Tjaša Barič

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Tjaša Barić REVITALIZACIJA INDUSTRIJSKE DEDIŠČINE IDEJNA ZASNOVA KULTURNEGA SREDIŠČA MAPO V SEULU Magistrska naloga

mentor: doc. dr. Alenka Fikfak konzultanta za konstrukcijo: Josip Konstantinović in doc.dr. Tomaž Slak leto vpisa: 2008/2009 leto izdelave magistrske naloge: 2014/2015

summary

povzetek

Seoul is a city with rich, several thousand year old history, that had to literally rebuild itself in the past sixty years from the ashes left behind by Korean war. It was engineering infrastructure that dominated in the race towards quick recovery and fast development, destroying most of already scarce historic tissues of the city. This era too, has now become a part of history and is crucial for understanding the developed, economically strong Korea we know today. It testifies about perseverance and drive of the nation and hints about insecure time in aftermaths of war.

Seul je mesto z bogato večtisočletno zgodovino, ki se je moralo od sredine prejšnjega stoletja dobesedno dvigniti iz pepela in se zagraditi na novo. V strmenju k hitri obnovi in čim hitrejšem razvoju je prevladala inženirska infrastruktua, ki je izpodrinila še redke ostanke zgodovinskega tkiva. Tudi to obdobje je danes preteklost, vendar pa je ključno za razumevanje eknonomsko močne, razvite Koreje, takšne kot jo poznamo. Priča o zanosu in vztrajnosti naroda in prikriti nesigurnosti slutnje vojne. Obdobje kot tako, je prav, da se ohrani v spominu in korak, ki so ga naredile mestne oblasti Seula glede ohranjanja te dediščine predstavlja velik mentalni preskok v odnosu do dediščine, ki je bila v preteklosti prepogosto pozabljena.

Era as such should be remembered and the move made by Seoul Municipal Government towards this heritage shows a big shift in mentality towards heritage, which has too often been disregarded in the past.

Naftno skladišče Mapo je služilo kot skladišče nacionalnih naftnih zalog od naftne krize v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja do Svetovnega prvenstva v nogometu leta 2002, ko je bilo območje zaradi varnostnih razlogov opuščeno. Danes se je na območju ohranilo pet jeklenih silosov, katerih prenova je osrednja tema magistrske naloge.

Mapo oil depot , has served as oil storage during oil crisis in the late seventies and has been abandoned in preparation for World Cup 2002 due to security reasons. Now five oil tanks ramain and they represent the main focus of the project. Design estimates the value of the area and highlights the qualities of the site and existing buildings. It incorporates the mountain Maebong-san back into the city tissue and gives it back to it’s inhabitants. The interventions are quiet and as unintrusive as possible. The clear limit between old and new is is blurred, which is usually clearly established in renovation projects. The starting point for interventions is the analysis of existing state of the site, recognition of spatial qualities and establishing of the strategy for preservation of unique elements and adaptation for human use.

Idejna zasnova območje ovrednoti in izpostavi bistvene kvalitete lokacije in obstoječih objektov, ter območje gore Maebong-san vključi nazaj v mestno tkivo in ga vrne prebivalcem. Posegi so karseda nevsiljivi in tihi, zabriše se jasna ločnica med novim in starim, ki je ustaljena praksa pri prenovi arhitekturne dediščine. Izhodišče za posege je analiza prvotnega, izvornega stanja na območju, prepoznavanje kvalitet in začrtanje strategije kako ohraniti edinstvene elemente, hrati pa objekte prilagoditi človeški rabi.

The new cultural depot with extensive park and recreational areas serves as an additional green public area within the dense chaotic city, that offers a calm retreat. Cultural depo promotes awareness about recent history and industrial heritage, the importance of its preservation and at the same time offers a unique spatial ambience with different forms of artistic expression and education.

Novo kulturno središče z obsežnim parkom in rekreacijsko funkcijo ima namen nekoliko razbremeniti že obstoječe javne prostore in ponuditi prebivalcem mesta novo zeleno območje, kamor se lahko umaknejo od vrveža mesta. Kulturno središče spodbuja ozaveščanje o pretekli zgodovini in dediščini, ter pomembnosti njenega ohranjanja, ter hkrati ponudi edinstven ambientalen prostor različnim oblikam umetniškega ustvarjanja in izobraževanja.

The master thesis deals with the question of revitalisation of non-architectural industrial heritage, possible strategies of dealing with heritage and questions existing practices. At the same time it explores spatial policies of Seoul and it’s development. It compares it with Slovenian and European situation and tries to highlight the quality aspects of dynamic cities and elements of Seoul’s spatial policies that could help break the rigidity and stagnation of development of majority of European cities.

Magistrsko delo se ukvarja z vprašanjem revitalizacije nearhitekturne industrijske dediščine, možnimi strategijami poseganja v dediščino in postavi pod vprašaj ustaljene smernice. Hkrati razišče prostorsko politiko Seula in njegov razvoj, ter naredi primerjavo s slovenskimi in evropskimi razmerami, ter poizkuša izpostaviti kvalitetne aspekte dinamičnega mesta in elemente prostorske politike, ki bi lahko razbila rigidnost in stagnacijo razvoja večine evropskih mest.

The renovated site would become an additional green area in overcrowded city and would help with understanding of industrial heritage and Korea’s recent history.

Prenovljeno območje bi postalo dodatno zeleno območje v pregostem mestu, ter bi pripomoglo k razumevanju industrijske dediščine in novejše zgodovine Koreje.

Ključne besede: revitalizacija, prenova, zeleno območje, nearhitekturna industrijska dediščina, Koreja, Seul, kulturno središče, prostorska politika, silosi

Key words: revitalisation, renovation, green area, non-architectural industrial heritage, Korea, Seoul, cultural depot, spatial policies, tanks

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

1

TEORETSKA IZHODIŠČA uvod oris problema in cilj naloge teoretska izhodišča kaj je industrijska dediščina? vloga in pomen industrijske dediščine ohranjanje industrijske dediščine ohranjanje energije stavb pristopi k revitalizaciji revitalizacija v kontekstu naftnega skladišča mapo

3 3 4 5 6 7 8 9 10 12

ŠIRŠI KONTEKST PROSTORA zgodovina koreje razvoj koreje v 20. stoletju razdvojenost med tradicijo in sodobnostjo prostorska politika Seula relavantna korejska zakonodaja prostorske analize okrožja Mapo-gu

13 14 15 16 19 22 24

OŽJI PROSTORSKI KONTEKST veliki športni dogodki, kot mehanizmi urbanega razvoja analize ožje projektne lokacije okrožja Sangam ožja lokacija in natečajna naloga analize projektne lokacije vizualna analiza prostora

30 31 34 38 43 45

REFERENCE

49

PROJEKT projekt možne strategije koncept temperatura in konstrukcija dostop park in vegetacija

52 53 55 56 57 58 59

KONSTRUKCIJA princip konstrukcije dostopni tuneli požarna varnost konstrukcija silosa1 konstrukcija silosa 2 konstrukcija silosa 3 konstrukcija silosa 4 konstrukcija silosa 5

60 61 62 63 64 65 66 67 68

FOTOGRAFIJE MAKETE

133

ZAKLJUČEK

136

VIRI IN LITERATURA

137

IZJAVA O AVTORSTVU

138

ZAHVALA

139

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

kazalo GRAFIČNE PRILOGE situacija situacija- parkirišče in parkovna ureditev situacija - dostop do silosov

1:2500 1:1000 1:1000

69 70 71 72

načrti silos 1 tloris pritličja tloris 1.etaže prerez A-A fasada

1:200 1:200 1:200 1:200

74 75 76 77 78

načrti silos 2 tloris pritličja tloris strehe prerez B-B fasada

1:200 1:200 1:200 1:200

80 81 82 83 84

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200

86 87 88 89 90 91 92

načrti silos 4 tloris pritličja tloris 1.etaže prerez D-D fasada

1:200 1:200 1:200 1:200

94 95 96 97 98

načrti silos 5 tloris pritličja prerez E-E fasada

1:200 1:200 1:200

100 101 102 103

1:25

105

načrti silos 3 tloris pritličja tloris 1.etaže tloris 2.etaže tloris ostrešja prerez C-C fasada

fasadni pas 1:25

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

TEHNIČNI LISTI RUŠITEV IN POSEGOV načrti silos 1 tloris pritličja- rušitve prerez A-A’- rušitve tloris pritličja- novi posegi tloris 1.etaže- novi posegi prerez A-A’- novi posegi

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200

107 108 109 110 111

načrti silos 2 tloris pritličja- rušitve prerez B-B’- rušitve tloris pritličja- novi posegi tloris strehe- novi posegi prerez B-B’- novi posegi

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200

112 113 114 115 116

načrti silos 3 tloris pritličja- rušitve prerez C-C’- rušitve tloris pritličja- novi posegi tloris 1.etaže- novi posegi tloris 2.etaže- novi posegi tloris ostrešja-novi posegi prerez C-C’- novi posegi

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200

117 118 119 120 121 122 123

načrti silos 4 tloris pritličja- rušitve prerez D-D’- rušitve tloris pritličja- novi posegi tloris 1.etaže- novi posegi prerez D-D’- novi posegi

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200

124 125 126 127 128

načrti silos 5 tloris pritličja- rušitve prerez E-E’- rušitve tloris pritličja- novi posegi prerez E-E’- novi posegi

1:200 1:200 1:200 1:200

129 130 131 132

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

106

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

2

uvod

vir: http://mapodepot.org/ (27.5.2015)

1 Notranjost silosa številka 4.

Koreja je trenutno ena svetovnih ekonomskih velesil, vendar pa se je na tem položaju znašla šele v zadnjih dvajsetih letih. Večina dvajsetega stoletja je bila zanjo turbulentna, razvoj sodobne Koreje, kot jo poznamo danes, pa se je začel pred zgolj šestdesetimi leti po zaključku korejske vojne. Njena prestolnica Seul je iz ruševin zrastla v eno največjih mest in metropolitanskih območij na svetu, z eno največjih gostot prebivalstva. Mesto z desetimi milijoni prebivalcev in kar petindvajsetimi milijoni prebivalcev v širšem območju prestolnice je kaotično in gosto pozidano. Primanjkuje predvsem zelenih območij in prostorov, kjer se življenje umiri in si človek lahko odpočije. Naftno skladišče Mapo je v sedemdesetih letih ‒ v obdobju nesigurnosti, hitrega razvoja in naftne krize ‒ postalo skladišče nacionalnih zalog. Industrijsko dejavnost so opustili leta 2000, ob preobrazbi širše lokacije v prizorišče svetovnega prvenstva v nogometu leta 2002 in je ostala pozabljena trinajst let. Zaradi tajnosti območja, povezanega s turbulentnim odnosom s severno sosedo, težje dostopnosti in predvsem varnosti, je območje javnosti nedostopno in do danes skoraj nedotaknjeno. Mestne oblasti Seula so naftno skladišče Mapo-gu prepoznali kot industrijsko dediščino, ki ima za mesto in državo zgodovinski, socialni in kulturni pomen, s čimer je bil narejen prvi korak k njenemu ohranjanju in revitalizaciji. Prepoznali so njeno edinstvenost in njen potencial za mesto in okrožje Mapo-gu, kjer so sedaj parki, stanovanja, komercialna območja, tehnologija in šport, primanjkuje pa predvsem kulturne dejavnosti. Severno pobočje in vrh hriba Maebong-san sta bila že urejena v rekreacijsko območje. Mestne oblasti so v nasprotju z običajno prakso revitalizacije območij z rušitvijo in novogradnjo izrazile željo območje ohraniti in mu dati novo življenje. Z novim kulturnim programom in revitalizacijo celotnega parka bo območje prvič odprto širši javnosti, mesto pa bo tako dobilo nov zelen javni prostor, nove kulturne objekte in predvsem zgled o ohranjanju dediščine, ki je bila v imenu napredka skoraj povsem izbrisana. 1 Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

3

2 Zimska veduta naftneg skladišča Mapo z mestnim zaledjem.

oris problema in cilj naloge

vir: http://koreabizwire.com/wp/wp-content/uploads/2014/08/l_2014082601003396300278471.jpg (27.5.2015)

Metropolitanska mesta, kot so Seul, se širijo z nam skoraj nepredstavljivo hitrostjo. Vsak kos zemljišča v mestu je dragocen in skoraj ni nepozidanih površin. Mesto se organsko stalno razvija, gradi in ruši. Ta praksa prostorske politike se je začela po korejski vojni, ko si je država prizadevala znova zgraditi mesta, infrastrukturo in nacionalno zavest. Iz revščine se je država dvignila v manj kot šestdesetih letih, vendar s ceno, ki jo je plačala stavbna dediščina. Danes je zavest o izgubljeni dediščini mnogo večja kot nekoč, hkrati pa je večje tudi obžalovanje zaradi neustreznih posegov. Ob ekonomski in gospodarski stabilnosti je država končno dovolj bogata, da se ukvarja tudi z vprašanji dediščine, revitalizacije degradiranih območij in graditve zelenih javnih površin. Večja je tudi ozaveščenost v stroki, zato arhitekti stalno raziskujejo načine, kako se spopasti z obstoječim megalomanskim stavbnim tkivom, ki priča o pretekli dobi, in ga brez rušitve prilagoditi današnjim potrebam. Projekt prenove naftnega skladišča Mapo-gu pomeni spremembo pristopa mestnih oblasti do prostorske politike in novo politiko ravnanja z dediščino. V hrib Maebong-san je vkopanih pet jeklenih silosov, ki so bili del skladiščenja nacionalnih zalog nafte. Ob graditvi stadiona za svetovno prvenstvo v nogometu se je širše območje, ki je bilo prej zanemarjeno, začelo obnavljati in graditi. Z gradnjo novega letališča Incheon je lokacija postala bolje prometno povezana in se je z roba mesta znašla v njegovi notranjosti. Prejšnjemu območju deponij in nezaželjene industrije na obrobju mesta je bilo dano novo življenje, zgrajeni so bili parki, športna infrastruktura, stanovanjske soseske, izobraževalne ustanove ter digitalna tehnologija. Kot osamelec je nedotaknjen ostal hrib Maebong-san, ki izstopa iz svoje urbane okolice. Hrib je dobro ohranjen z gosto gozdno vegetacijo in pohodnimi potmi. Na njegovi lokaciji je začasno parkirišče nogometnega stadiona, delavnica za reciklažo pohištva, skladišče za pohištvo, objekt gradbenega podjetja, ki je gradilo nogometni stadion, in garaža za plužilce, ki so zapuščeni in v slabem stanju. Namen projekta je ohraniti in prenoviti dragoceno industrijsko dediščino in jo preurediti v kulturno središče s koncertno dvorano, razstavnimi prostori, knjižnico in planetarijem, ki jih spremlja rekreacijski program celotnega parka. Cilj je ponuditi zgled ravnanja in spoprijemanja z industrijsko dediščino v mestu, ki se razvija po principu rušitev in novogradnje. Kulturno središče je del večjega naravnega parka znotraj urbane metropole, ki naj zagotovi prepotrebne zelene in javne površine v mestu. Poveže naj se tudi z rekreacijskim in športnim programom, ki zaznamuje širše območje lokacije. Nov poseg bo ohranil industrijsko dediščino in ji dal novo življenje. Veliko zeleno območje znotraj mesta bo po desetletjih vrnjeno prebivalcem in bo zagotovilo dodatne javne površine znotraj mesta, skoraj najbolj naseljenega na svetu, s poudarkom na prenovi opuščenih silosov v kulturne objekte.

2 Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

4

teoretska izhodišča kaj je industrijska dediščina? vloga in pomen industrijske dediščine ohranjanje industrijske dediščine ohranjanje energije stavb pristopi k revitalizaciji revitalizacija v kontekstu naftnega skladišča Mapo

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

3 Naftno skladišče Mapo-gu, pozabljen osamelec sredi mesta.

kaj je industrijska dediščina?

vir: http://mapodepot.org/ (27.5.2015)

Industrijska revolucija je spremenila svet in vplivala na večino človeške populacije, vključno z drugimi oblikami življenja na našem planetu. Spremenila je način življenja in s tem tudi socialne, tehnološke in ekonomske okoliščine. Industrijska dediščina predstavlja materialni dokaz sprememb univerzalnih človeških vrednot, zato je njihovo prepoznavanje in ohranjanje pomembno. (TICCIH, 2003) Območja industrijske dediščine so pomemben del našega grajenega okolja in pokrajine. Predstavljajo oprijemljive in neoprijemljive povezave z našo preteklostjo in imajo pomembno vlogo tudi v prihodnosti naših mest. (Heritage Council Victoria, 2013) Kaj je pravzaprav industrijska dediščina? Citiram definicijo Mednarodnega komiteja za ohranjanje industrijske dediščine: »Industrijsko dediščino predstavljajo ostanki industrijske kulture, ki imajo zgodovinsko, tehnološko, socialno, arhitekturno ali znanstveno vrednost. Predstavljajo jih stavbe, mehanizacija, delavnice, mlini in tovarne, rudniki ali območja, namenjena obdelavi ali dodelavi surovin, skladišča in shrambe, območja proizvodnje, prenašanja in uporabe elektrike, transport in vsa njegova infrastruktura, ter socialni prostori, ki so povezani z industrijsko dejavnostjo, kot so stanovanja, ter verski in izobraževalni objekti.« (TICCIH, 2003) Ostanki industrijske dediščine niso zgolj objekti, v katerih je potekala industrijska aktivnost, temveč tudi stroji, pokrajine ter druge sledovi procesov in proizvodnje. Industrializacija je z vidika prostorske dediščine pomembna, saj uvaja nove prostorske kategorije in razmerja. Pri tem pa ne gre vedno za pozitivne spremembe, treba jih je ovrednotiti in varovati v potezah, ki so pomembne za pričevalnost določenega obdobja. (Ifko, 2002) Industrijska območja so v času delovanja večinoma nedostopna javnosti. Za raziskovanje postanejo po navadi odprta šele po prenehanju proizvodnje, pa tudi takrat mnogokrat ostanejo zaprta. Prav to dejstvo je rešilo naftno skladišče Mapo-gu, ki je tako pozabljeno počakalo na tako administracijo, ki je naklonjena ohranjanju dediščine.

3 Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

6

vloga in pomen industrijske dediščine

vir: http://nomadisbeautiful.com/wp-content/uploads/2015/01/Ljubljiana-Slovenia-5.jpg(22.6.2015) vir: http://rexpro.b92.net/mvm/img/tovarna/01_ROG_panorama.jpg (22.6.2015)

4 Ljubljanska Cukrarna, ki še vedno čaka svojo prenovo. 5 Tovarna Rog.

IIndustrijska dediščina je zelo ranljiva, pogosto je v nevarnosti in nemalokrat izgubljena zaradi pomanjkanja zavedanja, dokumentiranja, priznavanja ali zaščite. Velikokrat pri tem igrajo pomembno vlogo spreminjajoči se ekonomski trendi, negativne percepcije, okolijska problematika ali pa zgolj sama velikost in kompleksnost objekta. (ICOMOS, 2011) Raziskava angleške organizacije za varstvo dediščine (English Heritage) je pokazala, da je industrijska dediščina v večji nevarnosti kot skoraj vse ostale vrste dediščine. Industrijska območja so pogosto manj cenjena in posledično prepuščena propadu. Območja v nevarnosti je treba prepoznati in zabeležiti, da se lahko sprožijo postopki, ki zmanjšujejo tveganje in spodbujajo njihovo popravilo ter ponovno uporabo. Zaradi pomanjkanja sredstev in nedorečene politike upravljanja je kar nekaj tovrstne dediščine sicer ohranjene, vendar v slabem stanju ali prenovljene brez ustreznega pristopa. (Ifko, 2002) Pri nas sta taka primera propadanja industrijske dediščine Cukrarna in Rog, čeprav ju je Zavod za spomeniško varstvo spoznal kot pomemni dediščini, kar je po navadi prvi in najpomembnejši korak ohranjanja, vendar pa se žal zdi, da je tudi zadnji. Nekaj idejnih načrtov prenove sicer obstaja, vprašanje pa ostaja, če bodo let ti tudi realizirani. Listina Nizhny Tagil za varovanje industrijske dediščine iz leta 2003 poziva predvsem k prepoznavanju industrijske dediščine in njenega zabeleženja v javnih arhivih, dostopnih javnosti v različnih medijih, kar bi dvignilo ozaveščenost. Hkrati poudarja, da je pomembno zabeležiti celotno stanje in karakteristike območij pred kakršnimi koli posegi. Zavzema se tudi za skupne svetovne kriterije prepoznavanja te dediščine in vzpostavitev univerzalnih smernic za njeno ohranjanje.

4 Univerza v Ljubljani

Redkost območja, tipologija in pokrajina dodajo določeno vrednost, predvsem pa se pri ocenjevanju vrednosti dediščine cenijo zgodnji in pionirski primeri. Medtem ko naftno skladišče Mapo ni ne zgodnji ne pionirski primer, pa je zelo posebna zelena lokacija in umestitev industrijskih objektov v prostor. Ohranjenost narave in potencial lokacije sta izjemna. (TICCIH, 2003)

5 I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

7

6 7 8 9

Primer dobre prakse: prenovljena tovarna koksa Zollverein. Nova parkovna ureditev znotraj tovarne koksa, je le delček širšega projekta- Emscher parka. Drsališče je le en izmed novih kulturnih in rekreativnih programov znotraj tovarniškega kompleksa. Poslopje jaška 12 v značilnem Bauhaus slogu..

ohranjanje industrijske dediščine

vir: http://www.landezine.com/wp-content/uploads/2011/08/09-Blast-Furnace-Park-Baumplatz.jpg (22.6.2015) vir: http://beyondplanb.eu/media/images/originals/emscheparc.png (22.6.2015) vir: http://www.goethe.de/ins/cz/pro/architekturspaziergang/ruhr/8_schwimmbad/5gr.jpg (22.6.2015) vir: http://www.skylark-creative.com/blog/BEgallery/gallery_files/DSC_4336_7_8.jpg (22.6.2015)

Z vidika industrijske in kulturne dediščine me je zanimalo, katere so obstoječe smernice in kakšni so različni možni pristopi do revitalizacije dediščine.

6

Sedaj in v prihodnje je težko še naprej uporabljati stare industrijske objekte ali prostore z njihovim prvotnim namenom ‒ bodisi zaradi spreminjanja tehnologije bodisi zaradi spreminjanja potreb trga, zato je za njihovo ohranitev posebej pomembna ponovna raba. Tako je najboljši način za ohranitev dediščine stavbe, strukture ali območja, da jih znova uporabljamo. Njihova revitalizacija povezuje preteklost s sedanjostjo in je usmerjena na prihodnost. Če je revitalizacija uspešna, lahko botruje h gradnji socialnega in kulturnega kapitala, trajnostnemu razvoju okolja ter urbani regeneraciji. (Heritage Council Victoria, 2013)

7

Po prenehanju obratovanja lastniki te objekte vidijo bodisi v njihovem polnem potencialu ali pa kot problem, ki bi ga bilo najbolje rešiti z rušitvijo. V primeru, da nekdanjih lastnikov ni več, po navadi postane lastnik teh območij mesto. To se lahko odloči območje revitalizirati in ohraniti kot industrijsko dediščino, ji dati nov program in življenje ali pa oceni, da je parcela sama vrednejša od objektov na njej in jo tako prodajo zasebnikom ali pa na njenem mestu sami investirajo v novogradnjo. Pogosto se pri odločanju o industrijskih objektih izpostavlja negativne lastnosti, kot so zanemarjenost in degradacija, različna kvaliteta fonda in veliki stroški revitalizacije. Tako je pogosta hitra rešitev rušitev. Območja postanejo tarča špekulativnega razvoja, posebej na lokacijah, lociranih znotraj mesta. Novi projekti so pogosto velikopotezni, njihova vizija pa je žal pogosto kratkoročna in podrejena le hitremu dobičku. (Heritage Council Victoria, 2013)

8 Univerza v Ljubljani

Za ohranitev industrijske dediščine, strojev in arhivov so potrebne primerne smernice ter zakonski in administrativni ukrepi, ki so ustrezno uporabljeni. (ICOMOS, 2011)

9 I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

8

10 Deponija betona, ki čaka na reciklažo. 11 Vedno popularnejša postaja tudi ponovna raba lesenih tramov.

ohranjanje energije stavb

vir: http://news.thomasnet.com/~/media/AF94A03039CB477CB8532F2726AEDF50.jpg (22.6.2015) vir: http://munrohighland.co.uk/wp-content/uploads/2011/11/Reclaimed-Timber-Sleepers-034.jpg (22.6.2015)

Največji izziv modernizacije, ki je pred nami, je naš pristop do že obstoječe stavbne mase, vključno z manj cenjenimi. V okviru podnebnih razmer in vzpostavljenih ciljev za varčevanje z energijo so tudi vse obstoječe stavbe videne kot energetski vir. Pomembno je, da obravnavamo celotno energetsko ravnovesje življenjskega cikla stavbe in ne samo njeno energetsko porabo. Govorimo o »sivi« energiji, ki je shranjena v stavbah samih. (Borgman, Lanz; 2012) »Siva« energija je uporabljena za izdelavo gradbenih materialov in je tako shranjena v stavbah samih. Navadno ni upoštevana pri energetskih študijah in se brezvestno sprosti ob rušitvi stavb. Gre za težko razgradljive materiale, ki predstavljajo ogromen delež emisij. Tako imajo stavbe, pri katerih so bili uporabljeni že obstoječi stavbni elementi, boljše energetsko razmerje kot novogradnje. (Petzet, 2012) Andreas Hild v intervjuju z Muckom Petzetom predlaga, da bi za reševanje tega problema lahko amortizirali »sivo« energijo stavb, ki dosežejo energetsko ničlo pri starosti 75 let. Če bi podjetje želelo podreti stavbo, preden se ta doba izteče, bi morali plačati v fond »sive« energije in bi tako lahko spodbudili večje ohranjanje stavb. Če obstoječim stavbam podaljšamo življenjsko dobo in s tem ohranimo njihovo shranjeno energijo, lahko z ohranjanjem industrijske dediščine pripomoremo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja na lokalnem, nacionalnem ali internacionalnem nivoju. (ICOMOS, 2011) Tukaj ICOMOS poziva k posegom, ki bi bili minimalni in reverzibilni, če je to le mogoče. Pri prenovi in ponovni rabi pa naj bili posebej pozorni na materialnost in sledenje smernicam, hkrati pa naj bi tudi dokumentiran vsak poseg.

10 Univerza v Ljubljani

Poleg ponovne rabe stavb lahko govorimo tudi o njihovi reciklaži. Trenutno ta proces še ni razširjen in ekonomičen. Edina ekonomično pomembna oblika recikliranja stavb je trenutno v Evropi oz. natančneje v Švici, kjer ruševine spreminjajo v gramoz za grajenje cest. Ponovna raba drugih večjih gradbenih elementov je po navadi problematična predvsem z vidika logistike in transporta. Smiselna je tako le lokalna uporaba teh večjih elementov. Cementarne predstavljajo tretji največji vir letnih CO2 izpustov, takoj za energetiko in transportom. Ključ za zmanjševanje ogljikovega dioksida tako ni recikliranje delov stavb, temveč podaljševanje njihovega življenja z uporabo njihovih lupin ali delov namesto rušitve in novogradnje. (Petzet, 2012)

10 I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

9

pristopi k revitalizaciji

12 Prenova naftnih rezervoarjev v sklopu širitve Tate Modern-a, muzeja sodobne umetnosti v Londonu vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/45/Ostfl%C3%BCgel_Museum_f%C3%BCr_Naturkunde_Berlin_Photo_copyright_Christian_Richters.jpg (22.6.2015) 13 Novi razstavni prostori so nastali pod vodstvom biroja Herzog & Meuron vir: http://ad009cdnb.archdaily.net.s3.amazonaws.com/wp-content/uploads/2012/07/1342701289-tanks-528x350.png 14 Jeklo in beton tvroita nove razstavne prostore vir: http://www.apollovision.de/pixtacy/images/lores/Architektur/TS-68_naturkundemuseum/TS68-09.jpg (22.6.2015) 15 Svetlobna inštalacija znotraj prenovljenega rezervoarja vir: http://i.telegraph.co.uk/multimedia/archive/02278/tatetanks_2278072b.jpg

Delo na obstoječih objektih in materialih je v svetu že dolgo prioriteta. Dela so osredotočena predvsem na skrčenje, zmanjševanje, regeneracijo, predelavo in prenovo obstoječih stavb ter polnjenje vrzeli v urbanem tkivu. Najboljše izhodišče za kreativen miselen pristop je cenjenje tistega, kar že obstaja. To lahko odpre potencialne nove smeri v arhitekturi, obstoječe strukture pa lahko služijo kot inspiracija in motivacija za nadaljnji razvoj. Porušitev in zamenjava sta sicer včasih potrebna in smiselna, vendar pa pogosto obstajajo boljše alternative. (Petzet, 2012) Na vprašanje, ali naj bi objekte rekonstruirali ali ne, ni mogoče odgovoriti z enostavnim da ali ne. Pri nas je stroka načeloma proti rekonstrukciji, medtem ko je v Nemčiji stroka razdeljena, kar se posebj dobro kaže na muzejskem otoku v Berlinu. Nasprotno pa je v Koreji rekonstrukcija družbeno in strokovno sprejemljiv pristop, čeprav je relativno redek pojav.

12

13

14 Univerza v Ljubljani

Ko smo soočeni z obstoječim problemom, se ponudi veliko različnih možnih pristopov, zato se ni nujno omejiti zgolj na pritrdilni da ali zanikovalni ne. Deiner zagovarja, da ni pravilnega in napačnega odgovora, temveč je pomembno, če je na koncu rešitev smiselna ambientalno, če staro in novo uspeta ustvariti celoto. Pri revitalizaciji naj ne bi bilo tekmovanja med starim in novim, saj gre le za dve različni plasti časa, pri tem pa sledi zgodovine nikakor ne gre negirati ali prekrivati. Vprašanje, kako pristopati k dediščini, nikakor ni novo vprašanje, prav tako tudi ne razhajanje mnenj. Z njim sta se sredi 19. stoletja, v času romantike, ukvarjala že umetnostni kritik John Ruskin ter teoretik in arhitekt Violet le Duc, katerih pristopa sta si povsem nasprotovala. Ruskin je v pravem duhu romantike zagovarjal ohranjanje ruševin, ki naj bi ostale nedotaknjene, medtem ko se je le Duc ukvarjal s prenovo. Na njegovo delo je Ruskin gledal izjemno kritično; kot pripadnik gibanja »Arts and Crafts« je menil, da s svojim delom še bolj uničuje, kar je že uničeno. Za vprašanje dediščine je vendarle pomembnejši Duc, ki je zagovarjal, da naj bi posnemali zakonitosti in ideje, ne pa materialov in oblik. Njegovo stališče je bilo zelo moderno, saj se pristop do dediščine do danes ni bistveno spremenil. Dediščino naj bi obnavljali po prvotnih idejah konstrukcije in tako z znanjem preteklosti in sodobno kreativnostjo. Restavriranje in transformacija prostora naj bi bila narejena v stilu časa. Duc je biI izredno moderen pri zagovarjanju pomembnosti materialov, uporabe novih tehnologij časa in racionalnih konstrukcijskih sistemov ločenih od stila. Pravilen odgovor s pravilnim materialom in sodobno tehnologijo je pristop, ki pa naj bi bil primeren za vsako obdobje. (Coutinho, 2012)

15 I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

10

16 Prenova Naravoslovnega muzeja v Berlinu- Roger Deiner 17 Obstoječe stene so bile uporabljene kot kalup za izdelavo novih. 18 Nove betonske stene nadaljujejo stavbni ritem in se skoraj neopazno zlijejo s celoto 19 Stik stare in nove konstrukcije

pristopi k revitalizaciji

vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/45/Ostfl%C3%BCgel_Museum_f%C3%BCr_Naturkunde_Berlin_Photo_copyright_Christian_Richters.jpg (22.6.2015)

vir: https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/cb/3b/fb/cb3bfbbcdc137a5b8038492f2bb1c72a.jpg vir: http://www.apollovision.de/pixtacy/images/lores/Architektur/TS-68_naturkundemuseum/TS68-09.jpg (22.6.2015) vir: http://www.apollovision.de/pixtacy/images/lores/Architektur/TS-68_naturkundemuseum/TS68-15.jpg

Pri vrednotenju dediščine se lahko naslonimo tudi na Beneško listino iz leta 1964, ki pravi, da mora biti razlika med starim in novim jasno razvidna na vsaki točki. Ločitev starega in novega je verjetno zadnja točka skupnega dogovora, v kateri arhitekti in družba soglašajo. Posamezne posege je med seboj težko primerjati ali jih postaviti na isti nivo. Posledično mora obstajati množica različnih strategij. Beneško listino so bila po mnenju Rogerja Deinerja narobe interpretirali predvsem arhitekti. Po njegovem mnenju je sporen stavek: »Kot osnovni princip novo ne sme zmanjšati učinka obstoječega.« Arhitekti so ga v veliki meri razumeli kot dovoljenje za vzpostavljanje kontrastov s spoštovanjem do obstoječega. Na ta razvoj sta s svojim delom bistveno vplivala Scarpa in Schattner. Največji problem tega pristopa pa je, da ne gre za nadaljnji razvoj obstoječega stanja objekta, temveč za končno pripoved. Gre za kvazi ahistoričen odnos, ker ti projekti iščejo končno stanje, tu staro tam novo. Kako lahko v prihodnosti gradimo na tem? Gre za dolgoročno vprašanje, kako potemtakem revitalizirati tak objekt čez petdeset, sto ali več let? Je smotrno »novi« del rekonstruirati in zamenjati dotrajane elemente ali ponovno revitalizirati celoto in vpeljati tretji arhitekturni jezik, ki bo zopet ločen od obeh predhodnih? Morali bi se zavedati, da kot arhitekti vodimo projekt v določenem časovnem obdobju, ki pa ne bo zadnje. Bili so prednamci in bodo zanamci, mi pa smo odgovorni za to, da lahko drugi nekoč gradijo na našem delu, če bo to potrebno. Tudi pri samostoječih stavbah pričakujemo, da razvijejo odnos s svojim okoljem, se integrirajo in izboljšajo učinek obstoječega tkiva, namesto da ga zmanjšajo. (Deiner, 2012)

16

Morda je treba gledati na prenovo in revitalizacijo kot na del procesa, ki ne zanika zgodovine niti je ne postavi povsem na novo. Če nekaj razširimo ali revitaliziramo, naj ne bi naredili enake kopije že obstoječega, treba je raziskati idejo, ki jo vodi, kar pa je zagovarjal že Violet le Duc. Kombiniramo našo percepcijo s tem, kar že obstaja, obstoječe z novim in tradicionalno z neobičajnim. (Frohlich 2012)

17

Pristopov je mnogo, vendar pa vsaka dediščina potrebuje svojega. Tako kot so si med seboj objekti različni po karakterju, ohranjenosti in vrednosti, tako so različne tudi njihove potrebe, posebej če v kontekstu upoštevamo tudi novi program. Pravila so upravičena, da ne prihaja do uničevanja, vendar pa jih je treba razumeti tudi kot prilagodljiva za vsak projekt posebej.

18 Univerza v Ljubljani

Za zaključek lahko potegnemo vzporednico med razvojem mest in revitalizacijo dediščine. Morda ni cilj zarisati jasnih ločnic med starim in novim, historičnim in sodobnim. Presek bi bil oster, grob, jasen. Prav tako ob revitalizaciji dediščine ni cilj sprožiti čim bolj drugačno intervencijo, še posebej če je to storjeno zgolj iz želje po drugačnosti, razlikovanju od originala, da ne bi bilo očitkov o rekonstrukcij. Ali lahko mestom, stavbni in industrijski dediščini omogočimo organski razvoj in evolucijo znotraj sodobnega konteksta, kot so to delale generacije pred nami, ko so se mesta stoletja organsko razraščala in širila ter stavbe nadgrajevale in dograjevale glede na potrebe uporabnika in časa? Ali pa smo prišli do točke, ko si ne upamo več ravnati z obstoječim tkivom in raje zgodovino zamrznemo in arhiviramo, dokler sčasoma ne postanejo le Ruskinove občudovane ruševine, ki jih bodo investitorji z veseljem podrli, saj ne bo ničesar več prenoviti, rekonstrukcija pa je tako ali tako videna kot ponaredek?

19 I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

11

revitalizacija v kontekstu naftnega skladišča mapo

vir: http://mapodepot.org/ (27.5.2015) vir: http://www.metalocus.es/content/en/system/files/file-images/metalocus_concurso-corea_02_980.jpg (27.5.2015)

20 Zračni posnetek naftnega skladišča Mapo

Za razumevanje pomena lokacij industrijske dediščine ali struktur je pomembno temeljito znanje industrijske in socioekonomske zgodovine območja, države ali njihovih povezav z drugimi deli sveta. (ICOMOS, 2011) Revitalizacija da območju novo življenje, namesto, da bi ga zamrznila v času. Nova raba mora biti do neke mere tekoča interpretacija in mora razumeti dediščino, medtem ko da prostoru novo funkcijo. Tudi začasna raba je lahko dober način preprečevanja propada objektov, dokler se zanje ne najde dolgoročnejši program. (Heritage Council Victoria, 2013) Prenova industrijske dediščine lahko sproži tudi revitalizacijo večjega urbanega območja in mu doda vrednost. Najodmevnejši, internacionalno priznani primer take revitalizacije je nemška pokrajina Ruhr. Ta projekt je odličen primer, kako je revitalizacija industrijske dediščine povrnila življenje propadajoči pokrajini, ki je bila po opustitvi industrijske dejavnosti popolnoma opustošena, življenje v regiji pa je zamrlo. Velikopotezni projekt je ohranil industrijsko dediščino prav z njeno preobrazbo. Regija ni zanikala svoje industrijske preteklosti, temveč jo je prenesla v prihodnost. Ustvarjen je bil tudi krajinski park, ki povezuje celotno regijo, hkrati pa ima vsaka industrijska lokacija svojo parkovno ureditev z različnimi ambienti. Industrijski objekti so bili prenovljeni, v večini pa so dobili nov kulturni program. Leta 2001 pa je bila tamkajšnja tovarna koksa Zollverein razglašena za UNESCO-vo svetovno dediščino. (Zolverein Foundation, 2012) Izbor lokacije in vpliv industrijske lokacije na urbanizacijo sta izredno pomembna. Mestne oblasti Seula so prepoznale Mapo-gu naftno skladišče kot industrijsko dediščino, ki ima za mesto in državo zgodovinski, socialni in kulturni pomen. Zaradi nekdanje tajnosti območja je to ostalo skoraj nedotaknjeno, kar je prispevalo k njegovi ohranjenosti. S prepoznavanjem območja industrijske dediščine je narejen prvi korak k njenemu ohranjanju in revitalizaciji. Priznana sta sicer njena edinstvenost in njen potencial za mesto in okrožje Mapo-gu, sedaj so sedaj oživljeni parki, stanovanja, komercialna območja, tehnologija in šport, v tem predelu okrožja pa primanjkuje predvsem kulturne dejavnosti.

20

Območje Mapo je po kriterijih industrijske dediščine relativno mlado. Umestitev industrijskih objektov na lokacijo je verjetno trajno spremenila topografijo hriba Maebong-san. S tem je bil ustvarjen prostor s specifično karakteristiko, obodne stene silosov pa so postale del topografije in hriba. Edinstvena umestitev v prostor lahko ponudi zanimivo izhodišče za revitalizacijo območja in njegovo ponovno uporabo. Sama konstrukcija objektov je precej dotrajana in se lahko le delno ohrani. Konstrukcija je komaj samonosilna, tako je za kakršn koli varno uporabo treba dodati novo konstrukcijo, nekatere elemente pa celo odstraniti. Objekti niso uvrščeni v arhitekturno industrijsko dediščino, saj gre za inženirske objekte, ki so bili namenjeni shranjevanju nafte. Do sedaj nikoli niso bili namenjeni človekovi uporabi prostora. Odločilni faktor pri revitalizaciji bodo tako programske spremembe, ki zaradi svoje narave potrebujejo večje posege v obstoječo konstrukcijo, ki bodo omogočili novo rabo in njeno varnost. Industrijsko območje Mapo je pomembnejše z vidika socialnoekonomskega vidika, določenega zgodovinskega obdobja v razvoju države. Objekti sami po sebi nimajo posebne vrednosti, vendar pa leži njihova vrednost v prostoru in ambientu, ki ga ustvarijo. V notranjosti imajo za svojo prejšnjo funkcijo nepričakovano spiritualno vzdušje, ki spominja na rimsko baziliko in osupne s svojo veličino in robustno lepoto.

21 Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

12

širši kontekst prostora zgodovina koreje razvoj koreje v 20. stoletju razdvojenost med tradicijo in sodobnostjo prostorska politika Seula prostorske analize okrožja Mapo-gu

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

13

22 Kraljevi prostori palače Gyeongbokgung 23 Menjava straže na notranjem dvorišču palače Gyeongbokgung 24 Hatchi, zaščitnik palače Gyeongbokgung in simbol Seula 25 Slika sprejema guvernerja Pyongyanga 26 Portret zadnje korejske kraljice Myeong Seong 27 Portret kralja Yeongjo dinastije Joseon 1900 28 Kraljeva poroka

zgodovina koreje

vir: https://medilubis.files.wordpress.com/2013/05/090227_p15_joseon.jpg (23.5.2015) vir: http://www.roomsuggestion.com/userfiles/images/Gyeongbokgung-Palace.jpg (23.5.2015) vir: osebni arhiv vir: http://www.hali.com/wp-content/uploads/2013/11/AAM-IGS-40.1-Welcoming-ceremonies-for-the-governor-of-Pyeong-an-NMK-761.jpg (23.5.2015) vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/22/Portrait_of_Empress_Myeong_Seong.jpg (23.5.2015) vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/66/Korea-Yeongjo-King_of_Joseon_Dynasty-1900.jpg (23.5.2015) vir: http://ic.pics.livejournal.com/cecilialambiel/16115501/57883/57883_600.png (23.5.2015)

Koreja je država s pettisočletno zgodovino, ki se nahaja na korejskem polotoku v Vzhodni Aziji, ki je danes razdeljen na Severno Korejo (Choson) in Južno Korejo (Hanguk). Človeška prisotnost na tem območju sega daleč v prazgodovino in je ohranjena vse do prve civilizirane družbe in prvega kraljestva. Najstarejše prazgodovinske najdbe v lavi ohranjenih fosilov človeških prednikov so na tem območju iz obdobja med 100.000 do 300.000 let pr. n .š. Najbolje ohranjene najdbe keramike v Koreji segajo v paleolitik, tj. 10.000 let pr. n. š., leta 6000 pr. n. š. pa so pa je Koreja prešla v dobo neolitika. 22

24

23

Prva kraljevina, imenovana Gojoseon, je bila ustanovljena leta 2333 pr. n. š.. Njena prestolnica se je nahajala v današnjem Pyongyangu, prestolnici Severne Koreje. Kraljevina je trajala do 108 pr. n. š., ko ga je premagala kitajska dinastija Han. Kasneje korejsko zgodovino zaznamujejo obdobja treh kraljestev, ki so vladala od 1. st. pr. n. š. do 7. stoletja, in se pogosto medsebojno bojevala za prevlado na polotoku. Kraljestvo Gojoseon je nasledilo kraljestvo Goguryeo in je na vrhuncu moči segalo do Mandžurije in notranje Mongolije. Kraljestvo Baekje je bilo na območju današnjega Seula in je s širjenjem teritorija ob stiku z južnimi kitajskimi dinastijami prevzelo njihovo kulturo in tehnologijo. Zgodovinski dokazi kažejo, da sta prav kraljestvo Baekjae in na splošno Koreja močno vplivala na japonsko kulturo, umetnost in jezik. Tretje kraljestvo, Sila, je začelo krepiti moč v 6. stoletju in si v 7. stoletju končno podredilo preostali kraljestvi do leta 935. Sledilo je obdobje dinastij. Prva, Goryeo, je nadomestila kraljestvo Sila in je dala današnje ime Koreji. Ustanovljena je bila leta 918 in je vladala do leta 1392. V tem obdobju so bili uvedeni zakoni in sistemi javnih služb, budizem se je razširil po vsej državi, cvetela pa je tudi keramična industrija. V 13. stoletju so izumili tudi prvi kovinski premični tiskarski stroj. V istem stoletju so državo začeli ogrožati Mongoli, rastlo pa je tudi sovraštvo med budisti in konfucionističnimi učenjaki.

25

Druga dinastija, Joseon, je bila ustanovljena leta 1392 in je trajala do začetka 20. stoletja. Prestolnica je bila prestavljena v Seul, kjer je ostala do danes. V tem obdobju sta cveteli znanost in kultura, leta 1394 pa je postal konfucionizem uradna državna vera. V prvi polovici 15. stoletja so izumili tudi korejsko pisavo hangul, ki se v primerjavi s kitajskimi in japonskimi pismenkami zlaga po črkah v zloge, ki nato tvorijo besede. V tem času so sužnji, nobi, predstavljali kar eno tretjino prebivalstva. Konec 16. in začetek 17. stoletja so državo ogrožali vdori Japoncev in Mandžurov, po letu 1630 pa je zavladalo 200-letno obdobje miru, ki je pomenilo novo renesanso dinastije Joseon. Proti koncu vladavine se je Koreja začela zapirati in izolirati, predvsem zaradi zaščite pred imperializmom zahodnega sveta, dokler ni bila prisiljena v trgovanje z Japonsko in v obdobje vladavine japonskega imperija.

27

26 Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

Po atentatu na zadnjo kraljico je dinastija Joseon razglasila korejski imperij (1897‒1910), ki se je leta 1910 končal z japonsko okupacijo. V tem kratkem obdobju je Koreja modernizirala šolstvo, vojsko, ekonomijo, lastniške zakone in industrijo. Do leta 1910 je Korejo že povsem vojaško okupirala Japonska, po njem pa je bila kot kolonija priključena Japonskemu imperiju vse do konca druge svetovne vojne.(Wikipedia, 2015)

28 I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

14

razvoj koreje v 20. stoletju

Vir podatkov: Socioeconomic Data and Applications Center (SEDAC) - Columbia University http://sedac.ciesin.org/maps/gallery/search/5?facets=theme:urban&facets=region:asia

29 Topografija Koreje. Prevaladuje gorata, hribovata pokrajina z malo ravnicami. 30 Gostota prebivalstva. 31 Urabana območja.

Od približno osemdesetih let prejšnjega stoletja je Vzhodna Azija zanimiva tudi za pogled v urbano prihodnost. Pred tridesetimi leti je bil glavni zgled Tokio, vendar podaljšano slabše ekonomsko stanje po povojnem bumu, ki je naredil prestolnico vznemirljivo, je Japonsko zaprlo za zunanje vplive. Zahodni svet se sedaj obrača h Kitajski, saj se zdi, da ponuja možnosti reševanja tako za urbano kot ekonomsko prihodnost, vendar pa je država prevelika, z ogromnim številom revnega prebivalstva in še vedno pod avtoritarnim režimom, zato ni najboljši zgled za urbane spremembe. Za trenutno izkušnjo o tem, kaj čaka mesta v prihodnosti, se je zanimivo obrniti k Južni Koreji, natančneje Seulu. Gre za izjemno prestolnico, katere metropolitansko območje je po velikosti primerljivo z New Yorkom, Los Angelesom in Washingtonom skupaj. (Marshall, 2014) Velike spremembe za Korejo so se začele na začetku 20. stoletja, predvsem pa sta njeno temačno zgodovino prve polovice stoletja zaznamovala dva večja dogodka. Prvi je bil zunanjega izvora, ko jo je leta 1910 okupirala Japonska, katere zasedba je trajala do konca druge svetovne vojne. Drugi, še bolj tragičen, je bil notranjega izvora in se je zaključil s koncem korejske vojne, ki je bila v veliki meri igra moči Sovjetske zveze in Amerike v času hladne vojne. Po koncu je bila večina Koreje v ruševinah, fizična manifestacija njene kulturne dediščine pa izbrisana. Skozi sosledje različnih diktatur, ki so kljub vsemu težile k napredku, se je država uspela dvigniti iz obubožanega stanja. Kljub majhnosti in omejenim sredstvom je bil njen hiter razvoj izjemen. Seul se je širil od 300.000 prebivalcev na 10 milijonov, skupaj s primestno aglomeracijo pa na kar 25 milijonov, in je absolutni gravitacijski center države. Ob tem, ko je Koreja postala ekonomska velesila v svetovnem merilu, sta se v Seulu začela prepletati napredek in tudi spremljajoči kaos, kar velja tudi za urbane prenove in rušitve. Z izjemo nekaterih turističnih atrakcij je bil Seul dejansko zgrajen v zadnjih 60-ih letih. Druga mesta, zgrajena v 20. stoletju, so v primerjavi z njim veliko slabše povezana in prostorsko slabše izkoriščena. Urbanizem Seula moramo obravnavati vzporedno s topografijo. Koreja je gorata država, saj je v 63 odstotkih pokrita z gorami in hribovjem. Tako je 90 odstotkov populacije stisnjene v ravninskih predelih, ki ležijo ob vznožju gora. Urbana gostota se razvija na podlagi kulturnih, ekonomskih in socialnih razmer, vendar pa je v Koreji napredek vseh treh faktorjev tako pospešen, da je postopno zgoščevanje povzročilo radikalne spremembe. V približno zadnjih petdesetih letih se je urbana populacija izjemno zgostila, tako je na splošno gostota populacije Južne Koreje več kot desetkrat večja od globalnega povprečja. 50 odstotkov Južnih Korejcev sedaj živi v Seulu in njegovih območjih, ki pokrivajo skupaj le 12 odstotkov celotne države.

Seul

V urbanem pogledu tranzicija Seula od nizke gradnje k visoki ni bila preprosta. Seul ima v primerjavi s katerim koli mestom najnižjo fizično gostoto grajenega tkiva in največjo gostoto prebivalcev na hektar. Zunaj zgodovinskega jedra Seula so novejša območja z visoko gostoto in hitro urbanizirajočo se periferijo. Mesto se je vzporedno širilo navznoter in navzven v nova satelitska mesta. Seulovo metropolitansko območje je z več kot 25 milijoni prebivalcev eno največjih na svetu. Količina srednje gradnje in stanovanjske tipologije stalno narašča. Samo v prvih treh desetletjih po vojni je bilo zgrajenih 12 milijonov stanovanjskih enot. Zato najdemo edinstvene prostorske eksperimente, ki prostor razširijo in transformirajo v vertikalni smeri. Za območja mešane rabe in komercialna območja je značilna prenasičenost z napisi, ki na prvi pogled kazijo videz stavbe, vendar pa so ti nujno potrebni, saj poteka hibridnost stavb v Koreji na nekem povsem drugem nivoju, kot hibridnost konceptualiziramo v Evropi. (Park, Hong, 2012) DA

N GE

LE

DA

DA

0

N GE

N GE

LE

LE

Število prebivalcev na km2

1-5

TV

AN

N

TO

BE

31 0

0

1

1

I

IR M

30

E

1000+

N

TO

N

TO

fakulteta za arhitekturo

S

BE

251 - 1000

BE

1

I

s

AN

S

AN

0

Univerza v Ljubljani

AR

IR M

IR M

s

29

ŠI

AR

E

26 - 250

E

AR

S

s

RU

TV

TV

ŠI

ŠI

RU

RU

6 - 25

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

15

5

5

5

32 Kontrast med tradicionalno kraljevo palačo in modernimi stolpnicami za njo 33 Mostovi preko reke Han se vsako leto množijo. Stanje iz leta 2011. 34 Zelene površine v Seulu

razdvojenost med tradicijo in sodobnostjo

vir: osebni arhiv vir: Convergent Flux- Contemporary architecture and urbanism in Korea, JINHEE PARK - JOHN HONG, Birkhäuser 2012, Basel, Švica vir: Convergent Flux- Contemporary architecture and urbanism in Korea, JINHEE PARK - JOHN HONG, Birkhäuser 2012, Basel, Švica

Kontrasti, ki nastanejo ob tesnem stiku tradicionalnih palač in bleščečih stolpnicih, dajejo Seulu svojstveno teksturo urbanega življenja, hkrati pa zrcalno izražajo razdvojenost sodobne korejske družbe. Uničenje Seula med korejsko vojno je povzročilo eksistencialni razhod med modernostjo in tradicijo. V desetletjih, ki so sledila vojni, so procesi urbane obnove zaradi stalnega stremenja k napredku izbrisali ter pregradili mesto in pokrajinsko tkivo. Ob hitrih spremembah in nenadni izgubi starega urbanega tkiva so arhitekti svoj odnos do zgodovine razumeli bolj kot delovno metodo dinamičnega prekrivanja in manj kot ohranjanje zgodovinskih objektov. Izbrisanje tkiva starega Seula med korejsko vojno in po njej je bilo posledica omajanih pojmov o kulturni identiteti, ki sta jo sprva povzročili kitajska in japonska okupacija Koreje ter pozneje močna vojaška prisotnost Združenih držav Amerike. Z japonsko kolonizacijo (1910‒1945) je dežela prišla v prvi stik z zahodno kulturo, z novimi gradbenimi materiali in zakonitostmi zahodne arhitekture ter kasneje tudi modernizma. V začetku stoletja so tako vpeljali »sodobne« gradbene materiale, industrijske procese in kasneje tudi nove modele podjetništva. Povojna stanovanjska kriza je s seboj prinesla tehnologijo pospešene gradnje, ki je imela infrastrukturni pristop do gradnje. (Kimm, 2012)

32

V tem času so se večale potrebe po novih fizičnih objektih v vseh plasteh korejske družbe. Tako so se v urbanizmu pojavile tri glavne teme: uporaba novih materialov in tehnologije, inovacija v formi ter izraz tradicije v sodobnem kontekstu. S širjenjem urbane populacije v gostoti in po geografskem prostoru je vloga infrastrukture izjemno pomembna. V Koreji pojem in zasnova infrastrukture presegata tradicionalno funkcijo in vključujta nove in edinstvene javne prostore. Ob pomanjkanju klasično urejenih parkov, ki bazirajo na evropskih zasnovah javnega prostora, so zdaj vgrajeni v infrastrukturna omrežja v bolj neformalnih oblikah. Omrežja mobilnosti postanejo prostori začasnega počitka, industrijska območja pa postanejo tudi javni prostori. (Kimm, 2012)

33

Univerza v Ljubljani

V zadnjem času so bili ob reki Han zgrajeni številni obvodni (obrečni) parki in tako vitalizirali reko kljub urbanemu razvoju, ki ji je obrnil hrbet. Infrastrukturna vloga reke Han je vedno bila paralelna urbanemu razvoju mesta. Trenutno je čez reko speljanih 27 mostov, ki povezujejo severni, stari del mesta in južni, novi. Projekta Mapo Bridge Plaza in Han River Underpass sta postala za pešce izjemnega pomena, saj omogočata ponovni dialog z reko Han kot elementa socialne in kulturne krajine. (Park, Hong, 2012)

34

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

16

razdvojenost med tradicijo in sodobnostjo

vir: osebni arhiv vir:http://d2ouvy59p0dg6k.cloudfront.net/img/seoul_cheonggye_cheon_restoration_project_428492.jpg (6.5.2015) vir: osebni arhiv vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b0/Dongdaemun_Design_Plaza_on_April_2014.JPG (18.4.2015)

35 Potok Cheonggyecheon v času Budinega rojstnega dne, festival lantern 36 Potok Cheonggyecheon pred in po prenovi 37 Prenova tradicionalne hiše Hanok v Seulu- slika z gradbišča 38 Dangdaemun Plaza Zahe Hadid

Večina vplivnih politikov želi graditi svojo lastnino v grajenem okolju, bodisi s tem, da se nečesa znebijo, nekaj zgradijo ali pa porušijo in nato nadomestijo z novim. To velja še posebej za tiste, ki so na čelu Seula, tj. za pozicijo, ki je v Južni Koreji najvplivnejša, takoj za predsedniško (ki pa je splošno videna najvišje, takoj za predsedovanjem Samsungu). V času administracije župana Seula (2002–2006), usmerjenega k modernizaciji, ter bivšega in kasneje južnokorejskega predsednika (2008–2013) Lee Myung-baka je Seul doživel veliko sprememb. Vprašljiva poteza administracije je bila odstranitev uličnih stojnic s hrano, vendar pa jih nikakor niso uspeli preklicati. Veliko pomembnejša in pohvalna z vidika urbanizma 21. stoletja je bila odstranitev treh kilometrov nadvoza avtoceste v centru mesta. S tem je bilo izničeno delo k modernizaciji usmerjenega diktatorja Park Chung-heeja, ki je vodil Korejo med letoma 1962 in 1979, v obdobju, ko so bili taki podvigi pojmovani kot napredek. Namesto avtoceste teče sedaj skozi mesto kanal Cheonggyecheon, skoraj sedem kilometrov dolg potok, obdan z zelenjem in javnimi sprehajalnimi potmi. Od odprtja leta 2005 se je ta prijetni in ekološki sistem še razširil. Gre sicer za izjemno drag projekt, z visokimi vzdrževalnimi stroški, vendar pa je lahko to dejstvo zanemarljivo v primerjavi z uspešnostjo in rabo takšnega javnega prostora, kjer se v ogromnem številu zadržujejo vse demografske skupine. 35

Drugačna zgodba pa se je zgodila z vidnejšo in kontroverznejšo zgradbo Dongdaemun Design Plaza Zahe Hadid (DDP), v kovino oblečeni trgovski in razstavni objekt, ki stoji v enem najbolj turistično obiskanih predelov centralnega Seula. Zgradba DDP je zamenjala dva športna stadiona, prvi je bil v uporabi za baseball od leta 1959 do 2007, drugi je bil zgrajen leta 1925 in je v zadnjih letih gostil slavni bolšjak Dongdaemun. Velik del kulturne dediščine je bil tako izbrisan, zamenjala ga je ikona, ki nima ustreznega odnosa do svojega okolja.

36

Takšne spremembe dokazujejo, da je država končno dovolj bogata, da ji je mar za zunanjo podobo, kar je seveda treba pokazati navzven. Toda človek mora v Seulu samo prečkati cesto in se zopet znajde med majhnimi restavracijami, stojnicami z ulično hrano in trgovinicami. (Marshall, 2014)

38

37

Univerza v Ljubljani

Skozi proces modernizacije pa ostaja izraz tradicije navzoč s kulturno pomembnimi materiali, ki ohranjajo povezave s preteklostjo, čeprav se ta v formi slabotneje izraža. Mlajša generacija je uvidela nespametnost svojih predhodnikov in obžaluje neupravičene posege, saj je ostankov tradicionalne arhitekture le peščica. Stara mestna tkiva so bila po vojni v imenu razvoja uničena in izbrisana. Kot odziv na to je dandanes mogoče opaziti tendence, ki se želijo navezati na zgodovino, tudi s popolnim kopiranjem tradicionalne arhitekture. Tako postaja na primer gradnja tradicionalne hiše hanoka vse popularnejša; kot nekoč zopet sodelujejo arhitekti in tradicionalni tesarji. Skupaj gradijo nove zgradbe, tehnološko seveda opremljene za potrebe sodobnega Korejca, ali pa v veliki meri prenavljajo stare, ki jih razstavijo, zamenjajo slabše dele konstrukcije, jih nadomestijo z novimi in nato hišo tehnološko opremljeno znova sestavijo. Hanok ima veliko odprtega zunanjega prostora, vhod, platformo in leseno verando, ki po korejski tradiciji vedno gradi razmerje s pokrajino. Tako je zunanji videz hiš skoraj tak, kot so bile videti nekoč, znotraj pa jih odlikuje minimalistični modernizem, združen s tradicionalno rabo prostora. Korejci v veliki meri tudi v modernih stanovanjih še vedno spijo in sedijo na tleh, mogoče je videti moderna stanovanja skoraj brez pohištva, kot so npr. kavč in postelja. (Pai, 2012)

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

17

39 Kontrast: tradicionalna tržnica, 40 ter sodobna nakupovalno okrožje Myeongdong

razdvojenost med tradicijo in sodobnostjo

vir:osebni arhic vir: http://www.moustachemagazine.com/wp-content/uploads/2014/10/myeongdong.jpg (6.6.2015)

Za Korejo je značilna polotoška kultura, saj je bila država v preteklosti s treh strani obdana z morjem. Pogosto je bila tarča močnejših sosednjih držav, ki so se stoletja borile za njeno strateško lokacijo, vendar se je morala stalno boriti za notranjo identiteto, tudi v času, ko je bila nadvladana in je bila prisiljena vzpostaviti razmerja z zunanjimi kulturami. Ta enotnost naroda in notranja usmerjenost se izražata v dejstvu, da je populacija Seula v 99 odstotkih korejska, saj v njem živi manj kot 300.000 tujcev, in je tako ena najbolj etnično homogenih svetovnih prestolnic. (Marshall, 2014) Zgodovinsko mesto Seul je bilo zgrajeno po načelih konfucianizma in feng shuija. Zaznamujeta ga dva obroča gora, štiri znotraj mesta in štiri na obrobju. Pri zahodni arhitekturi se zdi najpomembnejša fasada in pogled od spredaj. V korejski tradicionalni arhitekturi je pogled obrnjen, pomemnejši je pogled od znotraj, ki se razpira navzven prek dvorišč, stavb in pokrajine. Načrtovanje stavb je sinonimno z načrtovanjem pogledov. (Pai, 2012) Sodobni korejski arhitekti poizkušajo še vedno uporabljati te osnovne principe snovanja prostora znotraj okvirov sodobne »globalne« arhitekture. Razpeti so med željo po definiranju kulturno pomenljivega dela in pritiskom po takojšnjih rezultatih znotraj informacijsko preobremenjene družbe, ki ima enega največjih deležev internetnih uporabnikov na prebivalca na svetu. Tudi v gradbeništvu je cilj zgraditi v rekordnem času, tako morata biti zasnova in izdelek takojšnja, da ne zastarata. Kontekst asinhroniziranosti je definiran s hitrostjo, s katero morajo snovati in izpolnjevati naraščajoče zahteve vizualno močno izpostavljenih strank in vplivu njihovega lastnega hiperglobaliziranega pogleda na arhitekturo. To pa verjetno ni le problem korejske medijsko preveč izpostavljene družbe, temveč tudi problem naše celotne generacije. (Park, Hong, 2012) Starejša generacija še vedno zelo ceni tradicijo, zato je na splošno mogoče čutiti precejšen medgeneracijski razkol. Posledica izjemno hitrega razvoja je bila, da se ljudje in njihova miselnost niso uspeli prilagoditi na »zahodni liberalni« način življenja, ki ga je družba navzven navidezno odprtih rok sprejela. Različne verige kavarn, restavracij in drugih storitev požirajo majhna podjetja po ameriškem sistemu, medtem ko se ljudje oklepajo tradicije, in družba navznoter ostaja konservativna. Mlajša generacije se težko prilagaja življenju v hitri medijski družbi, ki ponuja tisoče možnosti in življenjskih slogov, ter med željami staršev in njihovimi pričakovanji. 40

39

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

18

prostorska politika seula

Vir podatkov: Reuser, B. 2012. Seoulutions for Dutch cities. Amsterdam: BNA Onderzoek

Zeleno območje Z1

Z2

Z3

Enodružinska hiša Več družinska hiša Stanovanja Multipleks Hotel Pisarne (500m2) Trgovina (1000m2) Restavracija Klinika Brivnica, frizer Fitnes Knjižnica

Posplošeno lahko delimo mesta na »pogojena mesta« in »mesta gibanja«. Pogojena mesta najdemo predvsem v zahodnem svetu, posebej v Evropi. Zanje je značilen razumljiv sistem načrtovanja, ki producira kontrolirane, koherentne urbane strukture. Nasprotno je »mesto tokov« pogosto azijsko mesto. Ta tip poizkuša uvesti smernice, ki usmerjajo k iskanju priložnosti in razvoju, ki izhaja iz ekonomskih sil in zmernih proporcij. Seul je tipično tako mesto ‒ razgibano in kaotično. Kar najbolj fascinira pri Seulu ni mesto samo, temveč hitre spremembe, s katerimi se mesto razvija in preobraža. Po korejski vojni se je mesto razraščalo tako navzven kot navznoter. Soseske so se soočale s prostorskim vprašanjem zgoščevanja, kar je spodbudilo stanovalce, da postanejo aktivni členi razvoja.

Javna pisarna Skupinski center Verski objekt Gledališče Inštitut Razstavni prostor Muzej Dovoljeno Pogojno Prepovedano

Super market Avtobusni terminal

Korejski sistem urbanega načrtovanja sestavljajo trije glavni upravni mehanizmi: coniranje, gradbeni predpisi in bonus predpisi. Vsi trije vplivajo na spremembe in gostoto mesta. Ti predpisi pa nam poleg navodil, česa ne smemo, povedo, tudi kaj smemo in kaj je celo zaželeno, kar uporabnikom prepusti veliko manevrskega prostora. Tako se sistem zlije s korejsko mentaliteto podjetnega stanovalca. Prvi upravni mehanizem je CONIRANJE, ki je orodje za planiranje. Bazo za klasifikacijo območij postavi na stanovanjsko, komercialno, industrijsko ali zeleno cono. Vsako območje je osredotočeno na določeno funkcijo, vendar pa ne izključuje ostalih ‒ tako dobimo dinamična območja mešane rabe. Določitev meja in omejitev sta ena ključnih gradnikov rasti vsakega mesta. Fizične meje so povezane s sorodnimi zakonskimi omejitvami. Fizični limiti pa so trši in težje premakljivi, medtem ko so zakonski limiti fleksibilnejši in lažje raztegljivi, da jih je mogoče lahko interpretirati na več načinov, in celo spremenjljivi.

Z1 GSI 20% - FSI 50%

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

Z2 GSI 20% - FSI 50%

I

Praksa raztegovanja meja in omejitev definira samo jedro razvoja Seula. Trend sega daleč v korejsko zgodovino in tradicijo, po korejski vojni pa se je še krepil in razširil. Seul je rastel s hitrostjo, ki ji gradbeni sektor z gradnjo stavb ni mogel slediti, kar je pomenilo velik pritisk na obstoječe urbano območje. To je povzročilo stalno raztegovanje legalnih omejitev, čemur je sledila stalna adaptacija gradbenih zakonov. (Reuser, 2012)

Z3 GSI 20% - FSI 50%

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

19

41 Okrožni plan (District Plan), prostorske politike Seula

prostorska politika seula

Vir: Reuser, B. 2012. Seoulutions for Dutch cities. Amsterdam: BNA Onderzoek

Najbolj vplivno pravilo v korejski zakonodaji je diagonalna kontrola dnevne svetlobe. S tem, ko narišemo diagonalo od roba parcele z razmerjem 1 : 4 proti soncu, je zagotovljen dostop svetlobe in odprtost za vsako parcelo v Seulu. Na tej točki se Seul odlikuje; zgoščuje se, dokler mu to dopušča odprtost. Soseske čakajo bodoče spremembe s tako imenovanim okrožnim planom (District plan). Nova oblika planiranja poudarja predvsem potencial in ne več omejitev. Temelji na ideji, da so pravila zato, da nekaj omogočijo, usmerjajo in ne da prepovedujejo. Okrožni plan postavi ogrodje, na katerem lahko uspeva podjetni duh. Bolj kot za plan gre za dinamični sistem pravil, ki poleg omejitev pove, kaj je dovoljeno in celo zaželeno. Poleg osnovnih pravil so uvedene tudi bonus pravila, ki premamijo lastnike zemlje, da naredijo več, kot je le nujno potrebno. Taka pravila spodbujajo boljšo kvaliteto in jo nagradijo s kvantiteto. Usmerjajo podjetniško miselnost posameznikov, povečajo vrednost nepremičnin in delujejo kot katalizator dinamičnega razvoja. Učinkovita so tako pri velikih urbanih projektih kot pri majhnih arhitekturnih posegih. Prehod od hiše do javne funkcije ali od stanovanjske stavbe do komercialnega centra ter od nizke do visoke gostote tako postane nepretrgan proces , ki je lahko hitro izpeljan. Dodatna pravila so na vseh področjih, ki se po enostavnih formulah računajo s standardnim razmerjem volumna. Pravila nagrajujejo dobro in priporočeno prakso z dodajanjem k gostoti in posledično višini etaž. 1.) Nagrajuje skupni razvoj večjih parcel:

združevanje večih parcel

javni prostor v pritličju in zadnji etaži

-

2 parceli +10%

-

3-4 parcele +15%

-

>4 parcele +20%

2.) Nagrajuje se javni prostor v pritličju: za tipologijo pilotov (arkada) +10% in odprti tip +120% 3.) Javna zadnja etaža prinese dodatnih +10% 4.) Nagrajuje se priporočen program: npr. socialna najemnina +20% 5.) Fleksibilen tloris, prosti plan in konstrukcija ločena od inštalacij prineseta dodatnih +20% 6.) Dobro oblikovanje- dizajn prinese dodatnih +10%, okolju prijazna- eko gradnja +5% in energetska varčnost +5%. Dvovišinske etaže prav tako povečajo fleksibilnost stavbe v prihodnosti in prinesejo bonus. Globoka klet ni šteta v gostoto (FSI) ; pred letom 1985 se je vsak prostor, ki je bil tretjino ali več pod zemljo, izničil, kasneje so meja prestavila na polovico. Lastniki stavb so pravilo na široko raztegnili v svoj prid in nastale so globoke kleti. Oblika stavbe je neposredni rezultat maksimalne površine znotraj meja regulacij dnevne svetlobe ‒ stavba, ki maksimalno izkoristi potencial sistema in omejitev. Končni rezultat je ogromen prostor in fleksibilnost z minimalno investicijo. Sistem in gradbena zakonodaja tako predstavljata vodilno silo v podobi mesta, še več, pravila so postala skoraj neopazni instrument načrtovanja, ki neprestano išče ravnovesje med svobodo in omejitvami. (Reuser, 2012)

41

fleksibilen tloris

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

dizajn in energetska varčnost

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

20

42 Optimalna rešitev okrožnega plana. AA Design Museum v Seulu

prostorska politika seula

Vir: Reuser, B. 2012. Seoulutions for Dutch cities. Amsterdam: BNA Onderzoek

V Sloveniji se odlikujemo po varovanju in ohranjanju našega prostora, vendar pa včasih tudi pretirano ravnamo. Zaradi spomeniškega varstva ostanejo mnogi potenciali nedotaknjeni in so namesto revitalizacije obsojeni na propad. Težave imamo z razumevanjem mesta kot dinamičnega procesa ter z mestnimi podobami, ki se lahko spreminjajo. V zgodovini so se mesta preoblikovala, rastla in se spreminjala glede na različne namene in potrebe. Tako lahko dandanes na istem mestu spremljamo obdobja od rimskega imperija, srednjega veka, renesanse, baroka in neoslogov. Tudi Plečnik je nekoč radikalno spreminjal zgodovinsko staro jedro Ljubljane, kar je sedaj obravnavano kot nekaj najbolj kvalitetnega, kar se je zgodilo mestu, vendar pa hkrati občutimo epidemični strah pred novim, čeprav gre zgolj za širitev mesta navzven. Seveda obstaja vedno možnost, da bo nova poteza neuspešna in se del zgodovine izgubi, vendar pa je objekte, ki ne služijo več svojemu namenu in zgolj propadajo ali pa so v slabem stanju, smiselno zamenjati ali pa obnoviti in jim tako dati novo življenje. Tako pragmatično so ravnali že naši predhodniki. Seveda je Seul polarno nasprotje, saj je še tiste redke ostanke zgodovine, ki so se ohranili po vojni, zamenjalo za napredek, za sodobni in bleščeči videz, zato danes obžaluje nad nespametnostjo prejšnjih generacij. Po finančni krizi so potrebe po spontanosti, fleksibilnosti, razvoju, organski rasti in alternativnih investicijah še posebej izrazite. Verjetno je, da sedanja orodja dovoljujejo dostojne možnosti za dinamično mesto, saj zakon ne zahteva statičnega ogrodja in fiksiranih končnih podob. Problem je v dolgotrajnih razvojnih procesih z dolgotrajnimi postopki, pogajanji in nepregledno administracijo. Potreben je preskok v mentaliteti, zanj pa potrebujemo dobre primere in natančno raziskavo o tem, kako nam lahko naša obstoječa orodja ponudijo ogrodje za neprekinjeno transformacijo obstoječega mesta. Dinamično mesto nam omogoča, da uporabniki ne samo uporabljajo mesto, temveč ga tudi oblikujejo. Ena glavnih vrednot takega mesta je, da gradimo na obstoječem, kar je velika sprememba. Sistem, ki sloni na produkciji novega in ohranjanju starega, potrebuje velika prilagajanja vsega in vsakogar. In tu gre za spremembo v miselnosti. (Reuser, 2012) Bart Reuser označi dinamično mesto kot tristopenjski proces: - - -

Po Seulu bi se morda lahko zgledovali predvsem pri zadnji točki. Mesto je sicer na prvi pogled kaotično, prenasičeno z napisi na fasadah in na prvi pogled nič kaj privlačno. Evropska mesta so neprimerljivo lepša, vendar pa ‒ primerjalno gledano ‒ tudi veliko bolj statična oz. mrtva. Ko se podamo v seulsko na videz neurejeno tkivo, to kipi od življenja in je res mesto, ki ga gradijo njegovi uporabniki, tako da z njimi raste, se spreminja in diha. Tukaj poteka hibridnost na nekem povsem drugem nivoju, kot ga pojmujemo v zahodnem svetu, zato je mesto veliko bolj fleksibilno in trajnostn od zahodnega, ki je kljub teoretičnim zahtevam v resnici precej statično.

42

Univerza v Ljubljani

gradnja na obstoječem, kar pomeni, da mesto nikoli ni končano in ima prostor za novosti in izboljšave; zmanjšanje meril in parcel, da ustvarimo prostor za nove igralce, podjetja in kolektive in omejimo špekulativne velike gradnje; predvsem stimulirajoča zakonodaja, sistem, ki temelji na nagrajevanju pozitivnih prispevkov v mestu in ne na izključevanju nepoznanega.

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

21

PREDPISI, KI SE NEPOSREDNO NAVEZUJEJO NA PROJEKTNO LOKACIJO (1) Načrt mora upoštevati varnostne kriterije in standarde

Varnostni kriteriji za mestne parke

- Projektna lokacija je klasificirana kot Naravno zeleno območje.

varnostnega nadzora (2) Kriterij za preprečevanje kriminala - Vidnost, primerna razporeditev objektov za vodenje in kontrolo obiskovalcev, uporaba načrtovanja in materialov za varno okolje, indikator lokacije itd. Kriterij za velikost objektov znotraj mestnega parka

(izvrševanje pravila 10)

Relevanten (Smernica za standarde v detajlu upravljanja urbanih parkov)

Okoliški / soseščni park: 40% parkovne površine Kulturni park: ni regulirano

Višina parkovnih objektov

4 nadstropja ali manj

Zazidljiv objekti po tipu parka

Velikost objektov

pravila 11)

parkovnih (izvrševanje

Objekti za razvedrilo: Panoramsko kolo ali podobni objekti, ki so upravljani z elektriko, zahtevajo dodatno plačilo za uporabo Servisni objekti: Kavarne in restavracije

Mestni parki čez 100,000 m2

Mladinski hostel

Mestni parki čez 1.000,000 m2 (samo ko je to potrebno za funkcionalni namen parka) Okoliški / soseščni park čez 100,000 m2 Športni park čez 100,000 m2 Okoliški / soseščni park čez 10,000 m2

Športni objekti: Igrišče za golf Kulturni objekti: vrtec

 

(izvrševanje pravila 10)

Univerza v Ljubljani

I

(1) Načrt mora upoštevati varnostne kriterije in standarde

varnostnega nadzora (2) Kriterij za preprečevanje kriminala - Vidnost, primerna razporeditev objektov za vodenje in kontrolo obiskovalcev, uporaba načrtovanja in materialov za varno okolje, indikator lokacije itd. Kriterij za velikost objektov znotraj mestnega parka

fakulteta za arhitekturo

I

Vhod ne sme biti nasproti ostalih površin parka

Knjižnica, kulturni center, mladinski center, objekt za starejše občane, vrtec, športni objekti

Manj kot območja

20%

celotnega

Tip Ornamentalni vodnjak s pitno vodo, zelenica, živa meja, senca, ribnik, slap ali podobni elementi krajinskih parkov. (1) Prostor za piknik in kampiranje, vključno z objekti za pečenje na žaru in objekti z dostopom do vode, ki ponudijo naravno krajino in obočje za počitek namenjen prebivalce (2) Prostor za starejše občane

3.

Objekti razvedrilo

za

4.

Športni objekti

Ristanc, plezalna igrala, panoramsko kolo, izkustveno igrišče. (Programi določeni z Aktom o promociji turizma) Prostor za ribolov, čolnarna ali podobni objekti namenjeni razvedrilu prebivalcev (1) Športni objekti namenjeni rekreaciji- navedeni v Prilogi 1 >Izvrševanja pravilnika za gradnjo in uporabo športnih objektov<. Vendar pa so plesne šole in motociklistična dirkališča izvzeta. Samo pokrito strelišče in golf igrišče z 6 ali manj luknjami sta dovoljena.

Relevanten (Smernica za standarde v detajlu upravljanja urbanih parkov)

Okoliški / soseščni park: 40% parkovne površine Kulturni park: ni regulirano

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

Višina parkovnih objektov

24urna trgovina, kavarna, restavracija, lekarna

Določeno z vsebino načrtovanja

Izvajanje pravilnika – Priloga 1, 3. člena (Dopolnitev 22. novembra 2013) Tipi parkov (3. člen)

Parkovni objekt 1. Krajinski objekti 2. Počivalno območje

Varnostni kriteriji za mestne parke

Mestni parki čez 100,000 m2

4 nadstropja ali manj

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

22

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

23

analize širše lokacije- okrožje mapo-gu

vir: http://cfile25.uf.tistory.com/image/194EEC3E4F339E270DC686 (8.6.2015)

43 Zračni posnetek Koreje

Seul

Mapo-gu

43

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

24

L

morfologija Grajeno tkivo Seula je nam nepredstavljivo gosto. Pri morfologiji okrožja Mapo-gu je mogoče opaziti veliko razliko med zahodno in vzhodno polovico, kjer je gabarit stavb veliko manjši in prevladuje srednja gradnja. To območje je klasificirano kot stanovanjsko, vendar gre za območja mešane rabe, kjer se prepletajo komercialne in storitvene dejavnosti ter stanovanjska funkcija. Zahodno območje je novejše. Stavbe so bistveno večje in višje, zato je razlika tudi v gostoti tkiva. Več je zelenih nezazidanih površin. Na tem območju se prepletajo poslovne in stanovanjske stolpnice. Izrazito prostorsko dominanto pa predstavlja stadion svetovnega prvenstva. vir informacij: http://gis.seoul.go.kr/SeoulGis/NewMetroInfo.jsp?Param_MapIndex=20040529006 (10.2.2015)

Legenda: grajeno tkivo voda- reka Han in potoki okrožje Mapo-gu projektna lokacija

LEGENDA RUŠITVE ARMIRAN BETON

S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

M1 1:25000

25

5

promet Tako kot pri morfologiji je mogoče med vzhodno in zahodno polovico opaziti veliko razliko v prometni mreži. Vzhodno omrežje je občutno gostejše in prevladujejo manjše ulice znotraj gosto grajenega tkiva. Zahodno območje je zaradi terenskih karakteristik redkeje prepredeno, so pa zato prometnice tu večje in širše ter predstavljajo velike transportne koridorje. Avtocestno omrežje je skoncentrirano ob reki, nekaj avtocestnih žil pa pravokotno na reko napaja zaledje. vir informacij: http://gis.seoul.go.kr/SeoulGis/NewMetroInfo.jsp?Param_MapIndex=20040529006 (15.2.2015)

Legenda: mestne avtoceste primarne prometnice sekundarne prometnice pešpoti / pedestrian paths voda- reka Han in potoki okrožje Mapo-gu projektna lokacija

LEGENDA RUŠITVE ARMIRAN BETON

S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

M1 1:25000

5

26

javni promet Susaek

Na območju se nahajata dve liniji metroja in zunanja linja mestnega vlaka. Zaradi gostote tkiva in potreb je vzhodno območje bolje povezano od zahodnega. Severo-zahodno območje okrožja Mapo-gu na omejuje in ločuje širok pas tovorne železnice. Projektno lokacijo s preostalim mestom povezujeta metro linija številka 6, ki je bila zgrajena za potrebe svetovnega prvenstva v nogometu in mesti vlak.

Digital Media City

Jeungsan-ro

vir informacij: http://gis.seoul.go.kr/SeoulGis/NewMetroInfo.jsp?Param_MapIndex=20040529006 (18.2.2015)

Legenda: 6

železnica metro linija 2

World Cup Stadium

metro linija 6 linija primestnega vlaka voda- reka Han in potoki okrožje Mapo-gu projektna lokacija

6 2

6

LEGENDA RUŠITVE ARMIRAN BETON

S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

M1 1:25000

27

5

zelene površine Zelene površine po večini predstavljajo osamelci znotraj mestnega tkiva, ki so kot zeleni otoki znotraj urbanega kaosa. Več zelenih površin se nahaja na zahodnem območji, kjer dominirata Haneul in Nanji, hriba revitalizirane deponije, ki se raztezata dva kilometra vzdolž reke in »gora« Maebong-san, kjer se nahaja projektna lokacija. Veliko količino zelenih območij v Seulu predstavljajo tudi zeleni parki vzdolž reke Han. vir informacij: http://gis.seoul.go.kr/SeoulGis/NewMetroInfo.jsp?Param_MapIndex=20040529006 (10.2.2015)

Legenda: voda- reka Han in potoki zelene površine okrožje Mapo-gu projektna lokacija

LEGENDA RUŠITVE ARMIRAN BETON

S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

M1 1:25000

28

5

robovi Največja prostorska dominanta je reka Han, ki dominira celotnemu mestu. Prostorske robove predstavljajo osamelci, griči v mestnem tkivu, ki so skoraj edine nezazidane površine. Močni robovi so tudi večpasovne avtoceste in železnica, ki poteka vzdolž celotnega okrožja Mapogu. Zahodna polovica je bistveno bolj omejena s prostorskimi robovi, kot so griči, ceste in vodotoki, kar se kaže tudi v grajenem tkivu. vir informacij: http://gis.seoul.go.kr/SeoulGis/NewMetroInfo.jsp?Param_MapIndex=20040529006 (22.2.2015)

Legenda: avtoceste železnica topografija voda okrožje Mapo-gu projektna lokacija

LEGENDA RUŠITVE ARMIRAN BETON

S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

M1 1:25000

29

5

ožji prostorski kontekst veliki športni dogodki, kot mehanizmi urbanega razvoja analize ožje projektne lokacije okrožja Sangam ožja lokacija in natečajna naloga analize projektne lokacije vizalna analiza prostora

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

30

44 Umetno zgrajena plaža v Barceloni 45 Posnetek z olimpijskega prizorišča v Barceloni 1992 46 Olimpijski kompleks v Seulu 47 Otvoritvena slovestnost poletnih Olimpijskih iger v Seulu 1988 48 Opuščen bejzbolski stadion v Atenah 49 Opuščen in degradiran olimpijski bazen v Atena

vir: http://spinaglobe.com/wp-content/uploads/2013/01/barcelona_beach.jpg (27.5.2015) vir: http://i.dailymail.co.uk/i/pix/2010/04/21/article-1267857-00279DA300000258-333_468x286.jpg (27.5.2015) vir: https://rv.wkcdn.net/http://rigvedawiki.net/r1/pds/1359210155.jpg (27.5.2015) vir: http://newsimg.bbc.co.uk/media/images/44222000/jpg/_44222956_seoul416.jpg (27.5.2015) vir: http://static5.businessinsider.com/image/5032a88d69bedd9668000003-1200/2004-athens-olympic-venues-are-abandoned-and-crumbling.jpg (27.5.2015) vir: http://media2.s-nbcnews.com/i/MSNBC/Components/Slideshows/_production/ss-140807-athens-olympic-stadiums/ss-140807-athens-olympic-stadiums-02.jpg(27.5.2015)

veliki športni dogodki kot mehanizmi urbanega razvoja

V zgodovini urbanizma lahko najdemo veliko primerov, kako so veliki športni in kulturni dogodki, kot so olimpijske igre, svetovne razstave, svetovna prvenstva (predvsem v nogometu) preoblikovali mesta, ki so jih gostila tako fizično kot nefizično. Ta mesta so imela edinstveno priložnost, da poleg graditve infrastrukture, namenjene tem velikim dogodkom, uresničijo tudi velike projekte urbanih izboljšav, za katere so potrebne velike naložbe. Novi projekti zaznamujejo urbano pokrajino mesta, in če so uspešno prirejeni, lahko bistveno izboljšajo kvaliteto mesta in življenja v njem ter spodbujajo rast še dolgo zatem. Tako krepijo internacionalni turizem in dvigajo nacionalno samozavest. Dober primer take prakse je poleg Seula Barcelona, ki je olimpijske igre gostila leta 1992. Pred igrami je imelo mesto drastično drugačno podobo, kot jo poznamo. V času Francove diktature je bilo to izrazito industrijsko mesto in z veliko stopnjo brezposelnosti. Pred igrami mesto ni imelo plaže, industrijo so umaknili z obalnega pasu, ustvarili dva kilometra peščene plaže, izboljšali infrastrukturo in kanalizacijski sitem ter ustvarili nove zelene površine. Mesto je postalo ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Evropi in svetu, igre pa so zagotovile tisoče stalnih delovnih mest. (Taylor, 2012) V nekaterih drugih primerih pa so bili dogodki načrtovani s kratkoročno vizijo, zato so bile posledice lahko katastrofalne. To je mogoče videti v Atenah po olimpijskih igrah, kjer samotni objekti propadajo, prebivalci, ki so jih pred veliko gradnjo izselili, pa so še vedno brez urejenega bivališča. Enako velja tudi za Peking, kjer novozgrajeni stadioni sedaj povsem samevajo.

44

45

48

47 Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

Večina vplivnih politikov želi pustiti svoj pečat na grajenem okolju, bodisi z rušitvami bodisi z novogradnjo. To velja posebej za tiste, ki so vodilni v Seulu, in veliki športni dogodki so odličen argument za velikopotezne projekte, ki trajno spremenijo mesto. Seul je arhetipski primer mesta, ki so ga preoblikovali veliki športni dogodki. Ne moremo govoriti o njegovi novejši zgodovini, ne da bi se dotaknili del, ki so bila izvedena za dva največja športna dogodka: poletne olimpijske igre leta 1988 in FIFA svetovno prvenstvo v nogometu leta 2002. Gostiti kateri koli tak dogodek je redka zgodovinska priložnost za vsako mesto, v Seulu pa sta se kar dva taka dogodka zvrstila v razmiku samo 14-ih let. Za seboj sta pustila trajne in drage posledice v mestnem prostoru, med njimi zlasti Olimpijski park na vzhodnem obrobju mesta in Park svetovnega prvenstva na zahodnem obrobju.

46

Po uspehu olimpijskih iger v Seulu se je v športni skupnosti porodila želja po gostitvi še enega svetovnega dogodka ‒ svetovnega prvenstvu v nogometu. Po padcu diktature 1986 je leta 1993, pod civilno vlado Kim Yong Sama, država formalno kandidirala za gostiteljico. Vendar pa je neučinkovitost te vlade pustila vse končne organizacijske odločitve naslednji vladi Kim Dae Junga, ki je bil za predsednika izvoljen sredi finančne krize. Seul je bil tako izbran za otvoritveno prizorišče, skupaj z desetimi mesti, ki bodo pozneje tudi gostila tekme. (Kang, 2012

49

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

31

veliki športni dogodki kot mehanizmi urbanega razvoja

vir: http://investseoul.com/wp-content/uploads/2013/01/DMC-City_Air.jpg (28.5.2015) vir: http://www.sociecity.com//wp-content/uploads/ssamziegil-market-korea_DSC0166-2.jpg (28.5.2015) vir: http://theformatpeople.com/wp-content/uploads/DMC-1.jpg (28.5.2015)

50 Sangam mesto novega tisočletja 51 Ssamziegil market v soseski tradicionalnih obrti Insadong 52 Digital Media City- televizijska postaja MBC

Priprave za organizacijo so se začele sredi velike azijske finančne krize in samo štiri leta pred začetkom prvenstva. Vsi znaki so kazali na popoln zlom, korejski pospešeni razvoj se je drobil pod pritiskom krize in političnega neskladja. V krizi na koncu desetletja so zaprli stotine tovarn in podjetij, tisoči so izgubili službe in ostali brezposelni, potrebne so bile korenite spremembe, saj stari modeli niso delovali več. Istočasno sta državo pretresli dve tragediji, rušitev veleblagovnice Sampoong in rušitev enega glavnih mostov čez reko Han ‒ oba dogodka sta pokazala, kako nevaren je lahko hiter razvoj. Tovrstne tragedije pa se ponavljajo; najbolj živ je spomin na potopitev trajekta Sewol, ki potrjuje, da ljudi pretekle nesreče ne izučijo. V stremljenju k napredku in dobičku ostanejo spregledane številne regulacije; v primerjavi z dobičkom je nekaj sto žrtev žal sprejemljiva kolateralna škoda. Problem je tudi v podkupljivi birokraciji in inšpekciji, ki še kako radi pogledata na stran in dopuščata tako prakso. (Marshall, 2014) Priprave so se začele z misijo o preobrazbi mesta ter prireditvijo uspešnega prvenstva. Rekonstrukturirali so prenapihnjeno in neučinkovito birokracijo, čeprav le do določene mere, ter zamenjali kratkoročno politiko rasti za tisto, ki ceni trajnostni razvoj in raznolikost. Ključne so bile strategije zmanjšana con v mestu, s tem so preprečili prekomerni špekulacijski razvoj, razširili so sistem podzemne železnice, dokončali notranji cestni obroč in vpeljali reguliran parkirni sistem po mestu. Raje kot da bi dodajali nova okrožja, so ojačali obstoječa in izboljšali kvaliteto življenja v njih.

Eko vas

Pod motom »Zeleno mesto Seul« so v mestu posadili deset milijonov dreves, zgradili nove parke ter zamenjali dizelske avtobuse s tistimi, ki delujejo na naravni plin, ter tako izboljšali kvaliteto zraka. »Kulturno mesto Seul« je postavilo muzej zgodovine, muzej likovne umetnosti ter Samchonggak, center tradicionalnih predstav. Tako so ohranili tudi tradicionalne soseske, kot je historični Insadong. »Globalno mesto Seul« je bilo vodilo, ki je poizkušalo ustvariti mednarodno skupnost, za globalizacijo in razširitev ekonomske podlage mesta. Hkrati je šlo tudi za program izboljšanja gostoljubnosti mesta ‒ nadgrajene so bile javne sanitarije, prometna signalizacija in zemljevidi.

Digital Media City Projektna lokacija

51

Stadion Svetovnega prvenstva Nanji Haneul park

Vendar pa je bil vodilni projekt priprav Sangam ‒ mesto novega tisočletja (Sangam New Millenium Town), znotraj katerega se nahaja tudi moja projektna lokacija. Projekt odlično ilustrira pristop integriranih priložnosti, ki jih je ustvarilo svetovno prvenstvo z dolgoročno vizijo. Sangam, lociran na zahodnem robu mesta med reko Han in železnico Kyongeui, je bil ambiciozen projekt, ki bi oživil zapostavljeno regijo in ponudil primerno lokacijo stadionskemu kompleksu svetovnega prvenstva. Sestavljajo ga štiri komponente: stadion, park svetovnega prvenstva (World Cup Park), ekovas in digitalno mesto (Digital Media City) (DMC). (Kang, 2012)

Park Svetovnega prvenstva 50 Univerza v Ljubljani

52 I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

32

53 Gardnja stadiona in širšega območja Sangam 54 Stadion Svetovnega prvenstva s naftnim skladiščem Mao v ozadju 55 Sanacija Nanji Haneul parka 56 Ekološki park jeseni v času festivala cvetenja trave Eulalia

veliki športni dogodki kot mehanizmi urbanega razvoja

vir: https://ksamedia.osu.edu/sites/default/files/originals/07_0005129_0.jpeg (28.5.2015) vir: http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=1717972&page=3(28.5.2015) vir: http://web.mit.edu/leejs/www/image/Background_SMP3.jpg (28.5.2015) vir: http://www.korea.net/upload/content/editImage/Autumn_SkyPark_Article_02.jpg (28.5.2015)

Stadion se nahaja ob vstopu v mesto Sangam. Njegova fleksibilna zasnova nudi poleg nogometnih tekem tudi možnosti kulturnih prireditev. Priročen dostop in hitro razpršitev omogoča metro postaja, ki je integrirana v stavbo. Stadion je okolju prijazna stavba, ki reciklira deževnico, za ogrevanje in hlajenje uporablja plin iz bioodpadkov in uporablja okolju prijazne materiale. Za finančno samooskrbo ima stadion 1,5 hektarja najemnih prostorov, ki ustvarijo dobiček, ki daleč presega stroške vzdrževanja. Na južni polovici Sangama je park Nanji Haneul, ki je bil nekoč idiličen otok, vendar pa je leta 1978 postal glavna mestna deponija. V dvajsetih letih nenehnega odlaganja sta zrastla dva hriba, ki sta merila vsak sto metrov v višino in dva kilometra v dolžino. Nehigienično stanje in odročna lokacija sta vrsto let imela omejen špekulacijski razvoj. Vse pa se je spremenilo z zgraditvijo novega mednarodnega letališča Incheon in novih transportnih linij do njega. Tako se je dostopnost do Sangama drastično spremenila. Lokacija je bila izbrana za park svetovnega prvenstva, ki je bil dvakrat večji od olimpijskega in primerljive velikosti s Centralnim parkom v New Yorku. Pred prenovo smetišča v ekološki park je bil potreben ekstenzivni okoljski inženiring. V kamnito podlago okoli hribov je bil vstavljen obroč kovinske stene, ki preprečuje odtekanje onesnažene vode v reko. Napeljan je bil sistem cevi, ki zbirajo metan, ki nastaja z razgradnjo smeti, ki ga v bližnji elektrarni predelajo v elektriko, hkrati pa energetsko poganja stadion.

54

53

55

Univerza v Ljubljani

Ekovas je stanovanjska komponenta s 30.000 stanovanjskimi enotami, namenjenim družinam z različnimi dohodki, vključno s tistimi, ki delajo v DMC-ju, »industrijski komponenti« projekta. Lociran v samem srcu Snagam se osredotoča na digitalne medije, na že tako močni IT podlagi Seula in zabavno industrijo. Ulica digitalnih medijev je verjetno eden prvih eksperimentov te vrste, ki bo sčasoma gostil izbrana podjetja in raziskovalne laboratorije ter predstavljal tehnološke inovacije obiskovalcem. Obetavni kreativni pol je pritegnil podjetja v razvoju, nekatere vladne organizacije in bližnje univerze, ter tako postal steber kreativne ekonomije. Po ocenah je v času svetovnega prvenstva Seul obiskalo 400.000 tujih obiskovalcev. Številka je nekoliko manjša od pričakovanih, vendar pa je bil Seul z 28,8 milijoni gledalcev v 213 državah v centru medijskega dogajanja. Dogodek je prinesel bilijone korejskih wonov in na tisoče novih delovnih mest. Pri obeh velikih športnih dogodkih, ki sta zaznamovala mesto, je bila pobudnica država, s političnimi apetiti po dvigu nacionalne solidarnosti, razširitvi politične podpore, izboljšanju mednarodne slike države, izboljšanju diplomatskih odnosov ter z razširitvijo ekonomskih zavezništev. Mesto je sodelovalo, saj je tako imelo priložnost uresničiti urbani razvoj z uporabo oprijemljivih ciljev, kar je lokalnim oblastem omogočilo mobilizirati finančne in človeške vire. Seul je tako izboljšal svojo fizično in kulturno infrastrukturo, regeneriral problematična okrožja, prenovil ceste in izboljšal svojo podobo. Svetovno prvenstvo je spodbudilo ohranjanje in rehabilitacijo naravnih in urbanih okolij, prostorski načrti pa so dali prednost mešani rabi. (Kang, 2012)

56

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

33

raba

Legenda/ Legend: okrožje Sangam / Sangam district zelene / green areas Na površine območju Sangam

prevladujejo zelene površine, kar je prava redkost v gostem tkivu Seudragocen. Po zastopanosti mu sledi stanovanjska raba. Veliko je tudi športnih objektov, ki so bili poleg stadiona večinoma zgrajeni kot spremljevalni proizobraževalni objekti / educational facilities gram v času svetovnega prvenstva v nogometu 2002. Stanovanjskim soseskam vedno sledi športni objekti / sport facilities tudi izobraževalni program, ki je na lokaciji dobro zastopan. Posebno območje je tehnološko digitalna tehnologija / digital technology območje Digital Media City, kjer se prepletajo poslovni, komercialni in raziskovalni program. kulturni objekti / cultural facilities Tu se nahajajo ena glavnih medijskih hiš MBC in različna tehnološka podjetja. Gre za enega projektna lokacija / project location prvih takih prostorskih eksperimentov, kjer je celotno območje zgrajeno v namen raziskometro postaje / project location vanja in tehnološkega napredka. Na tem območju občutno primanjkuje kulturni program. Edina primera sta korejski filmski arhiv, ki ni namenjen širši javnosti, in ena sama knjižnica, ki pokriva ogromno stanovanjsko območje, prepredeno s šolami. Tako je mogoče opaziti, da bistveno primanjkuje kulturnega programa, kar potrjuje smotrnost vpeljave kulturnega programa na izbrano projektno območje. la, kjer je vsak/ košček stanovanjska območja residentialzemlje areas

OŠ Susaek

Športni center okrožja Eunpyeong

Japonska šola Gimnazija Sang-am

DMC OŠ in Srednja šola Jeung-san

Vrtec Korejski filmski arhiv

Srednja šola Sang-am

Postaja Susaek

Postaja Digital Media Knjižnica Jung-hee DMC

OŠ Sang-am Park Noeul

Vrtec Pomožno nogometno igrišče

Lokacija

Postaja World Cup Stadum Stadion Svetovnega prvenstva

Park Haneul

Legenda:

OŠ Seong-won Park Nanji Drsališče na prostem

okrožje Sangam zelene površine stanovanjska območja

Park miru

izobraževalni objekti športni objekti

OŠ Mang-won

digitalna tehnologija kulturni objekti

Bazenski kompleks na prostem

projektna lokacija Športni kompleks na prostem

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

metro postaje

OŠ Dong-kyo

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

34

vozlišča

Legenda/ Legend: železnica / railroad avtocesta / highway

Večja vozlišča so križišča cest in avtocest. Izstopata pa predvsem križišče avtoceste in tovorne železnice ter vozlišče pred tunelom, kjer sta glavna prometna vhoda na stadion pomembnejše ceste / important roads in naftno skladišče Mapo. Gre za nevarno vozlišče, saj sta oba vhoda ob izvozu in uvozu okrožje Sangam / Sangam district mestne avtoceste v tunel skozi grič Maebong-san. glavne ceste / main roads

projektna lokacija / project location metro postaje / project location vozlišče / node pomembna / nevarna vozlišča

vhod stadiona / entrance to Stadium vhod na lokacijo / entrance to site

P

parkirišče / parking tunel / tunel

Postaja Susaek

Postaja Digital Media

Legenda:

P Postaja World Cup Stadum

železnica avtocesta

P

glavne ceste pomembnejše ceste okrožje Sangam

P

projektna lokacija metro postaje vozlišče pomembna vhod stadiona vhod na lokacijo

P

parkirišče tunel

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

35

Legenda/ Legend:

kolesarske in sprehajalne poti

avtocesta / highway glavne ceste / main roads

Kolesarske poti se nadaljujejo ob reki Han. Znotraj mesta so kolesarske poti pretrgane. Potekajo predvsem okoli zelenih površin, ki jih večinoma predstavljajo griči in osamelci okrožje Sangam / Sangam district znotraj mesta. Edina dolga neprekinjena kolesarska in sprehajalna steza se vije nekaj kiloprojektna lokacija / project locationreke Han. Mesto ima prav tako izredno dober sistem javnih sanitarij, metrov vzdolž obrežja metro postaje / project location kar turisti pogosto pogrešajo na potovanjih po Evropi. Te so neplačljive, opremljene z milom in papirjem. Dobra prepredenost mesta z javnimi sanitarijami je zapuščina velikih športnih kolesarske steze / bicycle paths dogodkov, kot sosteze bile/ bicycle olimpijske igre, še bolj pa je za to zaslužno svetovno prvenstvo v nokolesarske in sprehajalne andgometu pedestrianleta paths2002. pomembnejše ceste / important roads

pumpa za kolesa / tire pump najem koles / bike rental javne sanitarije / public toilets

Postaja Susaek

Postaja Digital Media

Postaja World Cup Stadum

Legenda: avtocesta glavne ceste pomembnejše ceste okrožje Sangam projektna lokacija metro postaje kolesarske steze kolesarske in sprehajalne steze pumpa za kolesa najem koles javne sanitarije

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

36

prostorske dominante

Legenda/ Legend: železnica / railroad avtocesta / highway

Naravne prostorske dominante so zelena območja hribov, ki so edina nepozidana območja, glavne ceste / main roads in reka Han. Veliko grajenih prostorskih dominant se nahaja na območju Digital Media pomembnejše ceste / important roads City, ki ga zaznamujejo številne stolpnice. Druga takšna dominanta je tovorna železnica in okrožje Sangam / Sangam district tretja, najpomembnejša, ki je botrovala razvoju celotnega območja, je stadion svetovnega projektna lokacija prvenstva, ki ne/ project uide location nobeni mestni veduti v okolici in je glavna vizija razgleda s projektne lokacije. grajene prostorske dominante naravne dominante

Legenda: železnica avtocesta glavne ceste pomembnejše ceste okrožje Sangam projektna lokacija grajene prostorske dominante naravne dominante

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

37

vir: natečajno gradivo dostopno na: http://mapodepot.org/ (15.1.2015) in osebni arhiv z uradnega ogleda lokacije

ožja lokacija in natečajna naloga silos 1_obstoječe stanje

prerez A-A’

pozicija na lokaciji

merilnik tlaka

silos 2

silos 3

silos 4 silos 5

silos 1

zahodna fasada

Prerez

Detajl

Severna fasada

Južna fasada

obodna utrjevalna stena s pomožnimi stopnicami

Tloris

Tloris strehe

Oljno skladišče Mapo je del dragocene industrijske dediščine Seula. Odkar ni več služilo svojemu namenu, je bilo območje dolgo pozabljeno. Ironično dejstvo je, da je le na tak način lahko preživelo nedotaknjeno znotraj hitro razvijajočega mesta, kjer je vsak kos zemljišča še kako dragocen. V nasprotju z običajno prakso rušitve starega in izgradnje novega so se mestne oblasti odločile, da je čas, da se spremeni odnos do dediščine ter da se ohrani spomin in zgodovina te stare strukture in se oživi njena edinstvenost. Ker je bilo območje dolgo zaprto javnosti, se bo tako vrnilo ljudem, mesto pa bo pridobilo dragoceno zeleno območje proti severu, saj je bil dosedanji razvoj zelenih območij večinoma skoncentriran le ob reki Han. Ta razvoj pa je prostorsko precej omejen pas, saj je v širino omejen na eni strani z avtocesto, na drugi pa z reko. Tako dobimo izrazito longitudinalno os, do katere mora človek znotraj mesta po navadi potovati približno eno uro. Ob revitalizirani rečni strugi se nahajajo objekti, namenjeni zabavi, zelena območja, športna igrišča ter dolge sprehajalne in rekreacijske poti, ki jih v preostalih predelih mesta primanjkuje. Zelena območja v Seulu so redka in vključujejo predvsem osem hribov, štirje znotraj mesta in štirje na obrobju. Povečini služijo pohodniškim aktivnostim, eden pa gosti znameniti Namešan stolp, ki je priljubljena turistična destinacija. Mestu s tako visoko gostoto prebivalstva drastično primanjkuje zelenih javnih površin, tako je park Mapo odlična priložnost za podaljšanje zelene osi od reke proti notranjosti mesta.

ob končani rabi se je začela narava regenerirati Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

38

vir: natečajno gradivo dostopno na: http://mapodepot.org/ (15.1.2015) in osebni arhiv z uradnega ogleda lokacije

ožja lokacija in natečajna naloga

silos 2_obstoječe stanje

prerez B-B’

pozicija na lokaciji

dostopni most s strehe in z vznožja stopnic

Prerez

Detajl

1.) ZGODOVINSKO OZADJE OBMOČJA podporni steber in strešni nosilci Severna fasada

Južna fasada

Leta 1970 je naftna kriza državi močno otežila dostop do nafte. Povprečna zaloga naftnih podjetij je bila zgolj 30 dni, tako se je vlada odločila zgraditi oljne rezerve, da bi stabilizirala ekonomijo. Leta 1976 je bilo v hrib Maebong-san vkopanih pet silosov, v katerih so hranili 131 sodov nafte, in to pod nadzorom Korejske korporacije za naftni razvoj. Leta 1978 sta bila zgrajena odlagališče Nangi in še drugo naftno skladišče. Leta 2002 je bilo odlagališče spremenjeno v park svetovnega prvenstva, naftno skladišče, ki se je nahajalo petsto metrov od stadiona, pa je bilo zaradi estetskih in varnostnih razlogov prestavljeno. Ko so bile leta 2000 oljne zaloge prestavljene, je bilo skladišče Mapo opuščeno, del območja pa je postal začasno parkirišče za stadion. Ta lokacija je imela do svetovnega prvenstva v nogometu status državne tajnosti, lokacija in umestitev v prostor pa sta bila predvsem strateška. Z vznožja hriba jih ni mogoče videti, vidni so zgolj od zgoraj s strme sprehajalne poti, ki je bila desetletja nedostopna javnosti. Pozicionirani so na južnem pobočju hriba, tako da bi v primeru raketnega napada Severne Koreje lok leta rakete preletel rezervoarje. Lokacija je še vedno pod določeno mero tajnosti, saj v glavnem korejskem brskalniku Naver (njihova različica Googla) na satelitskih posnetkih ni obdelana v Photoshopu, in rezervoarjev ter večine parkirišča pod njimi ni mogoče videti, območje pa je videti povsem gozdnato. Prek Googlovega zemljevida je na satelitskem posnetku mogoče videti realno sliko območja, vendar pa je ……resolucija bistveno slabša.

Tloris

Tloris strehe

Gre za ogromno območje v okrožju Mapo-gu z 101,510 m2 površine in z zazidljivim območjem 5,400 m2. Cilj je z uporabo lokacije in naftnih silosov ustvariti park z različnimi kulturnimi dejavnostmi. Ključna je zasnova »odprtega parka«, ki naj vrne območje prebivalcem in ponudi dejavnosti, kot so glasbene in gledališke predstave, razstave, informacijsko središče in prostočasne aktivnosti.

notranja konstrukcija silosa Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

39

vir: natečajno gradivo dostopno na: http://mapodepot.org/ (15.1.2015) in osebni arhiv z uradnega ogleda lokacije

silos 3_obstoječe stanje

2. DOSTOP

pozicija na lokaciji

prerez C-C’

Območje je locirano na hribu Maebong-San (gora) in je težko dostopno od zunaj. Potrebno je zagotoviti dostop od zunaj ter vzpostaviti povezavo in cirkulacijo med programi. Novi vhod v park se nahaja ob sedanjem vstopu na začasno parkirišče in naravno vabi obiskovalce v notranjost. 3. ZAHTEVANI PROGRAM

streha in dostopni most

Prerez

Na območju se nahaja pet silosov, ki so ključni za prikaz zgodovine območja. Variirajo po velikosti in višini ter so različno ohranjeni. Narejeni so iz jeklene pločevine, ki s svojo patino da poseben čar vsakemu izmed silosov in kaže na njihovo 30-letno zgodovino. Silose obdaja betonska zaščitna stena, ki utrjuje in zadržuje zemljo proti zdrsu. Za nove programe in funkcije sta lahko uporabljena tako notranjost kot zunanjost silosov. Silos številka 5 vsebuje stalno razstavno zbirko, ki bo arhivirala zgodovino parka, in informacijski center, ki usmerja obiskovalce po vsem parku. En silos je namenjen začasni zbirki, drugi predstavam, tretji pa se je ohranil v sedanjem stanju. Zazidljive površine je 5.400 m2; namenjena je bodisi novim objektom bodisi prenovi obstoječih silosov.

Detajl

3.1 Prostor za predstave/performanse Gre za prostor z odrom, namenjen predstavam, ki ga lahko obišče 150 do 200 gledalcev. Ker je prostor za predstave večnamenski, mora imeti tudi dodatne servisne prostore.

pomožne stopnice in zasilne lestve vodijo so vznožja silosa

3.2 Informacijski prostor

Severna fasada

Južna fasada

Informacijski prostor vključuje knjižnico in večnamensko predavalnico. Knjižnica bo hranila različne vrste knjig, podatke in informacije, ki bodo na voljo javnosti. Kapaciteta knjižnice je 50 ljudi, predavalnice pa 100. 3.3 Razstavni prostor Razstavni prostor je sestavljen iz dveh prostorov, stalne zbirke in posebnih začasnih razstav. Stalna zbirka se nahaja v silosu številka 5 in bo namenjena zgodovini lokacije, recikliranju industrijske dediščine in ekološki prezervaciji projekta. Začasni razstavni prostor se lahko nahaja bodisi v drugem silosu ali v novem objektu.

cevi za dovajanje nafte

3.4 Servisni prostori Za vzdrževanje in upravljanje parka so potrebni servisni prostori in informacijski center, namenjen obiskovalcem, ter upravni prostori, kot so pisarne in skladišče. 4. PROSTORSKE OMEJITVE ‒ PROSTORSKA POLITIKA Tloris

Tloris strehe

rov skozi obodno steno Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

Območje je trenutno opredeljeno kot naravno zeleno območje (buffer green zone), vendarki pa bo prekvalificirano v parkovno območje. Razmerje zazidljive površine je 20 odstotkov ali manj. Razmerje grajenega je 50 odstotkov ali manj, maksimalna višina objektov pa je 15 metrov. Ob projektni lokaciji se nahaja tudi začasno parkirišče, prek katerega bo potekal dostop v park tako za pešce kot za vozila. I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

40

vir: natečajno gradivo dostopno na: http://mapodepot.org/ (15.1.2015) in osebni arhiv z uradnega ogleda lokacije

silos 4_obstoječe stanje

5.) STANJE LOKACIJE IN URBANI KONTEKST 5.1 Dostopnost Železnica Območje je povezano z letališko železnico, ki gre v smeri jugo-zahod do letališča Gimpo, Metro linija 6 in linija Gyeongui pa po vzhodni strani vodita v središče mesta.

prerez D-D’

pozicija na lokaciji

Vozila Proti vzhodu je lokacija usmerjena k osempasovnici Jeungsan-ro, prek katere je mogoče priti do transportnega sistema obmestja. Lokacija je nasproti glavnemu vhodu v stadion, avtomobili pridejo z juga, vendar pa morajo pred tunelom narediti zavoj v obliki črke U, da vstopijo na parkirišče.

prereaščanje obodnih betonskih sten

Prerez

Pešci Za dostop pešcev sta najbližji metro postaji World Cup Stadium in DMC, ki se obe nahajata na liniji 6. Zračna linija med lokacijo in postajo World Cup Stadium je dolga 420 metrov, vendar pa je realna pot 700 metrov, medtem ko je pot od postaje DMC precej daljša, in sicer 1,2 kilometra. Prebivalci okoliških sosesk imajo urejene pešpoti za dostop, za dostop do samega stadiona pa je treba zgolj prečkati cesto.

Detajl

5.2 Zelene površine V radiju dva kilometra okoli lokacije se nahaja veliko zelenih površin, kot so parki Svetovnega prvenstva (Noeul, Haneul, Pyeonghwa, Nangicheon in ekološki park Nangi), reka Han in park Seonyudo.

strešni nosilci s podpornimi stebri

Severna fasada

5.3 Obstoječe stanje Na lokaciji je pet silosov, ki so oštevilčeni od zahoda proti vzhodu od 1 do 5. Vse silose obdaja zaščitna stena, ki zadržuje in utrjuje zemljo. Med steno in posameznim silosom je razmak treh metrov. Silosi se med seboj razlikujejo po velikosti, višini in debelini sten.

Južna fasada

Jeklena pločevina silosov Jeklene strukture lahko podpirajo svojo lastno težo, vendar pa strukturna stabilnosti ni zagotovljena, če dodamo dodatno obremenitev. Tako so jekleni elementi lahko uporabljeni kot oblikovni elementi in ne kot struktura. Stebri silosov Ti so lahko uporabljeni za zagotavljanje strukturne stabilnosti. Strehe Zaradi varnostnih razlogov strehe zaradi rje in deformacij ne morejo služiti kot strukturni element. Po potrebi so lahko odstranjene, znova uporabljene ali dodelane. Obodne betonske stene Obodne stene imajo strukturno stabilnost z debelino od 600 do 3000 mm. Nanje je mogoče pritrditi dodatne strukture. Del stene je lahko odstranjen, vendar pod pogojem, da je zagotovljena stabilnost zemljine. Tloris

Tloris strehe

Stabilnost pobočja okoli silosov Pobočja morajo biti ohranjena zaradi stabilnosti tal, vendar pa so možne manjše spremembe, če je predhodno zagotovljena strukturna varnost.

zenitalna ambientalna svetloba

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

41

vir: natečajno gradivo dostopno na: http://mapodepot.org/ (15.1.2015) in osebni arhiv z uradnega ogleda lokacije

silos 4_obstoječe stanje

streha s stolpnicami Digital Media City-ja v ozadju

pozicija na lokaciji

prerez E-E’

Prerez

Detajl

varjene pomožne stopnice

5.4 Uporaba pobočja Na pobočju so dovoljeni le minimalni posegi. Pri umestitvi novih objektov je dovoljena uporaba pobočja do 10 odstotka naklona. Območje med 10 in 20 odstotkov je lahko uporabljeno v omejeni meri, toda le, če je to potrebno. Strma pobočja z naklonom 20 odstotkov ali se bodo ohranija, razen pešpoti.

Severna fasada

5.5 Kroženje in zunanja ureditev Glavni dostop za pešce je pri glavnem vhodu, stranski dostopi pa so na voljo s stranskih pešpoti. Vhod za vozila je na istem mestu kot glavni vhod za pešce, vendar pa se ne prekrivata. Glavni vhod za pešce in vozila je ob sedanjem vhodu na začasno parkirišče.

Južna fasada

Trenutno je meja med začasnim parkiriščem in lokacijo močno ločena in predstavlja s pobočji in obodnimi stenami veliko bariero. Cilj je vzpostaviti povezavo med tema dvema nivojema. Kroženje znotraj parka Obstoječa pot bo z notranjo cirkulacijo in plaza namenjena predvsem pešcem. Z glavne poti je treba zagotoviti vsaj en vhod v vsak silos, potrebno pa je tudi upoštevati urgentna in servisna vozila.

Tloris

Tloris strehe

Na seulovem zemljevidu rastlin sodi območje v gozd Populus x albaglanulosa. Gre predvsem za borovce, pinjole, pavlovnije, kostanje in hraste. Obstoječa vegetacija je v dobrem stanju.

trenutni vhod v silos in zasilne lestve Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

Zelene površine in vegetacija Obstoječe zelene površine, vključno z rastlinami in drevesi, naj bi se ohranile v čim večji meri. Paziti je treba na dodajanje novih rastlinskih vrst, saj morajo biti te v harmoniji z obstoječimi. Prav tako pa morajo biti v vizualni in fizični harmoniji tudi drugi parkovni elementi, kot so trg, pločnik, razgledne ploščadi in rastline.

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

42

dostopnost

Legenda: Obstoječe pohodniške poti Obstoječ dostop do silosov

Do sedaj je bilo območje silosov zaprto javnosti. V nasprotju s spodnjo glavno dostopno Začetek sprehajalnih poti- dostop potjo, ki vodi do silosov, so druge pohodne poti na severnem in zahodnem pobočju griča že nekaj časa odprte javnosti in dobro urejene. Cilj je obe dostopni poti povezati v skupno Začasno parkirišče stadiona P1 Trenutno celoto, ki omogoči kroženje po lokaciji. edini dostop do silosov so ozke strme stopnice, ki vodijo do streh silosov in so tako neprimerne za dostop do javnih objektov, zato je Parkirišče P potreben alternativni dostop. Območje je dobro povezano z javnim prometom, tako kot s Avtobusna postaja podzemno železnico kakor z avtobusnimi povezavami. V okolici in na sami projektni lokacij je veliko parkirišč, ki so bila zgrajena v času prvenstva in tudi zdaj zadovoljujejo Metrosvetovnega postaja potrebne kapacitete za novo kulturno središče. Projektna lokacija / Project location

P1

Legenda:

P

Obstoječe pohodniške poti Obstoječ dostop do silosov

P

Začetek sprehajalnih poti- dostop

P

P1 P

LEGENDA

Začasno parkirišče stadiona Parkirišče Avtobusna postaja

RUŠITVE

Metro postaja

ARMIRAN BETON

Projektna lokacija S 0

M1 1:5000

5

10

P Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

43

obstoječi objekti

Legenda/ Legend:

1 Silos 1 / Tank 1 2 Silos 1 / Tank 1 Na projektni lokaciji se nahaja pet naftnih silosov, ki so vkopani v južno pobočje hriba 3 Silos 1 / Tank 1 Maebong-san. Silosi so bili v času svetovnega prvenstva v nogometu 2002 izpraznjeni in Silos 1 / Tank 1 od takrat zaprti za javnost4in pozabljeni. Nižje na predelu začasnega parkirišča stadiona, ki Silos 1 / Tank 1 5 je služil dodatnim kapacitetam v času svetovnega prvenstva, je danes parkirišče avtobu-

Objekt gradbenega podjetja Svetovnega prvenstva / sov. Območje je zapuščeno degradirano, na njem pa so pomožni objekti, kot so pisarna 6 inWorld Cup construction office gradbenega podjetja, ki je gradilo stadion, predelovalnica pohištva, skladišče pohištva, ki je 7 Delavnica za reciklažo pohištva / Furniture recycling workshop garaža za plužilce snega, ki je prav tako vkopana v hrib. vkopano v vznožje hriba, in opuščena 8 Skladišče pohištvobetonska / furniture recycling storage je stabilna in možna je Vkopana objekta sta v dobrem stanju.zaNjuna konstrukcija ponovna uporaba. Ostali objekti so iz slabih začasnih materialov in ne spadajo v nov kulturni 9 Garaža za plužilce snega / Snowplow car garage park, zato jih je treba porušiti.

3 2

10

Stadion Svetovnega prvenstva / World Cup Stadium Projektna lokacija / Project location

4

Silosi / Tanks

5

Obstoječi objekti / Existing buildings

1 8

9

6 7

Legenda:

10

LEGENDA RUŠITVE ARMIRAN BETON

1 2 3 4 5

Silos 1

6

Objekt gradbenega podjetja Svetovnega prvenstva

7

Delavnica za reciklažo pohištva

8

Skladišče za pohištvo

9

Garaža za plužilce snega

10

Silos 2 Silos 3 Silos 4 Silos 5

Stadion Svetovnega prvenstva Projektna lokacija Silosi

S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

1

M 1:5000

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

5

10

I

leto vpisa: 2008/2009

Obstoječi objekti

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

44

Legenda/ Legend:

vizualna analiza

Pogledi lokacijie / Location views

30 28

29

31

Analiza pogledov na lokacijo pokažejo precej zeleno in urejeno območje. Širša lokacija okoli stadiona je urejena in vzdrževana; tam najdemo parke, površine, parkirišča, trge Pogledi okolice / Surounding areašportne views in sprehajalne poti ob vodi. Na projektni lokaciji je ob vstopu slika precej drugačna. Ob vstopu na območje nas pričakajo zapuščeni začasni objekti in parkirišče avtobusov. Ko se povzpnemo nad parkirišč, se se situacija bistveno spremeni. Urejene sprehajalne rekreacijske poti s panoramskimi ploščadmi prepredajo severno in zahodno pobočje. Območje silosov in sprehajalna pot pod njimi sta v relativno dobrem stanju, obiskovalce navdušuje zelena oaza sredi gostega sivega mestnega tkiva. Silosi so precej dotrajani, vendar v solidnem stanju. Mogoče je opaziti lepo strmo dostopno pot po stopnicah in nenavadno umestitev silosov na lokacijo.

32 33 37 34 36 35 22

23 27

20

21

24 25

19

18 38

15 17 16

26 14

3

2

1

4

10

6 5

12

11

13

9

7

LEGENDA

Legenda:

RUŠITVE ARMIRAN BETON

7

Pogledi projektne lokacijie

S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

M1 1:5000

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

5

Pogledi okolice

10

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

45

vir: vse slike so iz osebnega arhiva

1 Stadion Svetovnega prvenstva v nogometu 2002

5 Tunel skozi hrib Mae-bong

9

2 Trg z vodno fontano

6 Dostop do stadinona za vozila

10

3 Vrt s tradicionalnim paviljonom

7 Parkirišče stadiona s heliportom

12 Potok Hongjae s kolesarsko stezo in pešpotjo

4 Košarkarsko igrišče

8 Nadhod za pešce

13 Pogled na stadion z obrežja

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

Dostopna ploščad s stanovanjskim naseljem

I

11

Metro postaja linije 6

leto vpisa: 2008/2009

I

Most čez potok Hongjae

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

46

vir: vse slike so iz osebnega arhiva

23 Silos 3

14 Poslopje vodstva gradbišča

18 Glavna dostopna pot do silosov

15 Pomožno parkirišče stadiona

19

16 Ostanki industrijskega poslopja

20 Silos 5

25 Silos 1 z dostopom

17 Dostop do lokacije

21 Silos 4, pogled z dna

26 Dostopna pot

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

22

Dostop do silosa 5

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

24 Silos 2

Dostop do silosa 4

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

47

vir: vse slike so iz osebnega arhiva

27 Silos 1 pogled s rekreacijske poti

31 Razgledna točka s fitnes napravami

35 Silosa 1 in 2

28 Rekreacijska pot

32 Razgled na stadion in mesto

36 Razpotje rekreacijskih poti

29 Razpotje rekreacijskih poti

33 Pot utrjena z jutino vrvjo

37 Počivališče

30 Silos 3 pogled s rekreacijske poti

34 Razpotje rekreacijskih poti

38 Rekreacijska pot

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

48

reference

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

49

57-60 Prikaz objekta od znotraj in na zunanjosti

silo 468

vir: http://www.designboom.com/architecture/lighting-design-collective-convert-silo-468-into-public-light-show-11-01-2013/ (13.2.2015) Avtor slik: Tuomas Uusheimo

Avtorji: Lighting Design Collective Leto projekta: 2012 Kraj: Helsinki, FInska

57

58

Naftni silos je bil spremenjen v umetniško inštalacijo in služi kot nov javni prostor Projekt je nastal leta 2012, ko so bili Helsinki prestolnica kulture. zato je bilo vanj zvrtanih 2012 luknjic. Na zunanjem obodu so nameščene led svetikle, ki se odzivajo na senzor, ki sledi letu ptic ali premikanju vetra. V luknjice so nameščena ogledalca, ki odsevajo naravno svetlobo v notranjost. Projekt je zanimv z vidika teme, saj ima ta silos skoraj identične dimenzije kot silosa 2 in 4 na moji projektni lokaciji. Projekt je lep in gradi predvsem na ambientalnosti, vendar pa opozori na pomembno problematiko rabe jeklenega silosa. 60

59

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

Silos 468 je namreč zaprt čez zimo in sicer od oktobra do aprila zaradi mrazu in nevarnosti greza strehe zaradi snega. Kar opozori na previdnost, pri projektu, ki naj bi deloval čez celo leto in priča, da jeklena konstrukcija morda ni dovolj.

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

50

61 Oder in jeklena konstrukcija, ki ga podpira. 62 Zunanja konstrukcija z dodanim dvigalom. 63 Primer prostorske inštalacije, ko se je po celotni višini gasometra vpel balon in ustvaril popolnoma nov ambient 64 Prerez

gasometer oberhausen

vir: http://www.baukunst-nrw.de/bilder/full/96_849991.jpg (5.7.2014) vir: http://static.panoramio.com/photos/large/3933368.jpg (5.7.2014) vir: http://amklassiek.nl/wp-content/uploads/2013/04/christo_oberhausen_01-600x400.jpg (10.7.2014)

Avtorji: Deutsche Babcock AG Leto projekta: 1993-94 Kraj: Oberhausen, Nemčija

62

61

Nekdanji skladiščnik naravnega plina je bil prenovljen v kulturno prizorišče z muzejem in prostoru namenjenem preformansev. prenovljen je bil v sklopu Emscher parka v opuščeni industrijski regiji Porurja. Visok je 100 metrov in se znotraj pretvori v mogočno industrijsko katedralo. Tega silosa prav tako strukturno pri prenovi niso jačali, saj je bila že že originalna močna. Gasometer so v preteklosti že razstavili in nato zopet postavili, kar priča o njegovi montažni konstrukciji. Za oder je uporabljen hekdanji plinski disk, ki je nekoč uravnaval tlak plina.

63

Univerza v Ljubljani

Projekt je zanimiv zaradi potenciala nearhitekturne industrijske dediščine in samega progarama, ki je karseda podoben kulturnemu središču Mapo. Projekt je dobra referenca, za izhodišče manj je več in prepusti industrijskemu prostoru, da ustvari svoj ambient, hkrati pa izkorišča njegovo prostornino za vse oblike umetniškega izražanja. Referenca je zanimiva tudi z vidika funkcionalnosti prostora.

64

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

51

projekt projekt možne strategije koncept temperature in konstrukcija dostop park in vegetacija

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

52

Notranjost silosa 4, z zenitalno svetlobo.

projekt

vir: osebni arhiv

Sedanja administracija v Seulu je naredila nepredstavljiv korak k odnosu do dediščine. To je odmik od uveljavljene prakse rušitev in novogradenj, kjer imajo stavbe življenjsko dobo 25 let in so brez vrednosti. Gre za velik premik v odnosu do mesta in urbanega razvoja. Ohranjanje tovrstne dediščine ima za državo velik pomen in lahko služi kot nadaljnji primer prakse odnosa do dediščine in kot orodje bogatenja kulturnega fonda države. Območje Sangam se od leta 2000 stalno razvija in ureja. Projektna lokacija je tako ostala zadnji kos sestavljanke, ki ga je treba revitalizirati in ga vrniti prebivalcem. Naloga me je pritegnila predvsem z vidika razmisleka, kako se soočiti z nearhitekturno industrijsko dediščino. Z vidika industrijske dediščine me je predvsem zanimalo, kako pristopiti do tega problema. Vsaka dediščina ima namreč drugačen karakter, različno stopnjo ohranjenosti, različno vrednost, hkrati pa prijeme za revitalizacijo narekuje tudi nov program. Pri naftnem skladišču Mapo zaradi specifičnosti objektov in njihovega inženirskega izvora ne moremo govoriti o arhitekturni industrijski dediščini. Ti objekti nikoli niso bili namenjeni človeku, zato jih je treba prilagoditi njegovi uporabi. Pomembni faktorji sanacije so predvsem varnost, izolacija (toplotno ugodje, varovanje razstavnih eksponatov in knjig) in ohranjanje edinstvenih ambientov. Gre bolj za spominsko kot za zgolj fizično dediščino. Pri nas v Sloveniji je dediščine ogromno, vidna je skoraj na vsakem koraku, v Koreji pa je prava redkost. Tistega, kar ni uničila vojna, so v veliki meri porušili v težnji po hitrem razvoju in po tem principu se mesto neznansko hitro razvija še danes. Jasna ločnica med starim in novim ni vedno nujna za ohranjanje dediščine, njenega spomina in prostorskih, ambientalnih učinkov. Lahko se staro in novo zlijeta v celoto in tvorita nov prostor, novo dediščino. Lahko je ta pristop kot plastenje plasti časa, rabe in potreb. Ta pristop je lasten identiteti človeštva ‒ gradnja na obstoječem tkivu, njegova prilagoditev novim potrebam in spoštljiva nadgradnja. Nekoč je te posege vedno gnala potreba po novem prostoru, programu in obstoječe tkivo je ponudilo odlične fundamente. Cilj je zasnovati objekte, ki niso v končnem stanju, ki se lahko modificirajo in se na njih zgradi nova plast. Nekateri pristopi prenov naredijo dober ali slab končni izdelek. Novo tu, staro tam, čim bolj drugačno in ločeno, da se le ne bi zamešalo, kaj je staro in kaj novo, pa če zgolj samo zaradi drugačnosti. Rešitve so včasih agresivne in neharmonične, pa tudi ko so uspešne in lepe, pomenijo končni izdelek. Na tem ni mogoče več graditi in pogosto se zgodi, da začne nova konstrukcija propadati hitreje od stare. Novejši materiali, kot sta jeklo in steklo, imajo krajši rok trajanja kot kamen, tako preostane le menjavanje posameznih kosov, kot krpanje strganih hlač. Omogočiti je treba nadaljnjo evolucijo plastenje in naslednjo fazo življenja stavbe za naslednjo generacijo, ki pride za nami. Pri dediščini in njenem varovanju je treba ohraniti vrednost objektov. Oceniti je treba, katere elemente je smiselno ohranjati, do katere mere in v katere se lahko poseže in kako prilagoditi. V mojem primeru to VREDNOST predstavlja NOTRANJOST, zunanjost je manj kvalitetna. Zato se potrebni elementi prenove naslonijo na zunanjost, utrdijo in obvarujejo notranjost ter izboljšajo zunanji ambient.

ohranjanje ambientov Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

53

projekt

Na zunaj silosi sami po sebi niso nekaj posebnega, gre za tipične industrijske silose s konca sedemdesetih let. Tako ne gre za zgodnje, pionirske primere te tehnologije, saj so objekti za dediščino relativno mladi. Njihov pomen in dediščina ležita v spominski vrednosi ter sami umestitvi v prostor. Projekt ima, tako kot sami objekti, svoje omejitve, hkrati pa ponuja kopico možnih pristopov in možnosti. Za izhodišče sem vzela natečajno nalogo ‒ zlasti pri pregledu osnovnih informacij o stanju objektov ter za želj in potreb občine, ki bo projekt tudi izvajala. S prostorskimi analizami sem preverila smotrnost programa natečaja in prišla do zaključka, da v tem mestnem predelu primanjkuje prav kulturna funkcija, zato je zaželen program smiseln in dobrodošel.

mirna oaza sredi območij hrupa

V mestu, kot je Seul, kjer velikost in gostota prebivalstva presegata evropske normative, težko govorimo o območjih brez hrupa. Težko je namreč najti lokacijo, kjer bi prevladovala mir in tišina, še največ jo nudijo mestni hribi in osamelci ter v zgodnjih jutranjih urah obrobne stanovanjske soseske. Tako naftno skladišče Mapo postane mirna oaza znotraj mesta. Umestitev objektov v hrib predstavlja dodatno zaščito pred hrupom in mestnim vrvežem. Ob vstopu v vsak objekt se odpira zgolj pogled v nebo, obdan je z zelenjem, kar je edinstvena izkušnja v Seulu, kjer so stolpnice in grajeno tkivo, do koder seže oko. Objekti so izrazito introvertirani in ustvarjajo različne, sebi lastne ambiente. Vsak silos ima svoj program in svojo raziskavo prostora in volumetrije znotraj oboda silosa. Vsak zase predstavlja različen pristop do prostora in različno stopnjo ohranjanja dediščine. Silosi od zunaj ne navdušijo in na prvi pogled gre zgolj za še ene degradirane, zarjavele industrijske objekte. Toda ob vstopu v sam silos se občutki popolnoma spremenijo. Prevladujejo občutki presenečenja in navdušenosti ter občutek majhnosti človeka. Prostor je v primerjavi z zanemarjeno zunanjostjo ogromen, mogočen in skoraj gosposki, če je smemo ta izraz uporabiti za silos. Prva asociacija je povezava z rimsko baziliko ali cerkvami. Visok, ogromen, temačen prostor s stebriščem, prelepo zenitalno svetlobo in dolgim odmevom. Posebna ambientalna lastnost obstoječih silosov je prostor, ki ga zgradi snop naravne svetlobe. Osamljen snop svetlobe, ki v objekt prodira skozi streho, da prostoru velikost, mogočnost in spokojnost. Človeka presune s svojo lepoto in preprostostjo. Drugi element, ki je prostoru lasten in ga gradi, je odmev, ki je rezultat velikosti objekta, materialnosti in okrogle forme, ki je izjemno odbojna, zvok pa se enakomerno odbija proti središču in se zbira v eni sami točki. Tako ustvari edinstvene zvočne učinke. Poudarek je na doživljanju notranjega prostora in zanosa preteklega časa. Korejska tradicionalna arhitektura je nasprotno od zahodne gradila prostor od znotraj. Notranji bivalni prostori so grajeni v dialogu z zunanjostjo. Bolj kot sama zunanjost objekta je pomemben notranji ambient, ter pogledi od znotraj navzven, ki so podaljšek objekta v naravo. Najpomembnejša je notranjost, ki je namenjena prostoru, kjer se živi in preživi največ časa. Naslednjo prostorsko plast predstavlja pogled iz notranjosti navzven, vzpostavi se dialog. Tretja plast je neposredni zunanji prostor, ki objekt obdaja. Po tem principu so grajeni tudi ambienti silosov.

glavna dostopna pot pogledi

pogledi proti mestu in reki Han

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

54

možne strategije Strategij za poseganje v prostor je mnogo in pri revitalizaciji ni pravilne ali napačne rešitve, so zgolj boljše in slabše. Prvo oviro pri projektu predstavlja izbira strategije posegov, ki bo projektu narekovala konstrukcijsko in oblikovno. Jast sem želela, ohraniti, čim več notranjih ambientov, zato konstrukcijsko posegam v zunanji obod, medtem ko notranji ostane v originalnem stanju.

Silosi se zasujejo, povrne se nekdanja topografija hriba

nova jeklena konstrukcija v notranjosti

silos se oblije z betonom

v silos se zareže, pot skozi objekt

nova betonska notranja konstrukcija Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

steklena kupola

I

pritličje se nadometi s steklenim pasom

silos se odstrani, obodne betonske stene služijo kot nov objekt

I

avtorica: Tjaša Barić

silos se ohrani takšen kot je

silos se odpre, ostanejo zgolj stene

prostor med obstoječo steno in silosom se napolni z vodo

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

silos se odreže, prepolovi

silos se v notranjosti napolni z vodo- bazen

klasična sanacijaz izolacijo na notranji strani I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

55

koncept

S1

S2

S3

perforirane stene spiralna rampa

odstranjena streha in stebri nov objekt v notranjosti oboda

del strehe je odstranjen za svetlobnik spiralna rampa

S4

S5

ohranjenna notranjost doda se zunanji obod notranji obroč stebrov je odstranjen za oder

ohranjen originalni silos s panoramskim dvigalom

V nalogi sem želela silose v čim večji meri ohraniti. Stopnja ohranjenosti oz. ohranjanja prostorskega občutka silosa se zmanjšuje od silosa številka 5, ki je skoraj v celoti ohranjen, do silosa številka 1, kjer se občutek, da je človek znotraj silosa, skoraj izgubi. Od zunaj, z vznožja objektov in zaradi ozkega prostora okoli objekta ni mogoče dobro videti in prostorsko dojeti velikost silosa, zato je notranjost še toliko pomembnejša.

planetarij

začasni razstavni prostor

knjižnica

dvorana za predstave

stalna zbirka

novi program in posegi

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

Poleg različnih pristopov sem raziskovala tudi različne umestitve servisov pri posameznih silosih. Ti se od objekta do objekta razlikujejo. Silosa 1 in 3 imata servise umeščene v obodne stene, ki utrjujejo zemljino. Silosa 2 in 4 imata servise znotraj objekta, vendar pa se ti ne dotikajo originalnih sten silosov. Silos 5 pa ima servise z informacijskim centrom umeščene ob ustju dostopnega tunela. Cilj je bil čim manj posegati v originalne notranje stene silosov, posebej s posegi, ki prostoru ne dodajo vrednosti. Izjema so vhodi in spiralne rampe dveh od petih silosov, ki pa povežejo obiskovalca s silosi, vzpostavijo intimnejši stik in omogočijo izkustvo na različnih nivojih. Enako velja za razgledno dvigalo silosa 5.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

56

temperature in konstrukcija

temperaturno ugodje

Silosi so iz tanke jeklene pločevine in sami nimajo velike substance. Z novim obodom sem želela ohraniti in konstrukcijsko utrditi notranjost. Nov obod služi tudi kot toplotna izolacija in ustvarja temperaturno stabilnost, ki je pomembna predvsem pri programu, kot je knjižnica. Ker ima Koreja ekstremna temperaturna nihanja, je treba zagotoviti izolacijo objektov in konstantnejšo temperaturo z manjšimi temperaturnimi razlikami in se izogniti kondenzaciji. Obstoječi objekti se zlijejo z novim obodom in tvorijo nov prostor, ki je organsko nadaljevanje življenjskega ciklusa silosov. Novo raba in uporaba jim bosta dala novo življenje.

nov obod za izloacijo in konstrukcijsko stabilnost

Nov betonski obod postane nova dediščina in del lokacije, tako kot obstoječe obodne stene, ki so postale del narave in se z njo prepletajo. Program štirih od petih objektov je sicer določen, vendar pa so ti zasnovani kar se da fleksibilno. Pri zasnovi silosov sem želela zagotoviti fleksibilnost, ki omogoča čim širši spekter uporabe. Zasnovani so v čim večji meri tako, da se lahko njihov program spremeni, določeni elementi celo odstranijo in zamenjajo brez izgube ambienta in prostorskega učinka. Združuje jih materialnost, osnovna obodna forma in konstrukcijska logika.

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

57

dostop

introvertiran park

glavna obstoječa dostopna pot nov dostop do silosov preko tunelov

povezava različnih nivojev preko silosa 5

obstoječ dostop preko strmih ozkih stopnic

nov dostop

Do sedaj je bil edini dostop do objektov po strmih ozkih stopnicah, prek katerih je speljan most do strehe silosa, od koder so ozke varjene stopnice po obodu silosa vodile do dna. Stopnice so zelo lepe in predstavljajo tanko linijsko zarezo na pobočju, ki sugerira, da se na vrhu nekaj skriva, čeprav tega z vznožja ni mogoče videti. Iz tega razloga jih ohranimo, saj niso moteče, lahko pa kasneje služijo tudi za intervencije in servisiranje. Za dostop obiskovalcev pa kljub temu treba zagotoviti direkten dostop z glavne poti, ki je primeren tudi za gibalno ovirane osebe. Dolg tunel skozi hrib je do posameznega silosa osvetljen v vogalih, kar prostor poveča in mu daje občutek lebdeče strehe, tako da obiskovalca razbremeni občutek utesnjenosti. Ko po dolgem hodniku pridemo do silosa, nam pot zapre njegova visoka stena in usmeri naš pogled navzgor proti nebu, ki ga zastira zelenje. Učinkuje tako, kot da bi prehodili pot iz teme proti svetlobi. Poseg je karseda minimalen in komaj malo invaziven v zemljino hriba, saj si je ta končno komaj opomogel od prve gradnje silosov, ko je bil hrib popolnoma odprt. Iz temnega tunela se pred obiskovalcem odpre mogočna stena, ki mu usmeri pogled v nebo.

glavna dostopna pot dostop za avtomobile dostop do silosov in kroženje po prostoru sekundarne pohodne poti vertikalna povezava dveh ločenih sistemov poti

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

kroženje po lokaciji

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

nov varnejši dostop primeren tudi za gibalno ovirane osebe

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

58

park vegetacija

borovci

Park, ki zamenja začasno parkirišče, podaljša zeleno os od reke Han prek parkov Haneul in Nanji proti severu. Cilj kaotičnega mesta, kot je Seul, je povečati parkovno površino in ponuditi ambientalno alternativo, kamor se človek lahko umakne, se umiri in posveti kontemplaciji. Obiskovalec se znajde na območju brez kaotičnih stimulacij mesta pod njim. Srečata se narava in prosti čas, ki sta v življenju povprečnega Korejca redka in dragocena. Pri načrtovanju sem ohranila vse rekreacijske poti, ki so urejene, vzdrževane in predvsem v uporabi, in jih povezala z območjem, ki je bilo do sedaj popolnoma ločeno in nedostopno javnosti. Glavna dostopna pot je povezna v celoto z rekreacijskimi potmi prek silosa 5. Tako je vzpostavljen sistem kroženja po parku. Začasno parkirišče se skrči in umakne parkovni površini. Avtobusi se umaknejo, ostane le 12 parkirišč ob vhodu za organizirane skupine obiskovalcev. Preostalo parkirišče je namenjeno 223 osebnim avtomobilom. Parkirišče in park se prostorsko zlijeta, jasna ločnica med njima se zabriše. Za večje potrebe ob večjih dogodkih lahko dodatne kapacitete sprejmejo tudi okoliška parkirišča, ki po navadi niso polno zasedena, in garažna hiša stadiona. Ureditev parka je kontrastna okroglim linijam silosov. Park je strožji in ortogonalen, nasloni se na inženirsko naravo objektov, sledi linijam stebrov in linearnosti strešnih nosilcev. Linije so vzporedne levemu kraku dostopne poti in so pravokotne na desni krak in avtocesto. Usmerjeno so proti pobočju in nakazujejo vzpon.

listavci

Poleg silosov se na območju nahajajo tudi objekti z drugimi dejavnostmi, kot so delavnica za reciklažo pohištva, skladišče za pohištvo, začasni objekt gradbenega podjetja, ki je nadzorovalo gradnjo stadiona, ter garaža za plužilce snega. Večina manjših pomožnih objektov je zgrajena iz odpadnih materialov in je v slabem stanju. Objekta skladišča in garaže sta konstrukcijsko trdna in vkopana v vznožje hriba ter sta zaradi lege in kot konstrukcije odlična za ponovno rabo. Služita kot pomožna servisna objekta parka. Novi program v objektih vključuje prodajo kart, administrative pisarne, javne sanitarije, skladišča in kavarno. Objekta sta del hriba in se odpirata na vhodno ploščad zgolj z eno (prodajalna kart) oz. dvema fasadama (kavarna). Pisarne znotraj nekdanje garaže plužilcev so pod zemljo, tako je v strop lahko umeščen svetlobnik, ki postane vir naravne svetlobe, sprednji odprti del objekta, kjer so prodajalne kart, pa je namenjen stiku z javnostjo. Kavarna z letnim vrtom je lahko odprta na dveh straneh in podaljšana na vhodni trg. Za dodatne potrebe obiskovalcev, kot so hrana ali nakupovanje, je na voljo stadion čez cesto, ki poleg drugih vsebin vsebuje tudi nakupovalno središče z restavracijami.

trava Elulalia

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

Vegetacijo hriba predstavlja mešani gozd, ki ga sestavljajo borovci, različni listavci in podrast. Vegetacija novega parka se nasloni na vegetacijo bližnjega parka Nanji (tudi Sky park), kjer je polje trave eulalia, ki jeseni zlato cveti. Ta element je značilen za Korejo. Poleg estetske vloge, ki jo ima visoka trava, je hkrati tudi dobra ločnica od ceste in naravna ograja oz. bariera. Skrije pogled na cesto in znotraj parka zabriše mejo mesta. V njej so tlakovane zajede s klopmi in drevesi ‒ skriti kotički, kamor se obiskovalci lahko umaknejo, se spočijejo pod drevesnimi krošnjami in posvetijo branju. I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

59

konstrukcija princip konstrukcije dostopni tuneli požarna varnost konstrukcija- silos1 konstrukcija- silos2 konstrukcija- silos3 konstrukcija- silos4 konstrukcija- silos5

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

60

Obstoječa konstrukcija- obod iz jeklene pločevine, jekleni nosilni stebri Obodna betonska stena. Gradnja hladilnega stolpa Šoštanj- Doka samoplezajoči opaž Gradnja hladilnega stolpa Šoštanj- Doka samoplezajoči opaž

princip konstrukcije

vir: osebni arhiv vir: osebni arhiv vir: http://www.doka.com/web/references/index.en.php#14228 vir: http://www.doka.com/web/references/index.en.php#14228

OBSTOJEČA KONSTRUKCIJA Silosi so sestavljeni iz jeklene pločevine, katere debelina po velikosti silosov variira. Po celotnem obodu posameznega silosa debelina pločevina prav tako variira, tako je debelina pločevine najmanjšega silosa (1) 9‒11mm in največjega 10‒23mm. Silosi so umeščeni v betonska korita, ki so vkopana v hrib utrjujejo zemljino. Med obodno steno korita in silosa je približno trimetrska obhodna razdalja, ki se razlikuje glede na posamezni silos. V obodnih stenah, ki utrjujejo zemljino okoli silosov, se pojavljajo višinske razlike po posameznih segmentih. Odstopanja so tudi v debelini. Stene so po skoraj celotnem obodu sidrane v zemljino, ki je večinoma kamnita oz. skalnata. Kjer sider ni, je stena armirana. Deli obodnih sten so armirani z vertikalno armaturo 200 in horizontalno 300 z globino 100‒150 mm. Sami silosi so dotrajani. Sestavlja jih tanka jeklena pločevina in podporni stebri. Pločevinasto streho je treba nasloniti na samonosilni okrogli obod, nosijo jo tanki strešni I nosilci z dimenzijo H-220 x 100 x 5,5 x 8 (SS400), ki jih opremo na podporne stebre. Stebri imajo dimenzijo o267,4 x 9t in bazo 900 x 900 mm. Jekleni obod je samonosilen, vendar ni zmožen nositi nobene druge konstrukcije, pločevina streh je skrivljena in v zelo slabem stanju, zato jo je treba zamenjati ali prenoviti. NOVA KONSTRUKCIJA Nov betonski konstrukcijski plašč lahko uporabi obstoječo konstrukcijo kot slepi opaž, jo tako izolira in utrdi. Postane nova konstrukcija, kamor se lahko vpenjajo novi elementi, kot so rampe. Med stene silosov in betonom umestimo izolacijo, treba pa je zagotoviti dobro izolativnost, da na stenah silosov ne pride do kondenzacije, kar bi bilo posebej neprijetno za knjižnico. Pločevina silosa deluje kot parna zapora, saj je tudi zaradi svojega nekdanjega namena dobro vodotesna. Preprečiti pa je treba prekomerno ohlajanje jeklenih sten, saj bi se ob hladni površini v zimskih obdobjih lahko začela nabirati vlaga. Za opaženje je funkcionalen sistem opaženja DOHA, ki opaže prefabricira po meri in objekt opaži po segmentih, kar pomeni hitrejši, varnejši in učinkovitejši postopek, predvsem ko govorimo o okroglih površinah. Uporabi se po meri izdelan samoplezajoči velikostenski opaž. Sistem je mehaniziran in zagotavlja maksimalno racionalizacijo. Velikopovršinski opažni sklopi z višino odsekov betoniranja 1,5 metra omogočijo hitro betoniranje in se izvajajo v enodnevnem ritmu. Jeklena opažna obloga zagotovlja stalno visoko kvaliteto betona. Zaradi v odru integriranih armaturnih držal je tovrstno armirano hitrejše, enostavnejše in ima majhno število sidrnih mest na kvadratni meter (vir: http://www.doka.com/web/products/system-groups/doka-climbing-systems/automatic-climbingformwork/climbing-tower-formwork-sk175/index.si.php)

Zaradi teže novega oboda so potrebni novi temelji znotraj betonskega korita.

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

61

Gradnja tunela z Doka sistemom St.Polten, Švica

dostopni tuneli

vir: http://www.doka.com/web/references/index.en.php#18405

Problem prostora predstavlja vmeščenost silosov na lokacijo. Strmo pobočje narekuje osi gibanja. Vkopanost v hrib z močnim betonskim obodom predstavlja veliko oviro pri dostopu. Današnji dostop je neprimeren za gibalno ovirane in mlajše otroke. Zdajšnji dostop po ozkih stopnicah je tako neprimeren za javni prostor zato se ustvari nov dostopni koridor. Tuneli predstavljajo glavni dostop do objektov.

obstoječi dostop po strmih stopnicah

nov dostop preko tunelov

Dostopni tuneli do objektov imajo svetlo višino 3m in širino prav tako 3m. Tuneli so vkopani v zemljino in prebodejo obodne stene korit za dostop do silosov. Del armirano-betonske stene se ob vznožju odstrani in utrdi z novo konstrukcijo tunela. Tunel je potrebno zaradi ravne strehe in teže zemljine dilatirati po segmentih.

shema novega tunela

Zaradi skalne podlage zemljine je lahko spodnja plošča tunela tanjša in sicer 30cm. Nasprotno mora biti s stropna plošča močnejša saj nosi zemljino celotnega hriba nad seboj. Največjo silo pa prenašajo vertikalne stene, saj le te prenašajo tako vertikalno kot horizontalno obtežbo. Konstrukcija je iz armiranega betona.

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

62

požarna varnost 67.4

Idejna zasnova objekta upošteva okvirna določila Korejski predpisov požarne varnosti, prav tako pa se za natančnejše smernice nasloni na določila Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS 31/2004) in smernice TSG-1-001: Požarna varnost v stavbah.

31.5

Obstoječi objekti so grajeni v jeklu in betonu. Novi elementi so grajeni iz betona jekla in stekla, uporaba gorljivh materialov ni predvidena. Najdaljša pot do izhoda je tako sprejemljiva 50m. Sama vmestitev objetov v lokacijo z vidika požarne varnosti ni idealno, vendar pa najdaljša pot umika iz katerega koli objekta ne presega 50m. Znotraj obodnih sten se nahajajo tudi zasilne lestve v primeru, da pride iz kakršnega koli razloga do bolokade predorov, ki so sicer udobno dimenzionirani za cirkulacijo v obeh smereh.

P3 7.5

38.5

29

3

P2

40

40.5

P4

38 .5

29

55

S2

31

S1

3

3

Glavni umik poteka preko tunelov z dimenzijami 3mx3m. Dvigalo silosa 5 ima projektirane zasilne lestve v primeru okvare. V objekte se vmesti sprinklerski sistem za gašenje, prav tako pa so predvideni hidranti znotraj obodnih sten in gasilni aparati za začetno gašenje znotraj samih objektov. Dostop za intervencijska vozila je predviden po glavni dostopni poti, na kateri so tudi tri večje ploščadi, kjer se lahko gasilsko vozilo zadržuje dlje časa. Dostop gasilcev do objektov je preko dostopnega tunela ali obstoječih stopnic, kjer je dostop omogočen s strehe.

45

4.5

40

6.5

35

34

.5

46

50

12.5

31.

38

28.5

5

.5

3

Evakuacijsko zbirališče je predvideno na ploščadih pred objekti, ki so dobro ločene od samih objektov. 3

46

30

15

28

15

16.5

55

P5

3

P1

Vsak posemezen objekt predstavlja svoj požarni sektor.

21.5

Izhodi iz objektov so široki 3m, kar zadostuje standardom. Prav tako je ustrezna dostopna pot za intervencijska vozila, ki je široka 6,5m.

32.5

LEGENDA:

50

12

45 16.8

40 86

35 30

ZASILNI DOSTOP ZA GASILCE 16.6

DOSTOP INTERVENCIJSKIH VOZIL 16.7

POŽARNI SEKTOR

P1

18

5

16.1

IZHOD IZ OBJEKTA IZHOD IZ OBJEKTA (ZASILINI- EVAKUACIJSKE LESTVE)

16.4

VARNO OBMOČJE

16.6 16.3

POSTAVITVENA POVRŠINA

16.1

16.9

16.8 16.4

S

16.1

15.9

0

16.7

89

41.5

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

16.3

36.2

50

20.8

15.9

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

10

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a. 15.9

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

63

konstrukcija - silos 1

AB betonska streha 300mm

projekcijska kupola - perforirana aluminijeva pločevina - dvojno zvijana jeklena rebra

sedišča - brušene betonske plošče 50mm

orignialna streha - jeklena pločevina 9-11mm - jekleni strešni nosilci H-200x100x5.5x8 (SS400) AB betonska streha 300mm

projekcijska kupola jeklena pločevina palična podkonstrukcija - perforirana aluminijeva - dvojno zvijana jeklena rebra AB obodna stena in ograja 200mm sedišča - brušene betonske plošče 50mm

orignialna streha - jeklena pločevinaAB 9-11mm betonski obod 500mm - jekleni strešni nosilci H-200x100x5.5x8 (SS400)

betonske montažne stopnice jeklena palična podkonstrukcija AB nadvišana plošča 300mm AB obodna stena in ograja 200mm

Silosu se doda betonski obod z izolacijo. Posebnost silosa so stenske perforacije po vzorcu ozvezdij.

AB nosilna stena 300mm orignialni obod AB betonski obod-500mm jeklena pločevina 9-11mm

betonske montažne stopnice

AB nadvišana plošča 300mm

AB podporno rebro

AB obodna stena, ki utrjuje zemljino orignialni obod - jeklena pločevina 9-11mm dostopni tunel AB dilatirana konstrukcija

spiralna betonska rampa, vpeta v zunaji obod in notranjo nosilno steno - debelina ob vpetju 380mm - debelina ob koncu 160mm - ograja deluje kot prostorki nosilec širina 200mm, višina 1000mm

AB nosilna stena 300mm

AB podporno rebro

spiralna betonska rampa, vpeta v zunaji obod in notranjo nosilno1 steno5 - debelina ob vpetju 380mm - debelina ob koncu 160mm - ograja deluje kot prostorki nosilec širina 200mm, višina 1000mm

AB obodna stena, ki utrjuje zemljino

dostopni tunel AB dilatirana konstrukcija

1

Univerza v Ljubljani

I

Sredinski steber objekta se odstrani, prav tako pa se odstrani del obodne stene, kjer jo prebije tunel. Spiralna rampa se konzolno vpenja v betonski obod in betonsko jedro razstavnega prostora. V najširšem delu meri tri metre. Vzpenja se z naklonom 5,71° ali 10 % ‒ ta je še sprejemljiv in relativno udoben za pešce. Invalidom po rampi do avditorija pomaga osebje.

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

5

10

10

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

Dodani krožni obod razstavnega prostora, na katerega se nasloni spiralna rampa, je iz armiranega betona, medtem ko so stopnice avditorija iz lahke jeklene palične konstrukcije.

20

20

I

Kupola planetarija je iz tanke aluminijeve pločevine. Dvojno ukrivljena rebra so predelana in jih je treba sestaviti znotraj objekta. Rebra držijo in napenjajo pločevino. Aluminijasta pločevina je perforirana s tisočimi majhnimi luknjicami, ki zmanjšajo odbojnost zvoka. Prav tako omogočajo kroženje zraka in boljšo kontrolo klime znotraj avditorija. Sodobni planetariji imajo kupole pod kotom med 5° do30°, kupola planetarija Mapo je znotraj tega spektra montirana pod kotom 28°, ki omogoča večje udobje gledalcev. Del betonske stene korita se odstrani za tunel in servise. Stene servisa delujejo kot rebra in podpiraj betonsko steno in zemljino nad njimi.

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

64

konstrukcija - silos 2 AB komunikacijsko jedro AB nadvišana plošča - streha 280mm AB ograja 200mm

steklena samonosilna fasada AB betonska streha 300mm

projekcijska kupola - perforirana aluminijeva pločevina - dvojno zvijana jeklena rebra

betonske montažne stopnice orignialna streha - jeklena pločevina 9-11mm - jekleni strešni nosilci H-200x100x5.5x8 (SS400)

sedišča - brušene betonske plošče 50mm

AB komunikacijsko jedro AB nosilna stena 300mm nenosilne predelne stene

jeklena palična podkonstrukcija

AB obodna stena in ograja 200mm betonske montažne stopnice

AB betonski obod 500mm

AB nadvišana plošča 300mm

orignialni obod - jeklena pločevina 10-23mm AB nosilna stena 300mm orignialni obod - jeklena pločevina 9-11mm

AB podporno rebro AB podporno rebro

spiralna betonska rampa, vpeta v zunaji obod in notranjo nosilno steno - debelina ob vpetju 380mm - debelina ob koncu 160mm - ograja deluje kot prostorki nosilec širina 200mm, višina 1000mm

AB obodna stena, ki utrjuje zemljino AB obodna stena, ki utrjuje zemljino

dostopni tunel AB dilatirana konstrukcija

dostopni tunel AB dilatirana konstrukcija

1

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

5

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

10

I

Pri silosu 2 je največ posegov, saj se odstranijo vsi stebri in streha, ostane samonosilni jekleni obod. Zaradi okrogle forme in napetosti kroga je obod stabilen. Obodne betonske stene omogočajo zavetrovanje.

20

leto vpisa: 2008/2009

Znotraj oboda se umesti nov objekt, ki ima velik razpon strešne plošče in brez dodatnih podpor. Razpon nad razstavnim prostorom in konzolo obodnega hodnika nosi notranji obroč razstavnega prostora. Zaradi okrogle forme lahko prenese veliko večje razpone in ima boljše nosilne sposobnosti. Plošča pohodne strehe je zato nadvišana in tako se preprečijo povesi. Konstrukcija je iz armiranega betona. I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

65

konstrukcija - silos 3 orignialna streha - jeklena pločevina 10-19mm - jekleni strešni nosilci H-200x100x5.5x8 (SS400)

AB betonska streha 300mm

novo strešno okno - stekleni okvir se vpne med originalne strešne nosilce - doda se nov jekleni obroč, v katerega se vpnejo nosilci in okenski okvirji originalni jekleni stebri - cev 267.4x9t (SS400)

AB betonska streha 300mm

projekcijska kupola - perforirana aluminijeva pločevina - dvojno zvijana jeklena rebra

sedišča spiralna rampa - brušene betonske plošče(širina 50mm3m), konzolno vpeta v AB betonski obod - konstrukcija: jekleno trikotno paličje - IPE 80 in cevne diagonale - ob vpetju višina 760 mm, ob koncu 60mm jeklena palična podkonstrukcija - HI-BOND pločevina zalita z betonom. - paličje se zapre z jekleno pločevino 10mm, ki služi tudi kot ograja

orignialna streha - jeklena pločevina 9-11mm - jekleni strešni nosilci (SS400) AB betonski obodH-200x100x5.5x8 500mm

AB obodna stena in ograja 200mm betonske montažne stopnice

AB betonski obod 500mm

orignialni obod - jeklena pločevina 10-19mm

AB nadvišana plošča 300mm

AB nosilna stena 300mm - temeljna plošča s pasovnim temeljem (po obodu) - poglobljen avditorij

orignialni obod AB podporno - jeklena pločevinarebro 9-11mm

AB obodna stena, ki utrjuje zemljino AB podporno rebro

Silos 3 dobi betonski obod, ki ga izolira. Vanj so vrezane okenske odprtine, ki sledijo spiralni rampi. Okna so dimenzij 4 x 0,8 m; v obod so umeščene na notranjo stran in se poravnajo z jekleno steno silosa. Spiralne rampe so konzolno vpete v obod silosa. Jeklena palična konzola je dolga 3 m in je ob vpetju debelejša, in sicer debeline 0,76 m in ob koncu 0,06 m. Paličje je zakrito z jekleno pločevino, ki suži tudi kot ograja.

spiralna betonska rampa, vpeta v zunaji obod in notranjo nosilno steno - debelina ob vpetju 380mm - debelina ob koncu 160mm - ograja deluje kot prostorki nosilec širina 200mm, višina 1000mm

dostopni tunelki utrjuje zemljino AB obodna stena, AB dilatirana konstrukcija dostopni tunel AB dilatirana konstrukcija

1

5

10

Objektu se odstrani šest sredinskih stebrov. Notranji, najožji obroč strešne konstrukcije se spremeni v strešno okno. Odstrani se pločevina in zamenja s steklom. Originalni strešni nosilci z dimenzijo 200 x 100 x 5,5 x 8 mm nosijo nov okenski okvir. Strešno okno zaradi naklona deluje kot kupola. 20

Del betonske stene korita se odstrani za tunel in servise. Stene servisa delujejo kot rebra in podpiraj betonsko steno in zemljino nad njimi. Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

66

konstrukcija - silos 4 orignialna streha - jeklena pločevina 10-23mm - jekleni strešni nosilci H-200x100x5.5x8 (SS400)

AB betonska streha 300mm

originalni jekleni stebri - cev 267.4x9t (SS400)

AB betonska streha 300mm

projekcijska kupola - perforirana aluminijeva amfiteaterz odrompločevina in sedišči za gledalce - dvojno zvijana betonske jeklena rebra - brušene plošče 50mm

AB betonski obod 500mm

montažne betonske stopnice sedišča - brušene betonske plošče 50mm

orignialna streha - jeklena pločevina 9-11mm - jekleni strešni nosilci H-200x100x5.5x8 (SS400)

jeklena palična podkonstrukcija

AB obodna stena in ograja 200mm

podkonstrukcijajekleno paličje betonske montažne stopnice

AB betonski obod 500mm

orignialni obod - jeklena pločevina 10-23mm

AB nadvišana plošča 300mm

AB nosilna stena 300mm orignialni obod - jeklena pločevina 9-11mm

AB obodna stena, AB podporno ki rebro utrjuje zemljino

predelne stene

spiralna betonska rampa, vpeta v zunaji obod in notranjo nosilno steno - debelina ob vpetju 380mm - debelina ob koncu 160mm - ograja deluje kot prostorki nosilec širina 200mm, višina 1000mm

AB podporno rebro AB obodna stena, ki utrjuje zemljino dostopni tunel AB dilatirana konstrukcija dostopni tunel AB dilatirana konstrukcija

1

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

5

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

10

20

I

leto vpisa: 2008/2009

Posegi v silos 4 so minimalni. Poleg novega betonskega oboda se vanj vrežejo vhodna vrata in odstrani notranji obod stebrov, medtem ko se zunanji obod ohrani. V notranjosti se doda jeklena konstrukcija, pod katero so sanitarije in tehnične napeljave elektrike in ozvočenja. Sedišča so iz brušenih betnoskih plošč, ki jekleno konstrukcijo skrijejo.

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

67

konstrukcija - silos 5 orignialna streha - jeklena pločevina 9-14mm - jeklena ograja- paličje cevi premer 30mm

originalni jekleni strešni nosilci H-200x100x5.5x8 (SS400)

originalni jekleni stebri - cev 267.4x9t (SS400) AB betonska streha 300mm

projekcijska kupola - perforirana aluminijeva pločevina - dvojno zvijana jeklena rebra

ločna samonosilna brv - jeklena pločevina 20mm - jeklena ograja- paličje cevi premer 30mm

orignialna streha - jeklena pločevina 9-11mm - cevna nosilca (SS400) premera 100mm - jekleni strešni nosilci H-200x100x5.5x8 - vpetje na steber z jeklenima obročema in diagonalama (zagotovitev stabilnosti) zaradi simetrične ločne oblike je brv samo nosilna - sile se prenesejo v tla

sedišča - brušene betonske plošče 50mm

most - ograja deluje kot vzdolžni nosilec - talna knostrukcijska mreža nosilcev- kvadratna cev a=400mm

jeklena palična podkonstrukcija

urbano dvigalo vertikalna konzola paličje- vierendeelov nosilec

AB obodna stena in ograja 200mm

Zasteklitev vpeta v originalni obod in dvigalo betonske montažne stopnice

AB betonski obod 500mmorignialni obod - jeklena pločevina 10-23mm

vzporedna nosilca HEA 500 obdana z jekleno pločevino AB nadvišana plošča 300mm

diagonale kvadratna cev a=200mm vertikalna nosilca kvadratna cev a=500mm

AB nosilna stena 300mm

dvigalo Schindler 5500

orignialni obod AB podporno rebro - jeklena pločevina 9-11mm

AB podporno rebro

pilotiranje

AB obodna stena, ki utrjuje zemljino

spiralna betonska rampa, vpeta v zunaji obod in notranjo nosilno steno - debelina ob vpetju 380mm - debelina ob koncu 160mm - ograja deluje kot prostorki nosilec širina 200mm, višina 1000mm

AB obodna stena, ki utrjuje zemljino

dostopni tunel AB dilatirana konstrukcija

dostopni tunel AB dilatirana konstrukcija

nenosilne betonske stene 1

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

Silos 5 je edini silos, ki se skoraj v celoti ohrani. Vanj se vreže vhod in dolgo ozko okno dvigala. Silos se od zunaj sanira, dotrajana jeklena streha se obnovi in utrdi.

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

5

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

10

I

20

leto vpisa: 2008/2009

Ob silos se prisloni dvigalo, ki prek silosa poveže spodnji nivo glavne dostopne poti z razgledno ploščadjo sprehajalnih poti višje. Dvigalo premosti višino 33 m in deluje kot vertikalna konzola. Nosi ga vierendeelov nosilec z dvema vzporednima diagonalnima okvirjema in dvema ortogonalnima, ki se skupaj povežejo v škatlast okvir. V smeri pravokotno na pobočje se zavetruje se z diagonalami, vzporedno pa s prečkami. Od dvigala do ploščadi vodi most iz jeklenega paličja, ki je tudi vierendeelov nosilec, hkrati pa njegova ograja prav tako deluje kot nosilec, zato omogoči premostitev razdalje 24 m. I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

68

grafične priloge

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

situacija situacija- parkirišče in parkovna ureditev situacija - dostop do silosov

1:2500 1:1000 1:1000

načrti silos 1 tloris pritličja tloris 1.etaže prerez A-A fasada

1:200 1:200 1:200 1:200

načrti silos 2 tloris pritličja tloris strehe prerez B-B fasada

1:200 1:200 1:200 1:200

načrti silos 3 tloris pritličja tloris 1.etaže tloris 2.etaže tloris ostrešja prerez C-C fasada

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200

načrti silos 4 tloris pritličja tloris 1.etaže prerez D-D fasada

1:200 1:200 1:200 1:200

načrti silos 5 tloris pritličja prerez E-E fasada

1:200 1:200 1:200

fasadni pas 1:25

1:25

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

69

29.6

22.1

35.8

31.2

27.1

19.3 21.4

32.1

23.7

37.4

31.1

22.2

15.6

34.9

35.2

31.6

36.2

30.3

30.1 29.9 30.2

33.2

54.4

46.6

21.4

24.4

26.6

25.6

27.4 27.6

20.4

23.3

28.7 30.6

27.6

24.6

36.6

63.6

33.6

35.6

64.5

25.9

25.9

14.2

15.4

25.3 21.4

21.9

51.1

14.7

15.5

14.1

23.8

42.8

59.7

14.4

14.7

21.5

25.3 62.9

15.6

21.6

70.2

13.5

15.8 15.5

25.5

67.4

23.3

44.2 23.4

29.4

13.7

14.1 14.1

47.2

65.5

14.4 13.8 13.8

14.1

56.2 50

14.1

14.2

55 60

14.7

65

14.8

70 52.5

56.9

16.6

75

14.7 14.9

19.1

80

14.8

58.4

14.9

14.9

65.5

89.2

19.2

14.5

14.5

14.3

33.5

13.6

13.8

47.5 62.3

51.2

13.5

13.4

14.1

16.8

25.2

29.4

23.3

25.4

25.9

43.6

50.7

60.8

13.6

14.7

15.1

15.6

situacija celotnega območje obravnave 25.8

29.1

30.2

39.6

38.7 38.4

16.6

16.6

30.3

27.7

59.1

34.6

31.7

30.1

14.8 17.2 17.3

18.1

25.9

29.9

39.8

30.5 28.4

23.4

38.1 38.7

56.8

18.9

25.9 29.9 30.2

57.1

39.4

39.3

37.7

34.5

32.8

26.6 19.3

18.5

38.7

32.5

30.3

19.5 19.7

25.8 30.2

30.1

30.3

43.2

23.3

30.1 30.2

37.2 15.6

29.3 30.2

49.2

43.7

46.4

38.5

32.1

32.1

43.6

14.8

14.9

19.1

14.9

67.4 18.9

14.9

15.1

C

18.8

14.9

15.1

18.9 18.9

19.1

18.7

17.6

D

18.9

18.9

17.5

16.9

15.1

33.1

E

B

18.5

15.9

33.7

33.90 24.2

16.4

33.7

18.9

17.5

C’

17.2

16.2

28.60

33.8

16.1

34.9

34.4

55

D’

20.4

16.1 35.6

45

E’

17.5 16.1

34.5

50

B’

18.7

16.1

55

17.5

16.3

19.6

34.4

31.60

15.5 16.1

15.5

33.7

22.40

15.7

34.2

16.2

20.5

16.2

40

16.1

35 18.7 15.3

22.4

19.7 19.3

A

28.70

16.1

A’

30

44.5

50

16.2

ko va l ce

35

30

5.00 +5.00

16.8

25

za o

16.6

r ki riš če

25

20.4

+1.001.00

19.3

16.1

16.1

16.9 20

28.6

26.3

16.3

14.8

16.4

22.8

16.3

15.1

15.3

15.1

15.2

20 15.1

25

26.2

15.5

30

35

40

26.8

17.1

15.5

15.2

15.4

15.4

16.4

18.1

15.6

15.1 15.6

tobuse

15.5

15.9

16.9 16.3

21.8

16.2

15.8

15.9

16.4

±0.00

36.6

20.5

16.4

16.2

15.3

16.2

16.7

15.6

15.8

15.9

15.8

16.2

15.9

15.8

15.7

15.8

16.1

16.9

16.3

ARMIRAN BETON

16.5

objekti, ki se porušijo

16.9

17.4 15.9

14.8

15.9 15.8

15.9

16.2

15.6

16.3

16.3

15.3

15.9

16.3

16.1

16.5

16.1

16.2

16.1

I

17.2 15.3

16.5

16.2

S 1 5 0 situacija - celotno območje I

10 M 1: 2500

16.5 17.2

avtorica: Tjaša Barić 17.3 17.8

16.1

17.4 16.4

13.7

16.9

17.5

17.4

16.2 16.5 magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine 15.9 - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu 16.1

17.6

16.1

16.2

15.8

15.8

18.1

15.9

13.5

16.8

17.4

16.1

16.1

16.5

15.4

16.8

15.9

15.9

15.9 16.9

16.9

16.1 15.9

15.9

16.1 16.4

15.1

18.5

17.4

15.9 16.8

I

16.1

15.9

15.9 15.1

18.8

16.2

16.1

16.2

13.7

18.5

fakulteta za arhitekturo

16.1

13.6

16.9

16.2

16.2

RUŠITVE

13.5

16.9

16.8

16.3

16.4

16.3

16.5

15.9

15.6

16.9

16.8

15.9

14.8

16.8

16.8

16.3

LEGENDA

16.9

16.9

glavni vhod 16.4

15.8

16.7

16.9

16.9 16.4

14.8

13.8

18.3

16.6

16.4

16.5

15.5

15.7

16.6

16.9 16.5

16.6

16.6

16.8

16.7

14.8

16.6

16.9

16.8 16.5

32.1

15.8

15.8

15.3 16.7

16.7

15.5 15.5

16.7

16.6

16.8

15.4

16.7

18.6

16.8

16.9

16.9

16.7

16.7 15.8

15.8

15.7

16.8

16.6

15.3 15.9

16.8

17.1

16.6

16.7

16.8

16.7

15.3

18.1

16.9

17.7

16.7

16.7

16.1

15.7

15.7

16.6

15.5

14.6

16.9

16.8

16.8

16.8 15.7

26.2

15.5 14.7

ETUDIANTS_ bâtiment 2

16.7

15.6

parkirišče za av

15.5

15.1

15.1

15.3

22.1

40.7 16.6

16.4

16.9

17.2 19.2

14.9

15.3

16.8 17.1

16.6

16.8

16.1

14.9

15.1

17.7

16.1 16.7

15.1

17.1

21.9

15.6

14.9

14.6

16.9

16.9

16.6

16.7 31.4

14.9

16.6

16.7

24.5

15.9

36.2

16.2

15.3

18.3

26.5

16.6

20.8

15.9

41.5

18.8

14.9

15.3

19.6

23.7

16.6

15.4

15.2

16.9

24.1

16.6

16.8

16.1 park

15.9

16.7

14.9

16.5

29.3

16.1

16.9

14.8

15.1

16.9

28.4

15.6

14.9

22.7

31.4

14.7 14.8

16.2

17.9 28.7

16.6

15.1

15.9

34.7

16.4

14.6

16.1

16.7

14.6 14.7

16.1

36.5

pa

14.5

16.2

36.8

16.1

bi s

40

53.6

16.1

+5.00 5.00

30 45

I

20.4

37.1

55

14.6

16.1

39.5

60

Univerza v Ljubljani

20.5

36.3

35 40

22.2

17.3

21.7

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a. 16.4

16.9

I

leto vpisa: 2008/2009 13.7

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015 13.7

16.9

70

kavarna 376,9m2

parkirišče in parkovna ureditev

administracija in prodaja kart 359,45m2

16.8

16.6

vhodna ploščad 2577,44m2

16.7 16.1

parkirišče z 233 prostimi mesti - parkirišče 7623,8m2 - zelene površine 2831,5m2

28.6 31.4

16.4

28.7

dostop do silosov ZAČETEK POTI SKOZI OBMOČJE

sekundarni dostop do silosov 16.6

26.3

16.3

29.3 28.4

16.1

16.9

16.6

16.8 16.4

23.7

16.1

15.9

16.7

26.5

16.6 16.6 24.5

20.8

15.9

41.5 16.3

15.9

36.2

16.6

16.7 31.4

15.6

21.9

park 8097,m2

16.1

17.7

17.2 16.6

16.8

16.1

19.2 22.1

40.7

16.7

12 parkirišč za avtobuse 15.6 -parkirne površine 1377,7 m2 -zelene površine 2080,9 m2

16.8

16.8

15.7

15.5

16.6

16.7

16.1

16.6

16.7

16.8 16.7 15.8

40

16.6

16.8

15.4

16.5 16.8 16.9

16.7 ETUDIANTS_ bâtiment 2

16.5

16.6 LEGENDA 16.9

16.7 16.7

32.1

16.3

RUŠITVE

16.9

16.4

ARMIRAN BETON

15.5

16.9

rekreacijske pohodne poti

dostop za vozila 15.8 v Ljubljani Univerza

I

fakulteta za arhitekturo

20.5

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

16.4

16.5

16.4

S

vhod za pešce

36.6

I

16.9

16.8

16.7

21.8

16.9

16.6

rekreacijske pohodne poti

35

17.7

16.7

avtorica: Tjaša Barić

16.4 I

16.9

16.9 16.2

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

16.4 I

16.8 leto vpisa: 2008/2009

16.3

I

16.8

1 0 situacija - parkirišče5 in park I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

16.9

10 M 1: 1000

71

SILOS 3 knjižnica

situacija- dosotop do silosov

31.5

SILOS 2 začasni razstavni prostor

SILOS 4 prostor namenjen predstavam

.5

38.5

29

37

SILOS 5 stalna zbirka / informacije

40.5

40

21.5

55

38

4

.5 29

.5

55

31

12.5

31.

28.5

38

S2

S1

4

SILOS 1 planetarij

50

5

vhod v silos 3

45

4.5

40

4 vhod v silos 2

16.5

35

4

34

.5

46

vhod v silos 4

46

4

vhod v silos 5

30 28

15

15

vhod v silos 1

60

kavarna 376,9m2

32.5

55 50 12

45 16.8 35

86

40 30

16.6

53.6

vhodna ploščad 2577,44m2

16.7

18

5

16.1

28.6 16.4 dostop do silosov ZAČETEK POTI SKOZI OBMOČJE

16.6

LEGENDA

26.3

16.3 RUŠITVE

16.1

16.9

ETUDIANTS_ bâtiment 2

ARMIRAN BETON

16.6

16.8 16.4 16.7

S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

89

41.5 I magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

23.7

16.1

15.9

I

avtorica: Tjaša Barić

16.3

I

15.9 mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

1 situacija I

20.8

M5 1: 1000 16.6

72

16.6

situacija

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

73

silos 1- planetarij

Silos 1 je najmanjši od vseh silosov. Ima premer zgolj 15,4 metra. Vanj je umeščen edini program, ki ni naveden v natečajni nalogi, in sicer planetarij. Ta je namenjen spoznavanju vesolja in ima projekcijsko dvorano, kjer se v poševni kupoli predvajajo projekcije vesolja in potovanje skozenj. Specifika planetarija zahteva temen prostor, da pride projekcija do izraza; silos je kot objekt idealen za takšno uporabo, saj je po naravi visok in temačen. Seul ima samo en planetarij, ki je del nacionalnega znanstvenega muzeja Gwacheon na obrobju mesta, na južni strani reke. V tako ogromnem mestu to lahko pomeni tudi več uro ali dve poti, vsekakor pa ne zadosti masi 25 mio ljudi. V primerjavi s tem izrazito tehničnim planetarijem je planetarij znotraj kulturnega središča Mapo bistveno ambientalno drugačen. Glavni element je njegova ambientalna tihost in mogočnost, ki predstavlja edinstveno izkustvo celotnega objekta in ne zgolj projekcijo zvezdnega neba. Dostop do silosa je skozi tunel, vkopan v zemljino. Betonska fasada silosa s svojo slikovitostjo takoj preseneti obiskovalca, saj prikazuje reliefno odtisnjena ozvezdja, vidna na poletnem in zimskem nebu. Zvezde so prikazane kot perforacije in postanejo vir naravne svetlobe v notranjosti, njihove povezave pa so reliefni odtisi v beton. Sama fasada je z zvezdnatimi prikazi poučna; ponoči, ko je osvetljena, lahko obiskovalci opazujejo in primerjajo ozvezdja. Znotraj temnega silosa se ozvezdja izgubijo in ostanejo samo še tanki svetlobni žarki in točke, ki ob temni podlagi silosa dajejo učinek, da je človek obdan z zvezdnim nebom. Občutek, da je obiskovalec znotraj silosa, se izgubi, ostanejo tema, višina, zvezdno nebo in odmev.

perforiran obod učinek zvezdenga neba v temnem prostoru

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

rampa v obliki mlečne ceste

fasada perforacije se na fasadi povežejo v ozvezdja videna na poletnem in zimskem nebu

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

V pritličju je razstavni prostor, kjer so menjavajo poučne razstave o vesolju; ta prostor je svetel, a vendar ločen od celote. Avditorij za projekcije se nahaja v prvi etaži. Ima 59 sedišč in širok prostor za invalidne osebe, kjer si lahko predstavo ogleda pet do šest oseb hkrati. Do njega se vzpnemo po spiralni rampi, ki se v obliki mlečne ceste vpne v obod silosa. Pot v naslednjo etažo poteka ob zvezdnem nebu, tako lahko silos in zvezdno nebo opazujemo z različnih kotov in višin. Avditorij je stopničast, njegova kupola pa je pod kotom 28°. Nekoč so bile kupole horizontalne, vendar pa so dandanes, zaradi ergonomičnih razlogov in lažjega gledanja obiskovalcev, pod kotom. Kupolo držijo rebra, opna je iz aluminija, ki je perforiran s tisočimi luknjicami, ki preprečijo odboj zvoka projekcije nazaj v gledalce, izboljša akustično izkustvo projekcije in omogoči boljši pretok zraka.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

74

silos 1- planetarij

PRITLIČJE

površina

oznaka

opis prostora

P1 P2 P3 R1 T1 T2 S1 S2 S3

razstavni prostor avla in obhodni hodnik neopredeljen zunanji prostor dostopna rampa do avditorija dostopni tunel plošča za izravnavo tlaka sanitarije - ženske sanitarije - moški skladišče

beton beton beton brušen beton beton brušen beton brušen beton brušen beton beton

SKUPAJ (notranji prostor)

60,53 m2 102,53 m2 108,09 m2 18,38 m2 143,58 m2 6,21 m2 6,08 m2 6,05 m2 6,95 m2 344,1m2

1

2.99

1.31

0.5 0 .01

0.3

16.1

C

0.7

3.35

7.54

3.95

0.46

0.05

7

8.3

0.05

0.3 1 .29

1.87

0.19

0.3

1.48

0.01 0

.5

2.04

0.3

1.18

+1.00 E

dostopna ploščad

0.05

9.29

S1

C

1.18

+13.88

8.64

16.24

E

D D

±0.00

S2

3.35

B

1.95 .05 .11 0 0.2 1

+0.65

C'

0.3

6.06

P1

B'

T2

2.99

±0.00

B

A'

±0.00

A

T1

S3

3

1.92

dosto pni tu

nel

P2

7

-0.15

4.6

7

4.3

3.23

0.5 0.0 1

razstavni prostor

1.31

P3

0.3 1.95

45.58

6.17

1.31

8.3

8

B -0.62

16.1 23.62

0.7

2.07

A

2.19

C

3.22

1

glavna dostopn a p ot

A

.13 0.2 1

R1

S 0

S

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

1

1 0 tloris pritličja I

I

5

5

10

M 1: 200

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

10

35

30

75

silos 1- planetarij

1. ETAŽA oznaka

opis prostora

R1 A1 S4 S5

dostopna rampa do avditorija avditorij planetrarija tehnični prostor stopnišče

površina

brušen beton brušen beton beton brušen beton

39,22 m2 48,68 m2 2,52 m2 14,41 m2

SKUPAJ

104,83 m2

1

3.35

C

0.01

0.5

0.7

7

0.85 0 .2 1 .2 0.2 1.49

8.3

R1

3.07

dostopna ploščad

A

22.81 1.08

B

C

S5

+0.65

+13.88

3.07

+6.45

0.95

S4

14.46

+3.30

T2

1.5 0.5 0.01 1.2 0. 21

avditorij planetarija

24.21

0.2 0 .92

A1

±0.00

±0.00

B

A'

3.23

S5

A P2

-0.15

40

15.22

P3

dosto pni tu

8.3

8

2.27

0.2 0.4 0.2 1 .2

0.85

+3.50

0.85 0

.1 1.5 0.1 0.8 5 0.8 5 0.45 16.24 23.59 1

4

0.5 0.0 1

0.7

3.26 3.26

nel

A

2.19

0.2

2.89

0.01 0 .5

3.34

0.76

glavna dostopn a p ot

4.09

40 S

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

11.etaže 0 tloris

35

I5

M 1: 200

30 10

76

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015 S

0

1

5

10

silos 1- planetarij

1

+14.74 +13.87

+8.75

+6.45

+3.50

+3.30 +1.92

±0.00

±0.00

2.99 0.52

-0.15

0.25

2.49

2.99

2.19 0.05 0.44

0.85 0.85

1.8

1.6

1.1 0.3

9.24 16.24 4.1

1.86

0.3

7.53

2.99

0.5 0.2 0.3

2.28 2.99

0.51 0.01 0.5

1.93

20.44 7.57

1.25

13.23

7.22

S 0

S

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

1

1 0 prerez A-A’ I

5

10

M 1: 200

10

5

77

silos 1- planetarij

+14.74 +13.87

±0.00

-0.15

S 0

S

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

1 0 severna fasada

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

5

10

I

M 1: 20010 78

silos 1- planetarij

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

79

silos 2- razstavni prostor

introvertiran prostor kontemplacije stena silosa omeji in usmeri pogled proti nebu mirna oaza sredi kaotičnega mesta

introvertiran park

notranji in zunanji razstavni prostor

Silos 2 je poleg silosa 4 največji. Ta dva silosa sta identična s premerom 37,7 metra. Zasnovan je kot čebula: iz jedra objekta, ki je njegovo bistvo, gradi navzven koncentrične plasti in ambiente. Ti si sledijo po zaporedju: razstavni prostor ‒ obodni hodnik ‒ pot okoli objekta ‒park‒ obod silosa ‒ obodna stena. Obodni hodnik je vmesni pas, zaradi zasteklitve in klopi po celotnem obodu zabriše mejo med zunanjim in notranjim prostorom, postane notranji zunanji prostor, vzpostavi dialog z zunanjostjo in postane del nje. Pot okoli objekta je del parka; obiskovalcu omogoči ogled silosa in doživljanje tega edinstvenega ambienta. V parku rastejo visoka cvetoča trava elulalia, ki je tudi del spodnjega parka, in listavci. Obodna stena silosa je ohranjena v celoti, zunanjost se »zakrpa« in znova prebarva, ohranijo se cevi in stopnice, k so varjene v steno in del tega oboda. Obiskovalec se lahko sprehodi oboli oboda in nato ponovno vstopi v notranjost, kjer se mu pogled usmeri v nebo in za nekaj trenutkov lahko pozabi, da se nahaja v enem največjih mest na svetu. Notranji razstavni prostor je preprost in prazen ‒ kot prazno platno, ki ga naslika umetnik. Omogoča različne razstavne in oblike umetnosti, od slik, fotografij, do skulptur, instalacij, video umetnosti in preformansov. Streha je lahko uporabljena za letni kino, originalna obodna stena silosa pa je lahko v funkciji projekcijskega platna. Podaljšek pokritih razstavnih prostorov je lahko v pritličju. V njem so lahko različne umetniške predstavitve in projekcije, saj obod silosa predstavlja neskončno platno s kotom 360°. Obod objekta s klopmi in park ponujata prostor počitka in kontemplacije, kamor se človek lahko umakne ter doživlja mogočnost objekta in okolice, ki ga obdaja.

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

80

2 0.0

1

2 .6

0.8

2 .5

8

0.1

0.1

silos 2- razstavni prostor

1 .9

2.8

2 2 .8

0.3

.49

PRITLIČJE

4

0.3

2 .5

11

B B

4

2.6

.29

27

.89

20

0.1

1

7.9

E

0.1

1.66

0.05

1.51

0.05 1 .37

.89

1.8

120,22 m2 7,70 m2 344,82 m2 152,76 m2 257,76 m2 131,92 m2 322,40 m2 15,65 m2 5,13 m2 6,41 m2 13,02 m2 6,70 m2 6,70 m2 664,88m2

SKUPAJ (notranji prostor)

6x24 17.5/2 beton

8

0.2

1

površina

beton brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton trava elulalia beton brušen beton beton brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton

S6

S4

.29

0.1

0.1

dostopni tunel plošča za izravnavo tlaka razstavni prostor obhodni hodnik tlakovana pot park neopredeljen zunanji prostor skladišče jašek dvigala vetrolov stopnišče sanitarije moški sanitarije ženske

27

D

1.67

.29

2

2.8

0.05

opis prostora

T1 T2 P1 P2 P3 P4 P5 S1 S2 S3 S4 S5 S6

S5

.01

0.3

1.49

20

1

4.4

0.09 1 .37 0.0 5

27

3 5.3

oznaka

S3 S2

E

6.1

2

0.1

D

0.3

S1

2.8 0.1

9

7.4 0.0 2

7.4 5

9

2.5

±0.00 P1

5

2.6 1

1.8

±0.00

P2

-0.05

±0.00

±0.00

park

P3

C' C

-0.05

B'

P4

1

T2

5

5.6

A

±0.00

P5

0.7

do p sto tu ni

+14.52

T1

S

l ne

0

C

1

5

10

B

3.72 S

B'

0.67

1 0 tloris pritličja I

5

M 1: 200

A

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

81

10

0 .0 2

2

2.5

4.6

9

B

0.0

2 .6

8 2.3

silos 2- razstavni prostor

0.2

2

8

7.4

5

0.3

2.5

1. ETAŽA

0.2 .51

0

B

.28

27

oznaka

opis prostora

S7 E1

tehnični prostor pohodna terasa

3

9.9

površina

brušen beton brušen beton

SKUPAJ (notranji prostor)

6,41 m2 540,67 m2 6,41 m2

E 1

27

.4

7

9.8

.28

25

23 .39

4

/26x2

17.5

S4

D

S57

S2

0.2

.55

2

beton

E

1

0.5

D

8 2.9 2

0.5

0.0

0.2

.31

3 7

1.0

9

7.4

9

7.4

2

0.0

+4.40

±0.00

E1

-0.05

±0.00

±0.00

P3

C

-0.05

P4

1

T2

A

±0.00 P5

+14.52 C

S 0

B

S

B'

1

1 0 tloris strehe I

5

5

10

M 1: 200

10

A

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

82

silos 2- razstavni prostor

1

+7.60 20 300

330

+5.30 +4.40

38 760

+3.50

402

±0.00

±0.00

3

430

±0.00

-0.10

0.3

20.76

0.3

2.93

27.29 1.86

12.43 7.57

8.77

1.5

19.56

1.5

1.5

19.56

1.5

5

3.31

2.04 8.23

3.47

S 0

S

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

1

1 0 prerez B-B’ I

5

10

M 1: 200

10

5

83

silos 2- razstavni prostor

+7.60

+5.30

+4.02

±0.00

±0.00

±0.00

-0.10

S 0

S

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

1 0 vzhodna fasada

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

5

10

I

10 M 1: 200

84

silos 2- razstavni prostor

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

85

silos 3- knjižnica

Silos 3 vsebuje knjižnico. To je edini silos, do katerega je dostop iz tunela v objekt direkten. Razlog je bistveno ožji obhodni prostor, kot je značilen za druge silose. Glavni element knjižnice je spiralna rampa z naklonom 3,43°, ki je udoben za obiskovalce in tudi primeren za gibalno ovirane osebe. Konzolno je vpeta v obod in poleg cirkulacije služi tudi kot prostor knjižnice in čitalnice. Spiralna knjižnica se dviga po celotni višini silosa, po obodu so knjižne police, vmes pa čitalniški kotički s pogledom v zunanjost. Kontemplativni prostori s pogledom na spokojni obod silosa, ki je prerasel z rastlinami in postopoma postaja del narave, vzbuja v obiskovalcih še posebna občutja. V pritličju je visoka svetla avla, ogromen prostor, namenjen druženju in branju. Na sredini je predavalnica, ki je odprta in poglobljena ter dostopna tudi za invalide. Kapaciteta predavalnice je dokaj velika; ima 101 sedišč in prostor za štiri do pet invalidnih oseb. Zaradi boljše akustike in boljše slišnosti predavatelja je pomaknjena ob rob stebrov ‒ po principu grškega teatra.

nova spiralna rampa knjižnice pot od teme proti svetlobi

centralni svetlobink, ki osvetljuje avlo knjižnice panteonska zenitalna svetloba

izkustvo prostora na različnih nivojih stik s konstrukcijo industrijske dediščine na različnih višinah

Zenitalna svetloba predstavlja naravni vir svetlobe in osvetljuje osrednji knjižnični prostor ter omogoča pogled v nebo. Obod ima tudi okna, ki sledijo rampi in se nahajajo ob čitalniških nišah. Tako imajo uporabniki naraven vir svetlobe in tihi pogled na obod silosa in zelenje, ki ga prerašča. Pri vzponu lahko obiskovalec spremlja in občuduje konstrukcijo silosa po vsej višini.

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

86

C 0.02

9.85

B

0.5

silos 3 - knjižnica

2.99

0.01

6.85

PRITLIČJE

2 0.5 0.0

0.1 11.38

11.18

5.61 5.61 5.61

0.1 9.72

9.72

0.02 0.5

0.1

oznaka

opis prostora

T1 S1 S2 S3 P1 P2 P3 R1

dostopni tunel sanitarije- ženske sanitarije - moški skladišče predavalnica osrednji prostor knjižnice neopredeljen zunanji prostor rampa- knjižnični prostori

površina

beton brušen beton brušen beton beton brušen beton beton beton HI-BOND zalit z betonom

133,64 m2 11,62 m2 11,19 m2 13,07 m2 101,80 m2 597,88 m2 105,29 m2 52,53 m2 921,73 m2

2.68

SKUPAJ (notranji prostor)

3.11 7.26

P1

+1.00

1

31.91

5.61

predavalnica

11.28

11.38

0.52

-2.90

1.37

R1

±0.00 13.86 13.86

13.86

11.38 P2

±0.00

39.24

1

2 0.5 0.0

3

C'

avla

4.67

B' C

A

A'

13.88

-0.10 P3

S3 S1

±0.00

S2

7 2.7

T1

dosto

0.7

2.87

unel pni t

+14.60

C

B

4.72

0.3

4.05

0.7 A

0.3

C'

A'

2.01

0.1 1.27 0.2 1.26 0.1

3.02

2.08

0.52

0.5

8.37

0.5

S

7.85

0

1

5

10

15.53 S

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1 0 tloris pritličja

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

I

M 1: 20010 87

C 0.01

2.99

silos 3- knjižnica

B

1. ETAŽA

24.95 30.95

oznaka

opis prostora

R2

rampa- knjižnični prostori

površina

HI-BOND zalit z betonom

SKUPAJ (notranji prostor) 2.99

262,64 m2 262,64 m2

0.01

0.69 knjižnica

2.42 .02 0.5 0

-2.90

+1.00 predavalnica

1

P1

3

30.95 24.95

+5.70

R2

±0.00

4.13

P2 ±0.00

24.95 39.25

1

C

A

-0.10 P3 4

+3.50

35

2.9

2.99

0.7 C

2.88

0.02

+14.60

0.5 3.02

0.7

B

S 0

15.53

1

5

10

I

M 1: 200 10

A

1.13

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

C'

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

S

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1 0 tloris 1.etaže

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

88

C

0.01

2.99

silos 3- knjižnica

B

24.95 30.95

2. ETAŽA opis prostora

R3

rampa- knjižnični prostori

površina

HI-BOND zalit z betonom

SKUPAJ (notranji prostor)

0.01

2.99

oznaka

251,07 m2 251, 07m2

3.11 -2.90

.02 0.5 0

1

predavalnica P1

30.95 24.95

3 +5.70

+11.15 4

R3

±0.00

knjižnica

P2 ±0.00

24.95

39.25

1

C

A

-0.10 P3

35

+3.50

2.9

40 2.99

0.7

+14.60

0.02

2.88

C

0.5

S

0.7

B

0

3.85

S

0.3

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

5

10

I

M 1: 200 10

A

C'

Univerza v Ljubljani

1

15.53

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1 0 tloris 2.etaže

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

89

C

B

0.2

3.37

0.2 0.2

2. ETAŽA

0.2

0.48 3.37

silos 3- knjižnica

12.18

7.22 7.62

oznaka

opis prostora

R3

streha s strešnim oknom

31.99

površina

beton, jeklo, steklo, aluminij

803,66 m2 803,66 m2

SKUPAJ

12.18

+14.90

1

+16.24

1

C

A

35

40 +14.60

45

C

B

45

A

C' S

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1 0 tloris 2.etaže

I5 M 1: 200

S 2014/ 2015 leto izdelave diplomske naloge: 0

1

5

10

90 10

silos 3- knjižnica

1

7.6 130.5

+16.24

456.5

32

+14.90

76.5

+10.02

449.5

+7.39

76.5

+4.76 +3.50

401

+2.13

±0.00

±0.00

-0.10

327.5

100

-2.90

0.02 0.5

3

2.91

11.12

10.88

3.02

0.5 0.02

10.88

3

0.52 1.23

31.96 2.13

2

0.52

3

2.91

0.5

3.97

0.85 0.85 0.85 0.85 0.85 0.85 0.85 0.7

7.57

28.15

1.99 8.22

S 0

S

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

1

1 0 prerez C-C’ I

5

10

M 1: 200

10

5

91

silos 3- knjižnica

+16.24

+14.90

±0.00

±0.00

-0.10

S 0

S

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

1 0 vzhodna fasada

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

5

10

I

10 M 1: 200

92

silos 3- knjižnica

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

93

silos 4- dvorana za predstave

Silos 4 je namenjen preformansom. Prostor je lahko namenjen koncertom, plesnim in gledališkim predstavam, akrobatskim cirkuškim predstavam in celo prostorskim instalacijam. Prostor je kot pri amfiteatru zasnovan centralno, z odrom v središču in tribunami za obiskovalce okoli. Amfiteater ima maksimalno kapaciteto sedišč za 344 ljudi. Oder je dvignjen za en meter, podenj se lahko skrijejo vse zvočne in električne napeljave. Pod sedišči je garderoba za obiskovalce, sanitarije, skladišča in prostori za nastopajoče, ki vključujejo garderobe, sanitarije in tuše. Ta silos je v celoti ohranjen. Edini poseg je odstranitev centralnih stebrov in nova zunanja lupina. Oder je zasnovan centralno in 4,5 metra oddaljen od sten silosa. Ta razdalja zadošča, da človek nima potrebe po tem, da se dotika sten silosa. Oder je umeščen nevsiljivo in obiskovalec ima ob vstopu še vedno občutek, da je znotraj silosa. Oprema je namenoma skopa, vidni so zgolj struktura silosa in sedišča. Prostor je prazen kanvas nastopajočih in jim ne konkurira, temveč s svojim mogočnim ambientom inspirira. Prostor zaznamuje žarek naravne svetlobe skozi strešno servisno odprtino silosa. Poudari njegovo višino, mogočnost in mističnost.

notranjost se skoraj popolnoma ohrani klasični gradniki prostora asociirajo na antiko

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

elementi odra, tribun in servisov se vmestijo na sredino tako ne posegajo v originalni silos

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

odmev kot edinstven gradnik prostora edinstveni zvočni učinki ob preformansih

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

Edinstvena akustika je lahko inspiracija za nova zvočna in glasbena izkustva. Umetniki z njeno pomočjo lahko gradijo in ustvarijo nove plasti in nova doživetja glasbe, ki jih običajno nismo vajeni, zato akustika ni na na noben način spremenjena in ohranja svojo izvorno avtentičnost. Poznamo nešteto koncertnih dvoran z dobro ali celo odlično akustiko, ki so vsak dan namenjene veličastnim koncertom. Vendar zvočno čist in preprost prostor silosa ne išče te perfekcije, temveč ponudi nekaj več ‒ glasbi da novo dimenzijo in poslušalcu edinstveno doživetje.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

94

D A 2.36

1.98

0.52

6.67

4.53 0.5 0.02

0.52 1.07

37.77 15.37

0.1

1.9

0.1 1.2 0.2

3.2

2.55

4.53

10.22

0.2

0.2

2.55

3.2

3.3

0.2

2.32

silos 4- dvorana za predstave

4.53

28.71

4.53 4.53

6.66

0.02 0.5

4.53

obhodni hodnik

5.05

4.53

0.02 0.5

PRITLIČJE

R1

±0.00 6.65

S6 S5

oznaka

opis prostora

T1 P1 P2 P3 P4 P5 S1 S2 S3 S4 S5 S6 S7 S8 S9 R1 R2 R3 R4

dostopni tunel oder parter prostor za tehniko obhodni hodnik neopredeljen zunanji prostor sanitarije- ženske sanitarije- moški sanitarije garderoba- moški garderoba moški garderoba ženske sanitarije garderoba- ženske skladišče 1 skladišče 2 garderoba- obiskovalci rampa 1 rampa 2 rampa 3 rampa 4

površina

85,16 m2 89,32 m2 99,73 m2 140,28 m2 466,57 m2 204,19 m2 14,45 m2 14,45 m2 14,45 m2 10,94 m2 11,54 m2 14,45 m2 51,85 m2 38,17 m2 38,17 m2 20,02 m2 10,03 m2 20,02 m2 10, 02 m2

beton brušene betonske plošče brušene betonske plošče beton beton beton beton beton beton beton beton beton beton beton beton brušene betonske plošče brušene betonske plošče brušene betonske plošče brušene betonske plošče

12.85

SKUPAJ (notranji prostor)

1114,62 m2

S7

S4 P3

P3

S3

+1.00 oder R4

±0.00

1

3

15.37

1

37.73

R2

P1 S1

S2 P2

12.85

±0.00 C

P3

3.4

S9

5

S8

0.7

6.65

P3

C R3

P4

B

5.16

4.49

+13.70

C

B

-0.10

S

±0.00

2.64

P5

1

5

10

0

1

5

10

tloris pritličja

I

3.3

0

1

T1

21.73

S

D' Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

1.58 B

dostopni tunel

A

0.7

20.83

3

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

M 1: 200 95

D

silos 4- dvorana za predstave

A

37.77 4.47 4.45

12.91 0.1 1.1

0.9

0.9

0.9

0.9

0.9

12.93 0.9

3

0.9

2.5

5.33

5.33

2.5

0.9

0.9

0.9

0.9

0.9

1.1

0.1

4.45 4.45

1. ETAŽA

0.02 0.5

0.52

oznaka

opis prostora

T2 T3 T4 T5 M1 M2 M3 M4

tribuna 1 tribuna 2 tribuna 3 tribuna 4 stopnice 1 stopnice 2 stopnice 4 stopnice 5

površina

85,09m2 85,09m2 85,09m2 85,09m2 8,02m2 8,02m2 8,02m2 8,02m2

brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton brušen beton

372,36 m2

SKUPAJ (notranji prostor)

4.53

4.53

0.02 0.5

2.94

0.4

0.50.02

R1

+4.15 T3

6.67

T2

8 x1 /30 15

M4

15 /30 x1 8

tribune

M3

2.35

+4.15

+1.00 oder

R4

28.71

1

10.66

R2

1

±0.00

2.35

+4.15

T5 M1

M2

8

15

6.67

8

15

x1

/30

/30

x1

C

T4

+4.15

C

P4

4.53

4.53

R3

0.52

0.5 0.02

B

-0.10

S

±0.00

0

1

5

10

0

1

5

10

tloris pritličja

I

3.56

P5

0.61

S

B A

M 1: 200

D' Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

96

silos 4- dvorana za predstave

+16.32

+14.92

+5.15 +4.15

+3.50

+1.00

+1.00

±0.00

±0.00

0.52

6.6

15.67 37.82 38.82

7.57

6.6

0.5

35.28

8.22

S 0

S

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

1

1 0 prerez D-D’ I

5

10

M 1: 200

5

97

10

silos 4- dvorana za predstave

+16.32

+14.92

-0.10

S 0

S

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

1 0 vzhodna fasada

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

5

10

I

10 M 1: 200

98

silos 4- dvorana za predstave

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

99

silos 5- stalna razstavna zbirka

Silos številka 5 je prvi silos, kjer se pot skozi raziskovalno območje začne. Vsebuje stalno zbirko o zgodovini območja in tudi sam postane razstavni eksponat. Zato ni izoliran z novim ovojem, temveč se ohrani prvotna jeklena konstrukcija in se sanira, utrdi zelo načeta in nestabilna streha, tudi zaradi varnosti obiskovalcev, posebej v zimskem času. Edina elementa v notranjosti silosa sta brv, ki skozi središče objekta popelje obiskovalca prek vode na drugo stran do dvigala, in plitvi bazen z vodo. Plitvi bazen z vodo simbolizira nekdanjo uporabo območja in silosov samih. Zaradi črnega dna spominja voda na nafto in da prostoru posebno občutje prostorskega ambienta, z vodnim odsevom po stenah silosa, ki ga povzroči ozek snop svetlobe s strehe. Strešna odprtina, ki omogoči magičen svetlobni učinek prostora z osamljenim sončim žarkom, ki prodira v temo ob deževju, povzroči nov ambientalni pojav. Dežne kaplje vzvalovijo vodno površino, zvok kapelj pa odmeva po silosu in ga napolni. Stalna razstavna zbirka je v objektu predstavljena z video projekcijo in projiciranimi opisi zgodovine na eni polovici objekta in z obešenimi fotografijami in nekaterimi elementi silosov, kot so merilci, cevi in drugi elementi, ki se pri prenovi odstranijo s preostalih silosov. Ti razstavni elementi so vpeti na tanke jeklene vrvi med stropom in tlemi, vsak element pa je točkovno osvetljen od spodaj. Koreja in Seul imata ekstremna temperaturna nihanja, od zime, ko se temperatura spusti do ‒ 20°, do poletnih temperatur, ki sežejo do 38°. Značilna sta tudi ekstremna zračna vlažnost in poletno deževje, ki traja skoraj dva meseca. Ta objekt prevzema ekstremne vremenske pogoje, saj je tanka jeklena lupina slabo izolativna. Poleti se zaprt jekleni prostor precej segreje, pozimi pa je temperatura enaka zunanjosti. To so edinstvene lastnosti jeklenih silosov, razstavni eksponat obiskovalcu ponudi popolno doživetje industrijskega silosa, tako vizualno in zvočno kot tudi klimatsko. Posegi v objekt so zgolj vhod ter okno, ob katerega bo prislonjeno dvigalo, skozi katerega obiskovalci po celotni višini lahko opazujejo objekt, njegovo notranjo in zunanjo konstrukcijo ter njegov odnos do celotne lokacije. Dvigalo nudi tudi povezavo nivoja silosov z zgornjimi sprehajalnimi potmi. črno dnoplitevega bazena vode simbolizira nafto poleti je voda v tekočem agregatnem stanju

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

v zimskem času voda zamrzne in lahko služi kot drsališče

Panoramsko dvigalo z jekleno palično konstrukcijo ponuja posebno izkustvo silosa in širše lokacije. Ob dviganju z zastekljenim dvigalom lahko opazujemo silos po celotni višini od blizu, prav tako si ga je mogoče ogledati od blizu tudi od zunaj ‒ ko dvigalo nadaljuje svojo pot izven silosa. Na vrhu se razpira edinstvena panorama na širše območje, preostale silose, stadion, obrečne parke in reko Han.

ohranjen silos postane sam razstavni exponat povezovalni člen med različnimi nivoji poti

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

100

silos 5- stalna razstavna zbirka

E

2.52 1.61

PRITLIČJE

1.05

4.13

9.74

2.4

F

0.05

2.65

8.84

B

0.88

0.88

oznaka

opis prostora

T1 S1 S2 I1 P1 P2 P3 D1 D2

dostopni tunel sanitarije-moški sanitarije- ženske informacije neopredeljen zunanji prostor osrednji razstavni prostor brv dvigalo z zasilnimi lestvami most

površina

beton brušene betonske plošče brušene betonske plošče beton beton beton, voda jeklena pločevina jeklena pločevina jeklena pločevina

94,19 m2 10,16 m2 10,98 m2 11,15 m2 191,10 m2 356,30 m2 42,85 m2 15,19 m2 70,89 m2

silos 5- tloris pritličja 1:200

E

4.75 D2

9.74 7.93

540,76 m2

SKUPAJ (notranji prostor) 1.48

D1

4.25

F

2.77

E

2.4

0.01

27.6 1 21.4 5 21.4

1

A P3

±0.00 +0.20

1

P2

B'

A

C'

C

P1

-0.10

+14.26

+0.20

I1

B

0.05 0.84 0.05 1.38 0.05

E' S1

4.25

1.57

S 0

1

5

10

0.5

1

0.1 0.83 0.05

1.68 0.05 1.36

2

12.1

S2

5

1.63

0.05

4.5

T1

0.71

2

S 1 0 tloris pritličja

C

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

I5 M 1: 200

10

101

4.11 0.5

2

1.67

2.2

25.08

0.36 0.87 0.38

1.37

0.4

2.1

0.4

2.1

0.4

2.1

0.4

2.1

0.4

2.1

0.4

2.1

0.4

2.1

0.4

2.1

0.4

2.1

0.4 0.41 0.4

silos 5- stalna razstavna zbirka

+38.15

480

440 40 267 20 286.5 20 286.5 20 286.5

3221

20 2741

286.5

1

20 286.5 20

+15.55 +14.27

286.5

0.2 2.87 0.2 2.86 0.2 1.18

+3.50

+0.20

±0.00

8.14

4.66

+1.60

±0.00 1.29

0.01

1

2.53

21.31

5 S 0

0.5

2

1

2

1.23 0.65 1.88

S

5.88 1

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

0.5

3.38

0.5 0.5

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

1

1 0 prerez E-E’ I

5

10

5 M 1: 200

10

102

+38.15

silos 5- stalna razstavna zbirka

+15.55 +14.27

-0.10

S 0

S

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

1 0 južna fasada I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

5

10

M 1: 200

10

103

silos 5- stalna razstavna zbirka

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

104

Univerza v Ljubljani I fakulteta za arhitekturo I magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu I avtorica: Tjaša Barić I mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a. I leto vpisa: 2008/2009 I leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015 ETUDIANTS_ bâtiment 2

ograja iz jeklene pločevine 10 mm

A2

jekleni obroč v katerega so vpeti strešni nosilci H-200x100x5.5x8 (SS400)

+7.39

jekleni cevast profil 200 mm / 100mm krivinčen, vpenjenje okenskih nosilcev v betonsko streho

±0.00

+2.13

jeklena plošča vpetje konzolne rampe v fasadni obod

S2

O1

F1

A1

F2

S1

200 mm AB betonska plošča 19 mm jeklena pločevina - služi kot parna zapora jekleni nosilec H-200x100x5.5x8 (SS400)

-

200 mm AB betonska plošča

-

tekoča plastična hidroizolacija

-

S1 STREHA

originalna obodna betonska stena, ki utrjuje zemljino armatura vertikalna 200, horizontalna 300, globina 100-150mm

jekleno paličje diagonale jekleno paličje- horizontale jeklena pločevina 10 mm

-

-0.10

80 mm

35 mm

AB betonska stena 400 mm rigidna termoizolacija 100 mm jeklena pločevina 19 mm (parna zapora)

-

betonski temelj z globino 100 cm

O1 ORIGINALNI TLAK

-

80 mm 50 mm

aluminijev profil strukturna termoizolacijska zasteklitev: 8 mm ojačano steklo 20 mm razmika 10 mm laminirano varnostno steklo

F1 FASADA

-

F2 ZASTEKLITEV

jekleno paličje vertikale

-

trapezna pločevina, armirana in zalita z betonom jekleno paličje- horizontale

-

HI-BOND plošča (10 cm) -

-

-0.25

nov temelj sidran v obstoječega z globino 100cm zadostuje za podporo nove konstrukcije

+1.43 +1.35

vpet v HI-bond ploščo in na jekleno paličje po njem je speljana električna napeljava in talna osvetlitev jeklena pločevina 10 mm

-

varjen škatlast nosilec iz jeklene pločevine 20 mm

A1 RAMPA

-

-

A2 ZAKLJUČEK RAMPE

sidranje rampe v betonsko steno

+2.13 +2.03 +1.95

tekoča plastična hidroizolacija

+3.13 +3.08

-0.10 -0.10

+7.39 +7.29 +7.21

-

8 mm ojačano steklo, 20 mm razmika, 10 mm laminirano varnostno steklo

strukturna termoizolacijska zasteklitev :

-

-

jekleni profil H-200X100X5.5X8 (SS400) - vanj se vpenja okenski okvir aluminijev profil 100 mm / 50 mm

-

S2 STREŠNA ZASTEKLITEV

dvojne armaturne košare, ki tvorijo močan obroč, ki nosi konzolno vpeto ločno streho

+14.90

+16.24

fasadni pas silosa 3_1:25

105

tehnični listi

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

načrti silos 1 tloris pritličja- rušitve prerez A-A’- rušitve tloris pritličja- novi posegi tloris 1.etaže- novi posegi prerez A-A’- novi posegi

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200

načrti silos 2 tloris pritličja- rušitve prerez B-B’- rušitve tloris pritličja- novi posegi tloris strehe- novi posegi prerez B-B’- novi posegi

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200

načrti silos 3 tloris pritličja- rušitve prerez C-C’- rušitve tloris pritličja- novi posegi tloris 1.etaže- novi posegi tloris 2.etaže- novi posegi tloris ostrešja-novi posegi prerez C-C’- novi posegi

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200 1:200

načrti silos 4 tloris pritličja- rušitve prerez D-D’- rušitve tloris pritličja- novi posegi tloris 1.etaže- novi posegi prerez D-D’- novi posegi

1:200 1:200 1:200 1:200 1:200

načrti silos 5 tloris pritličja- rušitve prerez E-E’- rušitve tloris pritličja- novi posegi prerez E-E’- novi posegi

1:200 1:200 1:200 1:200

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

106

silos 1

1

C

C 11

.91

B

0.9

0.88

+0.65

+13.88

2.62

1.94

13.48

3

0.9

1.65

14.48

A

0.01

186.2 m² SILOS 1 beton

-0.15

A'

4

B

±0.00

A

140.7 m² NEOPREDELJEN PROSTOR beton

A

1

LEGENDA RUŠITVE ARMIRAN BETON LEGENDA RUŠITVE ARMIRAN BETON

S 1 5 tloris0 pritličja - rušitve I

35

10 M 1: 200

30

S

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

0

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

1

5

107

10

silos 1

1

100

19.8

1403.5

4.57

ARMIRAN BETON

300

350

±0.00

50

100

-0.15

0.5

1.42 2

1.9

0.5

0.26

3.67

0.9

7.57

LEGENDA RUŠITVE

LEGENDA ARMIRAN BETON RUŠITVE ARMIRAN BETON

S

1 5 0 prerez A-A’ - rušitve I

10 M 1: 200

S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

1

5

10

108

silos 1

0.5 0. 01

2.99

0.3

16.1 7.54

0.3

3.95

1

0.46 0.

05

1.48

0.01

0.5

C

114.30 m²

0.3

0.3

PROSTOR beton

11,28 m² SANITARIJE beton

2

1.24

0.05

8.64

E

0.3

0.5

0.1 150 300 brušena betonska 150 plošča 300

±0.00

0.3

B

0.5

±0.00 85.85 m² HODNIK beton

1.61 2.02

A

A'

80 220 80 220

6.95 m² SKLADIŠČE beton

137.03 m² DOSTOPNI TUNEL beton

7

2.99

0.3

5.75

0.5

1.89

90 210

1.14

B'

0.5 0.01

100 220

D

C'

+0.65

D

4.3

60.53 m² RAZSTAVNI PROSTOR beton

+13.88

0.05 0.2 1.16

±0.00

80 210

7.93

1.32

16.24

0.2

B

80 210

A

4

100 220

C

E

1.2

90 0 21

18.35 m² RAMPA beton

1.8

+1.00

3

1.29 0.19

-0.15 NEOPREDELJEN

B -0.62

A

C 1

LEGENDALEGENDA RUŠITVE

OBSTOJEČE

ARMIRAN BETON NOVO

ARMIRAN BETON MAVČNO KARTONSKA PLOŠČA S 0

1

5

35 posegi I tloris pritličja - novi S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

10

M 1:30 200 10

109

silos 1

0.5 0. 01

2.27

0.2 0. 4 0.2 1.2 0. 1 0.85 0.85 0. 1

16.24 1.5

0.1 0. 85

0.85 0. 45

1

C 2.19

0.2

2.89

0.01 0.

1.49 0. 01 0.5

5

114.30 m²

0.85 0. 2 1.19 0.22

-0.15 NEOPREDELJEN PROSTOR beton

3.08

C

0.1

+0.65

+13.88 +6.45 2

3.08

16.24

B

0.1 0.89

A

1.15

+3.30

0.16 0. 93

1.4

70.42 m² AVDITORIJ beton

62.44 m² RAMPA beton

0.21

1.59

0.2 0.95

0.8

0.5 0.

01 1.15

B

85.85 m² HODNIK beton

A'

±0.00 A

+3.50

A

1

LEGENDALEGENDA RUŠITVE

OBSTOJEČE

ARMIRAN BETON NOVO

ARMIRAN BETON MAVČNO KARTONSKA PLOŠČA S 0

1

5

tloris 1.etaže - novi posegi I S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

10

M 1: 200 10

110

silos 1

1

+14.74 53 30 1

+13.87

44

60

90

0.2

+8.75

0

12 1371

1455

205

0

16

+6.45

260

545

260 30

40

45

180

45 45

55

0.25

+3.30

100

0.51

0.51

2.2

0.85

0.85 0.1

1.6

0.10.75

0.85 0.1 1 0.1 0.2

7.53

0.3

2.99

0.51 0.51

15.21 16.24

7.57

50

310

300

15

30

50

2.49 0.3

50

0.25 4.1

300

-0.15

154

±0.00

0.51

2.29 2.48

176

±0.00

38

310

+1.92 0.2

16

350

9.24

+3.50

1.97

13.23

7.22

LEGENDALEGENDA RUŠITVE

OBSTOJEČE

ARMIRAN BETON NOVO

ARMIRAN BETON MAVČNO KARTONSKA PLOŠČA S 0

S

1

5

prerez A-A’ - novi posegi I 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

10

M 1: 200 10

111

B

silos 2

B

1

2

0.0 6.0

4

9

5.0 0.9 6.5

6

1

5.4

5.2

0.9

8

5.9

6.79

5.7

C

0.9

.3 37

3

+0.10 2

1

0.0

1116.3 m² SILOS 2 beton

4

9

5.8

A

±0.00 140.7 m² 0.9

NEOPREDELJEN PROSTOR

+14.52

4

C 1 5.4

B

LEGENDA RUŠITVE

0.9

B'

LEGENDA ARMIRAN BETON RUŠITVE

8

5.0

ARMIRAN BETON

A

S

2 0.0

1 5 0 tloris pritličjarušitve I

10 M 1: 200

S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

1

5

10

112

silos 2

4.47

37.33

1

1106

19 100

100

1441

1460

1579

1556

ARMIRAN BETON

300

350

0.02

±0.00

-0.10

10

-0.10

1.26 4.01

1.92

0.9

0.85

0.9

3.66

0.9 0.23 0.86

0.9

3.9

0.9

3.91

0.9

0.84 0.25 0.9

3.65

0.9

0.86

0.9

3.67

34.8

7.57

8.22

37.7

LEGENDA RUŠITVE

LEGENDA ARMIRAN BETON RUŠITVE ARMIRAN BETON

S 0

1

5

10

prerez B-B’ - rušitve I

M 1: 200

S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

1

5

10

113

2 0.0

2.5

0.1

silos 2

0.1

2.8

2.8

0.3

0.3

B B

.29

27

.89

20

E 1

80 210

1.46

80 210

beton

0.05

1.54

0.0

5

0.1

90 210

28.91 m² KOMUNIKACIJE brušen beton

1.1

0.3 0.3

1.8

1.6

3

100 220

100 220

0.1

1.8

3 1.9

0.2

1.45

.29

1

0.05

2.7

D

0.2

2.8 0.1

4

6x2 7.5/2

0 10 0 22

0.3

90 210

1.56

.89 20

6

2.6

0.05

1.72

27

0.1

5.21

E

2

25.70 m² SANITARIJE brušen beton

6.3 9

2.7

0.3

D

0.3

15.65 m² SKLADIŠČE brušen beton

2.8 0.1

100 220

100 220

.8

20

2

3.2

9

7.4

.97

23

2

0.0

2.8 9

2.5

±0.00

344.82 m² RAZSTAVNI PROSTOR brušen beton

3

±0.00

±0.00

0 10 0 22

0 10 0 22

0.3

2.9

152.76 m² OBHODNI HODNIK brušen beton

3

-0.05

131.92 m² PARK trava elulalia

C'

C

±0.00

257.76 m² TLAKOVANA POT brušen beton

8

4.9 3 2.5

1

B'

131.92 m² PARK trava elulalia

2 0.0

-0.05

brušena betonska plošča

0.5

0.5

A

±0.00

LEGENDALEGENDA

3

322,4 m² NEOPREDELJEN PROSTOR

+14.52

RUŠITVE

120.22 m² DOSTOPNI TUNEL beton

OBSTOJEČE

ARMIRAN BETON NOVO

C

ARMIRAN BETON

B MAVČNO KARTONSKA PLOŠČA S 0

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

5

0

A

Univerza v Ljubljani

1

tloris pritličja - novi posegi I S

B'

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

10

M 1: 200 10

114

0.0 2 2.5 0.2

silos 2

2.6 9 0.3

B

B

E 1 .28 27

0.2

0.2

5.24

.39 23

3

28.91 m² KOMUNIKACIJE brušen beton

1.9 0.1

0.7

3.2

1

90 0 22 90 0 22

0.2

6x24 17.5/2 beton

0.3

D

2.7

6

2.6

E

1.8

D

0.5 0.2

.89 .89 26 .29 27

25

9

7.4

.38

23

2

0.0

+4.30

540.66 m² POHODNA STREHA- TERASA beton

-0.05

±0.00

±0.00

257.76 m² TLAKOVANA POT brušen beton

-0.05

C

brušena betonska plošča

131.92 m² PARK trava elulalia

1

131.92 m² PARK trava elulalia

LEGENDALEGENDA

A

±0.00

140.7 m² NEOPREDELJEN PROSTOR

RUŠITVE

+14.52

OBSTOJEČE

ARMIRAN BETON NOVO

C

ARMIRAN BETON

B MAVČNO KARTONSKA PLOŠČA S 0

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

5

0

A

Univerza v Ljubljani

1

tloris strehe - novi posegi I S

B'

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

10

M 1: 200 10

115

silos 2

1

300

220

38

10 45

28 100

+4.40

330

+5.30

760

+3.50

20

90 20

+7.60

220 15

40

±0.00

3

-0.10

100

30

12.43

220

402

402

310

350

±0.00

430

430

40

±0.00

1.5

19.56

1.5

0.3

20.76

0.3

5 2.93

27.29

LEGENDALEGENDA RUŠITVE

OBSTOJEČE

ARMIRAN BETON NOVO

ARMIRAN BETON MAVČNO KARTONSKA PLOŠČA S 0

S

1

5

prerez B-B’ - novi posegi I 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

10

M 1: 200 10

116

C

silos 3 10.33

B

10.93 0.45 3.81

3.81

2.02

0.9

1.95

3

1.74

11.68 9.01

11.68

1.23

3.34

1 0.94

3.33

3.81 7.62

11.67

0.9 0.9

1

±0.00 774.4 m² SILOS beton 2.46

3

0.7

2.19

14.99 2

3 2.1

-0.10

C 271.9 m² NEOPREDELJEN PROSTOR beton

A 4.65

LEGENDA

0.9

+14.60

RUŠITVE

4 14.69

LEGENDA ARMIRAN BETON

C

RUŠITVE

B ARMIRAN BETON

A S

C'

1 5 0 tloris pritličjarušitve I

10 M 1: 200

S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

1

5

10

117

silos 3

1

7.59

11.7

100

20 100

16.62

4.93

80

80

80

1571

1067

80

4

ARMIRAN BETON

300

323

350

80

2.02

0.5

0.9

1.87

0.9

11.41

5.93

1.39

40

6.35

1.51 2.19

50

±0.00

-0.10

0.47 0.9 13.65

0.5

LEGENDA RUŠITVE

LEGENDA ARMIRAN BETON RUŠITVE ARMIRAN BETON

S 0

1

5

10

prerez C-C’ - rušitve I

M 1: 200

S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

1

5

10

118

C 0.02

9.85

B

silos 3

0.5

2.99

0.01

6.85

.02 0.5 0

0.1 11.38 11.18

5.61

5.61

5.61

0.1 9.72 9.72

.02 0.5 0

0.1 2.68 45 0.4 0. 0.45 0.4 0.45

11.28

4 0.45 0.

11.38

45 0.4 0. 4 0.45 0.45 0.

101.80 m² PREDAVALNICA beton

4 45 0.

0.4 0.

-2.90

+1.00

1

0.4 0.45 1.37

52.53 m² RAMPA jeklo, HI-BOND plošča, beton

±0.00

13.86

13.86

13.86

±0.00 597,88 m² OSREDNJI PROSTOR KNJIŽNICE beton

1

2 0.5 0.0

3

C'

4.67

B' C

A'

0.5

100 220 1.81 3.82 0.1

0.3

90 210

0.2

1.29 0.1

4

4.0

133.64 m² DOSTOPNI TUNEL beton

0.3

2.21

13.07 m² SKLADIŠČE brušen beton

±0.00

80 210

80 210

90 210

0.1 1.29

150 300

150 300

100 220

3

23.52 m² SANITARIJE brušen beton

2.08

2

0.5

2.4

0.2

3.8

2.6

2

0.3

105.29 m² NEOPREDELJEN PROSTOR beton

0.5

5.2

-0.10

100 220

A

100 220

0.3 8

2.7

2.08

LEGENDALEGENDA

3

7.02

+14.60

RUŠITVE

C

OBSTOJEČE

ARMIRAN BETON NOVO

ARMIRAN BETON

B A

A'

MAVČNO KARTONSKA PLOŠČA S

C'

0

1

5

tloris pritličja - novi posegi I S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

10

M 1: 200 10

119

C

silos 3

2.99

0.01

B

24.95 30.95

2.99

0.01

-2.90

+1.00

101.80 m² PREDAVALNICA beton

1

+5.70 30.95 24.95

263.42 m² RAMPA jeklo, HI-BOND plošča, beton

4

±0.00

400 80

±0.00 101.80 m² OSREDNJI PROSTOR KNJIŽNICE beton

1

C

A

4

-0.10

400 80

105.29 m² NEOPREDELJEN PROSTOR beton

LEGENDALEGENDA

+14.60

RUŠITVE

C

OBSTOJEČE

ARMIRAN BETON NOVO

B

ARMIRAN BETON MAVČNO KARTONSKA PLOŠČA

A S 0

1

5

tloris 1.etaže - novi posegi I S

C'

0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

10

M 1: 200 10

120

C

silos 3

2.99

0.01

B

24.95 30.95

2.99

0.01

-2.90 101.80 m² PREDAVALNICA beton

1

400 80

4

+11.15

30.95 24.95

+5.70

263.42 m² RAMPA jeklo, HI-BOND plošča, beton

±0.00

±0.00

1

101.80 m² OSREDNJI PROSTOR KNJIŽNICE beton

C

A

-0.10

105.29 m² NEOPREDELJEN PROSTOR beton

LEGENDALEGENDA

+14.60

RUŠITVE

OBSTOJEČE

C

ARMIRAN BETON NOVO

B

ARMIRAN BETON

A

MAVČNO KARTONSKA PLOŠČA S

C'

0

1

5

tloris 2.etaže - novi posegi I S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

10

M 1: 200 10

121

C

silos 3 B

+14.90

1

45.60 m² STREŠNO OKNO jeklo, steklo

+16.24

12.18

0.2 3.37 0.48 3.37

0.2

7.22

0.2

7.62

0.2

31.99

1

12.18

C

A

LEGENDALEGENDA

+14.60

RUŠITVE

C

OBSTOJEČE

ARMIRAN BETON NOVO

B ARMIRAN BETON

A

MAVČNO KARTONSKA PLOŠČA S

C'

0

1

5

tloris strehe - novi posegi I S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

10

M 1: 200 10

122

silos 3

1

+16.24 134

159

+14.90

30

106

30

7.59

830

456

773.5

1622

+7.39

115

269.5

76.5

+10.02

80

40

+3.50

88.5

225.5

76.5

410.5

+4.76

100

80

1536

400 80

400 80

±0.00

100

310

310

±0.00

207.5

-0.10

0.52

0.52 2.13

2

0.52

3 1.12

2.91

11.12

4.21 3

3.58 2.91

50

51 34 34 34 34 34 34 34 40

40

10

115

+2.13

0.5

10.88

5.01 3.97

0.85

0.85

5

4 0.85

4.14

0.85

0.85

0.85

0.85

0.7

3.02 3.6

3.31

10.88

0.52 1.12

3

0.52 0.5

31.96

LEGENDALEGENDA RUŠITVE

OBSTOJEČE

ARMIRAN BETON NOVO

ARMIRAN BETON MAVČNO KARTONSKA PLOŠČA S 0

S

1

5

prerez C-C’ - novi posegi I 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

10

M 1: 200 10

123

D A

silos 4

14.49 5.33

5.4

0.9

0.9

5.9

5.89

0.9

5.41

0.9

5.33

0.9

1

0.9

5.9

1

14.49

5.89

0.9

5.41

0.9

5.33

0.9

0.9

5.4

C

0.6

4.2

C

0.9

4

+13.70

±0.00

15.2

6

5.33

1116.3 m² SILOS beton

0.02

3

B

-0.10

322.4 m² NEOPREDELJEN PROSTOR beton

4

LEGENDA RUŠITVE

2.16

LEGENDA ARMIRAN BETON RUŠITVE ARMIRAN BETON

B S

A

D'

1 5 0 tloris pritličjarušitve I S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

10 M 1: 200

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

1

5

124

10

silos 4

1

100

37.81

1536

1579

ARMIRAN BETON

0.02

300

350

±0.00

-0.10

0.8 0.8

0.5

1.03

0.9

2.26

0.9

2.51

0.9

0.85

0.9

3.23

0.9

13.35

2.07

35.32

7.57

8.18

LEGENDA RUŠITVE

LEGENDA ARMIRAN BETON RUŠITVE ARMIRAN BETON

S 0

1

5

10

prerez D-D’ - rušitve I

M 1: 200

S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

1

5

10

125

D

silos 4

A 37.77 4.53

6.66

4.53

28.71

4.53

4.53

0.02 0.5

4.5

4.53

0.02 0.5

0.5 0.02

15.37

6.67

0.1

6.65

100 220

53.55 m² SKLADIŠČE beton

4.4

4

0

±0.00

80 210

210 90

0 10 0 22

26.77 m² GARDEROBA Ž beton

3.49

90 210

4

4.2

5.62

22

1.69

0.1

10 22 0 0

0.1

2.06

0

0.1

0.1

1.5

10

5.62

3.84

3.84

6

3.8

6

3.8

10 0 22 0

6

0.1

2.9

1.6

100 220

0.1

5.74 1.56

2.1

3.87

0.1

+1.00 191.55 m² ODER beton

0.1

0.1 1.2

1.9

0.2

3.2

2.55

0.2

0.2

2.55

3.2

3.3

0.2

±0.00

2.14 1.6 5.74

0.1 3.2

0.1

±0.00

3

38.17 m² GARDEROBA beton

3.1

3

38.17 m² SKLADIŠČE beton

3

3.1

1 4.2

3.73

22 10 0 0

22

10 0

C

0

1

1.57

9

3.2

4.2

0.1

3.2

1.6

80 210

1.57

0.1

5.74

80 210

80 210

1

0.1

90 210

15.38 m² SANITARIJE M beton

466.57 m² OBHODNI HODNIK beton

0.1

3.84

2.14

15.38 m² SANITARIJE Ž beton

3.84

0.1

90 210

100 220

100 220

3

3

15.37

5.74

80 210

3.87

37.73

6

90 210

0 10 0 22

2.9

1

3

90 210 0.1

0 10 0 22

3.2

3.2

26.77 m² GARDEROBA M beton

6.65

3.73

4.2

0 10 0 22 0 10 0 22

1

5.4

1

4.2

C

5.4

4.49

+13.70 B

C B 150 300

150 300

-0.10 204.19 m²

3

NEOPREDELJEN PROSTOR 0.5 beton

2.64

LEGENDALEGENDA RUŠITVE

±0.00

brušena betonska plošča

OBSTOJEČE

ARMIRAN BETON NOVO

0.5

ARMIRAN BETON 85.16 m² DOSTOPNI TUNEL beton

MAVČNO KARTONSKA PLOŠČA S

3

0

1

5

tloris pritličja - novi posegi I S

B

A

0

1

5

10

M 1: 200 10

D' Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

126

D

silos 4

A 37.77 12.91

4.47 0.1 1.1

4.45

0.9

0.9

0.9

0.9

0.9

3

0.9

12.93

5.33

2.5

5.33

2.5

4.45 0.9

0.9

0.9

0.9

0.9

0.9

4.45

1.1 0.1

0.02 0.5

4.53

0.02 0.5

0.5 0.02

5.62

5.62

20.00 m² RAMPA brušene betonske plošče

4.4

4

4.4

6.67

6.67

4

4

1.9

1.9

4

15 /30 x1 8 šč e

6

3.8

6

3.8

be

ns ke

ne

eto

5.4

če

bru

loš

še n

ep sk

ton

3

eb

5.4

95.55 m² SEDIŠČA jeklo, betonske plošče

+4.15

1.2

1.2

5.74

95.55 m² SEDIŠČA jeklo, betonske plošče

5.74

2.35

plo

8

še

x1

bru

/30

15

+4.15

+1.00 191.55 m² ODER beton 6.67

6.67

3

3.32

9.48 m² RAMPA

9.48 m² RAMPA

brušene betonske plošče

brušene betonske plošče

1

3

1

10.66

3.32

brušene betonske plošče

±0.00

+4.15

+4.15

1.1

šč

e

jeklena podkonstrukcija

ne 8

5.4

še bru

x1

8

x1

/30

če

loš

ep

5.4

/30

15

15

C

sk

be to

ton

ns

be

ke

jeklena podkonstrukcija brušene betonske plošče

ne

plo

3

še

brušene betonske plošče

95.55 m² SEDIŠČA

1.1

bru

2.35

95.55 m² SEDIŠČA

4.2

1 4.2

1

5.74

5.74

466.57 m² OBHODNI HODNIK beton

20.00 m² RAMPA

1.9

4

4

1.9

6.67

brušene betonske plošče

4.2

1

4.2

1

5

4.4

C

5.4

4.53

5.4

0.5 0.02

B

-0.10 204.19 m²

NEOPREDELJEN PROSTOR beton

LEGENDALEGENDA

±0.00 brušena betonska plošča

RUŠITVE

OBSTOJEČE

ARMIRAN BETON NOVO

ARMIRAN BETON MAVČNO KARTONSKA PLOŠČA

B S

A

0

1

5

tloris 1.etaže - novi posegi I S 0

D' Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

10

M 1: 200 10

127

silos 4

1

+16.32 32

140.5

32.5

50

234

+14.92

26.3 10

6.3

10

1463

1501.5

3 100

100

+4.15

100

+5.15

415

40

160

45

+3.50

3.5

±0.00

100

50

10

10

90 10

255

515

315

300

310

350

±0.00

+1.00

6.6

15.67

0.52

6.6

37.82 38.82

0.5

LEGENDALEGENDA RUŠITVE

OBSTOJEČE

ARMIRAN BETON NOVO

ARMIRAN BETON MAVČNO KARTONSKA PLOŠČA S 0

1

5

prerez D-D’ - novi posegi I

S

0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

10

M 1: 200 10

128

silos 5

E

2.75

B

0.01

4.75 2

1

±0.00 356.3 m² SILOS 5 beton

A

0.01

1

A

2

C -0.10

2.21

+14.26

191.1 m² NEOPREDELJEN PROSTOR beton

4

B

E' LEGENDA

C

RUŠITVE

LEGENDA ARMIRAN BETON RUŠITVE ARMIRAN BETON

S

1 5 0 tloris pritličjarušitve I

10 M 1: 200

S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

1

5

10

129

silos 5

1

1380.5 232

ARMIRAN BETON

802

300

350

470

-0.10

±0.00 100

0.6

1.32

2.49

1.92

2.63

2.1

7.22

2.64

LEGENDA RUŠITVE

LEGENDA ARMIRAN BETON RUŠITVE ARMIRAN BETON

S 0

1

5

10

prerez E-E’ - rušitve I

M 1: 200

S 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

1

5

10

130

silos 5

1.05

E

B 2.65

F

0.05

2.4 2.16 3.15

E

4.75 0.5

1

0.55

0.45

2.75

0.5

E

4.27

2.9

1.9

0.3

2

0.5

F

2.2

2.2

0.4

0.9

0.3

27.6 1 21.4 5 21.4

1

2.4

0.01

42.85 m² BRV jeklo

A

0.440.12 0.88 0.12 0.44 2

±0.00

100 220

B'

100 220

+0.20 A

C'

0.5

C -0.10

0.5

+14.26

1

356.3 m² VODNI BAZEN beton

+0.20

191.1 m² NEOPREDELJEN PROSTOR beton

3

11.15 m² INFORMACIJE brušen beton

4.5 0.05

90 210

94.19 m² DOSTOPNI TUNEL beton

21.14 m² SANITARIJE brušen beton

1.63 0.05

7.13

100 220 0.84

100 220

0.05

RUŠITVE

1.36

OBSTOJEČE

ARMIRAN BETON NOVO

0.05

0.5

90 210 80 210

2

LEGENDALEGENDA

0.05

1.38

80 210

E'

5

0.5

12.1

B

0.83 0.05

4.25

ARMIRAN BETON

1.68

0.1

1.57

0.71

MAVČNO KARTONSKA PLOŠČA

0.5

1

2

S 0

1

5

tloris pritličja - novi posegi I S

C

0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

10

M 1: 200 10

131

silos 5

4.11 0.5

2

1.67

2.2

25.08

0.36 0.87 0.38

1.37

0.4

2.1

0.4

0.4

2.1

2.1

0.4

2.1

0.4

0.4

2.1

2.1

0.4

0.4

2.1

2.1

0.4

0.4 0.41 0.4

2.1

480

440

150

40 250

130 80

267

2 20 286.5 20 286.5 20 286.5 3221

20

3815

2741

286.5

1

20 286.5 20

+15.55 +14.27

286.5 20 286.5 20

1370.5

286 20 118

13 160

300

350

10

128.5

0.01

100

2.53

813.5

±0.00

466.5

+0.20

±0.00

100 17 33 17

310

40

+3.50

21.31

LEGENDALEGENDA RUŠITVE

OBSTOJEČE

500

ARMIRAN BETON NOVO

ARMIRAN BETON MAVČNO KARTONSKA PLOŠČA 0.5

2

1

2

1.23

0.65

S

1.88

0

5.88 1

0.5

3.38

S

0.5 0.5

1

5

prerez E-E’ - novi posegi I 0

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

1

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

5

10

M 1: 200 10

132

fotografije makete prerezna maketa silosa 4 M 1:200

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

133

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

134

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

135

zaključek

Skozi razvoj magistrske naloge je bil namen pokazat, da je lahko tudi nearhitekturna industrijska dediščina lepa, tiha in mogočna, ter jo je moč revitalizirati in ji dati novo namembnost. Obravnavana lokacija svojo specifičnostjo in programom kaotičnemu miljonskemu mestu kot je Seul ponudi dodaten zelen javni prostor, ki je še kako prepotreben. Eno najgosteje poseljenih mest na svetu dobi rekreacijske površine, park in kulturni program, ki se neposredno navezuje na novejšo preteklost države. Lokacija ohranja spomin na obdobje hitrega razvoja Koreje, vendar pa mu da tiho umirjenost. Novo kulturno središče bi privabilo širok spekter obiskovalcev, ki bi prihajali bodisi zaradi kulturnih dogodkov, bodisi zgolj kot umik od vsakdanjega vrveža mesta pod hribom. Izpostavljanje vrednotenja obstoječih kvalitet na območju rezultira v izvedeni prenovi, ki se podreja obstoječim objektom in izpostavi njihove kvalitete. Posegi pokažejo različne različne aspekte in poglede na obstoječo industrijsko zapuščino in v njej prepoznajo lepoto in karakteristike mogočnih objektov iz antike. Asociacija na baziliko, je vodilo pri oblikovanju prostora, ki se gradi okoli igre naravne svetlobe znotraj mogočnih temnih volumnov. Svetloba in tema z odmevom pripovedujeta novo zgodbo. Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

136

viri in literatura

Knjige:

Članki:

-

Park J.in Hong J. ur., 2012. Convergent Flux- Contemporary architecture and urbaism in Korea. Basel: Birkhauser

-

-

Kimm, J. 2012. The emergence of modernism in Korean Architecture. V Park J.in Hong J. ur. Convergent Flux- Contemporary architecture and urbanism in Korea. Basel: Birkhauser, 2012, str. 32-60.

-

Kang, H. 2012. Mega-events as Urban transformers. V Park J.in Hong J. ur. Convergent FluxContemporary architecture and urbanism in Korea. Basel: Birkhauser, 2012, str. 118-141

-

Reuser, B. 2012. Seoulutions for Dutch cities. Amsterdam: BNA Onderzoek

-

Clark, J., 2013. Adaptive reuse of Industrial heritage: Opportunities & Challenges. V Wolkenberg T. ur. Prispevki za Heritage Council Victoria. Melbourne: 2013

-

Ifko, S. 2002. Varovanje industrijske arhitekturne dediščine. V Prešeren D., ur. Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem: vodnik po arhitekturi. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2002

-

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

Petzet, M. in Heilmeyer F. ur., 2012. Reduce/ Reuse/ Recycle. Architecture as Resource. Ostfildern: Hatje Cantz Verlag.

-

Deiner, R. 2012. Layers- Gestalt Recycling. V Petzet, M. in Heilmeyer F. ur., Reduce/ Reuse/ Recycle. Architecture as Resource. Ostfildern: Hatje Cantz Verlag. 2012. str. 19

-

Frochlich, M. in S. One Word Leads to the Next- Gestalt Recycling. V Petzet, M. in Heilmeyer F. ur., Reduce/ Reuse/ Recycle. Architecture as Resource. Ostfildern: Hatje Cantz Verlag. 2012. str. 18

Marshall, C. 2014. An urbanist’s tour of South Korea: a glimpse into the future of world cities. The Guardian (online) 14. jul., Dostopno na: http://www.theguardian.com/cities/2014/jul/14/ an-urbanists-tour-of-south-korea-a-glimpse-into-the-future-of-world-cities

Elektronski viri: -

Wikipedia. 2015. Korea (online). Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Korea (15.5.2015)

-

Borgmann, N. in Lanz, M. 2012. Architecture as a resource- The German Pavillion at Biennale in Venice. Goethe- Institut (elek.vir.) Dostopno na: http://www.goethe.de/kue/arc/oba/ en9961334.htm (16.10.2014)

Dokumenti: -

The Nizhny Tagil Charter for the Industrial Heritage, The International Committee for the Conservation of Industrial Heritage (TICCIH), julij 2003

-

“The Dublin Principles” - skupni ICOMOS-TICCIH Principles for the Conservation pf Industrial Heritage Sites, Structures, Areas and Landscapes. Sprejeti na 17. ICOMOS generalni skupščini, november 2011

Predavanaja:

-

Kemnitz ,C., Ladnar, S. in Valentin, C. ur. 2012. Zollvrein Unesco World Heritage Site. Essen: Zollverein Foundation.

-

Pai, H. 2012. Sodobna korejska arhitektura v Seulu. Predavanje. Cankarjev dom, dvorana M3 (marec)

-

Kim, S. in Schmal, P. ur., 2007. Contemporary Korean Architecture: Megacity Network. Berlin: Jovis Verlag.

-

Coutinho B. 2012. Architectural Theory. Predavanje. Instituto Superior Tecnico (november)

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

137

izjava o avtorstvu Podpisana Tjaša Barić izjavljam, da sem avtor te magistrske naloge z naslovom Revitalizacija industrijske dediščine- Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu. Ljubljana, 30.6.2015 Tjaša Barić

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

138

zahvala Mentorici Alenki Fikfak za podporo in usmerjanje pri nalogi , ter spodbo, ko je bila ta potrebna. Staršema Kristini in Branku za vso podporo in potrpljenje v času študija. Sošolcem in kolegom, s katerimi smo preživeli nemalo časa in brez katerih vsa ta leta ne bi šlo. Predvsem pa Bea, Andraž in Lucija. Juretu in Martinu za pomoč pri vizalizaciji. Gregorju za kovinske elemente makete. Majdi za lektoriranje. Doojinu Hwangu, za priložnost in za idejo o temi, začetno gradivo in usmeritev, ter JunHong Kimu za sodelovanje v konceptni fazi projekta. In Hyunchanu za motivacijo , podporo, potrpljenje, pomoč pri prevodih in iskanju podatkov.

thank you

Special thank you to Mr. Doojin Hwang, for giving me a chance and a wonderful experience in Seoul, for initial idea, material and guidance; and JunHong Kim for colaboration in concept stages of the project. And to Hyunchan An for unconditional support, help with research and translations, crazy ideas and for everything else.

Univerza v Ljubljani

I

fakulteta za arhitekturo

I

magistrsko delo: Revitalizacija industrijske dediščine - Idejna zasnova kulturnega središča Mapo v Seulu

I

avtorica: Tjaša Barić

I

mentorica: doc.dr. Alenka Fikfak, u.d.i.a.

I

leto vpisa: 2008/2009

I

leto izdelave diplomske naloge: 2014/ 2015

139