Špela Krajnc diploma by fa diploma

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO diplomsko delo

PROJEKTNA ŠTUDIJA VEČNAMENSKE STAVBNE STRUKTURE PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI CELJE diplomantka: Špela Krajnc mentor: prof. Janez Koželj, udia leto vpisa na FA: 2006/2007 Ljubljana, 2015

Kevin A. Lynch: ‘Dober urbanizem je v 80% pogojen s pravilnim opazovanjem življenja!’

Le Corbusier: ‘Arhitektura je organizacija. Ti si organizator in ne umetnik risalne deske.’

Richard Rogers: ‘Verjamem, da je življenje v mestih srce naše družbe, saj so mesta prostor, kjer se srečujejo ljudje, tako prijatelji kot tudi popolni tujci. Ljudje ustvarjajo mesta in mesta ustvarjajo meščane.’

celjska panorama z Grmade (proti severu)

osebni arhiv

prostorski prikaz: južna fasada

https://www.google.com/maps/@46.225076,15.26647,3a,75y,15.75h,85.36t/data=!3m4!1e1!3m2!1sCl0LpqBbfvMnSrrRh45Gag!2e0

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Diplomantka: Špela Krajnc, Diplomsko delo: Projektna študija večnamenske stavbne strukture pri Železniški postaji Celje, Mentor: prof. Janez Koželj, udia, Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2006, Ljubljana, 2015

južna mesta vrata prej / potem

ABSTRACT

POVZETEK

This graduate thesis focuses on current and future identity of Celje town center. Urban acupuncture represents the opportunity to transform it into contemporary, creative place which encourages intergenerational solidarity, where residents spend time 24/7, not just when at work/in school while live/relax/shop on periphery of Celje.

V diplomski nalogi se ukvarjam s trenutno in bodočo identiteto celjskega mestnega središča. Urbana akupunktura predstavlja priložnost za preobrazbo mestnega središča v sodobno, ustvarjalno mesto, ki spodbuja medgeneracijsko solidarnost, mesto, kjer se prebivalec zadrži preko celega dneva, ne samo v času službe/šole, medtem ko prebiva/se zabava/nakupuje na obrobju Celja.

I discuss the narrow site of parking lot next to the Railway station Celje. It’s located between Ulica XIV. divizije (street) and railway tracks, at the edge of historic town, a stone’s throw to Krekov trg, at the entry point to Celje from the south side. I submit a proposal of densification of urban activities on an otherwise misused central location. Enhancement of exchange of goods would stimulate much needed urban renewal of town center and strengthen its role as identity holder.

Obravnavam ozko območje parkirišča ob Železniški postaji Celje, locirano med Ulico XIV. divizije in železniškimi tiri, na robu historičnega mesta, streljaj od Krekovega trga, na vstopni točki v mesto iz južne strani. V projektni študiji podam predlog zgoščevanja mesto-tvornih dejavnosti na sicer neprimerno izkoriščeni centralni lokaciji. Povečanje intenzitete izmenjav dobrin bi spodbudilo prepotrebno vsebinsko prenovo mestnega jedra in okrepilo njegovo vlogo nosilca identitete.

The new facility has an open, flexible structure that allows to respond to society changes and to transform over time. It’s resistant to economic crisis (which otherwise paralyze architectural production/urban activities), due to the continuity of it’s usability and social output it’s consequently sustainable.

Tja umestim objekt z odprto, fleksibilno zasnovo, ki omogoča odzivanje na spremembe v družbi, preobrazbe skozi čas. To je zgradba, ki je odporna na gospodarske krize (ki sicer ohromijo arhitekturno produkcijo/mestne dejavnosti), zaradi stalnosti njene uporabnosti in družbenega ‘outputa’ pa je posledično tudi trajnostna.

The project study includes the establishment of urban parterre (community place for gatherings and cultural/artistic activities, recreation, commercial activities and services), complement of the transport hub, placement of new economies (co-working, entrepreneurial accelerator), intergenerational center, various types of residential units (for young and older residents) and a public roof top for social integration.

Projektna študija obsega ureditev mestnega parterja (prostorov za druženje in kulturno-umetniške dejavnosti, rekreacijo, trgovsko-storitvene dejavnosti), dopolnitev prometnega vozlišča, umestitev novih ekonomij (so-delo, podjetniški pospeševalnik), medgeneracijskega centra, različnih tipov stanovanjskih enot (za mlade in starejše) in povezovalnih javnih površin na strehi.

keywords

ključne besede

revitalisation social hub mixed use new economy intergenerational center transport hub prefabrication

revitalizacija družbeno(st) hibrid nova ekonomija medgeneracijski center prometno vozlišče prefabrikacija

KAZALO

ABSTRACT / POVZETEK UVOD oris problemov cilji naloge

7 10 10 11

I. Kontekst mesta

Kaj se (ne) dogaja v Celju in kakšne so rešitve?

Knežje mesto 15 A. NAZADOVANJE MESTNEGA SREDIŠČA 17 opredelitev mesta 17 urbanizacija Celja 18 suburbanizacija 19 poskusi reurbanizacije 21 B. REVITALIZACIJA MESTNEGA SREDIŠČA 23 trajnostno mesto 23 trajnostno strnjeno mesto 23 mestna večnamenska stavba - hibrid 25 participacija 27 zaključek 29

prekerne oblike dela in brezposelnost ranljivost mladih pri soočanju z brezposelnostjo selitev v tujino Inkubator Savinjske regije bivanje pri starših nedostopna stanovanja neprofitna najemniška stanovanja v Celju A2. USTVARJALNA SKUPNOST MLADIH dostojno delo nova ekonomija kreativna ekonomija ekonomija delitve (ang. sharing economy) zagonsko podjetje (ang. start-up) podjetniški pospeševalniki slovensko zagonsko podjetništvo sodelo (ang. coworking) zaključek tok življenja in stanovanjska kariera neprofitne bivalne enote za mlade ustvarjalna skupnost mladih

54 54 54 55 57 57 57 59 59 59 61 63 64 64 65 67 69 71 71 73

II. Obravnavano območje

izbira območja širše območje območje obdelave analize javni potniški promet sotočje južna mestna vrata - naravna in grajena struktura izhodišče zasnove III. Program

33 35 37 38 43 44 45 47 53 53

B. STAREJŠI 74 B1. PROBLEMATIKE STAREJŠIH OSEB 74 starostna meja 74 staranje prebivalstva 74 demografske napovedi 74 vitalni upokojenci 74 načini (so)bivanja starejših v Sloveniji 75 socialnovarstveni zavodi v Celju 75 alternativne oblike bivanja 75 B2. MEDGENERACIJSKI CENTER 76 aktivno staranje 76 skrb za zdravje 76 digitalna pismenost 76 medgeneracijsko sodelovanje 77 sobivanje starejših 77 medgeneracijski center 79

54 54

Kje je najprimernejša lokacija za umestitev hibrida? Katera lokacija zahteva urejanje? Kje je možna realizacija v čim krajšem času, brez potrebnih rušenj, kje je parcela že v lasti MOC?

S kakšnim programom 'pripeljati' ljudi v mesto? Na eni strani imamo nerešena bivanjska vprašanja, na drugi kopicopraznih stanovanj (starih in novih). Na eni strani visoko brezposelnost, na drugi smo priča praznjenju pisarn/ poslovnih prostorov. Katere generacije so najbolj 'ogrožene'?

A. MLADI A1. ZAPOSLITVENE IN BIVANJSKE PROBLEMATIKE

C. PROGRAMSKA ZASNOVA

IV. Projektna naloga

Kako graditi v času krize, ko se nič ne zgradi? Kako hiši zagotoviti delovanje? Zakaj pride do praznih hiš (parterjev...)?

A. RAZVOJ ZASNOVE 85 gradnja v času gospodarske krize 85 princip delovanja hiše 87 koncept 89 B. KONSTRUKCIJSKI SISTEM 91 C. ARHITEKTURNA ZASNOVA 92 tlorisa kleti 92 tloris pritličja 94 tlorisa nadstropij 96 tloris strehe 98 D. FASADNI OVOJ 101 E. TEHNIČNO POROČILO 107 V. Projektna zasnova 109 Hibrid s vsebino s III. poglavja (C): hišo uporabljajo najbolj ranljive skupine in lokalni prebivalci, ti oživijo območje in privabijo še več prebivalcev in podjetij, ki skupaj tvorijo potrebno kritično maso za nadaljnjo revitalizacijo celjskega mestnega središča.

izhodišče: ‘krožni’ tloris programska shema tloris pritličja tloris 1. nadstropja tloris 2. nadstropja prerez AA prerez BB prerez CC prerez DD prerez EE zahodna fasada vzhodna fasada

VIRI IN LITERATURA ZAHVALA IZJAVA O AVTORSTVU

110 111 112 114 116 118 119 120 121 122 124 125 127 128 129

UVOD oris problemov Utrip v mestnem središču je zamrl. Veliki nakupovalni centri ob severni vpadnici, novi priljubljeni prostori druženja in preživljanja prostega časa, so postali močna konkurenca mestnemu jedru. Ponudba v mestnem središču je omejena na nizko cenovni in neatraktivni trgovski program, področje (javnega) prometa je neurejeno, število prebivalcev se v mestnem središču zmanjšuje, ostajajo socialno šibkejši, kar pa ne omogoča obnove mestnega tkiva. Prenove Osrednje knjižnice, Mestne tržnice in delna menjava tlaka ne zagotavljajo nekdanjega vrveža. Kako revitalizirati mestno jedro? Kje je vizija? Kombinacija gospodarske krize in demografskih trendov negativno vpliva na ekonomsko socialne razmere v družbi. Ne reševanje nastalih težav, še posebej s področja mladih in starejših oseb, povzroča družbeno razslojevanje in medgeneracijski razhod, kar vpliva na celotno družbeno klimo. Mladi so v nedostojnem položaju, ob rekordnih statistikah brezposelnosti, tisti, ki delo imajo, nimajo nujno zagotovljene tudi socialne varnosti. Zaposlitvene možnosti so v veliki meri začasne in prekerne. Negotov finančni položaj dolgotrajno brezposelnim ne omogoča osamosvojitve in podaljšuje odvisnost od staršev, tudi po 30. letu. Posledično lahko to negativno vpliva na samopodobo, vodi v apatijo in

socialno izolacijo. Selitve v tujino so v vsej zgodovini samostojne Slovenije sedaj najštevilčnejše.

območje obdelave

Danes se starejši (65+) drugače starajo kot v preteklosti (ali prihodnosti). Število starejših oseb se povečuje, predvsem pa živijo dlje. Na eni strani so veliko vitalnejši kot prejšnje generacije, na drugi pa so osamljeni in nemočni, živijo pod pragom revščine. V domovih za starejše biva samo 5 % starejših oseb, predvsem tisti s starostnimi in zdravstvenimi težavami. Veliko starejših je po upokojitvi še vrsto let v enako dobri psihofizični kondiciji kot med zaposlitvijo in jim brezdelje ne odgovarja. Obravnavano parkirišče ob Ulici XIV. divizije je izrazit primer visoko potencialnega javnega prostora. Pozicionirano na vstopno točko v mesto je del najbolj famoznega pogleda na Celje. Praznina parkirišča pušča vhod neizoblikovan, nedorečen, nepovezan. Ulica je pravzaprav južna vpadnica, ves tranzit na poti iz Laškega, Zidanega Mosta, Krškega do Štajerske AC pelje skozi mestno središče, narejeni po meri avtomobila. Pomanjkljiva je ureditev javnega potniškega prometa in pripadajočih objektov ob lokaciji. podloga: https://www.google.com/maps/@46.2423089,15.2702548,13z

cilji naloge Celje - na križišču poti

Po svetu se pojavljajo različni novi ekonomski koncepti, kot so zagonska podjetja, ekonomija zaupanja, solidarnostna ekonomija, ekonomija souporabe,… To nakazuje na živost in kompleksnost polja raznovrstnih novih ekonomskih in družbenih odnosov dandanes. Si lahko mladi do zaposlitve res najbolje pomagajo kar sami? V projektni študiji predlagam kreativno vozlišče - coworking, podjetniški pospeševalnik in prehodne bivalne enote za mlade - ustvarjalno skupnost mladih. Ustvarjalna skupnost je ena od možnih priložnosti za pospeševanje razvoja v mestih. Večina ustvarjalnih idej se namreč ne pojavi kot plod navdiha posameznika, temveč so produkt oziroma kombinacija več idej, zato nove ideje pogosto izhajajo iz intenzivnih in poglobljenih interakcij med ljudmi. To govori v prid nastajanju številnih ustvarjalnih skupnosti, kulturnih četrti ipd., ki so v zadnjih desetletjih zrasle v mestih. (po Cerar itd. ur., 2010, str. 10)

sodobna mestna vrata

Povezovanje generacij je nujno za povezano in solidarno družbo. Raznolikost potreb in želja starejših se mora odražati v primernih oblikah bivanja. Večina starejših oseb si ne želi v dom za starejše, radi so v domačem okolju in hkrati aktivni deležnik v družbi. V projektni študiji predlagam dnevni center aktivnosti in bivalno skupnost za starejše - medgeneracijski center.

Z umestitvijo prostorov za bivanje in delovanje mlajših in starejših oseb, bi le-te prispevale k reševanju ‘lastnih’ problemov, uresničevale dobre ideje v praksi in prispevale k vitalnosti mesta. Naloga mest je, da obravnavajo svoje probleme in priložnosti v novi luči in ustvarijo zanje vizijo, ki navdihuje meščane in spodbuja njihove lastne želje. Umestitev spremljevalnih dejavnosti (kaj potrebuje sodoben človek?) v mestnem parterju in javnih površin na strehi vedno zagotovi visoko bivanjsko kvaliteto in javno življenje. Ohranjanje identitete, dobra mestna ekonomija, raznovrstna ponudba in ustvarjanje visoke bivalne kvalitete so stimulacija novim načinom urbanega življenja, ki vplivajo na vključenost in zadovoljevanje potreb posameznika in širše družbe, lokalnega prebivalstva in obiskovalcev. S kvalitetnimi prostorskimi posegi lahko bistveno povečamo tudi socialni kapital lokalne skupnosti in njihovo vključevanje v prizadevanja za eno največjih skupnih dobrin - prostor, v katerem prebivajo. (po Filipič, 2012) Skeletni konstrukcijski sistem in odprti tlorisi omogočajo obnovo in zamenjavo vsebin, ki niso več primerne z novimi. Na ta način življenje v hiši ne zamre.

I. Kontekst mesta Kaj se (ne) dogaja v Celju in kakšne so rešitve?

Knežje mesto iz leve proti desni, od zgoraj navzdol: Knežji dvor, Gosposka ulica, Friderikov stolp (Stari grad), Šmartinsko jezero, Celjska koča (Arhitektura Krušec), Maksimiljan (Nande Korpnik), Mestna tržnica (Arhitektura Krušec), Celeia - mesto pod mestom (Gartner, Gobov, Babnik, Lenaršič, Knežji dvor), Celjska posojilnica (Jože Plečnik), Stanetova ulica, Splavarska brv (Arhitektura doo), Narodni dom (Jan Vladimír Hráský)

http://img.rtvslo.si/_up/upload/2013/09/04/65025883

osebni arhiv

http://www.hotel-celeia.si/media/cache/cc/e7/cce7db5a57164be54ed2745f6dbe8913.jpg

http://arhitekturakrusec.si/projekti/celjska-koca/

http://www.mirankambic.com/

http://arhitekturakrusec.si/projekti/trznica-celje/

https://www.pokmuz-ce.si/uploads/stalne/Celeia_-_mesto_pod_mestom_2_-_net.jpg

Damjan Prelovšek

osebni arhiv

http://www.arhitektura-doo.si/wp-content/uploads/2013/09/KMB7732-0614-2000a-988x

http://www.dezela-celjska.si/sites/www.dezela-celjska.si/files/styles/large/public/celje-169643.jpg

merilo 1:25 000

A. NAZADOVANJE MESTNEGA SREDIŠČA opredelitev mesta Sodobno postindustrijsko mesto je kombinacija dveh urbanističnih modelov, strnjenega in razpršenega mesta, zanju veljajo različne strategije razvoja in varovanja. Strnjeno mesto predstavlja utrjeno historično mesto, kjer so deli zraščeni v prepoznavno hierarhično in razvidno urejeno homogeno obstojno celoto. Prostor je zvezen v soodvisnosti med polnim in praznim. Razpršeno mesto je neobstojno, nastaja sproti, se preobraža, prilagaja, nekoherentni fragmentirani deli tvorijo nepovezano brezoblično celoto. (po Koželj, 2008)

podloga: http://www.geopedia.world/#T18_x1698994.4915802185_y5819829.3419764945_s13_b4

V strnjenem mestu je enota organizacije hibridni stavbni blok, v višino zloženih mešanih funkcij na zgoščeni mreži javnega prostora ulic. V razpršenem mestu so enote organizacije grozdi in trakovi nizke goste zazidave različnih kombinacij dejavnosti na redkejši mreži cest in presledkov odprte krajine. Razlika med obema vzorcema je torej v načinu zgostitve, ki je v strnjenem razvita v višino, v razpršenem pa je ploskovna. Poleg tega so proste površine s strnjenem mestu razporejene bolj enakomerno v okviru stavbnih otokov, v razpršenem mestu pa različno mozaik nizko-goste zazidave obdajajo strjene in povezane proste površine. (Koželj, 2008)

urbanizacija Celja Vaška naselbina je nastala na ruševinah rimske Celeje. Na začetku 2. tisočletja se je ob južnem cestnem odcepu na območju sedanjega Glavnega trga preoblikovala v trško. Pravokotna ulična mreža današnjega mestnega jedra se je večinoma oblikovala že do konca 15. stoletja. Takrat so mesto obdali z obzidjem, ki je do sredine 19. stoletja preprečeval širjenje in so ga, s prihodom Južne železnice in začetkom industrializacije, porušili. (po Germadnik, 2007) Kolodvor je razraščanje usmeril proti vzhodu in severu. Do konca prve svetovne vojne je industrializacija prešla v svojo najvišjo fazo. Nastala je vrsta podjetij, ki so dolgoročno zaznamovala mestno stavbno dediščino in strukturo prebivalstva (Cinkarna, železarna, tovarna emajlirane posode, kemična tovarna, mestna opekarna, Majdičev mlin itd.). Potrebe po delavcih so povzročile priseljevanje od vsepovsod, nenačrtno so nastajala razpotegnjena predmestja, mestno jedro se je razširilo do črte Savinja-Južna železnica-Savinjska železnica-bolnišnica-Glazija-Otok-Savinja. Na obrobju in ob manj prometnih ulicah so nastajale meščanske vile. Mestno jedro so prekrili različni historični slogi in cestni promet. (po Germadnik, 2007) V času med obema vojnama se je, ob pomanjkanju urbanističnega načrta, razraščanje še vedno držalo mestnega jedra. Zasebna gradnja je zastavila vrsto novih zazidalnih okolišev-sedanjih mestnih predelov, kjer so nastale tipične četrti z vilami (severno od bolnišnice, ob Kersnikovi ulici, ob podaljšku Gregorčičeve,

Mesto Celje. Turistično orientacijski načrt. 1963. 1 : 9.000. Celje, Olepševalno in turistično društvo Celje

Načrt mesta Celje. 1986. 1 : 8.000. Ljubljana, Geodetski zavod SRS Ljubljana.

na Dolgem polju itd.). Začela se je načrtna zazidava zahodnega in jugozahodnega pobočja Jožefovega hriba, Lisc in Otoka, gostila se je gradnja v Zavodni, Čretu in Gabrju ter posegala že proti Spodnji Hudinji in Lavi. Mesto je doživljalo tolikšno rast, da je postajala potreba po urbanističnem načrtovanju vse izrazitejša. (po Germadnik, 2007) Vojno dogajanje je znatno prizadelo mestno veduto. V 60-ih letih so zasnovali razvoj mesta v krakih, od katerih se je prvi raztezal proti zahodu, dva proti severu, četrti proti jugu in peti krak- industrijska cona- proti vzhodu. Vsak od teh krakov je predvidel žilo, ki bi služila kot povezava in nosilka komunalnega sistema. Levo in desno od posameznega kraka, ki so ga tvorile zaključeno organizirane stanovanjske soseske, pa so bile predvidene za površine za rekreacijo in zaščitene zelene pasove. (po Germadnik, 2007) Obdobje 60-ih, 70-ih in 80-ih preteklega stoletja velja pri nas za arhitekturno izredno plodno, saj je arhitektura veljala za splošno priznano in in cenjeno vrednoto. Takrat so nastale številne zgradbe, ki so v svojem času pomenile opazno novost, danes pa pogled opazovalca kar nekako zdrsne preko njih, saj so v desetletjih postale del standardne celjske vedute. Med vidne dosežke tega obdobja spadajo umik prometa iz starega mestnega jedra in obsežna restavratorska dela. (po Germadnik, 2007)

1963 / 1986 / 2005

Mestni načrt Celje. 2005. 1: 9.000. Ljubljana, Geodetski zavod Slovenije

suburbanizacija Po letu 1990 je večina paradnih konjev celjskega gospodarstva propadla (Toper, Aurea, Ingrad VNG,…), za sabo pa pustila izpraznjene industrijske komplekse. Takrat je pomemben del gradbene pobude prevzel zasebni kapital, ki na prvo mesto praviloma postavlja ekonomsko učinkovitost projektov in temu tudi podrejal kvaliteto posega. Na območja bivših tovarn se je naselil nov program. V primeru kompleksov bivše Metke, tekstilne tovarne in konfekcije Celje in Ema Celje, tovarne emajlirane posode, so bila to nova manjša podjetja, tako sta tam zrasli obrtno-poslovni coni. Celje je, kot središče Savinjske regije, vedno imelo pomembno poselitveno, gospodarsko in prometno vlogo, ki se je v 90-ih letih, z dokončanjem Štajerske avtoceste, še okrepila. Takrat je Mariborska cesta, kot povezovalna cesta med mestnim središčem in avtocestnim priključkom Celje center, postala pomembna prometna žila mesta. Kmalu sta ob cesti, na pogorišču bivših uspešnih celjskih podjetij, zrasli danes največji nakupovalni središči v regiji. Na mestu, kjer je obratoval LIK Savinja, lesno predelovalni kombinat, je leta 1995 nastal Interspar, danes City Center Celje. Blagovni center Merx Celje je leta 1996 zamenjal Cash & Carry, danes pod imenom Planet Tuš Celje. Spodnja Hudinja je postala nov center, ki pa se ne navezuje niti na mestno središče, niti na lokalno okolje. Trgovski centri so počasi osiromašili enakovredno strukturo ponudbe znotraj

mestnega središča. Po težkem obdobju tranzicije je Mariborska cesta in njena ’zgodba o uspehu’ zasenčila postopno razseljevanja prebivalcev in urbanih dejavnosti iz mestnega središča. Celje se razpolovilo na 2 nadomestna, dislocirana in funkcionalno nepopolna dela. Prenova stanovanjskega fonda v središču je zastala - vzroke je iskati predvsem v nedostopnosti stanovanj z avtomobilom in denacionalizacijskih procesih – praznijo se trgovski in gostinski lokali, vztrajajo pa upravne in kulturne ustanove. V zadnjem desetletju je opazna selitev poslovnih prostorov bank v mestno središče in butičnih prodajaln ‘globalnih’ proizvajalcev, medtem ko se trgovina in zabava selita na mestno obrobje v velike mega trgovske centre. Stanje v prostoru mestnega jedra je enako kot v vseh slovenskih mestih – z nedomišljeno prostorsko politiko in nekritičnim posnemanjem prostorskih vzorcev sveta, v katerega smo vstopili– se mestno jedro prazni na rovaš mestnega obrobja. Developerji, ki sledijo profitu in samo profitu, vsiljujejo mestu svojo prostorsko politiko, le-to pa odgovarja s pasivno držo in oportunizmom. Odveč so opozorila, ki jih slišimo tudi iz tujine, da je le mestno jedro tisto, ki identificira podobo in dušo mesta. Mestnemu jedru hote ali nehote namenjamo funkcijo muzejskega eksponata z aktivnostmi, ki z današnjo družbo nimajo zveze. V popoldanskem času se življenje v mestnem jedru umirja, v večernih urah pa zamre. (po Polutnik)

poskusi reurbanizacije

Konec leta 2005 je izšla slikovita brošura z naslovom Celje 1999-2005, pregled arhitekturno urbanističnih natečajev in delavnic, katere glavni urednik je bil doc. dr. Tomaž Krušec. V publikaciji je bilo zbranih kar sedem natečajev in dve delavnici, ki so se v obdobju dobrih petih let zvrstili v zvezi z najpomembnejšimi projekti mesta. Pomenljivo je tudi, da so projekti prav vseh natečajev, razen enega, realizirani. Tudi po tem izrazito plodnem obdobju je mestna občina razpisala še nekaj javnih anonimnih, a tudi vabljenih natečajev, ki so rezultirali nekaj dodatnih celjskih ‘biserov’, prepoznanih celo v očeh širše strokovne javnosti, s kar dvema Plečnikovima medaljama in tremi zlatimi svinčniki iz omenjenega obdobja. Škoda, da gre največkrat za objekte, ki so meščanom in širši strokovni javnosti v ponos, mesto v formalnem smislu pa dandanes daje videz, da se le stežka identificira z njimi. (po Završnik) Leta 2012 je Mestna občina Celje pričela s prenovo starega mestnega jedra Celja in avgusta 2014 zaključila drugi projekt obnove, s katerim je dokončana ureditev tako imenovanega mestnega križa Stanetove in dela Prešernove ulice s Krekovim

in Glavnim trgom ter delov navezovalnih ulic. Ulice in trgi so na novo tlakovani, izvedena je nova javna razsvetljava ter nameščena nova urbana oprema, sočasno se je zamenjala tudi dotrajana komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura. (po moc.celje.si, 2015a) Staro mestno jedro Celja je v zadnjih dveh desetletjih urejano z zazidalnim načrtom, ki je bil sprejet v letu 1984 in je bil do danes večkrat dopolnjen oziroma spremenjen, vendar te dopolnitve in spremembe niso bistveno spremenile prvotnega načrta, kar je razumljivo, saj gre v primeru mestnega jedra za grajeno strukturo s historično vrednostjo, ki je zaščitena. Na splošno pa bi lahko zapisali, da je dvajset let star prostorski dokument anahronizem, ker v večji meri zavira in omejuje težnje mesta, kot pa omogoča nove razvojne perspektive. Zato nove razmere zahtevajo nov dokument, ki bi ob vsem upoštevanju spomeniških kvalitet, vzpodbujal razvoj mestnega jedra oziroma omogočal prevzem tistih funkcij, ki bi mestno jedro ohranjale živo. (po Polutnik)

Celje 2015 merilo 1:25 000

središče trgovine, zabave

središče šolstva, kulture, uprave, zdravstva, (turizma?)

B. REVITALIZACIJA MESTNEGA SREDIŠČA

trajnostno mesto Celje se je razpolovilo na dva nadomestna, dislocirana in funkcionalno nepopolna dela. Pri reurbanizaciji mesta ima največjo težo strategija decentralizirane koncentracije, ki zagotavlja soobstoj obeh delov. Strategija vključuje prestrukturiranje strnjenega mesta z mestno prenovo, reaktiviranjem degradiranih območij in gentrifikacijo ter zgoščevanje razpršenega mesta z zgostitvami razpršene gradnje, nizko gosto pozidavo, s prometnim in infrastrukturnim povezovanjem, z razvijanjem lokalne ekonomije.

trajnostno strnjeno mesto

+ bivanje +poslovne dejavnosti +prosti čas

Glavni namen prestrukturiranja strnjenega (zgodovinskega) mesta je vzpodbuditi gospodarsko dinamiko, ki naj pritegne nove vlagatelje in obenem izboljša obstoječo socialno strukturo z novimi stanovalci. Iz tako postavljenega strateškega cilja izhajajo različne razvojne usmeritve mestne prenove: razvijati povezave mestnega središča z mestnim in regionalnim omrežjem, razvijati specifične programe, ki odgovarjajo zgodovinski strukturi mesta, njenim potencialom in omejitvam ter zagotavljati njihovo raznolikost in komplementarnost, razvijati enakovredne pogoje za bivanje in delo v mestnem središču, ki bi bili primerljivi z razmerami v novih delih mesta glede na prometno dostopnost, komunalno opremo, možnosti novogradnje in lokalno oskrbo. (Koželj, 2008)

http://www.sargfabrik.at/pics/Sargfabrik/

http://www.mvrdv.nl/projects/SILODAM

http://www.sargfabrik.at/pics/Sargfabrik/

http://www.mvrdv.nl/projects/SILODAM

Sargfabrik, 1996, Dunaj, 5 500 m2, BKK-3 -

100 bivalnih enot na mestu nekdanje tovarne krst uradno je hostel, predpisi za gradnjo stanovanj ne zadevajo največja stanovanjsko-kulturna kooperativa v Avstriji poudarek na prostočasnih dejavnostih, skupnosti restavracija, bazen, savna, večnamenska dvorana, sejna soba, pralnica, vrtec; za stanovalce in okolico tedenski program koncertov/plesnih/gledaliških predstav/delavnic ekološka/družbena naravnanost, zgostitev dejavnosti v ožjem mestu socialni eksperiment postal vzorčni primer sodobne kulture bivanja (po add-home.eu)

Silodam, 2003, Amsterdam, 19 500 m2, MVRDV -

transformacija nekdanjega jezu in silosa stanovanja, pisarne, delovni, poslovni, javni prostori 10 nadstropij, 20 m širine stanovanja različnih velikosti/cenovnih razredov/zasnov (po mvrdv)

mestna večnamenska stavba - hibrid Trend praznjenja in odmiranja mestnega jedra ni mogoče preseči samo z obnovo tlaka/Osrednje knjižnice/Mestne tržnice/… Staro mestno jedro mora postati privlačen kraj dela in bivanja. Šele ko se bo sem preselilo dovolj ljudi, bodo ulice spet zaživele. Obvladljiv in postopen način zviševanja gostote je umeščanje hibridov. Zgoščevanje in mešanje različnih programov v hibridu pospešuje intenzivnost in naključnost interakcij. Raznolik program, namenjen različnim profilom uporabnikov vabi množico obiskovalcev. To je tudi način varovanja in ohranjanja objekta kot aktivnega dela mestnega tkiva. Večnamenska samooskrbna mestna stavba, ki zagotavlja nove funkcije, pogoje za delovanje in publiko povečuje stopnjo urbanosti. V kombinaciji z javnimi in za javnost odprtimi prostori omogoča druženje ljudi, gibanje, igro, rekreriranje, ustvarjanje,…je mesto v malem, ki izboljša lokalno okolje. Mešanje zasebnih in javnih funkcij, dostop 24 ur na dan pomenijo neprestano aktivnost, ki ni regulirana z ritmom javnega ali zasebnega življenja.

http://www.mvrdv.nl/projects/EXPO

http://www.zotov.com.ua/en/project-show/kulturnyi-tsentr-ghost-town-challenge

Tretji prostor je izraz, ki ga je oblikoval sociolog Ray Oldenburg (The Great Good Place, 1990). Pomeni neformalne prostore, kjer se ljudje iz lokalne skupnosti srečujejo in razvijajo socialne interakcije, prijateljske vezi, prostor za debate, domačnost, povezanost z lokalno skupnostjo, spodbujajo druženje namesto izoliranosti in delajo življenje bolj barvito. Tretji prostor je nevtralen. Posebno v urbanih okoljih so ljudje izgubili stik s skupnostjo. Človek pa ravno to potrebuje za socialno zadovoljstvo in duševno zdravje. Kroženje na relaciji dom - služba pomeni izoliranost. Tretji prostor so lahko bifeji, glavne ulice, pubi, pošte, nakupovalni centri, športne dvorane ali knjižnica. (Mestna knjižnica in čitalnica Idrija )

Nizozemski paviljon, Expo 2000, Hanover, MVRDV - tema ’Holandija ustvarja prostor’ - 6 Nizozemskih krajin tvori neodvisen ekosistem - večnadstropni javni prostor/park kot naslednik javnega prostora/parka - kombinacija odprtega/(tehnološko) naprednega duha in tradicionalnih vrednot (tulipani/mlini na veter/nasipi) - sorazmerno večanje gostote poselitve in kvalitete življenja? - nizozemsko širjenje horizontalno -> vertikalno? - ‘vloga’ (nove) narave? (po architizer.com)

Kulturni center ‘Izziv mesta duhov’, 2013, Latvija, 2 850 m2, Zotov&Co - razstavni prostor, knjižnica, restavracija - natečajni elaborat (po zotov.com.ua)

ProstoRož: Celovite urbane prenove

Četrt Tabor Park Tabor je dolgoročen projekt revitalizacije četrti z vključevanjem javnosti. Cilj projekta je grajenje identitete četrti in opolnomočenje lokalnih skupnosti pri urejanju javnega prostora. Izhaja iz sociološke raziskave, ki je leta 2009 pokazala, da se večina prebivalcev četrti ne počuti Taborjanov, da pogreša zelene površine in da jih je v nočnih urah strah uporabljati javne prostore. Poleti 2011 smo prek umetniške akcije Zemljevid želja izvedli anketo in zbrali prek 200 predlogov prebivalcev, kako bi lahko izboljšali to četrt. Povezali smo se tudi z organizacijo Kulturna četrt Tabor, ki združuje vse izobraževalne in kulturne ustanove v četrti, od muzejev, kinov, šol do doma za ostarele, hotela, dijaškega doma in nevladnih organizacij. Vsi našteti so danes pomembni partnerji pri revitalizaciji četrti.

rezultati: - sprememba percepcije parka - urejen in prijeten prostor - več odgovornosti do prostora - postavitev Tabora na zemljevid mesta - omogočanje mreženje in povezovanje prebivalcev Projekt deluje na treh ravneh: - Z malimi fizičnimi intervencijami skupaj s prebivalci in mestom počasi obnavljamo park. Namestili smo začasne svetilke, očistili balinišče, prebarvali klopi, zasadili travo in pokrovne rastline, namestili viseče mreže. - S prireditvami, ki izhajajo iz Zemljevida želja, v park vabimo prebivalce. Lokalnim društvom omogočamo, da svoje aktivnosti v poletnih mesecih izvajajo zunaj. V parku že tretje leto organiziramo sobotne prireditve: garažne, umetniške in knjižne sejme, glasna branja, manjše koncerte, večerne telovadbe, delavnice za otroke in

skupne zajtrke. - Z mestno občino in okoliškimi institucijami sodelujemo pri pripravi novega prometnega režima, ki bo onemogočil parkiranje v parku. Z malimi posegi poskušamo prebivalce opogumiti in jim pokazati, da tudi sami lahko pripomorejo k oblikovanju prostora, ki ga uporabljajo. V sklopu uresničenih želja smo lani skupaj z mestno občino uredili dve otroški igrišči, letos pa smo skupaj začeli tudi prenovo Čufarjeve ulice na Taboru. Skupaj z dijaki, osnovnošolci in vrtčevskimi otroki smo prebarvali del ulice, izdelali klopi in ograjo spremenili v igralo. Z močno intervencijo smo opozorili na zapleten problem prometne ureditve in križanje interesov uporabnikov. Trenutno zbiramo predloge stanovalcev in institucij z ulice, ki jih bomo skupaj z mestom poskušali rešiti in preoblikovati v novo prometno ureditev. Ta bo torej izhajala iz dejanskih potreb in bo, upamo, zato tudi zaživela. (Korenjak, 2013)

participacija Povsod po svetu smo priča mikro urbanim akcijam. Zgodijo se tam, kjer je zadosti velika koncentracija kritičnih prebivalcev. Tako pride do spontanih intervencij, bodisi pod okriljem strokovnjakov (bolje) ali samostojno. Skupinski poskusi ponovnega ovrednotenja zapostavljenih/neuporabnih/ nišnih prostorov združujejo lokalne prebivalce in krepijo občutek pripadnosti. Oni navsezadnje najbolj poznajo svoje želje in potrebe ter se veliko bolje identificirajo s prostorom, če pri načrtovanju/urejanju sodelujejo. Javni prostor, ki ga prebivalci soupravljajo, je praviloma bolje vzdrževan ter manj podvržen vandalizmu.

https://onkrajgradbisca.files.wordpress.com/2012/04/vrtnarjenje-

Vzpostaviti je potrebno dolgoročen sistem finančnih in drugih podpor lokalnim iniciativam in nevladnim organizacijam, ki bo podpiral povezovanje, združevanje in delovanje na več področjih hkrati. Primeri iz tujine kažejo, da je tak način delovanja finančno bolj učinkovit. (ProstoRož, 2014)

https://onkrajgradbisca.files.wordpress.com/

https://onkrajgradbisca.files.wordpress.com/2012/04/

Onkraj gradbišča Projekt skupnostnega urbanega vrta na degradiranem zemljišču v Ljubljani Dolgo zaprto gradbišče ob Resljevi ulici v Ljubljani v sodelovanju z okoliškimi prebivalci in drugimi zainteresiranimi spreminjamo v skupnostni prostor, namenjen vrtovom, druženju, ekologiji, izobraževanju in kulturi. Tako uresničujemo cilj projekta Onkraj gradbišča, ki je preverjati in predstavljati potenciale mestnih degradiranih območij in njihovega prevrednotenja, in to z malimi koraki, z začasnimi in skupnostnimi intervencijami. Projekt pa navsezadnje spodbuja urbano vrtnarjenje, saj so v času, ko vse kaže, da se bo vsesplošna kriza – gospodarska, finančna, okoljska in družbena – zaostrovala, odločni ukrepi za večanje samopreskrbe s hrano in trajnostnega razvoja neizbežni. (Doepner, 2013) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Diplomantka: Špela Krajnc, Diplomsko delo: Projektna študija večnamenske stavbne strukture pri Železniški postaji Celje, Mentor: prof. Janez Koželj, udia, Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2006, Ljubljana, 2015

prostorski prikaz: streha

zaključek Celje nujno potrebuje celovito strategijo razvoja in prostorskega načrtovanja. Poleg mestnega jedra zahteva urejanje tudi razpršeno mesto (degradirana območja, povezava zelenih površin, Mariborska cesta-avenija+mestni parter?, severna vezna cesta, …). Urejanje in oblikovanje urbanega prostora je kompleksen proces in vanj je pomembno vključiti strokovno javnost (DAUC, METRO SR, …) in ne nazadnje tudi ljudi, ki bi ta prostor uporabljali. Neposredni stik s prihodnjimi uporabniki prostora pomaga prepoznati potrebe in želje lokalnih prebivalcev, kar pripomore k ustvarjanju kakovostnejšega bivalnega okolja, povečanju zadovoljstva uporabnikov prostora in prenosu znanja med vsemi udeleženci procesa.

oživljanje mestnega središča

Umeščanje hibridov je učinkovit in obvladljiv poseg pri revitalizaciji mestnega jedra. Mestno središče mora privabit čim več mladih in aktivnih prebivalcev, še posebej samoiniciativnih ustvarjalcev. Le zadostna kritična masa lahko oblikuje samoorganizacije civilne družbe pri urejanju javnih zadev. Mikro ambiente je možno spreminjati z mikro urbanimi akcijami. Predvsem pa spreminjajo odnos/pogled lokalnih prebivalcev do (njihovega) prostora. So odskočna deska za resnejše pobude.

II. Obravnavano območje Kje je najprimernejša lokacija za umestitev hibrida? Katera lokacija zahteva urejanje? Kje je možna realizacija v čim krajšem času, brez potrebnih rušenj, kje je parcela že v lasti MOC?

pogled s Friderikovega stolpa proti Celju

osebni arhiv

zanimiva lokacija, velik potencial, frekvenčna cesta, hibrid bi bil dobro viden ('Bilbao efekt' brez 'zvezniške arhitekture'?) enaka pozicija znotraj Celja, kot jo ima Celje znotraj regije

izbira območja Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Diplomantka: Špela Krajnc, Diplomsko delo: Projektna študija večnamenske stavbne strukture pri Železniški postaji Celje, Mentor: prof. Janez Koželj, udia, Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2006, Ljubljana, 2015

35 m

300 m

100 m

podloga: http://www.geopedia.world/#T18_x1699237.3881525225_y5816678.553925794_s18_b4Z

Avtobusna postaja Celje

Celjski dom Hotel Evropa Krekov trg Železniška postaja Celje Stanetova ulica

stara 'vodna postaja'

Glavni trg Ulica XIV. divizije Razvojni center Vodni stolp

območje obdelave parkirišče 143 PM 11 000 m²

Voglajna

sotočje

Savinja LAŠKO -> Vila Savinja sv. Cecilija

širše območje

območje obdelave Železniška postaja Celje, končana leta 1846, je že od začetka prehodna postaja. Za te je značilno, da so nastale na robu mesta in da se, v nasprotju s končnimi, mesto (vsaj nekaj časa) čez progo ni širilo. Na tem zemljišču so včasih stale mehanične delavnice vlakov. Ob prenovi območja so tu uredili najprej začasno, potem pa današnje asfaltirano parkirišče. Glavno aktivnost na Ulici XIV. divizije predstavlja premikanje cestnega prometa, ponudba parterja je zelo omejena, ni socialnih interakcij, ulica je za pešca popolnoma neprivlačna, odprtost neizoblikovanega prostora vzbuja občutek nelagodja. pogled proti jugu

pogled proti severu

osebni arhiv

pogled proti severu

Jožefov hrib, pogled proti vzhodu

osebni arhiv

analize

obče tkivo posamično tkivo

morfološka analiza: posamično/obče tkivo

1:3 000

amorfna zazidava

linearno - strnjena zazidava prostostoječa stavba

karejsko - obodna zazidava večja gmota

morfološka analiza: vrsta tkiva 38

1:3 000

p, p+1

p+2

p+3, p+4 p+5, p+6

1:3 000

morfološka analiza: višine stavbnih agregatov

točkovna zazelenitev reka ploskovna zazelenitev

linijska zazelenitev trg/peš cona pločnik

1:3 000

strukturna analiza: javni prostor in zeleni sistemi

storitvena stavba javna stavba stanovanjska stavba nestanovanjska stavba

programska analiza

1:3 000

Slovenske železnice Republika Slovenija Mestna občina Celje

lastniška struktura 40

1:3 000

zaokrožena celota glavna os območja intenzivnost pojava naravni rob

pogled umetni rob

vozlišče prometa znamenje socialne interakcije dominanta

1:3 000

zaznavna analiza

Šubičev paviljon 1960

Avtobusna postaja 1961

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/dd/Pred_avtobusno_postajo_

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/29/Avtobusna_postaja_v_Ulici_XIV._divizije_1961_%281%29. jpg/1600px-Avtobusna_postaja_v_Ulici_XIV._divizije_1961_

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/68/Avtobusna_postaja_v_Ulici_XIV._divizije_1961_%283%29. jpg/1600px-Avtobusna_postaja_v_Ulici_XIV._divizije_1961_%283%29.jpg

Izhodno avtobusno postajališče danes

osebni arhiv

paviljon

https://3dwarehouse.sketchup.com/3dw/getpubliccontent?contentId=956b2c4b-93b6-44f7-a6c3-6cbd8f1daba4&fn=PAVILJON%203D_3.kmz, https://3dwarehouse.sketchup.com/model.html?redirect=1&mid=71b06fda4cee677129327e6d0a9c859f

javni potniški promet Poslopje Železniške postaje je dvonadstropna stavba z dvema pritličnima kriloma na vsaki strani in devet-osno glavno fasado. Leta 1905 je bila preoblikovana v secesijskem stilu, leta 1994 rekonstruirana. Je neprivlačna, ne spodbuja uporabe javnega prometa in niti ne ustreza zahtevam Pravilnika o opremljenosti železniških postaj in postajališč za železniško postajo I. reda (manjka notranja čakalnica, okrepčevalnica, …). Na mestu izhodnega avtobusnega postajališča je nekoč stala postaja medkrajevnega potniškega prometa. Konec 70. let prejšnjega stoletja je prostor ob cesti postal pretesen in so jo preselili na današnjo lokacijo, 450 m severneje. Za nepoznavalca lokalne značilnosti je lokacija 'nove' avtobusne postaje (po izstopu iz vlaka) neznanka, premagovanje razdalje peš/s taksijem pa nepotrebna nevšečnost. Avtobusna postaja Celeia

450m ?

Agrotehnika

Železniška postaja Izhodno avtobusno postajališče

Breg

Šubičev paviljon je bil zgrajen 1929-1930 za potrebe tujsko-prometne agencije Putnik, po načrtu arhitekta Vladimirja Šubica (Nebotičnik, Meksika, …). Zajemal je prodajo avtobusnih vozovnic, čakalnico in javno stranišče. Zadnja desetletja je z vrsto prezidav nesrečno iskal primerno vsebino. Nazadnje je precej neizvirno njegove prostore izkoriščala zasebna okrepčevalnica. Ob rekonstrukciji ceste leta 2005 so ga odstranili (preselili na deponijo). Še vedno je spomenik lokalnega pomena. Za popolno dojemanje kvalitete obravnavnega paviljona je potrebno razumevanje prostorske umestitve objekta. Značilno vzdolžno in zaobljeno stavbno telo je izvirno povzemalo prometni tok in funkcijo nekdanje avtobusne postaje. V zaključeno arhitekturno celoto je tako poleg objekta samega spadala tudi specifična lokacija s funkcionalno prometnim kontekstom. (po Završnik, 2005) Pri prenovi Ulice in Krekovega trga (2013) so taksisti izgubili svoja parkirna mesta, sedaj čakajo na pločniku pred Železniško postajo. Pokrite kolesarnice na Krekovem trgu prav tako niso nadomestili v novi ureditvi.

Metropol

podloga: http://www.geopedia.world/#T18_x1699237.3881525225_y5816678.553925794_s18_b4Z

100 m

Neurejen potniški promet je že dolgo ena bolj perečih težav Celja. Ob dnevnih konicah vozijo po zasičeni prometni infrastrukturi prazni avtobusi. Zagotoviti je potrebno ustrezno gostoto mrežo linij (po posodobljenem cestnem omrežju), ustrezni interval med vozili in redno spreminjati navade in obnašanja prebivalcev. Dostop do največjih turističnih znamenitosti v bližini (Stari grad, Šmartinsko jezero, jama Pekel, Rimska nekropola) je omejen/nemogoč.

prestopanje? čakanje? Izletnikov kiosk k67? pokrita kolesarnica? kratkotrajno parkiranje? Šubičev paviljon?

sotočje pogled z levega brega Voglajne proti jugu

sotočje kot zaledje obravnavanega območja

osebni arhiv

podloga: http://www.geopedia.world/#T18_x1699640.6233349412_y5817157.628972215_s16_b4

nova povezava? podaljšek podhoda pod peroni, izhod na nabrežje

nova povezava? nadhod nad železniško progo, brv nad Voglajno

po obstoječi Pelikanovi poti do Starega gradu

celostna krajinska ureditev sotočja in obrežij? naveza s Savinjskim nabrežjem, Mestnim parkom, del širše povezave Stari gradKnežji dvorec

neuresničena Severna vrata (Bavarski dvor) v Ljubljani, Milan Mihelič (maketa 1972)

http://imagizer.imageshack.com/download/107/severnavrataba4.jpg, http://imageshack.com/f/107/severnavrataba4.jpg

južna mestna vrata - naravna in grajena struktura Zgodovinska mestna vrata so zagotavljala nadzor nad vstopom in izstopom ljudi, vozil, blaga in živali v z obzidjem obdano mesto. Danes so simbolni ali funkcionalni označevalec prehoda med različnimi deli mesta (z različnim značajem), tudi npr. železniška postaja ali izvoz iz avtoceste.

pogled z Vile Savinje proti mestu

V srednjeveškem Celju je pot proti jugu oz. Laškemu vodila skozi Vodna vrata (podrta 1851), po Kapucinskem mostu preko Savinje (do poplave leta 1933). Danes je vstopna/izstopna točka pomaknjena vzhodneje, Laški most so zgradili leta 1956. Dominanta v prostoru je poslovna stavba Razvojnega centra arhitektov Jurija Sadarja starejšega ter bratov Janeza in Daniela Jagriča iz leta 1980. Je ena izmed prepoznavnejših celjskih zgradb. Fasada iz kombinacije vidnih betonskih konstrukcijskih elementov in opeke je značilna za več celjskih pročelij iz tega obdobja. Močno poudarjen rob zazidave/vogal hiše že vzpostavlja motiv vrat. Pri kontekstualnem pristopu urejanja mesta obravnavamo prostor zgodovinskega mesta kot nastavek novo nastajajočemu. Duh prostora, ki ga soustvarjajo različni fizični in nefizični dejavniki mestne zgodovine se v času utrjujejo, medtem ko se duh časa stalno spreminja.

osebni arhiv

nekdanji južni vstop v Celje, lesen Kapucinski most (razglednica 1910)

srednjeveško Celje: obzidje, stolpi, vhodi

Etruščanska mestna vrata v Perugii

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b1/Razglednica_Celja_1910_%284%29.jpg

podloga: http://www.geopedia.world/#T18_x1699284.7134219888_y5817475.320371025_s17_b4

http://visitperugia.com/wp-content/uploads/le-mura-di-perugia.jpg

izhodišče zasnove PROBLEMI: - Neprimerno koriščena/prazna/nepozidana centralna lokacija je s središčem funkcionalno in simbolno nepovezana. - Neizoblikovan iztek linije pozidave Avtobusna postaja- Celeiapark-Železniška postaja, odprti vogal. - Južna vpadnica, ves tranzit gre skozi mestno središče. POSEGI: + Izgradnja zahodne obvoznice (do AC priključka Celje – zahod), tunel pod Anskim vrhom, priključek na cesto v Laško pri naselju Košnica, del 3. razvojne osi + Motiv mestnih vrat kot eno izmed ključnih elementov zasnove (in orodje revitalizacije mesta): fizično: nadaljevanje linijske zazidave oboda mesta tvori zaključeno morfološko enoto ulice funkcionalno: vstop z osebnim avtomobilom/javnim potniškim prometom - vozlišče podloga: http://www.geopedia.world/#T18_x1699237.3881525225_y5816678.553925794_s18_b4Z

socialne interakcije, mestni parter prometno vozlišče

100 m

simbolno: značilen mestni predel ožjega mestnega središča - zgostitev dejavnosti

podreditev Razvojnemu centru znižanje kote terena obravnavanega območja na koto Ulice XIV. divizije

prostorski prikaz: severna fasada - postajni trg

prostorski prikaz: okrepčevalnica potniškega terminala

prostorski prikaz: čakalnica potniškega terminala

III. Program S kakšnim programom 'pripeljati' ljudi v mesto? Na eni strani imamo nerešena bivanjska vprašanja, na drugi kopico praznih stanovanj (starih in novih). Na eni strani visoko brezposelnost, na drugi smo priča praznjenju pisarn/poslovnih prostorov. Katere generacije so najbolj 'ogrožene'?

A. MLADI

A1. ZAPOSLITVENE IN BIVANJSKE PROBLEMATIKE prekerne oblike dela in brezposelnost Število registriranih brezposelnih mladih vseskozi narašča. V starostni skupini med 15 in 24 letom je januarja 2015 stopnja registrirane brezposelnosti v Savinjski statistični regiji znašala 34,4 %, v starostni skupini 25-29 letom 22,5 %, 30-34 14%. Skupaj je bilo v starosti 15-34 letom 6 973 oseb registrirano brezposelnih (po Podatkovnem portalu SI-STAT). Mnogi zaposleni mladi opravljajo negotove oblike dela kot so prisilni s.p.-ji, agencijsko delo, honorarna dela in volonterska pripravništva. Delež začasnih zaposlitev med zaposlenimi v starosti od 15 do 24 let je v 2012 znašal 71% vseh začasnih del, kar je daleč največ v EU 28. Med ženskami v tej starostni skupini je delež že 84 odstotkov (EUROSTAT, julij 2013). Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) iz drugega četrtletja 2012 je bilo med 49.000 zaposlenimi v tej starostni skupini le 30,6 odstotka zaposlenih za nedoločen čas. (po Cerovšek in Lukič, 2013, str. 6) Mednarodna organizacija dela izpostavlja tri ključna področja zaposlitvene problematike mladih: - nizka plačila, ki v segmentu mladih predstavljajo neproporcionalno velik delež v primerjavi z drugimi delovno aktivnimi segmenti; - obstoj neformalne ekonomije, saj so formalni segmenti ekonomije nezmožni ustvarjanja zadostnega števila formalnih zaposlitvenih priložnosti. Razpoložljivi podatki za Vzhodno-Evropske države kažejo, da je za kar 1/3 vseh zaposlitev mladih

značilna neformalna ekonomija; - službe nižje kakovosti, saj je zaznan trend progresivnega večanja deleža zaposlitev za določen čas in kratkoročnih pogodb ter zaposlitev za določen čas. Ključna dilema, ki obstaja je, ali so te zaposlitve korak do trajne zaposlitve ali pa predstavljajo past, ki vodi v spiralo kontinuiranega dela za določen čas z vmesnimi obdobji brezposelnosti. (po Cerovšek in Lukič, 2013, str. 9)

ranljivost mladih pri soočanju z brezposelnostjo Negotovost na trgu dela je ena izrazitejših značilnosti položaja mladih v Evropi. Posledično so izpostavljeni večjemu tveganju socialne izključenosti in socialne neenakosti še na drugih področjih življenja, kar zajema tako temeljne eksistenčne potrebe, povezane z dohodkom, kot tudi potrebe po uveljavljanju družbenih statusov – izobrazbenega in profesionalnega – ter participacijo tako v formalnem kot neformalnem življenju vključno s posameznikovo samo-aktualizacijo (Zavratnik Zimc, 2000). Pomen koncepta socialne izključenosti je v sodobni naravnanosti, ki neločljivo povezuje razvoj človekovih pravic in državne blaginje ter s tem kaže na implicitni moralni imperativ družbene solidarnosti. (po Rapuš-Pavel, 2005, str. 355)

selitev v tujino Posledica trenutnih razmer na trgu dela je tudi povečano odseljevanje Slovencev v tujino. Podatki iz leta 2012 in 2013 kažejo, da se je število odjav stalnega prebivališča v RS glede na leta 2008-2011 skoraj podvojilo. Polovico odseljenih, tj. 3 382, so leta 2013 predstavljali državljani stari 20-39 let. (po Podatkovnem portalu SI-STAT)

Inkubator Savinjske regije Po klavrnemu propadu Regionalne razvojne agencije Celje in hčerinske družbe Tehnopolis Celje, prioritetnega regionalnega projekta Savinjske regije (ki je obljubljal najmanj 2000 novih delovnih mest, povečanje stopnje izobrazbene strukture in zaustavitev ‘bega možganov’ v Ljubljano in tujino), propadu dveh inkubatorjev (MPISR in UISR) in ustanovitvi nove Razvojne agencije Savinjske regije, je februarja 2015 novi podjetniški Inkubator Savinjske regije v sodelovanju z iniciativo Start:up Slovenije otvoril prve coworking prostore v Celju.

https://fbcdn-sphotos-d-a.akamaihd.net/hphotos-ak-xfp1/t31. 0-8/11025860_10205470326452982_5404815766740034314_o.jpg

https://fbcdn-sphotos-f-a.akamaihd.net/hphotos-ak-xaf1/v/t1. 0-9/11008434_10205470392894643_9201644824781722951_n.jpg?oh=9ee75afb5a21d3b5106333ef741a3e13&oe=55E0642A&__gda__=1440166558_655e0f963bdae56284e1a600be5cab19

http://www.inkubatorsr.si/wp-content/uploads/

V prostorih podjetniškega inkubatorja je možen 24-urni dostop, na voljo je coworking prostor z devetimi mizami, štirimi samostojnimi pisarnami, sejno sobo, kuhinjo, dvema ločenima prostora za brainstorming, tiskalniki ter zmogljivo internetno povezavo. Coworking prostor je namenjen vsem kreativcem, freelancerjem ter drugim podjetniškim ustvarjalcem, ki iščejo ustvarjalen prostor za razvoj in realizacijo poslovnih idej, ambicij ter pomoč pri zagonu produkta na globalni trg. Samostojne pisarne so namenjene start up podjetjem v prvih 3 letih njihovega razvoja, ki si pri svojem delu želijo sodelovanje v kreativni podjetniški skupnosti, skupnosti podjetnikov ter ustvarjalcev različnih profilov, ki si medsebojno pomagajo in imajo skupen cilj – narediti globalno uspešen produkt. Inkubator ponuja tudi brezplačno udeležbo na delavnicah. Članstvo omogoča mesečno souporabo delovnih prostorov ali najem pisarne, prostori pa so na voljo tudi za organizacijo različnih podjetniških dogodkov. (po moc.celje.si, 2015b) Odličen odziv po (in na) otvoritvi označuje uspešen začetek tvorjenja celjske coworking in startup skupnosti, ki pa v trenutni obliki še zdaleč ne zadovoljuje vseh potreb in potencialov Savinjske regije.

bivanje pri starših Samostojno bivanje predstavlja eno ključnih točk osamosvajanja oz. doseganja avtonomije mladega posameznika. T.i. podaljšano otroštvo oz. odvisnost od staršev se v veliki meri kaže prav v stanovanjskih razmerah mladih. V Sloveniji namreč izjemno veliko mladih živi pri svojih starših – kar 68% mladih v starosti med 18 in 34 let, kar nas uvršča na drugo mesto med državami EU-27; po statistikah za mlade moške pa smo s 75% celo na prvem mestu. Posledice tega položaja pa so različne: tisti mladi, ki živijo pri starših, ne poznajo neodvisnosti in se težje ali kasneje naučijo skrbeti sami zase; tisti, ki se odselijo in živijo samostojno, pa imajo več finančnih težav, težave z najemniškim razmerjem ipd. Oboji pa si težje in kasneje ustvarjajo družine in prevzemajo druge odgovornosti v življenju. (Mladinski svet Slovenije, 2010, str. 3)

nedostopna stanovanja Osnovna težava je v cenovni nedostopnosti stanovanj in pomanjkanju najemniških stanovanj, saj imamo v Sloveniji okoli 90% lastniških stanovanj. Za evropske raz-

mere neobičajna lastniška struktura je posledica sprememb v času prehoda v kapitalistični sistem, ko so v 90-ih uporabniki družbenih najemniških stanovanj lahko odkupili stanovanja po izjemno ugodni ceni; prav tako je bila v času pred spremembo družbenega sistema gradnja stanovanjskih hiš mnogo dostopnejša opcija kot je danes. (Mladinski svet Slovenije, 2010, str. 3) Pri nakupu stanovanja nastopijo težave že pri najemanju posojil. Zaradi nizkih prihodkov in delovnega razmerja za določen čas, kar sta značilnosti večine mladih, je mladim pogosto najem posojila povsem onemogočen. Poleg posojila samega pa so tu še zahteve posojilodajalcev, kot so začetni polog, trdno zavarovanje kredita ali poroštvo, ki lahko predstavljajo težave tudi za tiste, ki imajo ustrezne prihodke in delovno razmerje za nedoločen čas. Ob tem so velika ovira cene stanovanj v Sloveniji, ki so - glede na življenjski standard, sploh standard mladih - zelo visoke, predvsem v večjih urbanih središčih in njihovi okolici, kjer pa je seveda največ delovnih mest. (Mladinski svet Slovenije, 2010, str. 4) V Sloveniji je zelo malo je neprofitnih najemniških stanovanj, katerih cene so razmeroma sprejemljive, zato je večina mladih, ki najemajo stanovanja, v stanovanjih zasebnikov in plačuje tržno najemnino . Za višino tržne najemnine pa velja podobno

kot za nakup oz. odplačevanje kredita - da si jo mladi težko privoščijo. Zaradi višine najemnin mladi in mlade družine tudi pogosto najemajo manjša in cenejša stanovanja ter tako živijo v neustreznih bivalnih razmerah. (Mladinski svet Slovenije, 2010, str. 4)

neprofitna najemniška stanovanja v Celju Družba Nepremičnine Celje, d.o.o. je družba v lasti Mestne občine Celje in je pravna naslednica Stanovanjskega sklada občine Celje. Je neprofitna stanovanjska organizacija, v lasti ima nekaj več kot 2 300 neprofitnih stanovanj, kar je dobrih 10% vseh stanovanj na območju Mestne občine Celje (Nepremičnine Celje, 2015). Prosilcev za neprofitna stanovanja je pri vsakem razpisu veliko preveč, uspešnih je le prb. 10-20 %. Delež nenaseljenih stanovanj je leta 2011 v Celju znašal 13%, tj. 2 729 stanovanj (po Podatkovnem portalu SI-STAT). Glede na to, da je nenaseljenost vezana na prijavo prebivališča (začasnega ali stalnega), vsa stanovanja verjetno vendarle niso prazna in podatek predstavlja zgolj zgornjo mejo.

A2. USTVARJALNA SKUPNOST MLADIH

dostojno delo Koncept dostojnega dela je leta 1999 uvedla Mednarodna organizacija dela (MOD) v poročilu, ki je obravnavalo učinkovito delo pod pogoji svobode, enakosti, varnosti in dostojanstva. MOD kot ključno vrednost dostojnega dela izpostavlja trajnostno zmanjševanje revščine in ga opredeljuje kot sredstvo za doseganje enakopravnega, vključevalnega in trajnostnega razvoja. (po Cerovšek in Lukič, 2013, str. 7) Agenda za dostojno delo temelji na celostnem pristopu, ki vključuje delo, ki je produktivno in svobodno izbrano, pravico do dela, socialno zaščito, socialni dialog in upoštevanje enakosti med spoloma. Vključuje torej zagotavljanje temeljnih socialnih pravic, kakor tudi usmeritev razvoja v skladu z vrednotami in načeli ukrepanja ter vodenja, ki združujejo gospodarsko konkurenčnost in socialno pravičnost. (Cerovšek in Lukič, 2013, str. 8)

nova ekonomija http://mao.si/GetImage.jpg?id=10390

Nova ekonomija je posledica hitrega razvoja digitalnih tehnologij in medijev. Razvoj

visokih tehnologij je prešel v fazo, v kateri vpliva na vsa področja človekovega delovanja in postaja del njegovega vsakdana. Znanje in informacije še nikoli do sedaj niso bile tako lahko dostopne, oddaljene so samo en klik. Internet in ostali informacijski proizvodi omogočajo drugačne možnosti organiziranja poslovanja, ki ni zaprto v okvire posameznega podjetja, temveč se povezuje v širše oblike poslovnih mrež. Novi načini poslovanja so v veliki meri podprti z zmeraj manjšimi in zmogljivejši računalniki ter z močnim razvojem telekomunikacij, zaradi česar nekateri avtorji uporabljajo tudi pojem digitalna ekonomija in tretja industrijska revolucija. Omejitveni dejavniki pri tem so predvsem znanje, inovativnost in sposobnost vpeljave novih poslovnih idej v prakso. (po Krznarič, 2007) Pod pojem nova ekonomija danes uvrščamo predvsem podjetja novejše dobe, nekako zadnje dekade, za katera se že kažejo določene karakteristike. Kot fenomen nove ekonomije so se pojavila tudi številna globalno rojena podjetja, ki dobro izkoriščajo učinke globalizacije. Predvsem so to mlada podjetja, ki so ujeta v času hitrega razvoja in gibanj. To velja tudi za podjetja nove ekonomije, ki v Sloveniji tvorijo oziroma bolje rečeno kreirajo novo generacijo podjetnikov in podjetij ter postavljajo nova merila in karakteristike podjetništva. Z vsem tem k nam prihaja tudi posodobljen način poslovanja in ravno ta podjetja predstavljajo novo upanje za razvoj in napredek slovenskega gospodarstva. (Jerina, 2013, str. 7)

http://www.spinnerei.de/system/html/bilder_spinnerei_13-7047fdd6.jpg

http://www.spinnerei.de/system/html/bilder_spinnerei_20-86833f65.jpg

http://www.spinnerei.de/tl_files/spinnerei/Presse/pressekit/EIGENART_

http://www.secondchanceproject.eu/wp/wp-content/gallery/former-cotton-mill/h14-07_2009-06-21-spinnereijubilaeum-c-claus-bach.jpg

http://www.secondchanceproject.eu/wp/wp-content/gallery/former-cotton-mill/h14_industrial-site-2.jpg

http://www.secondchanceproject.eu/wp/wp-content/uploads/2010/07/H14_Industrial-Site-5.jpg

Leipzig Ko je pred 26 leti padel Berlinski zid, je industrijski vzhodno nemški Leipzig že propadal. Po združitvi obeh Nemčij se je mesto soočalo z množičnim odseljevanjem, prestrukturiranjem gospodarstva, brezposelnostjo in izpraznjenimi soseskami. Nizki življenjski stroški so pritegnili številne mlade ljudi - še posebej študente vizualnih umetnosti. Leipzig je (namreč bil) znan po svoji aktivni likovni sceni in Akademiji za likovno umetnost. (po Jacobi) Danes je nov ‘hot spot’, po mnenju nekaterih bolj kot prestolnica. Cvetoča kreativna industrija je akter preporoda četrti Plagwitz, ki ga pooseblja Baumwollspinnerei. Nekdaj največja predilnica bombaža v Srednji Evropi je v zadnjih dvajsetih letih postala dom več kot 120 mednarodnim umetniškim ateljejem. Kljub temu, da umetniki na mesto ne vplivajo homogeno, delujejo kot pomemben odjemnik bivalnih in delovnih površin ter neposredno ali posredno pripomorejo k oživljanju mesta. (po Jacobi) 60

kreativna ekonomija Kulturne in kreativne industrije (KKI), jedro kreativne ekonomije, predstavljajo aktivnosti na stičišču umetnosti, gospodarstva in tehnologije ter ustvarjajo simbolične proizvode, ki so močno odvisni od intelektualne lastnine. So vir spodbud za razvoj novih podjetij ter kreativni potencial za povečanje konkurenčnosti obstoječih podjetij. Razvijajo se hitreje kot drugi deli nacionalnih ekonomij, kar pomeni, da postajajo eden najpomembnejših strateških dejavnikov globalne konkurenčnosti. (po Murovec itd., 2012, str. 1) KKI lahko v najožjem smislu razumemo kot tiste aktivnosti, pri katerih je osrednji produkt rezultat umetniške aktivnosti glasbenikov, slikarjev, pisateljev, igralcev, arhitektov, rokodelcev (mojstrov) ali oblikovalcev. Nekoliko širši pogled med KKI vključuje tudi tiste panoge, v katerih osrednji produkt sicer ni tako neposredna posledica umetniške dejavnosti, ima pa določene umetniške in kulturne značilnosti. Takšni primeri panog so npr. založništvo, radio in TV dejavnosti, zabavna industrija ter profesionalni šport. V najširšem smislu pa KKI vključujejo tudi druge sorodne panoge, katerih ekonomske aktivnosti temeljijo na umetnosti in kulturi ali na vmesnih panogah. Primer takšne panoge je turizem. (FORA v: Murovec itd., 2012, str. 4). Kreativne industrije se obravnavajo kot vse pomembnejše za gospodarsko blaginjo, pri čemer zagovorniki poudarjajo, da je ‘človeška ustvarjalnost končni gospodarski vir’ (Florida, 2002), ter da ‘bodo gospodarske dejavnosti enaindvajsetega stoletja vedno bolj odvisne od produkcije znanja, temelječega na kreativnosti in inovacijah’ (Landry & Bianchini, 1995). (IPoP, 2012b)

Poleg spodbujanja kreativnega gospodarstva, se kažejo kreativne četrti kot ključno orodje urbane politike v zvezi z urbano regeneracijo. Proces, skozi katerega nastane kreativna četrt, je samo-organiziran in deluje kot pobuda ‘od spodaj’, ki jo poganjajo lokalni prebivalci. Degradirano območje, v katerem se naseli kreativni razred, kmalu postane zanimiv za druge prebivalce, kar pospeši proces revitalizacije in regeneracije. (po IPoP, 2012a) Drugi vidiki, recimo socialni, pa so deležni čedalje večjih kritik. Številni teoretiki, med njimi na primer Brian Holmes ali Claire Bichop, opozarjajo, da gre za neoliberalni pogled na človekovo ustvarjalnost, ki povečuje prekernost (novodobno izkoriščanje delavcev, najpogosteje mladih) in gentrifikacijo (kapital investira v mestne četrti, ki so jih revitalizirali kulturniki, jih spremeni v luksuzne četrti in dvigne ceno nepremičnin, ki kulturi postane nedostopna) (Megla, 2014). Vsaka oblika dela, tudi samozaposlenih, bi morala biti zaščitena s temeljnimi delavskimi in socialnimi pravicami. Vsi, ki se preživljajo s svojim delom, bi moral prejemali dohodek, ki zagotavlja dostojno življenje. KKI kot svoj glavni input uporabljajo kreativnost, ki je resurs, ki je v izobilju po celem svetu. Proizvodni procesi v KKI so običajno manj odvisni od težke industrijske infrastrukture in so zato kompatibilni z okoljevarstvenimi zahtevami in cilji. Koncept trajnosti pa je že zdavnaj presegel zgolj aplikacijo na okolje. K trajnostnemu razvoju tako KKI prispevajo tudi s tem, ko za prihodnje generacije pomagajo ohranjati otipljivi in neotipljivi kulturni kapital skupnosti, naroda ali regije. Kulturna trajnost pomeni proces razvoja, ki ohranja vse vrste kulturnega premoženja, od manjšinskih jezikov in tradicionalnih obredov do umetnin, artefaktov, ter stavb in prizorišč kulturne dediščine. (po Murovec itd., 2012, str. 8)

https://www.airbnb.com

http://www.knjiznicareci.si

https://prevoz.org

https://www.duolingo.com

ekonomija delitve (ang. sharing economy) Ekonomija delitve prvenstveno predstavlja nov ekonomski pristop in hkrati celovit način reševanje aktualne krize. Razvoj novih poslovnih modelov ekonomije delitve sovpada z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije in spletnih družbenih omrežij, ki spreminjajo podobo sodobne družbe in znotraj nje ekonomskega področja. Nove tehnološke rešitve omogočajo razvoj poslovnih modelov, ki temeljijo na hitrem in preglednem dostopu do izdelkov in storitev, s čimer se zmanjšuje potreba po nakupu in lastništvu vsega, kar potrebujemo. Če neki izdelek, ki ga uporabljamo samo občasno (na primer avto, večje orodje, oprema za kampiranje), lahko zadovoljuje potrebe več ljudi, potem takšen način predstavlja bistven prihranek naravnih virov, manjšo obremenjenost okolja, nižje stroške za posameznike, hkrati pa nove podjetniške priložnosti. Manj proizvodov ne pomeni nujno manj delovnih mest, saj se z novimi oblikami ekonomije delitve povečujejo potrebe po različnih storitvah (svetovanje, vzdrževanje itd.) in po večji kakovosti izdelkov in storitev. (po Kralj, 2013) V zadnjih letih se v svetu pametnih telefonov, še posebej uspešno v ZDA, pojavljajo različni podjetniški modeli, ki jih lahko uvrstimo v okvir ekonomije delitve. Podjetja, ki so v ZDA nastala na podlagi ideje o delitvi, beležijo vrtoglave dobičke. Za deleže

v podjetju Uber, ki prek mobilnega telefona organizira prevoze, so investitorji odšteli 17 milijard dolarjev, tržna vrednost družbe Airbnb, ki omogoča najem stanovanja prek interneta, pa dosega 10 milijard dolarjev. Takšnih podjetij je vedno več, prek njih je mogoče dati v najem avtomobil (RelayRides, Gataround, Zipcar), orodje (Ziplok), mogoče se je povabiti na večerjo k ljubiteljskim kuharjem (Feastly), oddati v najem oblačila (Thredup), parkirati na dovozu do hiš (Parkatmyhouse) ali najeti nekoga, ki bo vozil na sprehod psa (DogVacay, Rover). Zaradi teh novih podjetij, ki so ekstremno usmerjena v dobičke, se postavlja vprašanje, če je res mogoče probleme globalnega kapitalizma z viri reševati z aplikacijami za pametne telefone. Pa tudi, ali je mogoče z delitvijo in družbeno solidarnostjo ustvariti poslovne modele, ki jih imetniki rizičnega kapitala z absurdnimi vsotami denarja spremenijo v tržne družbe. (po Kocbek, 2014) Tilman Baumgärtel v odgovor ponuja sedem tez: podjetja morajo spoštovati delovnopravno zakonodajo in druge zakone, podjetja ekonomije delitve služijo s tistim, kar ponujajo drugi, tako nastaja nova oblika prekariata, ekonomija delitve koristi zlasti tistim, ki imajo in so lastniki, iz idealističnih idej nastajajo na donos osredotočeni poslovni modeli, zaupanje nadomešča kontrola, odnosi med ljudmi postajajo

blago. (po Kocbek, 2014) Na drugi strani pa obstajajo modeli, kjer ni dobiček na prvem mestu in so bližje koreninam ekonomije delitve. Spopadajo se z reševanjem perečih ekonomskih, družbenih in okoljskih vprašanj, hkrati pa namesto uničevalnega ekonomskega modela, ki temelji na neprestani gospodarski rasti in pretirani potrošnji, uvajajo družbeno odgovorno in trajnostno naravnan razvojni ekonomski model. Tu gre predvsem za koncepte, ki delujejo v okviru lokalnih skupnosti, javno-zasebnih partnerstev, društev itd., kjer je souporaba brezplačna ali zahteva simbolično naročnino/pokritje nastalih stroškov. Brezplačen ekvivalent Airbnb-ju je na primer Couchsurfing. V Sloveniji poznamo med drugim Bicikelj, javno-zasebni sistem delitev koles v Ljubljani, prevoz.org, študentski sistem souporabe avtomobilov, ki je že zdavnaj prerasel svoj okvir (in pomeni nelojalno konkurenco javnemu potniškemu prometu?), Knjižnico REČI, neprofitno izposojevalnico najrazličnejših reči za prosti čas, ki deluje po vzoru klasične knjižnične izposoje v Domu skupnosti v Savskem naselju v Ljubljani in Zelemenjavo, kjer menjajo semena, sadike, pridelke, recepte, izkušnje in navdihe z domačega vrta.

zagonsko podjetje (ang. start-up)

podjetniški pospeševalniki

Kot opredeljujejo strateški dokumenti Evropske Unije in Slovenije (na primer Horizont 2020, Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2011–2020), se nahajamo v najpomembnejšem obdobju nove gospodarske revolucije, najmočnejše in največje do zdaj. Revolucije, ki nas pelje iz postindustrijske dobe v družbo znanja. Prehod je velik izziv, priložnost in tudi nevarnost za posameznike, podjetja in države. Srce uspeha sodobne ustvarjalne družbe so talent, tehnologija in strpnost. Za gospodarski uspeh v družbi znanja pa je nujen ustrezen inovacijski ekosistem, prežet z dostopom do kapitala in drugih virov, ki omogočajo razcvet talentu. (Rebernik itd., 2014, str. 3)

Vse najrazvitejše države v družbi znanja spodbujajo start-up podjetništvo tako z vidika investicije v prihodnost kot z vidika aktivnega snovanja dolgoročne gospodarske politike. (Rebernik itd., 2014, str. 5)

V družbi znanja je inoviranje motor gospodarstva na vseh ravneh in v vseh vrstah organizacij. Zaradi velikega tveganja pri uvajanju novih proizvodov ali storitev se običajno inovacije komercializirajo prek izoliranih formalnih tvorb, kot so start-up podjetja. (Rebernik itd., 2014, str. 4) Start-up podjetje je novonastalo podjetje, katerega namen je razvoj novega, običajno inovativnega proizvoda ali storitve v negotovih okoliščinah. Za ustanovitelje je značilno, da sami nimajo zadostnega zagonskega kapitala, tehnologije in prostorov. Če start-up zadovoljuje tudi novo potrebo, ki je prisotna v širšem območju ali celo globalno, ima tudi velik potencial za rast. Start-up podjetništvo je ključno zaradi inovacij, novih delovnih mest in gospodarske rasti ter vnašanja konkurenčne dinamike v poslovno okolje. Za takšna podjetja je značilno, da v začetku testirajo različne možne poslovne modele, da bi našli pravega. Za to pa potrebujejo primerno razvit podporni start-up ekosistem. (po Rebernik itd., 2014, str. 4)

Start-up podjetja in visokotehnološka panoga v Sloveniji obstaja in se razvija. Žal pa je še premajhna, da bi lahko spremenila celotno slovensko gospodarstvo. Ključno vprašanje je, kako lahko to panogo vzpodbudimo, da bo kar največ prispevala k razvoju na znanju temelječe slovenske družbe. (Rebernik itd., 2014, str. 2) Odgovor je v razvoju primernega podpornega okolja za start-up podjetja, ki ga običajno označimo kot start-up ekosistem. Slovenija že ima razvito splošno podjetniško podporno okolje, ki pa še ne prinaša toliko rezultatov, kot bi jih lahko, saj je nediferencirano usmerjeno tako v podporo splošnega podjetništva kot tudi start-up podjetij. Imamo vzpostavljene nastavke podpornega ekosistema, ki pa še niso zadostni za njegov razvoj. Za razvoj start-up podjetništva potrebujemo veliko več vseh podpornih aktivnosti, višjo kakovost podpornih storitev ter boljše povezovanje s podpornim institucijami drugod v svetu. (Rebernik itd., 2014, str. 2) Iniciativa Start:up Slovenija je odgovor na vse večji zaostanek v evoluciji slovenskega startup ekosistema. Zato smo se leta 2011 vodilni subjekti inovativnega okolja pričeli povezovati v Iniciativo Start:up Slovenija, da bi oblikovali in okrepili nacionalne programe za spodbujanje podjetništva ter zagotovili mrežo celostne podpore za zagon in izgradnjo startup podjetij po vsej Sloveniji. (Start:up Slovenija, 2015) Iniciativa Start:up Slovenija se zavzema, da si v Sloveniji postavimo družbeni cilj,

da bomo do leta 2020: -Ustvarili 1000 novih delovnih mest letno v start-up podjetjih v Sloveniji; -Povezali vsako leto vsaj 50 start-up podjetij s svetovno najpomembnejšimi ekosistemi; -Ustanovili ali privabili vsako leto vsaj 150 start-up podjetij z globalnim potencialom. (Rebernik itd., 2014, str. 11) Podpora start-up podjetjem se razlikuje glede na njihovo fazo razvoja. Uspešen prehod iz ene v drugo fazo še ne zagotavlja uspeha v novi fazi. Zato je nujna stalna in fazi primerna podpora start-up podjetjem z ustreznimi programi skozi vse posamezne faze razvoja. Nujni sestavni del ekosistema so kakovostni programi, povezani na nacionalni ravni, ki pomagajo podjetnim talentom v posameznih fazah pri reševanju poslovnih in tehničnih izzivov. (Rebernik itd., 2014, str. 6) Umrljivost start-up podjetij je zaradi zahtevnosti izvedbe poslovne operacije izjemno velika (80 in več odstotna), zato je nujno, da je podjetje v ustreznem okolju, kjer ima na voljo fleksibilno infrastrukturo, najsodobnejše znanje o gradnji visokotehnoloških podjetij, skupnost posameznikov z enakimi vrednoti, dostop do najsodobnejših poslovnih storitev, podjetniških virov ipd. Več znanstvenih študij je potrdilo, da ustrezen podjetniški ekosistem na eni strani vidno zmanjša umrljivost start-up podjetij, po drugi strani pa zelo pospešuje njihovo nastajanje. Zaradi vedno bolj turbulentnega poslovnega okolja se razvijajo nove prakse grajenja podjetji (npr. ‘the lean start-up’), s tem pa tudi ustrezni mehanizmi podpore tovrstnim podjejem. (Rebernik itd., 2014, str. 6)

http://www.geekhouse.si/sites/

slovensko zagonsko podjetništvo Stanje start-up podjetništva v Sloveniji se je po nastopu krize sicer precej spremenilo – na bolje. Podatki kažejo, da je bilo oktobra 2013 v Sloveniji vsaj 147 start-up podjetij, ki so zaposlovala 1400 ljudi, kakor tudi da število start-up podjetij hitro narašča hkrati s številom zaposlenih v njih. Ta podjetja so privabila tudi vsaj 53 mio USD kapitala. V celoti slovenska visokotehnološka podjetja skupaj predstavljajo približno 2-3 % slovenskega gospodarstva in zaposlujejo približno 3.500 ljudi. Panoga raste hitreje od povprečja v gospodarstvu ter ustvarja nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, žal pa je še relativno omejena. (Rebernik itd., 2014, str. 2) V zadnjih dveh letih je bilo tudi veliko slovenskih start-up projektov sprejetih v tuje podjetniške pospeševalnike. Danes skoraj ni več pomembnega svetovnega pospeševalnika, kjer ne bi bila tudi slovenska podjetja. V letu 2013 so slovenski start-upi zmagovali na kar nekaj odmevnih tekmovanjih start-up podjetij. Slovenski projekti so se zelo dobro predstavili tudi na straneh za množično financiranje (crowdfunding), predvsem Kickstarterju. Kot navaja Crowdfunding Slovenija (2013), so glede na število prebivalcev slovenski projekti na Kickstarterju med najbolj uspešnimi na

svetu, saj je bilo podprtih več kot 10 projektov, ki so samo na tej spletni strani zbrali prek 1 mio USD. In ne nazadnje, predvsem po letu 2012 tudi slovensko podporno okolje doživlja razcvet z večjim številom novih institucij, projektov in z vse večjim številom vključenih podjetnikov. Pri tem posamezni elementi ponudbe ekosistema niti ne zaostajajo prav veliko za ponudbo v tujini. Glavna razlika je v načinu ponudbe teh storitev, ki so v Sloveniji zelo razdrobljene, v tujini pa integrirane v enovite produkte, kot so na primer podjetniški pospeševalniki, ki predstavljajo kombinacijo finančnih, mentorskih, svetovalnih in infrastrukturnih produktov na enem mestu. Na ta način z enovito ponudbo dosegajo večjo prepoznavnost in atraktivnost ponudbe za start-up ekipe. (Rebernik itd., 2014, str. 9) Vrednost startupov s slovenskimi ustanovitelji v letu 2014 je ocenjena na več kot 600 milionov dolarjev. Slaba polovica se se jih ukvarja s spletnimi rešitvami, 40 odstotkov s strojnimi rešitvami, dobrih 13 odstotkov pa z mobilnimi rešitvami. Glede na industrijo se jih največ ukvarja s področjem zdravja, sledijo mediji in mobilnost. (STA, 2015)

Slovenska startup hiša v San Francisku

http://www.delo.si/druzba/delova-borza-dela/slovenska-startup-hisa-v-san-franciscu.html

Partnerji pri tem projektu so Vox.io, Zemanta, Toshl, Shout.em in Hekovnik. Startup hiša je na voljo vsakomur, ki je kakorkoli povezan s startup svetom, ali tehnologijo in si želi priti v Silicijevo dolino. Na voljo je tako posameznikom, ki bi si radi poiskali delo, ali delovno prakso, kot tudi podjetjem, oz. startup ekipam, ki bi si radi odprli nov trg ali se predstavili investitorjem. In kar je še zelo pomembno - cena najema je precej nižja od cen, ki bi jih sicer plačali v San Franciscu (Kordiš, 2012)

Poligon Poligon deluje v bivših prostorih Tobačne tovarne Ljubljana in danes, v času naraščajoče prekernosti, nadaljuje zgodbo reševanja socialne varnosti delavcev, ki jo je Tobačna začrtala že skoraj stoletje prej. Je 1. slovenski kreativni center in neodvisna platforma za razvoj neprofitnih in profitnih projektov z namenom opolnomočenja samozaposlenih ustvarjalcev. Poligon združuje slovenske skupnosti, ki delujejo na področju kreativnih ekonomij, socialnega podjetništva in kulture. Te skupnosti so zrasle kot odgovor na gospodarsko krizo in z njo naraščajočo prekernostjo predvsem mladih profesionalcev.

https://scontent-vie.xx.fbcdn.net/hphotos-xap1/t31.0-8/10256431_292927097529509_1310815387714633855_o.jpg

https://scontent-vie.xx.fbcdn.net/hphotos-xpt1/t31.0-8/11064609_450628911759326_502877431866336

https://fbcdn-sphotos-d-a.akamaihd.net/hphotos-ak-xpf1/t31.0-8/1899759_280436718778547_582677099_o.jpg

https://fbcdn-sphotos-b-a.akamaihd.net/hphotos-ak-xfp1/t31.0-8/1966175_280436915445194_1986515525_o.jpg

Soustanovitelji Poligona so iniciative Slovenia Coworking, Slovenia Crowdfunding, Kreativna cona Šiška (Rompom) in Ljudje.si, ki so v dobrih dveh letih v razvoj coworking in crowdfunding kulture v Sloveniji vložile prek 5000 ur prostovoljnega dela. Kreativni center Poligon je več kot le coworking prostor kjer si skupnost deli delavni prostor in opremo. V Poligonu delujeta dva specializirana laboratorija in foto studio. Zasnovali pa smo tudi vsebinske programe, ki so namenjeni Prebivalcem in Prijateljem Poligona, da izpilijo svoja znanja in veščine, da se lahko nadalje profesionalno razvijajo. Poligon članstvo omogoča dnevno, večdnevno ali mesečno souporabo delovnih prostorov ali pisarne. Prostor je na voljo tudi za organizacijo različnih dogodkov. (po poligon.si)

sodelo (ang. coworking) Pod pojmom sodelo razumemo način dela, pri katerem posamezniki, ki so bodisi samostojni bodisi pripadajo različnim organizacijam, občasno ali stalno uporabljajo isti prostor. V njem se torej odvijajo med seboj neodvisne dejavnosti. Sodelo je hkrati družabni dogodek, na katerem se srečujejo ljudje s podobnimi vrednotami in ki jih zanima sinergija, do katere lahko pride pri delu v skupnem prostoru. Oblike sodela so zelo različne, od samoniklih garažnih delavnic in združenj kreativcev pa do organiziranih oblik so-dela, ki se odvijajo v brezplačnih ali plačljivih opremljenih prostorih za delo. (prostorisodelovanja.si, 2014) Besedo coworking je prvič uporabil Brian De Koven leta 1999 za opis sodelovanja ljudi, med katerimi ni hierarhično urejenih razmerij, medtem ko se je ukvarjal s prenosom spoznanj iz kreiranja računalniških iger v delovni proces. Ideja se je izkazala za precej revolucionarnejšo, kot je kazalo na začetku. V večini primerov namreč ljudje ne delajo skupaj kot enakovredni subjekti, temveč so potisnjeni v hierarhijo in razvrščeni v skupine z različnimi višinami plač in omejenimi odgovornostmi. Kreativnost posameznikov, tudi ko delujejo v isti delovni skupini, zaradi tekmovalne narave odnosov omejujejo nezaupanje, podvajanje in sabotiranje. Sodelo pomeni drugačen pristop k delu. Primerno okolje naj bi omogočalo delati skupaj, vendar ločeno - na svojih projektih in z zasledovanjem svojih poslovnih interesov. Tako bi ljudje lahko svobodneje pomagali drug drugemu, brez zadržkov, ki so del tekmovalnih odnosov. Posledica takšnega dela je večja produktivnost, bolj povezana skupnost in presenetljivo pogosto tudi skupna zabava. (prostorisodelovanja.si, 2014)

Nekaj let kasneje je Brad Neuberg v San Franciscu razmišljal, kakšno poklicno pot izbrati v prihodnje. Z izkušnjo v klasični službi zaradi pomanjkanja svobode ni bil zadovoljen, zato je poskusil s samostojnim delom, ki pa ga zaradi socialne izolacije spet ni osrečevalo. Zato je najel prostor in vanj začel vabiti ostale svobodnjake. S precejšnjo mero truda mu je počasi uspelo ustvariti sodelavno skupnost, po kateri je hrepenel. Tako se je leta 2006 začelo razvijati gibanje ‘coworking’. Beseda je bila v tem primeru torej uporabljena predvsem kot razvijanje skupnosti v nekem prostoru. Gibanje se je okrepilo in se razširilo v številna mesta po svetu, predvsem v ZDA, Nemčijo, Španijo in Veliko Britanijo. Ponekod, na primer v Berlinu, je pojav močno vplival tudi na razcvet samega mesta. Leta 2013 je število sodelavnih prostorov doseglo 2500, v letu 2014 pa bo verjetno naraslo še za 1000 prostorov. (prostorisodelovanja.si, 2014) Število sodelavnih skupnosti v zadnjih letih tudi v Sloveniji raste. Ob naraščajočem številu samozaposlenih in nezaposlenih se namreč postavlja vprašanje lokacije za njihovo delovanje. V 90. letih je še kazalo, da delo od doma lahko predstavlja zanimivo alternativo, ki bi hkrati ustavila naraščajočo energetsko potratno avtomobilsko dnevno mobilnost. Vendar so se hitro pokazale slabe strani takšnega načina dela, predvsem socialna izoliranost, težavno usklajevanje med delom, družino ter prostim časom ter omejen dostop do informacij in izmenjave idej. Izkazalo se je, da delo ni samo delo v ožjem pomenu besede, temveč je pomembna predvsem sodelavna skupnost, v kateri delujemo. Druga možnost, ki se je razširila predvsem v ZDA, je delo v kavarnah, ki pa se je izkazalo za težavno zaradi številnih motečih

dejavnikov v takšnem okolju. So-delo tako predstavlja alternativo, saj je ureditev v teh prostorih prilagojena procesu dela. (prostorisodelovanja.si, 2014) Sodelavni prostori zaradi nižjih stroškov v primerjavi z najemom pisarn predstavljajo zaželeno alternativo posameznikom na začetku njihove poklicne poti, možnost spontanih povezovanj pa ugodno vpliva na kreativnost, razvoj produktov in storitev. Prostori iščejo ravnovesje med zasebnim in javnim tako, da nudijo različne možnosti, na primer prostore, kjer je poudarek na socialni dejavnosti, in tiste, ki so prvenstveno namenjeni samostojnemu delu. Pogosto so v njih organizirane neke vrste finančne pomoči za razvoj izdelka ali storitve, bodisi s podporo pri množičnem financiranju bodisi s prisotnostjo investitorjev v prostorih. Organizirani dogodki, kot na primer t. i. jellyji, spoznavni večeri, umetniški dogodki …, kjer se člani spoznavajo in predstavljajo svoje ideje, predstavljajo močan dejavnik povezovanja. (prostorisodelovanja.si, 2014) Prostori sodela postajajo zanimivi tudi za ljudi, ki niso samozaposleni. Če je podjetje pravilno vodeno, imajo tako delodajalci kot zaposleni isti cilj: da je podjetje uspešno, da raste ter da imajo tako lastniki kot zaposleni od tega korist. Zahvaljujoč sodobnim telekomunikacijam je lahko pisarna povsod. Pretirana prisotnost je neproduktivna; fleksibilnejši pogoji dela, svobodnejše izbiranje delovnega mesta in časa pripomore k boljšemu počutju in poveča produktivnost.

zaključek Slovenski trg dela se tudi v začetku leta 2015 še ni postavil na noge. V starosti 15-34 letom je v Savinjski statistični regiji registrirano brezposelnih že kar 6 973 oseb, medtem ko je dejansko število ljudi brez stalne zaposlitve mnogo večje. Nekateri na primer životarijo ob neplačanih praksah. Se pa v obrisih že izrisujejo nove smernice spremenjene ekonomije. Prilagodljivejši in odzivnejši iskalci dela si zaposlitvene možnosti ustvarijo sami. Nekateri koncepti prinašajo zaslužek, drugi samo olajšajo življenje širši skupnosti in rojevajo nove ideje. Nova ekonomija, ekonomija zaupanja, solidarnostna ekonomija, ekonomija souporabe, zagonska podjetja, … niso edini odgovori na vse ekonomske probleme, vendar medtem, ko tradicionalne panoge še vedno iščejo poti iz gospodarske krize, te spreminjajo miselnost mladih in razumevanje poslovnih priložnosti ter podjetništva nasploh. V času hitrih sprememb je pravi način preverjanja inovativnosti ideje z zagonskim podjetjem. V 21. stoletju je svet z razvojem digitalnih tehnologij in medijev bližje kot kadarkoli. Globalizacija seže preko lokalnih okvirjev, možnosti se zdijo neskončne. Zadnjih nekaj let slovenski startupi dokazujejo, da so resna industrija, ki prinaša zaposlitve, kapital in ponaša slovensko ime v svet. Slovenski podjetniki odhajajo v tujino, tuji ne prihajajo k nam. Slovenski startupi so očitno konkurenčni v svetu, slovensko okolje pač ne. Vzpostavlja se industrija mladih, ki je ne smemo ignorirati, zagotoviti moramo okolje, ki je konkurenčno vodilnim mestom v start-up svetu. Danes, ko startapi že nekaj let ostajajo vidimo, da ni

težko začeti, težko je nadaljevati. 80% startapov ne preživi. Potrebno je ustvariti poslovni ekosistem, ki nudi podjetjem pomoč tudi v kasnejših obdobjih. Kreativnost in razvoj alternativnih ekonomskih modelov je možno spodbujati seveda samo posredno. Proces, skozi katerega nastane ‘kreativna četrt’, je samo-organiziran in deluje kot pobuda ‘od spodaj’, ki jo poganjajo lokalni prebivalci. Ustvarjalnost je povezana s specifično lokacijo in krajem. Talenti, ki delujejo znotraj nove ekonomije, kreativne ekonomije, solidarnostne ekonomije, … so mobilni, usmerjeni v mesta, ki so privlačna, zanimiva, tolerantna in v katerih so nepremičnine dostopne. Številni Celjani ostanejo v Ljubljani tudi po končanem študiju, ker se zdi Celje ‘premajhno’. Delež kreativnih zaposlenih v prestolnici je večji od deleža na regionalni in nacionalni ravni, saj so v Ljubljani tisti dejavniki, ki spodbujajo razvoj kreativnih industrij, bolj izraženi kot v ostalih mestih v Sloveniji. Mesta, ki so se začela zavedati mobilnosti, vlagajo veliko sredstev v razvoj privlačnega okolja, ki bi pritegnil talente z vsega sveta. Kritična masa talentiranih posameznikov, dovolj kapitala ter tolerantno in transparentno okolje pripeljejo do prave podjetniške revolucije; odpirajo se nova podjetja, ki prinašajo na trg nove proizvode, poveča se delež izvoza, vse to vodi do višje gospodarske rasti, nastajajo nova delovna mesta, spodbuja se splošna konkurenčnost gospodarstva. (Kos v: Cvjetović, Nared, 2014)

http://s3.amazonaws.com/europaconcorsi/project_images/3672967/ETSAV912_04_modulo_full.j

http://s3.amazonaws.com/europaconcorsi/project_images/3957575/_MG_5915_16_full.jpg

http://s3.amazonaws.com/europaconcorsi/project_images/3672929/ETSAV912_09_full.jpg

http://s3.amazonaws.com/europaconcorsi/project_images/3672924/ETSAV912_08_full.jpg

študentski dom, 2012, Barcelona, dataAE, HARQUITECTES

tok življenja in stanovanjska kariera

bivanjskim skupnostim. Nova stanovanjska oblika nastane s sestavljanjem in združevanjem več osnovnih tipov ter s premeščanjem kombinacij v nova zaporedja.

Še pred nekaj desetletji je tok življenja sledil napovedljivemu in splošno sprejetemu linearnemu vzorcu odraščanja: obdobje šolanja je ustrezalo mladosti, obdobje dela odraslosti, obdobje umika s trga dela pa je ustrezalo starosti in upokojitvi (Ule, 2008, str. 7). Temu življenjskemu slogu odgovarjajo tradicionalna stanovanja, ki so določena s številom sob, tj. številom stanovalcev in velikostjo.

neprofitne bivalne enote za mlade

Spremembe na trgu dela in podaljševanje šolanja so povzročili zapoznele prehode iz mladosti v odraslost. Ti prehodi so tudi vse bolj nejasni, odmikajo se od tradicionalnih normativnih pričakovanj, so vedno bolj pluralistični; zaradi problemov v temeljnih institucijah prehodov, na primer zaposlovanju, ekonomskem osamosvajanju, pa so tudi bolj tvegani in negotovi. Mladi ne identificirajo več odraslosti z objektivnimi kazalci, kot so dokončanje šolanja, stalna zaposlitev, vzpostavitev svoje družine, temveč z različnimi subjektivnimi pogoji, na primer da postanejo odrasli, ko se počutijo odrasli. (Ule, 2008, str. 7) Današnjemu spremenjenemu toku življenja, na katerega seveda vplivata še intenzivna pluralizacija družinskih oblik in življenjskih stilov, odgovarja koncept stanovanjske kariere. Po najsplošnejši opredelitvi predstavlja stanovanjska kariera zaporedje značilnih in razločljivih faz, skozi katere prehaja posameznik v svoji življenjski dobi, ko si izboljšuje stanovanjski položaj in se tako s prehajanjem iz enega v drug tip stanovanja vse bolj bliža dolgoročno najbolj zaželenemu tipu stanovanja (Kendig v: Mandič, 1997, str. 141). Koncept stanovanjske kariere je mogoč v sodobni stanovanjski arhitekturi, ki ni zavezana k določenemu tipu stanovanja, ampak proizvaja, prilagodljivih različnim

Rešitev prvega bivanjskega vprašanja mladih je v prehodni in začasni fazi med bivanjem pri starših/v študentskem domu in lastnim stanovanjem, tj. neprofiten najem bivalne enote/sobivanje v bivalni enoti za določen čas (ali določeno starostno obdobje). Bivalna enota je stanovanjska enota namenjena za začasno reševanje stanovanjskih potreb socialno ogroženim osebam in je po površini in funkcionalnosti manjša kot primerno stanovanje (eksistenčni minimum). Mladi živijo po zaključku šolanja, na začetku karierne poti, v veliki meri enak življenjski slog kot med študijem. So družabni individualisti, ki se ukvarjajo z dejavnosti, ki jih zanimajo - določen študij/zaposlitev - hkrati pa se radi zabavajo in imajo omejene prihodke. Samostojno bivanje v času študija v študentskem domu je za njih tako pozitivna izkušnja, da se po koncu študija večina ni več pripravljen vrniti v stanovanje staršev. Največjo mero samostojnosti v omejenih razmerah zagotavlja večnamenska soba/ spalnica/pisarna/dnevni prostor z minimalnima kuhinjo in kopalnico, ki sta v souporabi ali zasebna. Manjša bivalna površina ne zmanjša kvalitete bivanja, samo pomeni drugačen način bivanja. Mladim ni toliko pomembna sama prostornost, kot pa dejstvo da so ’na svojem’. Smiselna je souporaba dobrin znotraj bivalne enote ali skupnosti (npr. skupna pralnica namesto ‘individualnih’ pralnih strojev).

prostorski prikaz: kreativno vozlišče - coworking

ustvarjalna skupnost mladih Bistven dejavnik socialne varnosti je prostor za bivanje, ključen pogoj za možnost delovanja pa je lasten delovni prostor. Povezava bivalnih in delovnih prostorov je v ustvarjalnih poklicih pogosto pomembna prednost (prepletanje aktivnosti, včasih je meja med funkcijama celo zabrisana), zato je smiselna in običajna povezava obeh sklopov v skupne prostore za bivanje in delo. (Cerar itd. ur., 2010, str. 8) Prav tako prinaša pomembne prednosti za kakovost življenja bivanje in delovanje v skupnosti ter povezovanje različnih ustvarjalcev v prostorsko povezane stanovanjske in delovne enote (‘ustvarjalne skupnosti’) – delitev in povezovanje skupnega prostora, interakcija, medgeneracijska komunikacija, povezovanje med različnimi področji ustvarjanja, skupno nastopanje v lokalni skupnosti. Čeprav nikakor ni nujno, da so enote prostorsko sklenjene in homogene, kot je npr. Metelkova, pa možnost uporabe skupnih prostorov in storitev ter različne skupne aktivnosti omogoča le prostorska bližina. (Cerar itd. ur., 2010, str. 8) Prostorska zgoščenost in pogosto naključno srečevanje omogoči razvoj gostih so-

cialnih omrežij, ki lahko spodbudijo raznolikost in medsebojno tekmovanje. Na ta način se oblikuje raznolika skupnost, v kateri napetosti in nujnost iskanja njihovih razrešitev omogočijo razvoj notranjega diskurza in pomnožitve ustvarjalnih potencialov posameznikov. Takšne skupnosti so v svetu znane kot tiste, ki pomikajo meje znanosti oz. tehnologije in umetnosti. Koncentracija inženirjev in drugih visoko-tehnoloških poklicev je ob pomoči poceni nepremičnin in ob medsebojnem tekmovanju mnoštva neodvisnih ekonomskih akterjev iz Silicijeve doline v Kaliforniji ustvarila okolje inovacij na področju visoke tehnologije. Podobni pogoji so v 7360. in 7370. letih 20. stoletja naredili SoHo v New Yorku za svetovno središče sodobne umetnosti, kjer pa se je dostopnim nepremičninam in koncentraciji umetnikov pridružila tudi dobro organizirana lokalna skupnost, ki je prispevala k dejanski socialni varnosti umetnikov. (Cerar itd. ur., 2010, str. 8) Ustvarjalno skupnost mladih tvorijo kreativno vozlišče - coworking, podjetniški pospeševalnik in prehodne bivalne enote za mlade.

B. STAREJŠI

B1. PROBLEMATIKE STAREJŠIH OSEB

starostna meja Meja med srednjimi leti in obdobjem starosti ne more biti natančno opredeljena, saj v vseh družbah nima enakega pomena. V zadnjih letih se pogosto sliši besedna zveza ‘aktivno staranje’, s katero se želi poudariti, da starost še daleč ni le odvisno, nedejavno (pasivno) obdobje življenja, saj naj bi po upokojitvi ljudje zaživeli v novih oblikah dejavnosti, koristnih za družbo. Tako lahko aktivno staranje vse bolj razumemo kot neprekinjeno udejstvovanje na ekonomskem, socialnem, kulturnem in civilnem področju, in sicer kot nadgradnjo (izkušnje) že doseženega, in ne le kot podaljšane fizične aktivnosti ostarelih oziroma podaljševanje zaposlenosti. (po Verlot, 2010) Starejše prebivalstvo lahko razvrstimo v več starostnih skupin: v prvo skupino uvrščamo osebe, stare 65–74 let, v drugo osebe, stare 75–84 let, v tretjo pa osebe, stare 85 let in več. (Verlot, 2010, str. 9)

staranje prebivalstva Zaradi leta trajajočega zniževanja rodnosti, zmanjševanja smrtnosti oz. daljšega trajanja življenja, še posebej v razvitem svetu, se srečujemo s pospešenim procesom staranja prebivalstva ter s spremembami in težavami, ki so s tem povezane. O staranju prebivalstva govorimo takrat, ko se delež prebivalstva nad izbrano starostno mejo (pogosto je to doseženih 65 let) povečuje glede na celotno prebivalstvo.

Staranje prebivalstva je tako eden resnih izzivov, pred katerim se je danes znašlo človeštvo. (po Verlot, 2010, str. 3) Zmanjšuje se delež otrok (0–14 let), povečujeta pa se delež delovno sposobnega prebivalstva (15–64 let) in delež starejših (tj. oseb, starih 65 let in več). Delež otrok se je od leta 1953 do leta 2014 zmanjšal z 28 % na 15 %; delež delovno sposobnega prebivalstva (15–64 let) pa se je v istem obdobju povečal s 65 % na 68 %. Delež starejših (65 let in več), ki je bil v začetku petdesetih let 20. stoletja na ravni 7 %, se stalno povečuje in je leta 2014 že presegel 17,5 %. (po Podatkovnem portalu SI-STAT)

demografske napovedi Slovenija šteje danes nekaj več kot 2 062 000 prebivalcev. Do leta 2045 naj bi nas bilo po Eurostatovih projekcijah prebivalstva po starosti EUROPOP2013 nekaj več kot 2 076 600, od tega naj bi bilo 29 % ali 602 214 starejših oseb, kar znaša 2-krat več kot danes! Število prebivalcev Slovenije naj bi po letu 2045 začelo upadati, vendar pa naj bi se število starejših povečevalo vse do leta 2055, ko naj bi jih bilo 30 %, med temi pa naj bi bilo najstarejših, tj. starih 80 ali več let, 38 %. Kazalnik pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, naj bi za dečke, rojene v letu 2045, znašal 82 let, za istega leta rojene deklice pa 87 let. (po Statističnem uradu RS, 2014)

vitalni upokojenci Tudi v poznejših letih imajo ljudje potencial, ki bi ga morali izkoristiti, zato je pomembno omogočiti starejšim družbeno udejstvovanje in aktivno staranje. Podcenjuje se dejstvo, da je dandanes vse več starejših v dobrem zdravstvenem stanju, imajo dragocene veščine in izkušnje ter so pripravljeni znatno prispevati družbi. Priložnost, da starejši ostanejo aktivni tudi v tretjem ali četrtem življenjskem obdobju je ključ do soočenja z izzivi staranja. Aktivno vlogo starejših v Sloveniji izkazujejo številni upokojenci, ki se v tretjem življenjskem obdobju aktivno in na prostovoljni bazi posvečajo kulturi, športu, rekreaciji in neformalnem izobraževanju. (po ZDUS, 2015) Doba prejemanja pokojnine pri starostnih upokojencih je leta 2013 v povprečju trajala pri moških 16 let in 8 mesecev, pri ženskah pa 22 let in 8 mesecev (po Statističnem uradu RS, 2014). Čas od upokojitve do smrti traja okoli 20 let. Staranje je proces, ki se (začne z rojstvom in) ne zgodi se v trenutku upokojitve. Danes delovno aktivna oseba, jutri nekoristen upokojenec? V juniju 2014 je bilo med osebami, starimi 65 ali več let, 2.050 ali 0,3 % delovno aktivnih oseb. Za primerjavo: v starostni skupini 60–64 let je bilo delovno aktivnih še nekaj več kot 13.650 oseb. Registriranih brezposelnih oseb v starostni skupini 60 ali več let je bilo nekaj več kot 4.100. Delovno aktivne osebe, stare 65 ali več let, so delale v različnih dejavnostih. Delež teh oseb je bil največji v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, sledili sta dejavnosti zdravstvo in socialna varnost ter

izobraževanje. (StatističnI urad RS, 2014)

načini (so)bivanja starejših v Sloveniji Potreba posameznikov po pomoči se z visoko starostjo veča. Čeprav je težko točno določiti, v kolikšni meri življenjske razmere vplivajo na zdravje, je dejstvo, da bolezen vpliva na življenjske razmere, in samo tisti starejši, ki ostanejo razmeroma zdravi, lahko živijo samostojno, drugi pa so vedno bolj odvisni od pomoči drugih. Odhod v ustanovo je pri ‘mlajših’ starejših ljudeh pogosto povezan z boleznijo, medtem ko je pri najstarejših med starejšimi bolj povezan s socialnimi razmerami. Institucionalno varstvo starejših opravljajo v Sloveniji še vedno predvsem domovi za starejše. (po Verlot, 2010) Med osebami, ki so bile ob Popisu 2002 stare najmanj 65 let, je bilo 25 % takih, ki so živele same. V vseh starostnih skupinah je bilo žensk, ki so živele same, vsaj 2-krat več kot moških, ki so živeli sami. (po Verlot, 2010) V letu 2013 je v domovih bivalo 16.554 oseb oz. skoraj 5 %, starih 65 ali več let, od tega 24 % moških in 76 % žensk. Med oskrbovanci v teh domovih so bili moški številnejši do starosti 69 let. V vseh višjih starostnih skupinah pa so bile številnejše

ženske, zlasti med osebami, starimi 80 ali več let; med temi je bilo žensk 82 %, moških pa 18 %. Oskrbnino v domovih za starejše so večinoma plačevali oskrbovanci sami (36 %) ali s pomočjo svojcev (29 %). Med vsemi oskrbovanci domov za starejše je bilo leta 2013 največ oskrbovancev z zahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki so v celoti potrebovali neposredno osebno pomoč (III. kategorija; 44 %). (Statistični urad RS, 2014)

socialnovarstveni zavodi v Celju Dom ob Savinji, zagotavlja storitve institucionalnega varstva 250 stanovalcem, pomoč na domu in dnevno varstvo 30 oseb, dostavo kosila na dom in pomoč na daljavo. V neposredni bližini Nepremičnine Celje, d.o.o. oddajo 27 oskrbovanih stanovanj. Dom sveti Jožef - dom za starostnike kapacitete 123 mest. Regijski center medgeneracijskega druženja Celje, ki deluje pod okriljem Javnega zavoda Socio, kjer se izmenjuje izkušenost starejše generacije z znanjem in energijo mlajše generacije ter tudi v praksi spodbuja medgeneracijsko sodelovanje in sožitje med generacijami.

Medgeneracijski center Celje na Hudinji je prostovoljna organizacija, ki je bila v letu 2010 ustanovljena zaradi prepoznanega upadanja kakovosti življenja in vedno večjemu razhajanju med zmogljivostjo države in potrebami. Deluje v okviru Mestne četrti Hudinja. Jujija 2014 je v Mestni občini Celje živelo 9033 oseb starih 65 in več let .

alternativne oblike bivanja Medgeneracijski centri so nov pristop do problematike staranja. Ključna je vzpostavitev mreže dnevnih centrov v lokalnih okoljih, kot je npr. Medgeneracijski center Celje na Hudinji. Izkušnje kažejo, da so starejši ljudje zelo radi v njim znanem okolju. Umestitev medgeneracijskega centra v mestnem središču, kjer lahko deluje večje število starejših oseb je smiseln zaradi bližine Doma ob Savinji (navezava), mestnega parka, srednjih in osnovnih šol in enostavne dostopnosti (ob izboljšanem javnim potniškim prometu). Povečanje prostorov Regijskega centra medgeneracijskega druženja Celje Socio, ki že deluje v mestnem središču, bi omogočalo vključevanje večjega števila starejših oseb.

LinkedAge - starostniki na izmenjavi LinkedAge omogoča, podobno kot Erazmus, kjer gre za izmenjavo študentov, da denimo starostnik iz Slovenije nekaj časa preživi v drugi državi pod enakimi pogoji oskrbe, kot jih je deležen doma. Socialno vključevanje starejših je koristno tudi za njihovo vitalnost, saj to pomeni podaljševanje obdobja vitalne starosti. Z LinkedAgeom lahko starostniki najdejo tudi plačljive nastanitve, a pod zelo ugodnimi pogoji. Sicer pa platforma LinkedAge svojim članom (socialnovarstveni zavodi, univerze za tretje življenjsko obdobje, publikacije, ki spremljajo starejše oziroma vse organizacije, ki bodo plačale 390 evrov letne članarine) omogoča dodatni vir prihodkov, saj zavodom omogoča promocijo prostih kapacitet, višjo kakovost storitev, izmenjavo dobrih praks in pozitivnih izkušenj. (po seniorji.info, 2013) Da gre za idejo prihodnosti, dokazuje tudi dejstvo, da sta k projektu pristopili tudi Evropsko združenje E.D.E. in Skupnost socialnih zavodov v 23 državah, ki vključujejo več kot 32 tisoč socialnovarstvenih zavodov. (seniorji.info, 2013)

B2. MEDGENERACIJSKI CENTER

aktivno staranje V vseh družbah je bila starost eden od dejavnikov, ki je določal družbeni status posameznika. V predmodernih, tradicionalnih družbah v preteklosti, pa tudi v nekaterih sodobnih družbah z več značilnostmi tradicionalnosti (npr. v Indiji in na Kitajskem), je starost prinašala visok status. Starostnikom so pripisovali lastnosti, kot sta npr. modrost in izkušenost. V družbah, ki so visoko cenile tradicijo, so bili varuhi tradicije in zato glavni nosilci pomembnih družbenih odločitev. (ZDUS, 2015) V modernih družbah, ki slavijo mladost, vitalnost in privlačno zunanjost, je položaj starejših ljudi slabši, na njihove izkušnje se pogosto gleda kot na nekaj zastarelega. Starejši ljudje imajo v družbi nižji status, manjšo družbeno moč in nižje dohodke. Nanje se pogosto gleda kot na breme: raziskava Evrobarometra je npr. pokazala, da v Sloveniji četrtina ljudi meni, da so starostniki breme družbe. (ZDUS, 2015) Staranje je moramo sprejeti kot del življenja, dočakati pozna leta pa dosežek, ne pa obremenitev ostalih generacij. Staranja ne moremo preprečiti, zdrav način življenja (zdrava prehrana in ustrezna količina gibanja) pa ohranja človeka vitalnejšega.

Družba mora razviti novo kulturo staranja ter prispevati k bolj humani in vedrejši podobi starosti v 21. stoletju. Ker je kakovost življenja vseh generacij enako pomembna kot dolga življenjska doba, mora biti starajočim se v največji mogoči meri omogočeno, da kot neločljiv sestavni del družbene skupnosti živijo polno, zdravo, varno in zadovoljno življenje. Spoštovanje starejših in skrb zanje morata (p)ostati stalnici človeške kulture, zato vprašanj v zvezi z življenjem starejših ne smemo obravnavati ločeno, ampak kot pomemben in potreben sestavni del celotnega razvojnega procesa človeške družbe. Človekovo dostojanstvo je ne glede na starost človeka vedno enako in vedno ‘mlado’! (po Verlot, 2010)

digitalna pismenost

skrb za zdravje

Hitro razvijajoče se nove informacijsko komunikacijske tehnologije povečujejo razdaljo med mlajšimi in starejšimi generacijami, hkrati pa njihovo neobvladovanje pomeni tveganje izključenosti starejših iz aktivnega življenja. Pridobitev digitalne pismenosti je pomemben element, ki podpira aktivno staranje, kar odpira nove priložnosti za učenje za to skupino, bodisi v formalnih ali neformalnih okoljih. Obvladovanje IKT tehnologij, ter posledična zmožnost uporabe določenih izdelkov in storitev starejšim omogoča: daljše samostojno življenje doma (področje varnosti, zdravja, komunikacije z okoljem…), vključenost v e-okolje (uporaba internetnih storitev, e-bančništva ipd.) in lažjo (dodatno) zaposlitev v starejših letih oz. možnosti opravljanja dela doma. (ZDUS, 2015)

Na dobro počutje in boljše zdravje ter ohranjanje samostojnosti v poznejših letih imata pomemben vpliv zdrava prehrana in redna telesna dejavnost. Izbrana uravnotežena prehrana ob normalni prehranjenosti vzdržuje telesno in spoznavno funkcijo telesa. Redna telesna in miselna dejavnost pa sta pomembna varovalna dejavnika duševnega zdravja. (Verlot, 2010)

V prvi četrtini leta 2013 je računalnik uporabljalo 25 % oseb, starih 65–74 let, večina teh je uporabljala tudi internet. Med temi jih je 18 % uporabljalo internet za branje spletnih novic, časopisov in revij, 16 % za pošiljanje in prejemanje sporočil po elektronski pošti in prav tako 16 % za iskanje informacij, povezanih z zdravjem. (Statistični urad RS, 2014)

http://ec.europa.eu/employment_social/empl_portal/EY2012/Promo/Poster40x60_en.pdf

medgeneracijsko sodelovanje Medgeneracijsko povezovanje postaja zavestna odločitev in v družbi, ki se stara družbena nuja. Razumemo jo kot izmenjavo izkušenj in spoznanj, druženje, učenje, pomoč ene generacije drugi, ustvarjanje, ohranjanje in širjenje socialne mreže ter ohranjanje materialne varnost in kulturne dediščine. Medgeneracijsko povezovanje prinaša sodelujočemu novo kvaliteto življenja, zagotavlja občutek sprejetosti in varnosti v kraju kjer živi, lajša osamljenost ter krepi duševno in telesno zdravje. (ZDUS, 2015) Zmožnosti in znanje starejših so pomemben del človeškega in družbenega kapitala. Aktiviranje in uporaba teh zmožnosti bi utrdila družbeni položaj starejših in kar je še pomembnejše, razbremenila bi mlajše generacije. Za družbeni razvoj je pomembno, da se dosežki preteklih rodov prenašajo na mlajše. V primerjavi z mlajšimi imajo starejši v izobilju predvsem izkustveno pridobljeno znanje. Njihovo znanje je z leti pridobilo določeno širino in primerjalni vidik ter priložnost, da se je v praksi preverilo in uporabilo. Sodelovanje obeh generacij bi mlajši zmanjšalo vložene napore na poti do ciljev ter pripomogle k sprejemanju bolj pravilnih odločitev. Kljub

http://ec.europa.eu/employment_social/empl_portal/EY2012/Promo/Poster40x60_en.pdf

temu, da veljajo starejši za neizčrpen vir znanja in izkušenj jim le-tega na drugi strani primanjkuje. Dejstvo je, da se svet spreminja in da so vse generacije primorane, da stopijo v korak s spremembami in se jim znajo ustrezno prilagoditi. Pomembno je, da razumemo, kako se svet spreminja, da ostanemo budni in vedoželjni in da delujemo, da se ne izključimo in ne dovolimo, da bi nas drugi potisnili na družbeni rob. Medgeneracijsko sodelovanje tukaj odigra ključno vlogo saj poskrbi, da se konstantno izmenjujejo znanja in izkušnje. (ZDUS, 2015) Ključno je, da so pri vseh aktivnosti (bodisi kot prostovoljci, mentorji, izvajalci, poslušalci) vključeni posamezniki iz vseh generacij. Medgeneracijski center tako ne služi samo tretji generaciji, temveč vsem generacijam. Konec koncev se življenja vseh generacij nujno stečejo v tretjo generacijo. Več je povezovanja med generacijami, manj je socialne izključenosti in stereotipov, ki so najhujši problem na poti vzpostavljanja solidarnosti med generacijami. (Rihtar, 2014) Predstavniki mlajših generacij preko preživljanja skupnega časa s starejšimi pridobijo kompetence in socialne veščine ter kvalitetno preživljajo prosti čas. Poleg tega razvijajo empatijo in način komuniciranja, ki presega predsodke in stereotipe. To

http://ec.europa.eu/employment_social/empl_portal/EY2012/Promo/Poster40x60_en.pdf

pa je zagotovo osnova za strpno in solidarno skupnost. Mnogo tradicionalnih znanj in spretnosti bi šlo v pozabo, če starejši ne bi imeli priložnosti, da ga prenašajo na mlajše generacije. Mladi imajo znanja iz področja sodobnih tehnologij, ki starejšim omogočajo bolj neodvisno življenje v modernem svetu. Delavnice v medgeneracijskih skupnostnih centrih omogočajo dvosmerni prenos znanj med generacijami. (Slovenska filantropija)

sobivanje starejših Za Slovenijo je značilno pomanjkanje raznovrstnosti nastanitev za bivanje starejših. Ena izmed alternativnih oblik bivanja je tudi sobivanje starejših. Skupno življenje v stanovanjski skupini je lahko formalizirana in spoštuje normative, ki veljajo tudi za gospodinjske skupine, lahko pa je organizirana neformalno in sicer na podoben način kot so organizirane neformalne stanovanjske skupine študentov. Bistvo stanovanjske skupine starejših pa mora biti delitev stroškov bivanja, medsebojna pomoč pri vsakdanjih opravilih, druženje in premagovanje osamljenosti, širitev socialne mreže, nove življenjske izkušnje itd. (po ZDUS, 2015)

prostorski prikaz: oskrbovano stanovanje za starejše

medgeneracijski center Dnevni center je namenjen starejšim, ki živijo sami ali v več-članskem gospodinjstvu z mlajšimi generaciji in bi radi preživljali prosti čas zunaj domačih štirih sten. Center informira, ozavešča in izobražuje posameznike, družine, organizacije itd. o pomenu medgeneracijske solidarnosti, kakovosti življenja, kakovostnemu staranju in podobno. V vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, vseživljenjskem izobraževanju poučuje o staranju in vzgaja za solidarno medgeneracijsko sožitje. Organizira mrežo za pridobivanje, usposabljanje in vzdrževanje medgeneracijskega prostovoljstva. Izvaja redno ponudbo tečajev, delavnic, aktivnosti, ki pripomorejo k zdravemu in kakovostnemu staranju in omogočajo daljše samostojno življenje starejših posameznikov. (po Rihtar, 2014) Bivalna skupnost je namenjena za starejšim, ki so še sposobni samostojnega bivanja in ne želijo več živeti sami ali v gospodinjstvu z mlajšimi generacijami, ki bi radi živeli med svojimi vrstniki - prijatelji, ne želijo pa živeti v domu za starejše.

C. PROGRAMSKA ZASNOVA

Raznolik program, ki bi imel pozitivne učinke na lokalno ekonomijo, kvaliteto bivanja, družbeno življenje in ne nazadnje na prenovo mesta. Programsko avtonomna enota z izrazitim prežemanjem delovnega in stanovanjskega prostora ter delovnega in prostega časa. Ves program (razen bivalnih enot) je namenjen vsem Celjanom, turistom in ostalim.

1. prometno vozlišče in turizem Posodobitev sistema javnega potniškega prometa, vzpostavitev intermodalnega centra z usklajenim voznim redom, enotno tarifo/vozovnico ZUNANJA UREDITEV - postajni trg ob Železniški postaji kot osrednji zunanji prostor integriranega javnega potniškega prometa - Šubičev paviljon, umeščen na prvotno lokacijo in kontekst, pisarna Turistično informacijskega centra Celje - povečanje števila avtobusnih postajališč mestnega jpp iz 4 na 5, upoštevan je Pravilnik o avtobusnih postajališčih - krožna brezplačna avtobusna linija med Izhodnim postajališčem in Avtobusno postajo Celje - pokrita kolesarnica, izposoja koles - urejena kolesarska pot - parkirna mesta namenjena kratkotrajnemu parkiranju in taksistom POTNIŠKI TERMINAL - zaposleni na Izletniku se iz sedanjega kioska na pločniku preselijo v urejene prostore (informacijski/prodajni pult, prometna pisarna, prostori zaposlenih) - čakalnica z garderobo, sanitarijami, elektronskim medijem z dostopom do spleta

in aplikacij - okrepčevalnica in prostori zaposlenih GARAŽA - povečanje števila parkirnih mest iz sedajnih 143 na površini na 270 (vključno s PM za invalide) v dveh kletnih etažah, P+R - 10 mest za motorje in motorna kolesa - možnost najema skladiščnih prostorov HOSTEL Upoštevan Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti.

2. ustvarjalna skupnost mladih KREATIVNO VOZLIŠČE - COWORKING Prostor namenjen delovanju in mreženju ‘freelancerjev’, start-up ekip, … predvsem na dnevni ravni. - odprt prostor, ki omogoča različna delovna okolja, za posameznike in skupine, … - knjižnjica/čitalnica - poštni nabiralniki (naslov), tiskalniki, sefi za shranjevanje dokumentov, … - ITK podpora/tajniške storitve -garderoba, sanitarije, prha, čistila - delavnica (3D printer…) - kuhinja z jedilnico

PODJETNIŠKI POSPEŠEVALNIK Prostor, kjer start-up ekipe preko svetovanj/predavanj/delavnic…. start-up svetovalcev in gostov pridobivanjo temeljnega znanja/veščine o gradnji start-up podjetja. - odprt prostor, ki omogoča različna delovna okolja, za predavanja, delavnice, … - računalniki, knjižnjica - garderoba, sanitarije, ločeni na obiskovalce in zaposlene, čistila - pisarne start-up svetovalcev različnih področij (podjetništvo, marketing/PR, pridobivanje virov, pravo, IKT, administracija/računovodstvo, …) - čajna kuhinja BIVALNE ENOTE ZA MLADE Začasen najem neprofitne bivalne enote rešuje prvo bivanjsko vprašanje mladih. Pogoji za bivaje boljši kot v klasičnih bivalnih enotah in malenkost slabši kot v klasičnih stanovanjih (kar tudi pripomore k realizaciji). - bivalne enote z enim ležiščem (160 cm), 1-2 osebi - bivalne enote z dvema ležiščema (2*160 cm) za 2-4 osebe Upoštevan Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, ni upoštevana minimalna oprema prostora namenjenga bivanju (sedežna garnitura, tv-knjižna omara, klubska miza), ležišča niso dostopna z obeh daljših stranic, ni zagotovljen prostor za nemestitev in priključitev pralnega stroja (samopostrežna pralnica), niso upoštevani minimalni odmiki opreme v kuhinji/jedilnici bivalne enote z dvema ležiščema.

3. medgeneracijski center DNEVNI CENTER AKTIVNOSTI Za kakovostno življenje vseh generacij. Razvija in krepi medgeneracijsko solidarnost, spodbuja aktivno in zdravo staranje. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev določa naslednje prostore pri dnevnem centru: - predprostor z garderobo - sanitarije (za moške, ženske in invalide na invalidskih vozičkih) - negovalno kopalnico - prostor za počitek - razdelilno kuhinjo - dnevni prostor z jedilnico - prostor za opremo in delovne pripomočke - shrambo čistega perila, prostor za čistila in umazano perilo - prostor za osebje dnevnega centra (sanitarije ločene po spolu) dodani: -zdravstvena nega -socialna oskrba SOBIVANJE STAREJŠIH - bivalne enote z lastno kopalnico za 1 osebo, souporaba kuhinje, jedilnice, dnevnega prostora - oskrbovana stanovanja za pare Upoštevan je Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje.

4. spremljevalni program

referenca za prostor urbane kulture: Kino Šiška

referenca za restavracijo: 'odprta kuhinja'

https://fbcdn-sphotos-f-a.akmaihd.net/hphotos-ak-xaf1/ t31.08/11136085_10153274292504876_690719998044 2708813_o.jpg

http://s3.amazonaws.com/europaconcorsi/project_images/

referenca za funkcionalno vadbo: CrossFit

referenca za servisni program: tržnica

http://reebokcrossfitbrussels.com/wp-content/uploads/2014/05/crossfit-fuengirola-slide01.jpg

https://instagram.com/jacksiebert/

SERVIS market, frizerstvo, cvetličarna, samopostrežna pralnica PROSTOR URBANE KULTURE Prostor za sodobno urbano koncertno, vizualno in uprizoritveno kulturo, kjer kot izvajalci/avtorji sodelujejo živeči in delujoči v hiši (s polje kreativnih ekonomij) pa tudi Celjani in ostali. FUNKCIONALNA VADBA Funkcionalni trening (CrossFit, Boot Camp) je oblika kombinirane vadbe, ki je v zadnjih letih prišla iz ZDA v Evropo. Ta oblika vadbe ne pozna izoliranega treninga določenih mišičnih skupin (v primerjavi s fitnesom), temveč je izjemno raznolika vadba, ki se najbolj približa naravnemu in uporabnemu gibanju človeka, izboljša agilnost, koordinacijo, moč, vzdržljivost, eksplozivnost, hitrost in stabilnost. Večinoma se uporablja lastna teža, t.i. kettlebell, kolebnica. Najpomembneje je, da ga lahko izvajajo vsi, ne glede na starost, ambicije ali telesno pripravljenost. Gre za obliko vodene vadbe, pri kateri trener prilagodi program posamezniku glede na njegove zmožnosti. (Reebok CrossFit Lubljana, 2015) RESTAVRACIJA

5. javni prostor povezovane površine, raznolike dejavnosti

IV. Projektna naloga Kako graditi v času krize, ko se nič ne zgradi? Kako hiši zagotoviti delovanje? Zakaj pride do praznih hiš (parterjev...)?

http://louislist.com/wordpress/wp-content/uploads/2013/10/events_1.jpeg

http://static.dezeen.com/uploads/2010/04/dzn_1111-Lincoln-Road-by-Herzon-and-de-

Garažna hiša, 2010, Miami, Herzog & de Meuron - vidna betonska konstrukcija, prosti tlorisi, odprta fasada, različne višine etaž - konstrukcija=arhitektura - panoramski pogledi - stalen program: garaža, prodajalne, restavracije, bari, stanovanja - začasen program: garaža kot prizorišče različnih dogodkov (zabave/snemanja/ modne revije/koncerti/…) - odprto 24/7 84

A. RAZVOJ ZASNOVE gradnja v času gospodarske krize Recesija je gradbeništvu zadala hud udarec, investicije so se zaustavile, številni posegi ‘visijo v zraku’. Da je projekt dejansko izveden mora biti gradnja poceni, hitra, izvedljiva v etapah. Raba prefabriciranih tehnologij je v industriji že dolgo prisotna, zagotavlja višjo kakovost, skrajša čas gradnje in optimizira stroške. Hitro spreminjajoči življenski slogi in potrebe zahtevajo fleksibilno zasnovo, ki bo omogočala različne funkcije in spremembe programa (čas kot 4. dimenzija arhitekture). Prilagodljivost in s tem dolgo življensko dobo objekta omogočajo prosti tlorisi in skleletni konstrukcijski sistem.

Tokio: nekoč zapuščen bazen

no-stop city

http://popupcity.net/wp-content/uploads/2014/12/The-Pool_1.jpg

http://www.megastructure-reloaded.org/typo3temp/

danes prodajalna

no-stop city

http://popupcity.net/wp-content/uploads/2014/12/The-Pool.jpg

http://www.diseno.uma.es/i_diseno/i_diseno_8/img/raul_cunca/

http://jaumeprat.com/wp-content/uploads/2013/04/maison-dom-ino.jpg

Le Corbusier Reševanje povojnih socialnih problemov z montažnimi armirano betonskimi elementi. ‘Hiša je stroj za bivanje.’ Z diagramom Domino predstavi svojih 5 točk ‘prostega tlorisa’: -hiša na pilotih -ravna pohodna streha -prosto nadstropje -podaljšano okno -prosto pročelje Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Diplomantka: Špela Krajnc, Diplomsko delo: Projektna študija večnamenske stavbne strukture pri Železniški postaji Celje, Mentor: prof. Janez Koželj, udia, Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2006, Ljubljana, 2015

princip delovanja hiše V Celju je veliko (manjših) praznih prostorov, ki ne najdejo najemnika, tudi zaradi (pre)dragih najemnin in dotrajanosti prostorov. Pri revitalizaciji mesta je ključna (predvsem) vsebinska prenova. Smiselno je privabljanje sodobnih mestotvornih vsebin preko neprofitnega oddajanje privlačnih in urejenih prostorov znotraj novogradnje. Mestna občina Celje, ki je lastnica večine parcel obravnavanega območja, bi lahko dokupila parcele v lasti Slovenskih Železnic in Republike Slovenije ter deloma ali v celoti zgradila objekt, potem pa poceni oddajala prostore fizičnim ali pravnim osebam. Po določenem času bi živahnost hiše začela privabljati vedno več prebivalcev/kapitala/programa v mesto. Trenutni program bi se lahko iz hiše preselil v nove/obnovljene (dražje) prostore oživljenega mesta, v hišo pa bi prišel nov. Po podobnem principu delujejo podjetniški inkubatorji, kjer ’stare’ opolnomočene start-up ekipe, ki prerastejo v samostojna podjetja, prenehajo uporabljati inkubator in dajo prostor novim ekipam oz. same postanejo mentorji. Najem različno velikih prostorov za različno dolga časovna obdobja bi potekal preko spletne strani (kot npr. najem stanovanja preko spletne platforme Airbnb).

koncept

prefabricirana PVP -votla plošča, debeline 26,5 cm prefabriciran AB nosilec T prereza, višine 80 cm, razpona 12,40 m prefabriciran AB nosilec T prereza, višine 80 cm, razpona 9,78 m

prefabricirana PVP -votla plošča, debeline 26,5 cm prefabriciran AB nosilec T prereza, višine 80 cm, razpona 11,23 m prefabriciran AB nosilec T prereza, višine 80 cm, razpona 8,53 m prefabriciran AB steber 45/45 cm,

B. KONSTRUKCIJSKI SISTEM

prefabricirana PVP -votla plošča, debeline 26,5 cm prefabriciran AB nosilec T prereza, višine 80 cm, razpona 11,23 m Univerza v Ljubljani, za arhitekturo, Diplomantka: Spela Krajnc, Diplomsko delo: Projektna studija vecnamenske stavbne strukture pri Zelezniski postaji Celje, Mentor: prof. Janez Kozelj, udia, Leto vpisa na Fakulteto zaFakulteta arhitekturo: 2006, Ljubljana, 2015

prefabriciran AB nosilec T prereza, višine 80 cm, razpona 4,70 m prefabriciran AB steber 45/45 cm, prefabricirana PVP -votla plošča, debeline 32,0 cm Univerza v Ljubljani, za arhitekturo, Diplomantka: Spela Krajnc, Diplomsko delo: Projektna studija vecnamenske stavbne strukture pri Zelezniski postaji Celje, Mentor: prof. Janez Kozelj, udia, Leto vpisa na Fakulteto zaFakulteta arhitekturo: 2006, Ljubljana, 2015

prefabriciran AB nosilec T prereza, višine 90 cm, razpona 11,30 m

Prometno vozlišče, ekstrovertirana zasnova in težnji po čim večjem izkoristku gradbene parcele in prostornih zunanjih površinah narekujejo hišo, ki se v nadstropjih, kot streha nad dogajanjem, previsno odpira proti Ulici XIV. divizije/zahodu. Poceni in hitra gradnja ter fleksibilna zasnova narekujejo armirano betonski skeletni konstrukcijski sistem, sestavljen iz montažnih stebrov, nosilcev in PVP medetažnih plošč (razpona 8,4 m, širine 1,2 m). Za slučaj, da poteka gradnja v etapah (glede na potrebe/finančne vire), mora biti sistem sestavljen iz ponavljajočih se/ samostojnih vzdolžnih osnovnih enot, ki so razporejeni v rastru 8,4 m. Za optimalno proste tlorise so stebri v vzdolžni smeri nanizani v treh oseh.

prefabriciran AB nosilec T prereza, višine 90 cm, razpona 8,70 m prefabriciran AB steber 60/45 cm, prefabricirana PVP -votla plošča, debeline 32,0 cm prefabriciran AB nosilec T prereza, višine 90 cm, razpona 11,30 m prefabriciran AB nosilec T prereza, višine 90 cm, razpona 8,70 m prefabriciran AB steber 60/60 cm, prefabriciran AB steber 60/60 cm, prefabriciran AB steber 80/80 cm, nosilna stena , izvedena na mestu ojačitev gradbene jame

prostorski prikaz: del zahodne fasade

100

D. FASADNI OVOJ Fasadni ovoji so zasnovani tako, da je konstrukcija, kjer se ne pojavljajo toplotni mostovi, vidna, sicer obložena s prefabriciranimi betonskimi ploščami, da se jo čuti/ vidi, da beton soustvarja ambient in zunanjost. Variacije v programu in tlorisni zasnovi omogočajo trije materjali, ki se pojavijo v razponu svetle višine etaže. Osnovno fasado predstavlja polikarbonatni modularni sistem panelnih plošč, ki deloma prepušča svetlobo in poglede, v barvah ki se pojavljajo v okolici, to so različni odtenki rumene/rdeče/zelene/rjave in sivi toni. Izbira fasade z betonsko oblogo ali zasteklitvijo je pogojena z organizacijo prostorov (zaprto/zasebno ali odprto/ javno).

alu obloga, visoki sijaj betonska obloga

polikarbonatni fasadni sistem/ betonska obloga/ zasteklitev OSNOVNA FASADA

ZAPRTO / 'BOX'

ODPRTO / 'PAVILJON'

polikarbonatni modularni sistem panelnih plošč debeline 50 mm, dvojna plast, kot npr. Lexan Thermoclick

betonska obloga, suhomontažni sistem za zunanje stene, kot npr. Knauf Aquapanel cement board tehnologija

troslojna termopan zasteklitev, kot npr. Schüco aws 75-si-fixed-glazing

prečni prerez, 1:500

pročelja Ulice XIV. divizije, pogled z nabrežja Voglajne

osebni arhiv

101

sestave strehe, tlakov, oblog in sten

S1 prodec 8 cm drenažni in vodozadrževalni sloj 5 cm drenažni in ločilni sloj hidroizolacija toplotna izolacija 20 cm parna zapora naklonski beton 10 cm tlačna plošča 10 cm PVP - votla plošča 26,5 cm S2 prefabricirane betonske plošče (prana površina) 5 cm utjeno nasutje 6 cm drenažni in vodozadrževalni sloj 5 cm drenažni in ločilni sloj hidroizolacija toplotna izolacija 20 cm parna zapora naklonski beton 10 cm tlačna plošča 10 cm PVP - votla plošča 26,5 cm S3 trata substrat 7 cm

filtrski sloj drenažni in vodozadrževalni sloj 5 cm drenažni in ločilni sloj hidroizolacija toplotna izolacija 20 cm parna zapora naklonski beton 10 cm tlačna plošča 10 cm PVP - votla plošča 26,5 cm S4 betonski tlak 18,5 cm hidroizolacija naklonski beton 10 cm tlačna plošča 10 cm PVP - votla plošča 32 cm S5 asfalt 6,5 cm hidroizolacija naklonski beton 5 cm tlačna plošča 10 cm PVP - votla plošča 32 cm T1 brušen beton 3 cm estrih s talnim gretjem 10 cm

zvočna izolacija 6 cm tlačna plošča 10 cm PVP - votla plošča 26,5 cm T2 brušen beton 3 cm estrih s talnim gretjem 10 cm toplotna izolacija 20 cm tlačna plošča 10 cm PVP - votla plošča 32 cm T3 samorazlivni epoksidni tlak 2 cm tlačna plošča 10 cm PVP - votla plošča 32 cm T4 samorazlivni epoksidni tlak 2 cm AB temeljna plošča 50 cm hidroizolacija podložni beton 10 cm utrjeno nasutje ob1 prefabricirane betonske plošče 3 cm AQUAPANEL cementna plošča toplotna izolacija 20 cm

F1 suhomontažni sistem za zunanje stene prefabricirane betonske ploče 3 cm AQUAPANEL cementna plošča dvojna podkonstrukcija z neprekinjenimi profili parna zapora dvojna knauf plošča 3 cm F2 polikarbonatni fasadni sistem dvojna zasteklitev F3 troslojna termopan zasteklitev B1 AB stena 10 cm hidroizolacija ojačitev gradbene jame B2 AB stena 40 cm hidroizolacija ojačitev gradbene jame

105

požarni sektorji v 2. nadstropju, 1:750

106

E. TEHNIČNO POROČILO

požarna varnost Število in dimenzije prostorov ter požarni sektorji so določeni po Tehnični smernici TSG-1-001:2010 - Požarna varnost v stavbah. Odmik objekta od stavbe Železniške postaje Celje znaša 25 m, razdalja do sredine ceste 15 m. Objekt je načrtovan iz požarno ognjevarnih materjalov: betona, polikarbonata, stekla, negorljivi so materjali za finalno obdelavo prostorov. Obe kleti (-1, -2) skupaj sestavljata iz 5 požarnih sektorjev (sektor z rampami je dvovišinski). V dveh sektorjih je nameščen sistem za požarno javljanje in alamiranje (AJP), v enem sprinklerski sistem. V pritličju in po nadstropjih je vsaka enota ločen požarni sektor, prav tako vsako stopnišče, jašek za dvigalo in jašek za inštalacije. Energetski prostor je ločena požarna celica. Vsaka enota ima svojo evakuacijsko pot, krajšo od 35 m (vedno na voljo 2 izhoda). Vse evakucijske poti iz nadstrojpi in kleti so speljane skozi požarnovarna steklena stopniščna jedra. Iz kleti je evakuacija možna tudi po dovoznih poteh osebnih vozil. Predvidena je namestitev naprav za gašenje na vidnih mestih v predpisanem številu. Intervencijski poti potekata vzdolž vzhodne in zahodne fasade (dostop možen iz

vseh 4 strani).

neovirana dostopnost

Objekt je načrtovan v skladu z veljavnim Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavbah. Medgeneracijski center je prilagojen gibalno oviranim osebam (minimalni odmiki). V garaži jim pripada 28 parkirnih mest (12%).

energetska zasnova in inštalacije Vsaka enota je samostojna toplotna cona. Objekt se priklopi na že obstoječe komunalno infrastrukturo vodovoda, kanalizacije in elektrike. Vodi so speljani skozi jaške ob komunikacijskih jedrih, talno in po spuščenih stropovih (nosilci z odprtinami). Energetski prostor se nahaja v kleti objekta. Centralno ogrevanje objekta, priprava tople sanitarne vode in hlajenje so predvideni s toplotno črpalko zrak/voda. Zunanja enota toplotne črpalke se nahaja na strehi. Načrtovano je ploskovno talno gretje z nizkotemperaturnim režimom. Cevi s toplo vodo so speljane v estrihih in omogočajo enakomerno ogrevanje posamezne toplotne cone.

Na vhodih so nameščene zračne zavese, ki preprečujejo vdor hladnega zraka v zimskih mesecih. Fasada iz polikarbonatnih panelnih plošč: Prekomerno poletno pregrevanje notranjih prostorov je preprečeno z dvojno steno iz 50 mm plošč, ki so že same po sebi odlična toplotna izolacija (x-struktura plošče). Svetlobno ugodje zagotavlja delna slotlobna prepustnost/razpršenost svetlobe. Steklena fasada: Sestavljena iz trojne termopan zasteklitve, na notranji strani senčilo (tekstilne zavese). Fasada iz betonskih plošč: Obložene z mineralno volno debeline 18 cm, streha pa z mineralno volno debeline 20 cm. Predvideno je naravno (z odpiranjem oken) in prisilno izpodrivno prezračevanje. V kuhinjah, sanitarijah, kopalnici,… (še posebej pri sanitarijah in prhah v hostlu!) je predvideno prezračevanje z odsesavanjem. Na zahodni strani objekta v poletnih mesecih listopadna drevesa še dodatno senčijo objekt. V pritličju, 1. in 2. nadstropju ter na strehi so zagotovljeni hitra brezžična internetna povezava in vtičnice za polnjenje mobilnih telefonov/prenosnih računalnikov…

107

V. Projektna zasnova Hibrid z vsebino s III. poglavja (C): hišo uporabljajo najbolj ranljive skupine in lokalni prebivalci, ti oživijo območje in privabijo še več prebivalcev in podjetij, ki skupaj tvorijo potrebno kritično maso za nadaljnjo revitalizacijo celjskega mestnega središča.

izhodišče: ‘krožni’ tloris

http://arhitekturni-vodnik.org/plans/savske_tloris_1_L.gif

Koncept 'odprto/zaprto' v inkubatorju/dnevnem centru starejših/prostoru urbane kulture/… :

Stolpnice v Savskem naselju, 1962, Ljubljana, Ilija Arnautović, Milan Mihelič

- različni programskih scenariji: predavanja/delavnice/tečaji/razstave/konference/zasedanja/večerje/...

-‘krožni tloris’ stanovanja s središčnim sanitarno-gospodinjskim vozlom omogoča pretočen prostor in svobodnejši organizacijo bivalnega okolja.

-vsaka enota je javna, dostopna iz dveh strani (izjema hostel), združevanje prostorov po sklopih omogoča lažjo orientacijo in premikanje.

110

programska shema vzdolžni prerez, 1:750 JAVNI PROSTOR

restavracija

sobivanje starejših

dnevni center

funkcionalna vadba

prostor urbane kulture

sobivanje mladih

hostel

BIVANJE

podjetniški pospeševalnik

coworking

DELO

servis

potniški terminal

PROSTI ČAS PARKIRANJE

kreativec (na kosilu)

upokojenka (pri frizerju)

turist (pri informacijah)

111

zahodna fasada

124

vzhodna fasada

125

VIRI IN LITERATURA KNJIGE Germadnik, Janko, 2007. Monografija Celje. Celje: Fit media Koželj, Janez, 2008. Arhitektura mesta - urbanistično oblikovanje. Delovno gradivo. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo Kreč, Ana in Planišček, Anja ur., 2014. Viharniki 01, Dom za odskok - stanovanja za mlade. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo Ule, Mirjana, 2008. Za vedno mladi? Socialna psihologija odraščanja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede Elektronske knjige Cerar, Aidan, Peterlin, Marko, Škufca, Andrej ur. 2010. Ustvarjalne skupnosti. [elektronska knjiga]. Ljubljana: Inštitut za politike prostora. Dostopno na: http://ipop.si/wp/wp-content/uploads/2010/11/Ustvarjalne-skupnosti_e-book.pdf. [14.4.2015]. Cerovšek, Dalia in Lukič, Goran. 2013. Problemska analiza položaja mladih na trgu dela v luči agende dostojnega dela. [elektronska knjiga]. Ljubljana: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Dostopno na: http://www.sindikat-zsss.si/attachments/article/1076/ProblemskaAnalizaPolozajaMladih_DecentProjectForDecentWork_SindikatMladiPlus. [22.3.2015]. Rapuš-Pavel, Jana. 2005. Ranljivost mladih pri soočanju z brezposelnostjo. [elektronska knjiga]. Ljubljana: Združenje za socialno pedagogiko. Dostopno na: http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:doc-IHTJBPVK/. [28.3.2015].

(15), Dostopno na: http://s3.amazonaws.com/document.issuu.com/130703080858-15ceb6bffa5623c00eb05bcaea5056dc/original.file?AWSAccessKeyId=AKIAJY7E3JMLFKPAGP7A&Expires=1429638244&Signature=3Bb. [21.4.2015].

na: http://www.mss.si/datoteke/dokumenti/MSS-132-10-PP_stanovanjskaproblematika.pdf. [27.3.2015].

VIRI Z MEDMREŽJA

moc.celje.si. 2015a. Obnova dela starega mestnega jedra v Celju. [elek. vir]. Dostopno na: http://moc.celje.si/projekti/3751-obnnova-dela-starega-mestnega-jedra-v-celju. [16.4.2015].

add-home.eu. 2008. Housing project Sargfabrik, Vienna, Austria. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.add-home.eu/docs/FGM_Vienna_Sargfabrik_ADDHOME.pdf/. [28.4.2015].

moc.celje.si. 2015b. Uradno odprt Inkubator savinjske regije. [elek. vir]. Dostopno na: http:// moc.celje.si/novice-in-obvestila/4225-uradno-odprt-inkubator-savinjske-regije. [19.4.2015].

architizer.com. Expo 2000 Netherlands Pavilion. [elek. vir]. Dostopno na: http://architizer.com/ projects/expo-2000-netherlands-pavilion/. [28.4.2015].

mvrdv.nl. Silodam. [24.4.2015].

coworking.si. Coworkerji. [elek. vir]. Dostopno na: http://coworking.si/coworkerji/. [13.4.2015].

Nepremičnine Celje, d.o.o. O podjetju. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.nepremicnine-celje.si/o_podjetju.htm. [29.3.2015].

Cvjetović, Srdjan in Nared, Katja. 2014. Podjetniška revolucija, ki lahko pomaga Sloveniji. Izzivi start-up podjetništva v Izraelu in Sloveniji. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.siol.net/ novice/gospodarstvo/2014/12/startupi_slovenija_izrael.aspx?format=json&mob=1&os=Android&ver=2.4&hide_hf=1. [11.4.2015]. Drnovšek, Mateja, Kavaš, Damjan, Murovec, Nika, Prodan, Igor. 2012. Stanje oblikovanja, s poudarkom na industrijskem oblikovanju, kot dela kreativnih industrij in primeri dobre prakse v svetu kot podlaga za krepitev te dejavnosti v Sloveniji. Končno poročilo za ciljni raziskovalni projekt (crp). [elek. vir]. Dostopno na: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/ Ministrstvo/raziskave-analize/KKI/CRP_industr_oblikovanje_Koncno_porocilo.pdf. [3.4.2015]. IPop, Inštitut za prostorske politike prostora. 2011. Participacija v urbanizmu in arhitekturi. [elek. vir]. Dostopno na: http://ipop.si/2011/10/01/participacija/. [21.4.2015].

[elek.

vir].

Dostopno

na:

http://www.mvrdv.nl/projects/SILODAM.

Piano, Brane. 2013. Podjetniško gnezdo iz stare slame. [elek. vir]. Dostopno na: http://www. delo.si/gospodarstvo/podjetja/podjetnisko-gnezdo-iz-stare-slame.html. [13.4.2015]. Podatkovni portal SI-STAT. [elek. vir]. Dostopno na: http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp. [27.3.2015]. poligon.si. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.poligon.si. [29.4.2015]. prostorisodelovanja.si. 2014. So-delo. [elek. vir]. Dostopno na: http://prostorisodelovanja.si/ so-delo/. [13.4.2015]. ProstoRož. 2014. Celovite urbane prenove. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/urbani_razvoj/3_Prostoroz_celovite_. [21.4.2015].

Vertot, Nelka. 2010. Starejše prebivalstvo v Sloveniji. [elektronska knjiga]. Ljubljana: Statistični urad republike Slovenije. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/StarejsePrebivalstvo.pdf. [14.4.2015].

IPop, Inštitut za prostorske politike prostora. 2012a. Kreativna regeneracija na primeru izbranega dela Ljubljane. Povzetek. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.rralur.si/fileadmin/user_ upload/projekti/KREATIVNA_MESTA/KRIL_Povzetek-SLO-short.pdf. [3.4.2015].

DIPLOME

IPop, Inštitut za prostorske politike prostora. 2012b. Kreativna regeneracija na primeru izbranega dela Ljubljane. Končna študija. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.rralur.si/fileadmin/ user_upload/projekti/KREATIVNA_MESTA/Studija-KRIL_z_logoti2_brez_p3.pdf. [3.4.2015].

Slovenska filantropija. Medgeneracijski skupnostni centri hiše sadeži družbe. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.filantropija.org/wp-content/uploads/2013/11/predstavitev_mg4.pdf. [19.4.2015].

Jacobi, Silvie. 2014. Leipzig’s visual artists as actors of urban change. [elek. vir]. Dostopno na: https://www.academia.edu/8100115/Leipzigs_visual_artists_as_actors_of_urban_change_ MSc_Thesis_. [28.4.2015].

STA. 2015. Slovenski startupi lani do več kot 60 milijonov dolarjev. [elek. vir]. Dostopno na: https://www.dnevnik.si/1042705604/posel/zaposl/slovenski-startupi-lani-do-vec-kot-60-milijonov-dolarjev. [5.4.2015].

Jaklič, Marko, Rebernik, Miroslav, s sodelavci. 2014. Start:up Manifest. Slovenija, pripravljena na prihodnost 2014-2020+. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.startup.si/doc/Start-up-Manifest_SI.pdf. [4.4.2015].

Statistični urad RS. 2014. Mednarodni dan starejših 2014. [elek. vir]. Dostopno na: http://www. stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=6513. [15.4.2015].

Jerina, Polona. 2013. Potrebno podporno okolje za slovenska podjetja nove ekonomije pri iskanju in izkoriščanju globalnih poslovnih priložnosti. Magistrsko delo. [elektronska knjiga]. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Dostopno na: http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/jerina4526. pdf. [1.4.2015]. Krznarič, Matjaž. 2007. Nova ekonomija: resničnost ali mit? Diplomsko delo. [elektronska knjiga]. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Dostopno na: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/ krznaric2707.pdf. [1.4.2015]. ČLANKI Mandič, Srna, 1997. Stanovanjska kariera, socialna izključenost in brezdomstvo. Družboslovne razprave. 13 (24/25), 133-151 Prispevki v elektronskem zborniku Doepner, Stefan, Jurman, Urška, Lovšin, Polonca, Šušteršič, Apolonija. 2013. Onkraj gradbišča. V Fikfak, Alenka, ur. Pametni urbanizem: Graditi demokracijo - lokalni urbanizem, [elek. izd.]. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. 2013. 35 (16), Dostopno na: http://s3.amazonaws. com/document.issuu.com/130703080858-15ceb6bffa5623c00eb05bcaea5056dc/original. file?AWSAccessKeyId=AKIAJY7E3JMLFKPAGP7A&Expires=1429638244&Signature=3Bb. [21.4.2015]. Filipič, Polona. 2012. Mestne vzidave. V Fikfak, Alenka, ur. Pametni urbanizem: Inovativni pristopi k urbanističnemu načrtovanju in oblikovanju, [elek. izd.]. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. 2012. 32 (22), Dostopno na: http://issuu.com/fa_urbanizem/docs/pametni_urbanizem_posvet. [20.4.2015]. Grobelšek, Lilijana Jankovič. 2012. Javni in za javnost odprti prostori sodobnega mesta. V Fikfak, Alenka, ur. Pametni urbanizem: Inovativni pristopi k urbanističnemu načrtovanju in oblikovanju, [elek. izd.]. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. 2012. 32 (13), Dostopno na: http:// issuu.com/fa_urbanizem/docs/pametni_urbanizem_posvet. [20.4.2015]. Korenjak, Alenka. 2013. Urbane akcije - četrt Tabor. V Fikfak, Alenka, ur. Pametni urbanizem: Graditi demokracijo - lokalni urbanizem, [elek. izd.]. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. 2013. 35

Kocbek, Darja, 2014. Ekonomija delitve se spreminja v svoje nasprotje. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.mladina.si/158499/ekonomija-delitve-se-spreminja-v-svoje-nasprotje/. [4.4.2015]. Kordiš, Roni, 2012. Podjetniški dnevnik Ronija Kordiša (5): Slovenska startup hiša v San Franciscu. [elek. vir]. Dostopno na: https://www.dnevnik.si/1042568780/posel/gazele/podjetniski-dnevnik-ronija-kordisa-5-slovenska-startup-hisa-v-san-franciscu. [29.4.2015].

Reebok CrossFit Lubljana. 2015. CrossFit - Funkcionalni trening. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.reebokcrossfitljubljana.si/crossfit. [18.5.2015].

Start:up Slovenija. 2015. Kdo smo, kaj ponujamo. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.startup. si/sl-si/o-iniciativi/kdo-smo,-kaj-ponujamo. [4.4.2015]. Špetič, Aleš. 2013. Slovenski startupi in konkurenčnost 2013. [elek. vir]. Dostopno na: http:// www.alesspetic.si/2013/11/slovenski-startupi-in-konkurencnost-2013.html. [11.4.2015]. Polutnik, Alenka Kocuvan. Strokovne podlage za reurbanizacijo starega mestnega jedra Celje. [elek. vir]. Dostopno na: http://www2.i-rose.si/moc.celje.si/doc/. [22.10.2013].

Kovač, J., Možina, S., 2006. Skrita vrednost podjetja ali intelektualni kapital. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.delavska-participacija.com/priloge/ID081203.doc. [12.4.2015].

Završnik, Miha. 2005. V Celju porušini Šubičev paviljon. [elek. vir]. Dostopno na: http://trajekt. org/arhiv/?tid=1&id=421. [22.4.2015].

Kralj, Rok. 2013. Ekonomija delitve - nov ekonomski pristop. [elek. vir]. Dostopno na: http:// za-misli.si/kolumne/rok-kralj/1220-ekonomija-delitve-nov-ekonomski-pristop. [4.4.2015].

Završnik, Miha. Arhitekturno zrcalo Celja. Novi Tednik. [elek. vir]. Dostopno na: https://fbcdn-sphotos-b-a.akamaihd.net/hphotos-ak-frc3/t31/191632_137348756333431_1606242_o. jpg. [19.4.2015].

Matić, Boris.2012. Delovni prostor prihodnosti. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.mladina. si/116510/delovni-prostori-prihodnosti/. [13.4.2015]. Megla, Maja. 2014. Kultura kot industrija, umetniki kot inženirji. [elek. vir]. Dostopno na: http:// www.delo.si/kultura/razno/kultura-kot-industrija-umetniki-kot-inzenirji.html?search=Ni.%20Č. [7.4.2015]. Mestna knjižnica in čitalnica Idrija. 2008. Literarni natečaj. [elek. vir]. Dostopno na: http://www. idr.sik.si/pdfji/zgodbe_iz_knjiznice.pdf. [20.4.2015]. Mladinski svet Slovenije. 2010. Stanovanjska problematika mladih. [elek. vir]. Dostopno

zotov.com.ua. Cultural centre ‘Ghost town challenge’. [elek. vir]. Dostopno na: http://www. zotov.com.ua/en/project-show/kulturnyi-tsentr-ghost-town-challenge. [28.4.2015]. Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Informacije. [elek. vir]. Dostopno na: http:// www.zdus-zveza.si/informacije. [14.4.2015]. DOPIS Rihtar, Kevin. 2014. Dopis na temo umeščenosti medgeneracijskega centra na območju Mestne občine Celje.

127

ZAHVALA Prof. Janezu Koželju za zgled in usmerjanje, Veroniki, Tjaši in Katarini za nasvete, vsem prijateljem za spodbude, Saši za skupne dogodivščine, staršem za podporo in potrpežljivost.

128

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Špela Krajnc izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela z naslovom: Projektna študija večnamenske stavbne strukture pri Železniški postaji Celje, ki sem jo izdelala pod mentorstvom prof. Janeza Koželja in zagovarjala dne 21.5.2015 v Ljubljani.

129