Središče gastronomije - Manica Lavrenčič by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo diplomska naloga

SREDIŠC ŠE GASTRONOMIJE Manica Lavrencic m e n to r : p ro f. M i lo š F lo r i j a n c i c , u . d . i . a . somentor: doc. Mitja Zorc, u.d.i.a. konzultant za renovacijo: Matthieu Coquery, arch. hmonp. k o n z u l t a n t z a k o n s t r u k c i j o : d o c . d r. M a t e j B l e n k u š leto vpisa 2006 leto izdelave diplomske naloge 2013

idejni nacrt prenove gradu Lože pri Vipavi

povzetek>>>

Zgornja Vipavska dolina je sinonim za stičišče; interakcija mediteranskega podnebja s celinskim ter odnos med krajinsko in romansko kulturo je območje izrazito zaznamovalo ter hkrati odprlo možnosti unikatnemu. Objekt se nahaja v vasi Lože pri Vipavi. Izhodišče naloge je oživitev prvotne počitniške vile iz 16. stoletja, ki je v preteklosti predstavljala pomembno zbirališče umetnikov, znanstvenikov in kulturnikov, v center gastronomije in tako prispevati k razvoju omenjenega dela doline na širšem območju kulture, izobraževanja ter turizma. Diplomsko delo obravnava problem zapuščenosti dvorca v zadnjih desetletjih oz. ponovno oživitev visoke arhitekture tega območja. Na osnovi etičnega odnosa do kulturne dediščine so kvalitetne obstoječe strukture obnovljene, nova arhitektura pa subtilno vmeščena v prvotne okvirje. Jasno podrejanje novega narekuje k poudarjanju obstoječega. Poseg tako ohranja oz. nadgrajuje kvalitete gradu ter ga aktivno vključuje v dogajanje doline. V projektu se predvidi obnova kopleksa na podlagi konzervatorskega načrta Zavoda za varstvo kulturne dediščine in umetnostno-zgodovinskega razvoja podobnih arhitekturnih struktur širšega območja. S programsko dopolnitvijo oz. vključevanjem lokalne kulinarike center tako zaživi v globalno gastronomsko središče, ki poleg izobraževanja in degustacij neposredno pripomore k turistični in kulturni dopolnitvi širšega prostora.

summary>>>

The Upper Vipava Valley is synonymous with junction; the interaction of continental and Mediterranean climate and the relation between landscape culture and the Roman one have distinctly marked the area and at the same time opened up possibilities to unique characteristics. The starting point of this work from Lože near Vipava is to revive of what initially was a holiday villa, which in the past represented an important meeting place for artists, scientists and cultural workers, into the center of gastronomy, and thereby to contribute to the development of that part of the valley on the wider field of culture, education and tourism. This thesis deals with the problem of an abandoned mansion in the recent decades and the revitalizing of the high architecture of the area. Based on the ethical approach to cultural heritage, the quality existing structures are renovated, while the new architecture is subtle in the places of original frames. What is new clearly complies, what dictates the emphasis on what already exists. The interference therefore maintains and upgrades the quality of the castle and actively integrates it in the events taking place around the valley. The project foresees the renovation of the complex, based on the Institute for Protection of Cultural Heritage conservation plan and the art-historical development of similar architectural structures of the wider area. Together with the program completion and the involvement of local cuisine, the center comes to life into a global gastronomic meeting place, which in addition to education and tastings directly contributes to the tourist and cultural supplement to the wider area.

Ključne besede: Vipava, prenova, grad Lože, gastronomski center, kulinarika, kulturni center, kulturna dediščina.

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

povzetek . 2

kazalo>>>

POVZETEK.SUMMARY

UVOD.0

ORIS.1

6 položaj stavbe v prostoru makrolokacije položaj stavbe v prostoru mikrolokacije

7 8

ANALIZA RAZVOJNIH ZAKONITOSTI.2

ZGODOVINA DVORCA.3

OBSTOJEC Š E S TA N J E . 4

GASTRONOMIJA.5

ŠJA.6 ANALIZA OBMOC

PRIMERI IZ UVEL JAVL JENE PRAKSE.7

P R O J E K T. 8

L I T E R AT U R A . V I R I

arhitekturni elementi baročni tip podeželjske vile beneški tip vile

zgodovinski okvir gradnja vile skozi čas zgodovinski oris

predlog prenove pogledi na vilo interier

splošno el bulli

širše območje zaščita območje urejanja geometrija

koncept tehnično poročilo grafične priloge prostorski prikazi

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

12 13 16

20 21 22

25 26 28

30 31

33 35 36 37

45 52 56 78

kazalo . 3

UVOD.0

uvod>>>

Vipavska dolina je dolina burje in sonca. Spoznjanje ugodnih bivanjskih pogojev je vplivalo na gosto poselitev na dnu in posejane dvorce na vpenjajočih se robovih doline. Eden izmed biserov je tudi dvorec Cobenzl imenovan tudi grad Lože. Dvorec je že več desetletij zapuščen in neprimerno vzdrževan, zato je sama ideja projekta prenova dvorca in umestitev primernega programa. Glede na splošne konzervatorske smernice, idejne načrte iz preteklosti, že izvedenih preteklih programov in potrebe doline je kulinarični program visokega ranga ena izmed primernih rešitev. Tako bi se v vedno bolj turističnem delu Primorske nivo gastronomije, vinarstva in kulture na sploh močno dvignil. Metoda dela sloni na analizi likovnih in funkcijskih značilnosti območja ter raziskovanju arhitek turnih elementov in različnih možnosti renovacije znotraj omejitev. Na celoten proces neposredno vpliva tudi vloga dvorca skozi zgodovino. Cilj naloge je ponovna oživitev spomeniško zaščitenega kompleksa z baročnim parkom, umestitev primernega nadstandardnega programa ter izboljšava komunikacije dvorca tako z objekti na parceli kot tudi s samo dolino. Ključna je vzpostavitev interakcije objekta z okolico: tako na lokalni kot tudi globalni ravni. Ključne besede: Vipava, prenova, grad Lože, gastronomski center, kulinarika, kulturni center, kulturna dediščina. 0.1

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

0.1 Dvorec Lože pri Vipavi, vir: osebni arhiv

središče gastronomije

uvod . 5

ORIS.1

položaj stavbe v prostoru makrolokacije>>>

vipavska dolina Arhitekturna krajina Vipavska sodi v soško-vipavsko arhitekturno regijo. Ime seveda nosi po zgodovinsko in arhitekturno največjem naselju te prostorske enote. Vipavska je del Vipavske doline, ki zajema dve arhitekturni krajini, Novo Gorico in Vipavo. Ločnica poteka prečno čez dolino med Črničami in Šempasom. S kraško-primorsko, idrijsko-trnovsko in notranjsko-brkinsko tvori soško-vipavska arhitekturna regija skupino primorskih arhitekturnih regij. Ta delitev povečini tudi sovpadaz geografskim in krajinskim pojmom pokrajine Primorske, čeprav je nekoliko nasprotovanj v severnem in notranjskem delu pokrajine. lože Lože so gručasta vas v zgornji Vipavski dolini. Postavljene so ob vznožju Vipavskih gričev. Vas se je skozi stoletja širila in sčasoma se je oblikovalo naselje sestavljeno iz dveh delov: Srednja vas in Jamški. Vsaka družina si je nekdaj, glede na lastne zmožnosti in okus, oblikovala domačijo. Dodajali so stavbo za stavbo in tako so se dvorišča počasi zapirala. Proti vaškim potem so obrnjene zadnje strani hiš, ki oblikujejo značilne gase. Domače življenje in gospodarstvo pa poteka na “borjaču”. Taka razporeditev je že nekdaj pomenila razumno porabo prostora, bivališče je bilo zavarovano pred burjo, pa še vsak gospodar je imel pregled nad svojo lastnino. Skoraj na vseh zgradbah izpred sto in več let so ohranjeni kamniti okenski okviri in portali – čudovito obdelani hranijo v napisih spomin na človeka, ki jih je dal postaviti. Kmetje so se bali hude ure in toče, morda so prav zato po vipavskih vaseh tako pogosta vaška znamenja. Ob cesti med Ložami in Mančami stoji znamenje z reliefom. Ta prikazuje križanje. Je preprosto ljudsko klesarsko delo. 1.1

1.2

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

1.1 Slovenija, vir: http://www.vipavska-dolina.si/ 1.2 Vipavska dolina, vir: arhiv občine Vipava

središče gastronomije

oris . 7

položaj stavbe v prostoru mikrolokacije>>>

>prikaz lege vile glede na stavbno strukturo vasi

1.3

lega baročne podeželjske vile glede na vas Za vipavsko območje je značilno, da vile pogosto stojijo na izpostavljenih mestih, kjer je morda v preteklosti že stala grajska stavba, s tem pa nadaljujejo staro fevdalno izročilo, ki ga sosednja Beneška republika – z izjemo Furlanije – ni poznala. Tudi fevdalčevo bivališče je pomenilo središče življenja na podeželju, vendar pa je ravno razlika v lastniški strukturi na Goriškem in v Vipavski dolini dopuščala gradnjo podeželske vile tudi v središču manjšega zaselka ali vasi, najpogosteje v neposredni bližini krajevnega sakralnega objekta, kar pa potrjuje primer Vile Cobenzl v Ložah, saj je lega vile neposredno v vasi, čeprav njena lega ni gručasta. 1.4

1.5

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

1.3 Letalski posnetek dvorca Lože pri Vipavi, vir: arhiv občine Vipava 1.4 Letalski posnetek vasi Lože pri Vipavi, vir: https://maps.google.si/ 1.5 Dvorec Lože pri Vipavi, vir: osebni arhiv

središče gastronomije

oris . 8

ANALIZA RAZVOJNIH ZAKONITOSTI.2

analiza razvojnih zakoniosti>>>

>prikaz stavbne strukture vasi v odnosu do obdelovalnih površin

pojem vas Vas leži na nerodovitnem terenu, v bližini trgovskih poti ali križišč. Obkroža jo rodovitna zemlja primerna za obdelovanje. Običajno zavzema višjo lego zaradi varnosti, boljšega pregleda nad okolico, boljše možnosti obrambe, ugodnega odtekanja meteornih vod. Meja širjenja vasi je določena z začetkom rodovitne zemlje. tipologija trgov, ulic Poti so ozke in potekajo po najnižje ležečih zemljiščih, zato da voda čim prej odteče. Komunikacije so vijugaste in tako zaščitene pred vetrovi. Navadno potekajo v smeri sever–jug ali vzhod–zahod. Nimajo pravokotnih križišč, temveč le priključke. Med potmi so nastali otoki, sestavljeni iz posameznih parcel. 2.1

2.2

2.3

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

2.1 letalski posnetek zgornje Vipavske doline, vir: občina Vipava 2.2 Lože z dvorcem v mapi franciscejskega katastra, k.o. Lože, vir: arhiv republike Slovenije 2.3 Stavbni fond sosednje vasi Goče, vir: arhiv republike Slovenije

središče gastronomije

zgodovina območja . 10

analiza razvojnih zakoniosti>>>

>prikaz odnosa med zaprtim in odprtim prostorom kompleksa podeželjske vile

2.6

pojem baročna podeželska vila > funkcionalni vidik: podeželska vila je stavbni kompleks, sestavljen iz poslopij oziroma površin z različnimi funkcijami, celota pa je središče večje ali manjše zemljiške posesti: 1. rezidenčno poslopje ali dvorec, “ki mora biti v skladu s potrebami lastnika in njegove družine zgrajeno tako, kot se gradijo palače v mestih”; 2. dvorišča: sprejemno in “gospodarsko” dvorišče – borjač 3. poslopje z bivališčem za upravnika in služinčad, ki mora biti blizu vhoda v vilo, hkrati pa ne preveč oddaljeno od rezidenčnega poslopja; 4. gospodarska poslopja z ločenimi hlevi za delovne (konji in voli) in za hrano gojene živali (govedo, prašiči, kokoši, golobi), s skednji, shrambami za žito in druge pridelke, kletmi itd.; 5. kapela; 6. vrtovi ali parki; 7. obzidja, stolpi, jarki in drugi obrambni elementi > formalni oz. oblikovni vidik: 1. beneški tip vile 2. poskus posnemanja videza in udobja mestne palače vir: H. Seražin, Vile na goriškem in vipavskem od 16. do 18. stoletja, 2006

2.5

2.4

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

2.4 Cesta, vila Nemitzhof, rezidenčno poslopje, vir: H. Seražin, Vile na goriškem in vipavskem od 16. do 18. stoletja, 2006 2.5 Solkan, vila Bartolomei, vir: http://kraji.eu/PICTURES/goriska/nova_gorica_z_okolico/solkan/DSC_7047_solkan_hotel_sabotin_big.jpg 2.6 Solkan, vila Bartolomei, vir: http://kraji.eu/PICTURES/goriska/nova_gorica_z_okolico/solkan/DSC_7047_solkan_hotel_sabotin.jpg

središče gastronomije

zgodovina območja . 11

analiza razvojnih zakoniosti> arhitekturni elementi> vipavska>>

2.7

2.6

likovne sestavine

»Prazgodovina in čas Rimljanov sta na tem področju pustila utrjena gradišča in nekaj rimskih spomenikov, večino umetniške dediščine vipavskih vasi pa sodi v čas srednjega veka in poznejših obdobij. Renesansa na vipavskem območju ni pustila večjega arhitekturnega pečata, saj je bil to čas turških vpadov, protestantizma, habsburško – beneških vojn,... Barok je večji pečat pustil v cerkveni arhitekturi. V podobah vasi pa je postal kamen zaščitni prepoznavni znak, ki je posledica beneško vplivnega baroka pri nas.« 2.9

2.8

vi r : I. Sa p a č: G r a j ske sta vb e v za h o d n i Sl o ve n i j i , Z g o r n j a Vi p a vska d o l i n a , L j u b l j ana 2008

Likovni razvoj arhitektonskih elementov vipavskega območja se je torej začel v času Rimljanov, ko so nastajale tudi prve utrdbe (največja v sedanji Ajdovščini), šele med in po obdobju baroka se je začela konkretna uporaba kamna. Oboki, portali, vodnjaki so bili sprva preprosti, brez okraskov. V 19. stoletju pa je mnogo ljudi iz vipavskega služilo kruh v Trstu, proračun kmetov se je povišal še z dodatno dejavnostjo, tako da so se kamniti arhitekturni elementi vedno bolj tudi likovno izpopolnjevali. 2.11

2.10

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

2.6, 2.7 Ozeljan, vila Zucatto, rezidenčno poslopje, vir: H. Seražin, Vile na goriškem in vipavskem od 16. do 18. stoletja, 2006 2.8, 2.9 Podnanos, vila Zajčji grad, vir: E. Cevc, Podnanos, Enciklopedija Slovenije, 9, Ljubljana 1995 2.10, 2.11 Podnanos, vila Zajčji grad, vir: http://www.tic-podnanos.si/arhitektura/83-zajcji-grad-garzarollijev-gradic-tavcar-podnanos

središče gastronomije

zgodovina območja . 12

analiza razvojnih zakonitosti> baročni tip podeželjske vile>>

>prikaz vpliva reliefa na zasnovo stavbne strukture vasi

funkcijske sestavine Funkcijske sestavine se predvsem kažejo v lokacijah samih naselbin oz. pozicijah posameznih stavb v naselju. 1. oblikovanje parcel> Podoba domačij ter hiš v nizu je potrebno obravnavati z vidika obsega posameznih parcel. Ti obsegi so bili po vsej verjetnosti določeni na podlagi katastra Marije Terezije in tako omejevali izbor možnosti. Tudi če ni upoštevana predpostavka, da je parcelo dokončno determinirala komunikacija - pot oz. steza, na podlagi katere so tvorjeni »otoki« stavbnih parcel, ne smemo spregledati prilagajanja terena. Kaže se v tem, kako je rodovitna zemlja znotraj parcele uporabljena za vrt in druge zasaditve. 2. vpliv reliefa> Omeniti je potrebno tudi spretno izkoriščanje naklona parcele za gradnjo vkopanih kletnih prostorov z minimalnimi izkopi. Tako je kletni prostor z naravno nižjo temperaturo služil kot vinska klet. Stanovanjski del objekta je postavljen običajno na najvišjo lego zaradi lažjega odtoka vode ob deževnih dnevih. 2.12

2.13

2.14

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

2.12 Lože z dvorcem v mapi franciscejskega katastra, k.o. Lože, vir: arhiv republike Slovenije 2.13 Lože pri Vipavi, vila Cobenzl, Valvasorjeva skica nemalo po izgradnji, konec 17. stol., vir: arhiv republike Slovenije 2.14 Kojsko, vila Coronini, F. Andreas, Kojsko, 1852, vir: Cf. Osvald, 2004

središče gastronomije

zgodovina območja . 13

analiza razvojnih zakonitosti> baročni tip podeželjske vile>>

>prikaz dominantnih arhitekturnih elementov podeželjske baročne vile

2.15

2.16

2.17

konstrukcijske sestavine 1. tip tlorisa> Na Goriškem se je na začetku 17. stoletja izoblikoval poseben tip rezidenčnega poslopja z beneškim tlorisom in dodanimi obrambnimi elementi, ki so bili zgolj dekorativnega namena. 2. novost> Dimniki v obliki različno okrašenih piramidalnih obeliskov, kakršni se pojavljajo tudi v vili Thurn v Vipolžah in katerih dekorativno funkcijo so po vzoru Palladijevih vil ponekod zamenjevale kamnite skulpture. 3. sprememba tlorisne oblike> Stopnišče se v skladu z novimi baročnimi tendencami gibanja ob osrednji osi v prostoru prestavi na konec salona (v osrednjo ali vogalno os), stavbe pa poleg kamnitih ključastih strelnic pogosto krasijo kamniti podstrešni konzolni venci in vogalni stolpi, ki prevzemajo dediščino srednjeveškega gradu.

2.18

2.19

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

2.15 Sebastiano Serlio, načrt za utrjeno vilo s štirimi stolpi, vir: H. Seražin, Vile na goriškem in vipavskem od 16. do 18. stoletja, 2006 2.16, 2.15 Vipolže, vila Thurn, načrt rezidenčnega poslopja, vir: H. Seražin, Vile na goriškem in vipavskem od 16. do 18. stoletja, 2006 2.18, 2.19 Vipolže, vila Thurn, vir: arhiv občine Brda

središče gastronomije

zgodovina območja . 14

analiza razvojnih zakonitosti> baročni tip podeželjske vile>>

>prikaz odnosa med stanovanjski in gospodarskim poslopjem kmečke hiše 16. stol. v odnosu do dvorišča

2.22

2.23

tipologija kmečke hiše 15 in 16. stoletja na območju severne Italije Značilna kmečka hiša 15. in 16. stoletja v severni Italiji je bila sestavljena iz nizkega masivnega stolpa in temu dodanega stranskega poslopja s portikom v pritličju in ložo v nadstropju (vila delle Cattane pri Vicenzi). Od hiše so bila ločena druga gospodarska poslopja, celota pa je skupaj z zidom sestavljala dvorišče, ki se je na eni strani odpiralo z vhodnim portalom. Takšne zasnove vil iz 15. in 16. stoletja so se delno ohranile tudi v sosednji Furlaniji, nekatere od njih pa so se kljub poznejšim predelavam ohranile tudi v zgornji Vipavski dolini. 2.24

2.21

2.20

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

2.20 Velike Žablje, vila Lanthieri, tloris, vir: H. Seražin, Vile na goriškem in vipavskem od 16. do 18. stoletja, 2006 2.21, 2.22, 2.23 Velike Žablje, vila Lanthieri, pogled, vir: KS Velike Žablje 2.24 Vicenza, vila delle Cattane, vir: www.wikipedia.it

središče gastronomije

zgodovina območja . 15

analiza razvojnih zakonitosti> beneški tip vile>>

glaven vhod

>prikaz vpliva simetrije na beneški tip vile

dvorišče

kanal

2.28

kanal

2.27

vplivi na beneški tip vile 1. beneška palača> Na oblikovno zasnovo beneške vile je odločilno vplivala in predstavlja prenos meščanske arhitekture na deželo. Dokaz za to je kockasta oblika večnadstropnih rezidenčnih stavb s formalno reprezentančno sprednjo fasado ter dva nasprotna si vhoda: vodnega (ki je gledal na kanal) in kopenskega (ta je gledal na fondamento). Glavni prostor je bila vhodna veža (andron), ki je povezovala oba vhoda stavbe. Vzdolž androna so se na vsaki strani vrstile sobe in od začetka 16. stoletja tudi notranje stopnišče, ki je vodilo v salon v prvem nadstropju ali v pianu nobile, namenjenem bivanju lastnikove družine. Sprednja fasada je ritmično zasnovana. 2. grad> Vplivi gradu se kažejo predvsem v fasadnih elementih (obrambni stolpi), ki so optično razširili sam objekt. Značila je tudi sprememba klasične tlorisne zasnove rezidenčnega poslopja: stopnišče se v skladu z novimi baročnimi tendencami gibanja ob osrednji osi v prostoru prestavi na konec salona ali pa se umakne iz osrednje osi na rob tlorisa. Stavbe poleg kamnitih ključastih strelnic pogosto krasijo kamniti podstrešni konzolni venci in vogalni stolpi, ki prevzemajo dediščino srednjeveških gradov zasnovano v renesančnem duhu.

2.25

2.26

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

2.25 Moš (Mossa), vila Cadelli, južno pročelje, vir: H. Seražin, Vile na goriškem in vipavskem od 16. do 18. stoletja, 2006 2.26 Moš (Mossa), vila Cadelli, vhod v kapelo, vir: H. Seražin, Vile na goriškem in vipavskem od 16. do 18. stoletja, 2006 2.27, 2.28 Shemi tlorisne zasnove pritličja in piano nobile beneške palače, vir: P. Lauritzen, A. Zielcke, Palaces of Venice, 1985

središče gastronomije

zgodovina območja . 16

analiza razvojnih zakonitosti> beneški tip vile>>

>prikaz razvoja kompozicije stolpov beneškega tipa vile

beneški tip vile s štirimi stolpi Glavna značilnost beneške vile so 4 vogalni obrambni stolpi, njihova primarna obrambna funkcija je bila popolnoma zanemarjena. Z omenjenim elementom so plemiške rodbine izkazovale zgolj reprezentativnost in opozarjale na vplivno vlogo v preteklosti. 2.34

2.33

2.32

beneški tip vile z dvema stolpoma Omenjeni tip vile je posledica vpliva Avstroogrske, saj so bile razmere na avstrijski strani ravno obratne. Starejše plemiške rodbine na vipavskem in ponekod na goriškem niso potrebovale dokazovanja, zato so pri gradnji novih dvorcev ali vil skušale upoštevati najnovejše arhitekturne pridobitve. Skušale so doseči spoštovanje in dostojanstvo z gradnjo rezidenčnih poslopij, ki so posnemala staro grajsko arhitekturo, omogočala obrambo posesti, hkrati pa spoštovanje do podeželskih razmer; skromnost in zlitje z okoljem. Glavni pobudnik je bil eden vodilnih avstrijskih arhitektov Nicolò Pacassi, ki so mu sledile pomembnejše rodbine kot so Attemsi, Lanthieri ter rodbina Cobezl. Iz tega razloga je vila Cobenzl (op. kasneje preimenovana v dvorec Lože) zgrajena po omenjenih predpozicijah. Predvidevanje, da je sama vila z dvema stolpoma nedokončana, je torej ovrženo.

2.31

2.30

2.29

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

2.29, 2.30, 2.31 Rubije, vila Coronini, vir: C. Ulmaer, Ville friulane: storia e civiltà, 1993 2.32 Tapogliano, vila Pace, vir: http://www.fvg.info/wp-content/uploads/2011/11/villa_strassoldo 2.33, 2.34 Tapogliano, vila Pace, vir: C. Ulmaer, Ville friulane: storia e civiltà, 1993

središče gastronomije

zgodovina območja . 17

analiza razvojnih zakonitosti> beneški tip vile>>

>prikaz razvoja pozicije stopnišča beneškega tipa vile

2.36

2.35

pozicija stopnišča v beneški vili Po klasičnem baročnem vzoru je bilo stopnišče osrednji razkošni element salona, vendar so se z novimi baročnim tendencami pojavile nove tlorisne rešitve: 1. sprva se je stopnišče iz osrednje osi prestavilo na konec salona, 2. kasneje pa je vertikalna komunikacija popolnoma izgubila reprezentativno vlogo v salonu ter se umaknila osrednji osi. Najpogosteje je bila locirana ob robu stranske fasade ali pa v vogalu tik ob drugem vhodu. 2.38

2.37

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

2.35, 2.36 Kromberk, vila Coronini, vir: C. Ulmaer, Ville friulane: storia e civiltà, 1993 2.37, 2.38 Gravedona, vila Gallio, vir: A. Peroni, architetti manieristi nell’Italia settentrionale,1967

središče gastronomije

zgodovina območja . 18

ZGODOVINA DVORCA.3

analiza razvojnih zakontiosti> zgodovinski okvir>>

zgodovinski okvir 3.2

3.1

Stavba je bila kot neutrjen srednjeveški dvor zgrajena že v 12. stoletju. Sezidati naj bi ga dali grofje Bogenski. V 16. stoletju pa je posestvo prešlo v posest koroške rodbine Cobenzl. Vilo je dal (pred letom 1675) zgraditi Janez Filip Cobenzl, poročen s Katarino Lanthieri; pri zasnovi glavne stavbe se je verjetno zgledoval po beneškem tipu. Po izumrtju rodbine Cobenzl leta 1810 je vila skupaj z vsemi posestmi izumrle rodbine prešla v last rodovine Corosini-Cronberg, ki so jo pa leta 1822 prodali zdravniku dr. Jožefu Mayerju. Zadnji lastnik vile pred 2. svetovno vojno je bil pravnuk Evgen Mayer, diplomirani agronom, sadjar in vinogradnik, ki je do leta 1940 uspešno opravljal posestvo. Med obema vojnoma so se v vili Mayerjev zbirali številni znani kulturni delavci, med njimi slikarji Veno Pilon, Rihard Jakopič, Avgust Černigoj in pisatelj France Bevk. Veno Pilon je o podobi dvorca v svoji avtobiografiji takole zapisal: »Takrat sem se najbolj veselil družbe prijatelja Franceta Mesesnela, ki je često prihajal na svoj dom v Vipavi. Vpeljal me je v Loško vilo h Mayerjevem, kjer sem pogostoma užival gostoljubnost in občudoval veliko Cobenzlovo zbirko starih slik.« vi r : I. Sa p a č: G r a j ske sta vb e v za h o d n i Sl o ve n i j i , Z g o r n j a Vi p a vska d o l i n a , L j u b l j ana 2008

3.6

3.5

3.4

3.3

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

3.1, 3.2 načrti dvorca Lože, vir: ZKVKD Nova Gorica 3.3, 3.4, 3.5, 3.6 fotografije dvorca Lože iz leta 1957, vir: ZKVKD Nova Gorica, foto: Marijan Zadnikar

središče gastronomije

zgodovina dvorca . 20

analiza razvojnih zakonitosti> gradnja vile skozi čas>>

>shematski prikaz trenutnega stanja vile

stavbni razvoj Vila se je skozi stoletja razvijala glede na bivalne potrebe prebivalcev. Iz prvotne počitniške vile z osrednjim dvorcem in hišo z nastanitvijo za služnjičad ter povezovalnim dvoriščem se je tako začela širiti proti dolini in sicer po sistemu teras. S tem so se ustvarjali novi objekti namenjeni živini in servisem ter zunanji prostori: dvorišča in baročno urejen park.

Shematski prikaz razvoja obravnavanega območja na podlagi virov ZKVKD Nova Gorica ter pričevanj domačinov. 3.7

>1650

>1680

>1700

>1750

>1820

>1900

>1960

>2000

3.7 gradnja posameznih objektov dvorca Lože, vir: ZVKD Nova Gorica

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

zgodovina dvorca . 21

analiza razvojnih zakonitosti> zgodovinski oris 20. stoletja>>

vsebina in funkcija dvorca v 20.stoletju med vojnama Dvorec je bil pred 2. svetovno vojno središče dobro vzdrževanega kmetijskega posestva. Kompleks vile je bil sestavljen iz osrednjega reprezentančnega dela, v katerem je bilo stanovanje družine Mayer, in iz dveh stranskih kril, ki sta bili namenjeni za bivališča služinčadi in za konjske hleve. Zraven so bila še poslopja s kovačijo, garažo za vozove, mizarsko delavnico in prostori za živino. Do druge svetovne vojne sta se ohranila še bogata slikarska zbirka in bogato baročno pohištvo Cobenzlov. Ohranjena sta bila tudi velika knjižnica in družinski arhiv. Med 2. svetovno vojno je družina Mayer zapustila vilo, s seboj je odnesla tudi nekaj opreme in dragoceno Cobenzlovo zbirko slik. Po pričevanju domačina Jožeta Benčine so po vojni preostalo opremo raznosili domačini na svoje domove. Vojaki so imeli namen vilo celo požgati, vendar so se na upor domačinov odzvali s kompromisom. Odnesli so vsa okna in vrata. 3.8

po vojni Po končani vojni je bil Evgen Mayer zaradi finančne stiske primoran prepustiti vilo ljudskemu premoženju za potrebe vinogradniške šole, ki je v vili delovala med letoma 1949 in 1961. V osrednjem delu so uredili internat in učilnice. Na podstrešju in v nadstropju trakta za služinčad so uredili lična stanovanja za delavce. Po zaprtju šole pa je začel kompleks vile propadati. Od leta 1966 je bila v vili restavracija, ki jo je upravljala Kmetijska zadruga Vipava, pozneje so bila tu skladišča in stanovanja delavcev, vendar le do leta 1987, ko so vilo popolnima izpraznili in zaprli.

3.9

3.10

danes Po 8 letih zaprtja se je porodila ideja o preureditvi vile v muzej narodnoosvobodilnega boja za celo Primorsko. Po 1990 je bila celo aktualna ideja o ureditvi igralnice v prostorih vile, vendar je tudi ta zamrla. V letu 1992 je spomeniški službi celo uspelo popraviti udrto streho, vendar poseg ni mogel zaustaviti hitrega propadanja. Poleg tega so v notranjosti mladi domačini prirejali razna zasebna srečanja in ob tem poškodovali stavbno pohištvo, kamine in okrasje. Brez sledu so izginila baročna Cobenzlova vrata s kovanim okovjem. Tudi vrt je povsem zarasel. Vila je bila predkratkim denacionalizirana in obsojena na propad.

3.11

3.12

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

3.8 stanje dvorca Lože v letu 1980, vir: I. Sapač, Grajske stavbe v zah. Sloveniji, Zgornja Vipavska dolina, 2008 3.9, 3.10, 3.11, 3.12 stanje dvorca Lože v letu 2009, vir: občina Vipava

središče gastronomije

zgodovina dvorca . 22

Š E S TA N J E . 4 OBSTOJEC

obstoječe stanje> dvorec lože>>

dvorec.prerez>1.500>

situacija obstoječega stanja>1.2500>

dvorec.tloris ostrešja>1.500>

obstoječe stanje trakta.nadstropje>1.500>

obstoječe stanje dvorca.nadstropje>1.500>

obstoječe stanje trakta.pritličje>1.500>

obstoječe stanje dvorca.pritličje>1.500>

podatki o objektu lokacija .občina

obstoječe stanje dvorca.klet>1.500>

Vipava, Lože 150, 5271 Vipava predvideno leto izgradnje .12. stoletje tip objekta .podeželska vila glavni gradbeni materiali .kamniti zidovi, leseno ostrešje, korčna strešna kritina, leseno stavbno pohištvo, kamniti okenski okvirji, apnen omet... stanje objekta .objekt je zapuščen in zanemarjen, zasilno delno vzdrževan uporabnost .objekt je neizkoriščen ulica in hišna številka .Lože

4.1 načrti obstoječega stanja dvorca Lože, 1994, vir: občina Vipava

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

obstoječe stanje . 24

obstoječe stanje> dvorec lože> predlog prenove>>

predlog prenove V 80. letih prejšnjega stoletja je bil dvorec v najemu podjetja Mlinotest iz Ajdovščine, ki je s samim kompleksom imel velike načrte. Predvidena je bila prenova kompleksa v igralni salon z restavracijo in hotelsko nastanitvijo po vzoru arhitekta Marka Cotiča. Pri realizaciji projekta se je zataknilo zaradi odcepitve Slovenije od matične Jugoslavije in sprožitve denacionalizacijskega postopka družine Mayer proti takratnemu lastniku, občini Vipava.

4.5

4.4

››Namen naloge je opozoriti na možnost revitalizacije in prenove dvorca Lože (Leitenburg= pri Vipavi, ki je prvovrsten spomenik in pomemben del naše kulturne dediščine. Predlagana je nova vsebina, ki obsega hotelsko gostinski program, igralnico, manjše lokale ter razstavne in rekreacijske prostore, nudi možnost, da se opuščen objekt spremeni v atraktiven in programsko zaokrožen turistični kompleks.‹‹

V pritličnih prostorih sklenjene grajske stavbe je ››predvidena restavracija visoke kvalitete s kuhinjo, ofisom in pomožnimi prostori. Nadstropje je anmenjeno igralnici. Obsega hall, prostore za igre, gostinski del s prostori za krupjeje, uficio in pomožne prostore. V obokanih kletnih prostorih je možno urediti atraktivno vinskioklet ali pa nočni lokal z glasbo. V traktu je predviden Garni hotel s 46 ležišči v dvoposteljnih sobah. Ostali prostori v pritličju se namenijo ekskluzivnemu trgovskemu programu ali razstavnemu prostoru (etnografski muzej). Remiza z razgledno ploščadjo na strehi se preuredi v objekt z mešano trgovsko - gostinsko ponudbo. V prenovljenem gospodarskem poslopju so predvideni energetski prostori (kotlarna), garaže za goste ter manjši trgovinski lokali. V nadstropju so prostori za personal. Zunanja ureditev obsega ureditev parkirišč, vhodnega in notranjega dvorišča ter grajskega parka na zgornji terasi. V gozdu za gradom se uredijo sprehajalne poti in trim steza. Gospodarski objekt pod gradom je možno izkoristiti za konjerejo. Grajsko ponudbo tako dopolnjuje še lov, ribolov, tenis, jahanje, primorska kulinarika ter izbrana vina.‹‹ vir: občina VIpava, Cargo p.o., avtor Marko Cotič, dipl. inž. arh., Ljubljana 1989

4.3

4.2

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

4.2, 4.3, 4.4, 4.5, 4.6 načrti predloga prenove dvorca Lože, 1989, vir: občina VIpava

središče gastronomije

obstoječe stanje . 25

obstoječe stanje> dvorec lože> pogledi na vilo>>

4.7

4.8

4.9

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

4.7, 4.8, 4.9 obstoječe stanje dvorca Lože, vir: osebni arhiv

središče gastronomije

obstoječe stanje . 26

obstoječe stanje> dvorec lože> pogledi na vilo>>

4.10

4.11

4.13

4.12

4.13

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

4.10, 4.11, 4.12, 4.13 obstoječe stanje dvorca Lože, vir: osebni arhiv

središče gastronomije

obstoječe stanje . 27

obstoječe stanje> dvorec lože> interier>>

4.14

4.15

4.14

4.15

4.16

4.17

4.16

4.17

4.18

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

4.14, 4.15 obstoječe stanje dvorca Lože, nadstropje, vir: osebni arhiv 4.16, 4.17 obstoječe stanje dvorca Lože, pritličje, vir: osebni arhiv 4.18 obstoječe stanje dvorca Lože, klet, vir: osebni arhiv

središče gastronomije

obstoječe stanje . 28

GASTRONOMIJA.5

gastronomija> splošno>> Gastronomija (iz gr. γαστήρ (gastér) = želodec, trebuh, in vόμος (nómos) = pravilo, red ) je kulinarika, umetnost priprave dobre hrane, je kult izbrane hrane in kuharskih spretnosti. Gastronom je človek, ki se spozna na dobro kuho, tj. sladokusec, gurman, ter na izbiro hrane. Gastronomist je oseba, ki združuje teorijo in prakso v študiju gastronomije. vi r : h ttp ://e n .w i ki p e d i a .o r g

Gastronomija je torej umetnost priprave hrane na podlagi kulture, gurmanstva, estetike.

http://en.wikipedia.org/wiki/Cuisine

5.6

http://en.wikipedia.org/wiki/Pietro_Lorenzetti 5.5

Prehrana je gastronomsko-kulinarični, ekonomski, socialni, moralni, zdravstveni ter estetki pojem. V današnjem času je kulinarika rezultat dolgega zgodovinskega razvoja; neposredno je bila povezana z razvojem družbe, v kateri je živel človek. Znanstveno raziskovanje hrane ne sega prav daleč v preteklost. Termin “zdrava prehrana” se je začel pojavljati šele z razvojem medicine ter živiljske kemije. Začetek same znanosti o prehrani sega v 18. stoletje z odkritjem metabolizma po Lavoisieru. Do tedaj pa so spoznanja o prehrani slonela zgolj na empiriki. Umetnost priprave jedi so gojili že stari narodi. Viri pravijo, da je kuharska umetnost prišla iz Perzije v Grčijo v 5. stoletju pr. n. št., od Grkov pa so jo prevzeli Rimljani. Bistvo rimskih obedov najvišjega ranga so bile drage in eksotične sestavine servirane v neizmerno velikih količinah. Sam okus ter izgled jedi nista igrala najpomembnejše vloge. V srednjem veku je kuharska umetnost zamrla, ponovno oživela pa v dobi renesanse, najprej v Italiji. Od tam je prehajala v Francijo, kjer je svoj višek dosegla v obdobju baroka in rokokoja, v času Ludvika XIV. in XV. Svojevrsten primer v tem obdobju je Montier, kuhar Ludvika XV., ki je študiral medicino ter slikarstvo. Svoje znanje je tako vpeljal v prehrano in jo postavil na mnogo višji nivo družbene lestvice: za hrano je bisvenega pomena apetit kot produkt človekove psihe, ki pa je odvisna tako od metabolizma kot estetike. Hrana je torej človek in ne samo kulnarični izdelek. Kulinarični izraz se je prvič pojavil v pesmi Josepha Berchouxa leta 1801 z naslovom “Gastronomie”, term “gastronomija” pa je prišel v uporabo po objavi knjige Brillat-Savarin, “Physiologie du Gout”, leta 1825. vi r : d r. D r a ži g o st Po ko r n , Z a vo d R S za zd r a vstve n o va r stvo

http://en.wikipedia.org/wiki/Gastronomy

5.4

http://en.wikipedia.org/wiki/Jean_Anthelme_Brillat-Savarin

5.3

Gastronomija je širok pojem, ki zaobjema kuharske tehnike, prehrambene navade, znanost o hrani [...] skratka vse, kar ima opraviti z okušanjem, vonjanjem ter gledanjem; vklučuje vsa čutila. Gastronomija vklučuje odkrivanje, degustiranje, doživljanje, raziskovanje, razumevanje in pisanje o pripravi hrane ter senzoričnih lastnosti kulinarike kot celote. Prav tako preučuje, kako Konec 20. stoletja pa se je pojavil pojem “molekularna gastronomija”. Zajema subdisciplinarno znanost o hrani, ki skuša raziskati in razložiti kemijske ter fizikalne transformacije hrane nastalih med samo obdelavo sestavin in hkrati vključuje socialne, umetniške in tehnišne komponente. Molekularna gastronomija je sodoben način kuhanja, ki se izvaja v tesnem sodelovanju znanstvenikov in strokovnjakov iz področja živil, profesionalnih kuharjev ter vizualnih umetnikov. Izraz je leta 1998 skoval Oxfordski fizik Nicholas Kurti in francoski kemik INRA kemik Hervé This. vi r : G a d sb y, Pa tr i ci a ( 2 0 0 6 - 0 2 - 2 0 ) . “ C o o ki n g F o r Eg g h e a d s” . D i sco ve r M a g a zi n e .

http://en.wikipedia.org/wiki/Molecular_gastronomy

5.2

http://en.wikipedia.org/wiki/Molecular_gastronomy

5.1

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

5.1, 5.2 molekularna gastronomija, vir: wikipedia 5.3, 5.4 francoska kulinarika, vir: wikipedia 5.5, 5.6 priprava in uživanje hrane v Rimskem cesarstvu, vir: wikipedia

središče gastronomije

gastronomija . 30

gastronomija> el bulli>>

V hrani je toliko arhitekture kot je v konceptu okusa. Hrana je skupek sestavin, ki tvorijo celoto. Posebna pozornost je posvečena detajlom. Občutki ob prvem okušanju tako ostanejo nepozabni. Ferran Adrija, kuharski mojster elBullia.

5.19

5.18

5.16

5.15

5.17

5.14

elBulli je restavracija v lasti in upravljanju Ferrana Adria, kuharskega mojstra rojenega v Kataloniji. Kulinarični center je znan svetovno znan po avantgardni kuhinji po principu molekularne gastronomije. Nahaja se na Cala Montoji, mirnem zalivu blizu mesteca Roses na severu Španije, le nekaj ur iz Barcelone. Letno ima zaradi velikega povpraševanja po 2 milijonih stolov le 8000 gostov, ki so deležni gastronomskih užitkov. Na žalost se je center konec julija 2011 po približno 50 letih delovanja začasno zaprl. elBulli je bila pregrešno najboljša restavracija na svetu več desetletij. Njen koncept je heideggrovki pristop do hrane, kuhanja in končno tudi prehranjevanja. Podobna je arhitekturnemu postopku do novega projekta; na podlagi materialov in občutenj doživljanje novega prostora. Tako kot je Jorge Louis Borges Geideggerjev arhitekt, tako Ferran Adria pristopa do hrane: tradicionalen način nuje po prehranjevanju je dvignjil na mnogo višjo raven, ki zavzema trenutek, ko se srečajo izkušnje, okus in spomin. 5.13

5.12

V samem centru hkrati prebiva, raziskuje, se izobražuje med 60 in 80 ljudi, odvisno od letnega časa. Visoko stacionirani mojstri prihajajo iz celotnega sveta, prinašajo svoje znanje in ga z medsebojno izmenjavo in raziskovanjem nadgrajujejo. Izhodišče samega centra je podrobna študija posamezne sestavine, ki zajema vse lastnosti le-te: od oblike, teksture, gostote, okusa do odziva na različne tehnike priprave. Šele razumevanje posamezne sestavine omogoča nadaljnjo pot, da z minimalno tehniko priprave postane gastronomska kreacija. Centrer zavzema področja umetnosti, živilske industrije, znanosti, tehnike ter industrijskega oblikovanja. Najboljša svetovna restavracija, ki temelji na kulinarični raziskovalni fundaciji, ponovno odpira svoja vrata v poletju 2015.

5.11

5.10

5.9

5.8

5.7

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

5.7 - 5.19 kulinarično raziskovalna fundacija elBulli, vir: http://www.archdaily.com/174340/the-architecture-and-transformation-of-elbulli-from-worlds-best-restaurant-to-culinary-research-foundation/

središče gastronomije

gastronomija . 31

ŠJA.6 ANALIZA OBMOC

analiza> širše območje>>

analiza lokacije>

analiza višin>

analiza lokacije.analiza višin Sama vas Lože je potisnjena na rob Vipavske doline in sicer proti zahodu, vila pa ni del stavbne strukture vasi, ampak je locirana nad samo vas. Višine stavbne strukture so primerne manjšemu naselju; povečini prevladujejo enostanovanjske ali dvostanovanjske hiše z dvema etažama.

območje urejanja

stavbno tkivo

p+2

pot

p+1 p

100 m

analiza prometa>

analiza tokov>

analiza prometa.analiza tokov Glavne prometne poti doline peljejo mimo vasi. V vas so iz doline speljane le lokalne asfaltirane poti, naprej pa le makadamske, ki služijo kot servisne poti kmetijskih površin ter kot sprehajalne trase. Na podlagi obstoječih prometnih komunikacij potekajo prometni tokovi z izjemo pretoka pešcev, saj je mnogo stez speljanih po kmetijskih površinah zaradi manjših razdalj.

območje urejanja

glavna pot

pretok prometa

stranska pot

pretok pešcev

makadam

100 m

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

analiza območja . 33

analiza> širše območje>>

analiza reliefa>

analiza naravnih danosti>

območje urejanja

<155 m

agrarne pov.

145 m

gozd

>135 m

stavbna struktura

100 m

analiza reliefa.analiza naravnih danosti Glede na to, da je vas locirana ob robu doline je zato reliefno tudi nekoliko bolj razgibana. Sama vila pa je umeščena “nad vasjo”, kar predstavlja njen historični pomen za naselje in širše območje doline. Površine so povečini kmetijske; prevladujejo njive, na razgibanem terenu pa vinogradi. Linija teh pa se zaključi z območjem vile: ob objektu so na sončnih straneh nasadi vinske trte, za vilo pa se razprostira gozd.

100 m

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

analiza območja . 34

analiza> zaščita>>

Analiza zaščte kopleksa je povzeta po konzervatorskem programu Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica. Leta 2005 ga je pripravil Bojan Klemenčič, univ.dipl.um.zg., evidentiran kot Lože - Grad (EDŠ 4978), Konzervatorski program za vilo Cobenzl. Po spomeniškovarstvenih smernicah je osrednji dvorec z dvoriščem in baročno urejenim parkom popolnoma nedotakljv, medtem ko so ostali objekti s pripadajočimi zunanjimi prostori delono zaščiteni. Pri renovaciji je smiselno upoštevati glavne smernice predvsem pri osrednjem objektu dvorca s notranjim dvoriščem. Hkrati bi pa morale dopuščati mnogo več fleksibinosti predvsem pri prizidku dvorca in novozgrajenih objektih po drugi svetovni vojni, saj so kompozicijsko slabo vmeščeni v prostor in brez oblikovnega zgledovanja po značilnostih baročne gradnje.

analiza stopnje zaščite obstoječih objektov>

analiza zaščite zunanjih prostorov>

analiza stopnje renovacije>

1.stopnja>popolna renovacija oz. rekonstrukcija

2.stopnja>delna renovacija umetnozgodovinskih elementov ter fasadnih elementov

2.stopnja>delna renovacija umetnozgodovinskih ter fasadnih elementov

3.stopnja>ohranjanje gabaritov

4.stopnja >možnost saniranja

1.stopnja zaščite>popolna renovacija oz. rekonstrukcija stavbnega pohištva, ostrešja, fasadnih elementov, renovacija interiera (tlaki, ometi, stopnišče, stenske poslikave) 2.stopnja zaščite>delna renovacija interiera (stenske poslikave, stopnišča) ter rekonstrukcija fasadnih elementov 3.stopnja zaščite>renovacija kamnitega zidovja z nadgradnjo, upoštevanje obstoječih gabaritov ter tipologije stavbe 4.stopnja zaščite>možnost ohranjanja stavbnih gabaritov ali popolno saniranje

1.stopnja zaščite>popolna renovacija oz. rekonstrukcija vrta, tlakov, vrtnega pohištva (vodnjak, portali)

2.stopnja zaščite>možnost rekonstruiranjaparka z nimfejem

2.stopnja zaščite>možnost rekonstruiranja parka z nimfejem, ohranjanje odprtega prostora, možnost začasnih objektov

3.stopnja zaščite>ohranjanje odprtega prostora, možnost začasnih objektov 4.stopnja zaščite>možnost popolnega saniranja oz. pozidave

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

3.stopnja zaščite>možnost popolnega saniranja oz. pozidave

središče gastronomije

analiza območja . 35

analiza> območje urejanja>>

analiza polj intervencij>

analiza polj intervencij Na podlagi dokumentacije Zavoda za varstvo kulturne dediščine Nova gorica ter konzervatorskega načrta je osrednja stavba vile (sam dvorec) z notranjim dvoriščem popolnoma zaščiten. Ta del je primaren in po predvidevanju izhaja iz 12.stol. Na tem območju je potrebna popolna rekonstrukcija z minimalnimi spremembami v izgledu. Osrednji vrt je delnega pomena, tako da je možna delna sanacija. V spodnjem delu parcele so bili tekom 19. oz. 20. stoletja zgrajeni novejši objekti, ki pa so popolnoma neprimerni in celo zaželjeni sanacije.

1.stopnja>možnost popolne intervencije 2.stopnja>delna renovacija oz. rekonstrukcija 3.stopnja>prepoved intervencije linija stavbnega tkiva

analiza odprtega prostora>

analiza prostora med stavbiščem>

analiza prostora kompleksa vile Zunanji prostor vile je definiran na podlagi dvorišča, poti in zidu. Trije elementi, ki so ključnega pomena in neposredno vplivajo na komunikacijo med notranjim in zunanjim prostorom ter med obravnavano in sosednjimi parcelami. Glaven odprt prostor je osrednje notranje dvorišče, ki povezuje glavno stavbo s trakti in je preko pasaže povezan s servisnim dvoriščem, ki meji na belveder in bivše hleve ter je hkrati ključna točka komunikacije s celotnim območjem. Na tej točki se nahajajo sečišča vseh treh glavnih zunanjih elementov: dvorišča, zidu ter poti ob osrednjem vrtu, s katero je premagana višinska razlika terena.

>njivo

stavbišče območje stavbišča

>noter/zunaj

območje odprtega prostora glavno območje odprtega prostora

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

analiza območja . 36

analiza> geometrija>>

geometrija

materiali

geometrija geometrija organizacija

os drevo totem okno

analiza geometrije

ritem geometrija

ritem

simetrija

ritem simetrija

simetrija

ritem

simetrija

simetrija geometrija

simetrija

geometrija

Vila je po vzoru baroka simetrično zasnovana in ritmično enakomerna. Omenjene ugotovitve se kažejo že navzven na sami fasadi, razporeditvi oken. Interier osrednjega objekta je prav tako simetričen, medtem ko z vidika celotnega kompleksa simetričnost ni posebej izpostavljena.

geometrija

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

analiza območja . 37

PRIMERI IZ UVEL JAVL JENE PRAKSE.7

primer iz prakse> schneider + schumacher>> dostopi.komunikacije eksterier

7.3

7.2

7.5

7.1

7.4

schneider + schumacher> städel museum> frankfurt.nemčija.2007 Muzej je organiziran kot kompleks, ki izredno dobro komunicira z ostalim prostorom na ravni sosednjih parcel. Dodatni prostori, ki so potrebni za funkcioniranje novega umeščenega programa, so nameščeni v podzemlje osrednjega dvorišča. Servisni dostopi do omenjenenih prostorov so elegantno odmaknjeni s frontalnega pogleda. Sam kompleks je referenčni primer organizacije dostopov ter odlične komunikacije s sosednjimi 7.7

7.6

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

7.1, 7.2, 7.3 načrti Städel Museum, vir: http://www.archdaily.com 7.4, 7.5, 7.6, 7.7 Städel Museum, vir: http://www.archdaily.com

središče gastronomije

primeri iz uveljavljene prakse . 39

primer iz prakse> carlos puente>> komunikacije.interier eksterier

idejni načrti

7.9

7.12

7.11

7.8

7.10

carlos puente> hospederia de fonseca> salamanca.španija.1988 Primer ureditve obstoječe bolnišnice v nov kulturni center. Ohranjena je celotna nosilna kontrukcija katero je umeščen nov program po principu odmika od obstoječega oboda. Dodana vrednost je poglobitev notranjega dvorišča in s tem pridobitev večih nivojev zunanje ureditve in posledično več usmerjenih pogledov ter boljšega prehajanja in komuniciranja med samim objektom in okolico. Kompleks je zanimjiv zaradi organiziranosti komunikacije med zunanjostjo in notranjostjo, ki je dosežena z malimi posegi. 7.14

7.13

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

7.8, 7.9 Hospederia de Fonseca, vir: MATEUS, Francisco Aires – “Exercício de estilo”, Arquitectura e Construção, 2005 7.10, 7.11, 7.12, 7.13, 7.14 Hospederia de Fonseca, vir: http://www.conarquitectura.com/ca12/content/CA_125_large.html

središče gastronomije

primeri iz uveljavljene prakse . 40

primer iz prakse> fernando tavora>> vmestitev novega objekta h historičnemu

arquitextos 095.01: Restauro e Reabilitação na Obra de Fernando Távora | vitruvius

13. 03. 13 11:43 arquitextos 095.01: Restauro e Reabilitação na Obra de Fernando Távora | vitruvius

research bookshelf newspaper magazines in vitruvius

in vitruvius

architexts ISSN 1809-6298 search in architexts archive | who we are 095.01

research bookshelf

year 08, apr 2008

13. 03. 13 11:08

newspaper newspaper news magazines in vitruvius arts & culture sketches events competitions selections readers

in vitruvius

year 08, apr 2008

newspaper news arts & culture sketches events competitions selections readers

Restauro e Reabilitação na Obra de Fernando Távora O Exemplo da Casa dos 24 (1) Francisco Portugal e Gomes

Restauro e Reabilitação na Obra de Fernando Távora

095.01 abstracts how to quote

O Exemplo da Casa dos 24 (1) Francisco Portugal e Gomes

languages original: português

095.01 abstracts how to quote

languages

095

original: português

095.00 O caminho Niemeyer e a nova face de Niterói Luiz Fernando Janot

095.02 Broadacre City: meio ambiente, desenvolvimento sustentável e ecologia social Eduardo Della Manna

095 095.00 O caminho Niemeyer e a nova face de Niterói Luiz Fernando Janot 095.02 Broadacre City: meio ambiente, desenvolvimento sustentável e ecologia social Eduardo Della Manna

7.16

Fig. 8 - Pormenor da Planta Topográfica do Porto, 1839, onde é visível a estrutura do burgo medieval em torno da Sé Catedral

8/27

7.17

Fig. 23 - Casa dos 24, croqui de Fernando Távora

7.15

095.04 Arquitetura regional e sustentável Alfonso Ramírez Ponce

095.03 O plano de implantação da cidade da Parahyba (1585) – Parte II Alberto Sousa and Helena de Cássia Nogueira

095.05 A desconstrução do princípio Ensaio sobre o ensino do projeto de arquitetura (1) Fabiano Sobreira 095.06 Manifesto imobiliário – programa-piloto Wellington Cançado

095.04 Arquitetura regional e sustentável Alfonso Ramírez Ponce 095.05 A desconstrução do princípio Ensaio sobre o ensino do projeto de arquitetura (1) Fabiano Sobreira

7.19

095.06 Manifesto imobiliário – programa-piloto Wellington Cançado

f e r n a n d o t a v o r a > pousadas de guimarães> portugalska.1980 095.07

social: temas Pousada je objekt izHabitação 12. stoletja, ki je bil renoviran v 80. letih 20. stoletja. Umeščen je hotelski da produção contemporânea program z lUksuznimi dodatnimi dejavnostmi. Arhitekt je koncept kompleksa ohranil, vendar so Lizete Maria Rubano bile zaradi novega programa potrebne nadgradnje objektov oz. dograditev.

Kompleks je zanimjiv prav zaradi umestitve novih objektov ob historično pousado in sama rešitev Page 1 of 8 le-te. Kljub temu, da je frontalni pogled spremenjen, primarni historični izgled ne trpi, ampak je k večjemu poudarjen.

http://www.vitruvius.com.br/revistas/read/arquitextos/08.095/147

7.18

m a n i c a l a v r e n č i č > l e t o v p i s a 2 0 0 6 > m e n t o r p r o f . m i l o š f l o r i j a n č i 095.07 č > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013 Habitação social: temas da produção

23/27

095.03 O plano de implantação da cidade da Parahyba (1585) – Parte II Alberto Sousa and Helena de Cássia Nogueira

7.15, 7.17 Pousadas de Guimarães, vir: LEAL, João. Etnografias Portuguesas (1870-1970), Cultura Popular, Lisboa, 2000 7.16, 7.18 Pousadas de Guimarães, vir: http://www.vitruvius.com.br/revistas/read/arquitextos/08.095/147%20Page%201%20of%208 7.19 Pousadas de Guimarães, vir: http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=513936&page=7

središče gastronomije

primeri iz uveljavljene prakse . 41

primer iz prakse> donald judd>> monumentalnost.karakterni povdarek objekta

prerez>tloris posamezne etaže>

7.22

7.21

7.20

donald judd> eichholteren> švica.1943 Hiša Eichholteren je primer monumentalne arhitekture. Stavba je popolnoma prenovljena, poleg tega pa je v koncept vključena še terasa iz kamna, ki ji da dodatno vrednost ter monumentalno povzdigne hišo nad gladino jezera. S tem so pridobljeni dodatni kvalitetnejši pogledi tako na okoliško naravo kot tudi na samo umestitev objekta v prostor. Objekt je referenčni primer zaradi umestitve t.i monumentalnega podstavka, ki služi kot terasa. S tem hiši daje nov, reprezentativnejši karakter. 7.24

7.23

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

7.20, 7.21, 7.22 Hiša v Eichholternu, vir: http://sixosixh.com/?m=201003 7.23, 7.24 Hiša v Eichholternu, vir: http://www.archdaily.com

središče gastronomije

primeri iz uveljavljene prakse . 42

primer iz prakse> GXN (innovation unit of 3XN)>> program.lokalno črpanje.globalno delovanje

7.34

7.37

7.33

7.36

7.35

GXN> noma> copenhagen.denmark.2012 NOMA je najboljša restavracija na svetu po rangiranju theworlds50best.com. Sama ideja prenove fakturnega objekta v restavracijo je zajela še programsko zahtevnešo in inovativno idejo: laboratorij, kreativno kuhinjo in gojenje nordijskih rastlin, ki v kulinaričnem svetu niso še poznane. Preprosto povedano je to sodoben kulinarični eksperiment, ki v neki meri nadaljuje idejo znanega El Bulli-a: najboljša restavracija in kulinarično raziskovalna fundacija. Projekt je pomembna referenca predvsem zaradi programske ureditve ter uporabljenih materialov pri renovaciji: lokalno črpanje, globalno delovanje. 7.39

7.38

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

7.33 Noma, tloris, vir: http://www.archdaily.com/245316/noma-lab-gxn-innovation-unit-of-3xn/ 7.34, 7.35, 7.36, 7.37, 7.38, 7.39 Noma, vir: http://www.archdaily.com/245316/noma-lab-gxn-innovation-unit-of-3xn/

središče gastronomije

primeri iz uveljavljene prakse . 43

P R O J E K T. 8

p r o j e k t > k o n c e p t > izhodišče>>

>umestitev novega v obstoječo strukturo po principu odmika

osnovna ideja Rdeča nit projekta je doživljanje obstoječe grajske strukture v vsej njeni lepoti. S spoštovanjem do kulturne dediščine je osrednja ideja umestitev novih arhitekturnih elementov v že obstoječo oblikovno zasnovo ter hkrati umik od nje same.

>zrcaljenje obstoječih gabaritov glede na geometrijsko os dvorca

oblikovna zasnova Umeščanje novih objektov v kompleks sloni na geometrijski zrcalni zasnovi. Ta je osnova za nadaljnje razvijanje koncepta.

Z visokim pragom etike nova objekta tlorisno sledita še obstoječi morfologiji in sta v prostor premišljeno pozicionirana: vzpostavita novo zunanje dvorišče, hkrati pa s svojo višino ne vplivata na dominantno fasado dvorca in omogočata prost pogled proti dolini. Gabarita zaradi svoje preproste strukture in ravne srehe dajeta občutek dvodimenzionalnega elementa - zidu.

globalnost

kiulturni center

zid

restavracija

Mayer

denacionalizacija

turizem

kulturniki

Cobenzl

lokalnost

vinogradniška šola

dilatacija

razvoj skozi preteklost

terasa

>gabarit kot dvodimenzionalen element.prosta glavna os dvorca

Na temeljih vodilne ideje so v nadaljevanju urejene komunikacije v eksterieru in interieru, pogledi, pohištvo, inštalacije, parkiranje.

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

projekt . 44

projekt> koncept> ideja programa>>

8.1

izobraževanje 8.3

8.2

servisi

restavracija >show room< nastanitev

razstavni prostor

8.5

8.4

programska zasnova Dolina se je s pestro zgodovino, stičiščem Furlanije, Kranjske in Krasa ter milim podnebjem razvila v atraktivno turistično točko. Raznolikost je moč povdariti še z bogato ponudbo lokalnih specialitet, ki pa na žalost temelji le na lokalnih turističnih kmetijah. V zadnjem desetletju sem zahaja vedno več tako domačih kot tujih gostov, ki so željni odmika v naravo in popestritve oddiha z lokalnimi specialitetami. Glede na to, da je bil sam dvorec vseskozi kulturno središče zgornje Vipavske doline, po vojni pa je v njem delovala celo vinogradniška šola, je lokacija nadvse primerna za delno zaprt center, ki bi baziral na kulinariki, izobraževanju in eksperimentiranju. Poleg tega je dvorec že več let zaprt in obsojen na propad. Sam program kompleksa se zgleduje po vzoru elBullija; restavracija, kjer naj bi se srečevali mojstri kuhe s celotnega sveta, se izobraževali, črpali iz lokalnega rastja in predstavljali svoje kreacije širši populaciji. Tako je poleg osrednje gostinsko-izobraževalne dejavnosti vpeljan še kulturni program z galerijo ter nastanitvijo, ki pa je prilagojen zmogljivostim obstoječih struktur.

8.8

8.7

8.6

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

8.1 dvorec Lože, vir: osebni arhiv 8.2, 8.3, 8.4, 8.7 vinarstvo in lokalna kulinarika, vir: osebni arhiv 8.5, 8.6, 8.8 vinarstvo in lokalna kulinarika, vir: http://www.izvirna-vipavska.si/, http://www.delo.si/

središče gastronomije

projekt . 46

projekt> koncept> idejni proces>>

gastrocenter gastrocenter

gastrocenter gastrocenter gastrocenter

judd>campo baeza>monumentalnost

nivoji>usmerjeni pogledi

odnos noter/zunaj>1

gastrocenter

odnos noter/zunaj>2

ideja>

gastrocenter gastrocenter

glavna os komunikacije

cirkulacija med objekti

pogledi

odnos odprt/zaprt prostor

odnos javno/zasebno

intima

ohranjanje obstoječega

razvoj ideje Poleg prostorskih analiz je sam potek razvoja koncepta ključno vplival na končno rešitev. K osredotočenosti na komunikacijo, poglede, odnose ter spomeniško varstveno zaščito je botroval tudi programski izbor.

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

projekt . 47

projekt> koncept> program>>

servis izobraževanje razstavljanje restavravracija >show room< restavravracija >show room<

nastanitev

kulinarični vrt

nastanitev

program projekta Program gastronomskega centra potrebuje poleg restavracijskega dela in degustacijskih prostorov mnogo več. Glede na to, da kuharji iz celotnega sveta prihajajo na izobraževanje za krajše do daljše časovno obdobje, je potrebno predvideti tudi ostale programe; poskrbljeno je za nastanitev, večji servisni del, konferenčno sobo oz. predavalnico, intimnejše manjše delovne enote namenjene izobraževanju. V programski poseg je vkjučen tudi odprt prostor: delavnice bi tako potekale tudi na prostem, baročni park je mogoče urediti po konzervatorskih smernicah v kulinarični vrt z lokalnim rastjem, ki služi eksperimentiranju.

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

pojekt . 48

projekt> koncept> umestitev v prostor>>

pogledi Osrednji dvorec, ki se terasasto vzpenja iznad doline, je izgubil svoj karakter zaradi izgradnje objektov kmetijske narave v 20. stoletju. Prav novogradnja je zaznamovala poglede, tako je potrebna nujna odstranitev oz. premestitev najpozneje zgrajenih gabaritov ter tako sprostitev glavne osi dvorca proti dolini.

pogledi>staro

pogledi>novo

<11 m

11>4 m

>4 m

25 m

nivoji.terase.dvorišče Nivojsko se je območje postopoma razvijalo glede na relief. Skozi čas se je ustvaril terasast sistem ob katerem poteka glavna pot. Ker obstoječe stanje omogoča dobro povezanost in pestrost zunanjih ambientov, je potrebna le nadgradnja; naravne prepreke ter dodatni programi ustvarjajo še več prostorov ter intime.

nivoji>staro

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

nivoji>novo

območje zasebnih odprtih prostorov

območje javnih odprtih prostorov

nivo 1

nivo 2

nivo 3

25 m

središče gastronomije

ideja . 49

projekt> koncept> umestitev v prostor>>

ideja komunikacij Obstoječa možnost prehoda motornih vozil preko celotne parcele je onemogočena oz. prekinjena. Kljub temu pa je pomembna komunikacijska os preko vstopnega zgornjega dvorišča, baročnih stopnic ter teras še vedno ohranjena, in sicer za pešče, ob zgornjem in spodnjem robu parcele pa tudi za avtomobile. Z vidika pešca je območje slabo povezano, zato je na novo vzpostavljena cirkulacija nujna.

komunikacije>staro

komunikacije>novo

komunikacija>pešci

komunikacija>vozila

območje urejanja

stavbno tkivo gradu 25 m

ideja dostopa.ideja parkiranja Trenuten dostop na lokacijo je neposredno povezan s prehodom parcele. Dostopne poti in obstoječi vhodi so dobro načrtovani, vendar z vidika parkiranja izredno pomanjkljivi. Zato je dodaten vhod nujno potreben, saj obstoječa možnost parkiranja ne zadovoljuje današnjih standardov, poleg tega pa parkiranje ni del baročno urejenega dvorišča.

parkiranje>staro

območje parkirnih prostorov

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

parkiranje>novo

območje parkirnih prostorov

dostop

območje urejanja

stavbno tkivo gradu

25 m

središče gastronomije

koncept . 50

projekt> koncept> umestitev v prostor>>

kuhinjske enote

izobraževalna kuhinja

servis toaleta

vinoteka

glavna kuhinja

restavracija

bar

kuhinjske enote

izobraževalna kuhinja

servis toaleta

predelna stena

galerija

recepcija

glavna kuhinja

restavracija

bar vinoteka

ideja interierja Umeščanje novega programa v interier sledi izhodiščni ideji: odmik predelnih sten in pohištva od obstoječe historične konstrukcije ter vidni inštalacijski vodi prikazujejo novo v odnosu do starega: ločeno v formi, vendar povezano v funkciji. Prostori so centralno zasnovani, tako da je možna prosta komunikacija med objekti: krožna oz. linearna. Prosta izbira obiskovalca tako omogoča poglede iz različnih zornih kotov.

>odmik nove strukture

>poljuben prehod

toaleta

bar vinoteka

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

koncept . 51

projekt> tehnično poročilo> umestitev v prostor>>

opis projekta

glavni vhod servisni vhod promet servisne poti popolnoma renoviran objekt delno renoviran objekt novozgrajeni objekt tlakovane zunanje površine zelene površine

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

Za prenovo dvorca Lože, ki leži na obrobju zgornje Vipavske doline nad vasjo Lože, je izbran program gastronomskega centra s pripadajočim programom izobraževanja, nastanitve ter razstavnega oz. degustacijskega dela. Vhod na parcelo je lociran glede na že obstoječo makadamsko pot, ki poteka neposredno iz vasi Lože. Glavna vhoda sta pomaknjena v ozadje parcele proti zahodu, kjer je tudi skoncentriran prostor za parkiranje. Tretji že obstoječi vhod služi le kot servisni. Poti za motorna vozila so zreducirane in pomaknjene na skrajni zgornji oz. spodnji del parcele, medtem ko so servisne speljane na podlagi krožnega sistema okrog kompleksa. Zaradi slabe komunikacije med zunanjimi prostori parcele se v že obstoječ terasast sistem izvede intervencije, s katerimi pridobimo na večji prehodnosti parcele in ustvarimo več intimnih zunanjih prostorov. Osrednji dvorec s pripadajočim traktom se prenovi po konzervatorskih smernicah, belveder in staro konjušnjico prav tako. Ob spodnjem vhodu na parcelo se zgradi dva manjša objekta namenjena nastanitvi, ki volumensko ustrezata objektoma zgrajena v 20.stoletju. Rušitev zadnje omenjenih omogoča odprt pogled proti dolini.

središče gastronomije

projekt . 52

projekt> tehnično poročilo> program>>

opis programa Program je zasnovan na podlagi splošnih potreb gastronomskega centra, vendar hkrati podrejen že obstoječi formi kompleksa dvorca. Gre za delno zmanjšane kapacitete, ki pa s svojo prilago jenostjo ne ovirajo funkcioniranje programa. kvadratura grajene površine restavracija izobraževanje galerija.večnamenski prostor skladišča nastanitev priprava hrane. kuhinja.course room degustiranje. vinska klet.degustacijski prostori.restavracija.kavarna kulturni program. večnamenski prostor.galerija.izobraževanje nastanitev. apartmaji recepcja administracija.garderoba gostov restavracija

komunikacjie

izobraževanje

servisi. toaleta.garderobe.skladišča

servisi

parkiranje

nastanitev

ozelenitev

skupaj grajeno

m2 m2 m2 m2 m2

3.251 m2

zunanje površine parkiranje komunikacije terase tlakovana dvorišča zelene površine skupaj zunanje urejene površine

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

1.517,15 373,35 317,80 247,95 794,75

506 (+220) 1988 450 1.498 3.578

m2 m2 m2 m2 m2

8.240 m2

11.491 m2

središče gastronomije

projekt . 53

projekt> tehnično poročilo> konstrukcija>>

leseno ostrešje

renovacija strešne konstrukcije na podlagi konzervatorskega načrta

jekleni IPE profili

nadomestitev rušene kamnite kontrukcije

kamnite obodne stene

obstoječa grajena struktura

lesen pod

obstoječa struktura

AB plošča

novograjen kontrukcijski sloj

kamnite obodne stene

obstoječa grajena struktura

AB obodne stene

novograjena struktura

kamnite obodne stene

obstoječa grajena struktura

jekleni IPE profili

nadaljevanje stropne konstrukcije po rastru obstoječih lesenih stropnikov

leseni stropni nosilci

obstoječa struktura

AB plošča

novograjen kontrukcijski sloj

AB plošča

novograjen kontrukcijski sloj

AB plošča

novograjen kontrukcijski sloj renovacija tlaka.opeka

zemljina

renovacija tlaka.kamnite skrli

AB obodne stene

novograjena struktura

AB obodne stene

novograjene po sistemu kampad

kamnite obodne stene

obstoječa grajena struktura renovirana s hidrofobnim injektiranjem

talna plošča

novograjen kontrukcijski sloj

talna plošča

novograjen kontrukcijski sloj

kamen. obstoječa konstrukcija

zemljina

renovacija tlaka.kamnite skrli

les. obstoječa konstrukcija jeklo. novograjena konstrukcija armiran beton. novograjena konstrukcija

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

zasnova konstrukcije Osredjo stavbo dvorca se konstrukcijsko prenovi po načelu konzervatorskih smernic; s kamnitih sten se odstrani dotrajan omet in nadomesti z apnenim. Lesen pod med pritličjem in nadstropjem se renovira, med nadstropjema pa odstrani. Novopridobljen dvoetažni prostor pokriva leseno ostrešje. Že obstoječ kletni del se hidroizolira. Poleg toplotne izolacije, drenaže in hidroizolacije se kamnite stene hidrofobno injektira, v notranjost pa položi običajen apnen omet. Novo grajeni betonski kletni del, ki sloni na armiranobetonski bazi debeline 60 cm in z AB stenami v obliki Y podpira zgornje obstoječe nosilne zidove, se z odkopavanjem zemljine izvede po principu kampad. Star in nov del kleti se povezuje z jeklenimi elementi, sidranimi v stene. Betonska klet je od kamnite dilatirana. Trakt, ki se z dvorcem povezuje preko pasaže, se prav tako renovira po principu konzervatorskih usmeritev. Kamnite stene se na novo ometane z apnom, leseno ostrešje renovira. Porušene kamnite stene v izobraževalnem delu se nadomesti z jeklenimi prekladami vpetimi v obstoječo kamnito steno in podprtimi z jeklenimi stebri. Delno porušene obodne stene galerijskega dela se dozida v prvotno stanje. Jeklene preklade dolžine 10m so vpete v obodne stene in potekajo v horizontalni smeri. Belveder se razširi s konstrukcijo, katere baza in obodne stene so iz armiranega betona. Ker je konstrukcija obstoječega dela objekta iz različnih materialov (kamen, opeka, omet), se ga dodatno ojača z jeklenimi nosilci v horizontalni smeri, položenimi na obodne stene in podprtimi z jeklenimi stebri. Obnovljen in na novo zgrajen del se povezujeta z jeklenimi vezmi. Med njima se izvede dilatacija. Dodatno povezavo nudi tudi nova armiranobetonska plošča čez celoten objekt. Novozgrajena nastanitvena objekta sta v celoti zasnovana z vidnimi armiranobetonskimi stenami, na fasado je obešena prefabricirana kamnita obloga, pokrita sta z zeleno pohodno streho. Armiranobetonska konstrukcija leži na togi podlagi armiranobetonske temeljne plošče debeline 40 cm.

središče gastronomije

projekt . 54

projekt> tehnično poročilo> požarna varnost>>

izhod iz objekta.glavni

izhod iz objekta.zasilni

evakuacija.nadstropje>1.500>

požarna varnost>1.1500>

dostop intervencijskih vozil izhod iz objekta

smer zapustitve objekta

postavitvena površina zunanji podtalni hidrant protipožarna zavesa 14

varnostna razsvetljava

ročni gasilni aparat (CO 2 )

evakuacija.pritličje>1.500>

8 6 5

2 3

evakuacija.klet>1.500>

12 zasnova evakuacije

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

Za požarno varnost je ustrezno poskrbljeno. Kuhinje so primerno zaščitene in popolnoma ločene od ostalih požarnih sektorjev. Evakuacija iz kleti dvorca poteka preko zunanjega stopnišča, iz pritličja so evakuacijske poti speljane skozi stranske izhode, iz nadstropja pa po stopnišču trakta. Bežalne poti iz novograjenih objektov so poleg glavnih izhodov možne tudi preko panoramskih oken posameznega apartmaja.

središče gastronomije

projekt . 55

projekt> tehnično poročilo> materiali>>

fasada>omet.vidni beton

tlaki>pesek.kamen.opeka

podporni zid>kamen.vidni beton

materiali Pri izboru materialov je glavno vlogo vodila lokalnost. interier>les akacije.inoks

Kamen, kot bistveno arhitekturno gradivo že več tisočletij, je uprabljen pri vseh objektih in v zunanji ureditvi. Obstoječi objekti, ki so povečini grajeni iz omenjenega materiala, so prekriti z apnenim ometom, fasado novograjenih armiranobetonskih nastanitvenih hiš ter dela belvederja pa predstavlja obešena kamnita obloga. Štokan, žgan in rezan granit je zaradi trdih podnebnih razmer in preprečevanja zdrsa uporabljen pri tlakovanju dvorišč, rampe ob dvorcu, zunanjih stopnišč, strešne terase belvederja in parkirnih prostorov, za notranje tlake celotnega trakta, belvederja ter novih objektov pa gladek poliran granit. Glavne komunikacije osrednjega parka z rampo so peščene. Obstoječi kamniti zidovi ramp so restavrirani in primerno zaščiteni. Tlak v vinski kleti po smernicah predstavljajo grobo obdelane kamnite skrli, bolj ali manj nepravilnih oblik. Opečnat tlak pritlične etaže dvorca se po konzervatorskem načrtu obnovi in zaščiti. Strehe renoviranih objektov, z izjemo belvederja, se po smernicah spomeniškega varstva lahko ponovno prekrije s skrlami iz apnenca ali pa opečnatimi korci. Nova objekta, novograjen del kletne etaže ter belvederja so prav tako iz mineralnega gradiva in sicer iz vidnega gladkega betona, beton kleti pa je še dodatno zaščiten s hidrofobnimi transparentnimi premazi. Notranje pohištvo se zgleduje na funkcijo uporabe dvorca skozi zgodovino. Glede na to, da je bil objekt počitniški in tesno povezan z lokalno pridelavo vina, so zato primerno uporabljeni tudi materiali. Pohištvo restavracije, kavarne in nastanitvenih prostorov je v celoti iz lesa akacije, kuhinje ter izobraževalne kuhinje pa iz inoksa. Les je uporabljen tudi kot dilatacija zunanjih peščenih komunikacij ter tlak terase ob belvederju in spodnjem nastanitvenem objeku.

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

projekt . 56

GRAFICNE PRILOGE

projekt> grafične priloge> situacija>> 1.5000>

če

>zasaditev gozd

sm er G oč e > z a s a d i te v vinska trta

>zasadite v gozd

dvorec

>zasaditev vinska trta

vas lože

smer Manče

>zasaditev vinska trta

smer V ip a

>zasaditev vinska trta

od er P sm

nan

>zasaditev travnik

>zasaditev vinska trta

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

projekt . 57

projekt> grafične priloge> situacija>> 1.500> > z as aditev goz d

par k ir anje 22 p mes t

33. 35

tr ainning c our s e P+ 1 +10.55

.00

d >v

s er v is i P

10 .45

>za sa d it e v g o zd

.80

>v se hod rv is

+7.98

d 9.5

9.4

± 0.00

k afetar nic a P +4.95

v 31 h o d .35

.75

.55

dv or ec P+ 1

± 0.00

notr anje dv or iš č e

g e le rija viso ko P .15

>d o pe stop šc i

4.7

>zasaditev gozd

+13.95

n a st a n it ve n i o b je kt 1 P - 0.30 >v

ter as a

> z as adite v v ins k a tr t a

k ulinar ič ni par k i ur ejen v bar oč nem s logu

- 0.30

d 25

.55

n a s t a n it ve n i o b je kt 2 P - 0.30

oz elenitev p a rkira n je 1 0 + 1 0 p me st

> z as aditev v ins k a tr ta 47

.45

.15

- 4.05

> z as aditev v ins k a tr ta

>za sa d it e v vin ska t rt a >d o pe stop šc i

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

projekt . 58

b l

o p

>zasaditev gozd

vhod

>dv or ec

>garderoba

- 3 .9 6

20.55

>toaleta

20.55

>toaleta

29.60

12 - 3 .9 6

>vinska klet

dostop v vinsko klet

c >12x15/30

>sadno drevje učilnica v naravi

>zasaditev vinska trta

- 2. 15

28.50

>servis

9 >30x12,5/50

8 31.55

31.55

>gredice z visokim kulinaričnim rastjem

- 2 .1 5

- 2. 15

>ruševine obstoječega zidu

>naklon 5%

- 4.05

>15x12,5/50

> n a s ta n i tv e n i o b j e k t 1

>možnost dodatnih parkirnih prostorov

>parkirišč e 1 5 p nastan i t e v gostj e

12.10

- 4 .0 5

vhod

>gredice z visokim kulinaričnim rastjem

- 4. 05

- 2. 15

5.50

- 4.05

>zasaditev vinska trta

> n a s ta n i tv e n i o b j e k t 2

10.45

- 4.05

10.45

8.23

12.10

8.23

>16x12,5/50

- 4 .05

12.15

>sadno drevje učilnica v naravi

>recepcija

12.20

2 >servis

12.15

12.20

>toaleta

12.20

33.30

>dostop pešci

30.52

47.45

5.60

27.97

9.50

6.20

9.50

projekt> grafične priloge> situacija kleti>> 1.250> rušitev

>zasaditev drevje

rušitev kamen >zasaditev vinska trta

beton

kvadratura >> klet dvorec > nastanitveni objekt 1 > nastanitveni objekt 2 >

toplotna izolacija

klet

b l

o p

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

neto> 388.90 m2 326.40 m2 468.75 m2

bruto> 510.20 m2 384.90 m2 578.90 m2

11 8 4 . 0 5 m 2

1474 m2

y projekt . 59

b k

>zasaditev gozd

o p

42.00

20.15

32.02

8.50

26.78

>pralnica

9.31

vhod

>hladilnica

>dostava

>skadišče

>parkirišče 26p avtobus gostje dostava

10.45

9.31

11.45

>dostava

>skadišče

>toaleta

10.45

± 0 .0 0

>s er v is ni objek t

>dostop za avtobus

6.72

>iz obr až ev alna k uhinja

> predav al nic a

>kuhinja

>predavalnica 60 sedišč

>skadišče

>toaleta

>notranje dvorišče možnost začasne dostave ± 0 .0 0

+ 3. 56

>zasaditev vinska trta

> zasaditev gozd

16 >vhod dvorec

>vhod trakt >pasaža

dostop na bellvedere

>dv or ec

>sl a šči ča rn a >ka va rn a

>galerija

14 34.20

34.20

> n a klo n 1 %

>vhod galerija

>recepcija >skadišče

± 0 .0 0

>notranje dvorišče možno s t s e z o n s k i h r a z s t a v i n d e g u s t a c i j

>degustacijska soba

>kuhinja 24.75

24.75

>pomivalnica

15 14

dostop v vinsko klet

>administracija

1.12

>vhod predavalnica 1.12

29.75

6.72

± 0.00

vhod

>vhod galerija

>bar

>drevje učilnica v naravi

>degustacijska soba

c >terasa s senčili ± 0. 00

>dostop pešci

>naklon 5%

>ruševine obstoječega zidu

- 0 .3 5

8.85

>vhod dvorec

>12x15/30

- 0 .3 0

>ozelenitev trata po zgl e d u h i s t o r i č n e d o k u m e n t a c i j e

>ozelenitev trata po zgledu baročnih dvorcev na podlagi historične dokumentacije

- 2. 15

24.30

>30x12,5/50

>ozelenitev trata po zgl e d u h i s t o r i č n e d o k u m e n t a c i j e

>ozelenitev trata po zgledu baročnih dvorcev na podlagi historične dokumentacije

>zasaditev vinska trta

>sadno drevje učilnica v naravi

- 0.30

8.85

> raz s t av ni pros t or

>gredice z visokim kulinaričnim rastjem >zasaditev z nizkim kulinaričnim rastjem

>zasaditev z nizkim kulinaričnim rastjem

8 31.50

31.50

8 >zasaditev z nizkim kulinaričnim rastjem

- 2 .1 5

8.25

>naklon 5%

>ruševine obstoječega zidu

>naklon 5%

- 2. 15

8.25

- 4.05

>15x12,5/50

>pohodna zelena streha - 0 .3 0

10.47

>p a r k i r i š č e 1 5 p nastanitev gostje

>možnost dodatnih parkirnih prostorov

12.00

- 4 .0 5

vhod

>gredice z visokim kulinaričnim rastjem

- 4. 05

- 2. 15

5.47

- 4.05

>zasaditev vinska trta

> n a s ta n i tv e n i o b j e k t 2

12.00

10.47

> n a s ta n i tv e n i o b j e k t 1

>16x12,5/50

>zelena streha - 0 .3 0

11.70

11.65

2 >sadno drevje učilnica v naravi

11.65

11.70

1 >dostop pešci

projekt> grafične priloge> situacija pritličja>> 1.250> rušitev rušitev kvadratura >> pritličje dvorec > pritličje trainning course > predavalnica z razstavnim prostorom > kafetarnica> servisni objekt>

kamen beton toplotna izolacija >zasaditev vinska trta

b k

o p

pritličje

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

neto> 428.79 m2 188.05 m2 317.80 m2 337.90 m2 274.95 m2

bruto> 520.30 m2 277.68 m2 380.81 m2 276.97 m2 280.06 m2

1547.49 m2

1663.82 m2

y projekt . 60

projekt> grafične priloge> prerez a.b>> 1.250>

kamen

beton toplotna izolacija + 13. 95

3.40

1.20 0.95

+ 12. 27

4.90

12.67

+ 7. 98

kuhinja

4.30

+ 3. 96

- 0 .3 0 0.18

nastanitvi objekt 2

nastanitvi objekt 1

nizko kulinarično rastje

vstopno dvorišče možnost začasne dostave

kuhinja

nizko kulinarično rastje

3.82

vinska klet

servisni objekt

hall - 3. 96

- 4 .2 6

3.36

7.18

± 0. 00

- 7 .7 6

2.02

+ 10. 55

11.06

4.10

izobraževalna kuhinja

5.00

+ 3. 96

galerija nastanitvi objekt 2

nastanitvi objekt 1

nizko kulinarično rastje

izobraževalna kuhinja

± 0. 00

parkiranje

3.77

- 0 .3 0

predavalnica

notranje dvorišče

- 3. 96

3.75

7.18

- 4 .2 6

- 7 .7 6

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

20 projekt . 61

projekt> grafične priloge> prerez c>> 1.250>

kamen

beton toplotna izolacija

+ 1 2 .2 7

2.27

3.43

+ 1 0 .5 5

+ 4 .2 0

7.85

10.16

4.87

+ 7 .9 8

kuhinja

degustacije

kuhinja

degustacije

belveder

3.96

učilnica v naravi

4.75

4.70

5.64

degustacije

± 0 .0 0

galerija

izobraževalna kuhinja

notranje dvorišče

z u na n j a t e r a s a

vinska klet

- 3 .9 6

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

v središče gastronomije

y projekt . 62

13 projekt> grafične priloge> dvorec -1>> 1.100> o

r 4.00

0.40

4.80 0.20

6.38

t 17.42 6.90 6.90

0.40

1.40

0.40

u 1.40

0.20

v vinska klet > h a l l > 3.72 ženska toaleta > moška toaleta > garderoba >

0.40

4.93

6.65

0.40

> > > > >

166.28 81.07 61.12 61.12 19.30

m2 m2 m2 m2 m2

388.90 m2

klet

0.40

kamnite skrli kamnita obloga kamnita obloga kamnita obloga kamnita obloga

12x16.5/27 zbirališče komunalnih vodov >ogrevanje/ohlajevanje >prezračevanje >odpadne vode

5.25 4.85

- 3.96 toaleta ženske hall

dvigalo

garderoba

- 3.98

- 3.96

12x16.5/27 0.40

p is o a rji

previjalnica

invalidi

12.63

7.38 6.58

prehod v servi sni prostor

toaleta moški

toaleta ženske

- 3.98

bar

bar pisoar ji 0.18 0.18 0.40

- 3.98

prehod v servisni prostor

1.20

invalidi

1.45

2.65

previjalnica

vi tri ne but el ke

1.00

vitrina butelke

bar

vitrine butelke

- 3.98

arhiva

- 3.98

1.00

3.15 1.15

bar

11.95

vitr ina butelke

vitrine butelke

4.15

- 2.58

0.3

vitrine butelke

6.15

1,4

1.4

0.3

rušitev

3.2 0 0 4.6

2.00

22.62

t 22.62 30.52

m a n i c a l a v r e n č i č > l e t o v p i s a 2 0 0 6 > m e n t o r p r o f . 30.52 miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

1.10

1.4

3.2 0

4.6

5.2 2

2.4

.22

1.95

4.5

1.4

toplotna izolacija 1.00

2 2.4

2.8

beton

4,1

4.5

5.6

1.4

2.8

kam en

1,4

00 1,4 1.00

1,4

1.00 središče gastronomije

načrti . 63

13 o

projekt> grafične priloge> dvorec 0>> 1.100>

- 0.02

p a sa ža v hod

1.00

osrednja kuhinja s hall-om> degustacijaska soba stojišča 1 > degustacijaska soba stojišča 2 > degustacijaska soba sedišča > skladišče s pomivalnico > administracija > pasaža >

pritličje dvorec

opeka opeka opeka opeka kamen kamen opeka

> > > > > > >

134.25 m2 44.31 m2 51.53 m2 51.53 m2 52.63 m2 19.20 12.78 m2 388.23 m2

1 2 x1 6 . 5 / 2 7

- 0.02

4.26

toaleta ženske

v s topni hal l

vh o d iz p a sa že

± 0.00

d vig a lo

± 0.00

adm i ni s trac i j a

- 3.98

1 2 x1 6 . 5 / 2 7

previjalnica

1.00

p is o a rji 13

hl adi l ni k i

rec epc i j a

prehod v servi sni prostor

invalidi

s k l adi š č e

6.78

s erv i ranj e

pri prav a hrane

s erv i ranj e hl adi l ni k i

- 0.02

± 0.00 s erv i ranj e

21.38

bar

pri prav a hrane

bar

s erv i ranj e odl aganj e

ž ar fri tez a

24.75

a h iva

pranj e

odl aganj e

- 3.98

1.00

odl aganj e

pranj e

k uhanj e hrane

vitrina butelke

k onv ek c i j s k a peč

bar

vi tri ne but el ke

k uhanj e hrane

vitrine butelke

6.40

d e g u st a cijska so b a se d išča

degus tac i j s k a s oba s toj i š č a

± 0.00

± 0.00 v s topni hal l

- 3.98

0.3

1.00

prehod v v i ns k o k l et

ahi v a

5 1,4

5 0.3

1.3

.38

3.2 4 4.5 4

5 5. 2.4 3 5.2

0.96

vhod

s 6.78

22.62

1.00

6.94 23.68 30.45

0.96

5.05

m a n i c a l a v r e n č i č > l e t o v p i s a 2 0 0 6 > m e n t o r p r o f . 30.52 miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

0 1.4

toplotna izolacija

1.4

1.3

beton

1.3

3.2 0

k a me n

2 2.4

9 4.5

4.5

4.6

4 2.8

2.8

5.5

4 2.8

rušitev

2.00

1,4

1.4

1.00

1.00 središče gastronomije

0.50

1.80 2.90

0.60

načrti . 64

13 projekt> grafične priloge> dvorec +1>> 1.100>

osrednja kuhinja s hall-om > degustacijaska soba sedišča 1 > degustacijaska soba sedišča 2 > v degustacijaska soba sedišča 3 > soba za zaključene družbe > garderoba > pasaža >

pasaža - 0.02

les> les> les> les> les> les> les>

pritličje dvorec

m2 > m2 > m2 > m2 > m2 > 19.20 46.82 m2

428.79 m2

1.00

134.25 51,83 51.53 51.53 52.63

toaleta ženske

12x16. 5/ 27

- 3.98 4.30

prehod v učni kom pl eks

± 0.00

garderoba

dvi gal o + 3.96

zast ekl i t ev

p is o a rji

previjalnica

12x16. 5/ 27

1.00

invalidi

bar

prehod v servi sni prostor hl adi l nik i

hladilnik i odlaganje

bar

+ 4.26 + 3. 96

degus tac ijs k a s oba z aprte druž be

dv igalo

bar

21.50

6.75

degust aci j ska soba sedi šča

servi ranje

s erv iranje

+ 3.96

s erv iranje

ahi va hladna priprav a hrane

- 3.98 12

1.00

ahiv a

bar

vitrina butelke

vi tri ne but el ke

degust aci j ska soba sedi šča

6.40

vitrine butelke

bar

degus tac ijs k a s oba s ediš č a

hall

+ 3. 96

+ 3.96 - 3.98 hall

1.00

0.3

1,4

3.2 0 4.2 0

3.2

2 2.4

5.2

s 1.00

2.25

4.53

0.96

t 6.95 24.71

0.96

u 5.05

22.62 m a n i c a l a v r e n č i č > l e t o v p i s a 2 0 0 6 > m e n t o r p r o f . 30.52 miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

0 1.4

t oplot na iz olac ija

0 1.0

1.0 3

bet on

1.0 0

8 4.1

k amen

7 2.4 7 4.4

4.5

4.6

8 3.1

2.7 4.8 8 1

ruš it ev

0 1.0

2.8

1.0 0

2.03

v 0.95

0 1.0

1,4

1.00 središče gastronomije

načrti . 65

projekt> grafične priloge> dvorec prerez>> 1.100>

r u šit e v

ka me n

+ 13.95

beton + 12.27 0.40

t o p lo t n a izo la cija

13.95

+ 1 0 .5 5 0.40

2.70

12.27

odprto ostrešje

o d p rt o o st re šje

in št a la cije

2.70

+ 8.90 odprto ostrešje

+ 10.55 + 7 .9 8

odprto ostrešje

inštalacije

8.90

nadsvetilo

n a d sve t ilo

+ 7.98

12.27

5.20

nadsvetilo

vhod v nadsvetilo degustacijsko sobo

hladna kuhinja

bar

d vig a lo

bar

skladišče

napa

in št a la cije

d vig a lo

bar

napa

n a d sve t ilo

3.53

0.43

vhod v degustacijsko sobo nadsvetilo

bar

vh o d v d e g u st a cijsko so b o

kuhinja

napa

ku h in ja

re ce p cija

vh o d v n o t ra n je d vo rišče

d vig a lo

n a d sve t ilo

± 0.00

± 0 .0 0

0.35

3.53

park s kul i nari čni m rastjem urej en v baročnem slogu

vhod v degustacijsko sobo

bar

vhod v degustacijsko sobo

kuhinja

re ce p cija

vh o d v n o t ra n je d vo rišče

d vig a lo

± 0.00

arhiva

0.75

4.71

- 3.96

bar

t o a le t a

ko m u n a ln i zb ira ln ik

d vig a lo

arhiva

bar

t o a le t a

ko m u n a ln i zb ira ln ik

d vig a lo

-1a

0.75

1.05

arhiva

1.05

2.61

4.71

0.35

2.61

0. 00

3. 96

vhod v degustacijsko sobo

nadsvetilo

3.96

ark ni m ras t jem ročnem s log u

vh o d v n a d sve t ilod e g u st a cijsko so b o

skla d išče

i nš tal ac i j e vhod v degustacijsko sobo

hladna kuhinja

+ 3.96 0.43

12.27

5.20

nadsvetilo

bar

14 -1a

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

načrti . 66

0.90

projekt> grafične priloge> izobraževalna kuhinja 0>> 1.100>

- 0.02

vhod s stopniščem > toaleta > s k l a d i š č e > gar der oba course room > hall >

- 0.02

kamen kamen kamen kamen kamen

> > > > >

10.00 26.75 31.05 66.70 50.80

1.70

iz o b ra ž e v alna kuhinja ± 0.00

188.05 m2

0.27

pritličje course

m2 m2 m2 m2 m2

21x18.8/27

zastekitev linija obs toječ ega z idu r uš itev

izobraževalna kuhinja ± 0.00

- 0.02

garderoba

- 0.02

1.72

hall

0.27

± 0.00 hladilniki

hladilniki

21x 18. 8/ 27

3.07

0.27

3.07

delov na enota 5.6

0.90

delov na enota 3.4

toaleta

delov na enota 1.2

6.10

0.90

31.13

p rehod v predaval n i co

zastekitev

5.70

1.00

1.65

0.97

vhod

hal l

hall

- 0.02

± 0.00

0.88

0.80

0.27

3.03

0.27

3.03

3.07

0.27

3.07

1.72

0.27

delov na enota 7.8

2.88 8.62

± 0 .0 0

0.27

predaval n i ca 50 se di šč

17 18

1.70

hal l

0.90

toaleta

de lo v n a en o ta 1 .2

0.27

0.88

delo vna enot a 3. 4

hladilniki

2.88 8.62

hladilniki

0.90

6.10

0.90

5.70

1.00

31.13

1.65

0.97

v hod - 0. 02

v hod v pr edav alnic o

j h

m k

n m

1.00

k 1.00

pas až a

r u š it e v k a me n beton t o p lo t n a iz o la c ija

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

načrti . 67

0.90

- 0.02

vhod s stopniščem > toaleta > gar der oba skladišče > course room > hall >

- 0.02

kamen kamen kamen kamen kamen

> > > > >

15.60 21.70 29.85 71.35 49.55

1.70

iz o b ra ževalna kuhinja ± 0.00

m2 m2 m2 m2 m2

188.05 m2

0.27

nadstropje course

hladilniki

h a ll + 3 .9 6

h a ll

1.63

hall

del ovna enot a 5. 6

del ovna enot a 3. 4

del ovna enot a 1. 2

tr a in n in c o u r s e r o o m + 3 .9 6

0.70

± 0.00

del ovna enot a 7. 8

predavalnica 50 sedišč

l i ni j a obst oj ečega zi du ruši t ev

hal l

1.72

l i ni j a obst oj ečega zi du ruši t ev

± 0.00

s k la d iš č e + 3 .9 4

to a le ta + 3 .9 4

0.88

zasteklitev

21x18.8/27

3.07

h la d iln ik i

0.27

3.07

0.90

6.10

0.90

5.70

1.00

31.13

1.65

0.97

lin ija

vhodo b s to je č e g a - 0.02

zasteklitev

z id u > r u š ite v

garderoba

prehod v dvorec

0.73

h la d iln ik i 4.50

0.27

3.08

0.27

3.03

3.07

0.27

3.07

0.90

6.48

0.50

4.86

3.00

0.90

0.27

0.92

zastekitev 0.27

toaleta

d e lo v n a e n o ta 1 .2

8.65

del ovna enot a 3. 4

2.88 8.62

21x18.8/27

1.00

31.05

pasage +3.96

j h

pasaža

m k

n n

1.00

k 1.00

projekt> grafične priloge> izobraževalna kuhinja +1>> 1.100>

rušitev kamen beton toplotna izolacija

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

načrti . 68

skladišče > toaleta > lokal > terasa >

vidni beton kamen kamen lesena obloga

kafetarnica

20.00 20.00 199.45 201.55

m2 m2 m2 m2

v hod

> > > >

439.45 m2

vhod

vhod na teraso

vhod

- 0. 02

2020

1818

1919

1515

1717

v hvohdo d

v hvohdo d n an at etra s os o e ra

v hvohdo d

- 0- .00.20 2

0.48 0.48

vi tr i na sl ašči ce

bar

d odsta vava o sta

v i t ri na s l aš č i c e

bar

v it r in a s la š č ic e

bar

s ksl kadi š čšeč e l adi 4.10 4.10

- 0. 0202 - 0. 0.10 0.10

9.31 9.31

v i vt ri itna r i na s l saš č i čc iec e l aš

s l aš č i č arna - 0. 0202 k av -arna 0. č aj ni c a

b abra r

v i vt rii tnrian a s l salšačši čc iec e

b abra r

v i vt rii tnrian a s l salšačši čc iec e

b abra r

s la š č ič a r n a kavarna č a jn ic a

± 0. 00

± 0.00

4.05 4.05

0.06 y y 0.20

t oal etet aa t oal 0.48 0.48

projekt> grafične priloge> kavarna>> 1.100>

1.48

1.48 0.48 0.48

19 2020

1.48

1.48 0.06 0.06 0.20 0.20

s l salšačši č iačrn aa a rn k akvaavrn aa a rn č ačjanjinc iac a

± ±0 .00.00 0

19.86 1.48

1.48

9.48 9.48 9.20 9.20

s l salšačši č iačrn aa a rn k akvaavrn aa a rn č ačjanjinc iac a

1.48 1.48

1919

1.48 1.48

1.48 1.48 1.48

1.48 1.48

1.48 1.48 1.48

1818

1.48 1.48 1.48

19.86 19.86 1.48 1.48

1.48 1.48 1.48

1717

1.48 1.48

1.48 1.48 1.48

y yy

0.48

1.48 1.48

0.48 0.48

1515

r u š i te v kamen b e to n to p l o tn a i z o l a c i j a

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

načrti . 69

projekt> grafične priloge> nastanitev 1>> 1.100> hall - 4.03

servisni prostor > hall > apartma.5 >

hall - 4 .0 3

61.55 m2 93.60 m2 34.25 m2

kamen > kamen > kamen.les >

toaleta kopalnica garderoba spalnica hall

kamnita kamnita lesena lesena lesena

obloga obloga obloga obloga obloga

vhod 34 .. 38 00 - 4.051 34 .. 73 50

m2 m2 m2 m2 8.10 m2

> > > > >

nastanitveni objekt a

326.40

c toaleta - 4.05

t oalet a - 4. 05

k opalnic a - 4. 05

kopalnica - 4.05

to a l e ta - 4 .0 5

kopalnica - 4 .0 5

to a l e ta - 4 .0 5

kopalnica - 4 .0 5

0.50

to a l e ta - 4 .0 5

3.00

garderoba - 4 .0 3

hall - 4.03

garderoba - 4 .0 3

h a ll - 4 .0 3

vhod - 4. 05

0.20

gar der oba - 4. 03

gar der oba - 4.03 hal l

1.20

toaleta - 4.05

se r vi sn i p r o st o r

to a le ta - 4 .0 5

- 4.05 0.15

k o p a ln ic a - 4 .0 5

ko p a l n i ca - 4.05 1.90 12.20 0.15

enota 5

s palnic a - 4. 03

spalnica - 4.03

k o p a ln ic a - 4 .0 5

spalnica - 4 .0 3 genota arderoba3 - 4.03

enot a 4

k o p a ln ic a - 4 .0 5

spalnica - 4 .0 3

1.40

garderoba - 4 .0 3

spalnica - 4 .0 3 enota 1

egna or dta e r o b2a

garderoba - 4 .0 3

- 4 .0 3

garderoba - 4 .0 3

0.15

1.80

0.15

2.50

0.15

1.80

0.15

1.80

0.15

2.50

0.15

2.50

0.15

1.80

0.15

1.80

0.50

2.50

31.70 3.05

s p a ln ic a - 4 .0 3

sp a l n i ca - 4.03 enota 5

0.50

0.15

7.70

0.50

1.80

s p a ln ic a - 4 .0 3 e n o ta 4

0.15

2.50

0.15

enota 3

0.15

1.80

s p a ln ic a - 4 .0 3

1.80

s p a ln ic a - 4 .0 3

4 0.15

0.15

2.50

enota 1

e n o ta 2

0.15

1.80

3 0.15

0.50

2.50

31.70

rušitev kamen beton toplotna izolacija

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

načrti . 70

projekt> grafične priloge> fasade>> 1.250>

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

projekt.72

projekt> grafične priloge> fasade>> 1.250>

+ 1 3 .9 5 + 1 2 .2 7

+ 7. 98

+ 3. 96

± 0. 00

- 0 .3 0

- 4 .2 6

- 7 .7 6

+ 1 0 .5 5

+ 3 .9 6

± 0 .0 0

- 0. 30

- 4. 26

- 7. 76

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

projekt.71

kor na kritina 180/450 kovinski leb 7.57 7.47

0.28

kapna lega 280/300 dilatacija zaklju ni barvan Alu profil

armiranobetonski okvir 450/300 klesan kamnit okvir vzidan v steno

• S2

7.28 7.20

leseno okno z enojno zasteklitvijo restavrirano po konz. smernicah s kamnitim zunanjim okvirjem in kamnito zun. polico pod naklonom 1%

3.27

3.50

tesnilo naravni kav uk

kamnita polica vzidana v steno naklon 1%

• Z3

3.75

0.49

jekleno sidro z vmesnim T profilom

0.27

0.05

0.13

3.96

3.75

sidrani IPE 270 / 55 cm v obsotje e le i e zunanje stene

3.48

klesan kamnit obokan okvir vzidan v zunanjo steno lesena vrata z enojno zasteklitvijo nadsvetilo restavrirano po konz. smernicah s kamnitim zunanjim okvirjem in kamnitim pragom

• T2

S2 14/18 cm

obstoje a zunanja stena • apnen omet • stena iz kamna in polnila navadno injektirana pod kotom 45 s silikonsko imulzijo • apnen omet

Z3 2 cm 98 cm

armiranobetonska stena • armiranobetonska stena MB30 izvedena po sistemu kampad • hladilni bitumenski premaz • hidroizolacija dvoslojna bitumenska • toplotna izolacija ekstrudirani polistiren • utrjeno nasutje gramozni tampon

Z4 30 cm

5/8 cm 8 cm 1 cm 2 cm

3.46

3 cm • T4

• T3

0.35kg/m2 1 cm

18 cm 50 cm dilatacija T2

- 0.09

0.07 0.08

0.3 cm 3 x 2.5 cm 1 cm

0.00

2% - 0.24

0.14

2.5 cm

jekleno sidro z vmesnim T profilom

0.96

5 cm 5.4 cm 27 cm

- 0.39

sidrani IPE 270 / 110 cm v AB zunanjo steno

- 0.89

8 cm 0.3 cm

- 0.96

8 cm 1 cm 5 cm • O2

0.5 cm

O2 27 cm

zunanji kamnit tlak • finalna talna obloga kamnite plo e tokan gan granit iroke fuge • pe ena podlaga pod naklonom 2% • lo ilni sloj • utrjeno nasutje gramozni tampon

T4 5 cm

55 cm

3.59

15 cm 0.5 cm 27 cm

obe en lesen strop • jeklena nosilec IPE 270 sidran v AB plo o in obodno steno • zra ni sloj vmesna obe ala za lesen strop • podkonstrukcija za lesen strop lesene letve 30/30 • stropna obloga krta ena akacija 120/4500 vzdol no spojena

3.00

3 cm 2 cm - 2.58

25 cm 80 cm T5

3.5 cm 0.3 cm 8 cm • Z4

1 cm

- 4.06

bituthene

0.59

15 cm 80 cm

- 3.96

dilatacija zaklju ni barvan Alu profil

0.09 0.03

15 cm 15 cm 1 cm

hidrotes hidroizolacijski premaz

- 4.40

- 4.55

1.40

1.23

gramozno nasutje

drena na cev 2r.15 cm

0.15

projekt . 73

- 5.80

• T5

podlo ni beton

- 5.80 - 5.95

projekt> grafične priloge> detajl d1>> 1.20>

središče gastronomije

notranja talna plo a • finalna talna obloga kamnite plo e polirani granit 250/600 fugirno lepilo • cementno lepilo obogateno s polimeri • mikroarmirani betonski estrih • za itni sloj • zvo na izolacija Geficell • toplotna izolacija ekstrudirani polistiren • toplotna izolacija ekstrudirani polistiren • hidroizolacija dvoslojna bitumenska • podlo ni beton • utrjeno nasutje gramozni tampon

3.55

16/18 cm 18 cm

0.30

notranja medeta na plo a • finalna talna obloga polna opeka 300/300 fugirana s cementno fugirno maso • cementno lepilo obogateno s polimeri • mikroarmirani betonski estrih • zvo na izolacija Geficell • toplotna izolacija ekstrudirani polistiren • hidroizolacija enoslojna bitumenska • armiranobetonska plo a MB30 • trapezna plo evina • jeklena nosilec IPE 270 / 110 cm sidran v AB plo o in obstoje o steno

1 cm

0.02

sidrana medeta na plo a • finalna talna obloga lesen pod • lepilo obogateno s polimeri • suhi estrih • zvo na izolacija Geficell • toplotna izolacija ekstrudirani polistiren • kri no lepljene plo e • jekleni IPE 270 / 55 cm

3/5 cm 5/8 cm

0.15

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

streha • kor na kritina • lesena podkonstrukcija pre ne letve vzdol ne letve • za itni sloj • paroprepustna sekundarna kritina s preklopom v slemenu • lesen pirovec • termoizolacija med pirovci • lesena podkonstrukcija letve vmesna toplotna izolacija • parna ovira • finalna obloga mav nokartonska plo a

kor na kritina 180/450 8.27 8.17

0.28

kapna lega 280/300 dilatacija zaklju ni barvan Alu profil

kovinski leb

7.98 7.90

armiranobetonski okvir 450/300

0.88

1.20

• S2

klesan kamnit okvir vzidan v steno

1.65

leseno okno z enojno zasteklitvijo restavrirano po konz. smernicah s kamnitim zunanjim okvirjem in kamnito zunanjo polico pod naklonom 1%

tesnilo naravni kav uk

1.52

1.42

kamnita polica vzidana v steno naklon 1%

3.96

3.75

0.05

dilatacija 0.47

tesnilni kit

3.69

0.75

leseni nosilci 240/270

0.44

3.48

klesan kamnit okvir vzidan v steno • T6

leseno okno z enojno zasteklitvijo restavrirano po konzervatorskih smernicah s kamnitim zunanjim okvirjem in kamnito zunanjo polico pod naklonom 1%

1.65

obstoje a zunanja stena • apnen omet • stena iz kamna in polnila navadno injektirana pod kotom 45 • apnen omet

Z5 2 cm 98 cm

obstoje a zunanja stena • apnen omet z dodatkom stearina • stena iz kamna in polnila injektirana pod kotom 45 s hidravli nim apnom • izravnava z apneno malto • hidroizolacija dvojna bitumenska • bituthene • toplotna izolacija ekstrudirani polistiren • utrjeno nasutje gramozni tampon

Z6 2 cm 98 cm

1.77

1 cm 16/18 cm 18 cm

zaklju ni Alu profil

0.00

- 0.09

dilatacija

- 0.24

0.38

5/8 cm 8 cm 1 cm 2 cm

tlakovci kamen - 0.39

3 cm

pe eno nasutje 2%

2 cm 0.35 kg/m2 18 cm

2.19

80 cm

2.5 cm 0.3 cm 3 x 2.5 cm 5 cm 5.4 cm 27 cm T7 8 cm - 2.58

0.3 cm 8 cm 1 cm 5 cm 15 cm 30 - 160 cm

apneni omet

• Z6

7 cm 3 cm 5 cm

cementa fuga zaklju ni sloj kot za ita

1 cm - 3.96

15 cm 15 cm 1 cm

- 4.06

15 cm 80 cm - 4.40

- 4.40

kemijska hidrofobrna bariera

- 4.55

1.38

gramozno nasutje

drena na cev 2r.15 cm

- 5.80

• T8

podlo ni beton - 5.95

0.15

projekt . 74

- 5.80

projekt> grafične priloge> detajl d2>> 1.20>

središče gastronomije

notranja talna plo a • finalna talna obloga kamnite skrli • cementna malta • mikroarmirani betonski estrih • za itni sloj • zvo na izolacija Geficell • toplotna izolacija ekstrudirani polistiren • toplotna izolacija ekstrudirani polistiren • hidroizolacija dvoslojna bitumenska • podlo ni beton • utrjeno nasutje gramozni tampon

• T7

1.42

notranja medeta na plo a • finalna talna obloga polna opeka 300/300 fugirana s cementno fugirno maso • cementno lepilo obogateno s polimeri • mikroarmirani betonski estrih • zvo na izolacija Geficell • toplotna izolacija ekstrudirani polistiren • armiran beton • obstoje e nasutje hidrofobno injektiranje s silikonsko imulzijo

3/5 cm 5/8 cm

3.20

lesena medeta na plo a • finalna talna obloga lesen pod • lepilo obogateno s polimeri • suhi estrih • zvo na izolacija Geficell • toplotna izolacija ekstrudirani polistiren • kri no lepljene plo e • leseni tramovi

• Z5

1.39

S2 14/18 cm

0.56

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

kamnita polica vzidana v steno naklon 1%

1.65

tesnilo naravni kav uk

sidrno vlo i e

0.00

stik obstoje e in nove konstrukcije • apneni omet omet z dodatkom stearina • stena iz kamna in polnila injektirana pod kotom 45 s hidravli nim apnom • izravnana z apnenim ometom • hidroizolacija dvoslojna bitumenska • toplotna izolacija ekstrudirani polistiren • lo ilni sloj epasta folija • armiranobetonska stena MB30 izvedena po sistemu kampad enostransko opa ena armiranobetonska stena • armiranobetonska stena MB30 izvedena po sistemu kampad • hladilni bitumenski premaz • hidroizolacija dvoslojna bitumenska • toplotna izolacija ekstrudirani polistiren • utrjeno nasutje gramozni tampon

0.09 0.08 0.27

0.96

0.15

0.05

0.38 0.05 0.09 0.08 0.15

- 0.39

5 cm - 0.66

0.04

0.26

15 cm 30 - 160 cm

- 0.96

8 cm 0.3 cm

sidranje nove stene z obstoje o geotehni no jekleno sidro

2.19

8 cm 1 cm 5 cm 15 cm 0.5 cm 27 cm

• T7

• T3

3.00

7 cm 3 cm 5 cm

3.00

3.60

• O2

1 cm 15 cm 15 cm 1 cm

sidranje nove stene z obstoje o geotehni no jekleno sidro

15 cm 80 cm apneni omet • ST2 1.43

3.5 cm

dilatacija zaklju ni barvan Alu profil

0.3 cm cementa fuga zaklju ni sloj kot za ita

8 cm

hidrotes hidroizolacijski premaz

1 cm

0.30

- 4.40

0.15

ST1 3 cm

- 4.06

0.59

15 cm 80 cm

- 3.96

0.02

15 cm 15 cm 1 cm

0.08 0.03

bituthene hidroizolacijski trak

98 cm

- 4.55

1 cm 10 cm

1.25

1 cm

ST2 3 cm

1.40

30 cm

• T8

• T5 podlo ni beton

98 cm

- 5.80 - 5.80

1 cm

- 5.95

10 cm

30 cm

• ST1

Z4 30 cm 0.35kg/m2 1 cm

18 cm

jekleni profil geotehni no jekleno sidro sidranje na jekleni profil prekrito z apnenim ometom

sidranje nove stene z obstoje o geotehni no jekleno sidro

50 cm

neoprenski zidni vlo ek

0.03

Z6 2 cm 98 cm

1.06 1.03

0.12

0.33

0.10

0.33

• ST2 2 cm 0.35 kg/m2 18 cm

kampadni stik

80 cm raztegljiv hidroizolacijski vlo ek Bituthene

projekt . 75

• Z6

• Z4

projekt> grafične priloge> detajl d3>> 1.20>

središče gastronomije

8 cm 1 cm

0.15

stik obstoje e in nove konstrukcije • apneni omet omet z dodatkom stearina • stena iz kamna in polnila injektirana pod kotom 45 s hidravli nim apnom • hidroizolacija dvoslojna bitumenska • za itni sloj • zra ni sloj • za itni sloj • hidroizolacija dvoslojna bitumenska • armiranobetonska stena MB30 izvedena po sistemu kampad enostransko opa ena

- 0.24

0.15

- 0.09

0.05 0.05

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

0.3 cm

0.58

notranja medeta na plo a • finalna talna obloga polna opeka 300/300 fugirana s cementno fugirno maso • cementno lepilo obogateno s polimeri • mikroarmirani betonski estrih • zvo na izolacija Geficell • toplotna izolacija ekstrudirani polistiren • lo ilni sloj PE folija • armiranobetonska plo a MB30 • trapezna plo evina • jeklena nosilec IPE 270 / 110 cm sidran v AB plo o in obstoje o steno

T7 8 cm

0.02

notranja medeta na plo a • finalna talna obloga polna opeka 300/300 fugirana s cementno fugirno maso • cementno lepilo obogateno s polimeri • mikroarmirani betonski estrih • zvo na izolacija Geficell • toplotna izolacija ekstrudirani polistiren • armiran beton • obstoje e nasutje hidrofobno injektiranje s silikonsko imulzijo

kamen 50 mm lepljen na naklonskem cementnem lepilu pod naklonom 1 %

0.08

vreskan odkap

4.69 4.61

1,221

1.04

4.61

U profil iz bakrene plo evine vkopan v drena ni zaklju ek odvajanje meteorne vode preko bakrene vertikalne cevi 2r.10 cm

3.57

IPE 200

0.50

jekleni katlasti profil sidranje

3.17

to kovni element jekleno katlasto le i e 150/250/200

0.20

0.07 0.02 0.16

0.15

podlo ni sloj 3 cm

0.40

dilatacija barvan Alu profil

3.24

2.97

• Z7

parna zapora

odkapni profil barvana Alu plo evina, 0.6 mm slepi okvir pravokotni profil 140/100 mm privija en v AB zapoljenjn s purpenom

skrito sen ilo zapolnjeno s purpenom • S3

2.57

3.00

prekinitev toplotnega mostu TI xps 40 mm za iten z barvano vle eno Alu plo evino 0.6 mm

pomi na zasteklitev okvir Alu z odkapnim profilom podkonstrukcija sidrana v AB zid steklo tolotno izolativno, kaljeno

dilatacija Alu profil slepi okvir pravokotni profil 120/70 mm privija en v AB zapoljenjn s purpenom

zaklju ek HI odkapni Alu profil

0.11

0.00

0.39

dvojni prekop HI kemijska hidrofobrna bariera

0.15

0.16

0.00

HI trak odkapni Alu profil

- 0.27

dilatacija

talna plo a • finalna talna obloga kamnite plo e polirani granit 250/600 fugirno lepilo • cementno lepilo obogateno s polimeri • mikroarmirani betonski estrih • lo ilni sloj PE folija • toplotna/zvo na izolacija ekstrudirani polistiren • hidroizolacija dvoslojna bitumenska • hladilni bitumenski premaz • podlo ni beton • utrjeno nasutje gramozni tampon

S3 5 cm 7 cm 5 cm 0.1 cm 20 - 25 cm 1 cm 0.35 kg/m2 7 cm 20 cm

3.80

pohodna ravna streha • finalna talna obloga kamnite plo e tokan gan granit iroke fuge • pe ena podlaga • drena ni filc • drena a • lo ilni sloj PE folija • termoizolacija ekstrudirani polistiren • hidroizolacija bitumenska dvoslojna • hladilni bitumenski premaz • armirane betonske plo e prefabricirane 100/400 cm • jekleni profil IPE 200 / 100 cm sidran v obstoje o konstrukcijo

3.80

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

• T9

3.5 cm 0.3 cm 8 cm 15 cm - 3.18

1 cm 0.35 kg/m2 15 cm 80 cm Z7 2 cm 40 cm

fasada vidni beton • armiranobetonski zid izveden na mestu samonosna obodna konstrukcija • vmesni sloj toplotne izolacije ekstrudiranega polistirena • armiranobetonski zid izveden na mestu

Z1 15 cm

gramozno nasutje

2 cm

drena na cev 2r.15 cm

18 cm 15 cm

- 4.23

Alu dilatacijski profil na stiku obstoje e konstrukcije z novo

TSB jekleno sidro sidranje na RF U profil sidranje armiranobetosnske stene preko RF U profila

projekt . 76

sidranje obstoje e konstrukcije z RF U profilom • Z7

TSB jekleno sidro sidranje na RF U profil

• Z1

- 4.23

projekt> grafične priloge> detajl d4>> 1.20>

središče gastronomije

obstoje a zunanja stena • apnen omet • stena iz kamna in polnila injektirana pod kotom 45 s silikonsko imulzijo • apnen omet

• S1

kamen 50 mm sidran v L profil na naklonskem cementnem lepilu hidroizolacija

L profil sidran v AB konstrukcijo dvojni prekolop epaste folije 1%

- 0.30 - 0.40

0.16

0.04

0.32

0.03 0.05 0.13

vreskan odkap

L profil sidran v AB konstrukcijo jeklo 1 cm oja itveno jekleno rebro varjeno na odkapni profil

- 0.65 - 0.72

0.25

• Z1

0.33

0.05

0.33

- 0.97

- 1.30

skrito sen ilo zapolnjeno s purpenom odkapni profil barvana Alu plo evina, 0.6 mm - 1.35 slepi okvir pravokotni profil 140/100 mm privija en v AB, zapoljenjn s purpenom

prekinitev toplotnega mostu TI xps 40 mm ve ala obe anje elsenega stropa sidrana v AB konstrukcijo parna zapora

A1 15 cm 25/45 cm 18 cm 20 cm 2 cm

0.16

HI trak odkapni Alu profil dvojni prekop HI

- 4.05

- 4.25 - 4.25 - 4.40

0.35 kg/m2 8 cm 20 cm O1 30 cm

fasada vidni beton • armiranobetonski zid izveden na mestu samonosna obodna konstrukcija • vmesni sloj toplotne izolacije ekstrudiranega polistirena • armiranobetonski zid izveden na mestu

Z1 15 cm

• T1

3 cm 2 cm

18 cm 20 cm

3.20

3.5 cm 0.3 cm 8 cm 15 cm 1 cm 0.35 kg/m2 20 cm 15 cm 80 cm

• Z2

gramozno nasutje

T1 30 cm 3.5 cm

0.5 cm 0.35 kg/m2 5 cm

drena na cev 2r.15 cm - 7.60

80 cm

projekt . 77

0.60

hidrotes hidroizolacijski premaz

- 8.20 - 8.20

projekt> grafične priloge> detajl d5>> 1.20>

središče gastronomije

zunanji podporni zid • armiranobetonski zid MB30 • lo ilni sloj PE folija • hidroizolacija enoslojna bitumenska • hladilni bitumenski premaz • toplotna izolacija ekstrudirani polistiren • utrjeno nasutje gramozni tampon

- 3.90

zaklju ek HI odkapni Alu profil

dilatacija Alu profil slepi okvir pravokotni profil 120/70 mm privija en v AB zapoljenjn s purpenom

20 cm 1 cm

obe en lesen strop • zra ni sloj vmesna obe ala za lesen strop • podkonstrukcija za lesen strop lesene letve 30/30 • stropna obloga krta ena akacija 120/4500

notranja talna plo a • finalna talna obloga kamnite plo e polirani granit 250/600 fugirno lepilo • cementno lepilo obogateno s polimeri • mikroarmirani betonski estrih • lo ilni sloj PE folija • toplotna izolacija ekstrudirani polistiren • hidroizolacija enoslojna bitumenska • hladilni bitumenski premaz • AB plo a • podlo ni beton • utrjeno nasutje gramozni tampon

0.08 0.15

15 cm

0.20

- 4.06

0.15

1 cm 5 cm 2.5 cm

0.20

zelena streha • zaklju ni sloj vegetacijski sloj ve slojni hranilni substrat • drena ni filc • za ita hidroizolacije epasta folija koreninska za ita • toplotna izolacija ekstrudirani polistiren • hidroizolacija bitumenska dvoslojna • hladilni bitumenski premaz • naklonski beton 1% • AB plo a

prekinitev toplotnega mostu TI xps 40 mm za iten z barvano vle eno • O1 Alu plo evino 0.6 mm

3.35

zaklju ek atike • zunanja stena vidni armiranbeton sistem kovinske podkonstrukcije elezen L profil sidran v AB konstrukcijo vmesni sloj termoizolacije ekstrudirani polistiren vidni armiran beton • hidroizolacija bitumenska dvoslojna • epasta folija • odkapni kamnit profil lepljen s cementnim lepilom

pomi na zasteklitev okvir Alu z odkapnim profilom podkonstrukcija sidrana v betonski zid steklo tolotno izolativno, kaljeno

2.60

2.75

dilatacijska re a

0.60

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

0.25

- 0.72

prostorski prikazi> pogled z doline>>

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

prostorski prikazi . 78

prostorski prikazi> pogled na vhod>>

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

prostorski prikazi . 79

prostorski prikazi> pogled na notranje dvorišče>>

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

prostorski prikazi . 80

literatura in viri>>>

Helena Saražin: Vile na goriškem in vipavskem od 16. do 18. stoletja, 2006 Ljubljana, ISBN-10 961-6568-85-X Igor Sapač: Grajske stavbe v zahodni Sloveniji, Zgornja Vipavska dolina, 2008 Ljubljana, ISBN 978-961-6057-67-7 Carles Platt: Italian gardens,1993 London, ISBN 0-500-01581-3 Building renovation and conversation, 2000 Barcelona, ISBN 84-89861-98-8 Sutherland Lyall: Designing the new landscape, London, ISBN 0500015023 Grand W Reid, ASLA: From concept to form in landscape design, NY, ISBN ‘0-471-28509-9

Presjek, leto 3, številka 8, 2013, ISSN 1848-0799 Detail, številka 3, leto 2012, ISSN 0011-9571 Detail, številka 6, leto 2013, ISSN 0011-9571

http://www.archdaily.com http://shop.detail.de http://www.dezeen.com

manica lavrenčič > leto vpisa 2006 > mentor prof. miloš florijančič > univerza v ljubljani > fakulteta za arhitekturo > 2013

središče gastronomije

literatura in viri . 81

zahvala Hvala prof. Florijančiču za vsa pridobljena znanja tekom celotnega študija, Mitju Zorcu za kon struktivno vodenje in prave usmeritve, Matthieu Coqueryu za miselne preskoke, Mateju Blenkušu za raziskovanje konstrukcije. Hvala Neži za vse nazaj in za vse vnaprej. Hvala prijateljem za spodbude. Hvala družini za moralno podporo ne glede na osebne odločitve.