Rok Pezdirc by fa diploma

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Magistrsko delo:

P R OJ E K T N A Š T U D I J A Z A Z I D AV E V PODGORICI PRI LJUBLJANI Avtor: Rok Pezdirc Mentor: prof. Janez Koželj, u. d. i. a. Somentor: doc. Primož Hočevar, u. d. i. a. Leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2007/2008 Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Ljubljana, 2015

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo | Projektna študija zazidave v Podgorici pri Ljubljani | avtor: Rok Pezdirc | Mentor: prof. Janez Koželj, u. d. i. a. | Somentor: doc. Primož Hočevar, u. d. i. a. | leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2007/2008 | kraj in leto izdelave magistrskega dela: Ljubljana, 2015

P OV Z E T E K / A B S T R ACT

Projektna študija zazidave v Podgorici pri Ljubljani

Project study of housing in Podgorica near Ljubljana

Številne raziskave v zadnjih desetletjih kažejo na nenaklonjenost Slovencev do kolektivnega bivanja v bloku in izrazito željo po bivanju v prostostoječi hiši. Istočasno se kažejo negativni vplivi razpršene gradnje enodružinskih hiš, ki je neracionalna v izrabi prostora in infrastrukture. Magistrsko delo raziskuje možnosti za izgradnjo trajnostnega naselja nizko-goste zazidave v Podgorici pri Ljubljani in želi predstaviti različne tipe povezanih hiš kot enakovredno alternativo bivanju v prostostoječi hiši. Izdelana je bila urbanističnia in arhitekturna idejna zasnova na območju opuščenih kmetijskih zemljišč, ki se prepletajo z varovanim nižinskim gozdom. Nova zazidava strni obstoječo obcestno zazidavo in izkoristi ter nadgradi obstoječe javne servisne programe.

Numerous studies in recent decades show a reluctance among Slovenians to collective living in a apartment building and a desire for living in a freestanding house. At the same time we can see the negative effects of dispersed housing of single-family houses, which is irrational in the use of space and infrastructure. Master’s thesis explores the possibilities for building a sustainable settlement of low rise, high density housing in Podgorica at Ljubljana and would like to present various types of attached houses as an equivalent alternative to living in a freestanding house. Urban and architectural conceptual design was made for the area of abandoned agricultural land which is intertwined with the protected lowland forests. New housing condenses the existing roadside building pattern and exploits and builds on existing public service programs.

ključne besede: Podgorica pri Ljubljani, urbanistično oblikovanje, zazidava, trajnostno naselje, stanovanjska gradnja, nizko-gosto, zazidava v grozdih, vrstna, verižna, atrijska, hiša

Keywords: Podgorica, Ljubljana, Urban design, housing, sustainable neighbourhood, residential, low rise, high density, cluster housing, row house, town house, courtyard house

K A Z A LO

1 . U VO D 1.1 Tema 1.2 Oris problema 1.3 Cilj naloge 1.4 Delovna hipoteza 1.5 Metoda dela

4 4 4 5 5 5

2 . T E O R E T S K A I N P R OJ E K T N A I Z H O D I Š ČA 2.1 Sodobna družba 2.2 Sodobno in trajnostno mesto 2.3 Sodobno stanovanje 2.4 Smernice za oblikovanje trajnostnega naselja 2.5 Tipologija stavb nizko-goste zazidave s primeri

6 6 7 8 9 12

3 . R E F E R E N Č N I P R I M E R I 3.1 Razširitev mesta Båstad 3.2 Soseska Delta 3.3 Nizko-gosto naselje Kvistgård 3.4 Povzetek referenčnih primerov

14 14 15 16 16

4 . A N A L I Z E 4.1 Izbor lokacije 4.2 Prikaz lokacije 4.3 Parcelacija 4.4 Morfologija 4.5 Topografija in vodotoki 4.6 Promet 4.7 Dejanska namenska raba 4.8 Zaznava prostora 4.9 Povzetek analize

17 17 18 20 21 22 23 24 25 26

5 . U R B A N I S T I Č N A Z A S N OVA 5.1 Zasnova naselja 5.2 Urbanistični kazalci 5.3 Parcelacija 5.4 Morfologija 5.5 Prometno omrežje 5.6 Vodotoki 5.7 Zelene in rekreacijske površine 5.8 Energetska zasnova 5.9 Zasnova požarne varnosti 5.10 Skladnost s prostorskimi akti

27 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36

6 . A R H I T E K T U R N A Z A S N OVA 6.1 Funkcionalna zasnova 6.2 Oblikovna zasnova 6.3 Konstrukcijska zasnova 6.4 Energetska zasnova 6.5 Zasnova požarne varnosti 6.6 Katalog tipov stavb A1.1 atrijska A1.2 atrijska B1 zloženka C1 vrstna C2 verižna C3 vrstna C4.1 vrstna C4.2 vrstna D1 dvojček D2.1 dvojček D2.2 dvojček

37 37 37 37 37 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49

7 . G R A F I Č N E P R I LO G E 7.1 Urbanizem situacija pritličja in prerez M 1:1000 situacija strehe M 1:1000 7.2 Načrti-B1 Zloženka tloris temeljev 1:100 tloris pritličja 1:100 tloris 1. nadstropja 1:100 tloris 2. nadstropja 1:100 tloris strehe 1:100 prerez A-A 1:100 prerez B-B in C-C 1:100 vzhodna fasada 1:100 zahodna fasada 1:100 fasadni pas 1:20 aksonometrija 1:100 7.4 fotografije makete

8 .

V I R I

I N

L I T E R AT U R A

Z A H VA L A I Z JAVA

50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63

65 AV TO R S T V U

1 .

U VO D

1.1 Tema Naloga raziskuje možnosti za izgradnjo trajnostnega naselja v Podgorici pri Ljubljani. Območje sestavljajo območja nižinskega gozda, opuščena, deloma degradirana kmetijska zemljišča, ki so se za kmetovanje izkazala kot manj primerna in razpršena gradnja ob cesti. Nova zazidava bi strnila obstoječo obcestno zazidavo ter deloma izkoristila deloma pa nadgradila javne servisne programe, hkrati pa ponudila alternativo razpršeni gradnji enodružinskih hiš v Sloveniji.

1.2 Oris problema

Slika 1: Večstanovanjski blok v Dravljah. (vir: Štrovs, 2006)

Slika 2: Naselje prostostoječih enodrožinskih hiš, naselje Šmarje-Sap. (vir: Štrovs, 2005)

Številne raziskave v zadnjih desetletjih kažejo izrazito naklonjenost bivanju v enodružinski hiši z vrtom. V raziskavi Vrednoste prostora in okolja (Hočevar idr., 2004) se je ob vprašanju » Kako bi najraje stanovali, če bi imeli možnost izbire?« kar 92 odstotkov ljudi opredelilo za prostostoječo hišo in sicer za hišo z vrtom v naselju (65%) in hišo na samem (27%). V bloku oziroma stolpnici z več kot 50 stanovanji ne bi živel nihče od vprašanih. V tej isti raziskavi so se anketiranci na vprašanje »Katere urbanistične ukrepe bi podprli v Sloveniji?« v več kot dveh tretjinah posredno izrekli proti razpršeni gradnji. Podobno jih velika večina podpira ohranjanje neokrnjene narave. Gre za očitno protislovje med bivanjskimi željami in načelno opredelitvijo v zvezi z rabo prostora, kar kaže tudi na pomanjkanje ozaveščenosti glede rabe prostora. Ljudje si po eni strani želijo živeti v bližini narave in odmaknjeni od avtocest, po drugi strani pa želijo imeti dobro dostopnost do storitev. (po Uršič in Hočevar, 2007, str. 73-75). Izgradnja prometne in informacijske infrastrukture ter dostopnost do javnih storitev, kot so socialna oskrba, šole, bolnišnice, trgovina, prostočasne dejavnosti, itd. je v primeru razpršene gradnje neracionalna in ekonomsko neupravičena. Strnjena zazidava je racionalnejša v izrabi prostora in infrastrukture ter omogoča, če je zasnovana pravilno, uporabo javnih prostorov. Zavračanje kolektivnega bivanja v bloku ali stolpnici in želja po bivanju v hiši na samem, o kateri imamo idealizirano predstavo, kaže na pomanjkljivo poznavanje različnih možnosti bivanja. Med skrajnima poloma, življenjem v bloku in življenjem v hiši na samem, obstajajo številne možnosti ki združujejo prednosti kolektivnega bivanja in kvalitete individualne hiše v različne oblike.

1 .

U VO D

1.3 Cilj naloge Namen naloge je s projektno študijo dokazati, da je nizko gosta zazidava trajnostna alternativa razpršeni enodružinski gradnji v Sloveniji. Z upoštevanjem veljavne zakonodaje ter načel trajnostne gradnje želim predlagati smiselno in racionalno zasnovo trajnostne soseske. Cilji naloge so: -zasnovati naselje, kjer si ljudje želijo živeti; -izdelati izvedljiv zazidalni načrt območja z upoštevanjem teoretskih in projektnih izhodišč ter danosti lokacije; -dokazati raznolikost, uporabnost in kvalitete povezanih hiš nizko-goste zazidave; -nadgraditi obstoječo situacijo, z zgoščevanjem zazidave in novo družbeno infrastrukturo; -zasnovati tipologijo stavb, ki temelji na raznolikosti zazidave, prepoznavnosti soseske in posameznih delov.

1.4 Delovna hipoteza Naloga predpostavlja, da je možno na obravnavanem območju zasnovati trajnostno stanovanjsko naselje nizko-goste zazidave, ki koristi razpoložljive javne servise (šolo, avtobusni potniški promet, trgovino).

1.5 Metoda dela Delo je potekalo v naslednjih korakih: - izbor lokacije - analiza teoretične problematike - analiza dobrih primerov prakse - analiza danosti lokacije (možnosti in omejitve) - sinteza danosti in usmeritve - preizkus variant v maketi - izbor končne variante - urbanistična zasnova naselja - arhitekturna zasnova posameznih tipov stavb

2 .

T E O R E T S K A

I N

P R OJ E K T N A

I Z H O D I Š ČA

2.1 Sodobna družba

Slika 3: “... koncepcija razvoja kot enotnost nasprotij procesov osamosvajanja (individuacije) in povezovanja (podružbljanja, globalizacije), ki nakazuje tako polarizacijo v smeri krepitve individualne avtonomije, ter krepitve družbe kot svetovnega sistema, kot tudi težnjo k vse bolj neposrednem prežemanju med njima...” (Mlinar, 1990)

Življenjske navade prebivalstva so se v zadnjih desetletjih bistveno spremenile. Pričakovana življenjska se zvišuje in skupaj z upadanjem rojstev potiska povprečno starost navzgor, v letu 2011 je bil povprečen Slovenec star 42 let. Poleg staranja na bivanjske vzorce vplivajo tudi nove življenjske navade in različne oblike bivanja. V Sloveniji je, tako kot drugje v zahodnem svetu, opazen trend zmanjševanja ljudi v gospodinjstvu. Leta 1971 je imelo povprečno slovensko gospodinjstvo 3.4 člane, leta 2011 pa le še 2.48. Zanimiva je tudi sestava gospodinjstev leta 2011:»Vsako tretje gospodinjstvo v Sloveniji je enočlansko, vsaka četrta družina pa je enostarševska.« (Statistični urad RS, 2011). Mladi se kasneje odselujejo od doma, kar gre pripisati deloma dejstvu da se terciarno izobražujejo in s tem tudi odlagajo začetek samostojnega življenja, deloma pa dejstvu da jim ekonomske razmere in razmere na trgu nepremičnin ne omogočajo osamosvojitve. Z globalizacijo se je povečala dostopnost in mobilnost ljudi. Informacijska omrežja so povezala ljudi na različnih koncih sveta s čimer se je dojemanje fizičnih razdalj relativiziralo. Sodobne komunikacije omogočajo delo na daljavo. Skupaj z višanjem ravni izobrazbe se veča delež ljudji, ki dom uporabljajo tudi kot delovni prostor. “Globalizacija z izenačevanjem dostopnosti in gibljivosti ustvarja pogoje, ki niso več značilna samo za velika mesta, ampak jih srečujemo tudi v manjših mestih in primestjih.” (Koželj, J., 2007) Poleg globalizacije je v zadnjih desetletjih izrazito naraščanje individualizma, posameznik se osamosvaja, je neodvisen, poudarja svoje značilnosti in razlike, ki postajajo pomembnejše kot skupni imenovalec z družbo. Posameznik teži k visoki stopnji neodvisnosti in k selektivni povezanosti, svobodno se odloča o povezanosti in izloča nezaželene stike. Ljudje želijo izraziti svojo individualnost tudi v svojem bivalnem okolju. Tukaj je pomembno vzpostaviti ravnovesje med svobodo posameznika, kjer neregulirane individualne težnje po samoizražanju vodijo v stihijo in pretogim naborom pravil ter reguliranjem prostora, ki ustvarja monotonijo. Potrebno je doseči neko srednjo pot, ko svoboda posameznika ne omejuje svobode drugega. Za dosego tega ni neke enoznačne rešitve, ampak zgolj strategija, ki postavlja določen okvir, a hkrati ne določa končne oblike.

2 .

T E O R E T S K A

I N

P R OJ E K T N A

I Z H O D I Š ČA

2.2 Sodobno in trajnostno mesto (povzeto po Koželj, 2007)

Slika 4: Urbana koncentracija, suburbanizacija in razpršena koncentracija. Sosledje preoblikovanja mest, ki poteka od strnjene strukture v razpršeno in proti koncentraciji posameznih delov povezanih v sistem regionalnega mesta. (vir: Tu Delft, 2015)

Razvoj mest in urbanizacije je v toku zgodovine vedno potekal skladno z razvojem tehnologije. Z iznajdbo smodnika in topov so mesta izgubila obzidja, v zadnjih desetletjih pa je na razvoj mest ključno vplival avtomobilni promet in prihod telekomunikacij. S tem se je povečala gibljivost, fizične razdalje pa so se relativizirale in izgubile na pomenu. To je privedlo do tega da so se nekdaj strnjena mesta začela širiti proti robovom v odprto krajino in s tem postajala vedno bolj razpršena in razsredinjena. Sodobno mesto tako danes nima ene same jasne oblike, obravnavamo ga kot nehierarhično urejen sistem povezanih omrežij in tokov. Značilnost sodobnega mesta je, da teži k stalni nestabilnosti in ga ni mogoče v popolnosti obvladati. S tem pa se postavlja pod vprašaj učinkovitost planov velikega merila za urejanje mest. Trajnostno usmerjanje urbanizacije temelji na ustvarjanju zgostitev in omrežij med različnimi deli sodobnega mesta. Proces razprševanja mest se s tem preusmeri v razpršeno koncentracijo posameznih delov mesta, s tem nastaja večji sistem regionalnega mesta povezanih mest in podeželja. Razpršeno koncentracijo v sodobnem mestu dosegamo z reurbanizacijo mestnih središč z vzidavami mešanih funkcij ter s prometnim povezovanjem in podpiranjem lokalne eknomije v strnjenih samooskrbnih naseljih v primestju in podeželju. Za trajnostno mesto sta torej ključna raznovrstnost in intenzivnost. Zgoščevanje prinaša enakopravno dostopnost do virov in njihovo racionalnejšo rabo. Raznovrstnost pa dosegamo z mešanjem funkcij in rabe (nizko-gosto ter visoko-mešano), kar je podlaga za vzpostavitev sinergijskih učinkov dejavnosti in dogodkov.

2 .

T E O R E T S K A

I N

P R OJ E K T N A

I Z H O D I Š ČA

2.3 Sodobno stanovanje

Slika 5: Hiša arhitektov BenthemCrouwel je velika 65 m2 in je primer sodobnega stanovanja z enotnim bivalnim prostorom in s servisnimi prosotri v pasu ob robu. (vir: Jett, 2011)

V času modernizma so bili napori arhitektov usmerjeni k oblikovanju idealnih pogojev bivanja v zelenem okolju, dostopnim z avtomobilom in fukcionalnim stanovanjem, narejenim za povprečnega uporabnika, par z dvema ali tremi otroki. Ustvariti idealne pogoji bivanja za vse pa ni realno, saj povprečen uporabnik obstaja le v teoriji in so potrebe ljudi precej različne. Tako sodobna praksa ne stremi več k eni idealni rešitvi, ampak h kombinaciji različnih možnosti za različne uporabnike in njihove življenjske sloge. Sodobno stanovanje je prilagodljivo, omogoča različne načine bivanja in je primerno za različne uporabnike. »V stanovanjski gradnji se zato uveljavljajo t.i. odprti sistemi, ki omogočajo različne kombinacije uporabnosti. Tradicionalna delitev stanovanjske površine na vnaprej določene sobe in spremljajoče prostore ne dovoljuje sprememb. Odprti sistemi pa omogočajo različne uporabe prostora. Gre zgolj za strateški princip razmestitve servisnih elementov (komunalnih priključkov) in odprtega večnamenskega prostora (lofta), ki ga uporabnik lahko poljubno deli, preureja in prilagaja svojim potrebam v različnih življenskih obdobjih.« (Vodopivec, A., 2004, str.13).

Slika 6: perspektivni pogled. (vir: Jett, 2011)

Slika 7: tloris. (vir: Jett, 2011)

2 .

T E O R E T S K A

2.4 Smernice za oblikovanje trajnostnega naselja

I N

P R OJ E K T N A

I Z H O D I Š ČA

Nizko-gosta zazidava

Opredelitev trajnostnega naselja Trajnostno naselje v najmanjši možni meri obremenjuje okolje, brez dolgoročnih ekoloških posledic. Trajnostno naselje je celostno, območje mešane rabe, dobro načrtovano in nudi enake možnosti ter kakovost bivanja za vse prebivalce. Trajnostno naselje je kraj, kjer si ljudje želijo živeti. Slika 8: Polja nizko-goste zazidave. (vir: Baldea, 2013.)

Slika 9: vrstne hiše v nizu z enostranskim napajanjem. (vir: google, 2015)

Slika 10: atrijske hiše v preprogi. (vir: google, 2015)

Slika 11: atrijske hiše združene v grozd. (vir: google, 2015)

S pojmom nizko-gosto opredeljujemo zazidavo, ki ustreza različnim načinom stanovanjske gradnje ter različnim načinom bivanja. Pridevnik gosto kaže na jasno težnjo po zgoščevanju, po večji intenzivnosti in strnjenosti zidave, ki je predpogoj za učinkovitejšo rabo, za socialno integracijo in gospodarno upravljanje virov. Splošna smernica trajnostnega razvoja opredeljuje 150 prebivalcev/ha kot primerno gostoto poselitve (UN-habitat, 2015). Tako kot je za naravno okolje pomembna biotska raznovrstnost, je tudi za socialno in kulturno okolje potrebna določena mera raznovrstnosti na več področjih. S kombinacijo, povezovanjem in mešanjem ustvarjamo pogoje za razvijanje in soobstoj raznolikosti. V razpršenem mestu stanovanjsko zazidavo povezujemo v stavbne otoke nizko-goste zazidave, ki imajo obliko nizov, preprog ali grozdov. Obliko pa pogojuje tudi organizacija cest, ki so organizirane kot mreža, zanke ali žepi. Z nizom (slika 9) opisujemo enosmerno združene stavbe v več vzporednih nizih z vmesnimi cestami, na katere se priključuje en ali dva niza hiš (enostransko, dvostransko napajanje). Pri preprogi (slika 10) stavbe združujemo v dveh smereh, stavbe so razporejene po celotni površini stavbnega polja med obodnimi cestami. Grozd stavb (slika 11) je razporejen okrog skupnega prostora na sredini zazidave, na katerega se priključujejo posamezne stavbe; ta skupni prostor je lahko žep, slepa ulica, s čimer nadomestimo obodne ceste. Stavbe združujemo v manjše zaključene enote, mikrososeke, tako da tvorijo svojo skupnost. C. Alexander v delu Pattern language predlaga združite v osmih do dvanajstih gospodinjstev v grozd, s čimer nastane skupnost, kjer se stanovalci poznajo med seboj in skupek hiš navzven tvori jasno identiteto (1977, str. 202). Untermann in Small kot primeren okvir navajata 4-20 povezanih enot, s čimer se zagotovijo pogoji za povezovanje ljudi in hkrati primerna zasebnost (1977, str. 151). Tipologijo stavb, ki omogoča primerno gostoto, sestavljajo različne povezane hiše in njihove kombinacije; dvojčki, vrstne, verižne, atrijske, sataste, terasne hiše, itd. Vsakemu tipu hiše odgovarja primerno združevanje po prej opisanih principih. Z zamikanjem, vrtenjem, zrcaljenjem in prekinjanjem nizov stavb razbijemo monotonost zazidave, vzpostavimo različne ambiente in povečamo indvidualnost posamezne hiše ter prepoznavnost mikrososeske.

2 .

Prometni sistem

Slika 12: mreža, zanka, žep. Shema različnih oblik cest. (vir: Katedra za urbanizem, 2013)

Slika 13: Skupni prostor (shared space), območje kjer imajo pešci in kolesarji prednost pred avtomobili. Exhibition road, London. (vir: metalocus, 2012)

Osnovno ogrodje organizacije prostora so ceste, ki prostor delijo in ga povezujejo. Od oblike cestne mreže je odvisna tudi oblika zazidave. Obstajajo trije principi organiziranja cest: mreža, zanka in žep. Mrežo sestavljajo nehierarhično povezane ceste, katerih prednost je predvsem v enostavni delitvi zemljišč, v kratkih poteh in visoki pretočnosti. Cestna zanka je običajno dostavna, stanovanjska cesta, ki se v dveh točkah pripenja na mrežo zbirnih cest in zagotavlja napajanje niza ali grozda stanovanjskih hiš tako, da preprečuje neželen tranzitni promet kot tudi neprimerno hitrost motornega prometa. Poleg tega ta oblika priključevanja zavzema manj prostora kot cestna mreža. Žep je slepa dostavna cesta z obračališčem, ki se pripenja na mrežo zbirnih cest. Zagotavlja napajanje niza ali grozda stanovanjskih hiš tako, da preprečuje neželen tranzitni promet kot tudi neprimerno hitrost vožnje motornih vozil v območju umirjenega prometa. Ta oblika priključevanja zavzema najmanj prostora za ceste. Trajnostna mobilnost pomeni zagotavljanje učinkovite in enakopravne mobilnosti za vse in hkrato zmanjševanje negativnih stranskih učinkov. Če smo v preteklosti avtomobilu podredili prometne povezave, se v trajnostnih naseljeh zmanjšuje vloga avtomobila in hkrati spodbudbuja uporaba javnega prevoza, kolesarjenje ter hoja znotraj naselja. Trajnostno naselje je načrtovano po meri pešca, je prehodno in raznoliko. Znotraj naselja je vzpostavljena gosta in razvejana mreža peš poti, ki omogoča dostop do servisnih in storitvenih dejavnosti ter postajališč javnega prevoza. V naselju prilagojenem pešcem se poveča družbena aktivnost na ulicah in javnih površinah, kar hkrati pripomore tudi k večji varnosti naselja. Površine namenjene avtomobilu ni potrebno povsem ločiti od površin za pešce in kolesarje. Kjer je smiselno jih združujemo s površinami za pešce, v t.i. skupni prostor (shared space). Ta odpravlja tradicionalno ločevanje motornih vozil, pešcev in drugih udeležencev v cestnem prometu. S povezovanjem različnih dejavnosti se kljub zmanjšani hitrosti poveča mobilnost ljudi, prav tako pa tudi varnost ranljivih skupin v prometu.

T E O R E T S K A

I N

P R OJ E K T N A

I Z H O D I Š ČA

Mreža zelenih površin krajina

mesto

Slika 14: mesto ločeno od krajine. (vir: Thomas, R. 2003) mesto

krajina

Slika 15: preplet mesta in krajine. (vir: Thomas, 2003)

V trajnostnem naselju je posebeno pozornost potrebno nameniti omrežju zelenih površin. Zeleni sistem povezujemo v zvezno celoto, ki se tesno prepleta z zazidavo in jo členi. S tem v strnjeni zazidavi dobimo kvaliteto bivanja, ki je podobna tisti na podeželju. Zeleni sistem je zasnovan na treh ravneh. Na ravni individualne hiše se predvidi zasebni vrt, ki je kar se da povezan z bivalnimi prostori. Stanovanjski vrtovi se povezujejo z elementi mestne oblikovane krajine, parki, igrišči, športnimi igrišči, ki predstavljajo drugo raven. Na tretji ravni so elementi obstoječega krajinskega sistema, katerega kvalitete je potrebno prepoznati in ohraniti. Javne zelene površine naj bodo oblikovane kot preplet poti in mestoma razširitev, kjer je možno urediti skupne dejavnosti (otroško igrišče, športno igrišče, prostor za posedanje...). Tvorijo naj zvezen, prehoden in raznolik sistem in naj bodo urejene tako, da v polni meri vršijo svojo rekreacijsko, sanitarno, podnebno, psihološko, socialno, okoljsko in habitatno funkcijo v naselju.

2 .

Slika 16: odprti vodni jarki za odvodjavanje padavinske vode znotraj naselja. Bjølsen kampus, Oslo, Norveška. (vir: Snøhetta, 2015)

T E O R E T S K A

I N

P R OJ E K T N A

I Z H O D I Š ČA

Voda

Energija

Kljub morda zadostni količini vode v območju je potreben razmislek o njeni porabi in o ravnanju z odpadnimi vodami ter njihovem vplivu na okolje. Trajnostna usmeritev pri ravnanju z vodo je na eni strani zmanjšanje njene porabe, na drugi pa njeno prečiščevanje. Za učinkovito ravnanje z vodami, ločimo štiri kategorije. Pitna voda, predstavlja čisto vodo, ki oskrbuje gospodinjstva. Z izrazom siva voda opredeljuje mo odpadne vode iz gospodinjskih dejavnosti, kot so pomivanje posode, kopanje, pranje perila itd., ki so ob enostavnem prečiščevanju lahko ponovno uporabne. S pojmom črna voda opredeljujemo odplake, ki niso primerne za predelavo in s tem ponovno uporabo; sem spadajo predvsem odplake iz stranišč, ketere vodimo do čistilne naprave, kjer se prečistijo. Četrto kategorijo predstavljajo padavniske vode. Te vode lahko ob primerni zasnovi vodimo preko streh in odtočnih kanalov v zbiralnike in jo ob primerni pripravi lahko uporabimo za zalivanje vrta, izplakovanje stranišč, pranje perila, ipd. Na ravni naselja je potrebno meteornim vodam nameniti posebno skrb. V mestih, kjer je izrazito veliko nepropustnih površin, meteorne vode predstavljajo veliko obremenitev za infrastrukturo, saj lahko zaradi velikih količin, ki naenkrat odtečejo v reke, znatno povečajo poplavno ogroženost. Znotraj naselja je potrebno meteorne vode čim dlje zadržati, da ponikajo, počasi odtečejo, deloma pa izhlapijo. To lahko dosežemo z gradnjo zelenih streh, z načrtovanjem propustnih površin namesto nepropustnih ter s tem da meteorne vode vodimo v zadrževalnike in jarke za odvodnjavanje in nazaj v obstoječe vodotoke.

Trajnostno naselje stremi k učinkoviti rabi obnovljivih virov, gradiv, energije in prostora. Stavbe naj bodo zgrajene po trajnostnih načelih iz naravnih in razgradljivih gradiv s čim manjšo porabo energije pri proizvodnji, gradnji in recikliranju. Za dosego trajnosti pri gradnji stavb niso bistvene zadnje tehnološke pridobitve, ampak v prvi vrsti premišljena zasnova, ki upošteva naravne danosti, osončenost, prevetrenost, orientacijo, coniranje prostorov znotraj hiše itd. Trajnostno naselje naj bo čim bolj energetsko samozadostno, oskrbuje naj se z uporabo čiste energije in obnovljivih virov (sonce, biomasa, termična energija, itd.). Sodobni sistemi omogočajo hkratno proizvodnjo električne energije skupaj s toplotno (kogeneracija) in hladilne energije (trigeneracija).

Slika 17: primer manjše postaje daljinskega ogrevanja na biomaso z nazivno močjo 500kW. Kampus univerze RAU v Cirencesterju, Velika Britanija. (vir: RAU, 2015)

Ravnanje z odpadki Trajnostno upravljanje z odpadki postaja ključni del načrtovanja naselij v Evropi. Splošne usmeriteve pri ravnanju z odpadki opredeljujejo zmanjšanje količine odpadkov, ločeno zbiranje, predelavo in njihovo ponovno uporabo. Cilj trajnostnega ravnanja z odpadki je zmanjševanje količin vseh vrst odpadkov, kar največje sortiranje pri viru nastanka, čim manjša količina deponiranih odpadkov in čim večja predelava ter ponovna uporaba. Kjer je možno se lahko odpadke uporabi tudi za energetsko izrabo.

2 .

T E O R E T S K A

I N

P R OJ E K T N A

I Z H O D I Š ČA

2.5 Tipologija stavb nizko-goste zazidave

Dvojček

Vrstna hiša

(povzeto po Azinović idr., 2014).

Dvojček predstavlja prvo stopnjo zgoščevanja individualne stanovanjske gradnje. Dvojček sestavljata dve prostostoječi hiši, ki si delita skupno steno, kjer poteka meja med parcelama. Z združitvijo dveh hiš je potrebna velikost parcele manjša, zmanjšajo pa se tudi gradbeni in energetski stroški. Z eno skupno steno, ima vsaka od enot okna lahko razporejena po ostalih treh stenah.Na parceli, ki je praviloma velika med 150 in 300 m2 je prostor še za parkiranje, predvrt in stanovanjski vrt. Dvojčki so praviloma enonadstropni, z bivalnimi prostori v pritličju in spalnimi prostori v nadstropju, lahko pa imajo še dodatno izkoriščeno mansardo. nad prvim nadstropjem.

Vrstne hiše so individualne enote, strnjene v niz, tako da imajo skupne vmesne zidove. Tipična vrstna hiša je ozka in dolga, organizirana po globini ozke in dolge parcele. Vrstne hiše imajo ločene vhode, ponavadi na severni strani, kjer je tudi predvrt, in bivalni vrt na južni strani. Ker so bivalni vrtovi organizirani na drug strani kot vhod, ima vrstna hiša drugačno tlorisno zasnovo, kot običajna individualna hiša. Servisni prostori so pomaknjeni proti vhodu, nato jim sledijo bivalni prostori, ki se navezujejo neposredno na bivalni vrt, s tem pa imajo tudi boljšo osvetlitev. Poleg ozke vrstne hiše poznamo tudi široko, pri kateri se stikajo krajše stranice hiš, kar omogoča več prostora za razmestitev oken na fasadah in boljšo osvetljenost notranjih prostorov. Vrstne hiše so večinoma enonadstropne.

V nadaljevanju so predstavljeni izhodiščni tipi nizko goste zazidave. Poznamo tudi druge tipe povezanih hiš, izpeljank (satasta hiša, terasna hiša, hiša v vrsti, zloženka...), ki so deloma obravnavani pod pojmom kombinacija.

primer: arhitekti: mag. Tadej Glažar, u. d. i. a., Jernej Prijon, u. d. i. a., Vid Razinger u. d. i. a. lokacija: Stražišče pri Kranju, Slovenija leto: 2010

Slika 18-20: Situacija, tlorisi in pogled na dvojčke v Stražišču pri Kranju. (vir: Prima, 2015)

primer: arhitekt: atelje Kempe Thill lokacija: Roosendaal, Nizozemska leto: 2005

Slika 21-23: Tlorisi, prerez in pogled na vrstne hiše. (vir: Arqa, 2009)

2 .

T E O R E T S K A

I N

P R OJ E K T N A

I Z H O D I Š ČA

Verižna hiša

Atrijska hiša

Kombinacija

Verižna hiša je podobna vrstni hiši s skupnimi vmesnimi zidovi, le da so te med seboj zamaknjene. Verižna hiša se zamika po tlorisu in/ali prerezu, s tem členi niz sicer poravnanih fasad in zagotavlja več individualnosti. Parcela je razdeljena na predvrt z vhodom in dovozom, hišo ter stanovanjski vrt. Verižne hiše imajo različne tlorisne oblike, v obliki črk L, T, Z... Organizacija stanovanjskih prostorov tlorisu in prerezu je podobna kot pri vrstnih hišah.

Atrijska hiša je enodružinska hiša z notranjim dvoriščem. Izhodiščna oblika atrijske hiše je hiša v obliki črke L na kvadratni parceli, ki objema na vseh straneh z zidom obdan vrt. Prednost atrijske hiše je, da imajo vsi prostori primerno osvetlitev in dostop do zunanjega vrt, od vseh povezanih hiš pa ponuja največjo stopnjo zasebnosti. Običajno hiša, atrij, in manjši predvrt zavzemajo celotno parcelo. Najugodnejša orientacija atrijske hiše je SV-JZ, ki omogoča jutranjo osončenost spalnim prostorom in popoldansko bivalnim, ter primerno osončen atrij skozi ves dan. Atrijske hiše so ponavadi pritlične, združujejo pa se enosmerno v nizu ali dvosmerno v obliki preproge.

Z različnimi načini združevanja, nalaganjem, prežemanjem, sestavljanjem, ipd. lahko dobimo nove oblike povezanih hiš. Kombinacija je večstanovanjska hiša, kjer sta združena dva ali trije različni tipi stanovanj ali hiš zloženi po tlorisu in prerezu. S kombiniranjem različnih tipov in ustvarjanjem teras ter atrijev v zgornjih etažah dobimo odprte bivalne površine in podobno kvaliteto bivanja tako v nadstropju kot v pritličju. Tako združene enote v nizu se lahko ponavljajo ali pa so si med seboj različne. Kombinacija ima etažnost do P+2 in predstavlja najbolj pestro obliko nizko-goste zazidave.

primer: arhitekt:TANK arhitekti lokacija: Lens, Francija leto izgradnje: 2010

Slika 24-25: Tlorisi in pogled. (vir: ArchDaily, 2015)

primer: arhitekt: Tegnestuen Vandkunsten lokacija: Helsingborg, Švedska leto izgradnje: 2012

Slika 26-27: Tloris in pogled. (vir: Arkitektur Förlag AB, 2015)

primer: arhitekt: Kjellander+Sjöberg Lokacija: Botkyrka, Švedska leto izgradnje: 2013

Slika 28-29: Tlorisi in pogled. (vir: Kjellander+Sjöberg, 2015a)

3 .

R E F E R E N Č N I

P R I M E R I

3.1 Razširitev mesta Båstad Arhitekti: Kjellander + Sjöberg lokacija: Båstad, Švedska velikost: 260ha leto projekta:2010

Slika 30: ureditvena situacija. (vir: Kjellander+Sjöberg, 2015b)

Zasnova prihodnjega razvoja mesta temelji na prometni povezanosti, dobri razvejanosti kolesarskih in rekreacijskih poti ter integraciji povezanega zelenega sistema in vodotokov z naseljem. Zeleni pasovi delijo območja strnjene zazidave v zaključene enote. Predlog ureditve povezuje novo železniško postajo s središčem mesta na različnih ravneh. Naselje sestoji iz visokega, mešanega tkiva ob železniški postaji ter nizko-gostega vzdolž nove cestne povezave in reke.

Slika 31-34: sheme zasnove. (vir: Kjellander+Sjöberg, 2015b)

Slika 35: prostorski prikaz nove ureditve. (vir: Kjellander+Sjöberg, 2015b)

3 .

R E F E R E N Č N I

P R I M E R I

3.2 Soseska Delta Arhitekti: SLA lokacija: Frederikssund, Danska velikost: 13,6ha leto projekta: 2013-

Slika 36: shema zasnove prostora. (vir: SLA, 2015)

Naselje je primer premišljene povezave grajenega tkiva z naravnim okoljem. Ceste in vodotoki delijo zazidavo na posamezne mikrososeske grozdov. Grozdi navzven tvorijo jasno identiteto in prebivalcem ponujajo določeno mero individualnosti. Vmesne prostore zavzema povezan zeleni sistem, ki se nadaljuje v odprto krajino. Naselje je zasnovano na omrežju vodotokov, ki poleg boljšega bivanjskega okolja, biotske raznovrstnosti in estetskih učinkov hkrati preprečuje poplave, saj se padavinska voda zbira in dalj časa zadrži v naselju.

Slika 37: nova ureditvena situacija. (vir: SLA, 2015)

Slika 38: prostorski prikaz ambienta naselja. (vir: SLA, 2015)

3 .

R E F E R E N Č N I

P R I M E R I

3.3 Nizko-gosto naselje Kvistgård Arhitekti: Tegnestuen Vandkunsten lokacija: Kvistgård, Danska velikost: 13000 m2 leto projekta: 2004 leto izvedbe: 2008

Slika 39: zasnova različnih tipov hiš. (vir: Vandkunsten, 2015)

Slika 40: ureditvena situacija naselja. (vir: Vandkunsten, 2015)

Arhitekti so zasnovali naselje štirih različnih tipov atrijskih hiš, velikih od 80 do 160 m2. Ekonomsko učinkovitost so zagotovili z zasnovo prefabriciranih lesenih modulov, iz katerih so sestavljeni vsi tipi hiš. Hiše so grupirane v grozde, ki so prosto posejani ob manjšem jezeru na rahlo nagnjenem terenu. Z naključnim razporejanjem ustvarjajo številne medprostore in razbijajo monoton videz soseske. Parkiranje je urejeno na robovih posameznih grozdov. Znotraj skupine hiš tako nastane skupni prostor s prijetnim ambientom.

Slika 41: prerez naselja. (vir: Vandkunsten, 2015)

3.4 Povzetek referenčnih primerov Referenčni primeri se po velikosti precej razlikujejo, a imajo kljub temu naslednje skupne značilnosti:

Slika 42-43: prostorski prikaz naselja. (vir: Vandkunsten, 2015)

-nizko-gosta zazidava je združena v mikrososeke v obliki grozdov; - posamezne mikrososeke se med seboj zamikajo in s tem ustvarjajo razne medprostore in razgiban videz soseske; - soseske sestavlja mešana tipologija hiš; - dobra prometna povezanost, razvejane kolesarske in peš poti; - povezanost obstoječega zelenega sistema in vodotokov z novo ureditvijo; - zelene površine in vodotoki členijo posamezna polja zazidave;

4 .

A N A L I Z E

4.1 Izbor lokacije Obravnavnano območje leži ob severovzhodni meji mestne občine Ljubljana z občino Domžale. Prometno je dobro dostopno in povezano, saj leži neposredno ob štajerski avtocesti. Neposredno ob robu območja vozi tudi avtobusna linija LPP. Na jugozahodni strani območja je rahla vzpetina, ki jo sestavljajo trije griči, Strašnjak, Podgarski in Soteški hrib. Podgoriška gmajna, kjer se predvideva izgradnja novega stanovanjskega naselja leži med vasjo Podgorica na jugu in Dragomljem na severu. Območje sestavljajo pasovi nižinskega gozda in opuščena kmetijska zemljišča, ki so se za kmetovanje izkazala kot manj primerna, saj je teren v veliki meri močvirnat. Zaradi bližine mesta in naravnega okolja ima območje velik potencial za oblikovanje prijetnega bivalnega okolja. Tako je bil že v preteklosti za območje Podgoriške gmajne izdelan zazidalni načrt, ki pa ni bil nikoli realiziran. Od sprejema novega prostorskega plana MOL leta 2010 je za območje predviden nov OPPN, ki bi prostor na novo celovito uredil skladno z načeli trajnostnega razvoja.

DOMŽALE

PODGORICA

LJUBLJANA

Slika 44: (vir: Geopedia, 2013)

4 .

A N A L I Z E

4.2 Prikaz lokacije

LEGENDA:

Slika 45: (vir: GURS, 2015)

stojišče fotografiranja

M 1:5000

4 . 1

A N A L I Z E

Slike 46-54: (vir:osebni) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo | Projektna študija zazidave v Podgorici pri Ljubljani | avtor: Rok Pezdirc | Mentor: prof. Janez Koželj, u. d. i. a. | Somentor: doc. Primož Hočevar, u. d. i. a. | leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2007/2008 | kraj in leto izdelave magistrskega dela: Ljubljana, 2015

4 .

A N A L I Z E

4.3 Parcelacija Znotraj območja lahko prepoznamo dva vzorca parcelacije. Pri prvem potekajo parcele v smeri vzhod-zahod in so izrazito podolgovate, kar nakazuje da gre za kmetijska oziroma gozdna zemljišča. Pri drugem so parcele orientirane prečno na glavno cesto Šentjakob-Domžale in potekajo v smeri jugovzhod-severozahod. Te parcele so bolj nepravilnih oblik in deloma pozidane. V zaledju obcestnih parcel so ponovno vidne izrazito podolgovate ozke parcele kmetijskih zemljišč. Za boljšo berljivost analize niso prikazane stavbne parcele. Območje se nahaja v katastrski občini Podgorica 1759 in meri 17,9 ha. Parcele so v lasti Mestne občine Ljubljana (46,5%), privatni (40,5%) in državni lasti (1,8%). Pozidane parcel predstavljajo 11,2% območja.

LEGENDA:

območje obravnave

pozidane parcele

M 1:5000

parcelne meje

4 .

A N A L I Z E

4.4 Morfološka analiza Morfološka analiza prikazuje razmerje med pozidanostjo in prazninami. Opazna sta dva vzorca zazidave, vas Podgorica na jugu ima vzorec gručaste zazidave, podobno vas Dragomelj na skrajno severovzhodnem delu. Ob cesti Podgorica-Dragomelj je opazen vzorec obcestne zazidave, ki poteka pravokotno na cesto in je mestoma prekinjen. Grajeno tkivo sestavljajo večinoma prostostoječe enodružinske hiše. Severno od območja sta opazni dve večji gmoti nizkih blokov in šole.

LEGENDA:

območje obravnave

M 1:5000

grajeno tkivo

4 .

A N A L I Z E

4.5 Topografija in vodotoki Obravnavano območje je skoraj povsem ravno, na celotnem obravnavanem območju je manj kot 4 m višinske razlike. Zahodno od območja obravnave je vidna rahla vzpetina, Podgarski hrib, ki se povezuje z Soteškim hribom in Strašnjakom. Območje je močvirnato in se odvodnjava prek manjših vodni jarkov do potoka Pšata severno od območja.

340

330 320

300

290

3 0 3 0 3 0

LEGENDA:

območje obravnave

manjši, občasni vodotoki

plastnice na 5 m

M 1:5000

potok Pšata

4 .

A N A L I Z E

4.6 Promet Območje je dobro prometno povezano, neposredno ob območju poteka štajerska avtocesta, uvoz nanjo pa je oddaljen dober kilometer. Vzpostavljena je tudi avtobusna linija s postajališčem južno od območja. Ob meji obravnavanega območja poteka magistralna cesta, ki povezuje Domžale z Ljubljano preko Dragomlja in Šentjakoba. Na to cesto je pripojenih več, bolj in manj prometnih ulic, ki služijo predvsem kot dostop do lastniških hiš in niso tranzitne. Znotraj območja so predvsem gozdne in poljske poti, ki so v občasni rabi.

LEGENDA:

območje obravnave

kolovozi dovozi

manj prometne lokalne ceste

lokalne ceste in ulice medkrajevna cesta

avtocesta

avtobusno postajališče

M 1:5000

4 .

A N A L I Z E

4.7 Dejanska namenska raba Gozd, ki prerašča Podgarski hrib, se v nižinskem delu v pasovih, ki slediju vzorcu parcelacije, izmenjuje s polji in travniki. Zaradi močvirnatega terena tla znotraj območja niso primerna za kmetovanje, kar je privedlo do opuščanja kmetijske dejavnosti, polja in travniki pa se mestoma zaraščajo. Na vzhodnem in zahodnem delu se skladno s parcelnimi mejami gozd v pasovih prevesi v strnjen hrastov gozd, ki je občasno prekinjen s posameznimi travniškimi jasami in ga ja potrebno ohranjati. Karta namenske rabe združuje kategorijo gozda, dreves in grmičevja v eno rabo. Intezivni in ekstezivni sadovnjaki ter vode so zaradi premajhne zastopanosti izvzete in niso bistvene za analizo. Izpuščena so tudi pretežno pozidana zemljišča.

Vir karte namenske rabe: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, RS. 2015 LEGENDA:

območje obravnave

njive travniki kmetijska zemljišča v zaraščanju

gozd, drevesa in grmičevje

M 1:5000

4 .

A N A L I Z E

4.8 Zaznava prostora Glavna značilnost prostora je preplet nižinskega gozda s travniki, ki oblikujejo večja in manjša sklenjena območja. Robove območja predstavljajo poti, vodotoki in gozd ter visokonapetostni električni daljnovod severovzhodno od območja. Glavni vozlišči sta v vasi Podgorica ob trgovini južno od območja in severno od območja ob osnovni šoli Dragomelj, ki predstavlja tudi prostorsko dominanto. Druga prostorska dominanta je Podgarski hrib na zahodni strani. Območje je sicer izrazito introvertirano, vendar se mestoma odpirajo pogledi proti Kamniško-Savinjskim Alpam ter Podgarskemu hribu.

LEGENDA:

območje obravnave

območje

poti pogled

vozlišče

dominanta rob

M 1:5000

4 .

A N A L I Z E

4.9 Povzetek analize Značilnosti naravnega okolja je potrebno ohraniti s smotrnim umeščanjem nove soseke. Pri tem je potrebno zavarovati nižinski hrastov gozd. Zaradi močvirnatih tal je potrebno območje regulirati in vodo preko že obstoječih in novih vodnih jarkov odvodnjavati do potoka Pšata, ki teče severno od območja. Novo ureditev je potrebno smiselno povezati z že obstoječim prometnim omrežjem, predvideva se napajanje celotnega naselja neposredno iz glavne ceste Podgorica Dragomelj. Linija avtobusnega prometa naj se smiselno poveže z novim naseljem. Obstoječe stavbno tkivo je mestoma prekinjeno in nezgoščeno, nova ureditev naj grajeno tkivo poveže in zgosti.

LEGENDA:

območje obravnave

vodotoki ceste

grajeno tkivo

kmetijska zemljišča v zaraščanju

gozd, drevesa in grmičevje

pogled vozlišče dominanta

M 1:5000

5 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N OVA

5.1 Zasnova naselja

Slika 55-57: preizkus različic zazidave na delovni maketi (vir: osebni)

Izdelanih je bilo več variant zazidave. S pomočjo makete je bila preizkušena ustreznost različnih tipologij in njihovega združevanja. Izbrana je bila zasnova, ki se prilagaja obstoječim gozdnim sestojem, sledi strukturi parcelacije in smiselno zaključuje prekinjeno razpršeno zazidavo ob cesti. Naselje sestavlja 11 tipov atrijskih, vrstnih, verižnih in kombiniranih hiš ter dvojčkov, skupaj 207 enot. Kot najprimernejša oblika združevanja hiš se je izkazala oblika grozda, ki manjše število enot povezuje v prepoznavne enote, mikrososeske. Taka oblika združevanja stavb potrebuje tudi najmanj cest in je iz tega vidika racionalnejša. Med grozdi zazidave so zasnovani raznovrstni ambienti, razvejana mreža pešpoti, javnih prostorov in igrišč, ki se povezujejo z obstoječim gozdom, kar za naselje predstavlja edinstveno kvaliteto. Znotraj naselja je predviden tudi center za družbene in servisne dejavnosti, sistem daljinskega ogrevanja in vrtec, ki naselje smiselno dopolnjujejo in zaokrožajo.

Slika 58: končna zasnova naselja. (vir: osebni)

5 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N OVA

5.2 Urbanistični kazalci m2

Celotno območje obravnave 178956 100 pozidane parcele 25180 14 površina parcel varovanih gozdnih sestojev 44897 25 površina namenjena gradnji 108879 61 Površina območja namenjena ureditvi prometne površine ceste pločniki dovozne ceste - skupni prostor parkirisča zelene površine gozd zelenice - javno vodni jarki javne in rekreacijske površine otroška igrišča otroško igrišče vrtca športno igrišče javne površine - trgi peš poti zazidane površine privatne površine tlakovane površine terase zelenice - privatno

sklop

153776 100 21658 10121 2096 8116 1325 61722 44897 14732 2093 16095 2521 3246 2035 4177 4116 17413 36888 9726 4923 22239

površina stavbnih parcel (m2)

3064,00

9095

25359

15130

4234

4842

število parcel

13,00

106

povprečna velikost parcele (m2)

235,69

206,70

239,24

328,91

4234

4842

14 7 1 5 1 40 29 10 1 10 2 2 1 3 3 11 24 6 3 14

61724

tip stavbe

A1.1

A1.2

C4.1

C4.2

D2.1

D2.2

bruto zazidana površina (m2)

150,75

82,80

69,63

76,80

72,08

51,68

70,91

72,76

72,36

951,60

585,75

BEP-bruto etažna površina (m2)

150,75

222,14

141,31

139,40

144,16

103,36

143,87

145,52

144,72

1967,42

585,75

skupno število stavb

4,00

9,00

44,00

17,00

46,00

13,00

9,00

19,00

12,00

14,00

18,00

1,00

207,00

skupno število stanovanj

4,00

9,00

88,00

17,00

46,00

13,00

9,00

19,00

12,00

14,00

18,00

0,00

249,00

skupna zazidana površina (m2)

603,00

1356,75

3643,20

1183,71

3532,80

937,04

465,12

981,92

850,92

1018,64

1302,48

951,60

585,75

17412,93

skupna bruto uporabna površina

603,00

1356,75

9774,16

2402,27

6412,40

1874,08

930,24

1963,84

1726,44

2037,28

2604,96

1967,42

585,75

34238,59

faktor zazidanosti (FZ)

64%

40%

28%

21%

22%

12%

28%

faktori izrabe (FI)

0,64

1,07

0,54

0,42

0,46

0,12

0,55

5 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N OVA

5.3 Parcelacija Območje urejanja meri 178,956 m2, od tega je 25,180 m2 parcel že pozidanih. Parcele gozdnih sestojev, ki jih je potrebno ohranjati skupaj, merijo 44,897 m2. Nova parcelacija se navezuje na smeri obstoječe parcelacije. Povprečna velikost lastniških parcel za tip hiše A je 236 m2, tip B 206 m2, tip C 239 m2 in tip D 329 m2. Lastniške parcele zaključnih enot tipa C so večje, ker so prilagojene tako, da se območje v večji meri izkoristi.

pozidane parcele

parcele zavarovanih gozdnih sestojev

LEGENDA:

parcelne meje 0

150m

lastniške parcele Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo | Projektna študija zazidave v Podgorici pri Ljubljani | avtor: Rok Pezdirc | Mentor: prof. Janez Koželj, u. d. i. a. | Somentor: doc. Primož Hočevar, u. d. i. a. | leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2007/2008 | kraj in leto izdelave magistrskega dela: Ljubljana, 2015

5 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N OVA

C 5.4 Morfologija A F E B D Območja posameznih tipov stavb

Novo zazidavo sestavlja 11 različnih tipov hiš, ki so razvrščeni v sklope A, B, C in D. Posebni stavbi znotraj območja sta stavba lokalnega centra (E), in vrtec (F). Na območju je predvidenih 209 novih stavb. Praznino razpršene obcestne zazidave zapolnjujejo dvojčki, ki sledijo obstoječi strukturi obcestne zazidave in potekajo pravokotno na cesto. Etažnost dvojčkov je P+1. V zaledju dvojčkov se grajena struktura nadaljuje z zloženkami (tip B), katere posamezni deli dosegajo etažnost P+2. Center naselja tvorita stavba za družbene in storitvene dejavnosti (E) in vrtec (F). Pozicijo centra narekuje enakomerna oddaljenost od vseh delov naselja in naravno težišče, ki ga ustvarjata mreži parcelacije in vodni kanali, ki se srečajo v tej točki. Stavbi oklepata večji prazen prostor, ki je namenjen trgu pred stavbo družbenega centra in otroškemu igrišču vrtca. Desno od centra so pritlične atrijske hiše, ki sledijo obstoječi parcelaciji in primerni orientiranosti notranjih prostorov, obdane so z gozdom in so združene v obliki grozda. Enonadstropne vrstne in verižne hiše v zgornjem delu območja so združene v grozde, ki so orientirani skladno s smerjo obstoječe parcelacije. Posamezne enote so združene v kratke nize, med seboj pa se zamikajo, da ustvarjajo raznolike ambiente in večajo stopnjo zasebnosti. Posamezni grozdi se navezujejo na prazen vmesen prostor grebenaste strukture, kjer so otroška igrišča in pešpot, ki povezuje celotno naselje.

LEGENDA:

novo tkivo obstoječe tkivo 0

150m

5 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N OVA

5.5 Prometno omrežje

ceste

Organizacija prometa je zasnovana enostavno in pregledno. Novo prometno omrežje deloma koristi že obstoječe ceste znotraj območja. Naselje se preko zanke na dveh mestih navezuje na regionalno cesto Podgorica-Dragomelj. Ta zanka služi kot glavna dovozna cesta naselja, nanjo pa je preusmerjena tudi linija avtobusnega potniškega prometa. Na to zanko je pripojena še druga zanka, ki omogoča dostop do napajalnih slepih ulic v zaledju območja. Stanovalci si parkiranje lahko zagotovijo na svojih parcelah, kjer je predvidenega dovolj prostora za 1-2 avtomobila. Parkiranje za obiskovalce je organizirano na začetku posameznega grozda hiš ob vstopu v slepo ulico in predstavlja 10% vseh parkirnih zmogljivosti naselja. Pešpoti so speljane v vmesnih prostorih med grozdi zazidave in povezujejo posamezne mikrososeske ter omogočajo kratke razdalje do servisnih in družbenih dejavnosti ter postajališča avtobusnega prometa. Zveznost poti in navezava na otroška igrišča hkrati omogoča, da poti vršijo svojo rekreativno funkcijo. Posamezni deli prometnega omrežja so urejeni kot “skupni prostor” (shared space), kjer imajo pešci in kolesarji prednost pred avtomobilom. Tako je oblikovan del ceste pred družbenim centrom, kjer se trg nadaljuje preko ceste, in žepi znotraj grozdov. To omogoča, da prostor med hišami služi kot javni, družabni prostor in ne zgoj kot dostop do lastniških parcel.

“skupni prostor” (shared space)

LEGENDA: ceste

skupni prostor (shared space) površine namenjene pešcem 0

150m

peš poti in pločniki Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo | Projektna študija zazidave v Podgorici pri Ljubljani | avtor: Rok Pezdirc | Mentor: prof. Janez Koželj, u. d. i. a. | Somentor: doc. Primož Hočevar, u. d. i. a. | leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2007/2008 | kraj in leto izdelave magistrskega dela: Ljubljana, 2015

5 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N OVA

5.6 Vodotoki Odvodnjavanje naselja je speljano v obstoječe in nekatere na novo urejene vodne jarke, ki se iztekajo v potok Pšata na severu. Poleg funkcije odvodnjavanja so vodni jarki nosilci oblikovne zasnove raznolikega zunanjega prostora, ob njih so speljane pešpoti in služijo kot ločnica med posameznimi grozdi zazidave.

LEGENDA: vodotoki 0

150m

5 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N OVA

5.7 Zelene in rekreacijske površine

zelenice - javno

Glavna omejitev pri zasnovi naselja je bila zahteva po ohranitvi gozdnih sestojev, ki hkrati predstavljajo največjo kvaliteto naselja. Obstoječi gozdni sestoji delijo zazidavo na manjše dele in se povezujejo z novimi krajinskimi ureditvami v zvezen sistem zelenih površin. Vsaka lastniška parcela je razdeljena na predvrt, stavbišče in vrt. Vrt in deloma tudi predvrt na ravni posamezne hiše predstavlja osnovno enoto zelenega sistema. Vsi vrtovi se navezujejo na skupne zelene površine na sredini grozdov. Na razširitvah skupnih zelenih površin so postavljena otroška igrišča, ki so razporejena po celem območju, tako da so blizu vsem hišam. Igrišča so med seboj povezana s pešpotmi v celovit sistem, ki nudi tudi rekreativno funkcijo. Neposredno ob centru, nad otroškim vrtcem, je urejeno večje športno igrišče, umeščeno med vodni jarek in hrastova drevesa nižinskega gozda, ki nudijo senco in zavetje.

zelenice - zasebno

LEGENDA: drevo gozd

zelenice - javno

zelenice - zasebno otroška in športna igrišča 0

150m

igrišča Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo | Projektna študija zazidave v Podgorici pri Ljubljani | avtor: Rok Pezdirc | Mentor: prof. Janez Koželj, u. d. i. a. | Somentor: doc. Primož Hočevar, u. d. i. a. | leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2007/2008 | kraj in leto izdelave magistrskega dela: Ljubljana, 2015

5 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N OVA

5.8 Energetska zasnova Za potrebe ogrevanja naselja je predviden sistem daljinskega ogrevanja na lesne sekance. Zaradi centralne pozicije se je izkazala smiselna namestitev ogrevalne postaje v krilu lokalnega centra. S tem so vodi kar se da kratki, hrati pa je omogočen dostop tovornim vozilom, ki dostavljajo sekance. Ogrevalni sistem sestavlja več kotlov, tako da je možno v poletnih mesecih za pripravo tople vode koristiti samo delne zmogljivosti sistema.

LEGENDA:

toplovodno omrežje 0

150m

5 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N OVA

5.9 Zasnova požarne varnosti 50m

50m

Pri zasnovi naselja so upoštevani ukrepi varstva pred požarom. Na javnih površinah je predvidena Hidrantna mreža v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, Ur. l. SFRJ, št. 30/91 in Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o požarni varnosti v stavbah, Ur. l. RS, št. 83/2005, zaradi katerega prenehajo veljati 13., 14. in 24. do 38. člen Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Objekte pokriva hidrantna mreža, ki ustreza vsem zahtevam in normativom v zakonu. Hidranti so od objektov oddaljeni najmanj 5 m do največ 80. Zagotovljen je dostop za intervencijska vozila, zadostna količina vode za gašanje in možnost za varen umik ljudi, živali in premoženja. Znotraj posameznih grozdov povezanih hiš, ki so od ceste oddaljene manj kot 50 m, se ne predvideva delovnih površin za gasilce, skladno s tehnično smernico (TSG-1001:2010). Kjer so stavbe odaljene več kot 50 m od ustrezne javne prometne površine se predvidevajo delovne površine, skladno s standardom (SIST DIN 14090). Za dostop gasilcev pri stavbah s tlorisno površino do 600 m2, kamor spadajo načrtovane hiše, je zagotovljen peš dostop.

50m

LEGENDA: dostop intervencijskih vozil hidrant delovna površina za gasilce 0

150m

5 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N OVA

5.10 Skladnost s prostorskimi akti Za obravnavno območje se predvideva nov Občinski podrobni prostorski načrt OPPN 304: VRTNO MESTO PODGORIŠKA GMAJNA; oznake EUP v OPPN; ČR-417 do uveljavitve OPPN veljajo naslednji prostorski akti: Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ–C, 53/12 – obvezna razlaga, 9/13, 23/13 – popr., 72/13 - DPN, 71/14 - popr. in 92/14 - DPN) Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 - DPN, 72/13 - DPN in 92/14 - DPN) na delu območja urejanja pa tudi Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja BS7/4Podgoriška gmajna (Uradni list RS, št. 5/94, 11/94 - popr. in 78/10) Namenska raba zemljišč: SSse - območja, namenjena stalnemu bivanju – eno- in dvostanovanjske stavbe s spremljajočimi dejavnostmi Na območju je zasnovano naselje nizko-goste zazidave stanovanjskih hiš s spremljajočo družbeno infrastrukturo. Tip objekta: NA-Nizka prostostoječa stavba, NB- Nizka stavba v nizu V naselju so predvidene povezane hiše (dvojčki, vrstne, verižne, atrijske, kombinirane) FI-faktor izrabe (največ): 0,4 FZ-faktor zazidanosti (največ %): ni določen FZP-faktor zelenih površin (najmanj %): stanovanjske stavbe Ø, nestanovanjske stavbe 25 FBP-faktor odprtih bivalnih površin (najmanj %): 35 Kazalci gostote zazidave in odprtih (zelenih in bivalnih) površin so upoštevani. Višina stavb: do P+2 Stavbe so večinoma visoke P+1, z izjemo stavb tipa B in E, ki so visoke P+2

Slika 59: (vir: MOL, 2015)

Družbena infrastruktura: Obvezna preveritev potreb po družbeni infrastrukturi (športni center, športni park, otok športa za vse, otok športa za vse – osnovna šola), kulturo ter državno-upravne objekte in verske objekte.) V bližini območja v naselju Dragomelj je osnovna šola, ki

se jo vključi v družbeno infrastrukturo naselja. V primerni bližini ni otroškega vrtca, zato se predvideva izgradnja v okviru zazidalnega načrta. Normativi za izračun zmogljivosti vrtca so: – delež otrok v starosti od 1 do 5 let je v povprečju 6% prebivalstva. V naselju je predvidenih 249 stanovanjskih enot, skupno pa 968 prebivalcev. Predvidi se 3-oddelčni vrtec, ki sprejme do 66 otrok (22 otrok na oddelek). Znotraj naselja se predvidi tudi večji družbeni objekt ,namenjen družbenim in storitvenim dejavnostim. Prometna infrastruktura: Dovoz je treba urediti z regionalne ceste Podgorica - Dragomelj. Sočasno z izgradnjo območja je treba zagotoviti javni potniški promet. Naselje je na dveh mestih povezano z regionalno cesto Podgorica-Dragomelj. V novem zazidalnem načrtu je predvidena preusmeritev obstoječe linije javnega potniškega prometa v naselje, kjer je predvidena tudi postaja. Okoljska, energetska in elektronska komunikacijska gospodarska infrastruktura: Na obravnavanem območju komunalne infrastrukture še ni, zato jo je potrebno v celoti zgraditi na novo in povezati z obstoječimi omrežji v Podgorici oziroma Šentjakobu ... Preveriti je treba rešitev za odvajanje padavinske vode z območja. V primeru večjih potreb po električni energiji je treba preveriti zmogljivost obstoječega elektroenergetskega omrežja iz smeri RTP Črnuče in RTP Domžale in ga po potrebi dograditi. Obstoječe 20 kV nadzemno omrežje se lahko pokabli. Skladno z gradnjo se bo izvedla tudi potrebna komunalna infrastruktura. Odvajanje padavinske vode z območja bo potekalo preko deloma obstoječih odprtih kanalov do reke Pšata severno od območja. Okoljevarstveni pogoji: Obvezna je ohranitev gozdnih sestojev. Pred posegi je nujna pridobitev pogojev pristojne službe za varovanje narave (ZVND), ki za OPPN presodi in določi, kako veliko območje znotraj OPPN je zaradi naravne vrednote (nižinski gozd Podgorica) možno pozidati. Soglasja službe za varovanje narave nismo pridobili, smo se pa držali vodila, da ohranjamo obstoječe gozdne sestoje.

6 .

A R H I T E K T U R N A

Z A S N OVA

6.1 Funkcionalna zasnova

6.3 Konstrukcijska zasnova

Zasnovani so različni tipi stavb, ki ustrezajo različnim potrebam in željam uporabnikov. Enostanovanjske stavbe so velike od 74 do 119 m2 neto površine, dvostanovanjska tipa B1 pa 174 m2 (68 + 107). Večinoma so stavbe dvoetažne, razen tipa B1, ki ima posamezne dele 3-etažne in atrijskih hiš, ki so pritlične. Vsem tipom stavb je skupno, da imajo združene servisne prostore in odprt bivalen prostor, zagotovljen dostop do zunanjih bivalnih površin v obliki vrtov ali teras in primerno osvetljenost prostorov. Kuhinje imajo praviloma pregled nad uličnim dogajanjem na vhodni strani, bivalni prostori pa so orientirani proti vrtu. Lope za shranjevanje so večinoma na vrtni strani, ob parcelni meji, tako da hkrati ustvarjajo vizualno in akustično prepreko, s tem pa tudi večjo stopnjo zasebnosti zunanjih bivalnih prostorov.

Niz hiš sestavlja različno število posameznih enot, ki so si po konstrukciji enake in med seboj dilatirane. Pritličje je armirano betonsko, nadstropje in streha pa skeletna lesena. Tip stavbe B1 ima najkompleksnejšo konstrukcijsko zasnovo in je opisan v nadaljevanju. Stavba temelji na armiranobetonski temeljni plošči debeline 35 cm, ki je mestoma stanjšana zaradi detajlne rešitve toplotnih mostov. Konstrukcija pritličja je sestavljena iz armirano-betonskih sten debeline 20 cm in medetažne plošče enake debeline. Prvo in drugo nadstropje je iz lahke, lesene konstrukcije. Nosilne stene sestavljajo vertikalni nosilni elementi, plohi s profilom 5/16 cm na medsebojni razdalji 60 cm, ki so mestoma zavetrovani z diagonalami enakih dimenzij, generalno pa z OSB ploščo debeline 15 mm. Stropna konstrukcija je sestavljena podobno, iz plohov s profilom 5/20 cm na medosni razdalji 40 cm.

6.2 Oblikovna zasnova Povezovalni elementi oblikovanja so strehe in fasade. Enokapne strehe v niz medsebojno zamaknjenih hiš vnašajo pravilen ritem. Tip stavbe B1 ima zaradi svoje višine ravno streho. Odprtine v fasadi so zasnovane na horizontalnem modulu 1 m in vertikalnem modulu 1,2 m ter njunima večkratnikoma. Razporejene so tako, da zadostujejo minimalnim tehničnim zahtevam za osvetlitev notranjih prostorov in ustvarjajo kompozicijsko ravnotežje na fasadi. Barvno shemo v veliki meri določajo finalne obdelave fasad in streh in je namenoma zadržana, da do izraza pride zeleno naravno okolje. Pritličja so obdelana s tankoslojnim akrilnim ometom sive barve. Zgornje etaže so obdelane z lesom, ki je zaščiten z brezbarvno impregnacijo in sčasoma dobi srebrno patino. Strehe so krite z aluminjasto pločevino.

6.4 Energetska zasnova Hiše so zasnovane kot nizkoenergijske. Potrebe po toplotni energiji za ogrevanje in pripravo tople vode zagotavlja centralni sistem daljinskega ogrevanja na ravni naselja. Stavbe imajo nizkotemperaturni sistem ogrevanja s talnim gretjem. Za energetsko učinkovitost je izveden fasadni plašč z 20 cm toplotne izolacije, ekstrudiran polistiren v pritličju in mineralna volna v zgornjih etažah. Zastekljene površine imajo vgrajena zunanja senčila, ki onemogočajo pregrevanje bivalnih prostorov poleti, hkrati pa omogočajo zasebnost v bivalnih prostorih. Stavbe se naravno prezračujejo z odpiranjem oken, vsa stanovanja so zasnovana tako, da omogočajo navzkrižno prezračevanje.

6.5 Zasnova požarne varnosti Naselje sestavljajo posamezne enote povezanih enodružinskih hiš. Vsaka enota predstavlja svoj požarni sektor, z vmesnimi požarnimi zidovi, ki zagotavljajo celovito požarno odpornost 60 min. V vsaki stanovanjski enoti so predvideni ročni gasilniki za gašenje manjših začetnih požarov. Tip stavbe B1 ima zaradi dostopa zgornjih stanovanj preko dostopnega balkona poleg glavnega stopnišča dodani še dve požarni stopnišči na koncih niza, s tem je zagotovljena ustrezna evakuacija na prosto.

6 .

A R H I T E K T U R N A

Z A S N OVA

6.6 Katalog tipov stavb

B +4.00

+3.55 A

±0.00

1 2

-0.50

+4.00 +2.85 +2.55

±0.00 -0.50

prerez B-B prerez A-A

tloris pritličja 1 vetrolov 2 dnevni wc 3 utility 4 kuhinja 5 jedilnica 6 dnevna soba 7 shramba 8 terasa 9 vrt 10 kopalnica 11 spalnica za starše 12 otroška soba

A1.1 atrijska

M 1:200

neto površina: 119,40 m2 Pritlična atrijska hiša ima obliko črke L, zavzema celotno parcelo in oklepa bivanjski vrt. Dostop do hiše je iz severovzhodne strani, do atrija pa iz jugozahodne. Vhod je pomaknjen v notranjost hiše, tako da se nad vhodom formira nadstrešek, ki ščiti pred dežjem in pogledi. Hiša je orientirana tako, da so nočni prostori obrnjeni proti vzhodu in dobijo jutranjo direktno svetlobo, dnevni prostori pa proti zahodu. Vsi dnevni in nočni prostori so povezani z vrtom (atrijem). Servisni prostori se nahajajo v preseku in na koncih obeh krakov hiše.

6 .

A R H I T E K T U R N A

Z A S N OVA

B +4.00

+3.55 A

±0.00

1 2

±0.00 -0.50

+4.00 +2.85

+2.55 7

±0.00 -0.50

prerez B-B prerez A-A

tloris pritličja 1 vetrolov 2 dnevni wc 3 utility 4 kuhinja 5 jedilnica 6 dnevna soba 7 shramba 8 terasa 9 vrt 10 kopalnica 11 spalnica za starše 12 otroška soba

A1.2 atrijska

M 1:200

neto površina: 119,40 m2 Pri tej atrijski hiši gre za variacijo prejšnjega tipa. Edina sprememba je v smeri dostopa, ki je tukaj iz severozahodne strani, do atrija pa iz jugovzhodne. Hiše se nadaljujejo v niz na severvzhodno stran in jugozahodno.

6 .

A R H I T E K T U R N A

Z A S N OVA

+6.05

11 12

+9.55

+8.65 +6.05

+5.70 +3.00 +2.70

±0.00 6

+3.00 4

-0.50

3 8

+9.55 +8.65

+6.05

+5.70

+3.00

±0.00

+2.70 ±0.00 -0.50

prerez B-B prerez A-A

tloris drugega nadstropja tloris prvega nadstropja tloris pritličja 1 vetrolov 2 dnevni wc 3 utility 4 kuhinja 5 jedilnica 6 dnevna soba 7 shramba 8 terasa 9 vrt 10 kopalnica 11 spalnica za starše 12 otroška soba

B1 zloženka

M 1:200

neto površina: 174,4 m2 (67,5 + 106,9) Dvostanovanjsko zloženko sestavljata stanovanje v pritličju in dvoetažna verižna hiša nad njim. Stanovanje je sestavljeno iz enoprostornega dnevnega dela in nočnega dela. Dnevni prostor stanovanja je povezan z bivalnim vrtom. Nad stanovanjem je verižna hiša, dostopna preko balkona, ki več enot povezuje s komunikacijskim jedrom na sredini niza. Prostori verižne hiše so orientirani prečno na orientacijo spodnjega stanovanja in imajo izhod na dve terasi. Obe stanovanji imata pred vhodom ložo, ki uporabnikom omogoča večjo zasebnost.

6 .

Z A S N OVA

A R H I T E K T U R N A

10 5 3

+7.80

+6.05

+2.85

±0.00

+5.45 +2.85 +2.55

±0.00 9

-0.50

prerez A-A | prerez B-B

tloris pritličja | tloris prvega nadstropja 1 vetrolov 2 dnevni wc 3 utility 4 kuhinja 5 jedilnica 6 dnevna soba 7 shramba 8 terasa 9 vrt 10 kopalnica 11 spalnica za starše 12 otroška soba

C1 vrstna

M 1:200

neto površina: 107,49 m2 Vrstna hiša ima podolgovato tlorisno zasnovo in dostop iz severne strani. Vhod je nekoliko poglobljen, da se ustvari zavetje pred dežjem in pogledi. Na vhodni strani v pritličju so združeni servisni prostori, sledita jim jedilnica in dnevna soba, ki se povezuje z bivalnim vrtom. V zgornjem nadstropju so tri sobe, ena večja na severni strani in dve manjši na južni, ter kopalnica in utility.

6 .

A R H I T E K T U R N A

Z A S N OVA

B +7.90 A

+6.00 +5.60

+3.05 11 12

+3.05 +2.75 8

±0.00 -0.50

+7.90

+6.25

±0.00 6

+5.75 +3.05

+2.75

±0.00 -0.50

prerez B-B prerez A-A

tloris prvega nadstropja tloris pritličja 1 vetrolov 2 dnevni wc 3 utility 4 kuhinja 5 jedilnica 6 dnevna soba 7 shramba 8 terasa 9 vrt 10 kopalnica 11 spalnica za starše 12 otroška soba

C2 verižna

M 1:200

neto površina: 106,89 m2 Verižna hiša ima vhod iz južne strani. Proti zahodu ima dodane servisne prostore, ki hkrati zagotavljajo odmik od sosednje hiše, s tem pa bivalnim prostorom zagotovljajo dobro osvetljenost. Bivalni prostori imajo dva izhoda na vrt, iz jedilnice je dostop na atrij obdan s treh stran, iz dnevnega pa na vrt, ki se nadaljuje naprej v odprt zelen prostor. Nad servisnimi prostori je še dodatna terasa.

6 .

A R H I T E K T U R N A

Z A S N OVA

+2.85 12 12

+8.15

B 3

+5.65

±0.00

+5.30

+2.85

+2.55 ±0.00

-0.50

prerez B-B | prerez A-A

tloris prvega nadstropja tloris pritličja 1 vetrolov 2 dnevni wc 3 utility 4 kuhinja 5 jedilnica 6 dnevna soba 7 shramba 8 terasa 9 vrt 10 kopalnica 11 spalnica za starše 12 otroška soba

C3 vrstna

M 1:200

neto površina: 108,67 m2 Široka vrstna hiša ima dostop iz vzhodne strani in se odpira proti zahodu, kjer ima bivalni vrt. Servisni prostori so nanizani na vzhodni strani hiše, bivalni del je enoprostoren. V nadstropju so tri sobe orientirane proti zahodu in kopalnica na vzhodu, ki se prekriva s servisnim pasom v pritličju.

6 .

A R H I T E K T U R N A

Z A S N OVA

+2.85

±0.00

+8.75 4

+6.00 +5.45

+2.85 +2.55

±0.00 -0.50

prerez A-A | prerez B-B

tloris prvega nadstropja tloris pritličja 1 vetrolov 2 dnevni wc 3 utility 4 kuhinja 5 jedilnica 6 dnevna soba 7 shramba 8 terasa 9 vrt 10 kopalnica 11 spalnica za starše 12 otroška soba

C4.1 vrstna

M 1:200

neto površina: 74,05 m2 Kratka in srednje široka vrstna hiša ima najmanjšo tlorisno zasnovo od vseh tipov. Vhod je na severni strani, kjer je tudi pas servisnih prostorov, proti južni, vrtni strani je orientiran enoprostoren bivalni prostor s kuhinjo. V zgornjem nadstropju sta dve sobi in kopalnica.

6 .

A R H I T E K T U R N A

Z A S N OVA

+2.85

+8.75

+6.00 +5.45

+2.85

±0.00 4

+2.55

±0.00 -0.50

prerez A-A | prerez B-B

tloris prvega nadstropja tloris pritličja 1 vetrolov 2 dnevni wc 3 utility 4 kuhinja 5 jedilnica 6 dnevna soba 7 shramba 8 terasa 9 vrt 10 kopalnica 11 spalnica za starše 12 otroška soba

C4.2 vrstna

M 1:200

neto površina: 73,85 m2 Variacija predhodno opisane vrstne hiše, ki ima vhod na zahodni strani, bivalni in nočni prostori pa se odpirajo tako na vzhodno kot zahodno stran. Servisni prostori so potisnjeni proti severu. Bivalni vrt, ki je dostopen iz dnevnega prostora, je na vzhodni strani.

6 .

A R H I T E K T U R N A

Z A S N OVA

+7.90

+2.85

+6.05

11 12

+5.45

+2.85 +2.55 ±0.00 9

-0.50

±0.00 2

+7.90 +6.05

±0.00 8

A 1

+5.45 +2.85 +2.55

±0.00 -0.50

prerez B-B prerez A-A

tloris prvega nadstropja tloris pritličja 1 vetrolov 2 dnevni wc 3 utility 4 kuhinja 5 jedilnica 6 dnevna soba 7 shramba 8 terasa 9 vrt 10 kopalnica 11 spalnica za starše 12 otroška soba

D1 dvojček

M 1:200

neto površina: 107,29 m2 Tlorisna zasnova prikazanega dvojčka je enaka tlorisni zasnovi vrstne hiše C1. Ker imata dve enoti eno skupno steno, je na tretji prosti steni dodan izhod na vrt. Vsaka enota ima tako dve terasi, eno dostopno iz jedilnice, drugo iz dnevne sobe. Enoti sta združeni tako, da tvorita streho v obliki črke V.

6 .

A R H I T E K T U R N A

Z A S N OVA

+2.85

+8.15 12

+6.05 +5.45 +2.85 +2.55 ±0.00 -0.50

±0.00

prerez B-B prerez A-A

tloris prvega nadstropja tloris pritličja 1 vetrolov 2 dnevni wc 3 utility 4 kuhinja 5 jedilnica 6 dnevna soba 7 shramba 8 terasa 9 vrt 10 kopalnica 11 spalnica za starše 12 otroška soba

D2.1 dvojček

M 1:200

neto površina: 109,40 m2 Podolgovat tip dvojčka ima bivalne prostore orientirane proti jugozahodu. Servisni prostori in stopnišče so nanizani v pasu za bivalnimi prostori na vhodni strani. Kuhinja z bivalnim delom tvori enoten neprekinjen prostor. V zgornjem nadstropju so tri sobe orientirane na vrtno stran in kopalnica orientirana na dovozno stran.

6 .

A R H I T E K T U R N A

Z A S N OVA

B 12

+2.85

+8.15

+6.05

12 10

+5.45

+2.85 +2.55 ±0.00 7

-0.50

9 9 4

5 8

±0.00

+8.15 6

+6.05

+5.45 +2.85

+2.55 ±0.00 -0.50

prerez B-B prerez A-A

tloris prvega nadstropja tloris pritličja 1 vetrolov 2 dnevni wc 3 utility 4 kuhinja 5 jedilnica 6 dnevna soba 7 shramba 8 terasa 9 vrt 10 kopalnica 11 spalnica za starše 12 otroška soba

D2.2 dvojček

M 1:200

neto površina: 109,42 m2 Variacija dvojčka tipa D2.1 je združena kompaktno, tako da tvori streho v obliki črke V. Dostop je iz jugovzhodne strani, kjer je iz dnevnega prostora možno urediti dodatno teraso. Druga terasa posamezne enote je na severovzhodni oziroma jugozahodni strani. Tlorisna zasnova je enaka predhodno opisanemu tipu.

7 .

G R A F I Č N E

P R I LO G E

7.1 urbanizem

situacija pritličja M 1:1000 tloris streh M 1:1000

7.2 B1-zloženka

tloris temeljev 1:100 tloris pritličja 1:100 tloris 1. nadstropja 1:100 tloris 2. nadstropja 1:100 tloris strehe 1:100 prerez A-A 1:100 prerez B-B in C-C 1:100 vzhodna fasada 1:100 zahodna fasada 1:100 fasadni pas 1:20 aksonometrija 1:100

7.3 fotografije makete

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo | Projektna študija zazidave v Podgorici pri Ljubljani | avtor: Rok Pezdirc | Mentor: prof. Janez Koželj, u.d.i.a. | Somentor: doc. Primož Hočevar, u.d.i.a. | leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2007/2008 | kraj in leto izdelave magistrskega dela: Ljubljana, 2015

Tloris pritličja 1:1000

Tloris streh 1:1000

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo | Projektna študija zazidave v Podgorici pri Ljubljani | avtor: Rok Pezdirc | Mentor: prof. Janez Koželj, u.d.i.a. | Somentor: doc. Primož Hočevar, u.d.i.a. | leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2007/2008 | kraj in leto izdelave magistrskega dela: Ljubljana, 2015

Prerez A-A 1:1000

A B

.25

4.80

E 4.50

18.6

H 4.80

4.25

2.05

27.90 2.05

.25

4.80

4.50

4.80

4.50

4.80

4.25

.30

1.60

16.04

temeljna plošča 1 35cm 191,25m²

A 6.60 9.80

4 temeljna plošča 3 35cm 286,11m² temeljna plošča 2 35cm 57,24m²

.30

1.60

6 magistrsko delo

B 53.20

avtor:

ROK PEZDIRC, abs. arh.

mentor:

prof. JANEZ KOŽELJ, u.d.i.a.

somentor:

doc. PRIMOŽ HOČEVAR, u.d.i.a.

leto vpisa:

2007/2008

leto izdelave:

2015

TLORIS TEMELJEV merilo:

1:100

A B

1.20

.20

C 2.80

4.80

1.45

1.80

.40

.20

1.70

3.80 .121.70 .20 .20 0 1.40

1.80

F 2.20

4.80 .44

.20

5.10

1.76

1.70

3.80 .2 .20 0 .20

1.85

C 4.80 2.20

.20 1.80

.40

1.70

3.80 1.80

.10 .20 .20 1.40

4.80 2.20

1.80

.40

30.00 .20 1.70

3.80 1.80

.10 .20 .20 1.40

4.80 2.20

.20 1.80

.40

1.70

3.80 1.80

.20 1.10

1.20

11.65

1.40

.20 .20 .20 .80

1.45

17.63

5.10

.20

5.10 3.80

7.15

A 10.20

.20

5.10

.85

1.70

SPALNICA parket 12,92 m²

1.80 .85

20.5

SPALNICA parket 12,92 m²

2.70

.20

1.40

SPALNICA parket 12,92 m²

.85

1.70

magistrsko delo 1.80

1.60

2.70 4.40

5.40

.85

3.05

.60 .60

1.30

7 1.40

1.85

.80

3.55

2.65

.85 4.40

1.70

1.80 4.90

1.40

.85

2.70 4.40

.85 30.25

54.08

1.70

1.80 4.90

1.40

.85

2.70 4.40

1.80 4.60

1.10

avtor:

ROK PEZDIRC, abs. arh.

mentor:

prof. JANEZ KOŽELJ, u.d.i.a.

somentor:

doc. PRIMOŽ HOČEVAR, u.d.i.a.

leto vpisa:

2007/2008

leto izdelave:

2015

TLORIS PRITLIČJA merilo:

1:100

A B

1.20

.16

2.06 2.80

.16

1.45

2.64 1.80

D .40

.16

1.10

.60

3.84

.1221.8 .16.1 1 6 5.40

2.06

.16

.40

5.10

2.64 1.80

1.10

.16 .60

.16

.21 .20 .16

1.40

3.84 3.10

2.06 3.00

.16

2.64 1.80

.40

.16 1.10

.60

.12 .16 .16 5.40

3.84

2.06

.16

2.64 1.80

29.60 .16 .40 1.10

.12 .16 .16 5.40

3.84 .60

2.06

.16

2.64 1.80

.40

.16 1.10

3.84 .60

.16 2.90

1.20

1.45

13.25

.16

SHRAMBA keramika 6,62 m²

VETROLOV keramika 2,80 m²

SHRAMBA keramika 6,62 m²

VETROLOV keramika 2,80 m²

SHRAMBA keramika 6,62 m²

VETROLOV keramika 2,80 m²

4.60 3.86

6.70

KUHINJA keramika 9,12 m²

UTILITY keramika 7.38 m²

KUHINJA keramika 9,12 m²

DNEVNI WC keramika 1,86 m²

UTILITY keramika 7.38 m²

KUHINJA keramika 9,12 m²

DNEVNI WC keramika 1,86 m²

UTILITY keramika 7.38 m²

A 4

SHRAMBA parket 2,61 m²

TERASA lesene podnice 17,15 m²

DNEVNI PROSTOR Z JEDILNICO parket 29,60 m²

.50

.60

.75

3.70

TERASA lesene podnice 17,15 m²

DNEVNI PROSTOR Z JEDILNICO parket 29,60 m²

1.00

.85 2.35

20.5

5.60

2.70

.55

.50

3.60

.55

TERASA lesene podnice 17,15 m²

DNEVNI PROSTOR Z JEDILNICO parket 29,60 m²

7.04

2.70

.60

.75

4.00

1.00

magistrsko delo

1.35 .20

.16

5.60

2.70

2.35

13.25

SHRAMBA parket 2,61 m²

.90

.16

DNEVNI WC keramika 1,86 m²

1.40 1.40 2.05 2.05

2.35

2.70 5.60

.55

.50

.60

.75

1.00 3.70

.85

2.35

2.70

.55

5.60

.60

.75

1.00 3.70

29.40

.50

.85

2.35

2.70 5.60

.55

.50

.60

.75

1.00 4.00

1.15

1.20 1.20

7 avtor:

ROK PEZDIRC, abs. arh.

mentor:

prof. JANEZ KOŽELJ, u.d.i.a.

somentor:

doc. PRIMOŽ HOČEVAR, u.d.i.a.

leto vpisa:

2007/2008

leto izdelave:

2015

TLORIS 1. NADSTROPJA merilo:

1:100

A B .16

1.20

C 1.70

4.86

1.65

.60

3.30

.16

E 4.12 3.70

21.7 7 .16 1.70

F .60

4.86

.16

5.10

3.30

31.07

.16

4.86 1.70

N M

3.70

.60

.16 3.30

4.12 3.70

.16

4.86 1.70

.60

.16 3.30

4.12 3.70

.16

4.86 1.70

.60

.16 3.30

4.00

1.20

1.65

KOPALNICA keramika 5,40 m²

TERASA lesene podnice 13,30 m²

KOPALNICA keramika 5,40 m²

OTROŠKA SOBA parket 10,26 m²

TERASA lesene podnice 13,30 m²

KOPALNICA keramika 5,40 m²

OTROŠKA SOBA parket 10,26 m²

TERASA lesene podnice 13,30 m²

2.70

OTROŠKA SOBA parket 10,26 m²

3.86

6.70

1.40

.16

HODNIK parket 6,58 m²

1.45

HODNIK parket 6,58 m²

OTROŠKA SOBA parket 10,26 m²

HODNIK parket 6,58 m²

OTROŠKA SOBA parket 10,26 m²

3.84

1.20

13.45

1.40

.16

.90

.16

3.70 3.70

3.04

4.70

3.25

1.45

.90 5.60

SPALNICA parket 14,40 m²

3.25

SPALNICA parket 14,40 m²

magistrsko delo 3.70 3.70

1.60

23.40

.16

5.60

3.60 3.30

1.45

.90

3.25 5.60

3.70 3.70

1.45

.90

3.25 5.60 32.70

3.70 3.70

1.45

.90

3.25 5.60

4.00 3.70

.30

1.20 1.20

7 avtor:

ROK PEZDIRC, abs. arh.

mentor:

prof. JANEZ KOŽELJ, u.d.i.a.

somentor:

doc. PRIMOŽ HOČEVAR, u.d.i.a.

leto vpisa:

2007/2008

leto izdelave:

2015

TLORIS 2. NADSTROPJA merilo:

1:100

A B .40

4.80 5.60

.40

E 3.70 3.70

21.79 .40

4.80 5.60

.40

B 3.50

3.70

1.86

.20 .4

31.07

.40 .40

4.80 5.60

.40

3.50 3.70

.20 .40

4.80 5.60

.40

3.50 3.70

.20 .40

4.80 5.60

.40

3.50 4.00

.20.30

1.20 1.20

1.65

4.60

19.29

1.20

7.20

6 magistrsko delo

B 3.30

5.60 4.80

.40 54.52

.40

3.70 3.70

.40

5.60 4.80

.40

3.70 3.70

.40

5.60 4.80

.40

4.00 3.43

.57

1.20 1.20

avtor:

ROK PEZDIRC, abs. arh.

mentor:

prof. JANEZ KOŽELJ, u.d.i.a.

somentor:

doc. PRIMOŽ HOČEVAR, u.d.i.a.

leto vpisa:

2007/2008

leto izdelave:

2015

TLORIS STREHE merilo:

1:100

2.66 2.86

3.08 2.66

.20 .84

.84 .20 .58

+9,60

9.64 2.62 2.42

2.64 2.84

9.64

.20 .62

.40 .20

+6,10

.34 .20 2.72 2.92

2.92 2.72

.20 .34

+3,06

1.25 .70 .35 1.21

1.21 .70 .35 1.25

±0,00

4.00 1.20

5.00 9.44

.30

4.00

5.00 9.30

.30

4.00

5.00 9.33 53.99

5.10 4.76

4.00

5.00 9.32

.30

4.00

5.00 9.45

1.20

magistrsko delo

avtor:

ROK PEZDIRC, abs. arh.

mentor:

prof. JANEZ KOŽELJ, u.d.i.a.

somentor:

doc. PRIMOŽ HOČEVAR, u.d.i.a.

leto vpisa:

2007/2008

leto izdelave:

2015

PREREZ A-A merilo:

1:100

2.86 2.66

3.54 3.86

.20 .58 .84

+9,60

1.60 1.60

1.60

4.00

2.40

5.60

1.60 4.60

13.25

1.60 1.45

9.62 2.84 2.64 .20 .34 2.97 2.74

+3,04

+3,06

-0,02

±0,00

-0,02

1.23 .70 .30 1.23

.34 .20 1.25 .70 .35 1.23

2.72 2.92

2.48 2.62

9.62

.52 .20

.20 .40

+6,10

1.60 1.44

1.60 1.60

2.40

4.00 7.00 13.25

1.60

1.60 3.20

magistrsko delo

avtor:

ROK PEZDIRC, abs. arh.

mentor:

prof. JANEZ KOŽELJ, u.d.i.a.

somentor:

doc. PRIMOŽ HOČEVAR, u.d.i.a.

leto vpisa:

2007/2008

leto izdelave:

2015

PREREZ B-B in C-C merilo:

1:100

magistrsko delo

avtor:

ROK PEZDIRC, abs. arh.

mentor:

prof. JANEZ KOŽELJ, u.d.i.a.

somentor:

doc. PRIMOŽ HOČEVAR, u.d.i.a.

leto vpisa:

2007/2008

leto izdelave:

2015

VZHODNA FASADA merilo:

1:100

magistrsko delo

avtor:

ROK PEZDIRC, abs. arh.

mentor:

prof. JANEZ KOŽELJ, u.d.i.a.

somentor:

doc. PRIMOŽ HOČEVAR, u.d.i.a.

leto vpisa:

2007/2008

leto izdelave:

2015

ZAHODNA FASADA merilo:

1:100

80cm

120cm

40cm

T2 T4

magistrsko delo

avtor:

ROK PEZDIRC, abs. arh.

mentor:

prof. JANEZ KOŽELJ, u.d.i.a.

somentor:

doc. PRIMOŽ HOČEVAR, u.d.i.a.

leto vpisa:

2007/2008

leto izdelave:

2015

FASADNI PAS merilo:

1:20

magistrsko delo

avtor:

ROK PEZDIRC, abs. arh.

mentor:

prof. JANEZ KOŽELJ, u.d.i.a.

somentor:

doc. PRIMOŽ HOČEVAR, u.d.i.a.

leto vpisa:

2007/2008

leto izdelave:

2015

AKSONOMETRIJA merilo:

1:100

7 .

G R A F I Č N E

P R I LO G E

Slika 59-61: maketa naselja. (vir: osebni) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo | Projektna študija zazidave v Podgorici pri Ljubljani | avtor: Rok Pezdirc | Mentor: prof. Janez Koželj, u. d. i. a. | Somentor: doc. Primož Hočevar, u. d. i. a. | leto vpisa na fakulteto za arhitekturo: 2007/2008 | kraj in leto izdelave magistrskega dela: Ljubljana, 2015

8 .

Tiskani viri

Spletni viri

Alexander, C., Ishikawa, S., Silverstein, M., Jacobson, M., Fiksdahl-King, I., Angel, S., 1977. A pattern Language. New York: Oxford Univerity Press

ArchDaily., 2015. 9 Houses In Lens / TANK Architectes. [spletni vir] Dostopno na: http://www.archdaily.com/87797/9-houses-in-lenstank-architectes/ [8.april 2015].

Azinović, D., Kregar, P., Marn, T., Sajovic, P., Vujović, A. 2014. Tipologija večstanovanjskih stavb. Ptujska Gora: In obs medicus Čerpes, I., Blejec, G., Koželj, J. 2008. Urbanistično načrtovanje: raba prostora, tipologija stanovanjske gradnje, promet, parcelacija. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo Koželj, J. 2004. Nizko-gosto, visoko mešano. V A. Planišček, A. Vodopivec, ur. Stanovanja za naše nove razmere. Ljubljana: Stanovanjski sklad Republike Slovenije, 2004, str. 58-69. Koželj, J. 2007. Opredelitev sodobnega mesta. V I. Čerpes, M. Dešman, ur. O Urbanizmu: kaj se dogaja s sodobnim mestom?: zbornik. Ljubljana: Krtina, 2007, str. 195-208. Koželj, J. 2008. Arhitektura mesta=urbanistično oblikovanje, delovno gradivo. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo Mlinar, Z. 1990. Od obrobnih zaznav do prepoznavanja identitete informacijske družbe. Teorija in praksa, 27 (12), str. 57-62 Rupar, B. 2007. Oblikovanje raznolike zazidave: sistemski pristop. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo Thomas, R. 2003. Sustainable Urban Design. An Environmental Approach. London: Spoon Press Untermann, R., Small, R. 1977. Site planning for cluster housing. New York: Van Nostrand Reinhold Company Inc. Vodopivec, A. 2004. Sodobno stanovanje. V A. Planišček, A. Vodopivec, ur. Stanovanja za naše nove razmere. Ljubljana: Stanovanjski sklad Republike Slovenije, 2004, str. 10-17.

Arkitektur Förlag AB. 2015. Laröd Hage, Helsingborg. [spletni vir] Dostopno na: http://www.arkitektur.se/ur_arkitektur/larod-hage-helsingborg [8.april 2015]. Arqa. 2009. A Row of Houses in Roosendaal, The Netherlands. [spletni vir] Dostopno na: http://arqa.com/english/architecture-es/a-row-of-houses-in-roosendaal-the-netherlands.html [8.april 2015]. Baldea, M., 2013. Qualities of density. [spletni vir] Dostopno na: https://densityarchitecture.wordpress.com/2013/01/27/ qualities-of-density/ [8.april 2015]. Geopedia. 2013. Geopedia. [spletni vir] Dostopno na: http://www.geopedia.si [8.april 2015]. Google. 2015. Google maps. [spletni vir] Dostopno na: https://www.google.si/maps [18.marec 2015]. GURS. 2015. Javne informacije Slovenije, DTK5, zemljiški kataster, kataster stavb, DOF5. [digitalni podatki] [17.marec 2015] Jett, M., 2011. AD Classics: Almere House / Benthem Crouwel Architekten. [spletni vir] Dostopno na: http://www.archdaily.com [8.april 2015].

L I T E R AT U R A

I N

V I R I

Kjellander+Sjöberg. 2015. Fittja Terraces. [spletni vir] Dostopno na: http://www.ksark.se/projekt/sjoterrassen/ [8.april 2015].

Snøhetta. 2015. Bjølsen Campus Landscape. [spletni vir] Dostopno na: http://snohetta.com/project/71-bjolsen-campus-landscape [8.april 2015].

Kjellander+Sjöberg. 2015. New Hemmeslöv. [spletni vir] Dostopno na: http://www.ksark.se/projekt/nya-hemmeslov/ [8.april 2015].

Statistični urad republike Slovenije. 2011. Gospodinjstva in družine, Slovenija, 1. januar 2011 - končni podatki. [spletni vir] Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4029 [16. januar 2013].

Metalocus. 2012. RIBA London Winners 2012. [spletni vir] Dostopno na: http://www.metalocus.es/content/en/blog/riba-london-winners-2012 [8.april 2015]. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, RS. 2015. Grafični podatki RABA za celo Slovenijo. [spletni vir] Dostopno na: http://rkg.gov.si/GERK/documents/RABA_2015_03_31.RAR [8.april 2015]. MOL. 2015. Javni informacijski sistem prostorskih podatkov Mestne občine Ljubljana URBINFO. [spletni vir] dostopen na: https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana [17.marec 2015] Prima. 2015. Naselje Vrtnarija v Stražišču pri Kranju. [spletni vir] Dostopno na: http://www.prima.si/naselje_vrtnarija [8.april 2015]. RAU. 2015. Energy and Carbon. [spletni vir] Dostopno na: http://www.rau.ac.uk/the-rau/sustainability-at-the-rau/ energy-carbon [8.april 2015]. SLA. 2015. Deltakvarteret. [spletni vir] Dostopno na: http://www.sla.dk/dk/projects/deltakvarteret-vinge [8.april 2015].

Štrovs, P., 2006. Ljubljana: “the projects”, #3. [spletni vir] Dostopno na: http://oslikarstvuinsecem.blogspot.com/2006/02/ljubljana-projects-3.html [8.april 2015]. Štrovs, P., 2005. Uh, uh #13. [spletni vir] Dostopno na: http://oslikarstvuinsecem.blogspot.com/2005/10/uhuh-13.html [8.april 2015]. Tu Delft. 2015. Chair technical ecology and methods (TEAM). [spletni vir] Dostopno na: http://www.bk.tudelft.nl/index.php?id=16426&L=1 [8.april 2015]. UN-Habitat. 2015. Sustainable neighbourhood planning: Five Principles. [spletni vir] Dostopno na: http://unhabitat.org/a-new-strategy-of-sustainable-neighbourhood-planning-five-principles/ [18.marec 2015]. UL, FA, Katedra za urbanizem. 2013. Navodila za urbanistično projektiranje 1 Vandkunsten. 2015. Kvistgård - dense-lowrise housing. [spletni vir] Dostopno na: http://www.vandkunsten.com/uk/Projects/Project/ Description/kvistg%C3%A5rd---dense-lowrise-housing/17-38.p [8.april 2015].

Zahvala Hvala mentorju prof. Janezu Koželju in somentorju doc. Primožu Hočevarju za pomoč pri izdelavi magistrske naloge in vodenje skozi vsa študijska leta. Hvala staršem za podporo v času študija in Urši za vse.

Izjava o avtorstvu Spodaj podpisani Rok Pezdirc izjavljam, da sem avtor magistrskega dela z naslovom Projektna študija zazidave v Podgorici pri Ljubljani, ki sem jo izdelal pod mentorstvom prof. Janeza Koželja in somentorstvom doc. Primoža Hočevarja in zagovarjal dne 16.4. 2015 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.