Marusa Opaškar by fa diploma

MARUŠA OPAŠKAR

IDEJNA ZASNOVA CENTRA PROSTOČASNIH DEJAVNOSTI V ŠTEPANJSKEM NASELJU

IDEJNA ZASNOVA CENTRA PROSTOČASNIH DEJAVNOSTI V ŠTEPANJSKEM NASELJU, diplomska naloga, MARUŠA OPAŠKAR, mentor: prof. MILOŠ FLORIJANČIČ, somentorja: doc. MITJA ZORC, doc. dr. MATEJ BLENKUŠ, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, Univerza v Ljubljani, l. vpisa: 2006, l. izdelave: 2014/2015

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomska naloga

IDEJNA ZASNOVA CENTRA PROSTOČASNIH DEJAVNOSTI V ŠTEPANJSKEM NASELJU MARUŠA OPAŠKAR mentor: prof. MILOŠ FLORIJANČIČ, univ.dipl.inž.arh. somentor: doc. MITJA ZORC, univ.dipl.inž.arh. somentor za konstrukcijo: doc. dr. MATEJ BLENKUŠ, univ.dipl.inž.arh. leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2006 kraj in leto izdelave diplomske naloge: Ljubljana, 2015

POVZETEK

ABSTRACT

ključne besede

keywords

prosti čas, center, medgeneracijsko, mladi, starejši, otroci, šport, stanovanjska soseska, povezava programov, uravnoteženje volumnov, modularne lamele

leisure, centre, intergenerational youth, elderly, children, sport, residential neighbourhood interconnecting programs, balancing volumes, modular stripes

povzetek naloge

thesis abstract

Idejna zasnova centra prostočasnih dejavnosti v Štepanjskem naselju je predlog združitve različnih centrov: športnega, mladinskega, družinskega in centra za starejše. Cilj združevanja je na eni strani souporaba nekaterih prostorov na drugi pa ustvarjanje priložnosti za medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje. Center ponuja prostor za športne, kulturne, izobraževalne ter ustvarjalne dejavnosti in druženje. Poleg novih možnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa uporabnikov različnih generacij, center prevzame vlogo družbenega središča stanovanjske soseske.

Conceptual design of leisure centre in Štepanjsko naselje is a proposal of combining different centres: sports, youth, family and an elderly centre. The aim of unifying serves a dual purpose - on one hand shared use of some areas as well as opportunities for intergenerational cooperation and integration. The centre provides areas for sports, culture, education, creative activities and socialising. Along with new opportunities for leisure activities for different age groups the centre adopts the role of a social hub for the residential community.

KAZALO

POVZETEK KAZALO UVOD tema, opis problema, namen naloge, metoda dela, cilj naloge IZHODIŠČA prosti čas mladi mlade družine in otroška igra starejši problematika stanovanjske soseske center prostočasnih dejavnosti primeri različnih programov, organizacij in centrov za prosti čas v Sloveniji in tujini obstoječi centri za prosti čas v Ljubljani LOKACIJA izbor lokacije ANALIZE Štepanjsko naselje fotografije naselja fotografije izbrane lokacije ožje območje PROJEKT programski okvir REFERENČNI OKVIR Mladinski center Hellerup Športni in družbeni center Zamet ZASNOVA OBJEKTA dejavniki za programsko razporeditev razvoj zasnove

4 5 6 7 8 9 10 11 12 17 18 23 25 26 28 30 31

OBJEKT 39 oblikovanje volumna programska in funkcionalna zasnova 40 programska shema objekta 41 funkcionalna shema objekta 42 zasnova zunanje ureditve 43 zasnova konstrukcije 44 oblikovanje fasadnega ovoja 48 materiali, inštalacije, požarna varnost 49 GRAFIČNI DEL situacija 1:500 51 tloris temeljev 1:250 52 tloris kleti 1:250 53 tloris pritličja 1:250 54 tloris nadstropja 1:250 55 tloris strehe 1:250 56 pr. prereza a-a in b-b 1:250 57 pr. prereza c-c in d-d 1:250 58 vzdolžni prerez e-e 1:250 59 severna in južna fasada 1:250 60 vzhodna in zahodna fasada 1:250 61 fasadni pas 1 1:20 62 fasadni pas 2 1:20 63 PROSTORSKI PRIKAZI FOTOGRAFIJE MAKET VIRI IN LITERATURA 70 zahvala, izjava o avtorstvu

32 33

»Človek ne dozori do svojega obraza brez smeha in čenčarij in ne brez poraza.« Tone Pavček (1996, str.79)

UVOD tema

metoda dela

Diplomska naloga z naslovom Idejna zasnova centra prostočasnih dejavnosti v Štepanjskem naselju obravnava tematiki preživljanja prostega časa ter povezovanja generacij. Je poskus združitve programov, ki jih sedaj zaznavamo ločeno. Povezava mladinskega, družinskega in centra za upokojence ter športne dvorane se razvije kot odgovor na potrebo današnje družbe, ki biva v mestni stanovanjski soseski.

Sprva sem za temo naloge izbrala mladinski center, ter v tej smeri raziskala obstoječo ponudbo centrov v Sloveniji in tujini. Sledil je obisk četrtnih mladinskih centrov ter družinskega centra pod okriljem javnega zavoda Mladi zmaji v mestni občini Ljubljana. Ljubljana želi v prihodnosti v vsaki od četrtnih skupnosti zagotoviti tako notranje igrišče za mlajše otroke kot mladinski center, programi mladinskih centrov pa vključujejo tudi medgeneracijsko sodelovanje. Iz teh dveh ugotovitev je sledila želja o oblikovanju skupnega centra za vse generacije.

opis problema in namen naloge Današnja družba se oddaljuje od socialne povezanosti tako med vrstniki kot med generacijami. Druženje na blokovskih dvoriščih ter sosedske vezi niso izraziti kot so morda nekoč bili. Mladina potrebuje alternativo preživljanju večine prostega časa za računalnikom, spodbudo za skupinsko delovanje, prostor za svobodno izražanje ter predvsem za kvalitetno in varno preživljanje prostega časa ne glede na socialno okolje iz katerega izvira ter s tem povezane možnosti. Starši z majhnimi otroki, posebno ob slabem vremenu, občutijo potrebo po notranjem igrišču, ki bi otroku ponudilo kakšen izziv več kot samostojna igra v majhnem blokovskem stanovanju, staršem pa izmenjavo mnenj ob druženju in morda kakšen prost trenutek. Starejši iščejo nove izzive in znanja predvsem pa želijo pestro preživljati čas in biti tudi družbeno koristni ter svoje znanje prenašati na mlajše. Vsaka generacija ima torej potrebo po prostoru namenjenem prav njej, vse pa imajo nekatere skupne prostorske potrebe in tudi želje po povezovanju. Namen naloge je poiskati prostorsko rešitev za izpostavljene situacije.

Pri iskanju lokacije sem raziskala katere četrtne skupnosti v Ljubljani še nimajo mladinskega ali družinskega centra in v katerih skupnostih so izražene želje in namere po takšnih programih. V Štepanjskem naselju obstaja namera za izgradnjo večnamenskega objekta v sklopu bodočega Športnega centra Štepanjsko naselje, ki so ga na izbrani parceli pričeli realizirati z gradnjo plezalnega centra. Želje četrtne skupnosti po programih, ki naj bi se odvijali v teh prostorih, so se precej ujemale z mojo predstavo o tem kar naj bi zajemal center prostočasnih dejavnosti. Glede na to, sem določila programski okvir naloge. Fotografiranje in analiza soseske ter izbrane lokacije, pregled prostorskih zahtev za posamezne programe, pregled referenčnih primerov, izdelava programske sheme, skice in makete oblikovnih zasnov ter konceptualne makete – našteto je služilo kot podlaga za izdelavo idejnih načrtov.

cilj naloge Cilj naloge je idejna zasnova centra prostočasnih dejavnosti namenjenega v prvi vrsti prebivalcem Štepanjskega naselja ter tudi bližnjih Novih Fužin. Centra, ki ponuja prostor za velik spekter aktivnosti, športnih, kulturnih, izobraževalnih in drugih, ter ima potencial, da postane družbeno in družabno središče stanovanjske soseske in s tem prostor medgeneracijskega sodelovanja.

IZHODIŠČA prosti čas »Prosti čas je čas, ki ni zapolnjen z obveznostmi, je čas za razbremenitev od naporov v šoli, pri delu in drugih vsakodnevnih obveznosti ter čas, ko se svobodno odločamo za različne dejavnosti.« (Klemenc idr., 2010) Pomeni priložnost za sprostitev, zabavo, druženje s prijatelji, čas za izražanje samega sebe in preizkušanje lastnih spodobnosti.

prosti čas sprostitev

počitek

razbremenitev od naporov: fizičnih intelektualnih

raznolike aktivnosti krepitev različnih kvalitet:

razvoj osebnosti

razvedrilo zabava druženje

ugodje

izražanje samega sebe

telesnih intelektualnih čustvenih estetskih delovnih moralnih socialnih

preizkušanje lastnih sposobnosti

pozitivni občutki zadovoljstvo blaženje stresa

višja kakovost življenja

Prosti čas ima tri funkcije: počitek, razvedrilo in razvoj osebnosti. Smiselno in kakovostno preživljanje prostega časa, ki zajema vse tri, je pomemben dejavnik kakovostnega življenja. Zagotoviti moramo razbremenitev od intelektualnih ali fizičnih naporov, prostočasne dejavnosti nam morajo nuditi razvedrilo in s tem ugodje, za razvoj osebnosti pa so nujne raznolike aktivnosti, ki krepijo telesne, intelektualne, čustvene, estetske, delovne, moralne in socialne kvalitete. Slednje je povezano z neformalnim izobraževanjem ter posebno v času odraščanja z vrstniško socializacijo. (po Klemenc idr., 2010) Svobodna izbira aktivnosti, ki nas zanimajo in zadostijo naštetim potrebam, torej prinaša prijetne občutke in zadovoljstvo, s tem blaži stres in tako vpliva na zdravje in kakovost našega življenja. »V današnjem času je pomen koristne, ustrezne ali celo terapevtske izrabe prostega časa vedno bolj pomemben, saj okolica s svojimi negativnimi dejavniki vedno bolj pritiska na posameznika, zahteve sodobnega življenja so čedalje večje in človek se lahko vedno znova srečuje s stresnimi situacijami in vplivi. Zavedati se moramo, da je pomembno imeti prosti čas, ki ga znamo ustrezno izkoristiti. Vedeti moramo, kako naj načrtujemo naše obveznosti, da nam bo enakomerni ritem dela in počitka pomagal pri oblikovanju sebe v sproščeno, samozadovoljno in srečno osebnost.« (Caldwell v Oven in Rodošek, 2012, str. 53)

foto: http://levitateblog.com/wp-content/uploads/2014/08/time-management1.jpg

mladi Obdobje mladostništva je čas eksperimentiranja, čas oblikovanja osebne identitete, čas opuščanja nekaterih vlog ter sprejemanja novih. Mladost opredeljeno z leti vsaka organizacija določa nekoliko po svoje. Združeni narodi štejejo za mlade osebe od 15 do 24 let, v Sloveniji pa Urad RS za mladino uvršča med mlade vse tiste, ki so stari od 15 do 29 let. Ta razpon let upošteva tudi statistika. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2013 med prebivalci Slovenije 17% mladih. Ljubljanski Urad za mladino spremlja mlade od 13 do 30 let in ocenjuje, da ti predstavljajo 20% vseh meščank in meščanov Ljubljane. http://www.theguardian.com/society/2011/aug/23/norfolk-axes-youth-services-effect

http://youthvoices.net/discussion/i-just-cant-get-enough-basketball

Prosti čas mladih v Ljubljani je leta 2004 analizirala dr. Alenka Gril. Raziskava je zajemala mlade med 12. In 26. letom v treh podskupinah: mlajši mladostniki oziroma osnovnošolci, srednji mladostniki, ki so večinoma dijaki ter že polnoletni starejši mladostniki in mladi odrasli. Mladi svoj prosti čas namenjajo druženju, navezovanju novih stikov ter izražanju sebe. Najpogostejše dejavnosti so, ne glede na starost, različni športi, poslušanje glasbe in gledanje televizije ter druženje s prijatelji. Kljub temu, da je delež osnovnošolcev vključenih v organizirane dejavnosti oz. krožke veliko večji od deleža srednješolcev, pa z naraščajočo starostjo upada delež tistih, ki svoj prosti čas preživljajo pasivno. Srednji predvsem pa starejši mladostniki so pri organizaciji prostočasnih dejavnosti bolj samoiniciativni. Medtem ko je mogoče vsakodnevno druženje s prijatelji, ukvarjanje s športom ter občasno umetniško ustvarjanje zaznati približno pri vseh starostnih skupinah v enakem deležu pa se s starostjo povečuje število tistih, ki obiskujejo kulturne prireditve, berejo, hodijo na izlete in zabave. (Gril, 2004) Kljub podobnim ciljem se načini preživljanja prostega časa razlikujejo. Tipične skupine v katere omenjena raziskava razvrsti mladostnike glede na način preživljanja prostega časa so:

- 'poulični' mladostniki: prosti čas preživljajo na ulici, se posvečajo športu in druženju ter se redko udeležujejo organiziranih dejavnosti

- 'kulturniki': udeležujejo se kulturnih prireditev, se vključujejo v

http://www.sheknows.com/parenting/articles/1004577/is-teen-fiction-too-racy

klube in društva ter radi berejo

- 'kofetkarji': prosti čas namenjajo druženju z vrstniki v lokalih in na zabavah - 'športniki': čas preživljajo v športnih središčih in so pogosteje od

vrstnikov vključeni v organizirane dejavnosti

- 'alternativci': zanima jih neinstitucionalna, alternativna kultura,

pogosto delujejo kot prostovoljci. (Gril, 2004)

Po mojem mnenju je danes nujno prepoznati še eno skupino, ki pred desetletjem še ni bila izrazita.

- 'igričarji in on-line mladostniki': gre za mlade, ki večino prostega

http://www.huffingtonpost.com/2013/06/19/teens-tech-mtv-study_n_3467960.html

Običajno je v stanovanju po en televizor. Posledično so bili včasih mladi, ki so večino svojega prostega časa preživeli pasivno, na primer z gledanjem televizije, nekoliko omejeni, saj so se morali prilagoditi tudi ostalim članom družine. Danes se je tovrstna aktivnost preselila na računalnik, ki ga imajo mladostniki pogosto v svoji sobi, ponudbe filmov in serij pa s pomočjo prenosov s spleta nikoli ne zmanjka. Poleg tega ima velika večina mladostnikov prenosne pametne telefone s pomočjo katerih neprenehoma spremljajo in se odzivajo ter soustvarjajo dogajanje na socialnih omrežjih. Pogosto se zdi, da si brez tega svojega prostega časa ter tudi življenja sploh ne predstavljajo. Druženje z vrstniki je tako velikokrat omejeno na izmenjavanje spletnih vsebin ali pa celo le na virtualne stike. Domneve potrjujejo tudi podatki Statističnega urada RS o pogostosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije med mladimi v Sloveniji. V 1. četrtletju leta 2013 je kar 89,7 % mladih uporabljalo računalnik in internet vsak dan, v spletnih in družabnih omrežjih pa je redno sodelovalo 83,6 % mladih, od tega večina preko mobilnega telefona. Pasivnost in nekreativnost preživljanja prostega časa nudita zelo malo zadovoljstva, saj povzročita dolgočasje. Številna problematična vedenja na primer odsotnost v šoli, vandalizem, pitje alkohola in drogiranje je mogoče povezovati prav s pomanjkanjem smisla, občutka ugodja in izpolnitve, ki bi jih občutili, če bi prosti čas preživljali kakovostno. (Gril, 2006) Pomemben dejavnik za razlike med mladimi ter posledično njihovim preživljanjem prostega čas pa je tudi socialno okolje iz katerega mladi izhajajo. V socialno šibkejših soseskah, kjer so pogosti revščina, nasilje in socialna izključenost, so možnosti za dejavno udeležbo v družbi in sooblikovanje lokalne skupnosti slabše. Mladi iz takih okolij se navadno soočajo z različnimi vrstami diskriminacije. Razlog, da se v prostem času zatečejo na ulico ter se tako pogosteje znajdejo v začaranem krogu zlorabe drog in kriminala, je delno tudi v tem, da si vključenosti v večinoma plačljive prostočasne dejavnosti ne morejo privoščiti. Mladi so torej raznovrstna skupina. Vsem pa je skupno, da v prostem času odkrivajo in razvijajo osebne interese, osebno identiteto ter se preizkušajo v različnih socialnih vlogah. Iščejo smisel ter izražajo lastna mnenja, prosti čas jim nudi možnost izbire in lastnega odločanja, ter s tem pomaga razvijati samostojnost. Pogoj za razvoj socialnih odnosov je interakcija z vrstniki in odraslimi. Z učenjem novih spretnosti v prostem času imajo mladi priložnost pridobiti občutke samokontrole, sposobnosti in samospoštovanja ter razvijati občutek pripadnosti. (po Oven in Rodošek, 2012, str. 43) Vzgoja otrok in mladostnikov je pomembna tudi na področju prostega časa. Kako ga preživeti je v prvi vrsti osebna odločitev, ki sledi interesom posameznika, vendar se je pri tem potrebno zavedati, da ni vseeno kaj s svojim prostim časom počnemo. Mladostnike je potrebno spodbujati, da prepoznajo možnosti in izzive prostega časa ter da njegove učinke na kakovost življenja ozavestijo.

časa posvečajo igranju računalniških igric, brskanju po spletu ter sodelovanju na socialnih omrežjih.

mlade družine in otroška igra Mlade družine razumemo kot družine z majhnimi otroki. Za dojenčke in malčke ter starejše predšolske otroke velja, da je igra njihova prevladujoča dejavnost. Pri malih šolarjih prve triade je igra ključna prostočasna dejavnost. Igra je namerna dejavnost, otroci v njej uživajo. Bistvenega pomena je igralna dejavnost in ne doseganje ciljev ali pa posledice dejanj. Usmerjena je na predmete, ne le na igrače, tudi na druge nežive in žive predmete v otrokovem okolju ali predmete, ki si jih le predstavlja. V igri otrok oblikuje namišljeno stvarnost, pri tem pa se svojega spreminjanja običajne realnosti ves čas zaveda. (Kavčič, 2009) http://quotes-kid.com/quotes-about-kids-playing.htm

Raziskovalci navajajo različne vrste igre, deliti jih je mogoče na spoznavne in socialne vrste. Vsaka spodbuja določene vidike otrokovega razvoja.

Spoznavne vrste igre Funkcijska igra se pojavi najprej v razvoju, je igra prakticiranja,

http://news.distractify.com/people/12-things-you-can-learn-from-your-inner-kid/

otrok v njej preizkuša svoje gibalne in zaznavne funkcije in jih uri, ter pridobiva nove (zaznavno-gibalna igra) hkrati pa raziskuje predmete, s katerimi se igra (raziskovalna igra). Na primer, ko dojenček obrača in meče kocko, malček vstavlja predmete določene oblike v vstavljanko, ob metanju predmetov na tla spoznava, da je posledica tega hrup, pri porivanju predmetov z mize se nauči predvidevanja, kdaj bo predmet padel in podobno. Kasneje, v obdobju otroštva, ko so gibi bolj razviti in usklajeni, igre zajemajo metanje žoge, ritmično preskakovanje, uravnoteževanje telesa in podobno. Na primer 'med dvema ognjema' ali 'gumitvist'.

Konstrukcijska igra je igra, v kateri otrok iz prvin igrače nekaj gradi. Z razvojem otrok postaja ta vrsta igre pogostejša ter bolj kompleksna. Spodbuja razvoj ustvarjalnosti, razumevanja prostorskih odnosov, odkrivanja vzročno-posledičnih odnosov, ohranjanja pozornosti ter sledenja nameri in pomenu (kaj namerava zgraditi). Simbolna igra je igra pretvarjanja oziroma domišljijska igra, v kateri otrok reprezentira nekaj iz stvarnega ali domišljijskega sveta. Na primer, ko otrok skrbi za lutko, kot da je živa, ko 'kuha' namišljeno hrano ali 'telefonira'. Pri tem lahko predmet nadomesti z drugim in se na primer pretvarja, da je škatla mačka s katero se igra. V obdobju zgodnjega otroštva so pogostejše višje razvojne ravni simbolne igre, na primer igra vlog in sociodramska igra. http://preschoolmatters.org/2014/03/03/play-mathematics-and-false-dichotomies/

Dojemalna igra odraža razumevanje odnosov med predmeti in/ ali ljudmi ter odnosov med pomeni in simboli. V dojemalni igri otrok pridobiva nova spoznanja, ki jih povezuje z že pridobljenimi informacijami. V to vrsto igre se uvršča poslušanje, opazovanje, posnemanje in branje.

Igra s pravili otrok sprejme vnaprej postavljena pravila in se po njih ravna. Sprva gre za kratke in enostavne epizode, zlasti v interakciji s kompetentnejšim partnerjem, na primer izmenično podajanje žoge. Kasneje, v obdobju otroštva, sodijo v to skupino gibalne igre s pravili, na primer igre lovljenja, namizne igre in športne igre. Za igre s pravili je značilno, da pogosto zahtevajo sodelovanje med igralci.

http://www.archdaily.com/421096/0-a-3-museo-de-los-ninos-abasto-gruba/

Socialne vrste igre: - brez udeležbe: otrok v igralni situaciji opazuje kar pritegne njegovo

pozornost, sam pa se ne igra

aktivno pa se v igro ne vključi.

njegovo igro, otrok jih ne vabi k igri.

- opazovalna: otrok opazuje igro drugih otrok, se z njimi pogovarja, - samostojna: otrok se igra sam z igračami, drugi niso vključeni v - vzporedna: samostojna igra v bližini otrok, ki se igrajo s podobnimi

igračami in ne vplivajo drug na drugega. - asociativna: kadar se otroci igrajo skupaj, se pogovarjajo, si posojajo igrače in posnemajo drug drugega, vendar igre ne organizirajo. - sodelovalna: je igra v skupini, ki ima skupen cilj. Vidno je usmerjanje dejavnosti, razdeljevanje dela in prevzemanje vlog tako, da se v dejavnostih dopolnjujejo. V različnih obdobjih otroštva prevladujejo različne vrste iger, tako spoznavnih kot socialnih. Za otrokov razvoj je pomembna tudi igra s partnerjem, ki je mentalno razvitejši, torej z odraslim, na primer s staršem ali pa s starejšim sorojencem. Različne igralne dejavnosti pa sestavljajo tudi prosti čas mladostnikov in odraslih. Pomemben dejavnik, ki vpliva na izbiro igralnih dejavnosti, je igralni prostor. Otroci namenijo kar velik del časa raziskovanju možnosti za igralno dejavnost, ki jim jo prostor ponuja oziroma iskanju ustreznega igralnega prostora za neko dejavnost. Povzeto po Kavčič (2009) in Fekonja (2009).

Otrok in prostor Tako kot igra tudi okolje močno vpliva na otrokov čustveni, socialni, intelektualni in fizični razvoj. Otroci se s prostorom seznanjajo na različne načine, predvsem s fizično izkušnjo. Izkušnja ima dva nivoja: opazovanje in doživljanje, torej je kombinacija pasivnega in aktivnega. Gibanje v prostoru ima pri razumevanju prostora in prostorskih odnosov ključno vlogo. Z gibanjem otrok prostor raziskuje in spoznava ter si izoblikuje prostorske predstave. Otroci razmišljajo kaj jim prostor pripoveduje ter kako ga izkusiti, ne kot odrasli kako ga uporabljati in kakšna je njegova funkcija. Pri otroku je v ospredju torej čutno sprejemanje in želja po raziskovanju. Otrokom dajejo prostori možnosti za najrazličnejše namene. Znotraj prostora otroci skozi igro izživljajo svojo fantazijo. Isti prostor je lahko navidezno enkrat gozd, drugič morje ali mesto. Otroci prostor doživljajo z vsemi čutili, ne prednostno z vidom kot to velja za odrasle. Posledično je pri oblikovanju prostora za otroke pomembno zagotavljanje popolne oziroma čim bolj raznovrstne senzorične izkušnje. Preko čutno bogatega okolja otroci razvijajo svoje čute in odkrivajo povezave med čutnimi sporočili. Okolje jih mora motivirati, da sledijo svojim nagnjenjem in poskusijo vedno kaj novega. Najbolj bogato doživetje ponuja narava, torej igra na prostem, v naravnem okolju, v stiku z naravnimi materiali. Ko ustvarjamo umetno okolje za otroško igro, moramo poskrbeti, da je tudi doživetje takšnega prostora večplastno. Povzeto po Tomšič Čerkez in Zupančič (2001).

starejši Pod pojmom starejši najpogosteje mislimo na upokojence, torej osebe, ki so prenehale z aktivnim delom oziroma službo. Statistično z izrazom »starejši« poimenujemo osebe, ki so stare najmanj 65 let. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo ob začetku leta 2013 v Sloveniji 17,1% prebivalcev starejših od 64 let od tega več žensk kot moških, podobno je v Ljubljani, kjer delež znaša 17,4% (Statistični letopis Ljubljana 2013, 2014, str. 19). Prebivalstvo se nezadržno stara, po Eurostatovih projekcijah naj bi bil leta 2060 povprečno že vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 64 let. Kronološka leta sicer niso najbolj relevantna za razumevanje obdobja starejše odraslosti, saj je proces staranja povezan s kulturno, politično in socialno opredelitvijo. http://lobe.ca/wp-content/uploads/2012/01/Residence.jpg

Kakovostna starost Sočasno s staranjem prebivalstva slabi medgeneracijska povezanost in solidarnost, slednja pa je temelj sedanjega sistema socialne varnosti. Kakovost življenja starejših je zato vse pomembnejša za celotno družbo. Kakovostno preživljanje poznejših let zagotovo vpliva na to, da starejši dlje časa ohranjajo samostojnost in neodvisnost ter socialno in kulturno povezanost s svojim okoljem.

http://www.laserspinewellness.com/recipes-2/the-health-benefits-of-playing-in-the-dirt/

Težava današnje potrošniške družbe je v tem, da so starejši vse pogosteje odrinjeni na rob dogajanja kot nekaj neprijetnega in nezaželenega, zaradi česar se počutijo družbeno nekoristne. Prav zaradi tega je nujno, da so družbene aktivnosti usmerjene v zagotavljanje pogojev za kakovostno staranje in oskrbo, za ohranjanje solidarnosti in medčloveškega sožitja. Poudarjena je potreba po boljšem medgeneracijskem spoznavanju, komuniciranju in povezanosti. Za dobro počutje upokojenci skrbijo z dnevnimi aktivnostmi, velik pomen imajo predvsem tiste, ki jih izvajajo samostojno. Pogoj, da lahko skrbijo sami zase, je predvsem gibalna zmožnost, ki jo je potrebno ohranjati s telesno dejavnostjo. S psihološkega vidika pa je poleg skrbi zase pomembna tudi pripadnost oziroma vključenost v skupino.

Vseživljenjsko učenje Koncept izobraževanja in učenja skozi celo življenje zajema tudi izobraževanje starejših odraslih. Vseživljenjsko učenje ni in ne sme biti pojmovano le kot stalno poklicno izpopolnjevanje za povečanje kompetentnosti delovne sile. Velik pomen ima skupnostno izobraževanje in izobraževanje za enakopravnost, razvoj civilne družbe in demokracije, ki pa je pogosto zanemarjeno. Ta humanistični vidik ponuja tudi možnosti medkulturne in medgeneracijske solidarnosti in sodelovanja. Izobraževanje starejših odraslih zajema vrsto učnih dejavnosti pri katerih starejši v formalnih, neformalnih in priložnostnih kontekstih pridobivajo znanja, veščine in spretnosti. Mnoge raziskave potrjujejo pozitivni vpliv izobraževanja v starosti na zdravje, socialno dejavnost starejše osebe in njene možnosti pridobivanja ter ohranjanja moči in vpliva v družbi. Razlikujemo lahko tri načine učenja po upokojitvi (po Jarvis-u):

- 'modrijani' se zavedajo, da je še veliko tistega, o čemer se morajo

poučiti. Želijo nadaljevati z učenjem in izkoristijo vse priložnosti, da se vključijo v izobraževalne programe.

- 'dejavneži' se osredotočajo na razvoj različnih spretnosti. Angažirajo

se v široki paleti dejavnosti, na primer umetniško ustvarjanje, vrtnarjenje, športne aktivnosti, potovanja in drugo.

- 'iskalci harmonije' si prizadevajo živeti v skladu z okoliščinami.

Želijo si ustvariti varno in mirno okolje, dosegli so 'duševni mir' in si morda zaradi tega želijo omejiti svoje učenje. Pogosto se izognejo novim priložnostim za učenje, ki ni skladno z njihovo samopodobo.

Povzeto po Kump in Jelenc Krašovec (2009).

Povzeto po Kovačev in Zaletel (2006).

Smiselne okupacije pri starejših

http://www.washington.edu/news/2014/01/13/cognitive-training-shows-some-lastingeffects-in-healthy-older-adults/

Starejšim je torej potrebno omogočiti čim večjo vključenost v dejavnosti, ki jim v življenju veliko pomenijo in lastno izbiro teh aktivnosti. Vključevanje v prostočasne aktivnosti starejši prav tako kot ostale generacije doživljajo kot vir sprostitve, zdravja in pozitivno izkušnjo predanosti neki dejavnosti. Izbrane prostočasne dejavnosti nudijo udeležencem smisel, osebno zadovoljstvo in možnost vzpostavljanja in ohranjanja socialnih stikov. Pri starejši generaciji je med telesnimi aktivnostmi poleg sprehajanja med najbolj priljubljenimi gotovo balinanje. Tej skupini lahko priključimo tudi vrtnarjenje oziroma vrtičkarstvo. Pomembne so aktivnosti s kulturnim vidikom oziroma take, ki ohranjajo tradicijo. Spoštovanje tradicije je prisotno pri ročnih delih in raznih umetniških udejstvovanjih. V to skupino spada tudi priprava hrane ob praznikih, pogovori o pripravi na praznovanja in receptih in podobno. Uporaba računalnika, starejšim, ki se je lotijo, pomeni način pridobivanja novih znanj, ohranjanje aktivnosti možganov, nov način vzpostavljanja socialnih stikov in dvig samozavesti.

http://www.ecdl.org/blog_post.jsp?blogID=1&a=4556

Povzeto po Križaj (2012).

nekakovostno preživet prosti čas

neaktivna starost

problematika stanovanjske soseske

občutek nepotrebnosti osamljenost nemotiviranost pasivnost

pasivno nekreativno zgolj virtualno nedružabno

Stanovanjska soseska z visoko gostoto naselitve pomeni ponavadi dokaj strnjeno blokovsko naselje v katerem živijo vse generacije. V takšnih mestnih naseljih, ter tudi splošno v današnji družbi, je mogoče opaziti naslednje negativne značilnosti:

zaprtost družbe, nesolidarnost, izginjanje sosedskih vezi slaba socialna in medgeneracijska povezanost razslojenost, nestrpnost, diskriminacija nedostopnost raznolikih prostočasnih dejavnosti (problem plačljivosti za slabše situirane, problem oddaljenosti)

- pomanjkanje varnih in nevtralnih prostorov - pomanjkanje spodbude za sodelovanje

problematična vedenja

družine pomanjkanje igre z vrstniki, raznolikosti igre prostora za gibalne aktivnosti

pomanjkanje odrasle družbe (za starša, ki je doma z otrokom) pomanjkanje varstva, časa zase

mladi

družine z majhnimi otroki nekakovostno preživet prosti čas

ne nudi, kar bi moral ni zavedanja o pomenu kakovostnega preživljanja p.č.

problematična vedenja

mladinski spodbuja aktivnost, druženje center raznolike dejavnosti, dostopen program del soseske zagotavlja varnost, pomoč, vodenje

starejši

neraznolikost igre, odsotnost katere od skupin iger

slabši razvoj

težave staršev

slabša kakovost življenja

neaktivnost osamljenost

nezadovoljstvo hitrejše pešanje zgodnejša izguba samostojnosti

slabša kakovost življenja

družinski prostor za raznolike igre (notranje/zunanje) center druženje z vrstniki, druženje staršev možnost varstva (oddih, rekreacija staršev) bližina soseske, varnost

center druženje, raznolike aktivnosti starejših učenje novih spretnosti, motivacija vključenost - aktivnosti z mladimi, z otroki bližina soseske (peš)

center prostočasnih dejavnosti Prostor srečevanj in sodelovanja vseh generacij

branje pravljic kratkočasno varstvo

Prostor centra za prosti čas mora privabiti vse generacije ter jim hkrati nuditi ločenost ter možnost srečevanja in sodelovanja. Njegov cilj je, da ponudi kar se da raznolike možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa. Poleg tega preko različnih dejavnosti spodbuja medgeneracijsko povezovanje in pomoč. S tem rešuje težave tako posameznikov kot skupnosti in postane za sosesko ključno družbeno središče.

Dnevna soba soseske Center prostočasnih dejavnosti mora biti dobro dostopen, bodisi znotraj ali ob robu stanovanjske soseske, vsekakor dovolj blizu, da ga prebivalci dosežejo peš. Potrebuje tudi lastne zunanje prostore in stik z naravo, da se aktivnosti lahko odvijajo tudi zunaj.

poučevanje spretnosti

pomoč pri učenju

izdelovanje igrač računalniške delavnice

aktivnosti v centru, medgeneracijsko povezovanje starejši:

- berejo pravljice otrokom - pomagajo mlajšim pri delavnicah (npr. izdelava igrač) - zagotovijo neformalno varstvo otrok - nudijo učno pomoč šolarjem - učijo mlade različnih spretnosti (inštrument, ročne spr., kuhanje)

mladi:

- imajo prostor za druženje - dobijo ideje in raznolike možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa - učijo uporabe računalnika starejše in mlajše - neprisiljeno stopajo v interakcijo z drugimi generacijami

otroci:

- se igrajo v skupini vrstnikov - odkrivajo novo igralno okolje - ustvarjajo na skupnih delavnicah

starši:

- izmenjujejo mnenja - dobijo priložnost za varstvo in s tem oddih ali priložnost za športne aktivnosti

otroci

mladi

starejši

Ljubljana DRUŽINSKI C. Mala ulica pokrito igrišče (do 8 let s spremstvom) poučna oprema na temo spoznavanja mesta

Mladinska mreža MaMa (41 članic - org., ki opravljajo dej. MC po vseh Sloveniji)

Ljubljana (Mestna zveza upokojencev) DNEVNI CENTRI AKTIVNOSTI aktivnejše vključevanje v socialno okolje in vzdrževanje psihofizične kondicije

notranje igrišče, igra z vrstniki

igra, delavnice, telovadba, varstvo

Slovenija

IGRALNICE v nakupovalnih središčih pogosto v povezavi z lokalom oz. kavarno pogosto ne nudijo pogojev za kakovostno igro včasih nudijo varstvo Celje OTROŠKI MUZEJ Hermanov brlog razstave namenjene otrokom vodenja po razstavi, delavnice, igra

Nemčija MATERINSKI CENTRI centri za mlade družine, prostori srečevanj, izmenjave izkušenj

igralne skupine, varstvo, različne dejavnosti

Nemčija - Selb MATERINSKI CENTER prostori za igro in skrb samoorganizacija mam za deljeno skrb in lažje usklajevanje materinstva in dela

kakovostno preživljanje prostega časa

Ljubljana (Javni zavod Mladi zmaji) ČETRTNI MLADINSKI CENTRI kakovostno preživljanje prostega časa brezplačni programi, mladi od 12-18 let Brežice MLADINSKI KULTURNI CENTER mladinski center družinski center multimedijski center (možnost najema) otroška igralnica / pr. za delavnice / predavalnica / učilnice / multimedija / glasbena vadnica / gl. studio pr. za druženje / bar / športna dvorana

Celje (MCC) in Ajdovščina (Hiša mladih) MLADINSKI CENTER + HOSTEL druženje, zabave, ustvarjalnost, pridobivanje novih znanj lokal in nastanitve za mlade Preventivni programi za mlade Slovenije CENTRI ZA PODPORO MLADIM socialna problematika

Nemčija - Wiesbaden MLADINSKI CENTRI kakovostno preživljanje prostega časa, programsko podobni Ljubljanskim program ob določenih dnevih/urah namenjen določenim skupinam (npr. deklicam, ml.10-15let, 15-21let) pr. za druženje / pr. za športne igre / pr. za ples / delavnica / multimedija / kuhinja

Francija IGRALNICE v okviru kavarne otroci se igrajo, starši v miru spijejo kavo občasno org. delavnice

Francija Pôle Animation Jeunesse MLADINSKI CENTRI šport, druženje, igre, delavnice

ustvarjalne delavnice, jezikovni tečaji, predavanja, družabne igre, računalniške aktivnosti

sejna s. / učilnici / pr.za druženje / pisarne

UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE 47 mest oz. krajev programi dostopni, bolj neformalni (zgled Velika Britanija) v lokalnih dvoranah, šolah, na domovih članov fleksibilen urnik, raznolike teme, stil učenja in program prilagojen željam udeležencev Nemčija, Francija, Nizozemska UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE v okviru tradicionalnih univerz, bolj akademske in toge manj zanimanja

Sjakket Youth Club predvsem za mlade iz imigrantskih družin alternativa ulici - zmanjševanje kriminala telovadnica / glasbeni studio / prostor za druženje

M.Sobota, Vipava, Celje MEDGENERACIJSKI SKUPNOSTNI CENTRI sodelovanje med generacijami v lokalni skupnosti druženje, povezovanje in medgeneracijsko učenje Nemčija MEDGENERACIJSKI CENTRI leta 2008 že več kot 500

Nemčija - Berlin MEDGENERACIJSKA VEČSTANOVANJSKA STAVBA nad. za starejše (zagotovitev ustreznosti za invalide ob prenovi), nadstropja s stanovanji za mlade družine, pritličje s skupnimi prostori za druženje: igralnica / čitalnica / internetni kotiček / telovadnica / skupna kuhinja / vrtiček pomoč med stanovalci, izmenjava uslug in znanj:

pomoč pri varstvu otrok, domačih nalogah, manjših popravilih, nakupih, inštrukcijah računalništva

Francija Maison des Jeunes et de la Culture HIŠE MLADIH IN KULTURE interesne dejavnosti: športne, glasbene, umetniške,... klubi glede na starostne skupine: predšolski otroci, mlajši šolarji (tudi varstvo v času, ko ni šole), center za mladostnike, krožki za odrasle

Evropa

delavnice, predstave, igra

Hellerup Youth Recreation & Culture C. prostočasne dejavnosti, razvoj talentov telovadnica / plesni studio / delavnica / soba za šolske projekte / računalnica / glasbeni studio / kuhinja / wellness

Ljubljana (Simbioza) MEDGENERACIJSKI CENTER medgeneracijskega sodelovanje, vseživljenjsko učenje, solidarnost in prostovoljstvo

telovadba, ustvarjalne delavnice, literarno-debatni krožek, petje, ples, računalništvo, tuji jeziki, kuhanje, ročna dela in druženje

Danska - København MLADINSKI CENTRI za PROSTI ČAS in REKREACIJO prostor za raznolike prostočasne dejavnosti klubi glede na starostne skupine (4-6.r, 6-7.r ter mladi 8.r -18 let)

Avstrija - Gradec OTROŠKI MUZEJ Frida&Fred razstave namenjene otrokom doživljanje, raziskovanje razstav z vsemi čutili

medgeneracijsko

aktivnosti, izobraževanje

Velika Britanija nacionalna mreža Ambition MLADINSKI KLUBI (enak koncept kot ZDA in Kanada)

S. Amerika

primeri različnih programov, organizacij in centrov za prosti čas v Sloveniji in tujini

ZDA in Kanada mreži Boys&Girls Clubs of America, Youth Centres Canada MLADINSKI KLUBI varno in cenovno dostopno preživljanje prostega časa po šoli in med počitnicami zabava, igra, sklepanje novih prijateljstev, učenje, učna pomoč pozitivne vrednote, občutek pripadnosti, povezovanje z lokalno skupnostjo večina deluje v prostorih šol večji c.: telovadnica / prostor za igre in druženje / prostor za učenje / predavalnica / multimedijska s. / kuhinja

Francija - Stains Maison du Temps Libre HIŠA ZA PROSTI ČAS - DRUŽBENI CENTER knjižnjica / avditorij / knjižnjica iger / računalnica / igralnica za otroke / prostori za druženje Kanada - West Vancouver DRUŽBENI CENTER + ŠPORTNI C. Kanada - Brooklin DRUŽBENI CENTER + KNJIŽNICA prostori za vsako generacijo posebej in skupni prostori otroci: igralnica, delavnice mladina: prostor za druženje, igre, delavnice starejši: druženje, različne protočasne dej.

obstoječi centri za prosti čas v Ljubljani Mestna občina Ljubljana je razdeljena na 17 četrtnih skupnosti (ČS). Na zemljevidu so označene lokacije četrtnih mladinskih centrov (ČMC) in družinskega centra (DC) Javnega zavoda Mladi zmaji, Dnevni centri aktivnosti za starejše (DCA) ter Simbioza medgeneracijski center. Aktivnosti za mlade in starejše so v občini sicer zastopane širše, saj potekajo tudi v prostorih knjižnjic, šol in domov starejših občanov. V občinski strategiji razvoja vzgoje in izobraževanja za obdobje 20092019 je predvideno, da se zagotovi kakovostne igralne prostore za mlajše otroke in mladinske centre v vsaki četrtni skupnosti. Enako lahko predvidevamo glede centrov za starejše. Zemljevid kaže, da so prostori namenjeni izključno tem programom še vedno vezani predvsem na center mesta in jih je vse manj v bolj oddaljenih četrnih skupnostih. Nobena od četrtnih skupnosti zaenkrat ne izpoljnjuje strateških ciljev, izvzamemo lahko ČS Center, kjer deluje DC Mala ulica in dva DCA za starejše, mladi pa imajo na voljo številne raznolike možnosti udejstvovanja v interesnih društvih in programih, tako da potrebe po mladinskem centru ni zaznati. V skupnostih Šmarna gora, Vič, Golovec, Moste, Dravlje in Posavje se izraža interes za mladinski ali medgeneracijski center. V nekaterih se aktivnosti mladinskega centra delno že izvajajo, predvideva pa se zagotovitev lastnih prostorv. Javni zavod Mladi zmaji predvideva nove centre ob Dunajski cesti v Posavju, kjer bodo v ta namen prenovili prostore nekdanjega bara, v Mostah prav tako predvidevajo prenovo lokala v Novih Fužinah. V Šmartnem pod Šmarno goro, kjer naj bi bil četrtni mladinski center del novega centra četrtne skupnosti, v ČS Golovec predvidevajo izgradnjo športnega centra, ki bi zajemal tudi prostore za mlade in upokojence. Na Viču so krajani Kozarij leta 2011 predstavili pobudo za gradnjo športno-kulturnega doma poleg Gasilskega doma Kozarje.

Šmarna gora

Šentvid Črnuče

Posavje

Občina si prizadeva, da bi prostore za centre zagotovili s prenovo prostorov v občinski lasti, predvsem tistih, ki so prazni in propadajo. Vsi obstoječi centri so nastali na ta način, kar je sicer spodbudno z vidika, da naj ima prenova prednost pred novogradnjo, vendar pa prinese določene težave. V praktično vseh ČMC-jih in DCA-jih se spopadajo s težavo, da so prostori do neke mere nefunkcionalni za njihove potrebe.

Dravlje Bežigrad

Šiška

Jarše Polje Moste

Rožnik

Center Golovec

Vič

Trnovo

Rudnik

Sostro

legenda

viri: Urbiinfo, JZ Mladi zmaji, seniorji.info, Simbioza, Google

Četrtni mladinski centri (Javni zavod Mladi zmaji) Družinski center Mala ulica (Javni zavod Mladi zmaji) Dnevni centri aktivnosti za starejše (Mestna zveza upokojencev) Medgeneracijski center (Simbioza) predvidene / predlagane lokacije za ČMC ali center ČS izbrana lokacija za center prostočasnih dejavnosti

četrtni mladinski centri Mladi zmaji Četrtni mladinski centri so centri za kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladih. Program je množično dostopen in strokovno voden, vsak center ima dva koordinatorja. Vse aktivnosti, razen izletov, taborov, kolonij in mednarodnih izmenjav so brezplačne. Centri predstavljajo javno 'dnevno sobo' za mlade v soseski.

ČMC Zalog - Čamac

ČMC Bežigrad - Mladinc

Agrokombinatska 2, stavba zadružnega doma (bivša mesnica), visoko P, 2006, cca 60m2

prostorske potrebe:

- kuhinja - ločene sanitarije - ločen prostor za učenje - pisarna za zaposlene (ločena, vizualno povezana)

Ponujajo prostor za druženje, delavnice različnih tematik, neformalno izobraževanje, po potrebi tudi učno pomoč. Spodbujajo kreativnost mladih in krepitev socialnih veščin ter osebno rast. Ne odstopajo od nenasilne komunikacije. Velik poudarek dajejo povezovanju mladih z njihovim okoljem oziroma vključevanje v življenje skupnosti.

Vojkova 73, soseska BS3, P stolpnice, 2007, ponovna prenova 2014 v teku, cca 100m2

prostorske želje in ideje:

- zunanji prostor, npr. terasa - rekreacijska soba - klubska soba za mladino 18+ (ločen vhod, omejen budget za opremo po lastnih željah)

prostorske potrebe:

- manj z vrati deljen prostor, bolj pregleden za koordinatorja - prostor za shranjevanje - ločena pisarna

fotografije: M. Opaškar

ČMC Šiška

ČMC Črnuče

Tugomerjeva 2, 1/4 P stolpnice, bivša knjižnica 2008, cca 80m2

prostorske želje:

- soba za učenje - soba za rekreacijo - zunanji prostor (igrišče je predaleč, če je koordinator le 1) - pisarna za zaposlene (ločena, vizualno povezana)

Dunajska 367, klet, bivša diskoteka 2010, cca 300m2, prenova: Studio 2000 d.o.o., Sandra Škofic

pomembno pri prostorih MC: - varnost - preglednost - soustvarjanje - domačnost

težave:

- odsotnost dnevne svetlobe - dolg, težje pregleden prostor

fotografije: M. Opaškar

družinski center Mala ulica

Prečna 7, stavba nekdanjega mestnega ljudskega kopališča 2013, 241m2, avtorici prenove: Mateja Panter, Špela Kuhar Družinski center je notranje igrišče za otroke, namenjen pa je tudi njihovim spremljevalcem. Mamicam in očkom, starim staršem ali varuškam nudi možnost za kavico, nasvete “mimogrede” ali preprosto druženje. V centru organizirajo raznolike delavnice, likovne ustvarjalnice, lutkovne predstave, telovadbo, nudijo tudi nekajurno in počitniško varstvo ter praznovanje rojstnih dni.

Razlogi, ki so vodili do oblikovanja programa, so naslednji: Veliko mladih družin ima majhno stanovanje, kjer imajo otroci za igro relativno malo prostora. V neprijaznih vremenskih razmerah, ko ni možnosti 'iti ven', so edino alternativo ponujala trgovska središča. V družinskem centru se lahko otroci in starši skupaj igrajo, skupaj ustvarjajo. Otrokom igrišče ponudi obilico novih izzivov za raziskovanje, zato lahko starši na primer v miru prelistajo kakšno revijo. Mamice na porodniškem dopustu imajo priložnost za spremembo okolja in druženje. Kar tretjina otrok do 3. leta v Ljubljani ni vključenih v vrtec, zato je obisk centra priložnost za navajanje na igro z drugimi otroki, spoznavanje in odkrivanje novih stvari in novih obrazov.

Mestnemu igrišču pripada igralnica, večnamenski prostor in zunanji vrt. Izhodišča oblikovanja ambientov so bila naslednja: - oblikovanje je v največji meri namenjeno predšolskim otrokom, s poudarkom na varnosti - interier je zasnovan z željo po edukativnosti, z inovativnimi opremo, igrali in igrami - igrišče otrokom pomaga spoznavati mesto Ljubljana skozi igre in igrala, ki se nanašajo na značilne urbane točke Povzeto po www.malaulica.si, načrti: Mateja Panter

2.nad.

1.nad.

fotografije: Blaž Budja (www.malaulica.si)

tloris kleti

tloris pritličja

Dnevni centri aktivnosti za starejše

Medgeneracijski center Simbioza

Za centre skrbi Mestna zveza upokojencev Ljubljana. Ponujajo množico aktivnosti s ciljem aktivnejšega vključevanja v socialno okolje in vzdrževanja psihofizične kondicije. Tako kot ČMC-ji, so tudi ti nastali s prenovo prostorov prvotno namenjenim drugim dejavnostim. V Centru je DCA nastal v prostorih lekarne, v Dravljah pa je prej tam deloval dnevnovarstveni center. Najbolje lahko program organizirajo v Mostah, kjer je na voljo več ločenih prostorov za aktivnosti (bivše igralnice vrtca), ustreza jim tudi razporeditev na Viču (bivša trgovina), kjer imajo na voljo enoten večji prostor in lahko delavnico obišče več ljudi hkrati.

MGC je nastal v sodelovanju z zavodom Ypsilon, projektom Simbioza in Zavarovalnico Triglav ter s podporo še nekaterih podjetij. Razdeljen je v tri sklope: prostor za druženje, učilnici in pisarna s sejno sobo (za potrebe zavoda Ypsilon in projekta Simbioza). Namen centra je srečevanje, druženje in skupno ustvarjanje različnih generacij ter spodbujanje vseživljenjskega učenja, medgeneracijskega sodelovanja, solidarnosti in prostovoljstva. Izvajajo različne delavnice in aktivnosti: jutranjo telovadbo, gibanje ob glasbi, ustvarjalne, jezikovne in računalniške delavnice, družabne igre, igranje namiznega tenisa. Dnevno se aktivnosti udeležujejo predvsem starejši, mladi se udeležujejo specifičnih delavnic, ki se odvijajo mesečno, za otroke med počitnicami organizirajo počitniško varstvo in možnost organizacije zabave za rojstni dan.

DCA Puhova

Na Triglav spreminjat svet! Simbioza medgeneracijski center

Puhova 6, P stan. bloka v BS3, bivša trgovina 2006, cca 140m2

Dunajska 22, P stavbe Slovenijales 2013, 240m2

prostorske želje:

- več prostora oz. ločenih prostorov za aktivnosti (obisk in interes sta velika, zdaj imajo več enakih delavnic zapored, če bi imeli več prostora bi lahko nudili večjo raznolikost programa) - več prostora za shranjevanje rekvizitov

fotografiji: seniorji.info (http://www.seniorji.info/novica.php?ids=16&id=223)

foto: facebook stran centra (https://www.facebook.com/medgeneracijskiCenter)

foto: facebook stran Simbioza (https://www.facebook.com/Simbioza.eu)

LOKACIJA Zemljevid Mestne občine Ljubljana z označeno izbrano lokacijo

vir: Urbinfo, 2014

izbor lokacije Pri izboru lokacije za center prostočasnih dejavnosti je upoštevano katere četrtne skupnosti v Ljubljani še nimajo mladinskega ali družinskega centra, saj je smiselno, da se tovrstna ponudba razprši po celotni mestni občini. Preko pogovora z zaposlenimi na MOL in predstavniki četrtnih skupnosti je bilo mogoče ugotoviti tudi, da v nekaterih okoljih nimajo interesa za tak program oziroma ga izvajajo v drugačnih okvirih in jim to zadostuje. V ČS Golovec oziroma ožje v Štepanjskem naselju je za tak center izražen interes, za novogradnjo se predvideva izbrana lokacija. Center, s programom kot sem si ga zamislila, je smiselen v okviru stanovanjske soseske, poleg tega pa je nujno, da ima dovolj odprtih in zelenih površin v neposredni bližini. Izbrana lokacija ustreza vsem naštetim pogojem. Center na tej lokaciji predstavlja potencial, da postane družabni center Štepanjskega naselja in dvigne kvaliteto življenja vključenim prebivalcem. Zaradi bližine naselja Nove Fužine je krog potencialnih uporabnikov še večji. Lokacija je za prebivalce Štepanjskega naselja dobro dostopna peš. Z izgradnjo predvidenega novega mostu v bližini bo tako tudi za prebivalce bližnjih Novih Fužin, sicer pa je dostopnost dobra tudi z javnim avtobusnim prevozom. Lokacija omogoča novogradnjo, kar pomeni, da lahko center obsega vse želene programe, predvsem pa je mogoče poleg notranjih prostorov zagotoviti tudi nepogrešljive zunanje prostore in neposreden stik z naravo.

2km

Zemljevid dela Ljubljane z označeno izbrano lokacijo

4km

vir: Urbinfo, 2014

0,2km

0,4km

ANALIZE

Štepanjsko naselje Leta 1968 je bilo s primerjalno analizo sosesk območje med Gruberjevim prekopom, Ljubljanico in Golovcem oziroma Litijsko cesto izbrano za gradnjo racionaliziranih stanovanj, s ciljem zagotoviti celovito naselje v smislu funkcionalne enote. Na natečaju leta 1971 je 1. nagrado prejela zazidalna zasnova stanovanjske soseske Štepanjsko naselje Mirka Mrve. Na podlagi izbrane zasnove je bil leta 1973 izdelan zazidalni načrt. Osrednja široka ulica poteka v smeri sever-jug in povezuje bistvene dele soseske: družbeni center ob Litijski in sekundarni center na severu, vse vrtce in šole, avtobusni postaji na Litijski in Zaloški, rekreacijsko območje Golovca na eni in območje ob Ljubljanici na drugi strani ter seveda manjše stanovanjske ulice oziroma načrtovane stanovanjske objekte. Visoke stolpnice poudarjajo oba centra soseske, lamelni bloki pretežno v obliki črke Z pa so nizani ob glavni osi tako, da tvorijo zaključene zelenice. Motorni promet je ločen od pešpoti in speljan po obodu območja. Povzeto po Rozin-Šarec (1976). Štepanjsko naselje je bilo zasnovano s konceptom, ki se v ljubljanskih soseskah iz 60ih in 70h let prejšenjega stoletja večkrat ponovi. Gre za zazidavo na osnovi zaprtega oziroma polzprtega stavbnega bloka, ki artikulira prostor naselja, ter v njem ustvarja intimnejše merilo. To lahko opazimo pri soseskah ŠS6 v Šiški, VS4 Bonifacija na Viču, tudi v Trnovem. V Štepanjskem naselju in Novih Jaršah zaradi prevelikega merila ta koncept do neke mere izgubi svoj prvotni vsebinski pomen. K večji kvaliteti stanovanjskega okolja je v Štepanjskem naselju in drugih soseskah iz tistega časa napram starejšim pripomogla vpeljava dinamičnega elementa ozelenjene ulice za pešce, ki povezuje pomembne točke naselja. Deluje kot protiutež statičnemu prostoru znotraj stavbnega bloka in da naselju večjo identiteto. Kljub stremenju k večji kvaliteti pa Štepanjsko naselje z višino objektov, posebno s skupinami stolpnic, odraža tudi v tistem času novo ekonomsko logiko večje gostote zazidave. Povzeto po Mihelič (1983).

Zazidalni načrt Štepanjskega naselja, pribl. m 1:5000

vir: Rozin-Šarec, 1976

izbrana lokacija

A-A

B-B

C-C

legenda (P) pomožni objekti P P+1 P+2

legenda P+4 (P) pomožni objekti P+13 P vhod manjši vhod, prehod P+1

P+2 P+4 P+13 vhod manjši vhod, prehod

grajena struktura m 1:5000

Jasno vidni so trije nivoji višin. Stolpnice na severni ter južni strani zaključujejo glavno os naselja, ki jo v osrednjem delu tvorijo srednje visoki bloki z eno od daljših stranic. Omenjeni bloki v obliki črke Z oblikujejo tudi večje nepozidane medprostore. Objekti dlje od glavne osi so nižji in ne tvorijo prepoznavne strukture naselja.

osnovna šola

vrtec

trgovina

dom starejših občanov gasilski dom

vrtec

bar (ob športnih igriščih)

plezalni center (2013)

izbrana lokacija osnovna šola hotel, hostel, športni center, wellness bar, lekarna, trgovine, poslovni pr.

legenda

stanovanjski pr.

izobraževalni pr. šport storitve (trgovski, gostinski, hotelski in poslovni pr.)

legenda stanovanjski pr. zdravstvo, zdr. varstvo izobraževanje garaže pomožni objekti šport storitve (trgovski, gostinski, hotelski in poslovni pr.) zdravstvo, zdr. varstvo garaže pomožni objekti

poslovni pr.

trgovina

program m 1:5000

legenda legenda

Nestanovanjski program vidno gravitira na eni strani na južni rob vzdolž Litijske ceste in na drugi na severni rob naselja ter tako oblikuje dva centra naselja. Nikjer ni del stanovanjskih objektov. Obsega vse vitalnejše programe za večjo stanovanjsko sosesko: dve šoli in dva vrtca, dom starejših, tri samopostrežne trgovine, lekarno ter druge manjše trgovine ali storitve.

ceste dostopi parkirne površine garaže

ceste dostopi parkirne površine garaže kolesarske poti pešpoti neurejeno parkiranje

kolesarske poti pešpoti neurejeno parkiranje

prometno omrežje m 1:5000

Glavna značilnost prometne ureditve je ločenost pešpoti od motornega prometa. Slednji je speljan v dveh ločenih cestah po obodu naselja, ob katerih so tudi območja parkiranja v enem do treh pasovih. Naselje ima dve glavni pešpoti, ena poteka po glavni osi naselja v smeri S-J, druga pa je sprehajalna pot ob Ljubljanici, ki ima tudi ločeno označeno kolesarsko stezo.

zeleni sistem

odprti prostori

m 1:5000

legenda zelene površine visoka drevesa - zeleni pokrov manjša drevesa, večje grmovnice

legenda zelene površine zeleni pokrov - visoka drevesa manjša drevesa, večje grmovnice

Delež zelenih površin je precej velik. Sistem ima tri glavne značilnosti. To so večje zelenice, ki jih oblikujejo bloki v obliki črke Z. Znotraj teh legenda so večje gruče dreves in večjih grmovnic, ki rastejo pretežno na robu. Drug opazen element je drevored. Ta se enostransko ali dvostransko zelene površine pojavi ob cesti in conah parkiranja, prisoten je tudi v večjem delu tlakovano glavne sredinske pešpoti. Naselje uokvirja Ljubljanica, katere igrišča nabrežje je v tem delu močno ozelenjeno. Zazidava je večinoma precej oddaljena od reke. Sprehajalno in kolesarsko pot, ki sledita strugi zato lahko opišemo kot 'zeleno pot' naselja.

m 1:5000

legenda zbirališča peš poti

zelene površine tlakovano igrišča zbirališča pešpoti

Glavnina igrišč pripada vrtcem in šolam. Šolska so kljub ograji dostopna vsem prebivalcem tudi zunaj časa pouka. Po naselju so razporejena še manjša igrišča z otroškimi igrali, dve na glavni pešpoti ter poleg vrtca. Poleg osnovnošolskih športnih igrišč se ob vzhodnem robu od juga zvrstijo veliki travnati igrišči za rugby in baseball ter fitnes na prostem. Na igrišča so vezane točke, kjer so vidne zgostitve poti. Zbirališča je poleg tega zaznati tudi pri nestanovanjskih objektih, pri lokalih in trgovinah.

javno / zasebno

legenda

m 1:5000

javno pol-javno zasebno

legenda javno pol-javno zasebno

Velika večina območja soseske je javnih površin. Kot poljavne zaznamo tiste, do katerih je dostop delno omejen bodisi z ograjo, na primer šolsko igrišče, bodisi s posebno namembnostjo, na primer igrišči za rugby in baseball. Zasebne so ograjene površine okoli obeh vrtcev ter zamejeni atriji ob nekaterih stanovanjskih objektih.

fotografije naselja Pešpot - ozelenjena ulica vzdolž glavne osi daje naselju identiteto. Poteka od južnega dela, kjer jo ob Litijski cesti poudari skupina treh stolpnic do sekundarnega centra s skupino stolpnic na severu. Ureditev zajema zelenice, manjše parke s klopmi, otroška igrišča, delitev površin z živo mejo ter elementi drevoreda, drevesnih gruč ter posamičnih dreves. Ortofoto posnetek Štepanjskega naselja, m 1:5000

vir: Google, 2013

fotografije: M. Opaškar

Pogled iz tlakovanega območja ob Litijski cesti

7 8

Pogledi na ureditev med bloki na glavni osi

4 6 3 9

zgoraj 3, spodaj 5

1 ožje območje

fotografije naselja

Za Štepanjsko naselje so značilne tudi večje zelenice, ki jih izoblikuje stavbno tkivo, pasovi parkiranja z drevoredi ter pot ob Ljubljanici. fotografije: M. Opaškar

zgoraj 8, spodaj 9

fotografije izbrane lokacije Območje obdajajo cesta in parkirišče na zahodu, travnato igrišče na severu, pešpot in polje na vzhodu ter večji objekt z dovozom in parkiriščem na jugu. Ortofoto posnetek Štepanjskega naselja, m 1:3000

vir: Google, 2014

V času fotografiranja je na izbrani lokaciji že potekala gradnja plezalnega centra.

fotografije: M. Opaškar

15 16

11 12

Pogled na obstoječe parkirišče, ki meji na izbrano lokacijo.

Pogled na travnik vzhodno od izbrane lokacije, levo objekt hotela.

Pogled na lokacijo iz poti ob Ljubljanici.

zgoraj 16, spodaj 15

Hotel južno od izbrane lokacije - edini, ki ga zaznamo kot bližnji objekt.

zgoraj 12, spodaj 11

ožje območje Ožje območje obravnave zajema del soseske, ki neposredno vpliva na izbrano lokacijo. Na jugu se konča z Litijsko cesto, na zahodu z glavno pešpotjo naselja, severovzhodno ga omejuje struga Ljubljanice.

ožje območje

izbrana lokacija

Tloris Štepanjskega naselja, m 1:5000

legenda grajeni rob legenda zeleni rob pogledi grajeni rob osi - poti zeleni rob pulz - socialne interakcijekratki dolgi osi - poti pulz - prometpozitivni pulz - socialne interakcije pulz - promet

pomembni pogledi: kratki dolgi pozitivni negativni

negativni

zaznavni elementi prostora m 1:3000

Grajeni robovi, večinoma vzporedni osem, ustvarjajo glavno pešpot ter zelenice med bloki. Opazne zelene robove tvorijo drevoredi, zaradi ozelenjenosti pa je zelo močno zaznavna tudi reka in posledično pot ob njej. Promet je gost na Litijski cesti, vendar vpliv na lokacijo omili teren, ki se v nekaj deset metrih od ceste proti severu močno spusti. Iz izbrane lokacije so negativni pogledi na neurejen zadnji del hotelskega objekta, na visoke objekte toplarne ob železnici v Mostah, ter na križišče na Litijski. Pozitivni pogledi so večinoma 'dolgi' pogledi na pokrajino na vzhodu s poljem, zelenim robom in griči v ozadju, na Golovec na jugu ter na travnata igrišča in zeleno pot ob Ljubljanici.

namenska raba ožjega območja Vir podatkov o namenski rabi: Urbinfo, 2013

Ožje območje je, kar se tiče rabe, enostavno razdeljeno. Jugozahodni del zavzemajo centralne dejavnosti s poslovno stavbo, trgovino in šolo, severozahodni del sega v stanovanjsko območje, iz severovzhoda se od reke širijo večje zelene površine, ki so del zelenega klina. Ta sega tudi na parcele posebnega območja, kjer so športni in turistični objekti. Izbrana lokacija je predvidena je za športni center. Na karti namenske rabe so poleg obstoječih vidne tudi predvidene prometne površine - povezava do naselja Nove Fužine.

prostorski izvedbeni pogoji Preko Javnega informacijskega sistema prostorskih podatkov Mestne občine Ljubljana - Urbinfo je razvidno, da za izbrano lokacijo velja sledeče:

izbrana lokacija

enota urejanja prostora GO-225

namenska raba zemljišč BC - športni centri

tip objekta

F - Objekt velikega merila in tehnološka stavba

FI-faktor izrabe največ 1,6

FZ-faktor zazidanosti /

FZP-faktor zelenih površin

najmanj 20 % področje opredeljeno kot zeleni klin, levo ob cesti dvostranski drevored

FBP-faktor odprtih bivalnih površin / m 1:3000

namenska raba ožjega območja - legenda legenda stanovanja zelene površine prometne površine centralne dejavnosti posebna območja

(turizem, športni centri, drugo)

vodna zemljišča

lokacija obojestranski drevored zeleni klin

stanovanja zelene površine prometne površine centralne dejavnosti posebna območja (turizem, športni centri, drugo) vodna zemljišča obojestranski drevored zeleni klin

višina stavb /

urbanistični pogoji

Višina zaključnega venca objektov je največ 16,00 m. Višina zaključnega venca je lahko višja, če je to nujno potrebno zaradi specifike posameznega športa, vendar ne sme presegati 18,00 m. Nad koto zaključnega venca je dopustna ureditev tehničnih naprav, strojnih inštalacij in telekomunikacijskih naprav. Mansarde niso dopustne.

veljavni prostorski akti

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del in Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del.

PROJEKT programski okvir mladinski c. večnamenski pr. delavnice druženje aktivnosti

‘dnevna soba’

učna pomoč

‘comp lab’

pisarna

rekreacijska s. glasbena s. hramba materiala

pr. za šolsko delo

sanitarije m/ž

ločen vhod

skupinsko

družinski c.

kuhinja

zunanje igrišče

notranje igrišče

pravljični / bralni kotiček

hramba materiala

prostor za telovadbo

prostor za delavnice

prostor za starše

pisarna varovan/čist vhod

druženje predavanja

čajna kuhinja sanitarije m/ž/otr.

terasa, vrtiček balinišče

c. starejših ‘dnevna soba’

športni c. večnamenska športna dvorana predelna

plezalna dvorana stena

tribune plesna dvorana

hramba rekvizitov predelna trenerska soba prostori šp. društev prva pomoč garderobe nadzorna s. sanitarije obiskovalci notranje zunanje

bar/kavarna

ločen vhod

medgeneracijski prostori knjižnica

multimedija čitalnica

‘skupna kuhna’

dvorana

kulturne prireditve predavanja

pr. za druženje

Center prostočasnih dejavnosti združuje v osnovi medgeneracijski in športni center. Želja in vizija Mestne občine Ljubljana je zagotoviti programe za mladino, pokrita igrišča za mlajše otroke in programe za starejše v vsaki četrtni skupnosti. Poleg tega si vsi obstoječi centri prizadevajo za medgeneracijsko sodelovanje. Posledično se zdi smotrno programe združiti 'pod eno streho'. Za vse generacije je izjemno pomembna prostočasna dejavnost športna rekreacija, zato se športni program zagotovo hvaležno povezuje k naštetemu. Program sem oblikovala glede na dejavnosti, ki potekajo v obstoječih mladinskih centrih, družinskem in centrih upokojencev. Pri tem sem upoštevala prostorske potrebe in želje, ki so se izoblikovale v pogovorih s koordinatorji centrov. Na lokaciji je predivden Športni center Štepanjsko naselje, Plezalni center v okviru tega že deluje. Programsko sem zato sledila tudi gradivu, ki so mi ga v zvezi s tem posredovali iz MOL-a. Iz zazidalnega preizkusa za ŠC Štepanjsko naselje, ki sta ga za to območje leta 2012 izdelala prof. Janez Koželj in Jernej Vidmar, je razvidno, da se poleg plezalnega centra, dvoran za nogomet in squash predvideva tudi manjši objekt s klubskimi prostori in zunanje otroško igrišče. Svet četrtne skupnosti Golovec je k temu dodal predlog, da bi bil to večnamenski objekt z baliniščem, ki bi zajemal javne programe: knjižnico oz. čitalnico, mladinski center, prostor za športna društva in klube, garderobe in sanitarije, prostor za starejše občane ter dvorano za prireditve.

tečaji vzajemno ali skupno kuhanje

računalniški in knjižni kotiček

druženje

pr. za delavnice aktivnosti tečaji

skate/kolo/rolerji hokej/nogomet

druženje počitek

soba za učenje

knjižni kotiček

zunanja ploščad

prostor za telovadbo

pisarna hramba materiala sanitarije m/ž/inv.

kuhinja

shema želenih programov/prostorov in povezav

REFERENČNI OKVIR strukturni elementi

program, ambienti

nizanje in zamikanje elementov - členjenje volumna Maison Louis Carré / Alvar Aalto Bazoches-sur-Guyonne, Francija, 1956-59

jeklena konstrukcija - element oblikovanja prostora svetlobne cezure v strešnih zamikih WMS Boathouse at Clark Park / Studio Gang Architects Chicago, ZDA, 2013

raznolik program za preživljanje prostega časa mladih, ambienti

center soseske, umeščanje velikega volumna dvorane

Youth Recreation & Culture Center / Dorte Mandrup + Cebra København, Danska, 2008

Zamet Centre / 3LHD Rijeka, Hrvaška, 2004-2009

foto: Steve Hall (http://www.archdaily.com/465715/wms-boathouse-at-clark-parkstudio-gang-architects/)

foto: Adam Mørk (http://www.archdaily.com/14767/youth-recreation-culture-centerdorte-mandrup-cebra/)

foto: Domagoj Blazevic (http://www.archdaily.com/38538/zamet-centre-3lhd/)

foto: Samuel Ludwig (http://www.archdaily.com/356209/ad-classics-maison-louiscarre-alvar-aalto/)

telovadnica - jasno vidna konstrukcijska delitev, polno-prazno stopničast prerez - svetloba v notranjost Osnovna šola Franceta Prešerna / Stanko Kristl Kranj, 1965-68

foto: Janez Kališnik (http://www.deloindom.si/javni-poslovni-prostori/javne-zgradbeso-pomembno-orodje-za-pozitivne-spremembe)

oprema

fasadni ovoj

večnamenske knjižne police

prilagodljivo otroško igrišče

zunanje otroško igralo - plezalo

lamele - senčenje

polno - prazno, prosojnost ovoja

City Library in Seinäjoki / JKMM Architects Seinäjoki, Finska, 2012

Kindergarten Tromsø / 70ºN Arkitektur Tromsø, Norveška, 2006

Sculptural Playground / ANNABAU Wiesbaden, Nemčija, 2009-2011

Ørestad Gymnasium / 3Xn København, Danska, 2007

Gym Pavillion in El Retiro Park / Ábalos & Herreros Madrid, Španija, 2002

foto: Tuomas Uusheimo (http://www.archdaily.com/360049/citylibrary-in-seinajoki-jkmm-architects/)

foto: Ivan Brodey (http://www.archdaily. com//6267/kindergartens-70ºn-arkitektur/)

foto: Adam Mørk (http://www.architonic.com/aisht/restad-college-3xn/5100079)

http://www.abalos-sentkiewicz.com/index.php?/works/pabellon-en-el-retiro--madrid/

http://www.archdaily.com/139145/sculptural-playground-annabau/

Mladinski center Hellerup Youth Recreation & Culture Center Dorte Mandrup + Cebra

København (Hellerup), Danska, 2008 Projekt mladinskega centra Hellerup je zanimiv z vidika programa, kot tudi oblikovanja volumna ter povezovanja in 'prelivanja' programov in ambientov znotraj stavbe.

Shema: raznoliki programi pod eno streho - združevanje volumnov

Objekt leži v stanovanjskem območju v severnem delu Kopenhagna, za katerega značilnen tip gradnje so velike vile s preloma stoletja. Interpretacija tega stavbnega tipa je osnova za oblikovanje volumnov. Združevanje večih volumnov kaže na raznolikost programa združenega pod eno streho, v primeru telovadnice pa vizualno zmanjša njen volumen. Center je bil zasnovan za souporabo posameznikov ter različnih lokalnih društev in institucij. Obsega programske sklope: športno 'vilo' z večnamensko telovadnico in wellnesom, t.i. 'cafe vilo' s kuhinjo in jedilnico ter računalniško in sobo za skupinsko delo. V osrednjem delu se razvije skupna dnevna soba oz. 'srce' stavbe. Glasbena 'vila' obsega plesno dvorano, vadbene sobe in studio, srednja lamela pa je namenjena prostorom za delavnice. Pomembno je medsebojno delovanje notranjih in zunanjih prostorov, med katerimi so terase, zunanje igrišče, skate park in vrt s sadnim drevjem. Oblikovanje zunanjih prostorov je narekovala oblika parcele, ki je ozka in leži med železnico in prometno cesto, zaradi česar so bili nujni elementi varovanja pred hrupom, kot sta zaščitni zid na eni in zazelenjeni nasip na drugi strani.

Tloris nadstropja in mansarde Prečna in vzdolžni prerez objekta

Tloris pritličja

Shema: oblikovanje volumna telovadnice fotografiji: Adam Mørk (www.archdaily.com/14767/youth-recreation-culture-center-dorte-mandrup-cebra/)

Cilj oblikovanja prostorov z uporabo različnih barv, svetlobe in raznolikih površin je ustvarjanje serije prostorov z različnimi karakterji. Značaj centra namenjenega preživljanju prostega časa mladih ni institucionalen pač pa želi ustvariti ambiente, ki nas spomnijo na vilo Čiračara Pike Nogavičke. Povzeto po članku na spletnem portalu Archdaily.

Športni in družbeni center Zamet 3LHD

Rijeka (Zamet), Hrvaška, 2004-2009

Osnovna značilnost projekta je umestitev programa velikih razsežnosti v obstoječo urbano strukturo zahodnega Zameta in hkrati upoštevanje naravnih danosti okoliša. Program centra obsega športno dvorano, ki sprejme do 2380 gledalcev, knjižnico, prostore mestne uprave, trgovske in druge lokale ter podzemno garažo. Konceptualni elementi oblikovanja centra so trakovi. Lokacijo razdelijo, delujejo kot povezave z ulico na južnem ter potjo do parka in šole na severnem delu. Ker so isti trakovi tudi arhitektonski elementi oblikovanja objekta se objekt in zunanja ureditev z različnimi nivoji prepleteta v enovito celoto. Del stavbe z javnimi programi trgovskega centra, mestne knjižnice in mestne uprave teren pravzaprav tvori in povezuje trg pred šolo s trgom pred dvorano ter se s tem vpne v obstoječi kontekst območja. Oblikovanje objekta in jeklena konstrukcija omogočata naravno osvetlitev v športni dvorani. Konstrukcijski elementi sooblikujejo tudi ambiente interierja.

Tloris pritličja Vzdolžni prerez

Prečni prerez

Povzeto po člankih na uradni strani arhitekturnega biroja 3LHD ter na spletnem portalu Archdaily. fotografije: Domagoj Blazevic in 3LHD (www.archdaily.com/38538/zamet-centre-3lhd/)

analiza pogojev dejavniki za programsko razporeditev Lokacija meji na programe, ki vplivajo tako na glavni orientaciji kot tudi na razporeditev programov pri zasnovi objekta. Večja travnata površina na vzhodu, pešpot po robu parcele ter pešpot ob Ljubljanici in pripadajoči pogledi opredelijo vzhodno orientacijo kot mirno. Na drugi strani cesta ob zahodnem robu ter za tem šolsko območje in območje stanovanjskih blokov ustvarjajo živahnost zahodne orientacije. Zaželene programe lahko ločimo v dve skupini: športne in tiste, ki so namenjeni določenim generacijam. Športni programi so s pripadajočim servisom vezani na zunanja igrišča, saj obstaja potreba po garderobah tudi za zunanje športne aktvnosti. Nujna je povezava obeh programskih sklopov, največjo navezanost na šport pričakujemo za mladinske programe. Skupne aktivnosti v okviru medgeneracijskega sodelovanja povezujejo predvsem mladino in starejše ter starejše in družine z majhnimi otroki.

zeleni rob

rekreacijska pot ob reki

rugby baseball

soseska poti prebivalcev ulica

travnata športna igrišča garderobe

športna dvorana

mladinci

območje šole

polje starejši

šola šolsko igrišče

otroci

športni programi

travnata športna igrišča

mir vrt narava varnost (ni prometa)

generacijski pr.

ZASNOVA OBJEKTA

športna dvorana

mladinci starejši otroci

povezava - servis zunanjih in notranjih športov

mladi - najbolj športno aktivni izmenjava znanj in spretnosti varstvo razvedrilo branje

hotel šp. center živahno grajeno

stični programi lokacije

mirno zeleno

orientacije programov glede na prednostne povezave z okolico

razporeditev programov glede na predvidene skupne aktivnosti

razvoj zasnove Poskusne zasnove objekta imajo štiri glavne usmeritve. Ugotavljala sem predvsem na kakšen način bodo najbolje skupaj povezani velik volumen športne dvorane in volumni ostalih programov, ter kakšne zunanje prostore bodo različne razporeditve formirale.

1 - povezava med programi Posamezni programski volumni so ločeni in različno razmaknjeni. Povezavo tvorijo: lamela / streha / volumen

2 - ena hiša za vse

V prvi varianti se volumen z obliko naveže na stanovanjski blok 'Z', neenakomerna razširitev sledi prostorskim potrebam. Zalomljena različica ustvarja bolj definirane zunanje prostore. Slednjim daje prednost tudi varianta s polkrožnimi izseki.

3 - stik zunaj / znotraj

Osnova te variante je tlorisni pravokotnik, ki ga razrežemo in zamaknemo na ta način oblikovane elemente, ki so višinsko različni.

4 - programski jedri

Osnova sta dva enaka povezana volumna, programi so razdeljeni na športne v enem in ostale v drugem. Zunanji prostori oziroma atriji nastanejo kot praznine v osnovnem volumnu.

razporeditev programov dobro formirani zunanji prostori

razporeditev volumnov pot skozi objekt dobro/slabše formirani zunanji prostori

prostorske skice

1 / 1 - povezava / lamela

1 / 2 - povezava / streha

1 / 3 - povezava / volumen

Starejši in otroci so povezani v skupen volumen, ki zavzema mirnejši del lokacije. Mladinci imajo ločen volumen obrnjen na živahnejšio stran proti šoli. Prostorsko dominanten je najvišji, morda prevelik, volumen s plezalno dvorano. Težava je ločitev prostorov za starejše in otroke ter povezava obojih s skupnimi prostori. Nastane več slabše formiranih zunanjih prostorov.

Vsak program ima povsem ločen del objekta, volumne povezuje skupna streha. Z oblikovnega vidika bi nekateri volumni segali nad streho, drugi bi ostali pod njo, vendar so tako nekateri deli prostorsko preobsežni glede na predviden program. Prehodi med deli kompleksa so zunanji, kar ne ustvarja skupnih notranjih prostorov, zunanji pa so dobro formirani.

Programske volumni so jasno ločeni od skupnega povezovalnega. Težavno je razmerje med velikostjo športne dvorane in ostalih sklopov, posledično je mladinski del sorazmerno velik, otroci in starejši pa so združeni. Tudi povezovalni volumen je glede na potrebe preobsežen. Nastane nekaj dobro formiranih zunanjih prostorov, vendar pa je nejasna njihova programska pripadnost.

ločeni pr.

skupni pr.

zunanji pr.

pr. odnosi

ločeni pr.

skupni pr.

zunanji pr.

pr. odnosi

ločeni pr.

skupni pr.

zunanji pr.

pr. odnosi

razporeditev programov dobro formirani zunanji prostori

razporeditev volumnov pot skozi objekt dobro/slabše formirani zunanji prostori

fotografije delovnih maket

1 / 4 - povezava / lamela s trapezi

1 / 5 - povezava / lomljena lamela s trapezi

Sklop zajema več variant različnih glede postavitve športne dvorane in števila ostalih volumnov. Če je dvorana 'skrita' za lamelo, je ta vsaj dvonadstropna, če je le enonadstropna, je dvorana za kar dve etaži pod zemljo. Ostali volumni so v primerjavi z lamelo enako visoki ali višji. Pri večjem številu manjših in razmaknjenih trapezov, so bolje formirani zunanji prostori in zagotovljena ločenost, vendar se ponovno pojavi pretiran volumen generacijskih delov ali pa prevelika dominantnost dvorane in lamele s skupnimi prostori.

Povezovalna lamela je zalomljena in s prekrivanjem ustvarja glavno vhodno avlo, glede na varianto 1/4 je volumsko zmanjšana. Starejši in otroci so orientirani na mirnejši del lokacije, mladinci na živahnejšega. Težavni so zunanji prostori, saj je le vhodni dobro formiran, predvsem pa mladinci nimajo lastnega zunanjega prostora.

ločeni pr.

skupni pr.

zunanji pr.

pr. odnosi

ločeni pr.

skupni pr.

zunanji pr.

pr. odnosi

razporeditev programov dobro formirani zunanji prostori

razporeditev volumnov pot skozi objekt dobro/slabše formirani zunanji prostori

prostorske skice

2 / 1 - ena hiša za vse / izsek atrijev

2 / 2 - ena hiša za vse / volumen Z

2 / 3 - ena hiša za vse / razčlenitev

Iz enotnega volumna so z izsekom določeni zunanji prostori, ki so dobro formirani in veliki, niso pa ločeni programsko. Vsak ločen program meji na osrednji skupni prostor. Varianta dobro zajema potrebe po ločenosti in različnih višinah, vendar deluje precej obsežno in vizualno nepovezano z grajeno okolico.

Volumen se z obliko naveže na stanovanjski blok 'Z', neenakomerna razširitev sledi prostorskim potrebam. Lokacijo razdeli na miren in živahen del, kar določi zunanja prostora, ki pa sta slabše formirana. Programi si znotraj enotnega objekta sledijo zaporedno, zato je poleg osrednjega skupnega prostora potrebno vzpostaviti še prehodne pr.

Varianta izhaja iz prejšnje. Z razčlenitvijo volumna Z na 3 dele dobimo ločena sklopa športa in generacijskih programov, povezava je servisna in prehodna. Zunanja prostora določajo po tri stranice objekta in sta posledično bolje formirana.

ločeni pr.

skupni pr.

zunanji pr.

pr. odnosi

ločeni pr.

skupni pr.

zunanji pr.

pr. odnosi

ločeni pr.

skupni pr.

zunanji pr.

pr. odnosi

razporeditev programov dobro formirani zunanji prostori

razrez

zamik

zunanji prostori: odpiranje

/ zapiranje

povezava programov

razporeditev volumnov pot skozi objekt dobro/slabše formirani zunanji prostori fotografije delovnih maket

3 - stik zunaj / znotraj

Sklop zajema več različnih variant, ki izvirajo iz razreza in zamika pravokotnika v tlorisu. Višine volumnov se razlikujejo, športna dvorana sega eno etažo pod zemljo. Z zamikanjem se poveča stik objekta z okolico - izoblikuje se več dobro formiranih zunanjih prostorov. Pozicija daljše stranice dvorane v zasnovi vpliva na širino ostalih elementov. Horizontalna dvorana na lokaciji sicer ustvari zanimivo delitev S-šport/J-ostali programi, hkrati pa so slednji preobsežni. Težavna je tudi umestitev skupnih povezovalnih in servisnih prostorov. Z manjšanjem volumnov namenjenih generacijskim programom se porušijo prostorski odnosi med volumni, z zmanjšanjem števila volumnov pa je manj formiranih zunanjih prostorov.

ločeni pr.

skupni pr.

zunanji pr.

pr. odnosi

4 / 1 - programski jedri / izsek atrijev

4 / 2 - programski jedri / modul

Izhodišče zasnove dveh programskih jeder - dveh volumnov je potreba, da športna dvorana ne preglasi ostalih programov - volumnov, da ne dominira, saj je programsko generacijski del celo bolj pomemben. Športna dvorana je vkopana za etažo, drug volumen je enak njenemu nadzemnemu delu. Elementa sta zamaknjena tako, da ustvarjata skupno lamelo, ki postane vzdolžna os objekta in združuje servisne in skupne prostore. Zunanji prostori so formirani kot izseki - prazni prostori znotraj volumna, nastanejo tam, kjer so predvidoma potrebni, mladinci, otroci in starejši imajo vsak svoj atrij. Kljub temu, da so velikostni odnosi volumnov ustrezni pa se glavna elementa oblikovno ne povežeta v celoto.

Dva enaka volumna segata dve etaži nad teren, športna dvorana ima še kletno etažo, da se zagotovi zadostna višina. Vzdolžna delitev je tretjinska, za eno tretjino sta osnovna elementa zamaknjena med seboj. Glavna os objekta, ki s tem nastane, zajema glavne komunikacije, servisne in skupne prostore. Poti skozi objekt so številne, glavna po osi pa vse programe poveže. Prečno je vsak volumen deljen na šestine, nastala mreža je osnova za glavne prostore. Programi za mladince, otroke in starejše zavzemajo vsak po dve enoti, plezalni program in mala dvorana za prireditve po eno, prav tako posamezni atriji, le da so ti ustvarjeni kot negativni prostor enotnega volumna. Modularna delitev in posledično oblikovanje streh poveže jedri v oblikovno celovit objekt.

ločeni pr.

skupni pr.

zunanji pr.

pr. odnosi

ločeni pr.

skupni pr.

zunanji pr.

pr. odnosi

OBJEKT oblikovanje volumna koncept Dve jedri - športno in generacijsko, obsegata nad terenom enak volumen in sta enako modularno razdeljeni. Z zamikom za tretjino po vzdolžni osi nastane povezovalen volumen, znotraj katerega se razvije glavna komunikacija ter servisni programi. V negativnih prostorih generacijskega dela nastanejo atriji - zunanji prostori, ki ostajajo del objekta.

strehe

fotografije delovnih maket oblikovanja streh

Vodilo za prečni razrez volumna je vzpostavitev odnosa med enim in drugim jedrom. V kolikor je dvorana razdeljena le na tri lamele, dominira nad ostalim delom. Volumna sta zato razdeljena enako, več lamel pa v dvorani pomeni tudi več možnosti svetlobnih cezur. Različnost programov se kaže z na eni strani neprekinjenimi enakomernimi enokapnicami na dvoranskem delu ter z bolj dinamičnimi, manjšimi strešinami raznolikih naklonov na drugem delu.

zamiki izbrana varianta streh

Zamiki nastalih elementov - lamel razbijejo velike fasadne površine, zmehčajo ovoj objekta. V dvoranskem delu so elementi enakomerno zamaknjeni, v generacijskem delu pa so lamele, ki so zamaknjene povečane navzven, sledijo jim tudi zalomi streh.

zunanja športna igrišča

Razporeditev programov upošteva naslednje: - potrebo po ločenih vhodih poleg glavnega - zunanje prostore namenjene posameznim skupinam - povezovalno komunikacijo, ki obiskovalca popelje preko vseh programov

garderobni sklop (zunanji šp.) garderobni sklop

Ob glavni komunikaciji so nanizani glavni prostori ter pripadajoči servisni prostori. Prostori, ki ne zahtevajo direktnega stika z zunanjimi površinami zavzamajo klet in nadstropje. Prostori namenjeni vsem, prostori medgeneracijskega sodelovanja, tvorijo vmesno cono in so dostopni iz večih smeri.

hramba orodja

večnamenska športna dvorana tribune pisarna (športna društva) sanitarije

soseska

plezalna dvorana plesna dvorana

športni program

prva pomoč in pisarna trenerjev

sprehajalna pot

vhodna avla bar / kavarna pisarna

družinski center

igrišče

center starejših

balinišče

sanitarije

večnamenski prostor terasa in vrt

garderoba

mladinski center

skate park

garderoba sanitarije garderoba

območje šole

dvorana

za kulturne prireditve

sanitarije

notranje otroško igrišče zunanje igrišče

večnamenski prostor zunanji prostor glasbena soba učilnica

‘skupna kuhna’ delavnica

soseska

‘comp lab’ pisarna priročno skladišče

knjižnica

knjižnica generacijski pr.

programska in funkcionalna zasnova

razmerja programov in nizanje ob notranjo komunikacijo

programska shema objekta

nadstropje

plesna dvorana (3 deli) pisarna (športna društva) garderobni sklop komunikacije in servisni pr. knjižnica pisarna in priročno skladišče mladinski center

pritličje

tribune garderobe (zunanji šp.) sprejemni pult z garderobo nadzorna soba, kavarna komunikacije in servisni pr.

2m 1m

prostori za vse generacije: dvorana za kulturne pr., kuhinja, delavnica prostori za medgen. druženje mladinski c. družinski c. c. starejših pisarni garderobe in sanitarije

klet

športna dvorana plezalna dvorana kabinet trenerjev hramba rekvzitov garderobe sanitarije komunikacije in servisni pr.

funkcionalna shema objekta Objekt obsega klet, pritličje in nadstropje. Razdeljen je na športni del in del namenjen generacijskim programom. V objektu so tri komunikacijska jedra. Osrednje, vezano na glavni vhod, je namenjeno vsem programom in obiskovalcem in ima dvigalo, ki omogoči neoviran dostop v vse etaže. Severno stopnišče v športnem delu povezuje stranski vhod za športni del z garderobami in telovadnico v kleti in plesno dvorano v nadstropju. Južno stopnišče povezuje pritličje in nadstropje mladinskega programa.

nadstropje športni c. knjižnica mladinski c.

Glavni vhod v objekt je umeščen med oba programska sklopa, dostopen iz glavne povezave s sosesko. Iz glavne avle so dostopne tribune in dvorana za kulturne prireditve. Preko avle vstopajo tudi obiskovalci družinskega centra. Na severnem delu je stranski vhod namenjen predvsem športnikom, ki vadijo na zunanjih travnatih igriščih in imajo tako hiter dostop do garderob. Ločen vhod je urejen za mladinski center preko srednjega atrija. Pomemben je z vidika, da mladim dovoljuje, da v kolikor tako želijo, ostanejo ločeni od drugih skupin. Starejši imajo svoj vhod na jugu predvsem za to, da je pot čimkrajša in čimbolje dostopna tudi z invalidskim vozičkom.

pritličje

športni c. skupni prostori družinski c. mladinski c. c. starejših

klet

športni c. 5m

2m 1m

poti

športniki obiskovalci otroci mladi starejši

5m 5m 10m10m

zasnova zunanje ureditve Lokacija zaključuje zeleni klin, ki se v smeri sever - jug razteza med strugo Ljubljanice in vzhodno prometnico naselja. Nova ureditev spelje zeleno potezo iz sprehajalne poti preko šolskega igrišča nazaj proti pešpoti v osi soseske. Z isto potezo se povežejo športno-rekreativni programi na prostem - na severnem delu zelenega klina je fitnes na prostem, sledijo igrišča za baseball in rugby, ob robu teh programov je sprehajalna pot. Nova parkovna ureditev s skate parkom na eni in otroškim igriščem na drugi strani se poveže tudi s šolskimi športnimi igrišči. Pomembna je povezava centra s sosesko. Objekt z zunanjo ureditvijo mora pritegniti kar največ obiskovalcev, da bi programi zares zaživeli. Ne le, da je omogočen dober dostop za vse, ki so v center namenjeni, zaželjeno je tudi, da vanj nenačrtovano 'zavijejo' sprehajalci, šolarji po pouku in ostali obiskovalci.

ploščadi in zelena poteza

trakovi

zelene in tematske površine

visoko zelenje

Osnova za ureditev okolice objeka je tlakovana ploščad. Novo parkirišče je umeščeno ob južni rob, saj je tako možna zelena povezava, ki steče od poti ob Ljubljanici do šolskega igrišča proti središčni osi soseske.

Glavne poti definirajo trakovi, ki ploščad 'vpnejo' v okolico. Ustvarijo glavne dostope - povezave s sosesko, šolskim igriščem in zeleno potjo ob Ljubljanici.

Elementi se zvrstijo v smeri S-J ob objektu in ustvarijo dva linijska parka. Zahodnega definirajo reliefno oblikovane zelenice in poglobljen volumen 'skate' parka, ki je vpet med mladinski center in pot do šole. Na vzhodnem robu so med pot in objekt vpeti otroško igrišče in vrtički, ureditev pa zaključuje balinišče.

Obstoječi drevored ob cestnem robu lokacije je prekinjen s potjo. Tretja - desna os drevoreda se podaljša in ustvari 'preklop'. Drevored je predviden tudi ob robu novega parkirišča kjer služi kot zelena pregrada. Na novih zelenicah vzhodnega parka se zvrstijo gruče in posamična drevesa.

5m 5m10m 10m

DCDC MCMC CSCS

5m 5m10m 10m

10m 10m

20m 20m

zasnova konstrukcije Konstrukcija objekta je jeklena nad terenom, klet in temelji so armiranobetonski. Objekt je ločen na dva dela: dvoranski del s kletno etažo ter drugi del, ki obsega pritličje in nadstropje. Kletne nosilne stene so armiranobetonske, debeline 30 cm. Temeljna plošča je predvidena debeline 100 cm, dimenzionirana je tako, da je preprečen vzgonski pritisk morebitne podzemne vode v višini kleti. Drugi del objekta je temeljen s pasovnimi temelji globine 90 cm, ki tvorijo pretežno enakomeren okvir. Obodni pasovni temelj nalega na zunanjo steno kleti, ki je ojačana z gredo. Širina grede je odvisna od predvidenega potresnega pomika. Konstrukcijska dilatacija z mehkim ležiščem omogoča avtonomno delovanje delov objekta.

osnovni element in prenos obtežbe Zasnova konstrukcije sledi volumenski zasnovi. Vsak volumenski element nosi konstrukcijski sklop sestavljen iz dveh primarnih nosilcev, ki ju podpirajo štirje do osem primarnih stebrov. Stebri sklopov so v rastru 6,8 m. Skrajni razpon v dvoranskem delu znaša 35,5 m, v drugem delu pa 11,5 oziroma 12,5 m. Vertikalne obtežbe se preko nosilca prenesejo do stebrov ter dalje do kletnih sten in temeljne plošče v dvoranskem delu, oziroma direktno do pasovnih temeljev v nepodkletenem delu objekta.

združevanje konstrukcijskih sklopov Sklopi dvoranskega dela so enaki in med seboj enakomerno zamaknjeni. V drugem delu trije različni elementi tvorijo enoto, ki se nato še enkrat ponovi.

stabilnost v prečni smeri (os y jeklenih stebrov)

Primarnemu stebru je na liniji zamika elementov dodan še en steber. Stebra sta povezana z jeklenim križem in tako tvorita trden slop. V dvoranskem delu vse elemente med seboj povežejo horizontalne povezave, stranske stebrov ter sredinska, ki poveže glavne nosilce. V drugem delu se povezava elementov zagotovi s kratkimi horizontalnimi spoji na mestih, kjer imajo sosednji strešni nosilci enako višino.

stabilnost v vzdolžni smeri (os x jeklenih stebrov)

Vzdolžno za stabilnost skrbijo križi, ki zavetrujejo par stebrov ter konstrukcijo strehe.

sodelovanje 'močnih' in 'šibkih' delov Nezavetrovani deli konstrukcijskih sklopov so s horizontalami povezani s stabilni deli s slopi in križi, s čimer je zagotovljena stabilnost celote.

streha Med primarnimi nosilci so vijačeni sekundarni nosilci. Razdalja sekundarnih nosilcev je pogojena tudi z zahtevo podprtosti strešnih panelov. Zavetrovanja z jeklenimi križi so predvidena tik pod sekundarnimi profili.

etažna plošča Etažna plošča je sovprežna, iz profilirane jeklene pločevine in betona. Podprta je s primarnimi nosilci v prečni smeri, ter sekundarnimi profili navijačenimi med njimi.

primarni nosilec dvoranskega dela Izhodišče za obliko primarnih nosilcev dvoranskega dela je bila želja, da je dvorana osvetljena tudi preko strešnih zamikov. Namesto polnih profilov sta zato v poštev prišla palični ali nosilec narejen po meri. Pri konstruiranju paličnega nosilca omejitev predstavlja največja možna statična višina v sredini. Ta je glede na zasnovo objekta lahko največ 290 cm, kar določi potreben prerez profilov.

palični nosilec - alternativna rešitev

sestavljeni nosilec posebne oblike - izbrana rešitev

Manjšo višino nosilca ter bolj geometrijsko čist videz je mogoče doseči s posebnim nosilcem sestavljenim iz ploščatega jekla. Pri statični višini 182 cm sta glede na potreben efektivni presek pasnici dimenzij 25x6 cm, stojina pa 3,5x170 cm. Predvidoma se nosilca po teži ne bi močno razlikovala, bi pa bil posebno sestavljeni dražji. Kljub temu zaradi oblikovnih prednosti izberem slednjega.

primarni nosilci dvoranskega dela sestavljeni nosilec posebne oblike ploščato jeklo, v 182cm

sekundarni strešni nosilci IPE 240

primarni stebri HEB 200

primarni strešni nosilci

sekundarni strešni nosilci

primarni nosilci plošče

sekundarni nosilci plošče

IPN 500

IPE 160

stebri za etažo HEB 160

etažna plošča AB 35 cm

temeljna plošča AB 100 cm

kletne stene AB 30 cm

dilatacija

pasovni temelji AB 90 cm

IPN 500

IPE 160

shema celotne konstrukcije objekta

oblikovanje fasadnega ovoja Vodilo za oblikovanje fasadnega ovoja je bila želja, da objekt deluje lahko, paviljonsko. Izbor lahke fasade je bil pogojen tudi z izbiro konstrukcijskega sistema. Trimo Invisio fasadni paneli zaradi možnih velikih dolžin in le rahlo vidne preklopne fuge omogočajo enovitost zaprtih delov fasade. Transparentni deli so sistemsko zastekljeni.

pogledi na zunanje dogajanje iz centra starejših: - na parkovno ureditev - na balinišče - na atrij in posredno na notranje otroško igrišče iz knjižnice: - na atrije in parkovno ureditev na več strani

shematski prerez in vzhodna fasada športne dvorane

odprto/zaprto Glede na to, da je športna dvorana namenjena v prvi vrsti rekreaciji, je primarno osvetljena z naravno svetlobo. Da je ta razporejena čimbolj enakomerno, prihaja iz treh smeri. Na stropu so v zamikih streh svetlobne cezure, iz zahoda prihaja svetloba posredno preko plesne dvorane, vzhodna fasada pa ima svetlobna polja razporejena enakomerno v dveh pasovih. V drugem delu objekta so odprtost fasade poleg potreb osvetlitve narekovali željeni pogledi na zunanje dogajanje.

iz mladinskega centra: - pogledi na skate park - pogledi na mladinski atrij - pogled iz učilnice na pot in drevored

ko ns e lo da sonc p

tlo

sve

neoviran pogled

d gle

opoldansko sonce

princip senčenja z zunanjimi lamelami

zasteklitev in senčenje Transparentna polja fasade so zastekljena v metrskem rastru podpornih aluminijastih profilov. Vanje so pritrjena zunanja vertikalna senčila. Aluminijaste lamele zaustavljajo del direktne sončne svetlobe in tako preprečujejo pregrevanje prostorov v določenem delu dneva, kjub temu pa ohranjajo dostop svetlobe v prostor in pogled navzven. Na delih obrnjenih proti jugu so lamele prav tako vertikalne, vendar zgoščene in nameščene pod kotom, tako da zaustavijo del pravokotno vpadajočega sonca. Fasado centra zaznamo kot menjavanje polnih polj in transparentnih polj s poudarjenim vertikalnim rastrom.

materiali

inštalacije

požarna varnost in neovirana dostopnost

fasadni ovoj

sistem ogrevanja, hlajenja, prezračevanja

Fasadni ovoj sestavljata fasadni sistem Trimoterm FTV Invisio in kontinuirana termoizolacijska zasteklitev. Paneli so predvideni debeline 20cm, ki nudijo z jedrom iz mineralne volne dobro toplotno in zvočno izolativnost. Zunanja in notranja plast je iz barvane pločevine. Polna fasada je zasnovana v svetli bež barvi. Paneli sistema Invisio so vgrajeni vertikalno s kovinsko podkonstrukcijo in so neprekinjeni od tal do vrha. Vmesno pritrjevanje je skrito. Zasteklitev nosi sistem stojk in prečk aluminijastih profilov, termoizolativnost je odvisna od lege. Večja izolativnost je potrebna pri steklenih površinah na severnih delih fasade, kjer je predvidena trislojna, drugje dvoslojna zasteklitev. Steklene površine so na vzhodu, zahodu in jugu senčene z zunanjimi aluminijastimi lamelnimi senčili, ki preprečujejo pregrevanje.

Potrebno je zadostiti tehničnim zahtevam za učinkovito rabo energije v stavbah, čemur mora slediti tudi zasnova instalacijskih sistemov.

Objekt je grajen iz betona, jekla, stekla in ognjevarnih fasadnih in strešnih sendvič panelov. Uporabljeni so materiali z ustreznimi požarnovarnostnimi lastnostmi, glede na tip stavbe vsaj REI 30.

konstrukcija in streha Konstrukcija je v kleti betonska, v nadzemnem delu objekta pa jeklena. Jeklo soustvarja oblikovni izraz, saj je vidno navzven preko steklene fasade in prisotno znotraj v interieru. Jeklo je obarvano v belo, kar je posebej pomembno pri glavnih nosilcih v športni dvorani, saj se od njih dodatno odbija svetloba, ki prihaja iz strešnih cezur. Strešni sistem je soroden panelni fasadi - ognjevarni izolirni strešni paneli Trimoterm.

notranje obloge Med izbranimi talnimi oblogami prevladuje obloga iz gume - naravnega kavčuka. Glavni razlog za tak izbor je potreba po trpežnem in za vzdrževanje nezahtevnem tlaku. V športnih prostorih so predvideni ustrezni športni podi, v mokrih jedrih talna keramika. Nekoliko izstopajo prostori mladinskega centra in otroški oddelek knjižnice v nadstropju, kjer je predviden tapison. Gre za prostore, kjer je predviden večji stik s tlemi in kjer izbrana obloga učinkuje pozitivno tudi v smislu akustike. Vgradnja lesenih akustičnih oblog je predvidena na stropovih večjih prostorov.

V objektu sta predvidena dva ločena sistema prezračevanja. Sistem za športno dvorano, v kateri je potrebna bolj intenzivna menjava zraka ter ločen sistem v ostalih prostorih. V obeh primerih gre za sistem mehanskega prisilnega prezračevanja z rekuperacijo toplote. Zajem in odvod zraka sta predvidena preko tehničnih prostorov ali spuščenih stropov v servisnih delih objekta. Sistem se zasnuje tudi za potrebe hlajenja stavbe. Glede na razsežnost steklenih površin ovoja stavbe in spreminjanje števila uporabnikov je zaželen hitroodzivni sistem ogrevanja. Predviden je sistem s stropnimi ali stenskimi panelnimi sevalnimi radiatorji. Potrebno bi bilo raziskati možnosti uporabe alternativnih virov energije, v prvi vrsti sistema toplotnih črpalk, sicer pa je na območju razpeljan vročevodni sistem oskrbe s toplotno energijo.

sistem odvodnjavanja Za odvodnjavanje streh je predviden podtlačni sistem na primer sistem Geberit Pluvia. Posebni strešni vtočniki ob dežju zagotavljajo hitro polnjenje odtočnih cevi relativno majhnih premerov, nastali podtlak poveča hitrost pretoka vode in omogoča uporabo vodoravnih cevi brez padcev. Strešine objekta so razdeljene v dva sistema, celotno streho je mogoče odvodnjavati le z dvema vertikalama priključenima na komunalni sistem odpadne vode.

Predvideno je, da se objekt razdeli na tri požarne sektorje ločene s požarnimi vrati ali drsnimi požarnimi stenam za omejitev hitrega širjenja požara. Po potrebi se znotraj požarnih sektorjev loči tudi dimne sektorje z dimnimi zavesami. V prostorih s povečanim tveganjem je predvidena tudi namestitev sprinkler sistema. V objektu so tri stopnišča umeščena na način, da znaša dolžina evakuacijske poti od skrajne točke prostora do dveh stopnišč največ 35m. Bruto tlorisna površina etaže na posamezno zaščiteno stopnišče ne presega 900m2. Svetla širina stopnišč znaša 1,4m. Širina evakuacijskih poti in izhodov iz prostorov s predvidenim manjšim številom uporabnikov je najmanj 1m, iz tribune v športni dvorani pa 1,5m. V objektu je predviden avtomatski sistem za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje. Predviden je sistem za mehanski odvod dima in toplote, saj je tudi sistem prezračevanja mehanski. Z namestitvijo ustreznega števila gasilnih aparatov za začetno gašenje in opreme, ki jo ob intervenciji potrebujejo gasilci, je zagotovljena potrebna oprema za gašenje, poleg tega se namesti tudi ustrezna varnostna razsvetljava. Intervencijski dostop je omogočen na treh mestih, evakuacijska zbirališča pa je prav tako mogoče zagotoviti na več mestih ob objektu, saj ta stoji relativno na samem. Objekt je javnega značaja, poleg tega pa so ciljne skupine uporabnikov tudi starši z otroškimi vozički, gibalno ovirane starejše osebe in osebe na invalidskih vozičkih. Neoviran dostop je tako zagotovljen po celotnem objektu. V etažo in klet je možen dostop z dvigalom v srednjem komunikacijskem jedru, najbližjem glavnemu vhodu.

GRAFIČNI DEL

tlorisi situacija tloris temeljev tloris kleti tloris pritličja tloris nadstropja tloris strehe

1:500 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250

prerezi pr. prereza a-a in b-b pr. prereza c-c in d-d vzdolžni prerez e-e

1:250 1:250 1:250

fasade

širša situacija

50m

severna in južna fasada vzhodna in zahodna fasada fasadni pas 1 fasadni pas 2

1:250 1:250 1:20 1:20

polje / travnik

otroško igrišče / plezalo

balinišče

vodne šobe BIT center hotel

visoki vrtički

novo parkirišče / ob zapori večnamenska betonska ploščad

vhod CS

parkirišče rugby igrišče

vhod MC

vhod zunanji športi

39PM+2PMI glavni vhod 14PMK skate park

20PMK

95PM+5PMI

15PMK

rekonstruirano obstoječe parkirišče

PESARSKA CESTA LITIJSKA CESTA NUSDORFERJEVA ULICA

pot do nabrežja Ljubljanice

območje OŠ Božidarja Jakca

10m

SITUACIJA

m 1:500

TLORIS TEMELJEV m 1:250

ŠPORTNI CENTER 1.01 1.02 1.03 1.04 1.05 1.06 1.07 1.08 1.09 1.10 1.11 1.12 1.13 1.14 1.15 1.16 1.17

večnamenska športna dvorana plezalna dvorana tehnični prostor kabinet za mentorje stopnišče hramba orodja in tel. tribune soba za prvo pomoč garderobni sklop hodniki in predprostori garderobni sklop garderobni sklop tehnični prostor dvigalo stopnišče sanitarije (ženske) sanitarije (invalidi) sanitarije (moški)

lesen športni pod lesen šp. pod in blazine epoksi guma / keramika guma guma guma guma / keramika guma guma / keramika guma / keramika guma epoksi guma keramika keramika keramika

1013.54 m² 61.33 m² 16.63 m² 15.56 m² 17.93 m² 104.37 m² 10.59 m² 21.51 m² 135.63 m² 25.97 m² 16.17 m² 4.49 m² 5.42 m² 18.59 m² 16.34 m² 4.32 m² 15.83 m² 1504.2 m²

TLORIS KLETI

m 1:250

BEP 1723.02 m²

ŠPORTNI CENTER 2.01 2.02 2.03 2.04 2.05 2.06 2.07 2.08 2.09 2.10 2.11 2.12 2.13 2.14

vetrolov hodnik tehnični prostor tribuna stopnišče garderobni sklop z wc-jem garderobni sklop z wc-jem garderobni sklop z wc-jem predprostor nadzorna soba recepcija ŠC/garderoba tehnični prostor jašek dvigala stopnišče

guma guma epoksi guma guma guma/keramika guma/keramika guma/keramika guma guma guma epoksi guma

23.80 m² 33.35 m² 17.53 m² 161.98 m² 19.95 m² 35.30 m² 32.55 m² 35.30 m² 25.97 m² 14.37 m² 19.61 m² 4.59 m² 7.27 m² 14.72 m²

vetrolov (gl.vhod) glavna avla bar skladišče bara predprostor dvorane dvorana vetrolov pisarna in recepcija garderoba s sanitar. (zaposleni) hodnik kuhinja delavnica skupni prostor wc invalidi

guma guma guma guma guma guma guma guma keramika guma guma guma guma keramika

21.12 m² 87.97 m² 13.30 m² 6.81 m² 55.03 m² 80.02 m² 8.16 m² 18.57 m² 10.50 m² 50.71 m² 30.00 m ² 43.72 m² 37.55 m² 4.95 m²

garderoba DC notranje otr. igrišče: DC sanitarije DC

guma guma/tapison keramika

12.05 m² 168.87 m² 19.01 m²

vetrolov in garderoba MC večnamenski prostor MC stopnišče sanitarije MC

guma guma guma keramika

17.28 m² 168.87 m² 20.40 m² 21.35 m²

vetrolov in garderoba CS večnamenski prostor CS pisarna CS sanitarije CS

guma guma guma keramika

11.09 m² 168.87 m² 6.42 m² 20.44 m²

SKUPNI PROSTORI 2.15 2.16 2.17 2.18 2.19 2.20 2.21 2.22 2.23 2.24 2.25 2.26 2.27 2.28 DRUŽINSKI CENTER 2.29 2.30 2.31 MLADINSKI CENTER 2.32 2.33 2.34 2.35 CENTER STAREJŠIH 2.36 2.37 2.38 2.39

1549.35 m²

TLORIS PRITLIČJA m 1:250

BEP 1689.15 m²

ŠPORTNI CENTER 3.01 3.02 3.03 3.04 3.05 3.06 3.07 3.08 3.09

stopnišče tehnični prostor garderoba plesna dvorana (3 deli) stopnišče jašek dvigala tehnični prostor predprostor pisarna (šp. društva)

guma epoksi guma/keramika lesen športni pod guma epoksi guma guma

26.94 m² 17.47 m² 18.54 m² 149.34 m² 14.72 m² 7.27 m² 4.59 m² 41.04 m² 19.17 m²

most knjižnica - osrednji pr. pisarna - zaposleni priročno skladišče oddelek za odrasle in mladino čitalnica oddelek za otroke multimedijska s. - 'comp lab'

guma guma guma guma guma tapison tapison guma

11.33 m² 137.34 m² 18.50 m² 19.84 m² 81.52 m² 59.55 m² 42.54 m² 88.57 m²

stopnišče večnamenski pr. glasbena soba učilnica

guma tapison tapison tapison

20.26 m² 68.20 m² 35.78 m² 40.29 m²

KNJIŽNICA 3.10 3.11 3.12 3.13 3.14 3.15 3.16 3.17 MLADINSKI CENTER 3.18 3.19 3.20 3.21

953.10 m²

TLORIS NADSTROPJA

m 1:250

BEP

1029.67 m²

STREŠNI SISTEM: Trimoterm Power T - SNV, finalna plast iz barvane Fe pločevine

TLORIS STREHE m 1:250

PREREZ a-a m 1:250

PREREZ b-b m 1:250

PREREZ c-c m 1:250

PREREZ d-d m 1:250

PREREZ e-e m 1:250

SEVERNA FASADA m 1:250

JUŽNA FASADA m 1:250

ZAHODNA FASADA m 1:250

VZHODNA FASADA m 1:250

S1 STREHA

finalna obloga sistem Trimoterm Power T - SNV (20cm+3.7cm trapezni pr.) - barvana Fe pločevina, 0.6mm - jedro iz mineralne volne 19cm - barvana Fe pločevina, 0.6mm

primarna konstrukcija sestavljeni nosilec iz ploščatega jekla (182 cm) akustična obloga Termolit plošče (3.5cm) mineralizirana lesna volna

sekundarna konstrukcija JE profili: IPE 240 (24 cm)

navijačeni pod pasnico glavnih nosilcev

zavetrovanje strehe JE križi

F2 FASADA

finalna obloga sistem Trimoterm FTV INVISIO (20cm) - barvana Fe pločevina, 0.6mm - jedro iz mineralne volne 19cm - barvana Fe pločevina, 0.6mm

podkonstrukcija fasade (5 cm) JE profili: škatlasti 5x8cm primarna konstrukcija - steber JE profili: HEB 200 (20 cm) zavetrovanje stebrov JE križi

N1 TLA V NADSTROPJU finalna obloga sistem Harlequin (10cm)

- leseni pod za studie (2cm) - delno prožna podajna PUR pena (2cm) - PUR pena celične strukture (6cm)

parna zapora (0.1cm) PE folija nosilni sloj (10cm) sovprežna plošča HI-bond (6+4cm) trapezna pločevina in AB

nosilna konstrukcija (55cm) JE nosilci: IPN 550 sekundarna nosilna konstrukcija (16cm) JE nosilci: IPE 160

F1 ZASTEKLITEV

kontinuirana termoizolacijska zasteklitev (2.8cm) sistem stojka-prečka: ALU profil 5x17.5cm steklo obdelano s prosojno grafično folijo vmes kitana fuga

P1 TLA V PRITLIČJU

finalna obloga (0.3cm) talna obloga iz gume (nar. kavčuk) lepilni sloj (0.1cm) mikroarmirani betonski estrih (8cm) ločilni sloj (0.1cm) PE folija toplotna izolacija (8cm) ekstrudirani polistiren nosilna konstrukcija (35 cm) AB plošča

P2 ZUNANJA TLA

finalna obloga (3cm) asfalt podložni beton v naklonu 1° (max 12cm) utrjeno nasutje (30cm) komprimirani gramozni tampon

S1 STENA V KLETI

toplotna izolacija (17cm) ekstrudirani polistiren

pritrjevanje s sistemom Bitustik

hidroizolacija (0.1) Bituthene HDPE folija nosilna stena (30cm) AB stena

obdelava: kitano, glajeno, brušeno, slikano

K1 TLA V KLETI

finalna obloga (0.3cm) talna obloga iz gume (nar. kavčuk) lepilni sloj (0.1cm) mikroarmirani betonski estrih (8cm) ločilni sloj (0.1cm) PE folija toplotna izolacija - izravnalni sloj (11cm) ekstrudirani polistiren nosilna konstrukcija (100cm) temeljna AB plošča hidroizolacija (0.1cm) HDPE membrana Preprufe preklop z Bituthene HDPE folijo

podložni beton (10cm) utrjeno nasutje komprimirani gramozni tampon

FASADNI PAS 1

m 1:20

S2 STREHA

finalna obloga sistem Trimoterm Power T - SNV (20cm+3.7cm trapezni pr.) - barvana Fe pločevina, 0.6mm - jedro iz mineralne volne 19cm - barvana Fe pločevina, 0.6mm

primarna konstrukcija JE profil: IPN 500 (50cm) sekundarna konstrukcija JE profili: IPE 160 (16cm) zavetrovanje strehe JE križi akustična obloga leseni perforirani akustični paneli (1.6cm) pritrjevanje s pripadajočo podkonstrukcijo na sek. strešne nosilce

F3 ZASTEKLITEV

kontinuirana termoizolacijska zasteklitev (2.8cm) sistem stojka-prečka: ALU profil 5x17.5cm vmes kitana fuga

N2 TLA V NADSTROPJU

finalna obloga (0.3cm) talna obloga iz gume (nar. kavčuk) lepilni sloj (0.1cm) mikroarmirani betonski estrih (8cm) ločilni sloj (0.1cm) PE folija toplotna/zvočna izolacija (4cm) ekstrudirani polistiren nosilni sloj (10cm) sovprežna plošča HI-bond (6+4cm) trapezna pločevina in AB nosilna konstrukcija (55cm) JE nosilci: IPN 550 sekundarna nosilna konstrukcija (16cm) JE nosilci: IPE 160

F1 ZASTEKLITEV

kontinuirana termoizolacijska zasteklitev (2.8cm) sistem stojka-prečka: ALU profil 5x17.5cm steklo obdelano s prosojno grafično folijo

P3 TLA V PRITLIČJU

finalna obloga (0.3cm) talna obloga iz gume (nar. kavčuk) lepilni sloj (0.1cm) mikroarmirani betonski estrih (8cm) ločilni sloj (0.1cm) PE folija toplotna izolacija (12cm) ekstrudirani polistiren hidroizolacija (0.5cm) varilni bitumenski trakovi enoslojna, bitumen modificiran z ataktičnim polipropilenom, 4mm

hladni bitumenski premaz nosilni sloj (10 cm) podložni beton utrjeno nasutje (90cm) komprimirani gramozni tampon

P4 ZUNANJA TLA

finalna obloga (4cm) plošče iz pranega betona vezivni sloj (2cm) cementna malta podložni beton v naklonu 1° (max 12cm) utrjeno nasutje (26cm) komprimirani gramozni tampon

FASADNI PAS 2

m 1:20

PROSTORSKI PRIKAZI

večerni pogled na prostore mladinskega centra (pogled iz jugozahodne smeri)

pogled na objekt iz severozahodne smeri pogled na športni del izpred glavnega vhoda

športna dvorana pogled na vhodni atrij mladinskega centra

osrednji prostor centra starejših osrednji prostor mladinskega centra

notranje otroško igrišče pogled na atrij in prostore centra starejših

FOTOGRAFIJE MAKET

volumenska maketa objekta m 1:250 delovna prerezna maketa dela objekta m 1:100

maketa dela objekta m 1:50

VIRI IN LITERATURA knjige, prispevki v zbornikih in drugo

internetni viri

Fekonja, U., 2009, Razvoj otroške igre. V Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. ur., 2009, Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2009, str. 382-393.

3LHD. 2014. Centar Zamet. [online]. Dostopno na: http://www.3lhd.com/hr/projekt/centar-zamet [6.2.2015].

Kavčič, T., 2009, Igra dojenčka in malčka. V Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. ur., 2009, Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2009, str. 278-289. Kovačev, A. N. in Zaletel, M., 2006, Identiteta starostnikov in njene značilnosti V Rugelj, D. ur., Posvetovanje Celostna obravnava starostnikov: zbornik predavanj. [elektronska knjiga]. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo. 2006. str. 107-121. Dostopno na: http://www2.zf.uni-lj.si/ri/publikacije/starostniki2006/ [20.10.2014].

ArchDaily. 2009. Youth Recreation & Culture Center / Dorte Mandrup + Cebra. [online]. Dostopno na: http://www.archdaily.com/14767/youth-recreation-culture-center-dorte-mandrup-cebra/ [6.2.2015]. ArchDaily. 2009. Zamet Centre / 3LHD. [online]. Dostopno na: http://www.archdaily.com/38538/zamet-centre-3lhd/ [6.2.2015]. Brnot, N. in Peršin, M. 2013. Mednarodni dan starejših 2013. Statistični urad RS. [elektronski vir]. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5780 [30.8.2014].

Križaj, T., 2012, Smiselne okupacije pri starejših V Tomšič, M. ur., Delovna terapija - stroka sedanjosti: zbornik prispevkov z recenzijo. [elektronska knjiga]. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta. 2012. str. 43-54. Dostopno na: http://www2.zf.uni-lj.si/ri/publikacije/stroka2012/index.html [20.10.2014].

Družinski center Mala ulica. [online]. Dostopno na: http://malaulica.si/ [20.10.2014].

Kump, S. in Jelenc-Krašovec, S., 2009, Vseživljenjsko učenje - izobraževanje starejših odraslih. [elektronska knjiga]. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Dostopno na: http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/zalozba/ZnanstvenaPorocila/04_09_Vsezivljenjskoucenje,izobrazevanjestarejsihod raslih.pdf [20.10.2014].

Google. 2014. Štepanjsko naselje. Google Maps. [online]. Dostopno na: https://maps.google.si [26.2.2014].

Mihelič, B., 1983, Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete : Partizanska knjiga. Oven, A. in Rodošek, V., 2012, Zadovoljstvo mladostnikov s prostočasnimi aktivnostmi in uporaba drog V Tomšič, M. ur., Delovna terapija stroka sedanjosti: zbornik prispevkov z recenzijo. [elektronska knjiga]. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta. 2012. str. 43-54. Dostopno na: http://www2.zf.uni-lj.si/ri/publikacije/stroka2012/index.html [30.8.2014]. Pavček, T., 1996, Majnice: Fulaste pesmi. Ljubljana: Mladika Rozin-Šarec, L., 1976, Posledice in učinki visoke in nizke stanovanjske gradnje na stanovanjsko okolje. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Tomšič-Čerkez, B. in Zupančič, D., 2011, Prostor igre. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Fakulteta za arhitekturo. Koželj, J. in Vidmar, J., 2012. Zazidalni preizkus za športni center Štepanjsko naselje. Ljubljana: MOL (opomba: neobjavljeno gradivo posredovano iz Oddelka za mladino MOL)

Google. 2013. Štepanjsko naselje. Google Maps. [online]. Dostopno na: https://maps.google.si [13.5.2013].

Gril, A. 2004. Prosti čas mladih v Ljubljani: Psihosocialna analiza potreb in možnosti za njihovo uresničevanje. MOL – Publikacije. [elektronski vir]. Dostopno na: http://www.ljubljana.si/si/mol/publikacije/?year=2004 [30.8.2014]. Jablanović, B. 2014. Mednarodni dan mladih 2014. Statistični urad RS. [elektronski vir]. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6427 [30.8.2014]. Javni zavod Mladi zmaji. Mladi Ljubljane, Mesto mladim, mladi mestu. [online]. Dostopno na: http://www.mladizmaji.si/mladi-ljubljane/ [30.8.2014]. Klemenc, A. idr. 2010. Razmišljamo in delujemo trajnostno: priročnik za vključevanje vsebin trajnostnega razvoja v izobraževanje. Center RS za poklicno izobraževanje. [elektronski vir]. Dostopno na: http://www.cpi.si/mednarodno-sodelovanje/ess/kakovost-in-prepoznavnost/zakladnica-znanja/trajnostni-razvoj.aspx [30.8.2014]. Mestna občina Ljubljana. 2008. Izziv za povečanje kakovosti vzgoje in izobraževanja otrok, mladine in odraslih: Strategija razvoja vzgoje in izobraževanja v Mestni občini Ljubljana za obdobje 2009 – 2019. MOL – Publikacije. [elektronski vir]. Dostopno na: http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/274/detail.html [30.8.2014]. Mestna občina Ljubljana. 2014. Statistični letopis Ljubljana 2013. MOL – Statistične publikacije. [elektronski vir]. Dostopno na: http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/statisticne-publikacije/ [30.8.2014]. Ministrstvo za okolje in prostor RS. 2010. Tehnična smernica TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah. MOP – Zakonodaja in dokumenti. [elektronski vir]. Dostopno na: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/graditev_objektov/TSG_1_001_2010_ pozarna_varnost.pdf [20.8.2014]. MOL - Oddelek za urejanje prostora in LUZ. Urbinfo. [online]. Dostopno na: https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana [21.2.2014]. MOL - Urad za mladino. [online]. Dostopno na: http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/druzine-otroci-mladi/urad-za-mladino/ [30.8.2014].

zahvala Mentorjem za priložnosti, predano znanje, usmeritve in spodbude, družini za neomajno podporo in vse projekte, ki so iz mojih prerasli v družinske, Juretu za 'La Vie en Rose', prijateljicam, Alji, Špeli, Lari, Katji in Alenki, za vse kave, čveke in intervencije ob konceptualnih blokadah ter vso neprecenljivo pomoč, Mateju V. - Ballatu za renderje, Petri za 'vsemu boš kos' in vsem, ki so temu pritrdili, kadar mi je zmanjkovalo volje.

izjava o avtorstvu Spodaj podpisana Maruša Opaškar izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela z naslovom Idejna zasnova centra prostočasnih dejavnosti v Štepanjskem naselju. Ljubljana, 19.2.2015 Maruša Opaškar