejavnikov lahko ustvarimo trajnostno arhitekturo, ki se zoperstavi krutosti gorske narave. Med najpomembnejša načela pri načrtovanju v gorah sodi SKLADNOST Z OKOLJEM in EKONOMIČNOST. Skladnost z okoljem se kaže v IZBIRI LEGE, NAČINU POSTAVITVE ARHITEKTURE, OBLIKOVANJU ZUNANJEGA PLAŠČA ter NOTRANJI ZASNOVI PROSTOROV. Med ekonomičnost pa uvrščamo ENERGETSKO in KONSTRUKCIJSKO UČINKOVITOST ter DINAMIČNO ODZIVNOST NA SPREMEMBE. Arhitektura se torej v okolje uspešno vklaplja če jasno odgovori na ta vprašanja.

ODNOS DO OKOLJA - ARHITEKTURA : NARAVA

Odnos arhitekture do okolja je tema, ki ne bo nikoli izčrpana. Odnos je na zavarovanih območjih še bolj pomemben in izrazit kot v dolini. Arhitektura mora slediti načelu trajnostnega razvoja, kar pomeni, da poskuša biti v čim večji meri samooskrbna z viri iz bližnje okolice. Hiša iz okolja sprejema sončno energijo, vodo kapnico ter svetlobo, vanj pa ne oddaja ničesar kar bi porušilo naravni ekosistem. Celotni proces delovanja objekta je podrejen tem zahtevam (suhe sanitarije, okolju neškodljiva sredstva za umivanje, ogrevanje s sončno energijo, ekološke spalne vreče za spanje … )

IZBIRA LEGE

NAČIN POSTAVITVE ARHITEKTURE

Izbira lege je odvisna od človekovih želja oziroma njegovih zahtev ter omejitev in prednosti naravnega okolja. Človekove zahteve razdelimo na uporabnost, razgled in skladnost z naravo. Naravne omejitve in prednosti pa predstavljajo dostopnost, plazovitost, osončenost in zavetrnost. Pravilna izbira lokacije pa je tista, ki je primerna za uresničevanje določenih dejavnosti, ki drugje niso možne.

Postavitev arhitekture se prilagodi mikrolokaciji in je odvisna od naravnih faktorjev (relief, veter, sonce) in človekovih potreb (razgled).

Razgled: Strateška, izpostavljena lega nudi obširen razgled nad okolico. Dobro razglednost imajo gorski hrbti, grebeni, rame in razi, najboljšo pa gorski vrhovi. Faktor razglednosti se dopolnjuje s faktorjem plazovitosti, izključuje pa z faktorjem zavetrnosti. Konveksnost terena omogoča dober razgled nad okolico, medtem ko ga konkavnost terena zavira.

Dostopnost: Pri dostopnosti imajo prednost lažje dostopni predeli pred težjim. Načeloma je izbira lege vezana na že obstoječo mrežo gorskih poti. V ekstremnih primerih so lahko izbrane tudi lege, ki so lahko dostopne le z znanjem alpinizma ali iz zraka (helikopter). Dostopnost vpliva na način, tehnologijo, hitrost in ceno gradnje. Plazovitost: Plazovita območja za gradnjo niso primerna (usoda stare koče na Doliču zaradi neprimerne lokacije). Izogibanju plazovitim legam je možno le ob poznavanju in analiziranju procesa plazenja snežne odeje. Nepoznavanje ali podcenjevanje faktorja plazovitosti je za arhitekturo lahko usodno. Pri izbiri lege se torej izogibamo plazovitim območjem. V ekstremnih primerih se lahko pred plazovi objekt zavaruje z močnimi opornimi zidovi, ki plaz preusmerijo oziroma razcepijo, ali pa se arhitekturo vkoplje v teren. Obe možnosti sta z vidika varstva narave neprimerna.

Relief: Pri strmem terenu je način postavitve arhitekture vzdolž plastnic, pri položnem terenu pa je stavba postavljena pravokotno na plastnice. Naklon terenea pa je lahko uporaben tudi za dostopnost na različne nivoje znotraj in ob sami arhitekturi. Pri strmem terenu je tipična postavitev stavbe vzdolž plastnic. Način postavitve omogoča dobro osončenost in zavetrnost. Zadnja stran stavbe je zaradi strmega terena lahko vkopana.

Pri položnem terenu je tipična postavitev stavbe pravokotno na plastnice. Postavitev je smiselna še zlasti takrat kadar je smer prevladujočega vetra po terenu navzdol – tipično za južna pobočja (veter severnik).

Če je teren pravokoten na vpadni kot sonca se izboljšajo mikroklimatski pogoji.

Uporaba naklona terena za dostop na različne nivoje.

Veter: Kvadratni tloris je v visokogorju manj primeren saj se slabo prilagaja zunanjim vplivom. Primernejši je podolgovati tloris, vendar se mora vetru zoperstaviti s krajšo in nižjo stranico ali vogalom.

Pri izbiri lokacije se izognemo plazovitim področjem. Hiša iz okolja sprejema vodo kapnico, vanj odda ekološko neoporečno odpadno vodo.

Hiša iz okolja sprejema sončno energijo, vanj pa oddaja toploto. Proizvodnja električne energije in ogrevanje (pasivno in aktivno).

Zaradi pomanjkanja vode pranja posteljnine ni. Uporabljajo se ekološke spalne vreče.

Materialne potrebe človeka se v visokogorju zmanjšajo na osnovni, minimalni standard ugodja. Ponudba v gorskih postojankah je skromna, predstavlja osnovni standard in nikakor ne gostilniškega oziroma hotelskega. S skromnostjo je povezana minimalna količina odpadkov in minimalna poraba energije.

Osončenost: Pri izbiri lege predstavlja osončenost prednost in ne nujnost, je pa bistvena pri zagotavljanju bivalnega ugodja v arhitekturi. Najboljše lege so tiste s celodnevno osončenostjo. Osončenost je pomembna z vidika trajnostne gradnje.

Pri izbiri lokacije so zaželjene lege s celodnevno osončenostjo.

Zavetrnost: Zavetrnost ni odločujoč faktor pri izbiri lokacije. Problem rušilne sile vetra se rešuje z načinom postavitve in samo arhitekturo. Izbira zavetrne lege je problematična, saj je težko določiti prevladujoči veter. Izbira konkavnih leg se izključuje z drugimi pomembnimi faktorji, kot so plazovitost, razglednost in osončenost.

Lokacije, ki so varne pred vetrom, so ponavadi ogrožene zaradi plazov, nimajo razgleda in niso osončene tekom celotnega dneva.

Sonce: Hiša se proti soncu obrača z višjo in daljšo stranico.

Razgled: Stavba naj bo obrnjena tako da z daljšo stranico zaobjame najboljši kot razgleda nad pokrajino. Stavba vzporedna s terenom običajno zaobjame najboljši kot pogledov.

Stavba, ki je postavljena pravokotno na teren razgled razpolovi. Z arhitekturno transparentnostjo lahko to postane kvaliteta.

OBLIKOVANJE ZUNANJEGA PLAŠČA Oblikovanje zunanjega plašča je odvisno od zahtev po notranji uporabnosti arhitekture in zunanjih pogojev ekstremne gorske klime (sonce, veter, sneg). Za visokogorje so značilne poševne ali celo horizontalne padavine z vetrom. Zato klasična delitev zunanje lupine, ki je značilna za nižinski svet in se deli na fasado ter streho v visokogorju ni primerna. V gorskem svetu fasada prevzame funkcijo strehe in skupaj tvorita enotno zunanjo lupino.

Sneg: Količina snega z nadmorsko višino narašča. Običajno sneg predstavlja omejitev pri oblikovanju zunanje lupine, s pravilnim načrtovanjem pa ga lahko izkoristimo kot prednost. Ločimo snežne padavine in snežne zamete. Sneg je racionalno zadržati na stavbni lupini, saj deluje kot izolator in obtežba proti vetru. V visokogorju so zato primerni položnejši nakloni strešne lupine. Pri strmem naklon je zaradi zdrsa snega potrebno predvideti njegovo odlaganje in odtekanje vode pri taljenju.

Pri oblikovanju notranje zasnove prostorov je pomemben faktor tudi razgled nad okolico in pomeni dodatno kvaliteto arhitekture. Tu naj se razvrstijo bivalni, dnevni prostori, ki se odpirajo proti naravi. Idealno je, če se najboljši razgled pojavi na jugu in tako upraviči odprtost stavbe. ENERGETSKA UČINKOVITOST Energetska učinkovitost je eden od načel ekonomičnosti. Delovanje visokogorske arhitekture mora težiti k čim večji samooskrbi, zato sončna energija predstavlja izhodišče za njeno zasnovo in naj predstavlja glavni vir energije (pasivni in aktivni zajem sonca). Hiša naj se odpira proti soncu z daljšo in večjo stranico – ideal bi bil, če bi se hiša po tlorisu in prerezu odpirala proti jugu v obliki lijaka. Pomembno je toplotno coniranje (bivalni prostori na jugu, servisni na severu, spalni prostori nad bivalnimi). KONSTRUKCIJSKA UČINKOVITOST

NIŽINSKI SVET Klasična delitev zunanjega plašča na streho in fasado.

Sonce: Arhitektura lahko s pravilno oblikovanim zunanjim plaščem izkorišča sončno energijo pasivno in aktivno, kar močno izboljša bivalno ugodje v sami stavbi. Zunanja lupina se proti soncu odpira in obrača z največjo stranico, medtem ko je senčna, severna stran čim bolj zaprta.

Sneg deluje kot izolator in obtežba proti vetru.

Položni naklon strehe je za visokogorje primernejši.

Zunanja lupina mora biti odporna proti vlagi, kar se rešuje z materialom fasade, kamnitim podstavkom ali dvignjenim pritličjem na podpore.

Rešitev proti vlagi: Hiša na kamnitem podstavku, hiša dvignjena na podpore.

Sončna stran odprta, senčna stran zaprta.

Snežnim zametom oziroma nalaganju snega zaradi vetra se izognemo z aerodinamično oblikovano zunanjo lupino. Sneg se odlaga tam, kjer se pojavijo vrtinci. Silnice vetra se prilagajajo aerodinamični obliki – zametov ni (pomembno pri vhodu). Oglata telesa silnice vetra vrtinčijo - nastanejo zameti. NOTRANJA ZASNOVA PROSTOROV

Prisojna fasada je lahko tudi pravokotna na vpadni kot sonca, s tem se izkoristek sončne energije še izboljša.

Veter: Hiša naj s svojo obliko ustvarja zavetje pred vetrom. Zavetrna stran naj bo odprta - odprtost fasade naj se obrača stran od prevladujočega vetra, vetrna stran pa brez odprtin oziroma naj bodo le-te čim manjše in naj ne prekinjajo gladkosti opne. Napušči v visokogorju zaradi vetra niso primerni.

Hiša se proti vetru zapira.

Tudi konstrukcijska učinkovitost spada med ekonomičnost arhitekture. Na zasnovo konstrukcije vpliva kratka gradbena sezona (samo v poletnih mesecih), težja dostopnost (prevoz materiala s helikopterjem) in obremenitve, ki delujejo na konstrukcijo ter plašč (sneg, veter, mraz, sonce). Arhitektura mora biti zasnovana tako, da je gradnja hitra, učinkovita in ekološka. Primernejša je uporaba lokalnih materialov, s tem se zmanjša razdalja do gradbišča in stroški prevoza. Prednost ima lahka, montažna gradnja pred masivno, zidano. Konstrukcija oziroma gradbeni material mora omogočati raztezke, ki nastanejo zaradi velikih temperaturnih razlik. Pregrevanje zmanjšamo z izbiro materiala ki je visoko odbojno, konstrukcija mora prenesti vse sile ki delujejo nanjo. DINAMIČNA ODZIVNOST NA SPREMEMBE Arhitektura se mora odzivati na različne spremembe v zunanjem in notranjem okolju. Odziv na spremembe v zunanjem okolju oziroma prilagoditev arhitekture gorski klimi, se kaže v vertikalni fleksibilnosti glede na višino snežne odeje. V objekt lahko vstopamo na različnih višinah, v zimskem času lahko uporabljamo le del objekta, ki ni prekrit s snegom.

Zasnova in organizacija prostorov je pomembna zaradi energetske racionalnosti in bivalnih kvalitet arhitekture. Notranja zasnova se oblikuje po principu toplotnega coniranja. Sonce je vir pasivnega ogrevanja in izboljša bivalno ugodje v sami stavbi. Bivalni oziroma dnevni del naj se zgošča ob južni fasadi – tu se stavba odpira proti soncu. Ob severni fasadi naj se nahajajo servisni prostori, ki tvorijo izolacijski pas. Pri vetru je toplotno coniranje obratno kot pri soncu. Stavba se zapira na vetrni strani - servisni prostori, in odpira na zavetrni strani – bivalni prostori. Najboljša orientacija hiše je, ko sta si prevladujoči veter in sonce nasprotna.

POLETJE - vhod v pritličju

Odziv arhitekture na spremembe v notranjosti se odraža v programski fleksibilnosti. Isti prostor ima lahko različne programske funkcije tekom dneva ali tekom različnih letnih časov (na primer: poleti skupna ležišča, pozimi zimska soba, čez dan jedilnica, kuhinja, ponoči spalnica …)

TOPLOTNO CONIRANJE - tloris: Bivalni/dnevni del na južni strani, servisni del na severu.

POLETJE - skupna ležišča VISOKOGORJE Zunanji plašč brez napušča. NIŽINSKI SVET Zunanji plašč z napuščem.

ZIMA - možen dostop v nadstropje.

TOPLOTNO CONIRANJE -prerez: Bivalni/dnevni del spodaj ali v sredini, spalni/nočni del zgoraj.

Povzeto po: Kajzelj (1995) Vse grafike so iz osebnega arhiva.

ZIMA - poletna skupna ležišča se pozimi lahko uporabljajo kot zimska soba - različni program tekom dneva oziroma sezone.

VISOKOGORJE Enoten zunanji plašč.

Zavedanje ljudi o pomenu in varovanju gorskega sveta vodi k novi interpretaciji objektov v visokogorju. Ti stermijo k čim večji samozadostnosti in čim manjšemu vplivu na okolje. GORSKA KOČA MONTE ROSA Studio Monte Rosa KOČA CRISTALLINA Baserga Mozzetti Architetti GORSKA KOČA TRACUIT Savioz Fabrizzi Architectes KOČA MOIRY Baserga Mozzetti Architetti Savioz Fabrizzi Architectes GORSKA KOČA GOÜTER POD MONT BLANCOM Groupe H

PRIMERI DOBRE PRAKSE

Gorska koča MONTE ROSA STUDIO MONTE ROSA

Tloris kleti -2

ETH Zürich, Fakulteta za arhitekturo Načrtovanje in gradnja: 2003-2009 Zermatt, Švica 2883 nmv Koča Monte Rosa SAC je pionirski projekt visoko tehnološke in okolju prijazne arhitekture in predstavlja eno izmed najboljših trajnostnih arhitekturnih rešitev v ekstremnih pogojih, saj koča leži na nadmorski višini 2883 metrov v bližini Zermatta v Švici. Uporabljeni principi trajnostnega načrtovanja vključujejo izbiro materialov in minimalen vpliv na okolje - montažne elemente so izdelali v dolini in jih nato s helikoptrom transportirali na lokacijo. Gradnja v visokogorju je potekala zelo malo časa in minimalno obremenjevala okolico. Koča je samozadostna zgradba saj sama proizvede 90% energije in se oskrbuje z vodo iz staljenega snega, naprave v zgradbi pa obdelujejo odpadno vodo in odplake, in jih vračajo v ponovno uporabo. Projekt je začel nastajati leta 2003 in je rezultat skupnega dela Švicarskega alpinskega kluba ter študentov arhitekture univerze ETH iz Züricha pod mentorstvom profesorja Andrea Deplazesa ter različnih strokovnjakov. Koča je bila zgrajena leta 2009. Koča je v obliki kristalne skale - obliko so določili s študijami v posebej za ta projekt izdelanim studiem na univerzi. Zunanjost koče kljubuje vremenskim pogojem - za zunanji sloj fasade so uporabljeni aluminijaste plošče. Notranjost je lesena in nakazuje domačnost.

Tloris kleti -1

Tloris pritličja

3. NADSTROPJE: stopnice, soba za osebje (7 m2), 2x spalnice za 4 osebe, 1x spalnica za 5 oseb, 5x spalnice za 6 oseb

NOČNI PROSTORI

DNEVNI PROSTORI

2. NADSTROPJE: stopnice, sanitarije - 2x wc (7 m2), kopalnica - 2x tuš, 6 umivalnikov (15 m2), 1x spalnica za 6 ljudi, 1x spalnica za 7 ljudi, 4x spalnice za 8 ljudi 1. NADSTROPJE: stopnice za osebje, stopnice za obiskovalce, sanitarije - 2x wc, 2x pisoar (7 m2), kopalnica - 2x tuš, 8 umivalnikov (18 m2), soba za osebje (7 m2) in oskrbnika (15 m2) s kopalnico (4 m2) in garderobo (5 m2), 4x spalnice za 8 ljudi (15 m2) PRITLIČJE: vetrolov (11 m2), stopnice za osebje, stopnice za obiskovalce, sprejemnica, jedilnica (100 m2), kuhinja (30 m2), šank (6,5 m2) KLET -1: zimska soba (18 m2), soba za smuči (14 m2), 2x garderoba (13 m2), stopnice za osebje, stopnice za obiskovalce, 3x shramba (10 m2), 2x soba za tehniko (20 m2), soba za baterije (21 m2)

SERVIS

KLET-2: čistilna naprava (24 m2)

120 ležišč: 8 sob - 4 pogradi - 64 ležišč (soba 15 m2 ) 6 sob - 3 pogradi - 36 ležišč (soba 13 m2 ) 1 soba - 3 pogradi + 1 postelja - 7 ležišč (soba 14 m2 ) 2 sobi - 2 pograda - 8 ležišč (soba 10 m2 ) 1 soba - 2 pograda + 1 postelja - 5 ležišč (soba 13 m2 )

Vir: ETH Zurich (2010)

Tloris 1. nadstropja

VIRI NAČRTOV: http://www.domusweb.it/en/architecture/2009/12/18/mountain-crystal-new-monte-rosa-hut.html

PROGRAMSKA SHEMA

Tloris 2. nadstropja

Tloris 3. nadstropja

10 m

VIRI FOTOGRAFIJ: http://archplus355.blogspot.com/2011/01/monte-rosa-huette-bearth-deplazes.html

Koča CRISTALLINA BASERGA MOZZETTI ARCHI TETTI PREREZ

Natečaj: 1999-2000 - 1. nagrada Izvedba: 2000-2002 Švica 2568 nmv Projekt je rezultat arhitekturnega razpisa, ki je bil podprt s strani CAS Ticinio in FAS Ticinio z namenom obnove koče “Capanna Cristallina”, ki jo je februarja leta 1999 unicil plaz. Nova, obnovljena koča se nahaja na obmocju prelaza Cristallina (“Passo del Cristallina”) na cca. 2580 metrih nadmorske visine. Abstrakcija volumna priča o iskanju dialoga med arhitekturo in naravo.

PROGRAMSKA SHEMA

KLET

NOČNI PROSTORI

2. NADSTROPJE: spalnice, sanitarije

DNEVNI PROSTORI

1. NADSTROPJE: sprejemnica, jedilnica, kuhinja, soba za osebje s sanitarijami

SERVIS

KLET: garderoba, shramba, soba za tehniko, sanitarije

NADSTROPJE

10 m

PRITLIČJE

III

Viri načrtov: PREREREZ: http://attention.enterpriselab.ch/archi/web-archiv-ALLES/images/plaene_midi/ml_5_89_2.gif KLET: http: //attention.enterpriselab.ch/archi/web-archiv-ALLES/images/plaene_midi/ml_5_89_2.gif PRITLIČJE: http://attention.enterpriselab.ch/archi/web-archiv-ALLES/images/plaene_midi/ml_5_89_3.gif NADSTROPJE: http://attention.enterpriselab.ch/archi/web-archiv-ALLES/images/plaene_midi/ml_5_89_4.gif Viri fotografij: I: http://attention.enterpriselab.ch/archi/index__gut.php?sprache=en&auswahl=5&bauten_id=89&bild= 2&foto_hoehe=&foto_breite=&format=jpg&anzahl_fotos=7 II: http://attention.enterpriselab.ch/archi/index__gut.php?sprache=en&auswahl=5&bauten_ id=89&bild=3&foto_hoehe=&foto_breite=&format=jpg&anzahl_fotos=7 IV: http://attention.enterpriselab.ch/archi/index__gut.php?sprache=en&auswahl=5&bauten_ id=89&bild=5&foto_hoehe=&foto_breite=&format=jpg&anzahl_fotos=7 III,V, VI: http://www.capannacristallina.ch/

Vir: Basergamozzetti (2011)

Gorska koča Tracuit SAVIOZ FABRIZZI ARCHITECTES

Tloris pritličja

PROGRAMSKA SHEMA 2. NADSTROPJE: spalnice NOČNI PROSTORI

SERVIS

116 ležišč: 5 sob - 2 pograda - 20 ležišč 6 sob - 6 pogradov - 72 ležišč 1 soba - 12 pogradov - 24 ležišč

PRITLIČJE: garderoba, shramba, soba za tehniko, sanitarije

Tloris nadstropja

DNEVNI PROSTORI

1. NADSTROPJE: sprejemnica, jedilnica, kuhinja, soba za oskrbnika

prerez

Koča je bila zgrajena leta 1929 in zaradi vedno večjega števila obiskovalcev nekajkrat povečana. Da bi ustrezala sodobnim standardom, so se odločili staro kočo porušiti in na istem mestu zgraditi novo (obnova stare koče bi bila prevelik finančni zalogaj). Projekt je bil izbran na arhitekturnem natečaju. Koča leži na nadmorski višini 3256 m, in predstavlja vmesno postojanko mnogih plezalcev, ki so namenjeni na okoliške vrhove - Bishorn, Weisshorn … Narava med navpično steno in ledenikom narekuje postavitev in obliko nove koče, ki je zgrajena vzdolž grebena nad navpično steno. Koča se prilagaja topografiji. Na tej nadmorski višini, je morala biti gradnja prilagojena neugodnim vremenskim pogojem in transportu materiala na gradbišče. Transport betona je drag, zato so njegovo uporabo omejili na minimum, le na temelje. Nosilna kostrukcija je lesena. Stene ter talne in stropne plošče so bile zgrajene vnaprej v tovarnah ter pripeljane s helikopterjem na lokacijo. Streha in fasada je oblečena s paneli iz ne rjavečega jekla. Vzhodna, zahodna in severna fasada imajo malo odprtin (zaradi toplotnih izgub), z odprtinami omogočajo optimalno naravno prezračevanje. Veliko okno na južni fasadi omogoča, da se stavba ogreva pasivno, na fasadi so tudi solarni kolektorji. Skozi to veliko okno gostje iz jedilnice uživajo v neprekinjenem pogledu nad Val de Zinal. Med gradnjo je obstoječa koča nudila nastanitev obiskovalcem in delavcem. Po zaključku gradnje nove koče so staro porušili. Ostanki stare koče (ostanki zidu) zamejujejo teraso in ščitijo njene uporabnike pred vetrom.

Tloris kleti

Natečaj: september 2008 - 1. nagrada Izvedba: 2012-2013 Zinal, Švica 3256 nmv

Vir: Savioz Fabrizzi Architectes (2015)

10 m

Vir fotografij in načrtov: http://www.sf-ar.ch/architect/tracuit-zinal-192.html

Koča MOIRY BASERGA MOZZETTI ARCHITETTI SAVIOZ FABRIZZI ARCHITECTES

Koča leži na višini 2825 metrov nad morjem in pripada Švicarskemu alpskemu klubu. Poleti 2010 je bila stara kočo obnovljena in dozidana. Obstoječa stavba je ostala skoraj nedotaknjena, medtem ko je bila inštalacija in notranja oprema obnovljena. Prizidek je zgrajen na minimalnih temeljih in delno na kovinskih nosilcih, s sistemom že izdelanih lesenih delov in krit z bakrom. Izbira materialov je predvsem pogojena z željo po ponovni uporabi odpadnega materiala stare koče. Prizidek je povezan s staro stavbo in hkrati neodvisen. Postavljen je brez spreminjanja terena. Staro in novo se postavita drugo drugemu nasproti v dialogu, z drugačnimi a vendar komplementarnimi izrazi - vertikali stare koče je v nasprotju horizontala nove, zaprti notranjosti stare stavbe se postavi nasproti celosten in direkten razgled na pokrajino iz nove stavbe. Glavni vhod se nahaja med dvema stavbama, stari vhod pa služi kot dostop do zimske sobe. V podzemnem nivoju stare stavbe so sekundarni prostori. V pritličju se nahajajo prostori za oskrbnika, sprejemnica ter sanitarije. Sušilnica/skladišče se lahko preuredi v zimsko sobo. Zgornja nastropja so namenjena sobam za skupine. V pritličju nove stavbe je recepcija, dnevna soba, kuhinja in shramba/skladišče. Dnevna soba se lahko razdeli na 3 dele, kjer je največji del lahko uporabljen kot konferenčna soba. V zgornjem nadstropju so sobe za osebje, soba oskrbnika, ki je direktno povezana s kuhinjo in sobe za majhne skupine ali družine, ter sanitarije ki jim pripadajo. Te majhne sobe so zasnovane s ciljem nuditi udobje za bivanje, ki je daljše od ene noči. Kapaciteta koče je 96 ležišč in 28 ležišč v zimski sobi. V prizidku je 8 majhnih sob s 4 pogradi in pogledom na ledenik.

tloris kleti

PROGRAMSKA SHEMA

tloris pritličja

NOČNI PROSTORI

2. NADSTROPJE: spalnice, sanitarije

DNEVNI PROSTORI

1. NADSTROPJE: sprejemnica, jedilnica, kuhinja, sanitarije

SERVIS

KLET: garderoba, shramba, soba za tehniko

10 m

Vir: Basergamozzetti (2011)

Vir načrtov: VZDOLŽNI PREREREZ: http://attention.enterpriselab.ch/archi/index__gut.php?sprache=en&auswahl=6&bauten_id=2019& size=midi&plan=2&format=gif&anzahl_plan_layers=5&plan_suffix=gif&plan_2_hoehe=1 PREČNI PREREZ: http://attention.enterpriselab.ch/archi/web-archiv-ALLES/images/plaene_midi/ml_5_2019_4.gif KLET: http://attention.enterpriselab.ch/archi/index__gut.php?sprache=en&auswahl=6&bauten_id=2019&size=midi&plan=2&format =gif&anzahl_plan_layers=5&plan_suffix=gif&plan_2_hoehe=1 PRITLIČJE: http://attention.enterpriselab.ch/archi/web-archiv-ALLES/images/plaene_midi/ml_5_2019_3.gif NADSTROPJE: http://attention.enterpriselab.ch/archi/web-archiv-ALLES/images/plaene_midi/ml_5_2019_4.gif

tloris nadstropja

vzdolžni prerez

Vir fotografij: http://www.sf-ar.ch/architect/project-management-moiry-grimentz-conversion-618.html

Natečaj: December 2005 Izvedba: 2008-2009 Grimentz, Švica 2825 nmv

prečni prerez

32 Vir fotografij: http://www.archello.com/en/project/refuge-du-go%C3%BBter#

Gorska koča Goüter pod Mont Blancom GROUPE H Emmanuelle Guerard in Christophe de Laage

tloris pritličja

tloris 1. nadstropja

tloris 2. nadstropja

PROGRAMSKA SHEMA NOČNI PROSTORI

3. nadstropje: spalnice, sanitarije

NOČNI PROSTORI

2. nadstropje: soba za osebje, spalnice, sanitarije, soba za 1. pomoč

DNEVNI PROSTORI

1. nadstropje: sprejemnica, jedilnica, kuhinja, sanitarije

SERVIS

Pritličje: garderoba, shramba, soba za tehniko

120 ležišč

10 m

tloris 3. nadstropja

Je najvišja gorska koča v Franciji, saj stoji na višini 3835 metrov nad morjem, na grebenu pod najvišjo goro v Evropi - Mont Blanc. Prvo kočo so tu postavili že leta 1854. Zaradi vedno večjega obiska, je bila potreba po obnovi oziroma postavitvi nove koče. Koča zgrajena leta 1960 ni več ustrezala sodobnim standardom, zato se je Francoski alpinski klub odločil postaviti novo, ki bi bila od stare oddaljena 200 m. Nova koča je inovativna in okolju prijazna stavba in predstavlja tako arhitekturni kot tudi tehnični izziv. Je rezultat skupnega sodelovanja mnogih strok. Gradnja koče je potekala le, ko so vremenski pogoji to omogočali, gradbena dejavnost je tu omejena le na 5-6 mesecev na leto, veter lahko preseže 300 km/h in gradnjo otežuje tudi sneg. Konstrukcija, tehnologija in meteorološke razmere določajo eliptično obliko. Glavna os elipse je pozicionirana v smeri prevladujočega zahodnega vetra. Prva faza gradnje so bili temelji s talno ploščo (ta je bila končana oktobra 2010), druga faza je bila konstrukcija (november 2011), tretja faza pa fasada in notranja oprema. Koča je bila odprta za javnost poleti 2013. V koči lahko prespi 120 ljudi. Konstrukcija je lesena (smreka in jelka). V celotnem procesu gradnje je upoštevano načelo trajnosti – uporabljen je les iz okoliških gozdov, da bi omejili emisije CO2, ki so povezane s transportom. Moduli konstrukcije so bili v naprej izdelani v tovarni. Dimenzionirani so bili na takšno merilo, da so bili lahko na lokacijo transportirani s helikopterjem (maksimalno 550 kg). Fasada je iz nerjavečega jekla, okna so lesena s trojno zasteklitvijo. Koča je zasnovana tako, da deluje popolnoma samozadostno. Energija, ki jo pridobijo s solarnimi paneli (50 m²), postavljenimi na pečini pod stavbo, se uporabi za taljenje snega, s katerim pridobijo čisto, toplo vodo. Elektrika je pridobljena s solarnimi fotovoltajičnimi paneli na fasadi in strehi (95 m²). Koča ima urejeno prezračevanje, ki se samodejno prilagaja glede na število ljudi. Koča spodbuja odgovornost, spoštovanje do okolja in trajnostno zavedanje tudi visoko v gorah.

prerez Vir fotografij:: http://www.archello.com/en/project/refuge-du-go%C3%BBter#

Vir načrtov: http://openbuildings.com/buildings/refuge-du-gouter-profile-45840#

Vir: Grupe-H (2015)

Gradnja: 2010-2012 Mont Blanc, Francija 3838 nmv

PREDSTAVITEV LOKACIJE OBSTOJEČA KOČA NA DOLIČU OBSTOJEČA KOČA NA DOLIČU ZIMA 2009 PLANINSKE POSTOJANKE DOSTOPNOST/POTI RELIEF VETER POGLEDI IDEJNA ZASNOVA VISOKOGORSKE KOČE V JULIJSKIH APLAH NA OBMOČJU DOLIČA Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtorica: Lucija Lautar_mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec_somentor: Miha Kajzelj u.d.i.a. 2007-2016

MIKROLOKACIJA

Lokacija nove koče 2242 m

Triglav v megli 2864 m

Pogled na lokacijo iz smeri Kanjevca, avgust 2014

Šmarjetna glava 2358 m

Triglav 2864 m

Pogled na lokacijo iz smeri Kanjevca, november 2015

obstoječa koča 2151 m

Obstoječe poti

obstoječa koča 2151 m

Fotografiji prikazujeta, da je bilo poleti 2014 več zasneženih območij, kot novembra 2015, kar nakazuje na zelo nestanovitne vremenske razmere v visokogorju.

Šmarjetna glava 2358 m

Vse fotografije so iz osebnega arhiva.

PREDSTAVITEV LOKACIJE Lokacija leži v severo-zahodni sloveniji, v Julijskih Alpah, v osrčju Triglavskega narodnega parka, jugo-zahodno od Triglava, med Kanjavcem in Šmarjetno glavo.

VR AT A

Lokacija obstoječe koče leži na sedlu Dolič na nadmorski višin 2151 m, nova lokacija pa približno 250 metrov vzhodno od sedanje in 90 metrov višje, na višini 2242 metrov.

JIC

Triglav 2864 m

Šmarjetna glava 2358 m

Kanjavec 2569 m

VELSKA

Lokacija v Triglavskem narodnem parku

DOLINA obstoječa koča 2151 m Lokacija nove koče 2242 m

JEZ

Šmarjetna glava 2358 m

LIN

LA VS KI H

Kanjavec 2569 m

KL PO

750 m

Ortofoto lokacije

Vir fotografije: http://www.geopedia.

Prikaz reliefa lokacije

Vir: Google Earth (2016)

Triglav 2864 m

Jalovec 2645 m

Mangart 2679 m

OBSTOJEČA KOČA NA DOLIČU

Koča stoji na sedlu Dolič med Šmarjetno glavo in Kanjavcem, na nadmorski višini 2151 metrov. Prva koča je bila na tem mestu postavljena že leta 1930, datum odvoritve pa je bil 14. september. Pripadala je italijanskim planincem. Kočo je slovensko planinstvo prevzelo šele po 2. svetovni vojni. Kočo so skupaj s Slovenskim planinskim društvom iz Trsta obnovili, ponovno pa je vrata za obiskovalce odprla 15. avgusta 1948. Koča je imela že od nekdaj neugodno lokacijo. Pozimi leta 1950/51, ki velja za najbolj snežno zimo zadnjih sto let, porušila snežna obtežba obilnega snega. Njena lokacija je bila v pobočju, ki ga prečkata planinski poti proti Luknji in Triglavu. Novo kočo so postavili malo višje na domnevno varnejši lokaciji, graditi so jo začeli leta 1952, odprli pa 26. julija 1953. Imenovali so jo Tržaška koča (stara želja slovenskih planincev iz Trsta je bila, da bi imeli kočo v Triglavskem pogorju, ki pa je niso mogli uresničiti). Tržaška koča stoji na pomembnem križišču planinskih poti, zato je kmalu postala premajhna. V letih 1972 in 1973 so zgradili velik prizidek. Otvoritev povečane in prenovljene koče je bila 19. avgusta 1973. Leta 1993 so pripeljali signal mobilne telefonije, leta 1996 namestili sončne celice za pridobivanje električne energije, oktobra 2008 pa zamenjali strešno kritino. Vodo pridobivajo iz kapnice. Koča je odprta od konca junija do konca septembra.

Pogled na Tržaško kočo na Doliču iz jugo-vzhodne strani

Kanjavec 2569 m

Vir: PZS (2016)

PROGRAMSKA SHEMA

Pogled na Tržaško kočo na Doliču iz južne strani, prihod iz smeri Bohinja

NOČNI PROSTORI

3. nadstropje: skupna ležišča

NOČNI PROSTORI

2. nadstropje: spalnice

DNEVNI PROSTORI

1. nadstropje: sprejemnica, jedilnica, sanitarije

SERVIS

Pritličje: soba za tehniko, skladišče/shramba, soba za osebje, soba za oskrbnika, kuhinja

Pogled na Tržaško kočo na Doliču iz severne strani, prihod iz doline Zadnjice, Trente

LEŽIŠČA Pred plazom leta 2009 je bilo v koči 144 ležišč, v zimski sobi (samostojni objekt) pa 18. Trenutno je v koči 78 ležišč in 2 pomožna. 1 x 2 ležišča 4 x 3 ležišča 3 x 5 ležišč 3 x 6 ležišč 2 x 8 ležišč skupna ležišča - 15 ležišč + 2 pomožna TLORISNA POVRŠINA: 151 m2 (7 X 9 + 8 X 11) Vse fotografije so iz osebnega arhiva.

V zimi 2008/2009 so snežni plazovi podrli južni del koče nad pritlično betonsko ploščo in zimsko sobo (bivak) v neposredni bližini. Ta del koče so člani planinskega društva do poletja 2010 sicer obnovili, koča pa je ostala brez zimske sobe. Porušeni del koče so znižali za eno nadstropje, namesto zidanih sten pa napravili kovinsko ogrodje s stebri in montažne zunanje stene. Deloma so uporabili ostanke porušenega dela koče. Tudi v zimi 2013/2014 sneg ni prizanesel koči. Škoda je bila manjša kot leta 2009. Na južnem vogalu koče je plaz iz prvotne lege potisnil kletno in pritlično okno, poškodoval žleb in uničil nekaj fotovoltaičnih celic. V obeh primerih gre za pršni plaz, za katere je značilen udarni val, ki nastane na sprednjem delu plazu in potuje pred plazovino z veliko hitrostjo. Ko se val zaustavi, piš nadaljuje svojo pot še daleč naprej. Na posledice bolj kakor sam sneg vpliva potisna sila, ki je odvisna od prostornine plazovine, njene hitrosti in višinske razlike, ki jo opravi do mesta zaustavitve. Za primerjavo, v zimi 2013/14 je bila potisna sila plazu do 3 t/m2, v sezoni 2008/09 pa več kot 10 t/m2. Povzeto po: Delo (2011) Trenutna lokacija Koče na Doliču leži na plazovitem območju, zato na tej lokaciji dolgoročno ni mogoče zagotoviti popolne varnosti pred snežnimi plazovi, z ukrepi, ki bi bili sprejemljivi v ekonomskem kot tudi v naravovarstvenem pomenu. Ob “Analizi rušilnih snežnih plazov spomladi 2009 na območju koče na Doliču in smernice za preventivo”, se kot edini ukrep za trajno rešitev kaže nujnost prestavitve koče na bližnjo, pred plazovi varno lokacijo. Na novi lokaciji se od tedaj pozorno spremljajo snežne in lavinske razmere. Nova lokacija leži približno 250 metrov vzhodno od sedanje koče in 90 metrov višje, na višini 2242 metrov. Povzeto po: Pavšek, M. (2010)

Vir fotografij: http://www.delo.si/clanek/81916

OBSTOJEČA KOČA NA DOLIČU ZIMA 2009

KAPACITETA NAJBLJIŽJIH POSTOJANK KOČI NA DOLIČU

Triglavski dom na Kredarici

Dom Valentina Staniča pod Triglavom

2515 nmv

2332 nmv

Dom je odprt od začetka julija do konca septembra.

5 gostinskih prostorov s 300 sedišči

60 sedišč v jedilnici

sobe - 141 ležišč skupna ležišča - 200 ležišč

sobe - 46 ležišč skupna ležišča - 55 ležišč

Dom nima zimske sobe.

ležišča v zimski sobi - 2 ležišči

oddaljenost od koče na Doliču - 4.5 km

oddaljenost od koče na Doliču - 6.8 km

čas hoje od koče do koče na Doliču - 2 uri 40 minut

čas hoje od koče do koče na Doliču - 4 ure 20minut

Dom Planika pod Triglavom

Zasavska koča na Prehodavcih

2401 nmv

2071 nmv

Dom je odprt od konca junija do konca septembra.

Dom je odprt od začetka julija do konca septembra.

80 sedišč v jedilnici 40 sedišč zunaj

40 sedišč v jedilnici

sobe - 41 ležišč skupna ležišča - 102 ležišč

sobe - 39 ležišč

Dom nima zimske sobe.

ležišča v zimski sobi - 16 ležišč

oddaljenost od koče na Doliču - 3 km

oddaljenost od koče na Doliču - 4.1 km

čas hoje od koče do koče na Doliču - 2 uri

čas hoje od koče do koče na Doliču - 2 uri 30 minut

Vodnikov dom na Velem polju

Pogačnikov dom na Kriških podih

Dom je odprt od konca junija do začetka oktobra.

Dom je odprt od začetka junija do konca septembra.

1817 nmv

VODNIKOV DOM NA VELEM POLJU

TRIGLAVSKI DOM NA KREDARICI

DOM VALENTINA STANIČA POD TRIGLAVOM

2050 nmv

ZASAVSKA KOČA NA PREHODAVCIH 50 sedišč v jedilnici

45 sedišč v jedilnici

sobe - 22 ležišč skupna ležišča - 38 ležišč

sobe - 37 ležišč skupna ležišča - 22 ležišč

ležišča v zimski sobi - 5 ležišč

ležišča v zimski sobi - 20 ležišč

oddaljenost od koče na Doliču - 4.3 km

oddaljenost od koče na Doliču - 9.2 km

čas hoje od koče do koče na Doliču - 2 uri

čas hoje od koče do koče na Doliču - 4 ure 50 minut

POGAČNIKOV DOM NA KRIŠKIH PODIH

DOM PLANIKA POD TRIGLAVOM

Viri fotografij: TRIGLAVSKI DOM NA KREDARICI_osebni arhiv DOM PLANIKA POD TRIGLAVOM_osebni arhiv DOM VALENTINA STANIČA POD TRIGLAVOM_osebni arhiv VODNIKOV DOM NA VELEM POLJU_osebni arhiv POGAČNIKOV DOM NA KRIŠKIH PODIH_http://www.hribi.net/slika.asp?gora=840 ZASAVSKA KOČA NA PREHODAVCIH_http://images.summitpost.org/original/379377.JPG

VR AT A

Pogačnikov dom na Kriških podih

Dom Valentina Staniča

obstoječa koča 2151 m

JIC

Triglav 2864 m

Triglavski dom na Kredarici Lokacija nove koče 2242 m

Gorske postojanke

Dom planika pod Triglavom

Po podatkih Planinske zveze Slovenije je v Julijskih Alpah 50 postojank. Ločimo 3 glavne skupine: bivak, zavetišče in koča ali dom. Bivak je zatočišče na brezpotju oziroma manj obiskanih poteh v gorah. To je manjši, samostojen in neoskrbovan objekt. Postavljen je tam, kjer so planinske koče predaleč, da bi gornikom zagotavljale zavetje v slabem vremenu ali prenočitev. Ima skromno opremo. V Julijskih Alpah imamo 8 bivakov, 6 med nadmorsko višino 1000-2000 m in 2 nad 2000 m. V Julijskih Alpah se nahajajo 3 zatočišča, ki so sezonsko oskrbovana, vsa nudijo skromno postrežbo in skupno ležišče. Eden leži na višini med 1000-2000 m, dva pa nad 2000 m. Koče so od zatočišč večje, v Julijcih jih je kar 21, od tega 5 do nadmorske višine 1000 m, 14 med višino 1000 - 2000 m in samo 2 nad višino 2000, sem sodi tudi Koča na Doliču in je najvišje ležeča koča v Julijcih. Domovi imajo značaj gostišča oziroma skromnejšega hotela. V Julijskih Alpah se jih je 17, od tega 1 pod nadmorsko višino 1000 m, 11 med višino 1000-2000 metrov in 5 nad višino 2000 m. Triglavski dom na Kredarici je najvišje ležeča postojanka v Sloveniji.

Šmarjetna glava 2358 m

Kanjavec 2569 m

DOLINA Vodnikov dom na Velem polju

LIN

LA VS KI H

JEZ

Zasavska koča na Prehodavcih

VELSKA

JU KL PO

Najbližja postojanka Koči na Doliču je Dom Planika, ki je oddaljena 2 uri hoje, v enakem času prehodimo tudi nekoliko daljšo vendar lažjo pot do Vodnikovega doma na Velem polju. Zasavska koča na Prehodavcih, Triglavski dom na Kredarici in Bivak pod Luknjo, pa so odaljeni približno 2 uri in 30 minut hoje. Dom Valentina staniča pod Triglavom ter Pogačnikov dom na kriških podih pa sta od Koče na Doliču oddaljna približno 4 ure in 30 minut hoje. Torej v najbližji okolici (do 2 uri hoje) je 202 ležišč, do 2 uri in 30 minut je 402 ležišč, skupaj torej 604 ležišč. Koča na Doliču je imela pred plazom, leta 2009, 130 sedežev v jedilnici, v 22 sobah 93 postelj, 51 ležišč v skupni sobi in 16 ležišč v zimski sobi (skupaj 160 ležišč). S strani oskrbnikov koče, je za novo kočo predlagano 140 ležišč.

750 m

Prikaz gorskih postojank v bližini Triglava

Vir fotografije: http://www.geopedia.

Povzeto po: PZS (2016), PEŠ POTI (2011), DOBNIK.J. (2007)

PLANINSKE POSTOJANKE

Šmarjetna glava 2358 m

42 Kanjavec 2569 m

Prikaz poti

Vir fotografije: http://www.geopedia.

obstoječa koča 2151 m Lokacija nove koče 2242 m Obstoječe poti

Nova pot 0m 100 m

Aljažev dom v Vratih

VR AT A

Pogačnikov dom na Kriških podih

DOSTOPNOST/POTI Do lokacije ne vodi nobena infrastruktura v smislu cest ali žičnic. Dostopnost je torej omejena, saj je do nje možno priti le peš ali s helikopterjem. Dom Valentina Staniča

Triglav 2864 m

Na Doliču je stičišče pomembnih označenih planinskih poti. Sedlo Dolič je dostopno iz različnih smeri. Iz SZ je dostop možen iz doline Trente skozi Zadnjico, iz smeri JZ iz Bohinja čez komarčo in po dolini Triglavskih jezer, JZ iz Pokljuke preko Velega polja, ter iz smeri Triglava. Do nove lokacije vodi le brezpotje, zato predvidim novo pot, ki se od obstoječe nekoliko oddalji in nanjo nato ponovno priključi.

Triglavski dom na Kredarici

JIC

Dom planika pod Triglavom

obstoječa koča 2151 m

Gorske postojanke

Šmarjetna glava 2358 m Zasavska koča na Prehodavcih

Kanjavec 2569 m

Obstoječe poti Nova pot

VEL

SKA

LIN

A Vodnikov dom na Velem polju

JEZ ER

Dolina Zadnjica Triglav

IG LA VS K

Triglav

LIN

Šmarjetna glava

Zasavska koča Trenta

JU KL O P

Kanjavec

750 m

Dom Planika

Prikaz poti

Vir fotografije: http://www.geopedia.

Dolina Triglavskih jezer Bohinj

Velo polje Pokljuka

Lokacija nove koče 2242 m

44 DO A

LIN LA VS KI H

JEZ

ZA D

Relief

Vir fotografije: http://www.geopedia.

N A

JIC Triglav 2864 m

KR M

Kanjavec 2569 m

VELSKA

Šmarjetna glava 2358 m

DOLINA

JU KL O P KA

750 m

VR AT A

nova koča 2242 m

RELIEF V Sloveniji najdemo najbolj razgiban relief v Julijskih Alpah. Povprečna nadmorska višina znaša 1108 metrov, kar je dvakrat toliko kot povprečje za celotno Slovenijo, povprečni naklon pa je 25,5°. Vir: Perko, D. (2001)

2120

2130

2150 2140

2160

2180 2170

2010 2000 2190

2020

2030

2240

2250

2260

2270

Prečni prerez lokacije sever - jug

obstoječa koča 2151 m Lokacija nove koče 2242 m Šmarjetna glava 2358 m

0m Vse grafike so iz osebnega arhiva.

Kanjavec 2569 m

2358

2350

2300

2250

2246

2200

2150

2200

2250

smer proti Kanjavcu 2569 m

Šmarjetna glava 2358 m

nova koča 2242 m

obstoječa koča 2151 m

Vzdolžni prerez lokacije vzhod-zahod

100 m

Prikaz reliefa lokacije

Vir: Google Earth (2016)

Triglav 2864 m

Višinska kota obstoječe koče je 2151 metrov, nova lokacija pa se nahja na višini 2242 metrov. V bližini sta dva višja vrhova, to sta Šmarjetna glava 2358 metrov na vzhodu in Kanjavec 2569 metrov na zahodu.

VR AT A

JIC

Triglav 2864 m

Eden glavnih dejavnikov pri zasnovi objekta je veter. Na splošno hitrost vetra z višino narašča in se mu v visokogorju ne moremo izogniti. Je zelo hitro spreminjajoča meteorološka spremenljivka, ki lahko povzroči veliko škode. Nanj vpliva mnogo dejavnikov, med drugimi tudi relief. Veter piha iz vseh smeri. Pri načrtovanju upoštevamo prevladujoči veter, za Julijske Alpe je to severozahodni in jugovzhodni, kar je posledica reliefa (merilni podatki za Kredarico, Vetrovnost v Sloveniji 2006, Arhiv Agencije RS za okolje, Urad za meteorologijo). Prevladujoči veter za določeno lokacijo se določi z analizo povprečne hitrost vetra v nekem daljšem obdobju.

Šmarjetna glava 2358 m

DOLINA

JEZ

Kanjavec 2569 m

VELSKA

LIN

LA VS KI H

Zavetrne lege velikokrat izključujejo druge pomembne dejavnike. Lokacije, ki so varne pred vetrom, so ponavadi ogrožene zaradi plazov, nimajo razgleda in niso osončene tekom celotnega dneva. Lokacije, ki so varne pred plazovitostjo, imajo odličen razgled in so osončene tekom celotnega dneva, so ponavadi izpostavljene vetru. Zaradi tega problem sile vetra rešujemo z zasnovo arhitekture in postavitvijo objektov v prostor. Arhitektura mora biti aerodinamična, da kljubuje vetru.

KL PO

obstoječa koča 2151 m Lokacija nove koče 2242 m Smer prevladujočega vetra 0m

750 m

Veter

Vir fotografije: http://www.geopedia.

VETER

Pogled - III

Pogled - IV

Pogled - II

Šmarjetna glava 2358 m

Pogled - V

Pogled - I

Kanjavec 2569 m

Prikaz pogledov

Vir fotografije: http://www.geopedia.

POGLED I Razgled proti jugu ni tako slikovit zaradi bližnje vzpetine (levo). Odpira pa se pogled proti jugo zahodu (desno Kanjavec). POGLED II Najbolj panoramski razgled je pogled proti zahodu (Kanjavec) in severo-zahodu (Mangart, Jalovec) POGLED III Na severo vzhodni strani se preko sedla odpre pogled proti Triglavu. POGLED VI Razgled iz lokacije proti severo-vzhodu (Triglav v megli) in vzhodu (Šmarjetna glava). POGLED V Pogled na lokacijo iz smeri Kanjavca 0m obstoječa koča 2151 m

Lokacija nove koče 2242 m

Smer razgleda

100 m

Kanjavec 2569 m

POGLED I

POGLED II Kanjavec 2569 m Jalovec 2645 m Mangart 2679 m

POGLEDI

Na zahodu se odpira pogled proti 2569 metrov visokemu Kanjavcu, na vzhodu veduto ustvarja 2358 metrov visoka Šmarjetna glava, na severo-vzhodu mogočni 2864 metrov visoki Triglav, na severo-zhodu pa razgled seže vse do Jaloveca (2645 m) in Mangarta (2679 m) ter okoliških vrhov. Pogled na jugu okvirja prihod iz doline triglavskih jezer. POGLED III

Triglav 2864 m

Mangart 2679 m

Triglav 2864 m

Šmarjetna glava 2358 m

POGLED IV

Lokacija nove koče 2242 m

Triglav v megli 2864 m

Vse fotografije so iz osebnega arhiva.

POGLED V - Pogled na lokacijo iz smeri Kanjevca

Obstoječa koča 2151 m

Jalovec 2645 m

Šmarjetna glava 2358 m

Iz lokacije se odpirajo izjemni pogledi.

KONCEPT PROGRAMSKA ZASNOVA POGLEDI MATERIALI KONSTRUKCIJSKA SHEMA INSTALACIJSKA ZASNOVA OBJEKTA POŽARNA VARNOST IDEJNA ZASNOVA VISOKOGORSKE KOČE V JULIJSKIH APLAH NA OBMOČJU DOLIČA Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtorica: Lucija Lautar_mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec_somentor: Miha Kajzelj u.d.i.a. 2007-2016

ZASNOVA OBJEKTA

POGLE IZ SEVERNE STRANI,

POGLED IZ VZHODNE SMERI (prihod iz smeri Triglava) - prilagajanje višine objekta gorski pokrajini

POGLED IZ ZAHODNE SMERI, oblika volumna posnema gorsko pokrajino

FOTOGRAFIJE DELOVNE MAKETE IZVENCENTRIČNA UMESTITEV NA LOKACIJO

SHEMA LOKACIJE

Objekt je postavljen v skalnato pokrajino in v neokrnjeni naravi predstavlja varno zatočišče gornikom. Če predpostavim, da je center lokacije bližnje sedlo, potem je objekt na lokacijo umeščen izvencentrično. Postavljen je vzdolž plastnic v smeri sever-jug in z daljšo stranico zaobjema najlepši kot razgleda, s krajšo pa se zoperstavi vetru.

Naravno kotanjo izkoristimo za delno vkopano klet - dobimo ravno površino na katero je položen lesen volumen.

Oblika objekta se podreja lokaciji, klimi in uporabniku.

Oblika volumna nakazuje smer proti najvišji gori v Sloveniji - Triglavu.

VZDOLŽNI POGLED NA LOKACIJO

V naravno kotanjo je delno vkopan betonski podstavek, ki je na vidni strani obložen s kamnom iz lokacije in tako deluje kot njen primarni del. Z njim dobimo ravno ploščo na katero je položen lesen volumen, ki po vzdolžnem prerezu abstrahira gorsko pokrajino, v prečni smeri pa soustvarja kompozicijo treh vrhov: Šmarjetna glava, Koča na Doliču, Kanjavec. Lesena konstrukcija je prekrita z aluminijasto fasado. Alu plošče se stikajo vertikalno in predstavljajo kontrast gorski pokrajini – horizontalni gorski sedimenti. Zaradi sive barve objekt ne izstopa iz okolice.

Postavitev objekta na rob omogoči nemoten pogled.

PREČNI POGLED NA LOKACIJO

Ozek pokončen volumen soustvarja silhueto treh vrhov: Šmarjetna glava, koča na Doliču, Kanjavec

KONCEPT

KONCEPT KAPSULA Koncept »kapsula« se je razvil na Japonskem in temelji na poceni načinu prenočevanja. V preteklosti so bili ti hoteli namenjeni le moškim, večinoma poslovnežem. Gre za zelo majhne sobe, ki so namenjene le spanju. Kapsule so široke 1 meter in dolge 2 metra ter visoke 1.2 metra. Med referencami so predstavljene novejše interpretacije »kapsula« koncepta. Takšno obliko prenočitve še vedno najpogosteje zasledimo v Aziji, razvija pa se tudi na drugih delih sveta, saj predstavlja ekonomično rešitev izrabe prostora in zagotavlja minimalno zasebnost v prostorih s skupnimi ležišči.

V visokogorskih kočah, na skupnih ležiščih zasebnosti ni. V času najvišje obiskanosti ni prostora niti za nahrbtnik in prostori so zelo natrpani. Nova koča obiskovalcu ponudi minimalno zasebnost in prostor za osebne stvari.

KOYASAN GUEST HOUSE (Alphaville Architects) Koyasan, Japonska 2012

HOSTEL GOLLY±BOSSY (Studio Up) Split, Hrvaška 2010

HOSTEL IN KYONAN (Yasutaka Yoshimura Architects) Kyonan, Japonska 2012

VIRI FOTOGRAFIJ: 9h NINE HOURS CAPSULE HOTEL: http://www.uniqhotels.com/media/hotels/46/9-hours-capsule-hotel-07.jpg KOYASAN GUESTHOUSE: https://static.dezeen.com/uploads/2015/01/Koyasan-Guest-House-by-Alphaville-Architects_dezeen_468_0.jpg HOSTEL KYONAN: https://static.dezeen.com/uploads/2013/05/Dezeen_Hostel-in-Kyonan-by-Yasutaka-Yoshimura-Architects_12.jpg HOSTEL GOLLY±BOSSY: http://images.adsttc.com/media/images/5016/bc21/28ba/0d14/1600/0ee9/large_jpg/stringio.jpg?1414077405

9h NINE HOURS HOTEL (Design Studio S) Kyoto, Japonska 2009

KVADRATURE PROSTOROV

3. NADSTROPJE M1 PREDPROSTOR Z LESENIMI STOPNICAMI 16.5m² epoksi M2 UMIVALNICA 7.3m² epoksi M3 SOBA ZA OSEBJE (2 osebi) 7m² epoksi M4 SANITARIJE OSEBJE 2.3m² epoksij M5 SOBA ZA OSEBJE (4 osebe) 13.65m² epoksi M6 PREDPROSTOR OSEBJE 3m² epoksi K7 SKUPNA LEŽIŠČA 40m² epoksi M8 KAPSULA 2 OSEBI (dostop iz 2.nadstropja) 5m² les

Vhod

PRITLIČJE

Jedilnica

Pokrita terasa

KLET

Šank Kuhinja

Terasa

Program se prilagaja uporabniku im mu zagotavlja minimalno potrebo po ugodju. Zaradi oddaljenosti in dostopnosti lokacije visokogorski objekti ne dosegajo pravilniških kvadratur, ki veljajo za dolinski standard. Koča je razdeljena na tri dele. Tehnika, dnevni prostori (jedilnica) in nočni prostori (spalnice). V pritličju so javni prostori za druženje, v nadstropju pa se nahajajo spalni prostori.

Kapsule

Dnevni prostori Tehnika

Zimska soba Zimska soba

Umivalnica Umivalnica

Tuš

Sobe za 2 osebi

Umivalnica

Spalnice osebje Sanitarije

Spalnice osebje

1. NADSTROPJE

Sobe za 4 osebe

V pritličju se na severni strani nahajajo sanitarije in garderoba, ki sta od preostalega dela navidezno ločena z vhodnim delom ter stopniščem. Glavni prostor in hkrati tudi največji prostor v koči je jedilnica, ki je orientirana proti zahodu in jugozahodu. Po potrebi se lahko jedilnica pregradi na tri ločene dele. Za njo se na vzhodni strani nahaja kuhinja s priročnim skladiščem in pisarno. V nadstropju se nahajajo spalni prostori. Koča uporabniku ponudi tri različne tipe ležišč oziroma prenočišč in s tem v kočo privabi različne skupine ljudi. Kapaciteta koče je 116 ležišč + 3 pomožna ležišča (v zimski sobi) in 11 ležišč za osebje. V grobem jih razdelimo na sobe ter skupna ležišča. Sistem ležišč si v vertikalni smeri objekta sledi po principu zasebnosti. V 1 .nadstropju se nahajajo sobe. Vzdolž vzhodne strani objekta se nahajajo sobe za 4 osebe (2 pograda), na zahodni strani pa sobe za 2 osebi (1 pograd). Na južni strani je zimska soba. Ta soba je edini del objekta, ki ga je možno uporabljati tekom celega leta, tudi izven obratovalne sezone. V času, ko je koča odprta je soba namenjena skupnim ležiščem in je dostopna iz 1. in 2. nadstropja. V času, ko je koča zaprta (oktober – maj) je soba dostopna preko zložljive lestve skozi odprtino v stropu, ki se nahaja pod konzolnim delom koče na južni strani. V 2. nadstropju so skupna ležišča, ki so oblikovana po konceptu kapsule. Prostor je zasnovan tako, da so kapsule pozicionirane ob zunanjo steno v dveh, ponekod tudi treh nivojih. Kapsula za eno osebo je široka 1.1 metra in dolga 2.2 metra. Kapsula za dve osebi je široka 2.3 metra in dolga 2.2 metra. V najvišji sezoni lahko kapsulo za dve osebi uporabljajo tudi tri. Uporabnik si zasebnost lahko zagotovi z zaveso iz blaga. Pogled v naravo v visokogorju predstavlja luksuzno dobrino, zato te možnosti nima vsaka kapsula. Ima pa zagotovljeno prezračevanje skozi prezračevalno loputo, ki jo vsak posameznik lahko ročno opravlja. Sobe za osebje se nahajajo v 1. in 3. nadstropju, v tretjem nadstropju so tudi skupna ležišča. Spalnim gostom so namenjene sanitarije in tuši v 2. nadstropju. Ker vode v visokogorju ni v izobilju sta predvidena samo dva ženska in dva moška tuša, ter eden za osebje. V treh nadstropjih se nahaja tudi umivalnica.

2. NADSTROPJE K1 PREDPROSTOR Z LESENIMI STOPNICAMI 16.5m² epoksi K2 UMIVALNICA 7.3m² epoksi K3 SANITARIJE IN TUŠ ŽENSKE 14m² epoksi K4 SANITARIJE IN TUŠ MOŠKI 15.8m² epoksi K5 KAPSULA 1 OSEBA 2.5m² les K6 SKUPNI PROSTOR 57.7m² epoksi K7 ZIMSKA SOBA - SKUPNA LEŽIŠČA 35.3m² epoksi

Pisarna

V delno vkopanem betonskem podstavku se nahaja tehnični del objekta.

2. NADSTROPJE

1. NADSTROPJE N1 PREDPROSTOR Z LESENIMI STOPNICAMI 16.5m² epoksi N2 UMIVALNICA 7.3m² epoksi N3 SOBA ZA OSKRBNIKA 9.1m² epoksi N4 KOPALNICA OSEBJE 4m² epoksi N5 SOBA ZA OSEBJE (4 osebe) 17.9m² epoksi N6 PREDPROSTOR OSEBJE 3m² epoksi N7 HODNIK 20.5m² epoksi N8 SOBA ZA 4 OSEBE 9.7m² epoksi N9 SOBA ZA 2 OSEBI 5.6m² epoksi N10 ZIMSKA SOBA PREDPROSTOR 8m² epoksi N11 ZIMSKA SOBA 26.8m² epoksi

Sanitarije

3. NADSTROPJE

PRITLIČJE P1 PREDPROSTOR 5.6 m² epoksi P2 PREDPROSTOR Z LESENIMI STOPNICAMI 16.5 m² epoksi P3 GARDEROBA 20 m² epoksi P4 UMIVALNICA 6.8 m² epoksi P5 ŽENSKE SANITARIJE 4.8 m² epoksi P6 MOŠKE SANITARIJE 6.3 m² epoksi P7 JEDILNICA A 20 m² epoksi P8 JEDILNICA B 25.5 m² epoksi P9 JEDILNICA C 26.5 m² epoksi P10 ŠANK, INFO TOČKA 11.5 m² epoksi P11 PISARNA 9.3 m² epoksi P12 KUHINJA 24.5m² epoksi P13 PRIROČNO SKLADIŠČE 7.6 m² epoksi P14 POKRITA TERASA 40 m² zunanja talna obloga wpc P15 TERASA Z VHODNIM NADSTREŠKOM 97 m² zunanja talna obloga wpc

PROGRAMSKA ZASNOVA

Garderoba

VZDOLŽNI PREREZ

KLET T1 PREDPROSTOR Z LESENIMI STOPNICAMI 21.6 m² epoksi T2 ZVOČNO IZOLIRANA SOBA ZA ELEKTRIČNI AGREGAT 4.4 m² epoksi T3 SUHE SANITARIJE - ZBIRALNIK 9 m² epoksi T4 PREDPROSTOR 4 m² epoksi T5 SHRAMBA 10 m² epoksi T6 TEHNIKA-ELEKTRIKA(baterije, pretvornik) 8.2 m² epoksi T7 SKLADIŠČE 18.7 m² epoksi T8 TEHNIKA - VODA 18.7 m² epoksi

POGLEDI

Pritličje

POGLEDI

Lokacija ponuja obširen razgled nad okolico. Orientacija objekta omogoča, da z daljšo stranico zaobjema najboljši kot razgleda nad gorsko pokrajino. Pri objektu se pojavita dva tipa pogledov v naravo, in sicer panoramski pogled, ki da občutek nemotene povezanosti notranjosti in zunanjosti ter pogled posameznih izsekov narave.

POSAMEZNI IZSEKI POGLEDOV

POGLED NA TRIGLAV IZ SOBE

PANORAMSKI POGLED IZ JEDILNICE

1. nadstropje

2. nadstropje

3. nadstropje

Zunanjost objekta se prilagaja ekstremni klimi in strmi k čim večji trajnosti, notranjost pa k domačnosti. Uporabljeni materiali so kamen, beton, les, aluminij, steklo, epoksi.

BETON

ALUMINIJ

KAMEN

STEKLO

LES

EPOKSI

Iz terena zraste armirano-betonski objekt, ki je delno vkopan. Na vidni strani je obložen s kamnom iz lokacije. Na objekt je položena lesena konstrukcija. Zunanji plašč objekta je iz aluminija in predstavlja grobo zunanjo lupino, ki kljubuje ekstremni klimi. Aluminjaste plošče se stikajo vertikalno in predstavljajo kontrast gorski pokrajini - horizontalni gorski sdimenti, zaradi sive barve pa volumen ne izstopa. Notranjost je lesena ter je popolno nasprotje strogi zunanjosti. V kočo hodijo gorniki v gorski obutvi, zato so tla iz epoksia, saj je odporen in trpežen material. Zunanja terasa je obložena iz wpc plošč. Ograja na terasi je iz pletene kovinske mreže, da ne zaustavi pogleda iz jedilnice. Predvidena je trojna zasteklitev. Pri trojni zasteklitvi je površinska temperatura dovolj visoka, da ne prihaja do kondenzacije.

MATERIALI

špirovec 8x30 cm

lesena greda 15x16 cm

konzolni del nosi jeklena diagonala

stena - križno lepljen les 12 cm

stena - križnolepljen les 12 cm

lesena skeletna konstrukcija leseni lepljeni nosilec 16x34 cm leseni lepljeni nosilec 20x34 cm

lesena skeletna konstrukcija 5x15 cm

leseni lepljeni steber 20x30 cm AB plošča 20 cm

AB konzolni nosilec

KONSTRUKCIJSKA SHEMA

AB stena 20 cm

Konstrukcija je prilagojena težji dostopnosti, saj do lokacije ne vodi nobena cestna infrastruktura ali žičnica. Gradbeni material mora imeti nizko težo, zaradi dostave materiala s helikopterjem. Gradnja v visokogorju je zaradi dolge zime časovno omejena in je možna nekje od maja do oktobra.

AB stopničasti temelj globina 100 cm

Konstrukcija objekta je lesena, na lokacijo pripeljana s helikopterjem in tam sestavljena. Iz armiranega betona so pasovni temelji, delno vkopana klet in talna plošča s teraso v pritličju. Betonska terasa je podprta z AB konzolnimi nosilci. Na betonski podstavek je položena lesena skeletna konstrukcija.

AB pasovni temelji globina 100 cm

INSTALACIJSKA ZASNOVA OBJEKTA Objekt strmi k čim večji samooskrbi in neodvisnosti od dolinskega sveta. Zaradi oddaljenosti lokacije objet ni možno priključiti na javno energetsko omrežje in vodovod. S svojim delovanjem objekt skuša biti do okolja čim bolj prijazen.

Fotovolt a

jični mo

Uporabnik

duli

Solarni

Uporabnik

Oskrba z elektriko in toploto: Pogoji za aktivni zajem sončne energije so v gorah zelo dobri, kar omogoča čisto ozračje in posledično močno sevanje. Glavni vir pridobivanja elektrike predstavlja sončna energija, ki se zajame preko fotovoltajičnih celic, ki so integrirane na strehi in orientirane proti jugu. S pridobljeno elektriko se polnijo baterije, ki nato po pretvorbi (inverter) oskrbujejo končne uporabnike (razsvetljava, kuhanje …). Podobno kot pri pridobivanju elektrike tudi za pridobivanje toplote izkoristimo sončno energijo. S pomočjo solarnih kolektorjev na strehi se ogreva hranilnik tople vode, s katerim koča oskrbuje uporabnike in talno gretje. V primeru daljšega slabega vremena je potrebno preklopiti na sekundarni vir, ki je električni agregat na repično olje, le-ta polni baterije, s pomočjo kogeneracije pa izkoristi odpadno toploto in s tem ogreva hranilnik tople vode. V sobo z električni agregat je napeljan dovod svežega zraka in odvod dimnih plinov. Soba je zaradi hrupa zvočno izolirana.

kolekto rji

Odpadne vode

Oskrba z vodo: Deževnica se zbira preko strehe in preko žleba steče v zbiralnik. Voda se iz zbiralnika črpa s pomočjo plavajočega odjema (cca 20 cm pod gladino). S tem se izognemo težjim delcem, ki se kot usedlina nabirajo na dnu zbiralnika in nečistočam, ki plavajo po površini (maščobe, prah …). Prečrpana voda gre nato v sistem filtrov skozi: predfilter, mikronski filter in aktivno oglje. Ta voda je kemično in mehansko očiščena, lahko pa vsebuje še viruse, zato gre voda pred uporabo skozi ultravijolično dezinfekcijo. Po zaključenem postopku je voda pitna.

Uporabnik

Sanitarije

Sanitarije: Predvidene so suhe sanitarije. V nasprotju s stranišči na izplakovanje suha stranišča ne potrebujejo vode. Voda in blato padeta v spodaj nameščeni zbiralnik. Voda s pomočjo toplote izhlapi, blato pa se posuši. Posušeno blato vsaj enkrat na sezono transportirajo v dolino. Prostor je prezračevan. Ravnanje z odpadno vodo: Odpadna voda iz objekta se preko čistilnega sistema neoporečna spusti v okolje. Ročno čiščenje

Ročno čiščenje

Zbiralnik - suhe sanitarije

Pretvorba

Baterije Kogeneracija Hranilnik tople vode

Mikrofilltracija, dezinfekcija vode

Zbiralnik deževnice

Čiščenje odpadne vode

Prezračevanje: Objekt se prezračuje naravno preko okenskih odprtin. Vsaka spalna kapsula ima prezračevalno loputo, ki jo uporabnik regulira ročno.

Stavba za svoje delovanje in ogrevanje izkoristi sončno energijo, aktivno in pasivno. Pasivni zajem sončne energije se kaže v oblikovanju arhitekture in njeni orientaciji. Bivalni, dnevni prostori se nahajajo na jugozahodu in tu se stavba odpira proti soncu z velikimi steklenimi površinami. Stavba se proti severu zapira, proti vzhodu pa ima manjše odprtine.

KLET PRITLIČJE 1. NADSTROPJE 2. NADSTROPJE

V primeru požara mora zgradba zdržati njegove vplive toliko časa, da bo možno izvesti varno evakuacijo, ter da bo zgradbo možno po požaru popraviti in jo še naprej uporabljati. Objekt leži v Julijskih Alpah na območju Doliča. Dostopnost do njega je omejena - peš ali s helikopterjem. Torej lahko predpostavimo, da v objektu ne bo gibalno oviranih oseb.

3. NADSTROPJE

V okolici objekta ni nobenega drugega objekta, torej do širjenja požara na sosednje objekte ne more priti.

LEGENDA SIMBOLOV

VZDOLŽNI PREREZ

Požarni sektor Izhod iz objekta - glavni Izhod iz objekta - zasilni Smer umika v sili

Ročni gasilni aparat na prah

Celotna koča je odprta in oskrbovana le v poletnem času, razen zimska soba (odprta celo leto). Kapaciteta objekta je 116 ležišč + 3 pomožna ležišča + 11 ležišč za osebje. Objekt ima 5 etaž, vendar se po velikosti razlikujejo. Kletna etaža je armiranobetonska in je delno vkopana v teren. dostopna je iz pritličja ter neposredno iz zunanjosti. Preostale etaže imajo leseno konstrukcijo, izolacija je iz negorljivega materiala - kamena volna. Zunanje dimenzije pritličja so 23.3mx9.1m, 1. nadstropja 27.4mx9.1m, 2. nadstropja 26.9mx9.1m in 3. nadstropja 11.7mx9.1. Pritličje ima 1 gavni vhod, 1 stranski ter 1 vhod za osebje. 1. nadstropje je dostopno preko stopnišča ter po lestvi preko luknje v stropu. 2. nadstropje je dostopno preko stopnišča ter preko luknje v stropu (po lestvi) iz 1. nadstropja. 3. nadstropje je dostopno preko stopnišča. Stopnišče je široko 120 cm. Objekt je razdeljen na 6 požarnih sektorjev. Stopnišče je požarno zaščiteno. Zimska soba je od preostalih prostorov ločena s požarnimi vrati. V času ko koča ne obratuje je dostopna preko luknje v stropu. Najdaljša evakuacijska pot meri manj kot 20 metrov. V vsaki etaži se nahaja vsaj en ročni gasilni aparat na prah. Objekt je opremljen z varnostno razsvetljavo in javljalniki požara. Vsi prehodi so široki vsaj 1.2 metra. Po pravilniku požarne varnosti se morajo vrata odpirat navzven v smeri umika. Zaradi močnega vetra se vrata v koči odpirajo navznoter.

POŽARNA VARNOST

VIZUALIZACIJE SITUACIJA Situacija 1:2000 Situacija 1: 500 FASADE Fasada zahod 1:100 Fasada vzhod 1:100 Fasada jug 1:100 Fasada sever 1:100 TLORISI ETAŽ Tloris kleti 1:100 Tloris pritličja 1:100 Tloris 1. nadstropja 1:100 Tloris 2. nadstropja 1:100 Tloris 3. nadstropja 1:100 PREREZI Vzdolžni prerez A-A 1:100 Prečni prerez B-B 1:100 Prečni prerez C-C 1:100 FASADNI PAS 1:20

GRAFIČNI DEL

VIZUALIZACIJE

64 Pogled na kočo - poletje

Pogled na kočo - zima - pozimi je v uporabi le zimska soba IDEJNA ZASNOVA VISOKOGORSKE KOČE V JULIJSKIH APLAH NA OBMOČJU DOLIČA Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtorica: Lucija Lautar_mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec_somentor: Miha Kajzelj u.d.i.a. 2007-2016

VIZUALIZACIJE

66 Jedilnica - razgled se odpre proti Kanjavcu in goram v ozadju (Jalovec, Mangart ...)

Skupna ležišča - kapsule IDEJNA ZASNOVA VISOKOGORSKE KOČE V JULIJSKIH APLAH NA OBMOČJU DOLIČA Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtorica: Lucija Lautar_mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec_somentor: Miha Kajzelj u.d.i.a. 2007-2016

VIZUALIZACIJE

Soba - na vzhodu se odpre pogled proti Triglavu IDEJNA ZASNOVA VISOKOGORSKE KOČE V JULIJSKIH APLAH NA OBMOČJU DOLIČA Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_avtorica: Lucija Lautar_mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec_somentor: Miha Kajzelj u.d.i.a. 2007-2016

VIZUALIZACIJE

TLORIS SITUACIJE 1:2000

OBSTOJEČA KOČA 2151 m

NOVA KOČA 2242 m

TLORIS SITUACIJE 1:500

FASADA ZAHOD 1:100

FASADA VZHOD 1:100

FASADA JUG 1:100

FASADA SEVER 1:100

KLET

T1 PREDPROSTOR Z LESENIMI STOPNICAMI 21.6 m² epoksi T2 ZVOČNO IZOLIRANA SOBA ZA ELEKTRIČNI AGREGAT 4.4 m² epoksi T3 SUHE SANITARIJE - ZBIRALNIK 9 m² epoksi T4 PREDPROSTOR 4 m² epoksi T5 SHRAMBA 10 m² epoksi T6 TEHNIKA-ELEKTRIKA(baterije, pretvornik) 8.2 m² epoksi T7 SKLADIŠČE 18.7 m² epoksi T8 TEHNIKA - VODA 18.7 m² epoksi

S1_Zunanja stena: alu fasada (sistem dvojnega zgiba) OSB plošča 2.5 cm prezračevalni sloj, letve 5x5 cm paroprepustna folia OSB plošča 2.5 cm izolacija 15 cm, lesena konstrukcija 15x5 cm OSB plošča 2.5 cm izolacija 5cm, letve 5x5 cm - inštalacijska ravnina troslojna lesena plošča iz masivnega lesa 2.5 cm S2_Zunanja stena: alu fasada (sistem dvojnega zgiba) OSB plošča 2.5 cm prezračevalni sloj, letve 5x5 cm paroprepustna folia OSB plošča 2.5 cm izolacija 15 cm, lesena konstrukcija 15x5 cm izolacija 12.5 cm, lesena konstrukcija 12.5x5 cm OSB plošča 2.5 cm troslojna lesena plošča iz masivnega lesa 2.5 cm S3_Notranja stena: križnolepljena stena 12 cm izolacija 5 cm troslojna lesena plošča iz masivnega lesa 3 cm S4_Notranja stena: troslojna lesena plošča iz masivnega lesa 2.5 cm izolacija 7.5 cm, lesena konstrukcija 15x5 cm troslojna lesena plošča iz masivnega lesa 2.5 cm S5_Notranja predelna stena: troslojna lesena plošča iz masivnega lesa 2.5 cm izolacija 5 cm troslojna lesena plošča iz masivnega lesa 2.5 cm

Z1_Zunanja stena proti terenu: teren izolacija 10 cm hidroizolacija AB stena 20 cm notranji omet Z2_ Zunanja stena: kamniti zid izolacija 10 cm hidroizolacija AB stena 20 cm notranji omet T1_Tlak na terenu: epoksi estrih ločilni sloj izolacija 5 cm hidroizolacija podložni beton 15 cm teren T2_ Notranji tlak: epoksi estrih ločilni sloj izolacija 5 cm AB plošča 20 cm omet T3_ Notranji tlak: epoksi estrih ločilni sloj izolacija 5 cm OSB plošča 3 cm izolacija 9 cm, lesena konstrukcija 8x18 cm lesene deske 2 cm T4_ Streha: Alu fasada (sistem dvojnega zgiba) OSB plošča 2.5 cm prezračevalni sloj, letve 5x5 cm paroprepustna folia OSB plošča 2.5 cm izolacija 30 cm lesene deske 2.5 cm

TLORIS KLETI 1:100

PRITLIČJE

P1 PREDPROSTOR 5.6 m² epoksi P2 PREDPROSTOR Z LESENIMI STOPNICAMI 16.5 m² epoksi P3 GARDEROBA 20 m² epoksi P4 UMIVALNICA 6.8 m² epoksi P5 ŽENSKE SANITARIJE 4.8 m² epoksi P6 MOŠKE SANITARIJE 6.3 m² epoksi P7 JEDILNICA A 20 m² epoksi P8 JEDILNICA B 25.5 m² epoksi P9 JEDILNICA C 26.5 m² epoksi P10 ŠANK, INFO TOČKA 11.5 m² epoksi P11 PISARNA 9.3 m² epoksi P12 KUHINJA 24.5m² epoksi P13 PRIROČNO SKLADIŠČE 7.6 m² epoksi P14 POKRITA TERASA 40 m² zunanja talna obloga wpc P15 TERASA Z VHODNIM NADSTREŠKOM 97 m² zunanja talna obloga wpc

TLORIS PRITLIČJA 1:100

1. NADSTROPJE

N1 PREDPROSTOR Z LESENIMI STOPNICAMI 16.5m² epoksi N2 UMIVALNICA 7.3m² epoksi N3 SOBA ZA OSKRBNIKA 9.1m² epoksi N4 KOPALNICA OSEBJE 4m² epoksi N5 SOBA ZA OSEBJE (4 osebe) 17.9m² epoksi N6 PREDPROSTOR OSEBJE 3m² epoksi N7 HODNIK 20.5m² epoksi N8 SOBA ZA 4 OSEBE 9.7m² epoksi N9 SOBA ZA 2 OSEBI 5.6m² epoksi N10 ZIMSKA SOBA PREDPROSTOR 8m² epoksi N11 ZIMSKA SOBA 26.8m² epoksi

TLORIS 1. NADSTROPJA 1: 100

2. NADSTROPJE

K1 PREDPROSTOR Z LESENIMI STOPNICAMI 16.5m² epoksi K2 UMIVALNICA 7.3m² epoksi K3 SANITARIJE IN TUŠ ŽENSKE 14m² epoksi K4 SANITARIJE IN TUŠ MOŠKI 15.8m² epoksi K5 KAPSULA 1 OSEBA 2.5m² les K6 SKUPNI PROSTOR 57.7m² epoksi K7 ZIMSKA SOBA - SKUPNA LEŽIŠČA 35.3m² epoksi

TLORIS 2. NADSTROPJA 1:100

3. NADSTROPJE

M1 PREDPROSTOR Z LESENIMI STOPNICAMI 16.5m² epoksi M2 UMIVALNICA 7.3m² epoksi M3 SOBA ZA OSEBJE (2 osebi) 7m² epoksi M4 SANITARIJE OSEBJE 2.3m² epoksij M5 SOBA ZA OSEBJE (4 osebe) 13.65m² epoksi M6 PREDPROSTOR OSEBJE 3m² epoksi K7 SKUPNA LEŽIŠČA 40m² epoksi M8 KAPSULA 2 OSEBI (dostop iz 2.nadstropja) 5m² les

TLORIS 3. NADSTROPJA 1:100

DETAJL_D1

DETAJL_D2

VZDOLŽNI PREREZ A-A 1:100

PREČNI PREREZ B-B 1:100

PREČNI PREREZ C-C 1:100

FASADNI PAS M 1:20

ZAKLJUČEK

Visokogorska arhitektura je navadno osamljen objekt sredi neokrnjene narave, do katere ne vodi umetna infrastruktura in predstavlja izziv tako arhitektom, kot tudi drugim strokovnjakom na področju projektiranja (gradbenikom, strojnikom). Ekstremne razmere, ki jih sooblikujejo različni dejavniki, kot so razgiban teren, veter, sonce, sneg, nevarnost plazov … narekujejo drugačen pristop k arhitekturi, ki mora do občutljive gorske narave zavzeti jasen odnos. » Vsaka rešitev je takoj postavljena na preizkus, ki izloči vse slabe in nespametne ideje, ki bi v dolini sicer lahko preživele. V sklopu celotnega arhitekturnega dogajanja deluje alpinska arhitektura kot nekakšna streznitev; pri njej ni možno formalistično poigravanje v duhu tega ali onega stila, ampak se mora snovanje osredotočiti na eno samo osnovno idejo, kako z enostavno in racionalno arhitekturo ter z uporabo razpoložljivih tehnoloških sredstev ustvariti trajen in učinkovit rezultat.« Kajzelj (1995)

Hvala vsem sodelujočim ... Prof.dr. Alešu Vodopivcu za mentorstvo, čas in potrpežljivost, somentorju Mihu Kajzelju za vse nasvete in razlage o gorski arhitekturi, doc. dr. Tomažu Slaku za konstrukcijski posvet. Družini za razumevanje in podporo. Leonu za vse, ker vedno najde odgovor na vsako moje vprašanje. Mihu za skupno pot in osvojene vrhove, takšne in drugačne. PZS in PD Gorje za dano priložnost. Sošolcem za skupno preživeti čas in lepe spomine. Vsem prijateljem hvala. Upam, da se kmalu odpravimo spet v gore, uživat mir in prelepe razglede.

ZAHVALA

LITERATURA IN VIRI MIKŠA, P. in AJLEC, K. 2011. Slovensko planinstvo. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije JULIJSKE ALPE. 2016. Legenda o Zlatorogu. Spletni vir: http://www.julijske-alpe.com/slovensko/zlatorog.php (11.1.2016) ARSO. 2015. Spletni vir: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/maps/ (10.1.2016) Pilz, I. 1993. Čudoviti svet Julijskih Alp. Ljubljana: Mladinska knjiga ALPSKA KONVENCIJA. 2008. Alpe. Spletni vir: http://www.alpconv.org/sl/convention/Smallbites/thealps/default.html (21.1.2016) CIPRA. 2007. Cipra info – Trajnostni turizem ima prihodnost. Številka 83. Spletni vir: http://alpsknowhow.cipra.org/background_topics/alps_and_tourism/ pdfs/CIPRA_Info_83_S.pdf (22.2.2016) CIPRA. 2016. Via-Alpina. Spletni vir: http://www.cipra.org/sl/cipra/o-nas/alpske-mreze/via-alpina (22.2.2016) Mag. Andreja Ferreira. 2007. Turizem v naravovarstvenih območjih. Spletni vir: http://www.natura2000.si/uploads/tx_library/turizem_naravovarstvenih.pdf (21.1.2016) ACTIVE TOURISM. 2002. Definicija. Spletni vir: http://www.active-tourism.com/HomeFrames.html (22.1.2016)

ARSO. 2016. Zavarovana območja. Spletni vir: http://www.arso.gov.si/narava/zavarovana%20obmo%C4%8Dja/ (11.1.2016)

100

CIPRA. 2016. Spletni vir: http://www.cipra.org/sl/cipra (11.1.2016) ALPSKA KONVENCIJA. 2008. Konvencija - kratko in jedernato. Spletni vir: http://www.alpconv.org/sl/convention/Smallbites/default.html (11.1.2016) KAJZELJ, M. 1995. Diplomska naloga: Alpinska arhitektura. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Triglavski narodni park. 2016. Spletni vir: http://www.tnp.si/ (15.1.2016) Lukan Klavžer, T. in Martin Šolar, M. 2001. Triglavski narodni park. Ljubljana: Mladinska knjiga PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE. 2016. Spletni vir: www.pzs.si (15.2.2016) ETH Zurich. 2010. New Monte Rosa hut SAC : self-sufficient building in the high Alps. Zürich: gta Verlag BASERGAMOZZETTI. 2011. Spletni vir: http://www.basergamozzetti.ch/selection.php?ref=cristallina (10.12.2015) SAVIOZ FABRIZZI ARCHITECTES. 2015. Spletni vir: http://www.sf-ar.ch/architect/tracuit-zinal-192.html (10.12.2015) BASERGAMOZZETTI. 2011. Spletni vir: http://www.basergamozzetti.ch/selection.php?ref=moiry (10.12.2015) Grupe-H. 2015. Spletni vir: http://groupe-h.com/projects_details/34/refuge-du-gouter (10.12.2015) DELO. 2011 Spletni vir: http://www.delo.si/clanek/81916 (15.11.2015) PEŠ POTI. 2011. Spletni vir: http.//www.pespoti.si (15.11.2015) DOBNIK, J. 2007. Vodnik po planinskih kočah v Sloveniji. Ljubljana: PZS PAVŠEK, M. 2010. Analiza rušilnih snežnih plazov spomladi 2009 na območju koče na Doliču in smernice za preventivo Spletni vir: http://www.sos112.si/slo/ tdocs/ujma/2010/120.pdf (20.11.2015) PERKO, D. 2001. Geografija Slovenije, Analiza površja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Ljubljana: ZRC

Podpisana Lucija Lautar izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom »Idejna zasnova visokogorske koče v Julijskih Alpah na območju Doliča«, ki sem ga izdelala pod vodstvom mentorja prof.dr. Aleša Vodopivca in somentorja Miha Kajzelja u.d.i.a., ter ga zagovarjala dne 14.4 2016 v Ljubljani. Lucija Lautar

IZJAVA O AVTORSTVU

101