Sanel Muranović by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za Arhitekturo

IDEJNA ZASNOVA PROGRAMSKE IN ARHITEKTURNE REVITALIZACIJE INDUSTRIJSKEGA OBMOČJA OB NOVIH FUŽINAH

Sanel Muranović | diplomant

prof. mag. Peter Gabrijelčič | mentor doc. Mojca Gregorski | somentor

doc. dr. Tomaž Slak | konzultant za statiko doc. dr. Domen Kušar | konzultant za požarno varnost

2009 | leto vpisa na Fakulteto za Arhitekturo 2015 | leto izdelave magistrskega dela

POVZETEK Naloga obravnava degradirano industrijsko območje ob reki Ljubljanici, natančneje ob naselju Nove Fužine. Čeprav se lokacija nahaja v neposredni bližini Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ta s svojo degradiranostjo ostaja mnogim nevidna in nepomembna. Zaradi kvalitetne lege ob Ljubljanici in pomembne lokacije na križišču intenzivnih uporabniških tokov, predstavlja razvojni potencial za bližnja gosta naselja. Trenutni program na lokaciji je pretežno industrijska raba, ki zavzema celoten desni breg med brvema na Brodarjevem in Preglovem trgu. V zameno za zasedanje kvalitetnega obrečnega prostora obravnavano območje uporabnikom ne nudi ničesar razen pogledov na industrijske surovine in storitvene panoje. Z revitalizacijo in umestitivjo novih vsebin med katerima sta tržnica s »community centrom« in novi prostori Muzeja za arhitekturo in oblikovanje bi to območje postalo novo kulturno vozlišče. S predlagano ureditivijo bi se izboljšale kvalitete območja kar bi vplivalo tudi na širši prostor/obrobje Ljubljane.

SUMMARY The thesis focuses on the deteriorated industrial area alongside the river Ljubljanica, namely in the proximity of Nove Fužine. Although the area is located near the Museum of Architecture and Design, it remains invisible and unimportant in the eyes of many due to its desolate state. Because of its formidable position next to the Ljubljanica river and on the crossroad of intense user currents, it represents growth potential for the near-by densly populated living areas. Currently, this area is mostly used for industrial purposes, especially on the right bank between the bridges on Brodarjev trg and Prelgov trg. In return for occupying the river-side space, this area offers nothing to its users except for the view of industrial raw materials and bilboards advertising service. By revitalising the area and creating new content, such as a market including a community center and a renovated Museum of Architecture and Design, this area could become a new culture hub. The new arrangement would not only improve this area but also the surrounding Ljubljana outskirts.

KAZALO 1 | UVOD

7 | OBMOČJE OBDELAVE_OŽJA LOKACIJA

10 | MUZEJ ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE II

10.1 OBSTOJEČI NAČRTI

1.1 ORIS PROBLEMA IN NAMEN NALOGE

7.1 SPLOŠNE INFORMACIJE

10.2 KONCEPT

1.2 CILJ NALOGE

7.2 PRIMERJAVA NAMENSKIH RAB 1986 - 2000 IN 2010

10.3 MIKRO KONCEPT

7.3 ANALIZA_POLNO/PRAZNO

10.4 PROGRAM IN SCENARIJI

7.4 ANALIZA_VIŠINE

10.5 ZASNOVA KONSTRUKCIJE

7.5 ANALIZA_PROGRAM

10.6 ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI

7.6 ANALIZA_PROMETNA INFRASTRUKTURA

2 | LJUBLJANICA_ŠIRŠI KONTEKST PROSTORA

10.7 ENERGETSKA ZASNOVA

2.1 ZGODOVINA IN NJEN POMEN

7.7 ANALIZA_ZELENE POVRŠINE

10.8 MATERIALNA ZASNOVA

2.2 KULTURNA DEDIŠČINA

7.8 ANALIZA_ZAZNAVA

10.9 TLORIS PRITLIČJA M 1:200

101

2.3 UREJENOST NABREŽIJ

7.9 FOTOANALIZA

10.10 TLORIS NADSTROPJA M 1:200

102

2.4 PREHODI ČEZ REKO IN PLOVNOST

10.11 PREREZ A - A M 1:200

103

2.5 AKTIVNOSTI

10.12 PREREZ B - B M 1:200

104

2.6 VOZLIŠČA

10.13 PREREZ C - C M 1:200

105

10.14 FASADA JUG M 1:200

106

10.15 FASADA SEVER M 1:200

107

10.16 FASADA VZHOD M 1:200

108

10.17 FASDA ZAHOD M 1:200

109

10.18 FASADNI PAS M 1:20

111

3 | NOVE FUŽINE_OŽJI KONTEKST PROSTORA

8 | URBANIZEM

8.1 IZHODIŠČA

8.2 KONCEPT

8.3 AMBIENTI

8.4 SITUACIJA OBSTOJEČE M 1:1000

3.1 SPLOŠNE INFORMACIJE

8.5 SITUACIJA NOVO M 1:1000

3.2 IDEJA O SAMOZADOSTNOSTI

8.6 PREREZ 1 -1 M 1:750

3.3 ZAČETKI GRADNJE

8.7 PREREZ 2 -2 M 1:750

3.4 NAČRTOVANJE IN POTEK GRADNJE

8.8 PREREZ 3 -3 M 1:750

3.5 KRONOLOŠKI RAZVOJ

8.9 PREREZ 3a - 3a M 1:500

3.6 ZASNOVA SOSESKE

8.10 PREREZ 3b - 3b M 1:500

3.7 PRIMERJAVA MED ČS CENTER IN NASELJEM NOVE FUŽINE

8.11 PREREZ 3c - 3c M 1:500

3.8 POVZETEK

29 9 | TRŽNICA IN “COMMUNITY CENTRE”

4 | MUZEJ ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE_OŽJI KONTEKST PROSTORA

9.1 OBSTOJEČI NAČRTI

9.2 KONCEPT

9.3 PROGRAM IN SCENARIJI

9.4 ZASNOVA KONSTRUKCIJE

4.2 ARHITEKTURNA ZASNOVA

9.5 ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI

4.3 SEZNAM PROSTOROV IN POVRŠIN MAO

9.6 ENERGETSKA ZASNOVA

9.7 MATERIALNA ZASNOVA

9.8 TLORIS PRITLIČJA M 1:200

9.9 PREREZ A - A M 1:200

9.10 PREREZ B - B M 1:200

9.11 PREREZ C - C M 1:200

5.1 LOKALNA PRIDELAVA HRANE

9.12 FASADA JUG M 1:200

5.2 TRŽNICE V LJUBLJANI

9.13 FASADA SEVER M 1:200

9.14 FASADA VZHOD M 1:200

9.15 FASADA ZAHOD M 1:200

9.16 FASADNI PAS M 1:20

6 | REFERENCE

116

4.1 ZGODOVINA IN POMEN DANES

5 | KMETIJSKE POVRŠINE_OŽJI KONTEKST PROSTORA

11 | VIRI IN LITERATURA

1 |

UVOD

Reka Ljubljanica je že od nekdaj pomemben zgodovinsko-kulturni, transportni in družbeni element. Njena prisotnost je omogočila nastajanje mesta Ljubljane, ter tako postala njegova identiteta. Razglašena je kot državni spomenik. Danes je pomembna predvsem z vidika turizma in kulturnih vsebin na njej. Slednje je pripeljalo do korenitega urejanja urbanega prostora v strogem središču mesta. Zaradi tržnih sprememb in spreminjanja prostorskih potreb, večina tovarn nastalih ob reki propada in tako za seboj pušča vrzeli v rečnem koridorju. Te kvarijo kvaliteto širšega mestnega prostora. Glede na širjenje mesta iz središča navzven, bi bilo smiselno izrabiti potenciale reke in jih usmeriti v prenovo degradiranih vrzeli. Mestna občina Ljubljana že vrsto let spodbuja urejanje obrežij reke in kulturni razvoj predvsem v središču mesta, a pozablja, da bi bilo potrebno to ponuditi tudi prebivalcem ljubljanskih naselij. S socialno kohezijo lahko tako vzpodbudimo samoorganiziranje družbe pri urejanju javnih zadev in s tem oživimo delovanje prevelikih četrtnih skupnosti. Kvaliteto vsakdanjega življenja lahko zagotovimo s primernimi prosto-časovnimi centri, delovnimi mesti ter razporeditvijo dejavnosti.

1.1 |

ORIS PROBLEMA IN NAMEN NALOGE

Izbrana lokacija se nahaja neposredno ob reki Ljubljanici med Štepanjskim naseljem in Novimi Fužinami. Trenutno območje zavzema industrija, ki je s svojo privatizacijo degradirala obrečni prostor. Dostopnost industrije na izbrani lokaciji je zelo slaba, saj glavna dovozna pot poteka skozi naselje Nova Hrušica. Po podatkih iz občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana obstoječi industrijski obrati posegajo v varovani obrečni pas, ki je sicer izključno namenjen parkovni vsebini. Glede na to, da se lokacija nahaja tik ob Novih Fužinah in Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, je namen naloge urediti degradiran obrečni prostor in prestrukturirati industrijo v program namenjen javni rabi oz. okoliškim prebivalcem. S spremembo programa iz zasebnega v javno bi se poudarila prisotnost Ljubljanice in uporabnikom omogočila plovnost vse od Špice do Fužin. Zaradi bližine najboljših kmetijskih zemljišč je smiselno ohranjati le te in hkrati spodbujati lokalno pridelavo in prodajo hrane.

1.2 |

CILJ NALOGE

Na izbrani lokaciji bi revitalizacija rečnega prostora in industrijskega programa doprinesla prostorske in kulturne kvalitete, med njimi tudi: •

dostopnost rečnega brega kot geografske dobrine,

•

razširjene prostore Muzeja za arhitekturo in oblikovanje,

•

“community centre” z vsebino tržnice ter prireditvenih prostorov.

Cilj naloge je ustvariti prepoznavno družbeno točko izven središča mesta, ki bo obogatila kulturnoprogramsko vsebino Novih Fužin in okolice. Novo nastali prostor bi povezoval ljudi in jim omogočal zadrževanje ob vsakdanjih dejavnostih in urniku. Zaradi prestrukturiranja industrijskega programa glede na potrebe lokacije, bi to območje oskrbovalo večinski del vzhodne Ljubljane s kmetijskimi pridelki. Z uvedbo plovnosti vse od Špice do Fužin kot končne točke bi tako nastala pomembna rečna pot in zanimiva turistična atrakcija. 1 | Nedeljski večer tik ob obravnavani lokaciji

2 | ŠIRŠI KONTEKST PROSTORA

LJUBLJANICA

NOVE FUŽINE

MAO OBMOČJE OBDELAVE

KMETIJSKE POVRŠINE

2.1 | LJUBLJANICA

ZGODOVINA IN POMEN

Ljubljanica ima med slovenskimi rekami posebno mesto. Napaja se iz številnih kraških ponikalnih voda v zaledju, zato ji pravimo tudi reka sedmerih imen. Reka večkrat ponikne in se spet pokaže na površju, a vedno pod drugim imenom. Najprej se na svojem prvem izviru pod Snežnikom imenuje Trbuhovnica, potem Obrh, pa Stržen, Rak, Pivka, Unica, vse dokler pri več izvirih na Vrhniki in njeni okolici ne privre na svetlo kot Ljubljanica. Po 41 kilometrih počasnega spusta, z manj kot metrom padca čez Ljubljansko barje, se pri Podgradu pri Zalogu pridruži Savi. Ljubljanica velja za najdaljšo ponikalnico na svetu. Ljubljanica in celotno Ljubljansko barje sta izjemno zanimiva predvsem z arheološkega in tudi zgodovinskega vidika. Arheologi so začeli s preučevanjem že v prvi polovici 19. stoletja, ob prvih poskusih izsuševanja Ljubljanskega barja. V obdobju med letoma 1825 in 1936 so ob poglabljanju rečne struge našli in popisali številne predmete iz bakrene, bronaste, železne in rimske dobe. Med najzanimivejše najdbe sodijo sledovi koliščarske kulture (5. do 3. tisočletje pr. n. št.). Potapljači so prvič raziskali dno Ljubljanice leta 1884, do danes pa so na rečnem dnu našli več kot 6000 zgodovinskih predmetov. Na mestu današnje

3 | Alojzij Schaffenrath - Brzice na Ljubljanici pri Fužinskem gradu okoli 1821

Ljubljane so Rimljani v 1. stoletju ob glavni cesti iz Italije v Panonijo ustanovili naselbino Emona. Ker je bilo na Ljubljanici takrat ustanovljeno pomembno pristanišče Nauportus, so zato strugo Ljubljanice

Ljubljanica je pogosto poplavljala Ljubljano, nerodovitna, močvirna in kisla barjanska zemlja ter

po Ljubljanskem barju regulirali. V Ljubljanici so našli ostanke vseh kultur, ki so obstajale na njenem

pogosta meglena obdobja pa so spodbudile načrtno izsuševanje Barja, ki pa nikoli ni uspelo. V sklopu

širšem območju, od orožja barbarskih ljudstev, severnih Galcev in frankovskih vojščakov do slovanskih

teh prizadevanj so v ožini med Ljubljanskim gradom in Golovcem izkopali Gruberjev prekop. Graditi so

arheoloških predmetov. Reka je bila v srednjem in novem veku pomembna prometnica, po kateri so

ga pričeli leta 1773, dokončan pa je bil letih 1780-1782. Vodo so v novozgrajeni kanal prvič spustil

prevažali različno blago iz vzhodnih krajev in ga na Vrhniki pretovarjali na vozove in vozili naprej proti Italiji.

25. novembra 1780. Zelo zahteven projekt je bila tudi regulacija in poglobitev struge Ljubljanice skozi

Pomembno pristanišče je bilo tudi v Ljubljani, v današnjem Trnovem, na kar še vedno spominja ime ulice

mesto, s čimer so začeli že leta 1825 in nato po daljšem premoru nadaljevali leta 1908 ter zaključili

Trnovski pristan. Plovba po Ljubljanici je hitro zamrla po izgradnji Južne železnice proti Trstu leta 1857.

leta 1936. Skoraj 2000 m dolg odsek skozi mesto med Ambroževim trgom in izlivom Gradaščice so

Med Ljubljano in izlivom v Savo so od 13. stoletja dalje delovali številni mlini, od 14. stoletja

skupaj z nekaj sto metri Gradaščice spremenili v betonsko korito, uredili so tudi okoli 600 m struge pred

naprej tudi plavajoči. Prva pisna omemba ljubljanskega mlina sega v leto 1335. Mlin je stal v bližini

začetkom betonskega korita do Špice (današnji Trnovski pristan) in okoli 2000 m struge dolvodno od

današnje stolnice in je bil v lasti deželnega kneza. Pri gradu Fužine so bile nekoč nevarne brzice

današnjih Plečnikovih zapornic (zgrajene 1939 za uravnavanje pretoka Ljubljanice skozi mesto). V 90.

v konglomeratnih plasteh, ki so precej ovirale plovbo, a hkrati bile pomemben vir vodne energije. Ob

letih 20. stoletja je v Ljubljani oživela turistična plovba po reki. Zdaj številne ladjice vozijo turiste od

njih so bile že v 16. stoletju žage in mlini ter papirnica, pozneje kovačnica za kose in v 19. stoletju

mestnega središča do Livade in v manjši meri naprej proti Vrhniki. Na levem bregu Ljubljanice je malo nad

tovarna strojil in barvil. Med Ljubljano in izlivom v Savo je bilo še več manjših brzic, ki so ovirale

Špico lociran Veslaški klub Ljubljana, ki pripravlja občasne veslaške tekme na reki v Trnovskem pristanu.

plovbo, zato so ob njih v 17. stoletju zgradili krajše plovne kanale z zapornicami. Izgradnja plovnih

Zaradi svoje pomembnosti ima Ljubljanica tudi svoj spomenik, tj. Slavni vodnjak treh rek

kanalov ni bila uspešna rešitev, saj je plovba trajala dlje kot prevoz z vozovi od Kašlja do Trnovega.

(Save, Ljubljanice in Krke) ali bolje poznan kot Robbov vodnjak, ki krasi Mestni trg v Ljubljani. Pri urejanju nabrežij Ljubljanice v mestu je sodeloval tudi arhitekt Jože Plečnik; tu so v zadnjih letih vse bolj priljubljena sprehajališča domačinov in obiskovalcev, čez reko pa vodijo številni mostovi. Plečnik je avtor številnih mostov na Ljubljanici, ki je po letu 1930 zaznamoval bregove reke z bogato in raznoliko zbirko stavb, trgov, kanalov, nabrežij in obrečnih parkov. Plečnik se je zavedal, da je reka ključnega pomena za strukturo mesta, zato jo je okrasil s prijaznimi in kulturnim spomeniki, da bi jo spremenil v novodobne Atene, model razsvetljenskega mesta. S tem ciljem v mislih je s pomočjo arhetipa grške stoe na desnem bregu Ljubljanice uredil mestno tržnico in s pomočjo modela agore Kongresni trg na levem bregu. (internetni vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanica, 2015) Na začetku 21. stoletja pa je reka izgubila duh, ki ga ji je zagotovil Plečnik, do te mere, da je popolnoma izgubila pomen osrednjega mestnega javnega zbirališča. Zaradi zastarele infrastrukture je večino rečnega prostora zasedel vozni promet in nepravilno parkirana vozila, le nekaj delov je bilo namenjeno izključno pešcem. Zanemarjanje kvalitet starega mestnega dela je povzročilo negativen ekonomski učinek tj. upad poslovanja na tem območju in zapuščanje prebivalcev, ki so se raje selil na obrobje mesta. Kombinacija teh okoliščin je Ljubljani grozila z vsemi posledicami pojava razraščanja mesta. (vir: Bravo Bordas, 2011)

2 | Valvasorjeva upodobitev Ljubljanice

2.2 | LJUBLJANICA

KULTURNA DEDIŠČINA

M 1: 20.000

ROŽNIK

ANIC

BLJ

LJU

NOVE FUŽINE

GRAJSKI GRIČ

GOLOVEC

2.3 | LJUBLJANICA

UREJENOST NABREŽIJ LEGENDA:

M 1: 20.000

območja urejenih nabrežij

ROŽNIK

ANIC

BLJ

LJU

NOVE FUŽINE

13 14

11 10 9

7 6

GRAJSKI GRIČ

5 4 3

2 1

GOLOVEC

CILJI INTERVENCIJE UREJANJA BREGOV LJUBLJANICE Po letu 2004 se je ljubljanski Mestni svet s podporo več lokalnih podjetij odločil, da bo s sredstvi iz javnega sklada vložil ambiciozno vsoto dvajsetih milijonov evrov, da bi popravil situacijo takratne podobe mestnega jedra. V presenetljivo kratkem času je mesto z vrsto lokalnih strokovnjakov koordiniralo več 4 | Ljubljanska Špica

5 | Gruberjevo nabrežje

6 | Trnovski pristan

specifičnih, realističnih in izvedljivih intervencij, ki so pa bile organizirane znotraj enega velikega urbanega sistema. Reka Ljubljanica, ki je bila glavno vodilo v tem urbanem sistemu, naj bi zopet prevzela vlogo, ki ji jo je dodelil Plečnik. Pričakovali so, da bo izboljšanje dogodkov na prostem in okolice reke pripomoglo k družabnosti in pospešilo ekonomsko oživitev starega mesta. Na kratko, cilj je bil povečati privlačnost mestnega jedra, da bi se borili proti negativnim učinkom mestnega razraščanja. (vir: Bravo Bordas, 2011)

OPIS Več kot dvokilometrska intervencija na obrečnih mestih se je pričela v zgornjem delu reke, kjer izvirni tok 7 | Grudnovo nabrežje

8 | Gradaščica

9 | Gradaščica pod mostom na Barjanski cesti

Ljubljanice teče stran od Gruberjevega kanala. Novi most za pešce - Brv na špici (2010) povezuje Botanični vrt Univerze v Ljubljani, slovenske najstarejše znanstvene in izobraževalne ustanove, z novo Špico (2010). Špica je zeleni obrečni prostor, ki lepo zaključi južni del otoka pri Prulah, na katerem se nahaja mestno jedro. Projekt krajinske arhitekture na prvih tristo metrih levega brega je ta del ob enem naredil bolj dostopen in poudaril njen naravni značaj. Trnovsko nabrežje, ki se nahaja na levem bregu reke in se sedemsto metrov kasneje združi z Gradaščico, pritokom Ljubljanice, so prav tako obnovili leta 2010. Kjer se ta mali rokav sreča z Barjansko cesto, eno izmed glavnih vpadnic v mesto, so zagotovili dostop do mesta s postavitvijo novega mostu (2008), ki je poimenovan po cesti in obrečnem parku Špica. Novi viadukt se nahaja v bližini Trnovskega mostu, ki je osrednjega pomena za Trnovo in ki ga je prav tako zgradil Jože Plečnik. Na spodnjem delu reke Ljubljanice, nedaleč od izlitja Gradaščice v reko, so bregovi bolj urbanega

10 | Krakovski nasip

11 | Grudnovo nabrežje

12 | Gallusovo nabrežje

značaja. Tu so obnovili stari Hradeckega most (2011), Krakovo nabrežje in nabrežje Breg (oba leta 2010). Na Bregu so stopnice, ki vodijo do Novega trga. To je eden izmed najstarejših mestnih trgov. Nanj gleda Narodna univerzitetna knjižnica, ki jo je prav tako zgradil Plečnik. Približno sto petdeset metrov naprej sta v smeri toka reke na levem bregu Hribarjevo nabrežje in Dvorni trg, ki so ju prav tako nedavno obnovili. Na nasprotni strani reke in pravokotno na Cankarjevo nabrežje je Ključavničarska ulica, ki vodi na Grajski hrib. Tudi to ulico so obnovili. Na levem bregu za Tromostovjem se nahaja Petkovškovo nabrežje, kjer so prenovili paviljon, zgrajen nad reko, in stopnice, s katerih se odpira lep pogled na grajski hrib. Novi Mesarski most (2010), ki je namenjen le pešcem, povezuje osrednji del Petkovškovega nabrežja s stoo, ki jo je Plečnik zgradil kot fasado Tržnice, ki gleda na reko. Približno

13 | Breg

14 | Cankarjevo nabrežje

15 | Hribarjevo nabrežje

štiristo metrov nižje po reki je novi Žitni most, s katerega stopnice vodijo na lebdeči pomol. Zadnja intervencija je novi Fabianijev most (2012) z urejenim Šuštarjevim nabrežjem (vir: Bravo Bordas, 2011)

OCENA Prenavljanje obrečnih prostorov reke Ljubljanice, ki teče skozi staro mestno jedro prestolnice, je plod skupnega truda, ki je s pomočjo danih virov specifičnim projektom in sodelovanja med različnimi avtorji in izvajalci “utelesil” Plečnikove humanistične sanje in jim dal novo življenje. Bregovi so popolnoma dostopni, tako vzdolž reke na nabrežjih kot pravokotno na reko, kar je projekt dosegel z različnimi načini povezovanja urbanega okolja. (vir: Bravo Bordas, 2011) 16 | Petkovškovo nabrežje

17 | Poljanski nasip

18 | Šuštarjevo nabrežje

2.4 | LJUBLJANICA

PREHODI ČEZ REKO IN PLOVNOST LEGENDA:

M 1: 20.000

prehod čez reko - pešci / kolesarji prehod čez reko - motorna vozila prehod čez reko - vlak zapornica jez plovnost do 1. zapornice plovnost do 2. zapornice

ROŽNIK

ANIC

BLJ

LJU

NOVE FUŽINE

GRAJSKI GRIČ

GOLOVEC

19 | Brv na Špici

22 | Hradeckega most

25 | Tromostovje

20 | Streliška brv

23 | Čevljarski most

26 | Mesarski most

21 | Barjanski most

24 | Ribja brv

27 | Zmajski most

OPIS 28 | Žitna brv

29 | Plečnikove zapornice

30 | Fabianijev most

Na Ljubljanici od Barja pa vse do izliva v Savo je postavljenih kar 35 mostov, bodisi železniških bodisi namenjenih pešcem, motornim vozilom ali pa kombiniranih. Nedvomno pa je med vsemi najbolj znano

Plečnikovo Tromostovje. Poleg Trmomostvoja so znameniti še Zmajski (kot simbol Ljubljane). Šuštarski, Šentjakobski in Prulski most. Skoraj polovica mostov se pojavlja v strogem centru mesta. Tu so tudi arhitekturno najlepši mostovi, medtem ko so drugod bolj zaradi njihove funkcije o premoščanju reke. Pomembno vlogo imata tudi znamenite Plečnikove zapornice in jez oz. hidroelektrarna pri Fužinskem gradu, ki predstavljata oviri na Reki. Tako je reka Ljubljanica v zgornjem toku plovna vse od Vrhnike do Plečnikovih zapornic. Ponekod na tem toku plovnost ovira zaraščeno nabrežje, in je plovba mogoča le z manjšimi čolni. Od Plečnikovih zapornic na Ambroževem trgu pa je plovba neovirana vse do Fužinskega gradu.

31 | Mrtvaški most

32 | Železniški most

33 | Fužinski most

2.5 | LJUBLJANICA

AKTIVNOSTI LEGENDA:

M 1: 20.000

plovba s turistično ladjico manjši motorni čolni Kajak kanu klub Ljubljana Veslaški klub Ljubljanica SUP-anje po Ljubljanici ribolov na Ljubljanici obvodna kolesarska pot obvodna peš poti LEGENDA:

ROŽNIK

ICA

LJAN

LJUB

NOVE FUŽINE

GRAJSKI GRIČ

GOLOVEC

OPIS

Veslaški klub Ljubljanica.

V zgornjem toku reke Ljubljanice, natančneje v središču mesta se pojavlja sedem različnih aktivnost. To

Veslaški klub Ljubljanica se nahaja le nekaj deset metrov stran od Špice. Klub ponuja veslanja v različnih

so: plovba s turistično ladjico, vožnja z manjšimi motornimi čolni, SUP-anje, veslanje, vožnja s kanuji,

disciplinah, ter za različne starostne skupine. Organizirajo prav tako različne igre, pohode, ter raziskovanja

kolesarjenje po obvodnih poteh, in sprehodi ob reki. Medtem ko se na srednjem toku (od Plečnikovih

Ljubljanice in Malega Grabna.

zapornic in Kodeljeva do Fužinskega gradu) pojavljajo le tri aktivnosti. Te so: kolesarjenje po obvodnih poteh, sprehodi ob reki in pa ribolov. V spodnjem toku (od Fužinskega gradu do izliva Ljubljanice v Savo), je najmanjanj aktivnosti. Tu se v prvem delu pojavljajo le sprehodi po Poti spomina in tovarištva.

SUP-anje po Ljubljanici.

V okolici Vevč, kjer se nahaja ribiški revir poteka ribolov. V Gruberjevem kanalu med Grajskim gričem in Golovcem, skoraj ni aktivnosti. Tu se prav tako nahaja ribiški revir in se pojavlja občasen ribolov.

Ljubljana je zaenkrat edina evropska prestolnica, kjer lahko obiskovalci supajo prav skozi center mesta. Ljubljanico je zanimivo videti iz druge perspektive, še posebej pa je obiskovalcem všeč njena dvoličnost, ki pa je z vrha ni mogoče opaziti. Ljubljanica pokaže na eni strani njen razposajen, dinamičen, urban obraz

PREDSTAVITEV AKTIVNOSTI

in na drugi strani povsem divjo, skoraj nedotaknjeno naravo.

Ribolov na Ljubljanici.

Plovba s turistično ladjico. Ladjice so namenjene za plovbo po mirnih vodah. Čez dan služijo kot hidrobusi za prevoz potnikov

Od centra mesta do izliva Ljubljanice v Savo se pojavljajo na reki Ljubljanici trije revirji namenjeni ribolovu:

in ogled Ljubljane z drugačne perspektive, zvečer pa nekateri ponudniki omogočajo tudi prirejanje

•

zabav na njih. Ladjice so približnih dimenzij: D x Š = 10 m x 4,5 m. Ponudniki tako spodbujajo razvoj rečnega turizma in plavajoče infrastrukture. Ogledi po večini potekajo dolvodno od začetka

Ljubljanico. •

Gruberjevega kanala oz. Špice do Plečnikovih zapornic, gorvodno pa je pot možna vse do Vrhnike.

REVIR 45: Ljubljanica dolvodno od Plečnikovih zapornic na Ambroževem trgu (Cukrarna), do jezu pri Papirnici Vevče na Vevčah.

•

Manjši motorni čolni.

REVIR 33: Ljubljanica-Grubarjev prekop-dolvodno, od zapornic na Roški cesti, do sotočja z

REVIR 47A: Ljubljanica od jezu pri Papirnici Vevče na Vevčah, do sotočja Ljubljanice in Save

Obvodna kolesarska pot.

Plovba s plovili na motorni pogon je na reki Ljubljanici prepovedana, razen za izvajanje ribiško-gojitvenih

Obvodna pot je prva od štirih načrtovanih tematskih kolesarskih poti, poteka pa od Fužinskega gradu

načrtov (kar ne obsega športnega ribolova), razen če: je čoln krajši od 5 m in ima ravno dno, njegova

po nabrežjih Ljubljanice skozi Štepanjsko naselje, Kodeljevo, center mesta (Petkovškovo nabrežje –

moč motorja znaša manj kot 2,95 kW, hitrost ne presega 5 km/h, je vpisan v vpisnik čolnov, ima motor

Prešernov trg – Kongresni trg – Novi trg) in se konča na Špici. Kolesarska pot poteka izključno po ulicah,

odobren certifikat. Večina plovil se pojavlja v zgornjem toku reke, pred Špico na privatnih privezih v naselju

kjer je malo prometa in so nizke vozne hitrosti. Pot je označena z modrimi kažipoti in s prepoznavnim

Rakova Jelša.

simbolom kolesarja ter poteka po obstoječih kolesarskih površinah in manj prometnih cestah. Ob poti so postavljene štiri informacijske table, ki prikazujejo nadaljnji razvoj tematskih kolesarskih poti po Ljubljani.

Kajak kanu klub Ljubljana.

Obvodna peš pot.

Kajak kanu klub Ljubljana se nahaja približno 200 m stran od Biotehniškega izobraževalnega centra. Kajak

Urejene peš poti ob Ljubljanici potekajo po večini neposredno ob njej na relaciji od centra mesta do

kanu klub Ljubljana je najstarejši kajakaški klub v Sloveniji, ustanovljen 20. oktobra 1931. Ponaša se z

Studenca v Polju in tvorijo zanko. Peš poti prehajajo skozi različne ambiente in so različno urejene.

največ medaljami s kajak in kanu tekmovanj vseh disciplin, člani kluba pa so udeleženci vseh nivojev

Ponekod so tlakovane, drugod asvaltirane in peščene. V centru so peš poti (urbane) namenjene bolj

tekmovanj, vključno s svetovnimi prvenstvi in olimpijskimi igrami. Klub organizira tečaje, izlete, športne

doživljajski zaznavi medtem, ko so peš (“divje”) poti v okolici Kodeljeva, Štepanjskega naselja in Novih

dneve za različne tipe starostnikov.

Fužin veliko bolj rekreacijskega pomena.

2.6 | LJUBLJANICA

VOZLIŠČA LEGENDA:

M 1: 20.000

vozlišča

ROŽNIK

ANIC

BLJ

LJU

NOVE FUŽINE

GRAJSKI GRIČ

GOLOVEC

DIAGRAM REČNIH RAZDALJ MED VOZLIŠČI

34 | Špica

36 | Križanke

650 m 650 m

35 | Eipprova ulica ob Gradaščici

270 m 920 m

38 | Poljanska cesta

580 m 1,5 km

37 | Center

40 | Športni park Kodeljevo

900 m 2,4 km

720 m

39 | Univerzitetni klinični center

3,12 km

430 m 3,55 km

42 | Štepanjsko naselje

370 m

41 | Tržnica Moste

3,92 km

980 m

4,9 km

43 | Gostišče Portal

44 | Nove Fužine

9 10

1,2 km 6,1 km

460 m 6,56 km

45 | Muzej za arhitekturo in oblikovanje

OPIS Ob reki Ljubljanici se nahajajo tri večja vozlišča mesta Ljubljane. To so: središče mesta, Univerzitetni

Vizija je, da bomo lahko vozlišča v prihodnosti povezali z eno potezo. To bomo lahko storili s pomočjo

klinični center in najgosteje poseljeno naselje Nove Fužine. Vmes se nahaja še nekaj manjših

vodnega prometa in posameznimi “rečnimi postajami” ali pa s popolno ureditvijo rečnih nabrežij. Danes

vozlišč (Špica, Eipprova ulica, Križanke, Poljanska cesta, Športni park Kodeljevo, tržnica Moste,

se to že kaže predvsem v središču mesta, kjer so urejeni dostopi do vode in se opaža napredek v razvoju

Štepanjsko naselje, Gostišče portal in Muzej za arhitekturo in oblikovanje), ki prav tako vplivajo

rečne infrastrukture. Plovnost Ljubljanice po vsej dolžini bi povečala prometno kakovost in spodbujala

trajnostna načela mesta Ljubljane. V diagramu so prikazane razdalje v razmerjih od začetnega vozlišča

dogajanja ob Ljubljanici. Vozlišča se razlikujejo po svojem programu (kulturna, športna,

socialna, bivanjska, zdravstvena), a vsa dajejo mestu določen utrip in so med seboj soodvisna.

Špice do končnega vozlišča Fužinskega gradu in pa posamezne razdalje med vozlišči.

3 | OŽJI KONTEKST PROSTORA

ANIC

BLJ

LJU

NOVE FUŽINE

MAO OBMOČJE OBDELAVE

KMETIJSKE POVRŠINE

3.1 | NOVE FUŽINE

LJUBLJANA

SPLOŠNE INFORMACIJE

NOVE FUŽINE

M 1: 10.000

Ljubljanska soseska Nove Fužine leži na vzhodu Mestne občine Ljubljana ob Zaloški vpadnici in je del četrtne skupnosti Moste. Nove Fužine so najbolj gosto poseljena hkrati pa največja stanovanjska soseska v Sloveniji s 215 prebivalcev/ha. Zgrajena je bila med leti 1977 in 1989, v njej pa živi nekaj več kot 13000 ljudi v 4700 stanovanjih in se razteza na 61ha. Na vzhodu jo omejuje Chengdujska cesta, na jugu reka Ljubljanica, na zahodu cesta Pot na Fužine in na severu prej omenjena Zaloška cesta. Soseska se deli na tri najpomembnejše trge, gledano od zahoda proti vzhodu so to: Brodarjev, Preglov in Rusjanov trg. Čeprav se na videz ne razlikuje veliko od drugih ljubljanskih blokovskih sosesk, vsebuje nekatere ekonomske, socialne in kulturne karakteristike, ki so posledično pripeljale do kvalitetnega bivanja v le tej. Značilna je predvsem blokovska gradnja (3-nadstropni bloki v smeri vzhod-zahod, ter 7 do 12-nadstropni bloki v smeri sever–jug) z različnimi konstrukcijskimi možnostmi ter veliko mero fleksibilnosti stanovanj in pa zelo majhen delež individualnih hiš. (vir: Vidan, 2011) Digitalni ortofoto posnetek - območje Novih Fužin

3.2 | NOVE FUŽINE

IDEJA O SAMOZADOSTNOSTI

Gradnja soseske Nove Fužine je v tistem času že sledila načelom funkcionalizma in samozadostnosti z vidika urbanizma. To pomeni, da je pri funkcionalističnem urbanizmu funkcija postala pomembnejša od oblike, prostor pa se deli glede na njegovo namembnost. Za načelo samozadostnosti pa velja, da so projektanti načrtovali gradnjo spremljevalnega programa istočasno kot gradnjo stanovanjskih objektov, s tem pa je lahko soseska normalno funkcionirala že med samo gradnjo. Tak pristop pri gradnji soseske velikosti Novih Fužin, pa je bila zelo pomembna in pametna odločitev projektantov.

Te ideje so se pojavile že pri nam dobro poznanem arhitektu in urbanistu Le Corbusieru. Le Corbusier je postavil zanimivo tezo imenovano o vzporednih pasovih namenskih rab površin (industrija – obrtna cona – zelene površine – stanovanjske površine – poslovno-centralne površine, vse to v simetrični 46 | Le Corbusier - Plan voisin

47 | Savsko naselje v začetkih gradnje

razporeditvi). V svojem predlogu za rekonstrukcijo Pariza (Plan Le Voisin) je načrtoval izgradnjo stolpnic ali visokih meandrastih blokov z izredno visoko naselitveno gostovo (1000 prebivalcev/ha), ki pa jo je kompenziral z vmesnimi neprekinjenimi zelenimi površinami in podzemnimi parkirišči. Njegova želja je bila nadomestitev goste robne zazidave uličnih karejev, kakršno srečujemo v Parizu, New Yorku, Buenos Airesu in drugih velemestih z izgradnjo tako imenovanih stanovanjskih stolpov v zelenju.

Fužine, tako ko druge funkcionalistične soseske (Savsko naselje, Dravlje, Štepanjsko naselje, BS3) imajo ločeno rabo prostora glede stanovanjske zazidave (zasebnih prostorov) in zazidave spremljajočih objektov (javnih prostorov), kot so trgovine, lokali, pošta, banka in ostale storitve. Vse zgoraj omenjene soseske so tipične blokovske soseske z gosto prosto stanovanjsko zazidavo in s tem posledično veliko gostoto prebivalcev. Te soseske imajo ločen lokalni in tranzitni promet ter so samozadostne. (vir: Vidan, 2011) 48 | Štepanjsko naselje v začetkih gradnje

49 | Bežigrajska soseska - BS3 v začetkih gradnje

3.3 | NOVE FUŽINE

50 | Žerjavi na Fužinah - Pot na Fužine, julij 1980

51 | Žerjavi na Fužinah - Brodarjev trg, julij1980

52 | France Popit v naselju Fužine, oktober 1980

53 | Stanovanjska gradnja na Fužinah - Brodarjev trg, april 1982

ZAČETKI GRADNJE

Območje soseske Nove Fužine je imelo odlične predispozicije za gradnjo: dobra nosilnost tal, poleg tega pa je bilo na tem območju zelo malo stanovanjskih hiš, ki bi jih bilo treba porušiti za potrebe gradnje. Tako praktično ni bilo ovir za sosesko tako velikih dimenzij.

Prve ideje o poselitvi Novih Fužin so se pojavile kmalu po drugi svetovni vojni, v obdobju, ki ga je zaznamovala hitra industrializacija in urbanizacija Slovenije, a se to ni zgodilo vse do konca osemdesetih. Prvi plani za poselitev območja Fužin so bili narejeni že v letu 1958, ko so predvideli gradnjo za 570 stanovanj za 1900 prebivalcev. Ker pa se je prebivalstvo v Ljubljani takrat drastično povečevalo, so se tudi številke v planih hitro spremenile. Leta 1963 je bil izveden urbanistični natečaj, ki je predvidel stanovanja za 12736 ljudi, vendar ni bil realiziran. Industrija na obrobjih Ljubljane se je hitro razvijala in zato potrebovala veliko nove delovne sile, ki pa je v veliki meri prihajala iz drugih republik Jugoslavije. Ti delavci so potrebovali stanovanja. Zato je bila sprejeta odločitev, da je predel Fužin primeren za še večjo sosesko, kot so sprva predvideli v natečaju. (vir: Vidan, 2011) 54 | Stanovanjska gradnja na Fužinah - Brodarjev trg, april 1982

55 | Gradbušče Fužine - Preglov trg, maj 1985

3.4 | NOVE FUŽINE

NAČRTOVANE FAZE GRADNJE:

IZVEDENE FAZE GRADNJE:

št. faze (leto) | št. stanovanj (1 enota = 100 stanovanj)

1. FAZA do konca leta 1978

št. faze (leto) | št. stanovanj (1 enota = 100 stanovanj)

2. FAZA do leta 1980

3. FAZA do leta 1981

4. FAZA do konca leta 1982

1. FAZA 1977 - 1981

1200

1100

1641

1000

NAČRTOVANJE IN POTEK GRADNJE

2. FAZA 1981 - 1989

2778

Plan zazidave je bil določen v zazidalnem načrtu soseske MS 4/5, potekal pa naj bi v štirih fazah: •

1. FAZA – predvidevala 1000 stanovanj do konca leta 1978

•

2. FAZA – predvidevala 1200 stanovanj do leta 1980

•

3. FAZA – predvidevala 1200 stanovanj do leta 1981

•

4. FAZA – predvidevala 1100 stanovanj do konca leta 1982

Torej v 3. in 4. fazi je bila predvidena gradnja več kot 1000 stanovanj v enem letu. V praksi je zidava glede na predvidene faze zaostajala, saj je bila prva faza s 1641 stanovanj, ki se je pričela leta 1977 dokončana šele leta 1981. V drugi fazi so nato do leta 1989 zgradili še 2778 stanovanj. (vir: Vidan, 2011) Shema načrtovanih in izvedenih gradbenih faz

3.5 | NOVE FUŽINE

KRONOLOŠKI RAZVOJ

M 1: 20.000

območje pred poselitvijo

do leta 1979

1980 - 1984

1985 - 1989

1990 - 2000

po letu 2000

Med leti 1980 in 1984, ko se je zgradil prvi del soseske, Brodarjev trg in njegova okolica, so bili tam

Na območju bodočega Preglovega trga so že leta 1980 zgradili knjižnico Jožeta Mazovca – Fužine, ki

Enako kot v prejšnjih primerih so se vzporedno z bloki zgradile pritlične stavbe s pestro ponudbo osebnih

zgrajeni tudi prvi spremljajoči objekti. Zgrajena je bila prva manjša trgovina z živili, samopostrežni

je postal osrednji kulturni prostor in sedež bivše krajevne skupnosti Nove Fužine. Z nadaljnjo gradnjo

storitev. Garaže so zgradili nekoliko kasneje, saj niso sledile načelom samozadostnosti. Pripeli so jih ob

center Mercator, nekaj obrtniških delavnic, ki so nudile osebne storitve, kot so cvetličarna, frizer,

stanovanjskih blokov na Preglovem trgu pa so se v letih 1983-1985 začeli razvijati še drugi spremljajoči

notranjo cesto na vseh treh trgih. Po prvem načrtu so predvidevali podzemne garaže, vendar pa so zaradi

čistilnica ter manjši lokali. Poleg trgovin pa so v soseski, prav tako na območju Brodarjevega trga,

objekti na tem območju. Prvi je bil zgrajen Zdravstveni dom Fužine, v sklopu katerega je danes tudi

prevelikih stroškov izvedli le garaže v nivoju tal. Ena od prednosti načrta Fužin je, da je vzeta v obzir

zgradili tudi prvi vrtec in osnovno šolo (OŠ Martin Krpan). Ob vedno večjem številu prebivalstva,

lekarna, kmalu za tem pa zaradi vedno večjega števila mladih družin in njihovih otrok še ena osnovna šola

možnost spreminjanja stanovanjskih standardov in bodočih potreb javnih stavb ter ob enem zagotavlja

kjer so prevladovale predvsem mlade družine, pa so se potrebe prebivalcev po vrtcih in osnovnih

(OŠ Nove Fužine). Z vedno večjo širitvijo soseske na Preglovem trgu so se tako kot na Brodarjevem trgu

zadostno število praznih površin za take spremembe. Dom za starejše občane je bil zgrajen šele leta 2005.

šolah enormno povečale. Prav tako je zaradi velikega števila prebivalcev postala premajhna tudi prva

tudi na tem območju zgradili pritlični spremljajoči objekti – supermarket Mercator, obrtniške delavnice,

V soseski Nove Fužine se nahaja tudi Grad Fužine iz 16. stoletja. V njem se danes nahaja Muzej

samopostrežna trgovina. Posamezne manjše trgovine in posamezne enote vrtca so zato namestili v

številne manjše trgovine, lokali ter dve novi pomembni pridobitvi Novih Fužin, banka in pošta. Najmlajši del

za Arhitekturo in oblikovanje, ustanovljen leta 1990. Grad Fužine oz. Muzej za Arhitekturo in

pritlična stanovanja višjih blokov, kar je predvsem z vidika vrtcev inovativna in fleksibilna rešitev, saj so z

današnje soseske je njen vzhodni del, imenovan Rusjanov trg. Tam danes stojijo najnovejši stanovanjski

oblikovanje je poleg knjižnice Jožeta Mazovca edini kulturni objekt v soseski. (vir: Vidan, 2011)

zmanjšanjem predšolskih otrok te prostore lahko kasneje spet uporabili za stanovanje ali druge dejavnosti.

bloki in spremljajoči objekti.

3.6 | NOVE FUŽINE

56 | Vrtec Zelena Jama - enota Vrba

57 | OŠ Martin Krpan

58 | Samopostrežni center Mercator

59 | Knjižnica Jožeta Mazovca

ZASNOVA SOSEKE

60 | Zdravstveni dom Fužine

Soseska je razdeljena na tri zgoraj že omenjene pasove oz. trge, slednji si sledijo od zahoda proti vzhodu: •

Brodarjev trg,

•

Preglov trg,

•

Rusjanov trg,

V vzdolžni smeri je soseska razdeljena z notranjo cesto, ki je tudi glavna prometna žila z javnim mestnim prevozom (LPP avtobusi: 20, 22 in 25). Ob le tej so nanizani skoraj vsi storitveni objekti. Na južnem delu ob Ljubljanici, se nizajo objekti z vzgojim in izobraževalnim programom (vrtci, dve osnovni in srednja šola), v vmesnih prostorih med le temi objekti, pa se nahajajo športna igrišča in razni urejeni prostori za športne aktivnosti. Ob južnem delu, kjer se soseska dotika reke Ljubljanice, poteka urejena kolesarska in peš pot, ki se na skrajnem vzhodnem delu poveže z znamenito potjo Pot spominov in tovarištva. Ker je skoraj ves javni program lociran na severnem in južnem delu soseske, je vmesni prostor zapolnjen s stanovanjskimi objekti. Temu primerno so urejene tudi glavne pešpoti, ki potekajo prečno na sosesko od Zaloške ceste na severu do reke Ljubljanice na jugu. Znotraj soseske poteka v vzdolžni smeri tudi (zalomljena) intervencijska pot, ki tako povezuje vse tri trge in M 1: 7.500

ob enem služi kot orientacijska linija skozi celotno sosesko. Prebivalci in obiskovalci Fužin intervencijske poti uporabljajo kot sprehajalne oz. prehodne poti med trgi. Projektanti so za celotno območje Novih Fužin predvidevali samo dva tipa stanovanjskih stavb: •

Visoke stolpnice s pritličjem (od 7 do 12 nadstropij) - grajene v smeri sever-jug

•

Nižje stanovanjske stavbe (od 2 do 4 nadstropja) - grajene v smeri vzhod-zahod

Slednje naj bi predstavljale nekakšno zapolnitev praznega prostora in bolj blag prehod med individualnimi hišami in visokimi stanovanjskimi bloki. Prav tako je ves spremljevalni program nižjega oz. paviljonskega tipa stavb. (vir: Vidan, 2011) 61 | Srednja šola za gostinstvo in turizem

62 | OŠ Nove Fužine

63 | Grad Fužine - Muzej za arhitekturo in oblikovanje

64 | Dom starejših občanov Fužine

Sheme zasnove soseske

M 1: 15.000

LEGENDA: industrijski in proizvodni objekti storitveni objekti kulturni objekti vzgojni in izobraževalni objekti

športno - rekreacijski objekti os industrijskega in proizvodnega programa os storitvenega programa os kulturnega programa os vzgojnega in izobraževalnega programa os športno rekreacijska programa M 1 : 15.000

površine namenjene kulturi površine športu in rekreaciji

Shema delitve trgov: Vsi trije trgi ležijo vzdolž Ljubljanice in se odpirajo proti njej. Na zahodu leži najstarejši Brodarjev trg,

Shema organizacije prostora: Notranja cesta Novih Fužin deluje kot os ob kateri so nanizani številni storitveni objekti

vmes je največji Preglov trg in na vzhodu najmanjši ter najmlajši med njimi tj. Rusjanov trg.

naselja. Vmesna intervencijska pot povezuje vzgojne oz. izobraževalne objekte. Sprehajalna pot ob Ljubljanici (od Štepanjskega naselja preko Novih Fužin) je hrbtenica na katero so pripeti športno-rekreacijske površine. Ta na svojem vzhodnem delu preide v kulturno os in povezuje MAO z Labirintom umetnosti. Trpinčeva ulica je os industrije in je v prostoru izstopajoča, saj se na zahodu zaleti v os športno-rekreacijskega programa in na vzhodu v os stanovanjskega naselja.

Shema tokov uporabnikov: Glavni tokovi uporabnikov potekajo v smeri vzhod-zahod po notranji cesti, intervencijski pot in

Shema orientacije stanovanjskih blokov: Stanovanjske stolpnice (od 7 do 12 nadstropij) so orientirane v

južni obvodni poti. Prečni tokovi potekajo v smeri sever-jug med glavnimi trgi.

smeri sever-jug, medtem ko so nižji stanovanjski bloki (od 2 do 4 nadstropja) orientirani v smeri vzhod-zahod.

3.7 | NOVE FUŽINE

četrtna skupnost Center

PRIMERJAVA MED ČS CENTER IN NASELJEM NOVE FUŽINE

naselje Nove Fužine

507

velikost (ha):

Pri primerjavi velikosti, števila prebivalcev, gostote prebivalcev, kulturnega programa, športa in urejenih zelenih površin med četrtno skupnostjo Center in naseljem Nove Fužine sem dobil pomembne deleže posameznih vsebin. Površina četrtne skupnosti Center je za več kot osemkrat večja 25.231

število prebivalcev:

13.082

od površine naselja Nove Fužine, a ima le za slabo polovico več prebivalcev. Naselje Nove Fužine pa imajo glede na svojo površino kar štirikrat večjo gostoto prebivalstva kot četrtna skupnost Center. Pri primerjavi med kulturnim programom sem za obe območji vzel samo 3 tipe kulturnih ustanov, to so: gledališče, kinoteka in muzej. Tako ima četrtna skupnost Center skupaj kar 21 objektov namenjenih kulturi, od tega 10 gledališč (Plesni teater Ljubljana, ŠKUC gledališče, Eksperimentalno gledališče GLEJ,

215

gostota prebivalcev (prebivalec/ha):

Cankarjev dom, Opera in balet Ljubljana, Mestno gledališče Ljubljana, Festival Ljubljana, Lutkovno

gledališče Ljubljana in Mini teater Ljubljana), 8 muzejev (Mestni muzej Ljubljana, Kulturno informacijski center, Slovenski gledališki muzej, Razstavišče Arkade, Slovenski šolski muzej, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej), ter 3 kinoteke (Kinodvor, Kino Komuna in Slovenska kinoteka). Naselje Nove Fužine imajo samo 1 muzej (Muzej za arhitekturo in oblikovanje). kulturni program (G - gledališče, K - kinoteka, M - muzej):

10 G 3K

Pri primerjavi športnih vsebin sem vzel športne centre in površine za oddih, rekreacijo in šport. Četrtna

skupnost Center ima v primerjavi s Fužinami za približno 5,5% manjši delež športnih vsebin. To je plavalni klub Ilirija ob katerem se nahaja še teniško igrišče, tekaška proga in nogometno igrišče, Športno društvo Tabor ter športno igrišče pri Poljanski cesti. V Fužinah pa se nahaja teniško igrišče ob Zaloški cesti, igrišče za nogomet, košarko in obojko ter Balinarsko društvo Fužine na Brodarjevem trgu. Medtem

šport (%):

ko so na Rusjanovem trgu prav tako igrišča za nogomet, košarko in odbojko ter prostor za balinanje.

6,67 1,2

Pri primerjavi urejenih zelenih površin sem vzel parke in zelene obvodne pasove. Četrtna skupnost Center ima za slabih 5% večji delež urejenih zelenih površin kot Nove Fužine. Pri ugotovitvah sem upošteval predvsem gostoto prebivalcev, kulturni program, šport in urejene zelene urejene zelene površine (%):

12,43

7,59

površine, ter na podlagi teh ugotovil sledeče: glede na štirikrat večjo gostoto prebivalstva v Novih Fužinah, imajo te bistveno manj kulturnega programa in le nekoliko manj urejenih zelenih površin, medtem ko imajo zadostni delež športnih površin.

65 | Panoramska slika dela Fužin

3.8 | NOVE FUŽINE

POVZETEK

Ljubljanska soseska Nove Fužine je ena zadnjih družbeno načrtovanih prostorskih ureditev, a zagotovo največja. Fužine ležijo na vzhodnem delu Ljubljane ob Zaloški cesti in je del četrtne skupnosti Moste. Nastale so med leti 1977 in 1989, ko je za Slovenijo veljala hitra industrializacija in urbanizacija. V njej živi približno 13000 ljudi na 67ha, zato veljajo za največjo in najbolj gosto poseljeno sosesko pri nas. Fužine so bile grajene po načelu funkcionalizma in samozadostnosti kar pomeni, da so vzporedno s stanovanjskim programom nastajali tudi vsi spremljevalni objekti (vrtci, šole, trgovine…). Zasnova Fužin je smiselno organizirana. Visoke stolpnice (od 7 do 12 nadstropij) z orientacijo vzhod-zahod so razdeljene v treh trgih. Ti so Brodarjev, Preglov in Rusjanov trg. Vmes med njimi se nahajajo manjši od 2 do 4 nadstropni bloki, ki so orientirani v smeri sever–jug. Celoten vzgojnoizobraževalni program je umeščen na južno stran ob reki Ljubljanici, kjer se prav tako nahajajo rekreacijske in sprehajalne površine. Storitvene dejavnosti potekajo ob notranji cesti na severnem delu soseske. Pri primerjavi med naseljem Nove Fužine in četrtno skupnostjo Center, se Fužine izkažejo kot kvaliteten prostor. Izstopajo le po zelo majhnem deležu kulturnih vsebin, saj sta edina kulturna objekta knjižnica Jožeta Mazovca in Muzej za arhitekturo in oblikovanje. “To je produkt nekega časa, ki ga ni več; v vseh pogledih, tako v tehničnem, ekonomskem in še kakšnem.” - Vladimir Brezar

4 | OŽJI KONTEKST PROSTORA

ANIC

BLJ

LJU

MUZEJ ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE

NOVE FUŽINE

OBMOČJE OBDELAVE

KMETIJSKE POVRŠINE

4.1 | MAO

ZGODOVINA IN POMEN DANES

Muzej za arhitekturo in oblikovanje se nahaja na skrajnem jugo-vzhodnem delu naselja, natančneje v gradu Fužine. Ta leži na levem bregu reke Ljubljanice, zgrajen pa je bil 1528 in 1557 v renesančnem slogu. Grad Fužine je dobil ime po fužinah, to so obrati za pridelavo železa, ki so bili takrat v njegovi okolici. Na temu delu je Ljubljanica ustvarila brzice in naravni jez, ki je služil delovanju mlina. Mline so podrli in leta 1897 reko zajezili ter izrabili rečni padec za gradnjo hidrokelektrarne. Začetno letnico gradnje gradu in njegove prve lastnike (rodbina Khisl) razberemo z napisa na vhodu gradu (v prevodu): “Stavbo je pričel graditi, ko se je pisalo leto 1528, Veit Khisl z dobrim svetom in dejanjem Hansa Weilhammerja. Naj Bog hišo dobro varuje, naj ne dovoli, da bi jo kaj hudega doletelo. Če Bog za to ne bo poskrbel, bo zaman vsa naša čuječnost. Tako ostane v božjih rokah in imenuje se Studenec. 1557.”

67 | Pogled na MAO in prizidek hidroelektrarne z desenega brega Ljubljanice

Arhitekturni muzej Slovenije je lastništvo nad gradom prevzel leta 1987 v zelo slabem stanju. Tega so obnovili med letoma 1990 in 1992, pod vodstvom arhitekta Petra Gabrijelčiča, kar je omogočilo nove prostorske možnosti in razvojni zagon muzeja. Na ogled so postavili mednarodno razstavo Arhitekt Jože Plečnik 1872 - 1957, ki je s tem končala svojo pot po tujini. Na ogled je bila do leta 2009. Leta 2010 je naloge ustanovitelja prevzela Vlada Republike Slovenije, muzeju spremenila status v ustanovo nacionalnega pomena ter naziv v Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Danes muzej velja kot osrednja slovenska muzejska ustanova za področje arhitekture, urbanizma, industrijskega in grafičnega oblikovanja ter fotografije. Muzej zbira in hrani gradivo z navedenih področij, ga preučuje ter predstavlja javnosti na razstavah, predavanjih, delavnicah in skozi druge dejavnosti. Muzejske zbirke obsegajo skoraj 150.000 različnih predmetov od načrtov, skic in modelov zgradb do različnega pohištva, drobnih premetov, aparatov, plakatov, različnih tiskovin in fotografij. V MAO so zastopani skoraj vsi vidni slovenski arhitekti in oblikovalci 20. stoletja ter številni fotografi; skupaj več kot 1000 avtorjev. (internetni vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Muzej_za_arhitekturo_in_oblikovanje, 2015)

Tlorisna zasnova gradu

4.2 | MAO

ARHITEKTURNA ZASNOVA

Tlorisno obliko sestavljajo štirje bivanjski trakti okoli nepravega pravokotnega notranjega dvorišča z vodnjakom. Trakti so enonadstropni in na treh straneh obdani z arkadami, razen enega niso podkleteni. V vogalih izstopajo pravokotni obrambni stolpi z okroglim stolpičem. Okoli gradu je bil izkopan obrambni jarek. Preko njega do vhoda danes vodi most (včasih je bil to dvižni most), pred njim pa stojita dve skulpturi - emblema z viteško opremo). Vhod predstavlja ločni kamnit portal z utorom za dvižni most, nad njim pa je pomol s konzolnim vencem pod napuščem in oknom. Pod njim je kamnita plošča z napisom in tremi grbi. Srednji je grb Hansa Khisla, levi in desni pa sta grba njegovih dveh žena. Arhitekturno so predvsem zanimivi stolpi, še posebej jugozahodni z bogatim renesančnim mrežastim obokom, ter severovzhodni s križnimi na osrednji steber oprtimi oboki. V prizidku iz leta 1895 je na vrhu stopnic postavljena kovana krona z grajskega vodnjaka. Dvorec se v stoletjih ni bistveno spremenil in je večidel še tak, kot ga je upodobil Valvasor leta 1689. Spremenili so se le detajli. Pred gradom je bil v času jezuitov zasajen manjši gozd, kasneje urejen v ograjen velik park, ki je danes del stanovanjske soseske. V njem je še nekaj starih dreves (3 platane, divji kostanji, brest, gaber) in vse več je pajesena. Izginil je spomenik z napisom in vrtna uta. V času obnove gradu, so uredili tudi park. Obdali so ga z nizkim zidom, uredili poti in postavili klopi. (internetni vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Fužine, 2015) 66 | Valvasorjeva upodobitev Fužinskega gradu v Slavi vojvodine Kranjske

4.3 | MAO

Shema obstoječih prostorov in funkcionalnih povezav

SEZNAM PROSTOROV IN POVRŠIN MAO

UPRAVA Razstavni prostori

Klima, toplotna postaja in delavnica

prostor

obstoječe kvadrature (m2)

1.1

Direktor

19,10

1.2

Tajništvo

27,50

1.3

Računovodstvo

12,40

1.4

Marketing in stik z javnostjo

37,25

1.5

Sejna soba

19,10

Skupaj

115,35

prostor

obstoječe kvadrature (m2)

2.1

Oddelek za arhitekturo

55,70

2.2

Oddelek za oblikovanje

30,00

2.3

Oddelek za fotografijo

29,40

2.4

Oddelek za dogodke

19,15

2.5

Pedagoški oddelek

29,70

2.6

Knjižnica

61,80

2.7

Delovni depo

50,00

Skupaj

275,75

prostor

obstoječe kvadrature (m2)

3.1

Transportni depo

80,00

Predavalnica

Občasne razstave

KUSTOSI

Vhodna avla s trgovino

Občasne razstave

Delovni depo

DEPOJI Pedagoški oddelek

Depo za arhitekturo, vizualne komunikacije

Oddelek za oblikovanje

Oddelek

arhitekturo

fotografijo

3.2

Skladišče transportnih zabojev in opreme

86,00

Marketing

3.3

Depo za arhitekturo

118,65

in stiki

3.4

Depo za oblikovanje - pohištvo

56,25

3.5

Depo za oblikovanje - aparati

68,90

3.6

Depo za oblikovanje - tekstil

35,25

3.7

Depo za vizualne komunikacije

70,00

Skupaj

515,05

z javnostjo

Dvorišče

Računovodstvo

Depoji

Oddelek

Depo

za dogodke

za aparate

Depo za arhitekturo

Sejna soba

Knjižnica

Depo

4.1

Vhodna avla z muzejsko trgovino

100,00

4.2

Predavalnica

150,00

tekstil

4.3

Skladišče stolov in opreme

31,00

4.4

Občasne razstave

429,00

4.5

Projektni prostor

175,00

4.6

Ekonomat muzejske trgovine

50,00

4.7

Skladišče tehnične opreme

2,00

4.8

Skladišče razstavne opreme

60,75

Skupaj

997,75

Direktor Tajništvo

Skladišče transportne opreme

Manjkajoči prostori MAO

Učilnica za otroške delavnice

Muzejska kavarna

Stalna razstava

Depo za fotografijo

Delavnica muzejskega tehnika

obstoječe kvadrature (m2)

za pohištvo in

Transportni depo

Projektni prostor

RAZSTAVNI PROSTORI prostor

Skladišče vrtnega orodja

Čitalnica

TEHNIČNI PROSTORI prostor

obstoječe kvadrature (m2)

5.1

46,80

Klimatska strojnica in toplotna postaja

KOMUNIKACIJE prostor

obstoječe kvadrature (m2)

Uprava

115,35

Kustosi

275,75

Depoji

515,05

Razstavni prostori

997,75

Tehnični prostori

46,80

Komunikacije

187,25

Skupaj

1950,70

5 | OŽJI KONTEKST PROSTORA

ANIC

BLJ

LJU

KMETIJSKE POVRŠINE

NOVE FUŽINE

MAO OBMOČJE OBDELAVE

5.1 KMETIJSKE POVRŠINE |

LOKALNA PRIDELAVA HRANE OD LOKALNIH DO VSESLOVENSKE MREŽE

V Sloveniji večino kmetijskih (prehranskih) izdelkov pridelamo premalo. V rastlinski proizvodnji naj bi bila

Pri pospeševanju samooskrbe s hrano je treba ljudi usposobiti za povezovanje, tako kmete kot meščane.

samooskrba v Sloveniji 33 % do 77 %, odvisno od posameznih rastlin in od konkretne letne proizvodnje.

Nujno je ustanavljanje kooperativ, ki bodo združevale pridelovalce in kupce. Sprva na lokalni ravni, cilj

Država tako spodbuja lokalno trajnostno oskrbo s hrano, ki predstavlja lokalno pridelavo, predelavo in

pa bi moral biti vseslovenska mreža, ki bi z dopolnjevanjem ponudbe zagotavljala čim višjo stopnjo

distribucijo trajnostno proizvedene hrane, ki je fizično in cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu in

samooskrbe. (vir: Komat, 2015)

porabljena na lokalnih trgih – “od njive do krožnika v lokalnem okolju”. (internetni vir: http://www.mkgp.gov.

SAMOOSKRBA ZA DRŽAVO IN OSKRBA LOKALNE SKUPNOSTI

si/si/delovna_podrocja/promocija_lokalne_hrane/; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2015) Doseganje čim višje osnovne prehranske varnosti je vodilo predvsem kmetijske in prehranske politike in

Pri lokalni oskrbi s hrano gre predvsem za oskrbo naselij iz neposrednega zaledja, v Sloveniji nekako v

prav lokalna trajnostna oskrba s hrano je njun skupni imenovalec. Eden izmed strateških ciljev razvoja

krogu od 15 do 20 kilometrov. Samooskrba pa je stanje na ravni države, razmerje med uvoženo hrano in

slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane je zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo

lastno pridelavo. (vir: Komat, 2015)

varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane. V pričakovanih razmerah večjih težav z oskrbo s hrano v svetovnem merilu (naravne nesreče, katastrofe..) in tudi zaradi spoznanj o negativnih okoljskih učinkih daljših transportov hrane postaja vprašanje lokalne in regionalne samooskrbe s hrano ponovno

VRTIČKARSTVO ZA HRANO, TELO IN DUHA

pomembno. Prehranska politika zasleduje isti strateški cilj, tj. pospešiti ponudbo in povpraševanje

Vrtičkarstvo je sodobna mestna raba prostora, začasna in prilagodljiva. Vedno je bilo predmet

po kakovostni in zdravju koristni hrani, pridelani lokalno in na trajnostni način ter s tem izboljšati

pragmatičnega urejanja prostora, za katerega je ključen odziv na potrebe prebivalcev in

oskrbo prebivalstva z lokalno trajnostno pridelano hrano. (internetni vir: http://www.mkgp.gov.si/si/

urbanističnega načrtovanja, ki soustvarja pogoje za dolgoročno skladen prostorski razvoj.

delovna_podrocja/promocija_lokalne_hrane/; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2015)

Po 2. svetovni vojni je urejanje vrtičkov ob novozgrajenih delavskih blokih vodila želja po zagotovitvi

Lokalna oskrba s hrano pridelovalcem poleg dohodka prinaša zdravje, ki ga krepi tudi uživalcem tako

možnosti za pridelavo hrane predvsem na rob mesta. Pozabili so, da tam ni veliko vrtičkarjev in poizkusi

pridelane hrane. Hkrati ustvarjeni dohodek ostaja v skupnosti. V Sloveniji lokalna oskrba s hrano sloni na

dolgoročnega načrtovanja vrtičkarskih območij v zaledju so ostali neuspešni. Meščani pa so si za

zavzetih posameznikih, ki pa se že povezujejo v skupnosti. “Pridelava hrane lokalni skupnosti prispeva

vrtnarjenje našli številne možnosti v mestu. Analiza prakse in primerjava lokacij vrtičkarstva skozi čas

od štiri do petkrat večji dohodek kot katerakoli druga gospodarska dejavnost”. (vir: Komat, 2015)

kaže, da se vrtičkarji odzivajo na ukrepe občinske uprave, a hkrati vztrajajo v mestu. Vrtičkarstva zato nima smisla izrivati iz mesta. Nasprotno; čas okoljske ozaveščenosti in ekonomske krize vpliva na dvig

120

sprejemljivosti vrtnarjenja v mestu in je mestnemu vrtičkarstvu naklonjen. Vrtnarjenje v mestu je treba

100

vsestransko podpreti. (vir: Simoneti, Fišer, 2014)

Vrtičkarstvo prinaša stik ljudi z zemljo in življenjem v njej, prinaša živo hrano, ki je vir zdravja, in fizično delo 60

na vrtovih. Vrt je tudi duhovni prostor, ki izhaja prav iz stika človeka z zemljo. Obsežna študija Kraljevega hortikulturnega društva v Angliji je dokazala, da imajo vrtičkarji zaradi zdravega življenja povprečno osem

let daljšo življenjsko dobo. (vir: Komat, 2015)

20 0 2000

2001

2002

2003 med

2004 jajca

2005

2006

meso

2007

žita

2008

2009

2010

2011

2012

2010

2011

2012

zelenjava

Grafikon 1: Stopnja samooskrbe po vrstah kmetijskih proizvodov, koledarsko leto, Slovenija

120 100 80 60 40 20 0 2000

2001

2002

2003 žita

2004 meso

2005

2006

zelenjava

Grafikon 2: Potrošnja na prebivalca, koledarsko leto, Slovenija

2007 krompir

2008

2009

jajca

68 | Vzorčni vrtički v Štepanjskem naselju

5.2 KMETIJSKE POVRŠINE |

70 | Tržnica Šiška

69 | Tržnica Koseze

TRŽNICE V LJUBLJANI

71 | Tržnica Bežigrad (Plava Laguna)

M 1: 50.000

6 KOSEZE

5 ŠIŠKA

4 BEŽIGRAD 2 JARŠE - BTC

3 MOSTE

POLJE NOVE FUŽINE

1 CENTER

? BIZOVIK

7 VIČ

RUDNIK

Ljubljana ima trenutno sedem tržnic, večina njih pa je locirana v zgornjem predelu mesta. Največja in najpomembnejša je nedvomno Ljubljanska mestna tržnica oz. tržnica Center, katero je zasnoval Jože Plečnik. Sledijo ji ostale tržnice (tržnica BTC, tržnica Moste, tržnica Bežigrad, tržnica Šiška, tržnica Koseze in tržnica Vič), ki se nahajajo ob večjih trgovskih centrih ali pomembnih vozliščih. Vse tržnice se nahajajo znotraj ljubljanskega avtocestnega obroča in ležijo v bližini pomembnih mestnih vpadnic (Celovška cesta, Dunajska cesta, Šmartinska cesta, Tržaška cesta in Zaloška cesta).

Čeprav je jugo-vzhodni del Ljubljanske kotline zelo ravninski in zajema velik delež najboljših kmetijskih zemljišč je iz sheme lokacij ljubljanskih tržnic moč razbrati, da se na vzhodnem (Nove Fužine, Polje, Zadobrova, Vevče, Zalog) in jugo-vzhodnem (Bizovik, Sostro) oz. južnem (Rudnik) delu ne nahaja nobena tržnica. Potrebe po tržnici so se pokazale tudi v naselju Nove Fužine, kjer so si pridelovalci ob dogovoru z lastnikom gostišča Jurman, uredili začasne stojnice pred gostiščem. 72 | Tržnica Vič

73 | Ljubljanska mestna Tržnica oz. tržnica Center

74 | Tržnica Moste

75 | Tržnica BTC

REFERENCE

“Promenade Samuel-de Champlain”

“The Library”

“Wakefield Market Hall”

“The Edge park”

76 | Promenada “Samuel-de Champlain”

77 | Knjižnica

78 | Tržnica Wakefield

79 | park “Edge”

referenca | programska, oblikovna, prostorska

referenca | problemska, oblikovna

referenca | programska, oblikovna

referenca | problemska, prostorska

arhitekti | Option aménagement, Consortium Daoust Lestage, Williams Asselin Ackaoui

arhitekti | Cobe architects

arhitekti | Adjaye Associates

arhitekti | W-Architecture

lokacija | Quebec, Canada

lokacija | severo-zahodni del Kopenhagna, Danska

lokacija | Bradford, Zahodni Yorkshire, Velika Britanija

lokacija | Brookyln, New York, ZDA

leto | 2008

leto | 2011

Arhitekti so pri projektu okoli reke Svetega Lawrenca v Quebecu najprej

Objekt obsega razširitev obstoječega kulturnega doma v kombinaciji z novo

Nova tržnica v Wakefieldu je del širše prenove Trinity Walk in Mars Way območja

Več kot stoletje je na bregu Williamsburga prevladovala industrija in njeni

želeli omejiti promet vzdolž reke, nato pa ta ogromen prostor narediti bolj

knjižnico in koncertno dvorano v kulturno pomešanem severo-zahodnem

v neposredni bližini centra mesta Bradford. Zanimivost tržnice je streha, pod

ostanki, kar je pomenilo, da je bil ta del nedostopen za javnost. Skupina

dostopen za obiskovalce in ustvariti okolje, ki se hkrati harmonično sklada

Kopenhagnu. Ideja knjižnice je dodati prostoru neko večjo vrednost, kot kraju,

katero se nahajajo trije volumni in preko katere delujejo povezani. Streha je

preurejenih con je spremenila breg in omogočila dostop do vode. Načrt

z obstoječim, kar so dosegli predvsem z uporabo lokalnih materialov in

kjer iščeš le knjige. Stavba deluje tudi kot krajevna dvorana, “community

zalomljene (cik-cak) oblike, da omili veliko ravnino, ki bi jo tvorila v nasprotnem

arhitektov združuje oba bregova reke s pomočjo pomolov, ki preusmerjajo

zelenja pri gradnji in načrtovanju. Dolga kolesarska pot in sprehajalna steza

centre” in urbani prostor, ki združuje sosesko. Objekt je sestavljen iz

primeru. Posebnost le te je, da sloni na velikih jeklenih stebrih “V” oblike.

pogled na drugo stran reke, še posebej proti Empire State Building. Poudarek

vodita od kulturnega središča do športnega središča. Vmes so moderne

štirih zlatih kock, postavljenih v medsebojnih razmerjih – koncept izvira

Streha tako daje enotnost prostoru, pod katerim se nahajajo različni programi

projekta je bil spodbujanje ljudi k obisku. Tu se združita, prepletata in

umetnine, ki združujejo značilnosti pokrajine in urbani stil. V kulturnem

iz kupa knjig postavljenega skupaj. V pritličju se nahaja otroška knjižnica,

in volumni. Zaradi volumnov in praznin vmes, se tako tvorijo različni ambienti.

povezujeta mestna mreža in rečni ekosistem: cesta se spremeni v zelen

središču so štirje urbani vrtovi, na športnem delu pa sta dve nogometni

v drugem nadstropju je mladinska knjižnica, v tretjem nadstropju je

Dva volumna oz. dvorani z različnim programom (suho blago in hrana), ki sta

pešpot, nad garažo se nahaja travnat hrib, pomoli, ki v osrednjem delu

igrišči, večnamenska športna proga in velik odprt prostor namenjen

knjižnica za odrasle in v vrhnjem četrtem nadstropju se nahaja koncertna

med seboj ločena delujeta kot okvir, in predstavljata vhod v center mesta za

parka nežno posegajo v reko. Kamnita nabrežja pa nasprotujejo betonskim

aktivnostim. Zadnji del projekta predstavlja prenovljen industrijski pomol, ki

dvorana. Različni volumni so med seboj povezani s stopnicami, v praznih

vse uporabnike, ki prihajajo iz smeri avtobusne postaje. Na zahodu tržnice se

pregradnim stenam. Združevanje in ločevanje javnega in zasebnega

gleda na quebeški most, kjer se nahaja opazovalni stolp in splav, ki povezuje

prostorih med njimi pa so večnamenski prostori. Nedvomno pomemben

nahajajo servisni prostori, dostava ter parkirišče. Vsak volumen je različnih

prostora ter arhitekture in ekologije je pripeljalo do nujnega kompleksnega

breg z večnamenskim paviljonom. Za pristanom Cageux lahko najdemo

arhitekturni element je ekspandirana pločevina, ki je uporabljena na fasadi

dimenzij in obložen z različnimi materiali. Percepcija gibanja v prostoru s

sodelovanja s skupnostjo, razvijalcem projekta, mestnimi svetniki in inženirji.

nahajališče ostankov ameriških Indijancev in stoletna domorodna drevesa.

in prav tako v interierju. Nekatera okna na fasadi so skrita za ekspandirano

številnimi in delno zaprtimi deli je polna različnih kontrastov doživljanja le tega.

Pristnost so sodobnim stvaritvam zagotovili z uporabo lokalnih materialov,

pločevino in so vidna šele ponoči zaradi notranjih luči. Igra svetlobe v

kot je les in kamenje. Kolesarske steze in čolnarske povezave bodo

interierju se kaže zaradi odprtin v fasadi in prepustnosti sončnih žarkov.

pripomogli k oživitvi nabrežij in doprinesle k ekonomski dobrobiti mesta.

“Revitalizacija na Jesenicah z mestno tržnico”

“Mercado di Ribeira”

80 | Tržnica na Jesenicah

81 | Tržnica “Mercado di Ribeira”

82 | “Vas” iz belih kock znotraj razstavnega prostora

83 | Klavnica spremenjena v “community centre”

referenca | programska, problemska

referenca | programska

referenca | oblikovna

referenca | problemska, oblikovna

arhitekti | Soba, Marjeta Fendre, Peter Ličen, Petra Ostanek, Tinka Prekovič

arhitekti | Aires Mateus

arhitekti | Norm architects

arhitekti | Oscar Miguel Ares Alvarez

lokacija | Jesenice, Slovenija

lokacija | Lizbona, Portugalska

lokacija | Christiansholm, pristanišče v Kopenhagnu, Danska

lokacija | Velladolid, Španija

leto | 2012

leto | 2014

Prenova območja železarske industrije pomeni realizacijo manifesta lokalne

Mercado di Ribeira je bila nekoč tipična tržnica zaprtega tipa, danes pa velja za

Arhitekti so v nekdanjem skladišču papirja oblikovali skupek minimalističnih

Arhitekt se je pri prenovi vaške klavnice skliceval na lokalno arhitekturo, tako

skupine aktivistk in aktivistov, ki so med letoma 1999 in 2004 opozarjali na

enega najbolj priljubljenih kraljev v Lisboni. Arhitekti so dobili idejo, da objekt

“hišic” namenjenih za razstave in oblikovanje tradicionalne danske blagovne

samega objekta volumsko ni želele spreminjati. Uporabil je drugačno metodo

kratkovidnost ideje rušenja objektov razpadle železarske industrije “Mesta

prenovijo v bolj fleksibilen program. Tako so osvobodili celoten centralni

znamke. Stavba je bila oskubljena vseh notranjih elementov, da je do

prenove – bolj abstraktno. Celoten stavbni volumen je oblekel v skoraj

rdečega prahu”. Cilj projekta je vzpostavitev javnega prostora, ki ohranja

prostor nekdanje tržnice in ga naredili kot velikansko jedilnico. Po celotnem

izraza prišla prvotna lesena strešna konstrukcija. V odnosu z grobo strešno

enoten material. Na severni, južni in zahodni fasadi je uporabil bele sendvič

in nadgrajuje identiteto mesta ter ponuja višji standard urbanega načina

obodu pa so ustvarili manjše restavracije (celice). Princip je podoben

konstrukcijo, tla tvorijo gladko betonsko mat površino. Znotraj se nahaja skupina

plošče, medtem ko je na vzhodni čelni fasadi naredil okenske odprtine in jih

življenja. Mestna tržnica naj bi predstavljala srce celotnega območja in skupaj

tržnemu prostoru, ko uporabniki hodijo od “štanda” to “štanda”, vendar je tu

objektov iz dvanajstih belih »hišic«, ki spominjajo na mediteransko vasico,

prekril z belo ekspandirano pločevino. Program objekta je namenil galeriji

z objektom nekdanje lužilnice deluje kot motor za vzdrževanje in vzpostavljanje

zadeva nekoliko bolj prefinjena. “Tržnica” omogoča za uporabo kar 500 mest

z vmesnimi ulicami in prehodi med seboj. Odprt trg v sredini se uporablja

in “community centru”w. Ker je čelna fasada na vzhodnem koncu dvojna

novih socialnih interakcij. Oblikovno prenova temelji v industrijski slogu,

v spodnjem nadstropju in pa 250 v zgornji terasi. Arhitekti so ohranili prvotno

kot javna “piazza”, namenjen zadrževanju in pogovoru večjih skupin ljudi,

(zasteklitev + ekspandirana pločevina), je le to oblikoval tako, da se zunanji

ki ohranja prvoten izgled objektov in dodaja nove montažne prefabricirane

strešno konstrukcijo, ter jo prebarvali v nevtralno sivo barvo. S tem posegom

njihovim predstavitvam ter zabavam. Glede na to, da hišice niso izpostavljene

del preko dvokrilnega sistema v celoti odpira navzven. Tako je omogočil

kovinske elemente, ki kot nekdaj stroji v tovarni sooblikujejo svojevrsten

konstrukcije niso želeli poudarjati kot estetskega elementa. Celice restavracij

vremenskim razmeram, so si arhitekti dovolili oblikovati le te v čisto minimalni

poglede v pokrajino ob enem pa zagotovil zadostno količino dnevne svetlobe.

ambient. Revitalizacija območja obsega notranji in zunanji del tržnice, muzej

so uredili v eleganten črno-bel stil, v osrednji prostor pa so postavili nekoliko

maniri. Hišice so namenoma bele, s tem prikazujejo svojo nevtralnost v

Veliki vhodi z dvokrilnim sistemom vrat so prav tako del lokalne gradbene

na prostem in trg. Danes na žalost tržnica ne funkcionira najbolje, zaradi

bolj primitivno leseno pohištvo primerno programu. Tak tip prehranjevalne

odnosu do razstavljenih izdelkov. Prav tako so različnih velikost, višin in

tradicije. Zaradi potreb po servisnih prostorih in pisarnah, je ob dolžini

umestitve programa v etaže. Tako zgornje etaže samevajo, ker uporabniki

ponudbe pri nas še ni razvit, ideja pa je na Portugalskem zelo izvirna in uspešna.

programa. Uporabljajo se za razstavne prostore, delavnice, sejne sobe in čajne

severne fasade pripel jeklen hodnik in s tem razširil prostor. Hodnik ne presega

kuhinje. Nekatere imajo okna in vrta, druge so v popolnosti monolitne, tretje

volumnov glavnega objekta, z zunanje strani tj. s strani ceste pa se ga skoraj

pa imajo notranje stopnišče in celo teraso na vrhu. Na zadnji oz. hrbtni strani

da sploh ne opazi in tako ne kvari prvotne zasnove objekta. Hodnik ima prav

objekta se nahajajo pisarne odprtega tipa. Arhitekti so namenoma oblikovali

tako na vzhodnem koncu vrata s perforirano oblogo. V notranjosti del prostora

prostor z arhetipskimi elementi iz vaške arhitekturo kot so: mestni trg, zvonik,

zavzema velik otočni predalnik in pa manjši premični predalniki. Omare s

glavne in stranske ulice, ter tako ustvarili kvaliteten prostor znotraj prostora.

polprozornimi vrati so inkorporirane v stene. Stropne opore in inštalacijske

po večini uporabljajo pritlični del in pa kletno etažo, kjer so sanitarije.

“Village of white cubes inside traditional showroom”

“Spanish slaughterhouse converted into community centre”

cevi je arhitekt ohranil in s tem poudaril industrijsko zgodovino te stavbe. Stavba je bila financirana iz lokalnih sredstev, da se v vasi zagotovi razstavni prostor in hkrati zagotovi usposabljanje o zaposlitvi lokalnim prebivalcem.

7 | OŽJA LOKACIJA

ANIC

BLJ

LJU

OBMOČJE OBDELAVE

NOVE FUŽINE

MAO

KMETIJSKE POVRŠINE

7.1 | OBMOČJE OBDELAVE

LJUBLJANA

SPLOŠNE INFORMACIJE

OBMOČJE OBDELAVE

M 1: 10.000

Ožja lokacija oz. območje obdelave se nahaja na desnem bregu reke Ljubljanice tik ob naselju Nove Fužine. Proti zahodu približno 1 km stran se nahaja Štepanjsko naselje, skoraj 2 km južneje leži naselje Bizovik in na vzhodni strani pred obvoznico stoji kompleks Psihiatrične klinike Ljubljana. Izbrano območje upravno spada pod naselje Nova Hrušica, vendar je psihološko in fizično nedvomno bolj povezano z Novimi Fužinami. Trenutno se na izbrani lokaciji nahaja industrijski oz. proizvodni program ter dve stanovanjski hiši. Industrijsko območje od niza stanovanjskih hiš ločuje le lokalna krajevna cesta (Trpinčeva ulica), ki je v dotrajanem stanju. Profil ceste je namenjen samo voznemu pasu, brez kolesarskih ali peš poti. Industrija se je razvila na tem območju zaradi bližine reke, saj so industrijski objekti imeli potrebe po hlajenju in odvajanju odpadnih produktov v le to. Na lokaciji se nahajajo številni objekti, glavna sta tovarna Totra - danes imenovana Coma commerce d.o.o. (stari del zgrajen 1970/71, novi del dograjen 1995) in Totra Tekstil (zgrajena pred letom 1980) - danes razdeljena na številna manjša podjetja. Poleg se nahajajo še manjši pomožni objekti in pa daljši objekt - hiša, nepravilne oblike in volumnov, saj je bila ta skozi leta podrejana funkciji skladiščenja. Večinski del območja je asvaltiran in namenjen parkirnim površinam ter shranjevanju industrijskih izdelkov na prostem. Območje je prav tako zagrajeno in vstop nezaposlenim ni mogoč. Digitalni ortofoto Ljubljane - območje obdelave (industrijska cona)

7.2 | OBMOČJE OBDELAVE

PRIMERJAVA NAMENSKIH RAB 1986-2000 IN 2010

NAMENSKA RABA PROSTORA (1986 - 2000) Namenska raba iz OPN-ja (1986 - 2000)

Namenska raba iz OPN-ja (2010)

M 1: 15.000

MR6/2 | parkovne, športne in rekreacijske površine

M 1: 15.000

MK6/1-1 | pretežno kmetijske površine MP6/1 | površine za proizvodnjo, skladišča in terminale

NAMENSKA RABA PROSTORA (2010) LEGENDA:

LEGENDA:

GO - 351 (ZPp) in GO 335 (ZPp) | parki; dovoljena višina stavb do 5 m; V obvodnem pasu je treba

GO - 258 (ZPp)

GO - 259 (SB, V)

GO - 382 (SSce, NB)

posebna območja

GO - 335 (ZPp)

površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti

GO - 344 (Zv)

površine za mestne javne službe in servise

GO - 223 (Zv)

površine za proizvodnjo, skladišča in terminale

GO - 351 (ZPp)

MP6/1

MK6/1 - 1

MR6/2

urediti parkovno površino, gradnja objektov ni dovoljena. V območju naravne vrednote so dopustni območja proizvodnih dejavnosti

posegi, ki naravne vrednote ne degradirajo in ohranjajo njeno celovitost.

območja centralnih dejavnosti območja stanovanj posebna območja

površine za osrednje dejavnosti

območja zelenih površin

pretežno kmetijske površine

najboljša kmetijska zemlijšča

GO - 258 (ZPp) | parki; dovoljena višina stavb do 5 m; gradnja objektov ni dovoljena. Poleg nabora dopustnih objektov in dejavnosti za namensko rabo ZP1 so dovoljeni še: 24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske, motoristične ali konjske dirke. GO - 223 (ZV) in GO - 344 (ZV) | površine za vrtičkarstvo; višina ni določena. GO - 259 (SB, V) | SB - stanovanjske površine za posebne namene; V - Visoka prostostoječa stavba; dovoljena višina stavb do P+2; kot primarna dejavnost je dopustna gradnja doma za starejše občane, kot dopolnitev primarne dejavnosti pa gradnja oskrbovanih stanovanj. V pasu 20 m ob Ljubljanici so dopustne samo zelena ureditev ter peš in kolesarska pot. Na obstoječih zakonito zgrajenih objektih tipov NA in NB so dopustne naslednje vrste gradenj: rekonstrukcija objektov, nadomestna gradnja v gabaritih predhodno odstranjenih objektov, dozidava ali nadzidava objektov (do 25% povečanja BEP osnovnega objekta), vzdrževanje objektov, odstranitev objektov, nezahtevni objekti: samo objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe, enostavni objekti: samo objekti za lastne potrebe. Gradnja stavb v območju ni dovoljena do izvedbe rekonstrukcije Litijske ceste in Trpinčeve ulice. Dovoz je treba urediti s Trpinčeve ulice. V naravno vrednoto Ljubljanica ni dopustno posegati. **NA - nizka prostostoječa stavba; NB - nizka stavba v nizu GO - 382 (SSce, NB) | SSce - pretežno eno in dvostanovanjske površine; NB - Nizka stavba v nizu; dovoljene višine: vrstna hiša in verižna hiša do 11 m, atrijska hiša do 7 m. Dovoz je treba urediti s Trpinčeve ulice. V območju naravne vrednote so dopustni posegi, ki naravne vrednote ne degradirajo in ohranjajo njeno celovitost. (vir: Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del, 2010) Med primerjavo namenskih rab iz leta 1986 - 2000 in 2010 ugotovimo, da so na izbranem območju precejšnje spremembe. Na izbrani lokaciji se v namenski rabi 2010 industrijski program nameni za območja stanovanj in zelene površine. Del kmetijskih površin med Ljubljanico in Litijsko cesto se prav tako nameni za območja stanovanj. Na podlagi predhodnih analiz menim, da bi kvalitete izbranega območja in prisotnost reke povečali z ureditvijo centralnih dejavnosti (javni kulturni program) namesto območij stanovanj. Območja stanovanj bi rečni breg samo omejila na zasebno ali poljavno rabo. Ohranjanje kmetijskih površin med Ljubljanico in Litijsko cesto namesto območja stanovanj bi sledilo strateškemu načrtu Hrušice z ohranjanjem prezračevalnega koridorja Hrušica.

7.3 | OBMOČJE OBDELAVE ANALIZA

POLNO/PRAZNO LEGENDA:

M 1: 7.500

polno

Nove Fužine Štepanjsko naselje

Nova Hrušica Nova Hrušica

Hrušica

Pri analizi polnega/praznega opazimo, da je južni del oz. desni breg Ljubljanice bolj razpršen. Pojavljajo se manjša strnjena naselja, ki pa ne dajejo vtisa urejenosti. Prav tako območje obdelave zasedajo proizvodni objekti velikih dimenzij med katerimi se “vrivajo” manjši objekti (pomožni servisni objekti, družinske hiše..). Na južni in vzhodni strani se pojavljajo praznine, ki so namenjene travnikom in kmetijskim površina. V ta območja ni primerno posegati. Z odstranitvijo posameznih neprimernih objektov na obravnavanem območju bi omogočili razvoj novih urbanističnih možnosti.

7.4 | OBMOČJE OBDELAVE ANALIZA

VIŠINE LEGENDA:

M 1: 7.500

20 - 40 m 11 - 20 m 8 - 11m do 8 m

P+4

P+2 P+7 do P +12

P+2

P+4

P+3

P, P+1, P+1+M

V naselju Nove Fužine prevladujejo višji objekti, nekako 11-40 m višine, medtem ko na južni strani oz. na desnem bregu Ljubljanice stojijo nižji objekti, ki so visoki do 11 m. Na izbranem območje prostorski načrt Mestne občine Ljubljana narekuje gradnjo v enakih višinah. Na podlagi tega bi bilo smiselno urediti obstoječe objekte, da ne bi presegali sedanjih višin in s tem izstopali od okoliškega grajenega tkiva.

7.5 | OBMOČJE OBDELAVE ANALIZA

PROGRAM LEGENDA:

M 1: 7.500

industrijski objekti bolnice in zdravstveni domovi vzgojni in izobraževalni objekti športni objekti in površine namenjene športu ter rekreaciji storitveni objekti kulturni objekti bivanjski objekti garažni objekti

vrtec Zelena Jama Plezalni center Ljubljana OŠ Martin Krpan športni center BIT

knjižnica Jožeta Mazovca ZD Nove Fužine SŠ za gostinstvo in turizem DSO Fužine

Totra tekstil

OŠ Nove Fužine

tovarna Totra

MAO

psih. klinika Ljubljana

Programsko “pomembnejši” objekti so locirani v bližini reke Ljubljanice. Ob le tej se tako nahajajo kulturni, izobraževalni in športni objekti. Niz “pomembnih” objektov prekine industrijska cona na območju obdelave. Industrijska cona je prav tako s treh strani omejena s stanovanjskimi objekti. Tako bi bilo smiselno zamenjati industrijski program in ga nameniti javni rabi. Zaradi prostorske stiske v obstoječem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje bi bilo smiselno umestiti nove prostore na izbrano lokacijo, saj bi ti bili oddaljeni od starega muzeja le 350 m gorvodno. Iz analize lahko ugotovimo, da se trenutno v naselju Nove Fužine nahajata samo dva kulturna programa (knjižnica Jožeta Mazovca in Muzej za arhitekturo), zato bi bilo zaželjeno umestiti dodaten kulturni program. Tu primanjkuje objekt tipa “Community center”, za kar izbrana lokacija ponuja odlične zmožnosti.

7.6 | OBMOČJE OBDELAVE ANALIZA

PROMETNA INFRASTRUKTURA LEGENDA:

M 1: 7.500

lokalna glavna cesta lokalna zbirna cesta lokalna krajevna cesta javna pot za pešce in kolesarje

Zaloška cesta

Pot na Fužine

Nove Fužine

Trpinčeva ulica Chengdujska cesta

Litijska cesta

Studenec Fužinska cesta Gramozna pot

Pot spominov in tovarištva

Pri analizi prometne infrastrukture opazimo, da se izbrana lokacija nahaja v bližini pomembne Litijske ceste, ki se 1,5 km vzhodno izteče skozi ljubljansko obvoznico. S tem je lokacija dobro dostopna, večji problem pa predstavlja neurejena notranja cesta. Ta je trenutno namenjena le prometu za motorna vozila brez kolesarskih ali pešpoti. Iz analize lahko tudi opazimo neprimeren zaključek obvodne kolesarske in peš poti iz smeri Štepanjskega naselja, ki se zaleti v vogal notranje ceste. Ta poteza nam nakazuje, da je to območje nujno potrebno urediti s kolesarskimi in peš potmi, bodisi ob vodi ali neposredno ob cesti.

7.7 | OBMOČJE OBDELAVE ANALIZA

ZELENE POVRŠINE LEGENDA:

M 1: 7.500

travnate površine kmetijske površine ostanki zelenih površin drevesnice površine namenjene vrtičkarstvu

vrtički ob Ljubljanci

drevored grajski park Labirint umetnosti

vrtički ob PST

drevored ob PST

Iz analize zelenih površin so razvidne številne bele vrzeli, ki po večini predstavljajo površine namenjene parkiranju. Poleg belih vrzeli v naselju Nove Fužine opazimo tudi eno veliko vrzel na samem območju obdelave. V obstoječi situaciji je neprimerno, da rečni breg zasedajo parkirana vozila ali pa industrijski skladiščni material. Opazimo lahko tudi, da južni del območja zaseda velik delež travnatih in kmetijskih površin z vmesnimi vrtičkarskimi conami. Ker na širšem območju Novih Fužin, Štepanjskega naselja, Bizovika in Polja ni nobene tržnice, bi le to bilo zaradi bližine dejavnikov (kmetijskih površin in vrtičkov) smiselno urediti izbrani lokaciji. S tem bi zmanjšali stroške transporta in spodbujali bi prodajo lokalno pridelane hrane. Urbanistično ureditev bi navezovali na značilno krajinsko geometrijo polj in travnikov, ki potekajo pravokotno na Ljubljanico.

7.8 | OBMOČJE OBDELAVE ANALIZA

ZAZNAVA LEGENDA:

M 1: 7.500

vozlišča dominante robovi strnjena zazidava tokovi/utrip

Zaloška cesta

“center” Fužin območje športnih centrov

rob industrije drevored kot naravna bariera

MAO Litijska cesta

Labirint umetnosti

Pot spominov in tovarištva

Poomembne tokove na območju predstavljajo Zaloška, Litijska in Chengdujska cesta. Pomemben tok za pešce in kolesarje je tudi Pot spomina in tovarištva, ki poteka od vzhodne ljubljanske obvoznice mimo Muzeja za arhitekturo do Golovca. Vozlišča se pojavljajo, kjer je povečana aktivnost uporabnikov (“center” Fužin in območje športnih centrov v Štepanjskem naselju) in na križiščih pomembnih cest. Iz analize je razvidno, da so zaznavni elementi povsod okoli območja obdelave. Na samem območju obdelave je moč zaznati le industrijski rob in pa drevored, ki predstavlja bariero. Nujno potrebno bi bilo prestrukturirati obostoječe območje z javnim programom, saj bi posledično razbremenili okoliške strukture. S to potezo bi ob enem dobili novo središče dogajanja in tako povečali kvalitete širše okolice.

7.9 | OBMOČJE OBDELAVE

FOTOANALIZA

M 1: 5.000

Točke izdelav fotografij

84 | Zaraščenost rečnega brega

85 | Omejitev prostora z drevoredom

90 | Iztek kolesarske in peš poti v lokalno krajevno cesto

91 | Veduta na kmetijska polja in Golovec v ozadju

86 | Neurejeno vozišče

87 | Neprimeren zaključek poti proti rečnemu bregu

88 | Številna parkirana vozila ob neurejenem vozišču; zanimiva strešna forma

89 | Kljub zaraščenosti rečnega brega si ljudje vseeno želijo stik z vodo

92 | Celotna površina ob objektih je namenjena dovozu in parkiranju; zanimiva strešna forma

93 | Omejtitev dostopov do reke z objekti; črna gradnja

94 | Neprimeren iztek kolesarske in peš poti

95 | Industrijski objekti zavzeamjo večino rečnega brega

8 | PROJEKT

URBANIZEM

8.1 | URBANIZEM

Reka Ljubljanica

Nove Fužine

•

zgodovinsko-kulturni pomen

•

13.000 prebivalcev

•

transportni pomen

•

najgosteje poseljeno naselje v Sloveniji

•

kmetijski pomen

•

pomanjkanje kulturnih prostorov

•

turistično-športni pomen

•

pomanjkanje prostorov/površin za druženje

Nove Fužine

različnih starostnih skupin

Kmetijska polja

Muzej za arhitekturo in oblikovanje

•

najboljša kmetijska zemljišča

•

kultura

•

lokalna pridelava hrane

•

BIO

•

oskrba velike gostote prebivalstva

•

nefleksibilnost za razstave

•

prodaja v bližini (dober dostop zaradi bližine obvoznice)

•

pomanjkanje dodatnih prostorov

•

namakanje iz Ljubljanice

•

prepoznavnost območja

•

spodbujanje domačega kmetovanja

NOVI PROSTORI MUZEJA ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE - MAO II

IZHODIŠČA

TRŽNICA & “COMMUNITY CENTRE”

Shema možnosti rečne povezave središča mesta in izvenmestnih predelov

CENTER

NOVE POLJANE MOSTE

reka

Ljub

NOVE FUŽINE MAO

Trenutna rečna plovnost oz. povezava poteka v zgornjem delu reke Ljubljanice od Špice do Plečnikovih

ljan

ica

zapornic. Vmes je več vstopnih točk z različnih lokacij znotraj središča mesta. Glede na plovnost Ljubljanice pa je ta premalo izkoriščena.

KODELJEVO ŠTEPANJSKO NASELJE

CENTER

NOVE POLJANE MOSTE

NOVE FUŽINE MAO Ker reka Ljubljanica predstavlja velik potencial s turističnega vidika, je želja ustvariti neovirano povezavo med središčem mesta in izbrano lokacijo. V prihodnosti bi z razvojem rečne infrastrukture deloma razbremenili cestni promet oz. javni mestni prevoz. Poleg turistične vodne poti bi nastala tudi nova kulturna pot po Ljubljanici. Z ustanovitvijo “druge” izstopne/vstopne točke, bi to pomenilo večjo prehodnost tudi vseh vmesnih lokacij (Nove Poljane, Kodeljevo, Moste, Štepanjsko naselje).

KODELJEVO ŠTEPANJSKO NASELJE

8.2 | URBANIZEM

3D shema obstoječega obravnavenga območja

KONCEPT

Razvojni koncept

M 1: 5.000

odstranitev neperspektivnih objektov

tovarna Totra

nekdanja tovarna Totra tekstil Nove Fužine

povezava reke in nabrežja; dostopi do vode

MAO

umestitev MAO 2

umestitev tržnice in “community centra” kmetijska polja

ŠPORT & REKREACIJA • • • •

3D shema delno revitaliziranega obravnavanega območja

M 1: 5.000

ŠPORT & REKREACIJA

DRUŽENJE

KULTURA

pomoli piknik fitnes na prostem intimni park

DRUŽENJE • • • •

travnik obrečna razgledna ploščad trg tribune

KULTURA

• •

park umetnosti obrečna razgledna ploščad

ureditev urbanističnih potez v odnosu do krajinske geometrije vrtov in polj umestitev novega MAO II

umestitev tržnice in “community centra”

ureditev kolesarskih in peš poti v zanko

8.3 | URBANIZEM 1

Pomoli

Piknik

AMBIENTI

Travnik

M 1: 2.500

Situacija ambientov

OPIS Oblikovanje urbanizma temelji na krajinskih elementih in programu obstoječih objektov. Glavno vodilo pri oblikovanju so meje kmetijskih polj in vrtov, ki so generirale osnovno geometrijo lokacije. Prav tako ima pomembno vlogo tudi prisotnost reke Ljubljanice, katero želimo približati uporabnikom tega območja. Skozi njeno celotno dolžino med dvema brvema se pojavljajo različni manjši ambienti. Na zahodni strani

so oblikovani elementi namenjeni športu, rekreaciji, pikniku ter stiku z reko (pomoli). Elementi so

nenasilno postavljeni v prostor in ne kvarijo obrečnega pasu. Ti nato prehajajo skozi “intimni park” do travnika z obrečno razgledno ploščadjo. Travnik deluje kot podaljšek ploščadi na kateri sloni tržnica s “community centrom”. Z vzhodne strani se začne odpirati trg ki je “vez” med tržnico s “community

centrom” in Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. To je najbolj javen del novo oblikovanega območja. Tu so proti reki oblikovane betonske tribune z možnostjo priveza rečnih plovil. Tribune se raztezajo po celotni dolžini trga. Trg z vzhodne strani oklepa MAO II, ki pa svoj podaljšek dobi proti vzhodu in se izteče v “park umetnosti”. Park umetnosti dopušča možnosti razstav, kot je to omogočeno v starem parku pred

obstoječim Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. Park umetnosti se proti reki prav tako zaključi z obrečno

razgledno ploščadjo.

Intimni park

Obrečna razgledna ploščad

Tribune

Park umetnosti

8.6 | URBANIZEM

PREREZ 1 - 1

8.7 | URBANIZEM

PREREZ 2 - 2

M 1:750

Brv - Brodarjev trg

Pot Kmetijska polja

Trpinčeva cesta

Intimni park Tržnica & Community cetre

Ploščad

Brv - Preglov trg

Rekreacijska pot Travnik

Obrečna razgledna ploščad

Rekreacijska pot Reka Ljubljanicaad

Obvodna rekreacijska pot

OŠ Martin Krpan

SŠ za gostinstvo in turizem

Obvodna rekreacijska pot

Reka Ljubljanica

Tribuune

MAO II Trg

Pot Parkirišča

Trpinčeva cesta

Kmetijska polja

8.8 | URBANIZEM

PREREZ 3 - 3 M 1:750

Fitnes na prostem Piknik ploščad Brv Brodarjev trg

Opazovalna ploščad

Piknik ploščad

Fitnes na prostem Piknik ploščad

Športno rekreacijska ureditev

Fitnes na prostem Piknik ploščad

Lesene tribune za branje Intimni park

Tržnica in Community centre

Trg

MAO II

Dovozna ploščad

Park umetnosti

Brv - Preglov trg

8.9 | URBANIZEM

PREREZ 3a - 3a M 1:500

Fitnes na prostem Piknik ploščad Brv Brodarjev trg

Opazovalna ploščad

Piknik ploščad

Fitnes na prostem Piknik ploščad

Športno rekreacijska ureditev

8.10 | URBANIZEM

PREREZ 3b - 3b M 1:500

Intimni park

Tržnica in Community centre

Trg

8.11 | URBANIZEM

PREREZ 3c - 3c M 1:500

Lesene tribune za branje

MAO II

Dovozna ploščad

Park umetnosti

Brv - Preglov trg

9 | PROJEKT

TRŽNICA IN “COMMUNITY CENTRE”

9.1 | TRŽNICA IN “COMMUNITY CENTRE”

OBSTOJEČI NAČRTI TLORIS M 1: 375

DOGRAJENI DEL - NI PODATKA -

PREREZ A -A M 1: 375

DOGRAJENI DEL - NI PODATKA -

PREREZ B - B

ZAHODNA FASADA

M 1: 375

JUŽNA FASADA M 1: 375

DOGRAJENI DEL - NI PODATKA -

9.2 | TRŽNICA IN “COMMUNITY CENTRE” 2D shema razvojnega koncepta

KONCEPT

3D shema razvojnega koncepta

Enakomerna členitev objekta; Odstranitev neprimerne dozidave

Odstranitev vse nenosilne konstrukcije zaradi prehodov in pogledov proti reki ter sprostitve “utesnjenosti” med objektom in sosesko; Ohranitev jeklene strešne konstrukcije

Zamik zunanjih nosilnih stebrov v notranjost; Omogčanje neovirane prehode po dolžini objekta

Koncept delovanja tržnice in “community centra” temelji na skupni uporabi prostora. Temu primerno je oblikovan prostor pod skupno streho, pod katero se pojavlja preplet različnega programa in dogajanja. Umestitev “zaprtega” programa in servisov; Zapiranje proti slabim okoliškim dejavnikom (hlevu)

Obstoječa tovarniška hala z bližnjim nizom stanovanjskih objektov med katerima poteka cesta, tvorita zelo utesnjen prostor in omejitev proti reki. Oblikovni koncept je, da se odstranijo vsi nenosilni elementi tovarniške hale in s tem omogočijo pogledi ter prehodi proti reku. Ob enem bi se sprostila “utesnjenost” prostora med nasproti si ležečimi objekti. Ohrani se le viden nosilni skelet. Ker je objekt skozi leta volumsko spreminjan zaradi prostorskih poteb (dozidava, sprememba višine), se hlev

ohranja osnovna konstrukcijska členitev v rastru. Naposled, ko dobimo le kontinuirano dvokapno streho na stebrih in je prostor popolnoma prazen sledi umestitev servisnih volumnov (skladišča, sanitarije, kavarna in prodjalani kioski). Servisni volumni so umeščeni tako (prečno na objekt), da prepuščajo prehode in poglede proti Ljubljanici razen enega (vzdolžno na objekt), ki zakriva poglede proti hlevu obstoječe kmetije. Prostor se deli na 3 osnovne cone, te so: fix (fiksna tržnica), flex (fleksibilen prireditveni prostor) in mix (preplet kavarne in občasnih delavnic).

9.3 | TRŽNICA IN “COMMUNITY CENTRE”

Shema programa tržnice in “community centra”

M 1: 750

komunikacije

PROGRAM IN SCENARIJI

Scenarij 1 (dopoldne)

kavarna bar in sanitarije prostor za delavnice skladišča skladišča in sanitarije osrednji prostor za dogodke

skladišča in santiraije

Dopoldansko dogajanje se bo odvijalo večinoma na prostoru tržnice (levi del) in prostoru kavarne ter delavnic (desni del). Izjeme so sejmi in dnevne prireditve, kjer bo zapolnjen tudi osrednji prireditveni prostor. Scenarij 1 prikazuje tipično jutranje dogajanje.

prodajalni kiosk 1 (ribe) prodajalni kiosk 2 (meso) prodajalni kiosk 3 (mlečni izdelki)

Scenarij 2 (popoldne)

prodajalni kiosk 4 (kruh in peciva)

Shema odpiranja volumnov in prodajalnih kioskov

M 1: 750 Popoldansko dogajanje se bo odvijalo v osrednjem delu in prostoru kavarne ter delavnic (desni del). Osrednji del bo zapolnjen z različnimi popoldanskimi aktivnostimi otrok in mladostnikov (rolanje, igre z žogo, družabne igre, poučevanje itd.). Prostor delavnic bo v popoldanskem času namenjen ljudski kuhinji smeri odpiranja in dostopov volumnov

za upokojence in finančno šibke prebivalce. Scenarij 2 prikazuje tipično popldansko dogajanje.

Scenarij 3 (zvečer)

smeri odpiranja prodajalnih kioskov

Večerno dogajanje se bo odvijalo v osrednjem delu in prostoru kavarne ter delavnic (desni del). Osrednji Program objekta sestoji iz tržnega prostora in “community centra”. Vmes so umeščeni volumni, ki

Volumni prodajalnih kioskov se odpirajo v smeri sever - jug, medtem ko se vmesni volumni odpirajo v

del bo namenjen raznim prireditvam (koncerti, veselice, predavanja itd.) tudi v povezavi z novimi prostori

tvorijo posamezne cone (fix, flex in mix). V volumin, kjer se nahajajo sanitarije so le ti ogrevani. Volumni

smeri vzhod-zahod. Posebnost je volumen na skrajni desni strani, ki se odpira le proti severu, namenjen

MAO. Prostor delavnic bo v večernem času prost, na njem se bodo lahko odvijali pogovori večjih skupin

so namenjeni tudi skladiščem, baru, prostoru za muzejskega tehnika in pa prodajalnim kioskom.

je skladišču in prostoru muzejskega tehnika.

ljudi. Scenarij 3 prikazuje večerno dogajanje ob prireditvah.

9.4 | TRŽNICA IN “COMMUNITY CENTRE”

ZASNOVA KONSTRUKCIJE

Kronološki razvoj konstrukcije

1. FAZA - obstoječe

Shema konstrukcijske zasnove

3. FAZA - predvideno

2. FAZA - dograjeno

D1 | sekundarni strešni nosilec

M 1: 500

zgornja pasnica; 2x L profil 100 mm L profil 30 mm L profil 50 mm 2x L profil 50 mm

trimo strešni paneli

spodnja pasnica; 2x L profil 100 mm

D2 | prerez nosilnega stebera jeklen ovoj d = 20 mm odtočna cev fi 100 mm D2

steber fi 35 cm

A.B. polnilo jeklena armatura

primarni nosilec - paličje D1

35 cm

sekundarni nosilec - paličje

samostojna A.B. konstrukcija; A.B. plošča d = 15 cm

D3 | ojačitev temeljne plošče samostojna A.B. konstrukcija; A.B. stena d = 20 cm jeklene zatezne diagonale

steber vpet v ploščo - princip konzole

horizontalna vez; IPE 180 D3

ojačitev temeljne plošče pod stebri

temeljna plošča d = 40 cm

9.5 | TRŽNICA IN “COMMUNITY CENTRE”

Shema evakuacijskih poti in intervencijskih dostopov

LEGENDA:

M 1: 750

OPIS OBJEKTA

smer evakuacije

Objekt tržnice in “community centra” je z vidika splošne in požarne varnosti zelo enostaven saj je

izhod na prosto

skoraj v popolnosti odprt, brez arhitekturnih ovir (dostopen invalidom) in obsega samo pritlično

dovozna pot za intervencijska vozila

PS 1

ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI

etažo. Objekt ima pet zaprtih volumnov, ki ne presegajo niti 10 % bruto tlorisne površine celotnega objekta. Posamezni deli, kjer se nahajajo sanitarije so ogrevani ostali pa služijo le skladiščem.

površine za intervencijska vozila

Objekt na podlagi CC-SI klasifikacije (sprejeta z uredbo Vlade 2012, Uradni list RS št. 109/11) uvrščamo pod

požarni sektor

2/3 objekta zajema program “community centra”. V objektu se poleg zabojnikov sadja, zelenjave, pohištva

Stavbe splošnega družbenega pomena (natančneje pod Stavbe za kulturo in razvedrilo - 12610), saj za prireditve, igrač za otroške aktivnosti in orodja muzejskega tehnika ne hranijo nobene vnetljive snovi.

ODPORNOST NOSILNE KONSTRUKCIJE Glede na tehnične smernice za požarno varnost v objektih (TSG 2010), objekt mora izpolnjevati nosilnost R (odpornost požarno nosilne konstrukcije) vsaj R30 [3]. To pomeni, da bi bila dovoljena tudi lesena nosilna konstrukcija, vendar v našem primeru imamo jekleno strešno konstrukcijo, betonske A.B. stebre z ojačanim jeklenim ovojem in A.B. stene zaprtih volumnov. Objekt glede na TSG 2010 izpolnjuje tudi pogoje o E (ustrezni celovitosti) in I (izolativnosti) mejhnih gradbenih elementov, ki delijo stavbo v

PS 1 PS 1

PS 1

požarne sektorje. Ta znaša EI30 [3], kar pomeni, da lahko objekt poleg negorljivih materialov vsebuje tudi lesene mejne elemente. V našem primeru imamo negorljive A.B. stene z ekspandirano pločevino na fasadi.

POŽARNI SEKTORJI Zaradi majhnih površin zaprtih volumnov, lahko le te obravnavamo kot eden požarni sketor. Skupna površina PS 1

vseh petih volumnov znaša 366 m2. Glede na TSG 2010 požarni sektor (PS 1) ne presega velikosti 1000 m2, tako ni potrebna namestitev avtomatskega javljalnika požara (AJP) ali šprinklerskega sistema gašenja.

EVAKUACIJE Evakuacijske poti so enostavne in razmeroma kratke do izhodov na prosto (nobena dolžina evakuacijske poti ne presega 35 m. Najmanjša širina evakuacijske poti in izhoda v objektu je 1,30 m (glede na št. uporabnikov bi bila zadostna širina izhoda že 0,90 m). Objekt na vseh štirih straneh omogoča izhode na prosto in umik na varno mesto.

INTERVENCIJA Na svojem skrajnem vzhodnem in zahodnem delu ima delovni površini za gasilska vozila (velikosti 12 x 7 m). Vzhodna delovna površina za gasilska vozila se nahaja na osrednjem trgu, zahodna delovna pa na parkirišču tržnice. Do delovnih površin za gasilska vozila se vstopa s Trpinčeve ceste na južni strani.

ODMIKI Okoli objekta se ne nahajajo nobeni sosednji objekti v neposredni bližini razen na južni strani, kjer stoji niz stanovanjskih hiš. Najbližji sosednji objekt je oddaljen 17 m, kar je z vidika referenčne meje ustrezen odmik.

9.6 | TRŽNICA IN “COMMUNITY CENTRE”

ENERGETSKA ZASNOVA

Shema zasnove naravne osvetlitve svetlobniki na slemenih strehe

ZASNOVA SVETLOBE V obstoječem objektu Totra tekstil se že nahajajo svetlobniki na slemenih strehe. Obstoječe svetlobnike ohranjam in jih le arhitekturno prenovim tako, da poravnam svetlobnike z ravnino strehe. Pri svetlobnikih uporabim mlečno steklo zaradi preprečevanja direktnih sončnih žarkov v notranjost objekta. Ker je svetla višina objekta precej visoka (+5,40 m) omogoča prepustnost direktne svetlobe globko v notranjost v zimskem času. Poleti pa zaradi napuščov senči nadkrite površine.

Shema zasnove ogrevanja in hlajenja

ZASNOVA OGREVANJA IN HLAJENJA ogrevanje in hlajenje z invertersko klima napravo

Za ogrevanje in hlajenje zaprtih oz. ogrevanih volumnov (sanitarije in bar) uporabim invertersko klima napravo moči 2,5 kW, ki zadostuje za 25-40 m2. To pomeni, da elektronika uravnava delovanje kompresorja v zunanji enoti glede na potrebe notranje enote, pri čemer se prihrani veliko električne energije, hlajenje deluje z manjšimi temperaturnimi nihanji. Ker je klimatska enota split izvedbe, se zunanjo enoto postavi na streho volumnov (s tem ne pokvarimo arhitekturnega izgleda), notranjo enoto pa monitramo pod spuščen strop in ustrezno razpeljemo dovodne/odvodne cevi, da zajamemo vse želene prostore.

Shema zasnove naravnega prezračevanja

prezračevanje nadstrešene površine

zračenje skladiščnih enot skozi odprtine ekspandirane fasadne mreže

ZASNOVA NARAVNEGA PREZRAČEVANJA Zaradi odprtosti objekta, se le ta že samodejno prezraučuje. Zrak kroži tudi med zaprtimi volumni in tako odnaša morebitne neprijetne vonjave (vpliv tržnice, ljudske kuhinje, kavarne ...). Vsebina v skladiščih se prav tako samodejno zrači, ker skladišča niso v popolnosti zaprta, saj so ograjena z ekspandirano mrežo, ki ima odprtiname. S tem je vedno omogočen pretok zraka skozi njih.

Shema zasnove mehanskega prezračevanja

prezračevanje z invertersko klima napravo

ZASNOVA MEHANSKEGA PREZRAČEVANJA Poleg ogrevanja in hlajenja se inverterske klima naprave uporablja tudi za filtracijo zraka. S tem omogočamo pretok svežega segretega ali ohlajenega zraka v ogrevane prostore.

9.7 | TRŽNICA IN “COMMUNITY CENTRE”

A - temno antracit jeklo

B - temno antracit jeklo

C - hrastov les

D - zlata ekspandirana pločevina

MATERIALNA ZASNOVA

C - sanitarne kamnite plošče

A Nosilni A.B. stebri kvadratnega profila tržnice in “community centa” so zamenjani z A.B. stebri okroglega profila z ojačanim jeklenim ovojem. Ovoj stebrov je tako iz temnega antracitnega jekla. Nosilna strešna konstrukcija je obnovoljena in prav tako prebarvana v barvo temnega antracita. Vmesni elementi (zaklopni pult in vitrine) pri prodajalnih kiskov so iz pločevine v barvi temnega antracita.

B Tlak sestavljajo na mestu vlite betonske plošče. Plošče so izvedene v dveh velikostih. Prva velikost A je dimenzij 450 x 750 cm, druga velikost B pa v 225 x 750 cm. V kombinaciji obeh dobimo zanimivo igro in vizualno urejenost med tlaki in konstrukcijo ter kioski/skladišči in sanitarni volumni. Zunanjost in notranjost sanitarij ter skladišč je iz vidnega betona.

C Hrastov les je uporabljen za predalne elemente prodajalnih miz na tržnici. V hrastov les je prav tako obdan strop tržnice in “community centra”.

D Sanitarni in skladiščni volumni so obdaniz zlato ekspandirano pločevino z deležem odprtosti 30 %. Pločevina je montirana v vertikalnih pasovih širine 225 cm z 2 cm fugo.

E Tlaki v sanitarijah so iz kamnitih plošč sive barve in tako delujejo enotno z zunanjim betonskim tlakom.

9.8 | TRŽNICA IN “COMMUNITY CENTRE”

TLORIS PRITLIČJA

M 1:200 A | TRŽNICA: prostor

1203 m2 obstoječe kvadrature (m2)

01a

prodajalni kiosk - ribe

15,86

02a

prodajalni kiosk - meso

15,86

03a

prodjalani kiosk - mlečni izdelki

15,86

04a

prodajalni kiosk - kruh

15,86

05a

sanitarije - obiskovalci

23,36

06a

skladišče

13,50

07a

skladišče

24,60

08a

skladišče

13,50

09a

skladišče

13,50

10a

skladišče

24,60

11a

skladišče

13,50

12a

sanitarije - zaposleni in invalidi skupaj

B | “COMMUNITY CENTRE” prostor

25,35 215,35

2625 m2 obstoječe kvadrature (m2)

01b

sanitarije - obiskovalci

25,36

02b

skladišče - kavarna

13,50

03b

kavarna

24,60

04b

skladišče

24,60

05b

skladišče

13,50

06b

sanitarije - zaposleni in invalidi

25,36

07b

skladišče muzejskega tehnika

17,60

08b

skladišče muzejskega tehnika

9,68

09b

skladišče vrtnega orodja

17,60

skupaj

171,80

A+B program

obstoječe kvadrature (m2)

tržnica

community centre

2625

skupaj

3828

1203

9.9 | TRŽNICA IN “COMMUNITY CENTRE”

PREREZ A - A

M 1:200

9.10 | TRŽNICA IN “COMMUNITY CENTRE”

PREREZ B - B

9.11 | TRŽNICA IN “COMMUNITY CENTRE”

PREREZ C - C

M 1:200

9.12 | TRŽNICA IN “COMMUNITY CENTRE”

FASADA JUG

M 1:200

9.13 | TRŽNICA IN “COMMUNITY CENTRE”

FASADA SEVER

M 1:200

TRG

9.14 | TRŽNICA IN “COMMUNITY CENTRE”

FASADA VZHOD

9.15 | TRŽNICA IN “COMMUNITY CENTRE”

FASADA ZAHOD

M 1:200

COFFE

M 1:200

rešetka za odvodnavanje

vrata z montirano ekspandirano pločevino

ekspandirana pločevina

zaključna pločevina

odvodnavanje (naklon 1%)

1,25 cm

15 cm

24 cm

8 cm

10 cm

2 cm

40%

16 cm

20 cm

UTRJENO NASUTJE

KONSTRUKCIJA - temeljna A.B. plošča

PODLOGA - podložni cementni estrih

TALNA OBLOGA - na mestu vlite betonske plošče

T 2 | ZUNANJI TLAK PROTI TERENU

stebri, ki delujejo kot vertikalne konzole

40 cm

15 cm

5 cm

konstrukcijsko predstavlja močno podlago v katero so vpeti

*temeljna plošča je povečane debeline (40 cm), ker

KONSTRUKCIJA - temeljna A.B. plošča

HIDROIZOLACIJA - SikaTop Seal-107

TOPLOTNA IZOLACIJA - xps

LOČILNI SLOJ - PE folija

PODLOGA - podložni cementni estrih

TALNA OBLOGA - kamnite plošče 60/30 cm

T 1 | NOTRANJI TLAK PROTI TERENU

FASADBA OBLOGA - ekspandirana pločevina, odprtost

ZAŠČITNA FOLIJA

TOPLOTNA IZOLACIJA - xps

KONSTRUKCIJA - A.B. stena

F | STENA PROTI ZUNANJOSTI

centra”

sanitarji, ki se nahajajo pod skupno streho tržnice in “community

*na strehi ni položena hidroizolacija, ker je ogrevan volumen del

STROPNA OBLOGA - mavčne plošče

PODKONSTRUKCIJA - obešena kovinska podkonstrukcija

KONSTRUKCIJA - A.B. plošča

TOPLOTNA IZOLACIJA - xps

ZAKLJUČNI SLOJ - zaščitna folija

S | RAVNA OBRNJENA STREHA

toplotna izolacija

podložni beton

podložni cementni estrih

armirano betonska konstrukcija

9.16 | TRŽNICA IN “COMMUNITY CENTRE”

FASADNI PAS M 1:20

10 | PROJEKT

MUZEJ ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE II

10.1 | MAO II

NOVI DEL - 1995

OBSTOJEČI NAČRTI TLORIS

STARI DEL - 1971

M 1: 250

NOVI DEL - 1995

STARI DEL - 1971

JUŽNA FASADA M 1: 250

NOVI DEL - 1995

STARI DEL - 1971

PREREZ A - A M 1: 250

STARI DEL - 1971

NOVI DEL - 1995

SEVERNA FASADA M 1: 250

ZAHODNA FASADA M 1: 250

PREREZ B - B M 1: 250

VZHODNA FASADA M 1: 250

10.1 | MAO II 2D shema razvojnega koncepta

KONCEPT

3D shema razvojnega koncepta

Obstoječa členitev objekta na tri “prekate” (3 x A)

Dodajanje še dveh volumnov enake členitve (3 x A) + (2 x A) = 5 A

nakladalna rampa

Zmanjšanje volumnov za pridobitev vstopne ploščadi, atrija in nakladalne rampe

notranji atrij

atrij vstopna ploščad

trg

vstopna pološčad

dovoz

park umetnosti

Odpiranje objekta proti trgu in parku umetnosti

Okoliški dejavniki nam generirajo konceptualni razvoj objekta, saj izhajamo iz preoblikovanja obstoječe dovoz

industrijske hale. Del te leži v obvodnem pasu, kjer nam OPPN narekuje, da se gradnja oz. sprememba lahko izvaja v minimalnih posegih. Ker naj bi se novo oblikovani Muzej za arhitekturo in oblikovanje povezoval z novo nastalo tržnico & “community centrom” se temu primerno tudi koncept odziva. Koncept oblikovanja novih prostorov Muzeja za arhitekturo in oblikovanje temelji na igri “prekatov” z dodajanjem

trg

reka Ljubljanica

obstoječi del - “jeklen plašč”

novi del - “lesen plašč”

volumnov in odvzemanjem mase. Sprva je bilo treba povečati potrebne notranje površine, zato se obstoječi industrijski hali dodata dva

streha nad nakladalno rampo

steha nad atrijem

Obdajanje obstoječega objekta z “jeklenim plaščem” in novega dela z “lesenim plaščem”, da dobimo izgled enotnosti; Prebod objekta zaradi pogleda čez razstavni hodnik proti reki

reka Ljubljanica

nova “prekata”. Sledi zmanjševanje prekatov, da dobimo vstopno ploščad, muzejski atrij za dogodke in

streha nad nakladalno rampo

pa nakladalno rampo v depojskem delu. Ker želimo doseči fleksibilen prostor, ki se lahko ob razstavah

stari del - “jeklen plašč”

odpira navzven proti trgu in tržnici & “community centru” smo to dosegli z odpiranjem celotne zahodne

streha nad atrijem

fasade. Prav tako smo na vzhodu omogočili odpiranje “prekatov” za dostopanje do atrija in nakladalne

novi del - “lesen plašč”

rampe. S spremembani mas prekatov smo posledično dobili igro le teh. Da bi se temu izognili, smo cel volumen oblekli v jeklen (obstoječi del) in lesen (novi del) plašč, ki dajeta izgled enotnosti, vendar pod seboj skrivata praznine potrebnega programa. Na koncu je sledil še izrez oz. okno na obeh fasadah (južni in severni), ki usmerja poglede skozi “hall” na reko Ljubljanico.

10.2 | MAO II Osnovna enota - kontejner

MIKRO KONCEPT

Konstrukcija

Vierendeelov nosilec

V talni plošči bodo posebej vgrajena vodila, ki bodo omogočala premikanje kontejnerjev. Trije od sedmih kontejnerjev bodo premični na transportnih kolesih iz trde gume. Kolesa bodo locirana Uporaba standardnega industrijskega kontejnerja dimenzij: D x Š x V = 9,12 m x 2,44 m x 2,59 m za

na vogalih kontejernja, tako da bo ta nosil sam sebe po principu Vierendeelovega nosilca.

oblikovanje mikro ambientov. Umestitev v prostor

Združevanje servisni program

“delovni kotički”

Centralna oz. osna postavitev kontejnerjev v muzejske “prekate” omogoča zadostne prehode z leve in desne strani. Širina prehodov je cca 2,70 m, kar omogoča normalno premikanje eksponatov iz depojev v Z zlaganjem kontejerjev enega na drugega dobimo višino, ki deluje kot pregradna stena med muzejskimi prostori. V spodnjih kontejnerjih je umeščen servisni program (wc, kavarna, prostor za 3d tiskalnik in peč

razstavne prostore tudi z uporabo viličarjev. Uporaba

za glino ...). Z izjemo v predavalnici, kjer je v zgornjem kontejnerju umeščena oprema za predavalnico so v ostalih zgornjih kontejnerjih umeščeni delovni kotički. Tu se lahko obiskovalci umaknejo in posvetijo branju oz. študiranju osebne literature.

Povezava S postavitvijo dvojnega kontejnerja v prostor dobimo element (prostor znotraj prostora), ki deluje kot vizualna in zvočna pregrada, a ob enem nam omogoča dvonivojsko uporabo. Mobilnost

Kontejerji so po vertikali med seboj povezani s stopniščem, ki zazvema 1/3 dolžine kontejnerja. Stopnišča

S premikanjem kontejnerjev po tirnicah oz. vodilih omogočimo fleksibilen prostor, ki je prilagodljiv na

so jeklena in so privarjena na stene kontejnerja. Višina stopnice znaša 16,5 cm, globina pa 25 cm.

potrebe razstave in muzejske vsebine.

10.3 | MAO II

Shema programa MAO II

M 1: 750

PROGRAM IN SCENARIJI

Scenarij 1 (tipično dogajanje)

fiksni sanitarni kontejnerji

tehnični prostori

mobilni konterjnerji

vodila

uprava

Scenarij 1 prikazuje vsakdanje dogajanje v muzeju, kjer je obiskovalcem na voljo stalna razstava. Postavitev kontejnerjev omogoča izvedbo vseh vsebin (razstava, otroške delavnice, projektni prostor, kavarno itd.).

“delovni kotički”

Scenarij 2 (dogodek zaprtega tipa)

sanitarije/servisi depoji

atrij

Scenarij 2 prikazuje dogodek zaprtega tipa. Dogajanje v muzeju je osredotočeno le na en dogodek (občasna razstava, predavanje, kritike ...), zato se posamezne vsebine začasno ne izvajajo.

Scenarij 3 (dogodek odprtega tipa) kustosi

razstavni prostori

Program Muzeja za arhitekturo in oblikovanje se deli na: razstavne prostore, depoje, upravo,

V nadstropju tega istega prekata se nahajajo upravni prostori s pogledom na atrij. Sanitarije so

kustose in tehnične prostore. Glede na lego trga na zahodni strani objekta, so tako umeščeni

enakomerno razporejene po celotnem muzeju in so deljene na vrsto uporabnika (obiskovalci, depojski

tudi razstavni prostori, ki se odpirajo na trg. Na vzhodu so depoji z nakladalno rampo,

delavci, kustosi in uprava). V srednjem depojskem prekatu se na nadstropju nahaja tehnična soba

Scenarij 3 prikazuje dogodek odprtega tipa. Zahodna fasada se odpre proti trgu in privablja obiskovalce,

ki omogočajo maksimalno “napajanje” razstavnih prostorov v treh prekatih. Na južnem

s klimati, zaradi lažjega zajema zaraka. Na vzhodni strani se nahaja atrij, ki se odpira le proti parku

da prosto vstopajo v muzej. Dogodek sočasno poteka na trgu in v muzeju. Hkrati se lahko izvaja več razstav

prekatu se nahajajo pisarne in delovne površine kustosev s knjižnim in čitalnim prostorom.

umetnosti. Zaradi omejitve s treh strani ima atrij tako manj vplivov hrupa in motečih dejavnikov iz okolice.

in različnih vsebin.

10.4 | MAO II

ZASNOVA KONSTRUKCIJE

Kronološki razvoj konstrukcije

1. FAZA - obstoječe (1971)

Shema konstrukcijske zasnove

2. FAZA - dograjeno (1995)

3. FAZA - predvideno

M 1: 500 strešna kritina iz OSB plošč d = 25 mm + SIKA hidroizolacijska folija

OBSTOJEČI DEL - fasada iz ekspandirane pločevine

A.B. steber 40/20 cm

jeklen palični nosilec h = 30 cm

A.B. plošča d = 15 cm A.B. stene d = 20 cm

A.B. steber 40/40 cm

PREDVIDENI DEL - fasada iz lesenih lamel nadstrešek iz lesenih lamen

temelj 300/200 cm jeklen steber HEA 18

jeklene zatezne diagonale

nosilec HEA 34

A.B. stene d = 20 cm temelj 160/160 cm temeljna plošča d = 20 cm

jeklen škatlast nosilec 100/40 jeklen nosilec IPE 160 jeklen nosilec IPE 300

temeljna vez

montažni temelj 180/180 cm

jeklen steber IPE 400

10.5 | MAO II

Shema evakuacijskih poti in intervencijskih dostopov

LEGENDA:

M 1: 500

PS 1

PS 3

Objekt Muzeja za arhitekuro in oblikovanje II je navidezno sestavljen iz petih “prekatov”, ki tvorijo skupen

izhod na prosto

volumen. Posebnost oblikovanja muzeja so industrijski kontejnerji, ki oblikujejo mikro amibente znotraj

dovozna pot za intervencijska vozila

muzeja. Celoten javni program je v pritličju in brez arhitekturnih ovir (dostopen invalidom), izjema so

požarni sektor vrata s požarno odpornostjo 120 min

PS 3

dimna zapora

PS 3 PS 2

OPIS OBJEKTA

smer evakuacije

površine za intervencijska vozila

PS 3

ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI

delovni kotički v zgornjih kontejnerjih. Skozi vse prekate je možno dostopati po skupnem hodniku, ki je ob enem tudi razstavni prostor. Objekt na podlagi CC-SI klasifikacije (sprejeta z uredbo Vlade 2012, Uradni list RS št. 109/11) uvrščamo pod Stavbe splošnega družbenega pomena (natančneje pod Muzeji in knjižnice - 12620).

PS 3 PS 1 PS 2

jekleno strešno konstrukcijo. Objekt glede na TSG 2010 izpolnjuje tudi pogoje o E (ustrezni celovitosti) in I (izolativnosti) mejhnih gradbenih elementov, ki delijo stavbo v požarne sektorje. Ta znaša EI30 [3], kar pomeni, da lahko objekt poleg negorljivih materialov vsebuje tudi lesene mejne elemente. V našem primeru imamo notranje stene obložene z negorljivimi knauf paneli in ometom. Zunanjost je iz požarno premazanih OSB plošč. Del fasade je obložen z ekspandirano pločevino, drugi del pa iz lesenih letvic.

PS 2

POŽARNI SEKTORJI Celoten objekt je razdeljen na tri požarne sektorje. Glede na TSG je največja dovoljena velikost požarnega sektorja 2400 m2 brez avtomatskega javljalnika požara (AJP). Noben od treh požarnih sektorjev po velikost ne presega 2400 m2,, vendar se preventivno odločam za namestitev AJP po celotnem objektu. Velikost PS 1 znaša 1067 m2, velikost PS 2 znaša 1508 m2 in velikost zadnjega PS 3 znaša 1966 m2. Ker vse tri sektorje povezuje požarno nezaščiten hodnik, se odločam za uporabo dimne zapore. Dimni zapori namestimo na hodnik med požarne sektorje. Med požarnima sektorjema PS 2 in PS 3 se v depojih nahajajo vrata s požarno odpornostjo 120 min.

EVAKUACIJE

PS 3

Evakuacijske poti potekajo v vseh petih prekatih na zahodni in vzhodni strani. Le te ne presegajo dovoljene dolžine 35 m oz. 50 m, če ni ovire med dvema izhodoma. Evakuacijske poti so enostavne saj potekajo vzdolž prekatov. Najmanjša širina izhodov na prosto je 1,20 m (ponekod tudi 1,40 m in 2,00 m), kar po TSG smerincah ustreza za varen umik na prosto. V vsakemu prekatu so štirje izhodi na prosto (skupna

PS 2

širina izhoda znaša 6,40 m) razen v delu, kjer se nahaja uprava so trije izhodi (skupna širina izhodoa znaša 6,00 m). PS 1

INTERVENCIJA Na svojem zahodnem in vzhodnem delu ima objekt po eno delovno površino za gasilska vozila (velikosti 12 x 7 m). Zahodna delovna površina za gasilska vozila se nahaja na osrednjem trgu, vzhodna delovna površina pa na prostoru za dostavo. Do delovnih površin za gasilska vozila se vstopa s Trpinčeve ceste na južni strani.

ODMIKI Okoli objekta se ne nahajajo nobeni sosednji objekti v neposredni bližini razen na južni strani, kjer stoji niz stanovanjskih hiš. Najbližji sosednji objekt je oddaljen 28 m, kar je z vidika referenčne meje ustrezen odmik.

10.6 | MAO II

Shema zasnove naravne osvetlitve

ENERGETSKA ZASNOVA

ZASNOVA SVETLOBE svetlobniki na slemenih strehe

V obstoječem objektu tovarna Tortra se že nahajajo svetlobniki na slemenih strehe. Prav tako dodatne svetlobnike umestim v novo zgrajeni del, da svetlobniki potekajo v vseh prekatih. Svetlobniki omogočajo

panoramska okna na S in J fasadi

difuzno svetlobo v objektu. Objek ima še dve panoramski okni na severni in južni fasadi. Zahodna fasada je v celoti zastekljena (stekleni okenski okvirji, ki se odpirajo proti trgu). Depoji so osvetljeni samo preko svetlobnikov.

okna oz. steklena vrata za odpiranje proti trgu

Shema zasnove ogrevanja in hlajenja

ZASNOVA OGREVANJA IN HLAJENJA 2 x klimat v nadstropju za lažji zajem in izpuh zraka

Za ogrevanje in hlajenje objekta uporabim toplotno črpalko zemlja/zrak (1,5x ogrevalna površina) proizvajalca Kronoterm moči 2 x 45kW, katere horizontalno geosondo namenstim na vzhodno stran pod dovozom na globini 1 - 1,4 m. Klimate z vgrajenim rekuperatorjem (proizvajalec Komfovent - tip Klasik)

horizontalna geosonda

namestim v nadostropje depojskega dela za lažji zajem in izpust zraka. Razvod (prezračevalnih) kanalov poteka od klimatske postaje (tehnične sobe) v depojih, preko vseh prekatov. Prezračevalni kanali so vidni, saj so nameščeni pod stropom. V vsakem prekatu potekata dva kanala (vsak kanal ima ločen podkanal za

prezračevalni kanal iz dveh enot (odvod in dovod zraka)

dovod in odvod zraka). Ogrevanje kontejnerjev poteka s prehodom toplote iz ostalih muzejiskih prostorov.

Shema zasnove prezračevanja

PREZRAČEVANJE Prezračevanje prostorov poteka po istih prezračevalnih kanali kot ogrevanje/hlajenje objekta. Klimati v tehnični sobi zajemajo svež in oddajajo odpadni zrak preko strešnih kanalov. Segrevanje svežega dovodnega zraka poteka v klimatih (Komfovent - tip Klasik) s pomočjo toplotne črpalke. Dovod svežega prezračevalni kanal iz sanitarnega kontejnerja

zraka v kontejnerje omogočajo zračniki nameščeni v stenah le teh. Medtem ko se odvod odpadnega zraka

zračnik v kontejnerju

iz sanitarnih kontejnerjev (fiksni kontejnerji) vrši z mehanskih prezračevanjem skozi povezavo na glavne prezračevalne kanale (odvodni kanali).

10.7 | MAO II

MATERIALNA ZASNOVA

A V “dozidanemu” muzejskem delu so okenski in vratni profili z zunanje strani izvedeni v barvi temnega antracita. Prav tako so vsa okna in vhodna vrata iz aluminija. Stopnišča so izvedena iz temnega antracitnega jekla.

B Na notranji strani muzejskega dela so vratni in okenski profili v beli barvi. V beli barvi je tudi vsa nova in stara jeklena konstrukcija. A - temno antracit jeklo

B - belo prebarvano jeklo

C - korten

D - sivi industrijski tlak

E - beli tankoslojni omet

F - srebrna ekspandirana pločevina G - sibi rijski macesen

C Iz kortena so oblikovani vsi “vstavljeni” industrijski kontejnerji, iz le tega materiala so izvedena tudi vsa “kontejnerska” vrata. Iz kortena je izvedena tudi stopniščna ograja v novejšemu muzejskemu delu.

D Zaradi fleksibilnosti razstavnih prostorov in opremljanja le tega z uporabo viličarja in drugih tovornih pripomočkov so tla izvedena v sivem industrijskem tlaku.

E Notranjost muzeja je ometana z belim tankoslojnim ometom, ki skupaj z belo konstrukcijo nevtralno vpliva na muzejske eksponate.

F Fasada “starega” dela muzeja je obdana s sivo ekspandirano pločevino v pasovih. Pasovi so montirani vertikalno, širina enega pasu pa znaša 80 cm. Med pasovi so 2 cm fuge. Fasada iz ekspandirane pločevine nakazuje star industrijski objekt, ki pa je bil izveden v belih trimo panelih.

G Fasada “novega” muzejskega dela je izvedena v neenakomernem ritmu lesenih lamel. Lesene lamele so montrane vertikalno in so izdelane iz sibirskega macesna, ki s starostjo dobi sivkasto patino. Fasada izvedena v lesu odraža dozidavo k staremu objektu.

100

10.9 | MAO II

TLORIS PRITLIČJA M 1:200

1 | Razstavni prostori prostor

2 | Kustosi obstoječe kvadrature (m2)

prostor

3 | Depoji obstoječe kvadrature (m2)

prostor

1.1

vhodna avla z muzejsko trgovino

177,30

2.1

kabinet za gostujoče predavatelje

25,42

3.1

depo za arhitekturo

1.2

muzejska kavarna

119,72

2.2

oddelek za arhitekturo

25,42

3.2

1.3

predavalnica

267,76

2.3

oddelek za oblikovanje

25,42

3.3

1.4

skladišče stolov in opreme

13,63

2.4

oddelek za fotografijo

25,42

1.5

stalna razstava

870,00

2.5

oddelek za dogodke

1.6

občasne razstave

572,77

2.6

1.7

projektni prostor

152,89

1.8

učilnica za otroške delavnice

1.9

4 | Uprava obstoječe kvadrature (m2)

prostor

obstoječe kvadrature (m2)

50,84

vetrolov

55,35

direktor

25,42

0.2

sanitarije - zaposleni in invalidi

23,06

kuhinja z jedilnico

23,06

0.3

sanitarije - obiskovalci

13,75

tajništvo

25,42

0.4

sanitarije - zunanji depojski delavci

računovodstvo

25,42

5.1

klimatska strojnica in toplotna postaja

103,77

marketing in stiki z javnostjo

25,42

skupaj

209,68

4.7

arhiv 1

25,42

4.8

arhiv 2

25,42

skupaj

228,78

277,66

4.1

sejna soba

depo za oblikovanje - aparati

86,14

4.2

skladišče transportnih zabojev in opreme

86,14

4.3

3.4

transportni depo

43,65

4.4

25,42

3.5

depo za oblikovanje - pohištvo

131,63

4.5

pedagoški oddelek

25,42

3.6

depo za vizualne komunikacije

87,60

4.6

2.7

čitalnica

30,71

3.7

depo za oblikovanje - tekstil

56,94

134,43

2.8

knjižnica

103,25

3.8

depo za fotografijo

56,94

ekonomat muzejske trgovine

52,04

2.9

delovni depo

64,30

3.9

depojski kabineti

15,94

1.10

skladišče tehnične opreme

15,94

1.11

delovni kotički (4x)

63,76

skupaj

2440,24

skupaj

325,36

skupaj

842,64

5 | Servisni in tehnični prostori 0.1

prostor

obstoječe kvadrature (m2)

13,75

Prostori skupaj program

obstoječe kvadrature (m2)

RAZSTAVNI PROSTORI

KUSTOSTI

325,36

DEPOJI

842,64

UPRAVA

228,78

SERVISNI IN TEHNIČNI PROSTORI skupaj

2440,24

209,68 4046,70

101

10.10 | MAO II

TLORIS NADSTROPJA M 1:200

1 | Razstavni prostori prostor

2 | Kustosi obstoječe kvadrature (m2)

prostor

3 | Depoji obstoječe kvadrature (m2)

prostor

1.1

vhodna avla z muzejsko trgovino

177,30

2.1

kabinet za gostujoče predavatelje

25,42

3.1

depo za arhitekturo

1.2

muzejska kavarna

119,72

2.2

oddelek za arhitekturo

25,42

3.2

1.3

predavalnica

267,76

2.3

oddelek za oblikovanje

25,42

3.3

1.4

skladišče stolov in opreme

13,63

2.4

oddelek za fotografijo

25,42

1.5

stalna razstava

870,00

2.5

oddelek za dogodke

1.6

občasne razstave

572,77

2.6

1.7

projektni prostor

152,89

1.8

učilnica za otroške delavnice

1.9

4 | Uprava obstoječe kvadrature (m2)

prostor

obstoječe kvadrature (m2)

50,84

vetrolov

55,35

direktor

25,42

0.2

sanitarije - zaposleni in invalidi

23,06

kuhinja z jedilnico

23,06

0.3

sanitarije - obiskovalci

13,75

tajništvo

25,42

0.4

sanitarije - zunanji depojski delavci

računovodstvo

25,42

5.1

klimatska strojnica in toplotna postaja

103,77

marketing in stiki z javnostjo

25,42

skupaj

209,68

4.7

arhiv 1

25,42

4.8

arhiv 2

25,42

skupaj

228,78

277,66

4.1

sejna soba

depo za oblikovanje - aparati

86,14

4.2

skladišče transportnih zabojev in opreme

86,14

4.3

3.4

transportni depo

43,65

4.4

25,42

3.5

depo za oblikovanje - pohištvo

131,63

4.5

pedagoški oddelek

25,42

3.6

depo za vizualne komunikacije

87,60

4.6

2.7

čitalnica

30,71

3.7

depo za oblikovanje - tekstil

56,94

134,43

2.8

knjižnica

103,25

3.8

depo za fotografijo

56,94

ekonomat muzejske trgovine

52,04

2.9

delovni depo

64,30

3.9

depojski kabineti

15,94

1.10

skladišče tehnične opreme

15,94

1.11

delovni kotički (4x)

63,76

skupaj

2440,24

skupaj

325,36

skupaj

842,64

5 | Servisni in tehnični prostori 0.1

prostor

obstoječe kvadrature (m2)

13,75

Prostori skupaj program

obstoječe kvadrature (m2)

RAZSTAVNI PROSTORI

KUSTOSTI

325,36

DEPOJI

842,64

UPRAVA

228,78

SERVISNI IN TEHNIČNI PROSTORI skupaj

2440,24

209,68 4046,70

102

10.12 | MAO II

PREREZ A - A

M 1:200

TRG

103

10.12 | MAO II

PREREZ B - B

M 1:200

104

10.14 | MAO II

PREREZ C - C

M 1:200

regali

105

10.15 | MAO II

FASADA JUG

M 1:200

TRG

106

10.16 | MAO II

FASADA SEVER

M 1:200

TRG

107

10.16 | MAO II

FASADA VZHOD

M 1:200

108

10.17 | MAO II

FASADA ZAHOD

M 1:200

109

110

111

obstoječi točkovni temelj 300/120

nova temeljna A.B. vez - navzdol obrnjena

zaščitna pločevina

Sky-Frame zasteklitveni sistem

fi 30 cm

prezračevalni kanal

ventilacijska rega

skriti žleb

2 cm

UTRJENO NASUTJE

PODLOGA - podložni beton

PODLOGA - podložni cementni estrih

TALNA OBLOGA - kamnite plošče

T 2 | ZUNANJI TLAK PROTI TERENU

KONSTRUKCIJA - A.B. plošča

HIDROIZOLACIJA - SikaTop Seal-107

TOPLOTNA IZOLACIJA - xps

LOČILNI SLOJ - PE folija

PODLOGA - podložni cementni estrih

10 cm

5-7 cm

4 cm

20 cm

8 cm

10 cm

TALNA OBLOGA - zaglajen KEMA TAL M industrijski tlak

T 1 | NOTRANJI TLAK PROTI TERENU

52%

4 cm

2,2 cm

12 cm

1,25 cm

0,5 cm

30 cm

1,25 cm

16 cm

8/4 cm

8 cm

2,2 cm

52%

FASADNA OBLOGA - ekspandirana pločevina, odprtost

FILTRACIJSKA TKANINA

HIDROIZOLACIJA - Sikaplan SGmA 2,0

TOPLOTNA IZOLACIJA - Fragmat NeoSuper F

ZUNANJA PODLOGA - OSB plošče

KONSTRUKCIJA - A.B in jekleni IPE 400 stebri

TOPLOTNA IZOLACIJA - xps

PODKONSTRUKCIJA - lesene letve in leseni stebriči

PODLOGA - negorljive knauf plošče

NOTRANJA OBLOGA - tankoslojni omet Ytong

F | STENA PROTI ZUNANJOSTI

KONSTRUKCIJA - jekleni palični nosilec

NOTRANJA PODLAGA - negorljive knauf plošče

PARNA ZAPORA - Knauf Insulation LDS 100

KONSTRUKCIJA - nosilci IPE 160

TOPLOTNA IZOLACIJA - xps

KONSTRUKCIJA - kontra tramovi

TOPLOTNA IZOLACIJA - xps

ZUNANJA PODLOGA - OSB plošče

HIDROIZOLACIJA - Sikaplan SGmA 2,0

FASADNA OBLOGA - ekspandirana pločevina, odprtost

S | STREHA V NAKLONU

toplotna izolacija

podložni beton

podložni cementni estrih

armirano betonska konstrukcija

10.18 | MAO II

FASADANI PAS M 1:20

112

113

114

115

11 | LITERATURA IN VIRI

LITERATURA •

Vidan, D. (2011). Geografski vidiki kvalitete bivalnega okolja v soseski Nove Fužine. Zaključna seminarska naloga, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

• •

http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/zaksem_201109_dina_vidan.pdf Blejec, G., Čerpes I., Koželj, J. (2008). Urbanistično načrtovanje. Delovno gradivo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.

•

Boškič, R., Černič Mali, B., Sendi, R., Filipovič Hrast, M., Goršič, N., Zaviršek Hudnik, D. (2003). Large housing estates in Slovenia : overview of developments and problems in Ljubljana and Koper. Elaborat, Utrecht : Utrecht University, Faculty of Geosciences.

INTERNETNI VIRI: •

http://www.delo.si/assets/info5/20141222/Fuzine2014/fuzine2014.html

•

http://www.publicspace.org/en/works/g072-preureditve-nabrezij-in-mostovi-na-ljubljanici

•

http://trajekt.org/2012/10/02/regeneracija-sosesk-primer-fuzine/

•

http://www.mao.si/

•

http://www.dezeen.com/tag/community-centres/

•

http://www.zdus-zveza.si/lokalna-oskrba-hrane-za-zdravje-in-dobicek

•

http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=5882

•

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/promocija_lokalne_hrane/lokalno_pridelana_ zelenjava/lokalno_trajnostna_oskrba_in_kratke_verige/

•

http://www.ljubljana.si/si/zelena-prestolnica/zelene-tocke/20-trajnostnih-projektov-mol/mestnivrticki/

•

http://prostorisodelovanja.si/urbano-vrtickarstvo-v-ljubljani/

116

SLIKOVNI VIRI 1 “Nedeljski večer tik ob obravnavani lokaciji” : osebni arhiv avtorja

26 “Mesarski most” : https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/3/33/Mesarski_most_%281%29.JPG

2 “Valvasorjeva upodobitev Ljubljanice”: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanica#/media/File:Plovba_po_ Ljubljanici-Valvasor.jpg

27 “Zmajski most” : https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/6/69/Zmajski_most_%282%29.JPG

3 “Alojzij Schaffenrath - Brzice na Ljubljanici pri Fužinskem gradu okoli 1821” : https://sl.wikipedia.org/wiki/ Ljubljanica#/media/File:Alojzij_Schaffenrath_-_Grad_Fu%C5%BEine.jpg 4 “Ljubljanska Špica” : http://www.visitljubljana.com/si/aktivnosti/znamenitosti/53848/poidetail.html 5 “Gruberjevo nabrežje” : http://www.naprostem.si/uploads/news/spica_1.jpg

28 “Žitna brv” : https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_mostov_na_Ljubljanici_in_Gruberjevem_kanalu#/media/ File:%C5%BDitni_most_%282%29.JPG 29 “Plečnikove zapornice” : https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/3/38/Ple%C4%8Dnik_Zapornica_na_Lj-2. JPG 30 “Fabianijev most” : https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/3/3e/Fabijanijev_most_%283%29. JPG/1280px-Fabijanijev_most_%283%29.JPG

6 “Trnovski pristan” : http://www.visitljubljana.com/file/657320/nabrezja-1.jpg 31 “Mrtvaški most” : https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/2/2a/Mrtva%C5%A1ki_most_%281%29.JPG 7 “Grudnovo nabrežje” : http://ljubljanski.projekti.si/Data/Sites/1/images/zupanovi_predvolilni_projekti/ozivitev_ nabrezij_ljubljanice/grudnovo_nabrezje/111125_prenovljenogrudnovonabrezje_hr_nrovan_008.jpg

32 “Železniški most” : https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/18-ZelezniskiMostLjubljanicaMoste. JPG

8 “Gradaščica” : https://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/f/ff/Rooster_Bridge_Ljubljana.jpg 9 “Gradaščica pod mostom na Barjanski cesti” : http://images0.zurnal24.si/slika-_original-1368205824-887920. jpg

33 “Fužinski most”: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/4/4b/Fu%C5%BEinski_most_%281%29. JPG/1280px-Fu%C5%BEinski_most_%281%29.JPG 34 “Špica” : http://www.visitljubljana.com/file/2187342/pica-caffe-1.jpg

10 “Krakovski nasip” : http://www.arhivo.com/modules/gallery/uploads/krakovski1.jpg 35 “Eipprova ulica ob Gradaščici” : http://ipop.si/wp/wp-content/uploads/2013/04/Eipprova_Ljubljana.jpg 11 “Grudnovo nabrežje” : http://www.visitljubljana.com/file/502166/manjsadsc_8559.jpg 36 “Križanke” : http://www.visitljubljana.com/file/45476/krizanke_01.jpg 12 “Gallusovo nabrežje” : http://farm6.staticflickr.com/5495/9432388773_599c2d6698_b.jpg 37 “Center” http://www.jettingaround.com/wp-content/uploads/2014/09/preseren-21.jpg 13 “Breg” : http://www.delo.si/druzba/kult/ljubljani-evropska-nagrada-za-urbani-prostor.html 14 “Cankarjevo nabrežje” : http://www.eljubljana.si/wp-content/uploads/2014/06/Cankarjevo-nabre%C5%BEje.jpg 15 “Hribarjevo nabrežje” : https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4f/View_on_Hribarjevo_ nabre%C5%BEje.jpg16 “Petkovškovo nabrežje”

38 “Poljanska cesta” https://sl.wikipedia.org/wiki/Mestna_avtobusna_linija_%C5%A1t._2_%28Ljubljana%29#/ media/File:Javni_potni%C5%A1ki_promet,_Poljanska.JPG 39 “Univerzitetni klinični center” : http://images.24ur.com/media/images/600xX/Jul2012/60980111.jpg?223d 40 “Športni park kodeljevo” : http://www.visitljubljana.com/file/1853001/fmpgtmp_4t7mvz.jpeg

16 “Petkovškovo nabrežje” : http://s261.photobucket.com/user/unionlj/media/P4290177a.jpg.html 41 “Tržnica Moste” : http://www.lpt.si/uploads/cms/image/PICT0041.JPG 17 “Poljanski nasip” : http://www.pdrustvo-ptlj.si/img/1282986126a.jpg 18 “Šuštarjevo nabrežje” fe9d06bbc7417fe60398cc9dce9b6a9e.jpg

http://www.dri.si/resources/files/pic/novice/thumb_223__auto_

42 “Štepanjsko naselje” : https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0tepanjsko_naselje#/media/File:%C5%A0tepanjsko_ naselje.JPG 43 “Gostišče Portal” : http://e-poroka.com/wp-content/uploads/2014/10/GOSTILNA-PORTAL-5.jpg

19 “Brv na Špici” : http://ljubljanski.projekti.si/Data/Sites/1/images/zupanovi_predvolilni_projekti/ozivitev_nabrezij_ ljubljanice/most_pri_spici/mostprispici_dwedam.jpg 20 “Streliška brv” : https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/0/08/Gruberjeva_brv_2013_%282%29.JPG

44 “Nove Fužine” : http://www.delo.si/assets/info5/20141222/Fuzine2014/pic/slike_fuzine001.jpg 45 “Muzej za arhitekturo in oblikovanje” : http://www.kamnaizlet.si/sites/www.kamnaizlet.si/files/imagecache/ destination_gallery_lightbox/arhitekturni%20muzej_02.jpg

21 “Barjanski most” : http://www.atelierarhitekti.si/#modul=arhitektura&mod=geografsko&art=59 22 “Hradeckega most” : https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4d/Hradeckega_most_ Ljubljana_%281%29.JPG/1920px-Hradeckega_most_Ljubljana_%281%29.JPG

46 “Le Corbusier - Plan voisin” : https://couplarchideas.wordpress.com/2012/10/18/similarity-difference-andperspective/ 47 “Savsko naselje v začetkih gradnje” : http://ipop.si/2010/05/23/blok-party-v-savskem-naselju/

23 “Čevljarski most” : https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/3/34/Ljubljana_Cobbler’s_Bridge.JPG 48 “Štepanjsko naselje v začetkihgradnje” : http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=422862&page=29 24 “Ribja brv” : http://www.naprostem.si/uploads/news/ribja_brv.jpg 25 “Tromostovje” : http://www.dmcbalkan.com/wp-content/gallery/slovenia/tromostovje_jeseni_3762_orig.jpg

117

49 “Bežigrajska soseska b5e4e55fb0_b.jpg

BS 3 v začetkih gradnje” : https://c2.staticflickr.com/6/5317/5860741200_

SLIKOVNI VIRI 50 “Žerjavi na Fužinah - Pot na Fužine, julij 1980” : http://www.delo.si/assets/info5/20141222/Fuzine2014/ fuzine2014.html

73 “Ljubljanska mestna Tržnica oz. tržnica Center” http://www.itr.si/uploads/zO/lb/zOlb10aWKcyFUgiXEZW7Mw/ Smalcic_Krivec_1.jpg

51 “Žerjavi na Fužinah - Brodarjev trg, julij 1980” : http://www.delo.si/assets/info5/20141222/Fuzine2014/ fuzine2014.html

74 “Tržnica Moste” : http://www.ljubljana.si/file/795299/fmpgtmp_tg0juj.jpeg 75 “Tržnica BTC” : http://www.visitljubljana.com/file/1386741/trznica-btc-mala2.jpg

52 “France Popit v naselju Fužine, oktober 1980” : http://www.delo.si/assets/info5/20141222/Fuzine2014/ fuzine2014.html 53 “Stanovanjska gradnja na Fužinah - Brodarjev trg, april 1982” : http://www.delo.si/assets/info5/20141222/ Fuzine2014/fuzine2014.html 54 “Stanovanjska gradnja na Fužinah - Brodarjev trg, april 1982” : http://www.delo.si/assets/info5/20141222/ Fuzine2014/fuzine2014.html

76 “Promenade Samuel-de Champlain” : http://cf.archdaily.com/media/images/5010/268c/28ba/0d42/2200/0e3d/ large_jpg/stringio.jpg?1414338165 77 “The Library” : http://www.cobe.dk/img/slide/cobe_culture_house_nw_image_27.jpg 78 “Warkfield Market Hall” : http://www.adjaye.com/site/assets/files/1829/wakefield_project_1.800x544.jpg 79 “The Edge park” : http://www.landezine.com/wp-content/uploads/2011/11/06-w-architecture-the-edge-park.jpg

55 “Gradbišče Preglov trg, maj 1985” : http://www.delo.si/assets/info5/20141222/Fuzine2014/fuzine2014.html 80 “Tržnica na Jesenicah” : http://www.delo.si/assets/media/picture/20141017/Delo_Foto-2014101616002474575300.jpeg?rev=1

56 “Vrtec Zelena Jama - enota Vrba”: osebni arhiv avtorja 57 “OŠ Martin Krpan” : osebni arhiv avtorja

81 “Mercado di Ribeira” : http://cdn2.asthebirdfliesblog.com/content/images/posts/food%20court%20at%20 mercado%20da%20ribeira%20in%20lisbon_x960.jpg

58 “Samopostrežni center Merkator” : osebni arhiv avtorja 82 “Village of white cubes inside traditional showroom” : http://www.archaic-mag.com/wp-content/ uploads/2014/10/00-the-village-on-paper-island1.jpg

59 “Knjižnica Jožeta Mazovca” : osebni arhiv avtorja 60 “Zdravstveni dom Fužine” cache/7acce66d40ec90c2d61987b409cbf850_XL.jpg

http://www.zd-lj.si/zdlj/media/k2/items/

61 “Srednja šola za Gostinstvo in turizem” : http://filternet.si/content/uploads/2013/03/Srednja-%C5%A1ola-zagostinstvo-in-turizem-Ljubljana_foto_Marjeta-Vre%C4%8Dek.jpg

83 “Spanish slaughterhouse converted into community centre” : http://static.dezeen.com/uploads/2014/09/ Resin_Interpretation_Centre_by_Oscar_Miguel_Ares_Alvarez_dezeen_784_a.jpg 84 “Zaraščenost rečnega brega” : osebni arhiv avtorja 85 “Omejitev prostora z drevoredom” : osebni arhiv avtorja

62 “OŠ Nove Fužine” : http://www.os-novefuzine.si/wp-content/blogs.dir/3147/files/nakljucna/osnovna-sola-novefuzine.jpg 63 “Grad Fužine - Muzej za arhitekturo in oblikovanje” : http://www.kamnaizlet.si/sites/www.kamnaizlet.si/files/ imagecache/destination_gallery_lightbox/arhitekturni%20muzej_02.jpg

86 “Neurejeno vozišče” : osebni arhiv avtorja 87 “Neprimeren zaključek poti ob rečnem bregu” : osebni arhiv avtorja 88 “Številna parkirana vozila ob neurejenm vozišču; zanimiva strešna forma” : osebni arhiv avtorja

64 “Dom starejših občanov Fužine” : http://www.dso-fuzine.si/images/1-155_8047_POP.jpg 89 “Kljub zaraščenosti rečnega brega si ljudje vseeno želijo stik z vodo” : osebni arhiv avtorja 65 “Panoramska slika dela Fužin” : osebni arhiv avtorja 90 “Iztek kolesarske in peš poti v lokalno krajevno cesto” : osebni arhiv avtorja 66 “Valvasorjeva upodobitev Fužinskega gradu v Slavi vojvodine Kranjske” : https://sl.wikipedia.org/wiki/ Grad_Fu%C5%BEine#/media/File:Fu%C5%BEine-Valvasor.jpg

91 “Veduta na kmetijska polja in Golovec v ozadju” : osebni arhiv avtorja

67 “Pogled na MAO in prizidek hidroelektrarne z desnega brega Ljubljanice” : http://static.genspot.com/files/ images/straza75/__tfmf_41ufwo555tjgrw45s3we0q3l_7a96cdf7-e34c-469a-868f-78b628fa5f4e_0___selected.jpg

92 “Celotna površina ob objektih je namenjena dovozu in parkiranju avtomobilov; zanimiva strešna forma” : osebni arhiv avtorja

68 “Vzorčni vrtički v Štepanjskem naselju” : http://www.ljubljana.si/si/zelena-prestolnica/zelene-tocke/20trajnostnih-projektov-mol/mestni-vrticki/1/gallery.html

93 “Omejitev dostopov do reke z objekti; črna gradnja” : osebni arhiv avtorja 94 “Neprimeren iztek kolesarske in peš poti” : osebni arhiv avtorja

69 “Tržnica Koseze” : http://www.lpt.si/uploads/cms/image/KOSEZE4.jpg 95 “Industrijski objekti zavzemajo večino rečnega brega” : osebni arhiv avtorja 70 “Tržnica Šiška” : http://www.gradimo.com/image/medium/589 71 “Tržnica Bežigrad (Plava Laguna)”: http://www.lpt.si/uploads/cms/image/BEZIGRAD.jpg 72 “Tržnica Vič” : osebni arhiv avtorja

118

ZAHVALA prof. mag. Petru Gabrijelčiču za mentorstvo in znanje skozi vsa leta; doc. Mojci Gregorski za somentorstvo, znanje, potrpežljivost, prijaznost, nasvete, kritike in vso pomoč. Z Vami sem se zares veliko naučil tekom diplome; staršema in bratu za vso spodbudo, žrtvovanje in pomoč tekom študija. Brez vas mi ne bi uspelo; prijateljem Darvinu, Mirzi, Mišotu ter sošolcem za vso pozitivnost, pomoč in upanje; Niki za lektorstvo; zahvalil bi se tudi njej...

119

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Sanel Muranović izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela z naslovom “Idejna zasnova programske in arhitekturne revitalizacije industrijskega območja ob Novih Fužinah”, ki sem jo izdelal pod mentorstvom prof. mag. Petra Gabrijelčiča in somentorstvom doc. Mojce Gregorski.

Sanel Muranović

120