Print anja šuler diploma tržnica sg 20131217 o by fa diploma

Anja Šuler

IDEJNI NAČRT TRŽNICE V SLOVENJ GRADCU

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec uni. dipl. ing. arh. konzultant za konstrukcijo: asist. Josip Konstantinovič uni. dipl. ing. arh. CBD, projektiranje lesenih konstrukcij - Jure Jančar uni. dipl. ing. grad. Leto vpisa: 2004 Leto izdelave diplomskega dela: 2013

POVZETEK Slovenj Gradec - mesto s sejemsko tradicijo, stremi k ciljem samooskrbe a danes nima urejene tržnice. Analiza stanja pokaže, da ima lokacija ves potencial za dobro tržnico, vendar obstoječi objekti niso primerni in kvalitetni, zato se porušijo. Idejna zasnova obsega ureditev območja Poštne ulice z novo tržnico. Ta obsega tri zaprta prodajna mesta, del za branjevce in prodajo na stojnicah, servisni del in skupni prostor, namenjen dejavnostim, ki dopolnjujejo program tržnice. Zasnova omogoča veliko mero fleksibilnosti in različnih scenarijev uporabe, kar bistveno pripomore k pestrosti dogajanja na območju. Ključne besede: tržnica, stojnice, samooskrba, Koroška, Slovenj Gradec

ABSTRACT Slovenj Gradec, a town with a tradition of fairs, strives towards selfsufficiency goals. However, until this day it lacks a suitable marketplace. The analysis of current situation reveals that the location holds potential for a good marketplace, yet the existing structures are not appropriate and quality buildings so they are demolished. The design implements the regulation of the Poštna ulica Street area into a new marketplace. The marketplace comprises three enclosed premises, an area for stands, a service area and a common area destined to hold supplementary programme activities at the marketplace. The design enables a good deal of flexibility and various usage scenarios, and thus significantly improves the diversity of activities in the area. Key words: marketplace, stands, self-sufficiency, Koroška region, the town of Slovenj Gradec

1. UVOD

2. TEORETSKA IZHODIŠČA HRANA V POTROŠNIŠKI DRUŽBI VPLIV TRŽNICE VRSTE TRŽNIC ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TRŽNIC ARHITEKTURA TRŽNIC

11 13 16 16 17 18

3. LOKACIJA LOKACIJA MESTA SLOVENJ GRADEC ZGODOVINSKI ORIS OBMOČJE OBDELAVE ANALIZE LOKACIJE FOTOGRAFIJE LOKACIJE TLAKOVANJA IN UPORABLJENI MATERIALI RUŠITVE SKLEP ANALIZ

23 24 26 28 29 34 36 38 39

4. PROJEKT IDEJA NAČRT SITUACIJE POŽARNA VARNOST, INSTALACIJE, MATERIALI KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA PROGRAM STOJNICE DOGAJANJE NA TRŽNICI IN RAZLIČNI SCENARIJI UPORABE TLORIS TRŽNICE TLAKOVANJE IN UREDITEV OBMOČJA STREHA DETAIL PREREZI FASADE PROSTORSKI PRIKAZI

41 43 45 46 47 48 49 50 51 52 54 56 57 58 60

5. ZAKLJUČEK

6. VIRI IN LITERATURA

Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • Anja Šuler • Idejni načrt tržnice v Slovenj Gradcu • mentor: Aleš Vodopivec • leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2004 • leto izdelave diplomskega dela: 2013

1. UVOD

Uvod Diplomska naloga obravnava idejno zasnovo tržnice v Slovenj Gradcu.

Tema Na Poštni ulici v Slovenj Gradcu je že vrsto let tržnica, območje z leti vedno slabše funkcionira, branjevci so se umaknili ali preselili v trgovske centre na obrobju mesta, prostor pa so zavzeli ponudniki hitre prehrane. Zanimanje za tržnico se z večjo okoljsko osveščenostjo prebivalcev, z vzpodbujanjem samooskrbe ter zanimanjem za lokalno pridelano hrano povečuje. Naloga obsega zasnovo pokrite tržnice z objekti s stalno ponudbo, servisnimi prostori, ter prostorom namenjenim širši lokalni skupnosti in oblikovanjem fleksibilnega, nadkritega, odprtega prostora za prodajalce, ki obenem nudi različne možnosti uporabe izven operativnega časa tržnice.

Oris problema in cilji naloge Ker je tržnica specifičen javni prostor, ki deluje le občasno, je pomembno, da se prostor oblikuje tako, da je prijeten in vabljiv tudi kadar tam ni prodajalcev. Za uspešno funkcioniranje (tako prostorsko kot ekonomsko) je pomembna enostavna in logična zasnova, preglednost in enostavnost vzdrževanja, z nizkimi obratovalnimi stroški.

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

Trg je velikanski in pokrit. Če greš mimo po sosednji ulici, se iz pokrite tržnice slišijo zelo nenavadni zvoki. Zelo hrupno je, vendar človek včasih niti ni pozoren na to. Nekako tako je, kot bi se v mraku pokrite tržnice z glasovi prikazni pogovarjali med seboj vsi duhovi sveta. Hrup spominja na štropotanje dežja ali šelestenje listov bananovca v vetru. (…) Tam kupujejo in prodajajo, predvsem pa se družijo. V starem svetu si ljudje najdejo dva značilna izgovora, zakaj se srečujejo v kakšnem središču ali se preprosto mešajo v pisani, nič hudega sluteči množici. Trgovanje in vero. Samo to dvoje že od pradavnine vabi v družbo neoborožene ljudi. Majhna butara dračja, tkana odeja, nekaj jajc in paradižnikov je dovolj močan izgovor, da možje, žene in otroci peš premerijo kilometre hribov in dolin. Da bi kupovali, barantali, menjavali. Predvsem pa zato, da bi menjali družbo. (T.H Lawrence, Mornings in Mexico)

Hrana v potrošniški družbi in o tem zakaj je pomembna kultura nakupovanja na tržnicah. Živimo v času ko je hrana postala industrijski proizvod. S pomočjo konzervansov ji podaljšujejo rok trajanja, z ojačevalci okusa kompenzirajo manjko okusa in nam z instant rešitvami delajo utvaro, da nam bo tako ostalo več časa zase. Danski terapevt in strokovnjak za vzgojo takole razmišlja o odnosu do hrane (s tem pa tudi do ostalih dobrin), ki ga privzgajamo naslednjim generacijam: "Najbolje, da takoj priznam: sem staromoden. Strašno rad nakupujem v specializiranih trgovinah, kjer trgovci obvladajo svoj posel in kupce jemljejo resno. Rad pripravljam zelenjavo in imam nos za svežo ribo, sočno meso in nežno perutnino. Žalosti me, da smo prišli tako daleč da se o kakovosti živil ne pogovarjamo več…Vsakodnevni obroki, ki ne premorejo veselja, poetičnosti in dobrih namenov, niso nazadnje nič več od zdravila ali pač orodja v službi nečimrnosti. … - Naj poduhajo, otipajo in okusijo razliko med sočnim domačim jesenskim jabolkom in utrujenim, spoliranim jabolkom, ki je pripotovalo iz Južne Amerike. - Dajte jim priložnost, da občutijo razliko med solato, ki je dejansko zrasla iz zemlje, in takšno, ki so jo vzgojili na kameni volni in hranili z injekcijami, da je lahko preživela. - Ko izbirate živila pri zelenjadarju, v ribarnici ali mesnici, jim dovolite, da eksperimentirajo z rokami, očmi in nosom, in doma jim dovolite, da surova živila poskusijo. - Vse to počnite z otroki in se učite skupaj z njimi…" Nekdaj so ljudje živila kupovali dnevno. Zadnja desetletja nam hladilniki in tehnološki razvoj omogočajo, da se hrana več dni ali tednov ne pokvari. S tem razvojem pa nismo zgolj izgubili povezave z naravo in odnosom do hrane, temveč tudi z lokalno skupnostjo, ki se je skozi zgodovino vedno zbirala in srečevala na tržnici. Zadnja leta se človeštvo zopet zanima za sonaravni razvoj. Model industrijskega kmetovanja je privedel do številnih okoljskih pa tudi zdravstvenih problemov. Zaupanje v produkte nesledljivega izvora se zmanjšuje s tem pa je vedno več zanimanja za lokalno pridelano hrano, brez posrednikov. Zaradi vsega tega se tržnice oživljajo. Kupovanje na tržnici je tudi privilegij. V času, ko se celo iz trgovskih centrov umikajo prodajalci in jih zamenjujejo avtomatske blagajne, postaja osebni stik z prodajalcem svojevrsten luksuz. In tržnica je predvsem prostor srečevanja.

INDUSTRIJSKO - INTENZIVNO KMETIJSTVO ne zagotavlja prehranske varnosti in stabilnosti v svetu

ima negativne okoljske posledice na: - vodo - tla - toplogredne pline - klimo - biotsko raznovrstnost

ogroža zdravje ljudi: - prehranski škandali (BSE, dioksin) - pesticidi, nitrati)

anketa:

živalim in ljudem ni prijazno

zmanjšuje biotsko raznovrstnost

Najbolj priročen nakup lokalno pridelane zelenjave.

POMEN LOKALNE TRAJNOSTNE SAMOOSKRBE Zagotavljanje državne varnosti za obdobje ekonomskih kriz.

Zmanjšanje odvisnosti od zunanje trgovine, kar je pomembno predvsem v času motene oskrbe.

Urejenost in obdelanost podeželja.

Ohranjanje delovnih mest na podeželju

Zmanjšanje revščine in družbene neenakosti.

Varovanje okolja .

Izboljšanje zdravja prebivalstva Na mestni tržnici bi morali ponujati predvsem lokalno pridelano zelenjavo.

Vir: dr. Martina Bavec - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Druga regijska konferenca »Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja,hrane in živil v javnih zavodih«, Slovenj Gradec, 16.1.2013

se strinjam 66%

Cilji lokalne skupnosti:

Cilji kmetov:

- dvig prehranske varnosti;

- višji in zanesljivejši dohodek;

- varna, zdrava in kvalitetna hrana za krajane in javne inštitucije;

- diverzifikacija proizvodnje in znižanje odvisnosti od govedoreje;

- nova delovna mesta;

- možnost dodatnih zaposlitev (družinski člani);

- zagotovitev trajnostnega razvoja podeželja;

- ohranjanje manjših kmetij;

- pogoji za razvoj turizma (prepoznavnost, kmečki turizem, kulinarika…).

- možnost učinkovite skupne promocije in trženja.

Vir: Milan Mravljak, Druga regijska konferenca »Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja,hrane in živil v javnih zavodih«, Slovenj Gradec, 16.1.2013

se deloma strinjam 18%

se ne strinjam 14%

Vir: Milan Mravljak, Druga regijska konferenca »Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja,hrane in živil v javnih zavodih«, Slovenj Gradec, 16.1.2013

Skrbno načrtovana tržnica mora biti v prvi vrsti javni prostor, hkrati pa mora biti ekonomsko samozadostna in kot taka ima širok vpliv na sosesko in njen razvoj. Uspešna tržnica pripomore k rasti in povezavi urbane in ruralne ekonomije. Vzpodbuja razvoj, veča vrednost nepremičninin in kroženje denarja znotraj lokalne skupnosti... Pozitivno vpliva na lokalna podjetja in proizvajalce, zagotavlja vir dohodkov in nudi dobro okolje za preizkušanje novih idej z nizkim tveganjem. S ponudbo zdrave, sveže hrane in s tem povezanim širjenjem informacij dolgoročno vpliva na zdravje prebivalcev... Najpomembnejša funkcija tržnice pa je, da služi kot prostor srečevanja in povezovanja ljudi vseh generacij in družbenih slojev.

VPLIV TRŽNICE NA MESTO IN LJUDI

povezuje urbano z ruralnim Ekonomsko in socialno povezuje podeželje in mesto. prispeva k urejenosti in obdelanosti podeželja

združuje

povezuje ljudi iz različnih družbenih slojev in različnih generacij. dolgoročno zmanjšuje družbeno neenakost

vzpodbuja lokalno ekonomijo, nudi poslovne priložnosti deluje kot poslovni inkubator za posameznike in manjša podjetja služi kot vstopna točka z nizkim tveganjem in nizkimi začetnimi stroški zmanjšuje odvisnosti od zunanje trgovine ohranja delovna mesta na podeželju

revitalizacija soseske

ustvari živahen javni prostor

promovira zdravje

Tržnica ki privablja ljudi vpliva tudi na okolico. Povečuje se obisk in prodaja storitev ter trgovin v neposredni bližini.

ustvari senzorično bogat prostor, kjer je prijetno druženje, posedanje, opazovanje ljudi...

Dozorelost lokalnega sadja in zelenjave je optimalnejša. Ni je potrebno zaradi dolgih prevozov in skladiščenja predčasno pobirati z njiv in ji dodajati konzervansov.

na dobri tržnici se ne odvija samo osnovna dejavnost, temveč jo spremlja vrsta povezanih dogodkov

Večja verjetnost, da bosta lokalno pridelana S&Z vsebovala večje količine antioksidantov v primerjavi z živili, ki so bila transportirana in skladiščena daljši čas. Pri daljši verigi, ki vključuje daljši čas od pridelovalca do potrošnika, občutno pade vsebnost vitamina C, prav tako se zmanjšajo vrednosti vitaminov A, B in E. če povečujemo delež lokalno pridelanih živil lahko ugodno vplivamo na zagotavljanje virov živil in zmanjšamo možnost pojava deficita mikrohranil.

(Vir: Robertson A. in sod. Food and Health in Europe. WHO. 2004).

TIPI TRŽNIC: Odprte tržnice Tržnica je organizirana na prostem, brez posebne infrastrukture. Odprta je nekajkrat tedensko ali nekajkrat mesečno. Oprema je premična in se pospravlja. Posebnih stroškov vzdrževanja ni.

Pokrite tržnice na prostem Tržnica je pokrita, vendar na prostem.

Zaprte tržnice Tržnica ima svojo infrastrukturo in stalne prodajalce, znotraj zaprtega prostora. Večji stroški vzdrževanja, vendar večje udobje.

odpta tržnica, Ljubljana

http://www.svetlana.si/?p=1032

pokrita tržnica, Celje

zaprta tržnica, Barcelona

http://www.e-architect.co.uk/slovenia/celje-market

http://www.panoramio.com/photo/24250116

Smernice za načrtovanje ZNAČILNOST USPEŠNIH TRŽNIC Tržnice so ekonomsko bolj uspešne če hkrati delujejo kot javni družbeni prostor za sosesko.

stojnice

V raziskavah skupine PPS je na prvem mestu, med razlogi, zakaj ljudje obiskujejo tržnice in se nanje vračajo, doživetje - srečanje s sokrajani, kramljanje in senzorična doživetja (prijeten vonj svežih zelišč, pisane barve jesenskih pridelkov…). Vendar se vsa ta spontanost druženja ne zgodi kar tako, temveč je produkt skrbnega načrtovanja in upravljanja.

Prodajalci prodajajo kvalitetna lokalna živila in produkte (kvaliteta je na drugem mestu pri razlogih zakaj ljudje radi obiskujejo tržnico). Kupci raje kupujejo domače proizvode. Na voljo naj bo izbira produktov v različnih cenovnih razredih.

Lastnosti, ki jih potrebuje uspešna tržnica so pravzaprav podobne lastnostim, ki jih potrebuje katerikoli javni prostor, da dobro funkcionira.

lokacija Pomembno je, da je prostor tržnice dobro viden, opazen in lahko dostopen ter, da omogoča enostavno orientacijo. Tržnica mora biti dostopna vsem družbenim skupinam in različnim soseskam. Lokacija naj bo na mestu kjer se ljudje radi srečujejo in kamor se vračajo. Velikost lokacije naj ustreza obsegu tržnice oziroma kraja. V bližini morajo biti zagotovljena parkirišča, dobro je če so mimo speljane kolesarske poti in če so na voljo sredstva javnega prevoza. Lokacija je izjemno pomemben dejavnik tržnice. Skozi zgodovino so se tržnice odprtega tipa v evropskih mestih večkrat pojavljale kar na trgu pred cerkvijo.

javni prostor Območje tržnice naj bo omejeno, kot oaza, s številnimi možnostmi za posedanje in počitek, opazovanje drugih ljudi, kramljanje in prigrizek. Zagotovljena senca in zaščita pred vremenskimi vplivi omogočata celoletno delovanje. Prostor naj bo dobro vzdrževan, skladen z okoljem v katerem je in vabljiv. Naj ne bo pre-oblikovan, temveč prilagodljiv - fleksibilen, da omogoča različne scenarije uporabe in spontanost.

Stojnice naj bodo lahko dostopne, vidne, dobro vzdrževane, čiste ter atraktivne, z enostavno, obilno in izvirno prezentacijo izdelkov. Postavitve se ves čas spreminjajo, spremembe in inovacije privabljajo ljudi.

upravljanje Tržnica naj bo operativno samozadostna. Vključene naj bodo organizacije in društva katerih dejavnost se prekriva in dopolnjuje z dejavnostjo tržnice. Na tržnici se ves čas nekaj dogaja - promocije, dogodki, izobraževanja Pozitiven vpliv, ki ga ima tržnica na okolico in lokalno gospodarstvo, upraviči začetno investicijo.

prave vrednote - - - - -

kvalitetni produkti kvalitetna izkušnja odnos do okolja občutek dobrega dela (z nakupom pomagaš okolju) občutek soudeležbe/pripadnosti - naša tržnica

Dobra tržnica odraža skupnost, daje identiteto ter občutek pripadnosti.

ARHITEKTURA TRŽNIC

Fernando Tavora - Vila da Feira, 1953-59 Tavora parcelo velikosti kvadratne oblike s stranico 50 metrov razdeli v module po 1m. Ti narekujejo geometrijo in kompozicijo stavbe. Na sredini tržnice je prostor z vodnjakom, ki ustvarja dvorišče na katerega se odpirajo tržni prostori.

Vir: Esposito, Leoni, 2005, Fernando Tavora,

Vir: Esposito, Leoni, 2005, Fernando Tavora

Souto de Moura - Braga Market, 1980-84 Arhitekt parcelo najprej razmeji z dvema pravokotnima osema, ki sledita obstoječim potem. Daljša os ostane pot ob kateri, najprej z nizom longitudinalnih zidov in nato ortogonalnih vzporednih zidov, naniza prostore tržnice. Tržnico pokriva dolga ravna streha, ki pa ne počiva na zidovih, temveč na dveh vrstah stebrov med njimi. Ti prostor naprej delijo na tri ladje. Glavna ideja tržnice je pokrita ulica.

Vir: Esposito, Leoni, 2013, Eduardo Souto de Moura, 62

Vir: Esposito, Leoni, 2013, Eduardo Souto de Moura, 63

Ko je začela tržnica propadati, je želelo mesto objekt ohraniti, vendar Souto de Moura sam predlaga porušitev, v ruševinah pa uredi prostore za plesno šolo.

Vir: Esposito, Leoni, 2013, Eduardo Souto de Moura, 62

Jože Plečnik - Ljubljanske tržnice, 1939-42 Plečnik je namesto tedaj običajne centralne dvoranske tržnice predlagal ureditev celotnega obrežja med Tromostovjem in Zmajskim mostom. Med obema mostovoma razvije dolg niz, sestavljen iz paviljona, stebrne lope, stoe in templja, ki spremljajo krivuljo reke. Na zgornjem nivoju so prodajalne, pod njimi je promenada z ribarnico. Na začetku tržnice je cvetličarna. V centru kompozicije je Plečnik predvidel še pokrit most s stojnicami, ki pa ni bil izveden. (vir: Hrausky, Koželj, Prelovšek 2006)

Hrausky, Andrej in sod., 2006, Jože Plečnik, Cankarjeva založba

3. LOKACIJA

SLOVENJ GRADEC IN MISLINJSKA DOLINA Osnovni podatki Mislinjska dolina se razprostira med Pohorjem na vzhodni strani in Uršljo Goro na zahodni strani. Ravnega dela doline po katerem so razporejena strnjena naselja in zaselki je le dobra desetina. Ostale vasi in zaselki ter samotne kmetije so razporejeni po pobočjih Pohorja in obrobnih pogorjih. Skoraj dve tretjini ozemlja prekrivajo gozdovi. V središču Mislinjske doline v slovenjegraški kotlini leži v sotočju Mislinje in Suhadolnice Slovenj Gradec. Je upravno, gospodarsko in kulturno središče območja. Celotna površina občine obsega 173,7 km2 in s skoraj 17 000 prebivalci sodi med srednje velike občine v Sloveniji. Slovenj Gradec leži na 410 m nadmorske višine in šteje nekaj več kot 7700 prebivalcev. Vplivno območje tržnice obsega celotno Mislinjsko dolino. To je občino Slovenj Gradec in z občino Mislinja. Skupaj merita 286 km2 in štejeta skoraj 21600 prebivalcev. (povzeto po: Berzelak, 2005)

http://arsq.gov.si/Query/getimage.aspx?VEID=222429&DEID=10&SQNZNR=1&SIZE=100

DANOSTI OBMOČJA Gozdarstvo ostala zemljišča 30%

njive in vrtovi 17% sadovnjaki 1%

2-5 ha 45% gozdovi 70%

pokritost z gozdovi

5-10 ha 33%

travniki in pašniki 82%

nad 10 ha 22%

Gozdovi so prevladujoč element krajine saj poraščajo okoli 70% območja, gospodarjenje z gozdovi pa ima dolgoletno tradicijo. V gozdovih Mislinjske doline je povprečno 297 m3 lesne mase na hektar. Več kot 80% je iglavcev kar predstavlja večji gozdnogojitveni problem. V preteklih stoletjih se je sestava gozda spreminjala, kot posledica oglarjenja, glažut, fratarjenja, novinarjenja. Možni posek je 3,9 m3 na hektar. Žal večina lesa zapusti območje v obliki surovine, saj lesno pridelovalna industrija ni več pomembneje prisotna. Stanje naravnih virov je dobro. Na območju je veliko ekoloških kmetij, hkrati pa ni industrije, ki bi okolje onesnaževala.

Kmetijstvo

kmetije po velikostnih razredih

raba kmetijskih zemljišč

Vir: LAS MDD, 2007, Lokalna razvojna strategija mislinjske in dravske doline 2007-2013

Zaradi velike gozdnatosti in neugodnega reliefa je delež kmetijskih površin razmeroma majhen. Precejšen del kmetij je razvrščen v višinsko gozdno območje v kategorijo strmih kmetij, manjši del jih je v naseljih, sicer pa so kmetije zaokrožene v celke. Najpomembnejša panoga je živinoreja - v največji meri govedoreja, zadnje čase se pojavlja tudi reja drobnice. Zaradi slabe infrastrukture v gozdarstvu in kmetijstvu ter povezanih dejavnostih, neorganiziranega trženja in nepovezanosti med kmeti je raba virov manj učinkovita. (povzeto po Lokalna razvojna strategija, Las MDD, 2007)

Simon Chang

prikaz poteka srednjeveškega obzidja z označeno lokacijo tržnice

Franciscejski kataster 1825

http://arsq.gov.si/Query/getimage.aspx?VEID=222429&DEID=10&SQNZNR=1&SIZE=100

najstarejša pisna omemba gradu nad mestom

rimska naselbina v Starem trgu - Colatio

Slovenj Gradec prvič omenjen z mestnimi pravicami

Mesto zgradi obzidje.

Slovenj Gradec postane del Štajerske. S tem dobi večji vpliv in večje sodne pravice. Zgradijo pomembno skladišče za sol, saj tu poteka solna meja (severno se prodaja štajerska sol, južno pa morska)

45-400

1091, 1251, 1267

začetek 14. stoletja

1407

Slovenj Gradec omenjen kot trg.

požar uniči skoraj ves Slovenj Gradec

katastrski načrt

1632

1825

Zgodovinski oris kraja Zgodovina mesta je močno povezana s Starim trgom, kjer je že v antični dobi obstajala rimska naselbina Colatio. Srednjeveški grad nad Starim trgom pa se kot Gradec (Grez) prvič omenja leta 1091. Ime se je preneslo na bližnjo, novo naselbino na ugodnejši legi med reko Mislinjo in Suhodolnico, na 10 m visoki prodni terasi. V 13. stoletju je prvič omenjen kot trg, malo kasneje pa še kot mesto, ki pa je imelo poleg običajnih privilegijev tudi svojo kovnico denarja. V 18. stoletju se ob industrializaciji in germanizaciji vedno bolj veča razpetost med mestom in podeželjem. (povzeto po: Berzelak, 2005)

Slovenj Gradec pred požarom, strehe hiš so še lesene

http://www.arh-deko.com/portfolio/portfolio/meskova-ulica/

Hiše v središču dobivajo razkošnejšo podobo, a leta 1903 požar uniči del mesta, ki postaja vedno bolj podobno današnjemu. V mestu je sedež številnih ustanov, zgradi se bolnišnica, plinska razsvetljava.

Slovenj Gradec dobi naziv mesto Glasnik miru

19 stoletje

1989

Območje obdelave

Območje obdelave obsega Poštno ulico v centru mesta in zemljišče v občinski lasti ob njej.

https://maps.google.si/

1:2500

grajeno tkivo

1:2500

zelene površine in narava drevo park voda območje obdelave

1:2500

promet območje obdelave peš cona cesta enosmerni promet peš pot parkirišča

1:2500

Zaznavna analiza območje obdelave mestni utrip robovi višinska dominanta pomenska dominanta

1:2500

Program galerija srednja šola bolnišnica cerkev lekarna pošta upravna enota

G Š H 1 2 3 4

Lokacija trgovskih centrov, ki konkurirajo tržnici.

5 t inu m

100

1:2500

Fotografije območja

osebni arhiv

kanaleta s tlakom iz granitnih kock, iztek Poštne ulice

osebni arhiv

ova ces

Francet

Can

kar

jeva

rsk

ulic

osebni arhiv

a 2

7 1 3 4 5

8 6

Gl av ni

trg

osebni arhiv

šk

ov au

lic

osebni arhiv

1:2500

Tlakovanja in uporabljeni materiali

1 2 3 4 5

osebni arhiv

granitne kocke, Trg svobode in okolica - ureditev Kombinat arhitekti pohorski granit - tonalit, tlakovanje pločnikov v mestu pesek ob izteku Meškove ulice, ureditev Kombinat arhitekti prodni kamni, srednjeveško obzidje obstoječe klopi v mestu - ureditev Kombinat arhitekti

osebni arhiv

Can

kar

jeva

ulic

trg

http://www.kombinat-arhitekti.si/

šk

lic

osebni arhiv

3 1

3 5

4 osebni arhiv

1:2500

osebni arhiv

SKLEP ANALIZ Kljub temu da tržnica danes na lokaciji ne funkcionira dobro, je zanjo primerna. Vzroke za slabo delovanje obstoječe tržnice je potrebno iskati drugje. + Lokacija tržnice je dobra. Umeščena je na rob središča mesta. Je lahko dostopna vsem prebivalcem mesta, hkrati pa je v neposredni bližini regionalne ceste Mislinja - Dravograd in je enostavno dosegljiva tako za prodajalce, kot uporabnike iz okoliških krajev. V neposredni bližini je večje število parkirnih prostorov. Območje dnevno prečkajo srednješolci na poti iz mesta do avtobusne postaje. V neposredni bližini sta upravna enota, park in bolnišnica. Dejavnosti v okolici dobro dopolnjujejo program tržnice. Na območju je več barov, ribarnica, pekarna, upravna enota in vrsta storitvenih dejavnosti. Območje je neurejeno. Kljub temu, da je motorni promet na celotni Poštni ulici omejen, se režim pogosto krši in avtomobili parkirajo znotraj tržnice. Čez parcelo pelje služnostna pot do stanovanjske hiše. Zaradi prometne zmede, menim, da bi bilo potrebno promet ukiniti in parkiranje za stanovalce nadomestiti v bližini. Ni dovolj površin za posedanje. Ni zaščite pred soncem in dežjem. Tlakovanje je neenotno. Prenove so bile slabo izvedene z neustreznimi materiali.

Rušitve Območje se očisti. Porušijo se obstoječi objekti tržnice. Poruši se tudi prizidek k stanovanjski hiši na Meškovi ulici, ki sega na območje tržnice in ne upošteva gradbenih mej in gabaritov okoliških stavb. Vse parcele in objekti so v lasti občine, razen omenjenega prizidka, ki se odkupi. Ohrani in obnovi se obstoječ tlak granitnih kock s kanaleto, ki teče vzdolž ulice.

Simon Chang

3. PROJEKT

Ideja Pod skupno streho so umeščeni prostori s programom tržnice - zaprte prodajalne in servisni prostori. Med njimi nastanejo v zalivih ambienti kjer so v času, ko tržnica obratuje, branjevci in branjevke, prostor pa s svojo razgibanostjo ostaja vabljiv tudi kadar se tržna dejavnost ne izvaja. Streha se na mestih odpre. Skozi nastale line v popoldnevih posije sonce ter tako razbije, sicer veliko, senčeno površino.

Ureditvena situacija

Ureditvena situacija, tloris strehe

1:500

Požarna varnost

Materiali

Za požarno varnost je ustrezno poskrbljeno. Vsi prostori imajo neposreden dostop na prosto. Največjo nevarnost predstavlja priprava tople hrane v večnamenskem prostoru in znotraj zaprtih prodajnih mest, ki pa so ustrezno požarno zaščitena.

Uporabljeni so lokalni materiali.

Jeklen nosilec, ki nosi strop in jekleni nosilci, ki nosijo streho so zaščiteni s protipožarnim zaščitnim premazom, ki v primeru požara podaljša nosilnost konstrukcije Masivne križno lepljene lesene plošče imajo bistveno višjo požarno odpornost, kot jo običajno pripisujemo lesenim konstrukcijskim elementom, ter lahko presegajo požarno odpornost jeklenih in armiranobetonskih elementov. Sposobnost lesa za prevajanje toplote je namreč zelo majhna, saj jo prevaja od 300- do 400-krat počasneje kot jeklo. Elementi zoglenijo počasi od površine proti notranjosti, ustvarjena zoglenelost pa zmanjšuje prevajanje toplote in onemogoča dostop kisika do lesa. Glede na hitrosti gorenja lesa, lahko pri križno lepljenih ploščah računsko ugotovimo, da znaša običajna požarna odpornost 5-slojne plošče najmanj 60 min. (vir: http://www.cbd.si/dejavnosti/izvedba)

Streha objekta, stropovi zaprtih prostorov in večina opreme so leseni in dajejo občutek toplote. Les je okolju prijazen material, saj ne proizvaja CO2, temveč ga skladišči. Gradnja je montažna in zato hitra, odpadek se lahko reciklira. Nosilne stene so betonske, v opaž se med gradnjo (na zunanjih licih) dodajajo lokalni kamni. Izgled spominja na stare kamnite zidove. Rustikalen videz pripomore k domačnosti in dodaja k prijetnemu vzdušju prostora - elementu, ki je za tržnico zelo pomemben. Objekt je tlakovan s pohorskim granitom in se navezuje na ostale površine v mestu.

Instalacije Objekt se priključi na obstoječe komunalne sisteme. Elektro omrežje, vodovod, kanalizacijo in plin. Večnamenski prostor in sanitarje se ogrevajo s toplotno črpalko zrak-zrak, ki je nameščena pod streho, nad prostorom. Razvodi so speljani do 3 zaprtih prodajnih mest. Na enak način se prostori hladijo, saj je hlajenje pomembno pri manipulaciji z živili. Pod nadkritim zunanjim delom, kjer so površine za prodajalce, je možnost namestitve plinskih sevalnikov. Elektrika je med drugim speljana tudi pod fiksne klopi, da je omogočen priklop za prodajalce.

Konstrukcijska zasnova Zgubano streho objekta tvorijo lesene - križno lepljene plošče. Posamezni V elementi so narejeni v tovarni. Dolgi so od 7,2 do 14, 4 metra in se v celoto sestavijo na lokaciji. Strešine med samo povezujejo jeklene palice, s katerimi dosegamo togost v prečni smeri strehe. Palice skupaj s ploščami tvorijo konstrukcijsko ugodne trikotne prereze. Streha se nasloni na jeklene nosilce v obliki črke V, ti pa so sidrani na armirano betonske zidove. Za zavetrovanje se na štirih mestih med nosilci namesti jeklen križ. Nad zaprtimi prostori je strop, prav tako iz križno lepljenih panelov. V največjem prostoru je preko jeklenega I profila obešen na streho. Objekt je temeljen s pasovnimi temelji. Tla so prodnata - nosilnost je dobra.

križno leplejene plošče 16 cm jekleni profili na katerih leži streha

jeklen nosilec IPE 140, ki nosi strop večnamenskega prostora

strop križno lepljene plošče debeline 10 cm 20 cm armirano-betonski zidovi

pasovni temelji

Program

skladišče za inventar, stojnice = shramba = servisni del

večnamenski prostor

oder

zaprta prodajna mesta pokrit prostor za prodajo na prostem, branjevce

Zaprta prodajna mesta so namenjena prodaji sadja, zelenjave, pekovskih in mlevskih izdelkov, delikatese in podobnega. V dveh od njih je ločen prostor za manipulacijo z živili in shranjevanje. Nadkrite proste površine omogočajo postavitev 40m pulta stojnic. Servisni del je zmanjšan na minimum s čimer se poceni obratovanje in olajša vzdrževanje.

Stojnice Stojnice niso običajne zložljive, temveč so premične mize na kolesih. Po koncu prodaje branjevec pospravi višek izdelkov v prostor za hrambo, ki se nahaja pod pultom, ter ga zaklene in odpelje v skladišče pod odrom. Na tak način se izognemo ločenemu skladišču za izdelke in inventar ter pridobimo prostor. Klopi so številne in enake kot v ureditvi Trga svobode in Parka herojev Kombinat arhitektov. Prodajalci jih lahko koristijo tudi tako, da svojo stojnico zapeljejo pred klop in jo uporabijo kot dodatno prodajno površino.

revija Hiše, september 2013

Znotraj vsake mize je prostora za 10 gajbic.

Mobila kuhinja - Bastien Beguier, Francois jaubert Mobilno kuhinjo so poleti 2013 uporabljali kot del projekta revitalizacije parka Tabor. V sodelovanju z različnimi restavracijami so na njej pripravljali poulično hrano.

tržnica ne obratuje, stojnice so pospravljene, lokali zaprti

Dogajanje na tržnici in različni scenariji uporabe Tržnica je specifičen javni prostor, saj svojo osnovno dejavnost opravlja le del dneva, tržnica v Slovenj Gradcu pa bo najverjetneje odprta le nekaj dni na teden. Zato je prostor tržnice zasnovan tako, da omogoča veliko mero fleksibilnosti, različnih postavitev in scenarijev. Veliko število fiksnih klopi nudi prostor za počitek, posedanje v senci, opazovanje dogajanja in prigrizek.

varianti postavitve stojnic

Premične stojnice se lahko poljubno razporejajo in združujejo glede na program. Tako je tržnica drugačna kadar obratuje eko-tržnica, kadar se na njej predstavljajo vaške skupnosti s svojimi aktivnostmi in izdelki, kadar srednješolci izvedejo »art market« ali pa naprimer otroci iz okoliških osnovnih šol in vrtcev organizirajo dobrodelni sejem. Oder omogoča izvajanje predstavitev, nastope in druge prireditve. Tu se lahko predstavijo novi ponudniki in izdelki, v poletnih večerih se dogajajo nastopi, predavanja, literarni večeri, sosednji bar pa prireja koncerte... Večnamenski prostor je namenjen lokalnim društvom (ekološko društvo, kolektiv kmečkih žena...), tu se organizirajo kuharski tečaji, delavnice uporabe zelišč, izobraževanja povezana z zdravim življenjem, ustvarjalne delavnice in podobno (v prostor je za ta namen nameščen tudi kuhinjski pult z umivalnikom in kuhališčem). Pozimi pa lahko, ob neugodnih vremenskih razmerah, del branjevcev prodaja tudi tu. Tržnica je živahen del mesta, tu se ne dogaja zgolj trgovanje, temveč cela vrsta spremljevalnih dejavnosti, ki privabljajo prebivalce mesta in okolice, jim dajejo občutek pripadnosti, zagotavljajo tok in vračanje ljudi, kar privablja tudi branjevce, s tem pa se posledično zagotavlja obratovanje.

tržnica popoldan in zvečer, stojnice so pospravljene pod oder, prostor se spremeni v prizorišče za dogodke 1 2 3 4 5 6 7 8 8

večnamenski prostor, granitne plošče prostor za smeti, granitne plošče wc osebje in invalidi, granitne plošče wc ženski, granitne plošče wc moški, granitne plošče prostor za inventar in vzdrževanje, granitne plošče skladišče/oder, granitne plošče/les zaprto prodajno mesto, granitne plošče voda

43,2 m2 5,2 m2 3,2 m2 5,2 m2 5,2 m2 4,8 m2 20,6 m2 9,9 m2

nadkrite površine za stojnice, granitne plošče celotna površina tržnice

255 m2 530 m2

Tloris tržnice

1:200

Tlakovanje in ureditev območja klopi - Kombinat arhitekti

Območje tržnice je z jugozahodne strani omejeno z zidom, ki ločuje tržnico od privatnih atrijev. Med tem - s plezalkami ozelenjenim zidom - in tržnico teče še pas trave, oboje pa nakazuje na zelene površine in drugačen karakter mesta na drugi strani zidu, kjer so atriji privatnih hiš. Ob prvi hiši v ulici se ta pas zaključi in nadaljuje s peskom. Tako se ponovi element izteka Meškove ulice tudi na njenem začetku.

kremenčev pesek

Pri oblikovanju tlakovanja in opreme se oziram na že obstoječe rešitve znotraj mesta - predvsem na nedavno prenovo Trga svobode in Parka herojev Kombinat arhitektov, ki so z rešitvijo zmagali na natečaju leta 2004. izgled mesta je usklajen, ohranja se značaj in prepoznavnost.

plošče - pohorski tonalit

granitne kocke tlakovanje Trga svobode

osebni arhiv

Tlakovanje 1:200

Odvodnjavanje

OLO Kranj, arhitekt Edvard Ravnikar

Naklon strehe se znotraj posamezne lamele oziroma V-ja doseže z podlaganjem ekstrudiranega polistirena (možno pa je tudi podlaganje z lesenimi elementi). Glede na površino posamezne stešine, zadostuje odtok premera 14 mm, vendar ima vsaka lamela (v izogib prevelikim višinam podlaganja) 3 odtoke premera 6 mm. Odtoki so speljani znotraj jeklenih nosilcev, ki nosijo streho, nato pa prek sten v tla in v kanalizacijo.

vir: 'Ali mora biti ta hiša ravno taka?', 2010, Fakulteta za arhitekturo, 142

Streha Streha se sestavlja po principu montažne gradnje. Sestavlja jo 17 lamel iz križno lepljenih plošč v obliki črke V, dolgih od 9,6 do 14,4 metra. Posamezne lamele se sestavijo v tovarni, nato se pripeljejo na lokacijo in postavijo na nosilce ter fiksirajo. Mehaničen prenos sil do podpor je v osnovi enak, kot pri t.i. nagubanih ploščah (folded plates). Torej, obtežba se prenese najprej prečno na gube z upogibnim delovanjem tanke plošče kot visoke grede: vsak prečni pas plošče deluje kot obojestransko vpeta greda. Tega pa ne moremo trditi za robno polje, ker se streha tam konča in rob ni več vpet v sosednjo ploščo, saj manjka polovica gube. Zato so plošče proti robu bolj obremenjene. (povzeto po: Salvadori, 1979)

Detail odvodnjavanja strehe

1:20

V praksi se princip izvaja predvsem v armiranem betonu. Končne gube so na koncu podprte z togim robnim okvirjem, problem robnega polja pa se rešuje z dodatnim pokončnim rebrom, ki nadomesti manjkajočo polovico gube. Streha tržnice je izvedena v lesu, ki n omogoča tako monolitne konstrukcije kot armiran beton. Togost v prečni smeri ne dosegamo z izvedbo togega spoja med lesenimi ploščami, temveč s pomočjo natezno/tlačnih jeklenih vezi, ki skupaj s ploščami tvorijo konstrukcijsko ugodne trikotne prereze.

Tloris strehe

1:200

1:10

Detail S1 elastična hidroizolacijska folija PU, Sikaplan ali enakovredno XPS ekstrudiran polistiren v naklonu 18-0 cm križno lepljena plošča 14 cm S2 hidroizolacijska folija toplotna izolacija 20 cm parna ovira križno lepljena plošča 10 cm ST obloga toplotna izolacja 10 cm armirano betonski zid s kamni na zunanji strani 20cm + 10 cm T1 granitne plošče 2 cm estrih 5cm toplotna izolacija 10 cm hidroizolacijska folija podložni beton 5 cm T2 granitne plošče 2 cm estrih

1:20

Prerezi 1:200

B-B

A-A

C-C

D-D

Vzhodna in severna fasada

1:200

Zahodna in južna fasada

1:200

Pogled na Poštno ulico iz glavnega trga

Pogled proti Meškovi ulici

Pogled z Meškove ulice

Pogled s Poštne ulice

Pogled na Meškovo ulico

Zaključek Arhitekturna rešitev skuša popraviti in urediti neurejeno območje znotraj centra mesta, ter znova privabiti v mesto prodajalce, branjevce, predvsem pa prebivalce, ki zdaj za druženja ob nakupih pogosteje izberejo trgovske centre izven središča. Nova tržnica je preprosta. Dolga streha nudi zavetje obiskovalcem in prodajalcem. Pod njo je v različno velikih kubusih nanizan program. Materiali so vzeti iz lokalnega okolja, kar daje vtis topline in domačnosti. Servisni del je zmanjšan na minimum s čimer se poceni obratovanje in olajša vzdrževanje. Zasnova omogoča veliko mero fleksibilnosti pri uporabi prostora in s tem različne scenarije dogajanja. Kljub majhnosti tvori različne ambiente, ki ostanejo vabljivi tudi izven časa obratovanja. Slovenj Gradec tako, poleg same tržnice, pridobi tudi nov javni prostor. Prostor za srečevanje in druženje.

Tisto, zaradi česar so prišli na trg, se je zgodilo. Nekaj so prodali in nekaj kupili. in še več kot to, doživeli so svoj trenutek druženja in sredobežnega kroženja. Bisli so del velike reke ljudi, ki se je zlila v središče, v vrtinec na tržnici. In tam so čutili, kako se življenje zliva vanje, stiskali so se med mehkimi, vročimi telesi neznanih ljudi, ki so prišli od daleč, na ušesa so jim bili zvoki tujih glasov, spraševali so in dobivali odgovore, kakršnih niso bili vajeni. (…) Nič razen dotika, iskrice ob srečanju. To in nič več. Tisto kar je najbolj neulovljivo, je še vedno edini zaklad. Pride, gre in vendar je ključ do vsega. (T.H Lawrence, Mornings in Mexico)

Viri in literatura: Berzelak, Stane, Karla, Zajc-Berzelak, 2005, Slovenj Gradec in Mislinjska dolina, Esposito, Antonio, Leoni, Giovanni, 2013, Eduardo Souto de Moura, Pall Mall press Esposito, Antonio, Leoni, Giovanni, 2005, Fernando Távora, Electa Hrausky, Andrej , Koželj, Janez, Prelovšek Damjan, 2006, Jože Plečnik, Cankarjeva založba Lawrence, D. H.,1998, Jutra v Mehiki, Cankarjeva založba, Salvadori, M., Heller, R., 1979, Konstrukcije v arhitekturi, DZS, Ljubljana. LAS MDD, 2007, Lokalna razvojna strategija mislinjske in dravske doline 2007-2013, Dostopno na: http://www.lasmdd.si/images/datoteke/lokalna_razvojna_strategija.pdf The Ford Foundation, 2003, Public Markets as a Vehicle for Social Integration and Upward Mobility [online]. Dostopno na: http://www.pps.org/pdf/Ford_Report.pdf Project for Public Spaces, Inc., 2003, Public Markets & Community-Based Food Systems [online]. Dostopno na: http://www.pps.org/pdf/kellogg_report.pdf Robertson. Aileen, 2004, Food and Health in Europe: A New Basis for Action [elektronska knjiga], WHO Regional Office Europe, Dostopno na: http://books.google.si/books?id=PbrQLzva7XcC&hl=sl&source=gbs_navlinks_s Planišček, 'Ali mora biti ta hiša ravno taka?': Zbornik dogodkov ob stoletnici rojstva Edvarda Ravnikarja, 2010, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, 2010,

Spletni Viri http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/ http://www.pps.org/reference/marketsplacemaking/ http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/promocija_lokalne_hrane/lokalno_pridelana_zelenjava/ http://www.lesena-gradnja.si/

Zahvala Sonji za potrpljenje, staršem in Simonu, prof. dr. Alešu Vodopivcu, Anji, Gašperju, Tomažu in Josipu Polonci Lovšin, Juretu Jančarju, podjetju CBD Urški, Urbanu, Nini, Tini in vsem sošolcem in prijateljem

IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Anja Šuler, izjavljam da sem avtorica tega diplomskega dela z naslovom: Idejna zasnova tržnice v Slovenj Gradcu, ki sem jo izdelala pod mentorstvom prof. dr. Aleša Vodopivca in zagovarjala dne 13.12.2013 v Ljubljani.