Mina Hirsman by fa diploma

Umetniška četrt Gornji trg

diplomsko delo Mina Hiršman

Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. konzultantka za statiko Iša Pliberšek u.d.i.g. diplomantka Mina Hiršman leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani Ljubljana, maj 2012

»I don`t seek, I find.« Pablo Picasso

kazalo uvod

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

razmislek ideja referenca

4 5 6

umetnost

ideje in referenčni umetniki in arhitektura kot revitalizator v Ljubljani

8 10 11 13

lokacija

izbira zgodovina sedanjost prihodnost?

17 18 19 25

koncept

umetnost + lokacija prostor program izbor intervencije

27 28 30 32 36

intervencije

osnovna načela celota - načrti območja 1:500, vtisi, tehnični seznam, fotografije makete primer - načela, načrti 1:50, 1:20, konstrukcija, prostorski prikazi

38 41 59

povzetek

zahvala

viri in literatura

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

uvod razmislek Zakaj je (sodobni) muzej vedno velika nova stavba? Zakaj središče mesta revitalizirajo samo novi butiki, lokali,stanovanja? Zakaj bi bil obisk muzeja edini način stika človeka z umetnostjo? Ali bi lahko konzumiranje umetnosti postalo stalno, subtilno, do mere nenamerno, prijetno doživetje? Ali je možna združitev: »muzej« v obstoječem tkivu in konzumiranje umetnosti v vsakdanjem življenju?

»Why is it that people don`t dance in the streets today?« Christopher Alexander, A pattern language,1977

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

območje

umetnost

živa celota

uvod ideja Revitalizacija pozabljenega območja s pomočjo umetnosti: umetnost predstavlja snov, vlito v območje, ki zapolni vrzeli, poveže ter oživi območje in ga živega tudi ohranja.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

FR ON T V I E W

tloris pritličja 1:2000 osebni arhiv

maketa; prizorišča in objekti osebni arhiv

outside scene zone foyer - connection zone main outside stage theatre hall

koncept; gledališko mesto osebni arhiv

3D_zone view

uvod referenca

Marca 2009 je v okviru projekta TACE (Theatre architecture in central Europe) s sedežem v Pragi, potekala mednarodna študentska arhitekturna delavnica Visions and Possibilities. Naloga je zahtevala premislek in umestitev novega gledališča v strogi center mesta Ljubljane, in sicer Knafljev prehod. Izmed prispelih nalog je 4 članska strokovna komisija iz sveta arhitekture in scenskih umetnosti, izbrala našo rešitev kot najboljšo. Ukvarjali smo se z občutljivim javnim mestnim prostorom, ki je vsakdanji prostor slehernega meščana. Razvoj kulture in njene arhitekture je osnova za razvoj mesta. Neizkoriščene mestne površine zahtevajo temeljit premislek. Predlagana konkretna rešitev je bila odmevna tako pri nas kakor tudi v tujini. Predstavitve so vodile v konstruktivne diskusije in potrjevale izvirnost ter unikatnost naloge.

Želeli smo ustvariti prostor, ki vzbuja kreativnost pri umetniškem ustvarjanju in omogoča odprte možnosti za njegovo porajanje. To vodilo je bil temelj našega koncepta, v katerem se implementira razpršena in fleksibilna zasnova. Teater se tako ne omejuje le na teater kot stavbo, ampak zavzame širšo lokacijo, celoten kare, v kateri se vzpostavi vrsta scenskih odrskih možnosti. Hkrati zasnova ne želi specifično definirati načinov in namenov uporabe teh možnosti, ampak le omogočiti, da se prostor teatra vzpostavi sam. Trajnostni pristop se kaže v minimalnih rušitvah in novogradnjah, v največji možni meri gre za prenovo obstoječih objektov, katere zavzame nov program. Rezultat je trajnostna in celostna ureditev in poživitev kareja, ki postane »Gledališko mesto«.

Glede na finančno nestabilne čase, ko vsi večji arhitekturni in gradbeni projekti ostajajo v obliki nedokončanih gradbenih jam ali celo le kot načrti ostajajo v predalih, je definitivno potreben nov pristop. Prenova obstoječih objektov ter temeljito , premišljeno in občutljivo raziskovanje in branje obstoječega stavbnega tkiva in prostora so zato neizogibni. Ravno v tem se kaže izvrstnost in pomembnost naloge, ki temeljito razišče obstoječi prostor in nato s čim več prenovami in čim manj rušitvami in novogradnjami v mestno jedro umesti pomemben program, kakršne ponavadi umeščamo v velike, nove, drage objekte.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

avtorji: Alen Hausmeister, Mina Hiršman, Aleš Kacin, Jana Kocjan, Katja Ložar mentorja: prof. Miloš Florijančič, Mitja Zorc

Ali je umetnost lahko primerno sredstvo revitalizacije? umetnost ideje in referenčni umetniki in arhitektura kot revitalizator v Ljubljani

»Pravzaprav je umetnost bolj dialog kot stališče.« Olafur Eliasson, Oris, št.51, Art is Frictional, 2008

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

umetnost ideje in referenčni umetniki Ideje avantgarde

Avantgardno gibanje v umetnosti je bilo zaznamovano z razmislekom o vplivu galerij, muzejev in zbirateljev na umetnost. Umetnostni zgodovinar in direktor muzeja v Hannovru, Alexander Dorner, kot eden glavnih akterjev tega časa, je celo življenje stremel k zbližanju umetnosti in vsakdanjega življenja. Verjel je v aktivno vlogo moderne umetnosti (umetnost mora pustiti vtis) in transformiral razstavne koncepte. Umetnost je definiral kot osvoboditev za umetnika in tudi za razgledanega opazovalca. S pojavim novih umetniških zvrsti tako umetniški izdelki niso več zgolj predmeti čaščenja in poželenja ali celo ostanki preteklosti, temveč predstavljajo osnovo za razvoj javnih razprav oz. predstavljajo katalizatorje za nove načine gledanja in dojemanja sveta. Zato tudi muzej ne more ostati muzej v tradiconalnem pomenu. Ne more ostati monumentalna palača preteklosti, ki umetniška dela zgolj hrani in prezentira. Muzej v prihodnosti bi kot objekt iz arhitekturnega vidika moral biti zasnovan funkcionalno, fleksibilno z uporabo sodobnih materialov. Korenitih sprememb pa bi bil potreben tudi iz konceptualnega vidika, z vidika ustanove, saj bi moral delovati kot žarišče produciranja novih idej in energij.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Jannis Kounellis: Brez naslova; Galleria Mario Pieroni, Rim; 1980 http://historyofourworld.wordpress.com/2010/03/03/jannis-kounellis/

Inga Cholmogorova: Respiration; »Amerika« building, Atlas complex Arena, Amsterdam; 2009 http://www.cholmogorova.com/

Matej Andraž Vogrinčič: Peka Škuc; Galerija Škuc, Ljubljana; 2009 http://liverpoolbiennial.adatabase.org/index.php/objectui/type,vra.vraagent/id,1103

umetnost ideje in referenčni umetniki

Jannis Kounellis

Inga Cholmogorova

Matej Andraž Vogrinčič

V svoja dela vključi najdene predmete, žive živali, ogenj, prst... Namesto slikarskega platna uporabi okno, vrata, okvir postelje, celoten galerijski prostor... Uporablja nove materiale kot je dim, oglje, meso... Galerijsko okolje zamenja z zapuščenim historičnim ali industrijskim.

Njene instalacije in preformansi so odziv na dano stanje. Ustvarja okolja s katerimi poudarja nevidne obstoječe danosti, spodbuja interakcije opazovalca in nove načine dojemanja. V svojem delu se ukvarja s spremenljivo naravo stvari in konceptov, časa in prostora, lepoto, nestalnostjo in spominom.

Pozabljeni prostori in njihov zgodovinski kontekst izoblikujejo nosilno misel posameznega dela, ki jo poudari s ponavljanjem. Lokalne prebivalce skuša spomniti na njihovo pozabljeno zgodovino. Proces realizacije, ki ponavadi pomeni zahtevno fizično delo, umetniku predstavlja vztrajnostni preizkus in vključuje širok spekter ljudi.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Palais de Tokyo; Lacaton Vassal; Pariz; 2001 http://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=20&idi=1081

Centre Georges Pompidou; Piano, Rogers, Ranchini; Pariz; 1977 http://www.conservapedia.com/Richard_Rogers

umetnost in arhitektura

Sodobni muzeji in galerije so prevečkrat bleščeče arhitekture, ki dajejo vtis da želijo preglasiti svojo vsebino. Za mesto pomenijo turistično znamenitost, programsko pa so postali urbana komunikacijska središča s komercialimi programi. Notranji prostor muzeja sodobne umetnosti je prilagojen novim zahtevam, je performativen prostor.

Centre Georges Pompidou

Palais de Tokyo

Objekt arhitektov Piana, Rogersa in Ranchinija, je bil v 70ih letih zasnovan kot gonilna sila revitalizacije mestnega središča Pariza. Zasnovan od znotraj navzven, konstrukcija, komunikacije in instalacije se umaknejo na obod stavbe in v notranjosti puščajo fleksibilne, velike, odprte razstavne prostore.

Ravno tako v Parizu, leta 2001, v drugo, pod taktirko arhitektov Lacaton in Vassal, z minimalnimi posegi in sredstvi, uspešno prenovljen objekt. Znotraj surove lupine objekta nastane platforma sodobne umetnosti, javni prostor v stiku s sodobno produkcijo, namenjen izmenjavi idej in zbližanju umetnosti in vsakdanjega življenja.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Grožnjan; ulice Grožnjana; 2010 http://lidijazizic.com/wp-content/gallery/groznjan/groznjan-istra-by-lidija-zizic-13.jpg

Zona Tortona; Milanski sejem, Milano; 2010 http://www.ilovezonatortona.com/2010/04/zona-tortona-bilancio-positivo-per-il-fuori-salone-2010/

Izola; ORTO-Tape art; 2010 http://www.arhivo.com/lepljiva-umetnost-na-nasih-ulicah

Bologna art first; Bologna arte fiera; Paolo Icaro; Cardo e Decumano; Cortile Palazzo d'Accursio (Piazza Maggiore), Bologna; 2011 http://www.artefiera.bolognafiere.it/imageserver/gallery_big/files/immagini//2011//bologna_artfirst2011//IMG_4_Paolo_Icaro.JPG The New York Earth room; Walter De Maria; Soho, NYC; od 1977 http://www.nycgo.com/venues/walter-de-maria-the-new-york-earth-room

umetnost kot revitalizator

Soho in Chelsea

Grožnjan in Izola

Zona Tortona Milano in Bologna Art fiera

V zapuščenih industrijskih prostorih v predelu Soho v New Yorku so se v 60. letih naselili socialno šibkejši umetniki, ki so odprte in svetle prostore spremenili v ateljeje in stanovanja. Z umetniškim utripom je pozabljeno območje oživelo. Kot je pojem »lofta« kot bivalnega prostora, sčasoma postal sinonim sodobnega življenja v zahodnem svetu, tako je tudi prej nezaželjeno območje kmalu postalo eno najdražjih. Danes si bivanje tukaj lahko privoščijo le najpremožnejši. Umetniki so si bili tako že v 90. letih prisiljeni poiskati alternativo. Našli so jo v opuščenih skladiščih zahodnega dela četrti Chelsea, ki danes prepredeno s številnimi galerijami predstavlja pomembno središče sodobnega umetniškega sveta.

Staro istrsko naselje Grožnjan je že od leta 1965 poznano kot »mesto umetnikov«. V okviru revitalizacije so številne zapuščene hiše dali v uporabo umetnikom iz Slovenije, Hrvaške in Vojvodine, ki so hiše preuredili v slikarske ateljeje in galerije. Poleg tega se tukaj vsako leto zvrstijo številni raznovrstni kulturni dogodki, od Extempora pa vse do klasičnih in jazz koncertov.

Ulice Milana v vsako leto v času Milanskega pohištvenega sejma zaživijo. Razlog za to so številni dogodki v sklopu Zone Tortone ki obsega številne razstavne in zabavne dogodke v mestnih trgovinah, lokalih, hotelih, zapuščenih prostorih itd.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

S podobnim pristopom so se lotili oživljanja starega mestnega jedra v Izoli. Pritličja v lasti občine so za simbolično najemnino 1 eura na leto oddali v najem umetnikom. Rezultati še niso znani.

Podobno dogajanje se zgodi v Bologni v času umetnostnega sejma, ko so mestne galerije in muzeji odprti dolgo v noč, ko izbrana dvorišča in lokali v starem mestnem jedru postanejo razstavni prostori.

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Manifesta: 3; Metelkova mesto, Ljubljana; 2000 http://m.delo.si/clanek/150859

Metelkova mesto; Ljubljana http://ljubljanski.projekti.si/kulturni-kare-na-metelkovi-in-akademije-na-roski.aspx Christiania; København, Danska http://blog.hostelbookers.com/travel/christiania-city-guide/

umetnost kot revitalizator

Manifesta

Christiania

Metelkova mesto

Evropski Bienale sodobne umetnosti, ki cilja na manjša aktivna in zanimiva središča. Prireditev naj bi izbranemu središču pomagala razviti in širše uveljaviti lokalne potenciale, obenem pa naj bi ti potenciali in ustvarjalna energija teh mest pomagali sami Manifesti, da postane zanimiv in inovativen dogodek. Poleti 2000 je Manifesta 3 potekala v Ljubljani.

Ograje zapuščenega in slabo varovanega predela danske prestolnice z izpraznjenimi vojaški objekti in obzidjem, so leta 1971 podrli okoliški prebivalci in v njem uredili igrišče za otroke. Kmalu so ga zavzeli in naselili tudi brezdomci, umetniki in aktivisti, tudi kot protest proti Danski vladi in predragemu trgu nepremičnin. Območje veliko 34 hektarov se je osamosvojilo in vzpostavilo lastne zakone, televizijo, radio, postalo svetovna atrakcija, skratka novi prebivalci so območje in objekte rešili pred propadom in mu vdahnili življenje. Oživitev Christianie je pritegnila tudi številna podjetja, tukaj se danes nahajajo raznolike originalne kavarne, restavracije, obrtne delavnice itd.

Leta 1993 se je podobna zgodba kot v Københavnu, čeprav v precej manjšem obsegu, zgodila tudi v Ljubljani. Bivše vojaške objekte v centru mesta so zasedli brezdomci, umetniki in aktivisti. Nastalo je Metelkova mesto, ki je danes pomembno središče umetniškega in rokodelskega ustvarjanja, političnega delovanja in neodvisne kulturne produkcije s področja glasbe, gledališča, slikarstva, videa, stripa, kiparstva in drugih umetnosti. Znano je kot sproščen in navdihujoč družabni prostor, ki poleg pestrih družabnih prostorov gosti tudi številne aktivne umetnike in rokodelce, ki s svojimi deli zaznamujejo prostor.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

digitalni ortofoto posnetek Ljubljane https://urbanizem.ljubljana.si/urbinfoweb/

Bežigrajska galerija 1, 2

Kulturni kare Šiška

1 2 9 8

4 7

6 5

12 13 14

18 16 17

20 19

umetnost v Ljubljani izbrana obstoječa žarišča:

nova žarišča:

1 Metelkova mesto - KUD Mreža, Galerija Alkatraz, Zavod SCCA 4 Galerija Kapsula 5 Mala Galerija 6 Muzej moderne umetnosti - Moderna galerija 7 Jakopičevo sprehajališče 8 Mednarodni grafični likovni center 10 Akademija za likovno umetnost in oblikovanje 11 Kulturni center Tobačna 001 12 Jakopičeva galerija 13 Galerija Vžigalica 14 Mestni Muzej Ljubljana

15 Mestna Galerija Ljubljana 1 16 Krakovski nasip 17 Arhivski park 18 Galerija in društvo ŠKUC

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

2 MSUM - Muzej sodobne umetnosti 3 Center sodobnih umetosti Rog 9 rezidenčni center Švicarija 20 Umetniške akademije

19 umetniški predel Gornji trg

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

U3: 6. trienale sodobne slovenske umetnosti; Moderna galerija, Ljubljana; 2010 http://www.siol.net/Kultura/Dogodki/2010/06/Na_U3__razmisljanja_o_realnosti_in_realizmu.aspx

Jakopičevo sprehajališče: razstava Zemlji na kožo pisano, Ljubljana; 2011 http://nepremicnine.si21.com/Razstave_-_predavanja/Zemlji_na_kozo_pisano.html

ŠKUC: Dobimo se pred Škucem; Stari trg, Ljubljana; 2006 http://www.egoxmass.com/scena/default.asp?ItemID=70&cid=3

umetnost v Ljubljani

Moderna galerija

Jakopičevo sprehajališče

Galerija in društvo ŠKUC

Eno močnejših žarišč je Moderna galerija. Od leta 1994 dalje v Moderni galeriji poteka U3 - trienale sodobne slovenske umetnosti. Zamišljen je tako, da vsakič prikazuje trenutne razmere v sodobni slovenski umetnosti skozi subjektivni pogled gostujočega kustosa, ki izbere dela za razstavo. Na trienalih se izmenjujejo slovenski in tuji kustosi. Razstavo spremljajo performansi, projekcije filmov, pogovori in javna vodstva. Svež in sodoben pristop Moderne galerije se kaže tudi s številnimi eksperimentalnimi umetniškimi dogodki med katerimi je tudi The Lovest: galerija se prelevi v klub in umetniško delo je zabava z dj-ji, performansi, živo glasbo, snemanjem filma in še čim…

V bližini Moderne galerije, v mestnem parku Tivoli se nahaja promenada Jakopičevo sprehajališče. Z letom 2008 je bil tu urejen stalni razstavni prostor oz. galerija na prostem, dostopna preko celega dne in aktivna preko celega leta. Gre za preplet ne le razstavnega in javnega prostora, temveč za poskus v zbliževanju umetnosti in vsakdanjega življenja.

Ena najvidnejših nevladnih organizacij neprofitnega značaja kulturnoumetniške produkcije v Sloveniji, s statusom društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Njegovi začetki segajo v prvo radikalno študentsko gibanje v Ljubljani leta 1968, formalno pa je bil ustanovljen leta 1972. Konec sedemdesetih in v osemdesetih letih je ŠKUC predstavljal enega vodilnih spodbujevalcev, združevalcev in promotorjev alternativne kulture. Pomemben del delovanja ŠKUC-a predstavlja tudi vključevanje mlajših in perspektivnih ustvarjalcev v kulturno dogajanje ter ustvarjanje razmer, v katerih bi mladi lahko aktivno preživljali prosti čas.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Kulturni center Tobačna 001; Tobačna, Ljubljana; 2011 http://www.rtvslo.si/kultura/novice/kulturni-center-tobacna-001-v-rokah-mesta-ljubljana/240516

Center sodobnih umetnosti Rog: prvonagrajeno natečajno delo; MX - SI architectural studio; Ljubljana; 2008 http://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=32

umetnost v Ljubljani

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

Kulturni center Tobačna 001

Center sodobnih umetnosti Rog

Sredi leta 2011 je ponudbo Muzeja in galerij mesta Ljubljane dopolnil Kulturni center Tobačna 001. Gre za prenovo objekta, v katerem so bili nekoč pomožni prostori Tobačne tovarne (pralnice itd). Prenova je zanimiva s trajnostnega in kulturno varstvenega vidika, urejanja degradiranih mestnih površin, pomeni pa tudi simbolno prvo dejanje v izgradnji novega mestnega kvarta Tobačna mesto. Poleg novega razstavnega prostora je Mestna galerija dobila tudi garsonjero za rezidenčne umetnike, zgornje nadstropje pa je namenjeno stalni zbirki Tobačnega muzeja.

V Tovarni Rog, opuščenem industrijskem objektu nekdanje tovarne koles, ki so si ga leta 2006 prisvojili alternativni umetniki in aktivisti, želi MOL urediti center sodobnih umetnosti. Programsko bo center usmerjen na področje vizualnih umetnosti, kreativnih industrij, načrtovana so razstavišča, večnamenske dvorane, umetniški ateljeji ter raziskovalne in pedagoške dejavnosti. Gre za novo ustvarjalno, umetniško in socialno žarišče prestolnice. Zasebni del projekta zajema stanovanjski, hotelski in poslovni del. Projekt je vpet v evropski projekt petih mest Second Chance, ki spodbuja kvalitetno prenovo opuščenih industrijskih predelov mest, s poglobljenimi analizami, izmenjavo znanj in spoznanj itd.

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Kakšno je izbrano območje? lokacija

izbira zgodovina sedanjost prihodnost?

»A lifeless street is like an empty theater: something must be wrong with the production since there is no audience.« Jan Gehl, Cities for people, 2010

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Stara Ljubljana Ljubljanski grič osebni arhiv

Ljubljanski grič

izbrano območje

Ljubljanica

Karlovška cesta

lokacija izbira

Le nekaj sto metrov oddaljen od mestnega dogajanja in turističnega utripa, v osrčju kulturnozgodovinsko najbogatejšega dela slovenske prestolnice, a vendar Gornji trg ne uspe zaživeti kot bi se za tak predel spodobilo. Zanimivost in ambientalno pestrost območja žal preglasi zaparkiranost ulice, številna zaprta in prazna pritličja, ter propadajoči in zapuščeni objekti.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

fortifikacijski načrt 1584 B. Korošec, Ljubljana skozi stoletja, 1991

srednjeveška Ljubljana B. Korošec, Ljubljana skozi stoletja, 1991

1787 B. Korošec, Ljubljana skozi stoletja, 1991

leseni Šentjakobski most B. Korošec, Ljubljana skozi stoletja, 1991

Fabianijev načrt 1895

http://ppmol.org/urbanizem5/mainpager.php?get=123

trg sv. Jakoba1925 D. Kladnik, Ljubljanske metamorfoze, 1991

lokacija zgodovina Emona

Baročna Ljubljana

Okrog 30 p.n.š. prihod Rimljanov in nastanek Emone. Poseljen tudi prostor izven vojaškega obzidja, predvsem ob reki in vse do današnjega Levstikovega trga, Rožne ulice in Žabjaka. Tod gre vicinalna cesta v proti vzhodu, ob kateri Rimljani pokopavajo mrtve.

V 17.stoletju je sredi današnjega Gornjega trga zgrajena cerkev sv. Florijana, v spomin na veliki požar 1640. To je čas protireformacije in prihoda jezuitov. Ljubljana dobi gimnazijo, v mesto pridejo številni tuji stavbarji in kiparji (Francesco Robba) in baročni stil. Mesto dobi novo podobo z združevanjem, nadzidavami, prezidavami meščanskih hiš in preoblikovanjem fasad. Mestna uprava že predpisuje višino ostrešij, ulično zazidalno stavbno črto itd. Prenovljene v svoji stavbni obliki, notranji ureditvi in okrasni opremljenosti, je tudi večina cerkva. 1677 je zgrajen Stiški dvorec, mestna rezidenca opatov cisterijanskega Stiškega samostana. Jezuiti kupijo in podrejo 30 starotrških hiš in na njihovem mestu zgradijo samostan, kolegij, semenišče in cvetlični vrt (Rožna ulica). 1774 jezuitsko posest uniči požar. Območje ostane nepozidano, na robu zraste Gruberjeva palača, ob sv. Jakobu ostane tržni prostor. V 18. stoletju rastejo manufakture, tobačnih izdelkov v prostorih kaznilnice na Žabjaku, varilnica piva na Florijanski in Hrenovi ulici, livarna pred Pisanimi vrati, gospodarski pomen Ljubljane pa ostane na področju tranzita. Konec 18.stoletja začnejo podirati mestno obzidje, obrambne stolpe in vrata, hiše ter vrtovi od obzidju se začnejo širiti.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

širino. Na današnjem Gornjem trgu 15, bivši reduti, je zgrajeno šolsko poslopje, zgrajena je tudi Samassova vila. 20.stoletje

Ob prelomu stoletja se množijo nove pridobitve: vodovod (1890), elektrika in sodobno kanalizacijsko omrežje (1898), tramvaj (1901), prvi kino (1907), v mesto pripelje prvi avtomobil itd. Gre za zlato Srednjeveška Ljubljana obdobje mesta, ki traja do konca Dravske banovine. Maks Fabiani izdela nov urbanistični načrt mesta. Med drugim Fabiani zgradi tudi novo V 10.stoletju med reko oz. porušeno Emono in grajskim gričem, na Šentjakobsko župnišče in fasado dekliške šole na začetku Gornjega trga. ostankih slovanskih selišč, začne nastajati srednjeveška spannheimska 1913 je zgrajen današnji betonski Šentjakobski most, med Žabjakom in Luwigana. Krakovim je postavljena zapornica za uravnavanje Ljubljanice, kasneje V 13.stoletju se od treh z obzidjem ločenih naselbinskih jeder (Stari, premaknjena na Špico. Z razpadom AO monarhije 1918 postane Mestni, Novi trg) gospodarsko in naselbinsko prvi najbolj razvije Ljubljana politično, upravno in kulturno središče Slovenije, v okviru južni del, Stari trg, predel z živahno menjalno in tranzitno trgovino, ki Kraljevine SHS. Število mestnega prebivalstva hitreje narašča, mesto prevzame ves cestni promet. se širi. V času med vojnama arhitekturo mesta zaznamuje domača šola, V 14.stoletju mesto dobi pravice deželnega srednjeveškega mesta, glavni protagonist je Jože Plečnik. Med njegovimi številnimi posegi, postane pomembno prometno, gospodarsko in trgovsko središče ki mestu pustijo neizbrisen pečat, so tudi ureditve bregov Ljubljanice, in je celotno obzidano, izbrano območje je v celoti znotraj obzidja. ureditev Levstikovega trga (zelenica z vodnjakom in Marijinim stebrom), Starotržani si na tržnem in semanjem prostoru, ki se odpira proti jugu, ureditev poti na grajski grič in okolice cerkve sv. Florijana, ureditev postavijo prvo cerkev, cerkev Sv. Jakoba. V svojem najširšem delu Stari nekdanjih grajskih utrdb in sprehajališča na Šancah itd. Tik pred 2. 19.stoletje trg prehaja v Gornji trg, tu stoji vodnjak z lipo, in se vije ob vznožju svetovno vojno se na izteku Gornjega trga zgradi javno zaklonišče grajskega griča ter se konča z mestnimi vrati Pisana vrata skozi katere V začetku novega stoletja Ljubljana s prihodom Francozov za kratek čas v grajskem griču. V začetku 50h let začnejo kopati grajski predor, ki se nadaljuje cesta proti vzhodu. Ljubljana pod Habsburžani postane postane prestolnica Ilirskih provinc, dobi prvo visoko šolo in drevored. poveže Prule in Poljane, nasilno pa prereže Karlovško cesto in degradira Laibach. Morfološka struktura mesta, ulic in stavb, ki nastane v tem času Leseni most pri Šentjakobu je 1824 dokončan, promet steče preko Trga Samssovo vilo. Za razbremenitev Gornjega trga in boljšo prometno se je ohranila do danes. sv.Jakoba, po ozki Rožni in Florijanski ulici ter dalje po Karlovški. Ureja povezavo proti Dolenjski, 1962 Karlovška cesta preseka Hrenovo, Rožno V 15. stoletju Ljubljano skušajo zavzeti Turki. se mestno tlakovanje, kanalizacija, izdelani so regulacijski načrti reke. V ulico in Vožarski pot. Staro mestno jedro je razdeljeno na Gornji trg in Rožni ulici živi pesnik France Prešeren, na Žabjaku je mestno kopališče. pozabljen Žabjak. Povezave od brega Ljubljanice do vznožja griča so Renesansa 1849 v Ljubljano iz Dunaja pripelje prvi vlak, 1857 je z železnico prekinjene. Izniči se tudi Levstikov trg. Po načrtih arhitekta Borisa Kobeta povezana tudi s Trstom, poveča se obrt, trgovina in število prebivalcev, je zgrajen cestni portal, ki ohranja potezo Rožne ulice in namiguje na Ljubljana se v 16.stoletju uveljavi tudi v umetnosti in kulturi, dobi rečni promet začne upadati. Nekdanja predmestja se začnejo zraščati. prekinjeno povezavo Žabjaka in Gornjega trga. prvo srednjo šolo, javno knjižnico in tiskarno, postane središče 1895 mesto strese močan potres, ki poruši 10% od približno 1400 Po drugi svetovni vojni je Ljubljana politično, kulturno in gospodarsko protestantizma. Mesto poškodovano v potresu 1511, se renesančno zgradb, poškoduje pa večino. Mesto obnavljajo predvsem avstrijski in središče Slovenije, s hitrim razvojem industrije, obrti, trgovine, obnavlja in na novo obzida, kot gradbeni material sta uporabljena opeka češki arhitekti v neoklasicističnem in secesijskem slogu. V okolici cerkeve bančništva, gostinstva, turizma itd. in kamen. Lesene meščanske hiše in slamnate strehe so redkost. sv. Jakoba porušijo 15 hiš, severni del Rožne ulice razširijo na današnjo 1991 Ljubljana postane prestolnica neodvisne Republike Slovenije. leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

7. Hotel Antiq; Gornji trg 3 osebni arhiv 1 7

2 3

3.župnijski dom; Gornji trg 21 osebni arhiv

8. stanovanje v pritličju; Gornji trg 32 - 36 osebni arhiv

8 6 6. frizerski salon Studio Pramen; Gornji trg 42 osebni arhiv

4. kavarni Repeate in Clementina; Gornji trg 23 in 25 osebni arhiv 2.Akademija za glasbo; Stari trg 34 osebni arhiv

1. Galerija in društvo ŠKUC; Stari trg 21 osebni arhiv

9. prazen objekt; Gornji trg 29 osebni arhiv

5. pletenine Draž; Gornji trg 9 osebni arhiv

lokacija sedanjost program Program kultura izobraževanje vera gostinstvo prodaja storitve hotel stanovanje prazno

Nabor programa v območju je precej pester, od povsem zasebnih in za javnost zaprtih vsebin (zasebna stanovanja, župnijski dom), do kulturnih in izobraževalnih ustanov (vrtec, osnovna šola, Akademija za glasbo, društva) in povsem komercialnih vsebin (sodobni hoteli, gostinski lokali, trgovine, lokali storitvenih dejavnosti, prodajne galerije...). V območju so prisotni tudi pomembni spomeniki (Herkulov vodnjak na Starem trgu, Marijin steber na Levstikovem trgu) in verski objekti (cerkev sv. Jakoba in sv. Florijana). Tudi zaklonišče v grajskem griču se nahaja na koncu Gornjega trga. Kljub vsemu naletimo tudi na prazna pritličja kot tudi cele objekte.

V območju je že moč najti posamezne drobce umetniškega programa:

- galerija ŠKUC, Stari trg 21, - galerija Feniks, Gornji trg 11, - razstavno prodajna galerija Luwigana, Gornji trg 19, - galerija in prostori Staroljubljanskega društva Imago Sloveniae - Podoba Slovenije, Gornji trg 16, - Ropotarnica Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart, Gornji trg 24, - umetniški atelje v lasti MOL, Gornjem trgu 24, - umetniški ateljeji v lasti MOL, Gornji trg 44. V bližini je zunanji razstavni prostor Arhivski park pred Gruberjevo palačo.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Jazz na Gornjem trgu; Gornji trg 18, Ljubljana; 2010 http://www.visitljubljana.si/si/prireditve/21248/detail.html

Jazz na Gornjem trgu; Gornji trg 18, Ljubljana; 2011 https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1685735557765&set=a.1685734677743.71403.1668956438&type=3&theater Jazz na Gornjem trgu; Gornji trg 18, Ljubljana; 2010 http://www.imagosloveniae.net/?id=6

lokacija sedanjost dogodki

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

Noči v Stari Ljubljani in Jazz na Gornjem trgu

Imago Sloveniae - Podoba Slovenije

Tradicionalni mednarodni festival Noči v Stari Ljubljani in hkrati zaključek festivala Poletje v Stari Ljubljani. Na več prizoriščih v starem mestnem jedru Ljubljane (npr. Cerkev Sv. Florjana, Gornji trg) se zvrstijo nastopi svetovno priznanih glasbenikov, predvsem s področij jazz in etno glasbe. Program vključuje tudi plesne večere, otroške likovne delavnice ter slikarske razstave. V okviru mednarodnega festivala Poletje v Stari Ljubljani od leta 2009 naprej na obravnavanem območju poteka festival Jazz na Gornjem trgu. Dogajanje popestirijo nastopi številnih vrhunskih jazz glasbenikov, tako iz Slovenije kot tujine, ki se zgodijo kar sredi ulice.

Omenjena festivala sta plod delovanja neprofitne organizacije imago Sloveniae - Podoba Slovenije. Ta je bila ustanovljena leta 1994 na podlagi Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra, ki je delovalo že od leta 1986. Gonilo organizacije je želja po celoviti revitalizaciji kulturne podobe starih slovenskih mestnih jeder, trgov, sakralnih objektov, gradov in muzejev ter vseh ostalih objektov kulturne dediščine s pomočjo žive kulture. Sedež organizacije in Staroljubljanskega društva se nahaja na obravnavanem območju, v pritličju stavbe na Gornjem trgu 16, kjer je urejena tudi razstavna galerija.

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Tanja Radež: Pozabljena; Gornji trg 29, Ljubljana; 2008 http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik/aktualno/1042231637

ProstoRož: Modna revija Nogard; zaklonišče pod gradom, Ljubljana; 2006 http://prostoroz.org/slo/index.php?/projects/nogard/

ProstoRož: Vodnjaki; Levstikov trg, Ljubljana; 2008 http://prostoroz.org/slo/index.php?/projects/vodnjaki/

Umetniška tržnica; Vid Sark, Ljubljana http://www.artmarket.si/index.php?path=o_projektu

ProstoRož: Modna revija Nogard; zaklonišče pod gradom, Ljubljana; 2006 http://prostoroz.org/slo/index.php?/projects/nogard/ Zajtrk ob Ljubljanici; Gornji trg, Ljubljana; 2007 http://narocanje.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/261300

lokacija sedanjost dogodki

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

Umetniška tržnica in Zajtrk ob Ljubljanici

ProstoRož ter Pozabljena in (S)Lepa ulica

Prvotno je bil projekt Umetniške tržnice zastavljen kot niz umetniških trgovin in ateljejev ravno na območju Gornjega trga. Uresničen je v okrnjeni obliki: vsako soboto od maja do oktobra Cankarjevo nabrežje in Čevljarski most preplavijo umetniške stojnice. Izbor umetnikov je širok, na tržnici pa svoja dela razstavljajo, prodajajo ter ustvarjajo in s tem obiskovalcem nudijo vpogled v proces ustvarjanja. V organizaciji KUD Pika iz Kamnika je leta 2007 na območju Levstikovega in Gornjega trga potekala galerija na prostem, Zajtrk ob Ljubljanici. Vsako poletno in zgodnjejesensko soboto so se tam zbrali slikarji, ki so svoja dela razstavljali in na licu mesta ustvarjali nova. Slikarjem so se lahko pridružili tudi turisti v likovni delavnici za turiste.

Ekipa ProstoRož je z dvema akcijama posegla na izbrano območje. Jeseni 2006 je v zaklonišču pod gradom potekala modna revija Nogard in skušala ponavadi nedostopen prostor spremeniti v javnega. Decembra 2008 pa so vodnjaka na Gornjem in Levstikovem trgu zavarovali in okrasili. Območje je bilo predmet tudi dveh multimedijskih projektov oblikovalke Tanje Radež. Cilj obeh, je bilo oživljanje pozabljenega prostora, opozarjanje na njegove kvalitete in podaljšanje prazničnih sprehodov po Stari Ljubljani. Projekt je bil del praznične okrasitve Ljubljane 2008 in 2009 in je zajemal okrasitev ulice s poudarkom na dveh kritičnih, zapuščenih objektih Gornji trg 29 in Gornji trg 30.

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Kulturna dediščina https://urbanizem.ljubljana.si/UrbinfoWeb/profile.aspx?id=Urbinfo2@Ljubljana

lokacija sedanjost pomen Kulturna dediščina

Evidentirani spomeniki so:

Območje Gornjega trga je v Registru kulturne dediščine evidentirano kot: - del spomenika Ljubljana - Arheološko najdišče Ljubljana, razglašenega z Odlokom o razglasitvi arheološkega kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik (evidenčna št.:329) - del naselbinske dediščine Ljubljana- Mestno jedro (evidenčna št.: 328) - del spomenika Ljubljana - Srednjeveško mestno jedro, razglašeno z Odlokom o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane in Grajskega griča za kulturni in zgod. spomenik ter naravno znamenitost (evidenčna št.: 7589)

- profana stavbna dediščina: meščanske hiše: Gornji trg 9, Gornji trg 10, Gornji trg 11, Gornji trg 13, Gornji trg 15, Gornji trg 17, Gornji trg 25, Stari trg 21, Stari trg 30, Stari trg 32 župnišče: Šentjakobsko župnišče na Gornjem trgu 18 dvorec: Stiški dvorec na Starem trgu 34 - sakralna stavbna dediščina: cerkev sv. Florijana, cerkev sv. Jakoba na Levstikovem trgu, - vrtnoarhitekturna dediščina: Levstikov trg

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

»nepremična dediščina« so nepremičnine ali njihovi deli z vrednotami dediščine, vpisani v register dediščine »kulturni spomenik« (v nadaljnjem besedilu: spomenik) je dediščina, ki je razglašena za spomenik ali ki je vpisana v inventarno knjigo pooblaščenega muzeja »prenova« je sklop različnih dejavnosti z gospodarskega, socialnega in kulturnega področja, s pomočjo katerih se ob ustreznem prostorskem načrtovanju zagotovita ohranitev in oživljanje dediščine iz Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), Ur.l.RS št. 16/08, I.Splošne odločbe, 3.člen (definicije) leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

3. nedostopni potencialno zanimivi vrtovi; Gornji trg 1-7 osebni arhiv

1 5

5. primer prenove; Gornji trg 6 osebni arhiv

praznine vsaj v pritličjih stavb

2. neprijetna in odbijajoča zaparkirana ulica; Gornji trg 28-40 osebni arhiv

1. propadajoči zapuščeni objekti; Gornji trg 13 osebni arhiv

4. propadajoči zapuščeni objekti; Gornji trg 30 osebni arhiv

lokacija sedanjost problemi Med vzroke (in hkrati posledice), da območje ne zaživi spadajo: - odbijajoča zaparkirnost ulice - neprivlačna prazna ali zaprta pritličja - propadajoči zapuščeni objekti - nedostopna potencialno zanimiva dvorišča in vrtovi Zaradi splošne neatraktivnosti in celostne neurejenosti tudi redki pozitivni poskusi oživitve ne uspejo zaživeti (npr. lokal Lars), če niso izredno originalni (npr. lokal Pri zelenem zajcu).

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

Manjše prenove sicer skušajo zaceliti prostor in privabiti ljudi, vendar gre ponavadi žal zgolj za »kozmetične«, strokovno neustrezne in celostno nepremišljene posege, ki območje le še dodatno degradirajo in uničujejo. Za preprečevanje nadaljnega propadanja in neustreznih posegov je potreben načrtni, celostno premišljen in usklajen pristop k revitalizaciji območja. Težava je zagotovo tudi zakonodajne in še kakšne druge narave, značilne za mesto Ljubljano, kjer po eni strani prihaja do prestrogega varovanja in omejevanja, po drugi pa nerazumnega dopuščanja in popuščanja, na žalost prevečkrat pri manj kvalitetnih projektih. leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

obnova komunalne infrastrukture; april 2011 osebni arhiv

novo tlakovanje; april 2011 osebni arhiv

lokacija sedanjost MOL

Izmed številnih »projektov v dobro mesta Ljubljane«, načrtovanih s Večina projektov je že bila izvedena, poleti 2011 se je tudi zaključila strani MOL, je nekaj manjših predvidenih tudi za območje Gornjega trga: obnova komunalne infrastrukture in območje je dobilo novo tlakovanje.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

- obnova vodovodov na Gornjem trgu - gradnja meteorne kanalizacije na Gornjem trgu - podzemne zbiralnice na Rožni ulici in Gornjem trgu - obnova fasade objekta Gornji trg 27 v okviru projekta Ljubljana moje mesto - obnova vrtca pod Gradom, enota Stara Ljubljana: obnova električnih instalacij, ureditev novega oddelka, sanacija strehe in dimnika in ureditev sanitarij za nov oddelek, obnova sanitarij, kuhinje, pralnice in interventno popravilo kanalizacije.

fotografije: dela dne 22.4.2011

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

več o tem na http://ljubljanski.projekti.si/

Za mesto po dveh: predlog preureditve Slovenske ceste; Ljubljana; 2009 http://www.zamestopodveh.org/projekti/slovenska-ulica---zila-javnega-prometa

lokacija prihodnost?

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

Turizem

Razni projekti, iniciative, akcije ...

Gornji trg ima velik potencial v smislu podaljšanja turistične ponudbe starega mesta Ljubljane. Bližnja Mestni in Stari trg namreč spadata med glavne adute turizma Ljubljane. Turistična ponudba se zato počasi že širi v to območje, o čemer najbolj zgovorno priča odprtje kar treh novih hotelov. Preden pa območje popolnoma podleže nepremišljeni prenovi zaradi potreb turizma, preden turistična ponudba postane edini karakter območja, bi bil potreben temeljit in celovit premislek, katerega rezultat bi bil nastavek dovoljenih oz. smiselnih in preferiranih posegov in programov v območju.

Gornji trg je (lahko) idealno ciljno območje raznih projektov, iniciativ, akcij, pobud, od civilnih do občinskih in mednarodnih, starejših že uveljavljenih in novejših, npr. Za mesto po dveh, Ljubljana moje mesto, Second chance, Urbact, itd. Posplošeni cilji le-teh so: - ohranjanje starih mest, - spodbujanje uporabe javnega prometa, - izboljšanje javnega prostora, - prenove degradiranih območij itd.

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Kam in kako se lahko znotraj izbranega območja umetnost naseli? Kaj umetnost potrebuje? koncept umetnost + lokacija prostor program izbor intervencije

»Pri urejanju mesta in tudi na drugih področjih življenja umetnost potrebujemo, saj nam pomaga razumeti življenje, pomene in pojasniti odnose med našim notranjim življenjem in življenjem okoli nas.« Jane Jacobs, Umiranje in življenje velikih ameriških mest, 2009 diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

območje

Umetnost je lahko s svojo prilagodljivostjo in »živostjo« uspešen revitalizator prostora. Pozabljeno območje sredi starega mesta, ki mu ne uspe zaživeti, potrebuje novo, fleksibilno vsebino. diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

umetnost

Sledi logična združitev: revitalizacija pozabljenega območja s pomočjo umetnosti, kjer ta predstavlja snov, vlito v območje, ki zapolni vrzeli, poveže ter oživi območje in ga živega tudi ohranja.

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

zacelitev območja

koncept umetnost + lokacija Nadaljno se porodita novi vprašanji: Kam in kako se znotraj območja umetnost lahko naseli? Kaj umetnost potrebuje?

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

d ra g a

ji t

ic Ul

lic a

rlo vš k

Ro žn

Grudnovo nabrežje

Levstikov trg

ac es

predor pod gradom

Gallusovo nabrežje

Stari trg

a ov n e Hr

ic ul

p ki

ža Vo

100

koncept prostor območje Širše območje definirajo vstopi na Gornji trg (Stari trg) in zgodovinska dejstva (območje je bilo včasih del dveh karejev in je bilo tako povezano z Ljubljanico). Pri revitalizaciji zapuščenega dela Gornjega trga ja zato potreben širši premislek. Območje lahko delimo na štiri dele:

2 zgornji del Gornjega trga

1 spodnji del Gornjega trga

3 Levstikov trg, Grudnovo nabrežje in Rožna ulica

Glavno območje, najbolj potrebno revitalizacije obsega zgornji del Gornjega trga. S severne strani v zaledju grajskega griča, na jugu omejeno s Karlovško cesto.

Tudi to območje je absolutno potrebno prenove in temeljitega Predel je delno urejen, vendar predstavlja bolj zaključek in zaokrožitev Starega trga. Posegi v tem delu bi morali delovati kot atraktorji, ki vabijo premisleka. Trenutno je povsem podvrženo prometu, čeprav ponuja precej zanimivih ambientov. Glede na skladnost programa in že kažejo karakter in dogajanje na zgornjem delu Gornjega trga. (razstavni park pred Grubarjevo palačo) in skoraj direktno povezavo z obravnavanim območjem (objekt Karlovška vrata, Levstikov trg), diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

bi lahko ureditev tega območja predstavljala tudi dodaten dostop v umetniško četrt Gornji trg. 4 med Karlovško in Ljubljanico

Predel je z obravnavanim območjem povezan z zgodovino. Predstavlja naslednji korak pri revitalizaciji starih mestnih predelov, s čimer lahko Gornji trg zopet vzpostavi izgubljeno povezavo z Ljubljanico. Prvi korak v to smer je Mesarski most. Območje lahko tudi predstavlja možnost širitve ali nadgraditve območja 2.

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

OŽIVITEV PROSTORA

prazno, pozabljeno območje

NAVEZAVA NA STARI TRG Stari trg

živahno območje

Gornji trg

Žabjak

Stari trg je živo območje, Gornji trg in Žabjak samevata

OHRANJANJE IN VKLJUČEVANJE OBSTOJEČEGA TER POLNITEV PRAZNIN

praznina

obstoječe

obstoječi program, zevajoče praznine, pozabljeni potenciali

podporni program

umetnost

preko Starega trga se oživi Gornji trg

CELOSTNOST IN KOMUNIKACIJA Z OKOLICO

preko Gornjega trga se oživi še Žabjak

območje je povezano v prepoznavno celoto, komunicira z okolico in tako nakazuje na dogajanja v notranjosti

obstoječe

umetnost

ohranitev tkiva, vključitev obstoječega programa, zapolnitev praznin, izraba potencialov

koncept prostor cilji »Središča rabe prostora zrastejo v živahnih, raznolikih četrtih... Taka središča so še zlasti dragocena za identifikacijo s četrtjo, če premorejo kaj razpoznavnega, kar je ne samo simbol prostora, ampak tudi četrti. Toda središča ne morejo sama nositi bremena identifikacije s četrtjo; po vsej četrti morajo biti posejane različne komercialne in kulturne ustanove ter spreminjajoči se in pestri prizori.« Jane Jacobs, Umiranje in življenje velikih ameriških mest, 2009

Izhodišča/cilji:

1. oživiti območje, 2. ohraniti obstoječo identiteto območja in tkivo v največji možni meri, 3. vključiti obstoječi program, 4. izkoristiti praznine in potenciale, 5. povezati območje v »Umetniško četrt«, v celoto s prepoznavnim karakterjem, 6. navezava na Stari trg in komunikacija predela z okoliškimi območji (Levstikov trg, Žabjak, Prule).

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Francoise Schein: Subway map; sidewalk in Soho, New York; 1986 http://www.wordsinspace.net/urban-media-archaeology/2011-fall/2011/11/12/map-critique-and-application/

Olafur Eliasson: The Weather Project; Tate Modern, London; 2003 http://artmarkets.wordpress.com/2011/03/11/the-artist-olafur-eliasson/

Marina Abramović in Ulay: Imponderabilia; Galleria Comunale d'Arte Moderna, Bologna; 1977 http://www.x-traonline.org/current_articles.php?articleID=407

Šejla Kamerić: EU/Others; Manifesta 3, Ljubljana; 2000 http://www.sejlakameric.com/art/eu_others.htm

Jorge Rodriguez Gerada: Identity Series: Tina; objekt Občine Šiška, Ljubljana; 2009 http://www.motamuseum.com/Production/Public%20Space%20Projects/identity-series-tina

Anish Kapoor: Cloud gate; Millennium Park, Chicago; 2006 in Luftwerk: Luminous Field; 2012 http://www.archdaily.com/208761/luftwerk%E2%80%99s-luminous-field-lights-up-millennium-park/ Richard Serra: xxxxxxxxxx; Gagosian Gallery, New York; 2011 http://marybethrothman.wordpress.com/2011/11/20/art-objects-observed-richard-serra/

koncept program

Območje se oživi z umetnostjo, ki se jo razume kot živo, stalno razvijajočo, spreminjajočo, skratka aktivno snov, ki območje ne le oživi temveč ohranja živo.

Dandanes se umetnost znajde tako med stenami (muzeja) kot v zunanjih prostorih. V prostor se naseli za stalno, lahko se pojavi zgolj za trenutek, lahko se pojavi in izgine počasi. Obsega neomejen spekter izraznih tehnik. Če potrebuje platno ga najde v tleh, na fasadi, na drevesu... Nabor uporabljenih medijev je širok. Umetniška dela so vizualno, zvočno ali drugačno čutno doživetje. Poigrava se z našimi čutili, poraja vprašanja, spodbuja razmislek ali pa je tam zgolj zato da je. Omejitev ni. Možno je vse.

Na to se more odzvati izbor prostorov v območju. Prostori morajo biti pripravljeni na vse, primerni za različne načine uporabe, dopustiti morajo različne odnose med umetniškim delom in človekom, omogočati morajo različna doživetja.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

stanje v prostoru: prazni objekti, nezanimivi programi, prazno območje...

začetek revitalizacije: umestitev programa - prihod ljudi

nadaljevanje revitalizacije: vedno več ljudi, vedno več novega programa, vedno več ljudi ...

kavarne in restavracije prodajne galerije knjigarne pisarne

»UMETNIŠKA ČETRT« podpora

trgovine hoteli

umetnost konzumacija

produkcija

prezentacija pestri razstavni prostori

ustvarjalni prostori izobraževalni prostori bivalni prostori za umetnike

koncept program Kdaj območje postane »Umetniška četrt«? Kadar v širšem mestnem prostoru predstavlja pomembno in živahno umetniško žarišče, središče, srečališče. Takrat v območju potekajo procesi: - prezentacije umetnosti, - konzumacije umetnosti, - in produkcije umetnosti.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

Procesa prezentacije in konzumacije umetnosti zahtevata raznolike prostore, uporabne na različne načine, za različne namene: - občasne ali stalne razstave, - bolj ali manj konvencionalne razstave, - veliko ali malo število ljudi, - bolj in manj intimen oz. direkten odnos med umetniškim delom in človekom itd. Produkcija umetnosti poleg primernih prostorov za ustvarjanje (ateljeji, delavnice itd) zahteva tudi bivalne (stanovanja za domače in gostujoče umetnike, rezidenčni centri itd) in izobraževalne prostore (predavalnice, knjižnice, mediateke itd). To v območju ohranja in vzdržuje stalni umetniški utrip. mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

Poleg umetniškega je nujno potreben tudi t.i. podporni program. Ta prvega dopolnjuje in je precej splošne narave (v muzeju so to ponavadi muzejske kavarne, trgovine, pisarne, depoji itd). Del tovrstnega programa se v območju že najde: razne trgovine, hoteli, prodajne galerije, kavarne in restavracije itd. Z uspešno vzpostavitvijo in zaživetjem umetniške četrti se podporni program spreminja in nadgrajuje (npr. odpiranje novih lokalov), zapolni preostale praznine v območju in tako nadaljuje revitalizacijo območja. obstoječi program/obstoječi prebivalci podporni programi umetnost/umetnik obiskovalci/življenje leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

PROSTOR : ČLOVEK

UMETNIŠKO DELO : ČLOVEK

odprtost/zaprtost prostora

velikost umetniškega dela

velikost prostora

pozicija umetniškega dela temnost/svetlost prostora

ULICA : PROSTOR

človek na ulici

prostori človeka potegnejo iz ulice v različne globine območja

koncept izbor Izbor konkretnih prostorov v območju temelji na zagotavljanju raznolikosti: - v odnosu prostora do ulice, - v odnosu prostora do človeka, - iz vidika uporabnosti oz. kako vpliva na odnos umetniškega dela in človeka.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

Pester nabor prostorov omogoča: - da v območju svoje mesto najdejo raznolike umetniške zvrsti oz. tehnike, - različne občutke in doživetja obiskovalcev.

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Gornji trg 7 vrtna ploščad

GT7

Gornji trg 25 balkon v nadstropju

ŠKUC

Slaščičarna

Antiq

GT11 Angel GT13 Feniks Stari trg GT4 Luwigana Akademija Repeate Imago Clementina Allegro OŠ GT16 GT25 Sv.Florijan GT18 GT20 GT22 GT29 Zeleni zajec GT24 Levstikov trg Valmarin Špajza GT30 Karlovška vrata GT34 GT35 GT39 Taverna GT40 Žabjak zaklonišče

Repeate bar Gornji trg 11 terasast vrt

GT44

Clementina bar

Luwigana prodajna galerija

Gornji trg 13 prazen objekt

Prule

Imago Sloveniae društvo in galerija

ŠKUC društvo in galerija

Angel hotel

Gornji trg 16 vogal

Feniks prodajna galerija

Antiq hotel

Slaščičarna pri vodnjaku Gornji trg 18 župnijsko dvorišče Allegro hotel Gornji trg 4 pasaža proti atriju Akademija za glasbo

OŠ Janez Levec

Levstikov trg in Karlovška vrata

Stari trg s Herkulovim vodnjakom

33 Prostori povezave s sosednjimi območji so tisti, kjer se bo lahko dogajanje na Gornjem trgu povezalo s sosednjimi: z živahnim Starim trgom, Levstikovim trgom, Žabjakom in Prulami. Na teh mestih so možni in zaželjeni umetniški posegi. diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Sv.Florijan vhodno stopnišče Gornji trg 35 terasast vrt

Gornji trg 29 mansarda

zaklonišče v grajskem griču zakloniščni prostor Gornji trg 39 in 39a terasa nad »trgom«

Valmarin restavracija

Gornji trg 20 terasa

Gornji trg 22 atrij s kletjo

Gornji trg 24 balkoni nad ozkim dvoriščem Špajza restavracija

Gornji trg 40 podstrešni prostori Gornji trg 30 vmesna terasa

Gornji trg 34 dvorišče z nadstreškom

Taverna Tatjana gostilna

Gornji trg 44 vkopano pritličje

ateljeji Gornji trg 44 Pri zelenem zajcu bar

Ropotarnica delavnica Šole uporabnih umetnosti

Žabjak - Hrenova 5 cestna fasada iz smeri Prul cestne fasade

atelje Gornji trg 24

koncept izbor Pri izbranih prostorih programa podpore gre za obstoječi program, ki lahko uspešno sodeluje in soustvarja Umetniško četrt: društva, galerije, ateljeji, šole, gostinski lokali, hoteli itd.

Izbor potencialnih prostorov umetnosti sledi zahtevam na strani 32 in je bolj podrobno pojasnjen na strani 35.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

potencialni prostori umetnosti prostori programa podpore prostori povezave s sosednjimi območji opomba: vse fotografije so iz osebnega arhiva avtorice. leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

odprtost/zaprtost prostora:

temnost/svetlost prostora:

relacija prostora do ulice:

velikost prostora:

velikost umetniškega dela:

pozicija umetniškega dela:

potencialni prostor: Gornji trg 4 pasaža proti atriju Gornji trg 7 vrtna ploščad Gornji trg 11 terasast vrt Gornji trg 13 prazen objekt Gornji trg 16 vogal Gornji trg 18 župnijsko dvorišče Gornji trg 20 terasa Gornji trg 22 atrij s kletjo Gornji trg 24 balkoni nad ozkim dvoriščem Gornji trg 25 balkon v nadstropju Sv.Florijan vhodno stopnišče Gornji trg 29 mansarda Gornji trg 30 vmesna terasa Gornji trg 34 dvorišče z nadstreškom Gornji trg 35 terasast vrt Gornji trg 39 in 39a terasa nad »trgom« Gornji trg 40 podstrešni prostori Gornji trg 44 vkopano pritličje zaklonišče v grajskem griču zakloniščni prostor

koncept izbor Prostori se razlikujejo v naslednjih lastnostih: - stopnji odprtosti oz. zaprtosti (popolnoma odprta ploščad, atrij brez nadstreška, prostor ob steni, popolnoma zaprt prostor itd), - stopnji osvetljenosti prostora (temačno zaklonišče, senčni atrij, svetla terasa itd), - v relaciji prostora do ulice, kar pomeni da lahko človek spozna in se vplete v različne plasti oz. globine območja (ulica, mansarda, vrt itd),

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

- velikost prostora, ki vpliva na možno število ljudi v njem in na možno velikost umetniškega dela. Od lastnosti prostora je odvisen način njegove uporabe: - velikost prostora vpliva na možno velikost umetniškega »dela«, - stopnja osvetljenosti, odprtosti in »zgradba« prostora vplivajo na možno uporabo, zvrst umetniškega dela in odnosa, ki ga lahko vzpostavi s človekom. mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

Pri izboru potencialnih prostorov gre poleg iskanja raznolikih lastnosti, tudi za vključevanje zapuščenih, neizkoriščenih prostorov in zanimivosti z vidika »zgradbe« prostora, ugotovljenih na podlagi doživljanja prostora pri zadrževanju na območju in pri pregledu načrtov objektov (npr. balkon, klet, pasaža, vogal, terasa itd). leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

intervencija deluje tudi brez umetnosti

intervencija predstavlja osnovo za umestitev umetnosti

umetnost se spreminja, intervencija ostaja

koncept intervencije

Izbrani prostori naj postanejo zgostitve umetniškega utripa. Vmesni člen med prostorom in umetnostjo predstavljajo intervencije. So osnova, podlaga umetnosti, kot »okvir« prihajajoči umetnosti. Hkrati pa so tudi stalni atraktorji, ki prostoru dajejo dodatno kakovost, neodvisno od umetnosti. Intervencije v prostoru so torej vzgib ne le za umetnike, temveč vsakega posameznika. Z vplivom na naša čutila, želijo v človeku vzbuditi občutke in raziskovanje.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Kako prostori postanejo zgostitve umetnosti? intervencije

osnovna načela celota primer »Arhitekturni izdelek ne sme postati transparenten v svoji utalitarni in racionalni utemeljenosti; obdržati mora nedosegljivo in skrito skrivnostnost in nam s tem netiti domišljijo in čustva.« Juhani Pallasmaa, Oči kože, 2007

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

TEKTONIKA IN SPECIFIČNOST

izbrani prostor

FLEKSIBILNOST CELOVITOST IN PESTROST

odprta zasnova intervencij pušča široko polje uporabe

lepljenje intervencije v prostor

različne intervencije prepoznati kot celoto

intervencije osnovna načela Gornji trg prostorsko pripada širšemu območju Stare Ljubljane, kar se najbolj zgovorno izkazuje z enotnim tlakovanjem iz granitnih kock.

Celovitost in prepoznavnost intervencij, ki kot »novo« preplavijo območje se doseže z uporabo enakega materiala.

Intervencije na to povezanost ne smejo vplivati. Zato so v tektoničnem smislu v izbrani prostor subtilno položene. Tektonika se izraža v odnosu med prostorom in intervencijo: prostor nosi intervencijo.

Prostora intervencije ne omejujejo, niti bistveno ne spreminjajo. Zgolj namigujejo, opozarjajo, obetajo. Vedno dopuščajo široko polje uporabe in različne interpretacije. Na nivoju četrti raznolike intervencije ustvarjajo pestrost, privlačnost in živahnost.

Različnost izbranih prostorov vpliva na specifičnost intervencij.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

MATERIAL

korten: težak, mehek, minljiv

medenina : dragocena, fina, obdelovalna

aluminij: lahek, oster, hladen, neuničljiv

GOSTOTA

polna ploskev

perforirana ploskev

trakovi

mreža

intervencije osnovna načela Materialnost intervencij sledi ideji »položenosti v prostor«. Pogoji kot so relativno hitra, enostavna in čista izvedba, neobčutljivost in odpornost ter že omenjena ideja položenosti botrujejo izboru kovine kot osnovnega materiala.

Štiri stopnje gostote omogočajo različno prepuščanje svetlobe, pogledov ali kakšnega drugega materiala (npr.trave). To pripomore k boljšemu prilagajanju intervencije posameznemu prostoru oz. bolj smiselnemu in občutljivemu poudarku prostora.

Izbor treh variant z različnim izgledom, lastnostmi in »ugledom« omogoča večjo pestrost in boljši učinek:

Polna ploskev, ne prepušča ničesar, jasno zamejuje. Perforirana ploskev, še vedno opazno zamejuje vendar že nekoliko prepušča. Pri zaporedju trakov je odnos polnega in praznega blizu izenačenega, poraja se vprašanje ali gre za polno na praznem ali za prazno na polnem. Mreža kot najbolj prosojna oblika je še vedno zaznana a skoraj popolnoma prepušča.

- rjavno jeklo oz. korten, kot težak vendar mehak in minljiv, - medenina, kot dragocena, fina, prijetna in obdelovalna, - aluminij, kot lahek, oster, hladen in neuničljiv.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

ZAZNAVA

vizualna

taktilna

slušna

intervencije osnovna načela »Vsako ganljivo doživetje arhitekture je veččutno; lastnosti prostora, snovi in merila enako merijo oko, uho, nos, koža, jezik, skelet in mišica.« Juhani Pallasmaa, Oči kože, 2007

Kljub temu, da je dojemanje prostora rezultat kompleksnega prepleta različnih čutenj, posameznikovega znanja, spominov itd; so intervencije zasnovane tako, da skušajo eno modaliteto bolj očitno vzdražiti kot druge. Poenostavljeno in idealistično rečeno, torej človek intervencije zazna na enega izmed treh načinov: - vizualno, - slušno, - taktilno.

Kot že rečeno je ločevanje na zgolj eno vrsto čutenja nesmiselno, saj je najbogatejša izkušnja ravno tista, ki jo občutimo simultano na več nivojih. Namen delitve na tri osnovne tipe zato ni strogo ločevanje in omejevanje dojemanja prostora, temveč služi zgolj kot neka osnova, preko katere se zbujajo in dražijo tudi ostale modalitete. Glavna misel, želja tega pristopa pa je ta, da se v sodobnem, odtujenem svetu, zaznamovanem s prevlado vizualnega, znova vzbudi in vzdraži tudi ostale čute. Da naša doživetja zopet postanejo bolj polna.

Namen intervencije, ki v prvem planu meri na vizualno je, da jo človek zagleda ali gleda. Morda intervencijo opazi zaradi nenavadne pozicije v prostoru, gibanje v vetru, odboj svetlobe, morda pa je namenoma »nevidna« in s tem poudarja bistvo v prostoru... Intervencija, ki naj bi na človeka bistveno delovala na slušni ravni je morda slišana kot drugačen, nepričakovan zvok korakov, kot šumenje vode, ki preglasi hrup prometa, kot odmev oz. ojačitev taistega zvoka... Taktilne intervencije so tiste, ki so v direktnem stiku s človekom, ki se jih človek dobesedno dotakne. Denimo, ko se oprime ograje pri vzpenjanju po stopnicah, ko odpre vrata, ko sede na stol...

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

+10.0m

Gornji trg 25 novo stopnišče - platforma

depoji

+7.0m

začasna instalacija

Luwigana prodajna galerija pisarna glavnega kustosa

Feniks prodajna galerija Angel hotel atrij

nepričakovan performans med zajtrkom

Antiq hotel

otvoritev razstave

ŠKUC društvo in galerija

tortica pri vodnjaku

Stari trg +-0.0m (290m n.m.v.)

usmerjevalna stena - klop shema območja

Gornji trg 13 vhod

Župnijski dom sv. Jakoba

Imago Sloveniae društvo in galerija

+3.0m

Gornji trg 18 župnijski vrt

razstava v recepciji

Allegro hotel Gornji trg 4 pasaža proti atriju

vodna stena in vodnjak

+3.0m

počitek na travi

atrij hotela Rožna ulica

predavanje

Slaščičarna pri vodnjaku

pokrit atrij atrij osnovne šole

Herkulov vodnjak

Akademija za glasbo

+5.0m Gornji trg 16 vogal in ploščad

Gornji trg 11 vhod

prazen prostor potencialno primeren za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

Clementina bar Repeate bar odmor za kavico

Osnovna šola Janez Levec izobraževalni prostori okrogla miza o sodobni umetnosti

nedeljska umetniška tržnica

+1.0m

cerkev sv. Jakoba

atrij z balkoni

Gallusovo nabrežje

-1.0m

Stiška ulica

potencialna povezava trga in nabrežja skozi objekt diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

Levstikov trg mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Predor pod gradom

Ulica na grad

Gornji trg 29 po prenovi objekta prednost rabi za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

sv.Florijan cerkveni prostor umetnosti

+7.0m nova razstavno prodajna galerija

Gornji trg 39 in 39a vhod

Valmarin restavracija

obnovljeno Plečnikovo stopnišče pred cerkvijo Gornji trg 20 po prenovi objekta prednost rabi za potrebe umetnosti in ustrezne podpore umetnost v temi umetniška mediateka

atrij

+5.0m

B vpogledne plošče pred okni

Špajza restavracija Gornji trg 24 balkoni nad ozkim dvoriščem

Gornji trg 22 kletni prostori umetnosti atrij

+3.0m

Ropotarnica delavnica Šole uporabnih umetnosti

Gornji trg 30 Gornji trg 34 po prenovi objekta vhod prednost rabi za potrebe umetnosti in ustrezne podpore dvorišče in kletni prostori umetnosti

kje je meja med umetnostjo in vsakdanjim življenjem?

Gornji trg 44

prostori umetnosti v vkopanem pritličju ateljeji Gornji trg 44

Taverna Tatjana gostilna

+3.0m dvorišče

ateljeji mladih

cestna fasada

kosilo v senci drevesa

družabno dvorišče

Pri zelenem zajcu bar nova povezava

Gornji trg 40 vhod

nadstrešek in velika vrtljiva vrata odprta vrata ateljeja

atelje Gornji trg 24

Karlovška cesta

+2.0m

»prerezana hiša«

projekcija čez cesto

Hrenova 5 cestna fasada

Zvonarska ulica

+1.0m

Hrenova ulica

Vožarski pot

Karlovška vrata

intervencije celota tloris pritličja 1:500 intervencija primer umestitve umetniškega dela 01 2

potencialni bodoči prostori umetnosti ali ustrezne podpore diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

večnamenski paviljon +18.0m razgledna ploščad

postanek na poti na grad

razgled na vrtove in strehe

nadstrešek

Gornji trg 7 vrtna ploščad

na travi v prijetni senci

+7.0m performans na balkonu

+6.0m

razstava kipov

vrt hotela Antiq

Gornji trg 11 terasa - avditorij +3.0m

vodstvo po razstavi

Gornji trg 25 prostori umetnosti skupni atelje gostujočih umetnikov

Gornji trg 13 po prenovi objekta prednost rabi za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

umetnost na hladnem

zaklonišče prostor umetnosti

+13.0m Gornji trg 35 terasast vrt - vrtni kino

Gornji trg 39a potencialno primeren za potrebe umetnosti in ustrezne podpore mimoidoči na razstavi

Gornji trg 29 mansardni prostor umetnosti

vhod v zaklonišče

+8.0m Gornji trg 39 terasa nad »trgom«

delavnice

Gornji trg 24 balkoni nad ozkim dvoriščem Gornji trg 20 terasa študentska razstava ob zaključku semestra

Gornji trg 30 vmesna terasa in njen podaljšek nad ulico

Gornji trg 40 podstrešni prostori umetnosti

stanovanja za mlade umetnike

intervencije celota tloris nadstropja 1:500 intervencija primer umestitve umetniškega dela 01 2

potencialni bodoči prostori umetnosti ali ustrezne podpore diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

razgled na vrtove in strehe

razgledna ploščad večnamenski paviljon Gornji trg 7 vrtna ploščad

nadstrešek

stanovanja za gostujoče umetnike

postanek na poti na grad otvoritev razstave

<- Stari trg

na travi v prijetni senci

ŠKUC društvo in galerija

Angel hotel Antiq hotel vrt hotela Antiq prazen prostor potencialno primeren za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

umetnikovo vodstvo po razstavi

Gornji trg 11 terasast vrt avditorij

študentska razstava ob zaključku semestra

kosilo brez umetnosti!

umetnost za mimovozeče

Luwigana prodajna galerija

umetnost v temi umetniška mediateka

ateljeji mladih

ateljeji cesta skozi predor pod gradom

Gornji trg 13 po prenovi objekta prednost rabi za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

Gornji trg 44 prostori umetnosti v vkopanem pritličju vpogledne plošče pred okni objekta

Gornji trg 24 Gornji trg 40 podstrešni prostori umetnosti

Taverna Tatjana Gornji trg 34 gostilna kletni prostori umetnosti

Špajza Ropotarnica Gornji trg 30 Gornji trg 22 restavracija delavnica Šole vmesna kletni prostori terasa in njen uporabnih umetnosti umetnosti podaljšek nad balkoni nad ozkim ulico dvoriščem po prenovi objekta prednost rabi za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

Gornji trg 20 terasa po prenovi objekta prednost rabi za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

nova razstavno prodajna galerija odmor za kavico

nepričakovan performans med kosilom

umetnost na hladnem

večerna projekcija filma

Clementina bar Repeate bar

Predor pod gradom

Gornji trg 25 novo stopnišče - platforma

prostori umetnosti v 1.etaži

sv.Florijan cerkveni prostor umetnosti

Gornji trg 29 mansardni prostor umetnosti

Gornji trg 35 terasast vrt - vrtni kino

Valmarin restavracija

zaklonišče prostor umetnosti

objekt 39a potencialno primeren za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

po prenovi objekta prednost rabi za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

obnovljeno Plečnikovo stopnišče pred cerkvijo

Gornji trg 39 in 39a terasa nad »trgom«

začasna instalacija glasbeno umetniški performans

okrogla miza o sodobni umetnosti razstava v recepciji

zajtrk ob Ljubljanici

TRG

Gornji trg 16 Imago Sloveniae društvo in galerija vogal in ploščad

Allegro hotel

Stari trg in Herkulov vodnjak

Gornji trg 4 Osnovna šola Janez Levec pasaža proti izobraževalni prostori pokritemu atrij osnovne šole atriju ulični vogal

Gallusovo nabrežje Akademija za glasbo atrij z balkoni potencialna povezava trga in nabrežja skozi objekt

intervencije celota prerez 1:500 intervencija primer umestitve umetniškega dela potencialni bodoči prostori umetnosti ali ustrezne podpore diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Ljubljanica

GT7 ŠKUC

Slaščičarna

Antiq

GT11 Angel GT13 Feniks Stari trg GT4 Luwigana Akademija Repeate Imago Clementina Allegro OŠ GT16 GT25 Sv.Florijan GT18 GT20 GT22 GT29 Levstikov trg Zeleni zajec GT24 Valmarin Špajza GT30 Karlovška vrata GT34 GT35 GT39 Taverna GT40 Žabjak zaklonišče GT44

Luwigana prodajna galerija Imago Sloveniae društvo in galerija

Repeate bar

Clementina bar

Prule

Ta vogal dobesedno izziva, kaže jezik! Zato se mi zdi povsem logično, da se ga je lotilo že toliko umetnikov. Gornji trg 16

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Z ulice sem opazil, da se zgoraj na terasi nekaj premika in zdaj sem tu. Gornji trg 20

Valmarin restavracija

Saj sem slutil da se za temi hišami skrivajo zanimivi vrtovi, ampak takega »domačega« vrtnega kina pa res nisem pričakoval! Gornji trg 35

Taverna Tatjana gostilna

Odprl sem vsa aluminijasta vrata v hiši. Za zadnjimi sem pod frčado našel mizico in dva stola. Sedem in malo počakam, mogoče pa še kdo pride? Gornji trg 40

Tolikokrat sem že šel tod mimo, pa teh velikih vrat nikoli nisem opazil. Dokler se danes nisem dobesedno zaletel v njih! Ali res ves čas tako hitim? Najbolje, da izkoristim priliko, si utrgam trenutek in pogledam kaj ta vrata skrivajo... Gornji trg 34

intervencije celota vtisi potencialni prostori umetnosti prostori programa podpore prostori povezave s sosednjimi območji

01 2

48 5

vse fotografije so iz osebnega arhiva avtorice diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

GT7 ŠKUC

Slaščičarna

Antiq

V paviljonu nad Staro Ljubljano lahko človek marsikaj doživi. Lani recimo, se je vanj naselil nek tuj umetnik in razstavil samega sebe... Ampak tudi sicer rad pridem sem. Sploh poleti, ko si sezujem natikače, se bos sprehodim po travi in malo posedim v sveži senci, preden nadaljujem svojo pot na grad. Gornji trg 7 Angel hotel

GT13 prazen objekt

Feniks prodajna galerija

Antiq hotel

Tukaj na travi, v senci dreves, kjer šumenje vode preglasi vsakodnevni hrup, najdem svoj mir. Da razmislim o tej sodobni umetnosti. Mogoče pa najdem smisel... Gornji trg 18

Pri zelenem zajcu bar

Levstikov trg in Karlovška vrata

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Šel sem mimo in zaslišal odmev korakov. Ustavil sem se pred hišo brez vrat in ko sem zagledal kovinsko stopnišče sem nanj stopil prav počasi. Mi uspe priti do vrha brez, da bi me slišali? Gornji trg 29

Špajza restavracija

Mostiček sredi te ozke ulice? Kako prideva tja? Gornji trg 30

Prejšnji večer sem hitel tod mimo in iz lastnih misli me je zbudila sprememba občutka pod nogami. Ustavil sem se in pogledal v tla. Zarjaveli pomol je vodil direktno do nizkega okna. Sprehodil sem se tja in zagledal da se v notranjosti pravzaprav nekaj dogaja... Gornji trg 44

ateljeji GT44

intervencije celota vtisi potencialni prostori umetnosti prostori programa podpore prostori povezave s sosednjimi območji

01 2

50 5

vse fotografije so iz osebnega arhiva avtorice diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

GT7 ŠKUC

Slaščičarna

Antiq

Na tej terasi smo se začeli dobivati ob poletnih večerih, kjer se je ob performansu zbrala zanimiva množica ljudi. Odkar pa vemo, da je dostopna preko celega dne, se tukaj radi dobimo tudi za kosilo, ki si ga prinesemo kar s seboj. Gornji trg 11 in 13

GT44 Prule

Feniks prodajna galerija

GT13 prazen objekt

Allegro hotel

Ta temen prehod me sicer malo plaši, a svetloba na koncu me premami. Gornji trg 4

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

B Ko jo zagledam skoraj zaslišim njen glas, ki mi pravi: » Podaj mi roko, da te odpeljem v drug svet«. zaklonišče

Prule fasadi proti cesti

Na tem živahnem ozkem dvorišču se mi zdi kot, da so hiše same stopile skupaj in s tem zgostile dogajanje med njimi. Gornji trg 24

Ropotarnica delavnica Šole uporabnih umetnosti

atelje GT24

intervencije celota vtisi potencialni prostori umetnosti prostori programa podpore prostori povezave s sosednjimi območji

01 2

52 5

vse fotografije so iz osebnega arhiva avtorice diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

GT7 ŠKUC

Slaščičarna

Antiq

Najprej sem mislil, da je ta plato zgolj za mize lokala. Zadnjič je postal oder, gledalci smo sedeli na stopnicah pred cerkvijo. Danes pa sem dojel, da je dejansko rdeča preproga pred vhodom v hišo. Gornji trg 25

Slaščičarna pri vodnjaku

ŠKUC društvo in galerija

Akademija za glasbo

OŠ Janez Levec

Sv.Florijan vhodno stopnišče in cerkveni prostor

Stara Ljubljana mi je pri srcu, a po pravici povedano sem že nekoliko sit vseh teh komercialnih lokalov, vsi so isti... O, kaj je pa to nekaj novega pri vodnjaku? Stari trg

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

B Medeninasta ograja in vrata. To ne more biti naključje! Ko pokukam skozi luknjice v vratih ne vidim nič, zato vstopim. Temno je a vrata za seboj vseeno zaprem. V gosto temo zdaj nežno zareže svetloba, ki pronica skozi tiste luknjice. Gornji trg 22

Postalo je očitno, da lože niso le v gledališču. Gornji trg 39

Vstopil sem v zarjavel jekleni objekt. Material mi vzbuja občutek, kot da tu stoji že dolgo, a ker se ne dotika tal vem, da temu ni tako. V notranjosti opazim fasado hiše na drugi strani ceste in zdi se mi kot da sem v sobi, ki jo je na pol prerezala cesta. Žabjak

intervencije celota vtisi potencialni prostori umetnosti prostori programa podpore prostori povezave s sosednjimi območji

01 2

54 5

vse fotografije so iz osebnega arhiva avtorice diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

GT7 ŠKUC

Slaščičarna

Antiq

Gornji trg 7: - nadstrešek prepleten iz kortenskih trakov - večnamenski paviljon z razgledno ploščadjo

Gornji trg 25: - večnamenska ploščad - stopnišče iz kortena - prostori umetnosti v 1. nadstropju Gornji trg 11 in 13: - kovinski stoli in mize na terasi pod drevesom - odstranitev vhodnih vrat obeh objektov - objekt Gornji trg 13 se prenovi in da prednost rabi za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

GT44 Prule

Gornji trg 16: - fasada in tla pred vogalom obložena s kortenom

A Gornji trg 4: - obloga obokanega hodnika-prehoda proti notranjemu dvorišču - odstranitev vrat med hodnikom in dvoriščem Stari trg : - kortenska usmerjevalna stena - klop z izrezanim napisom »Gornji trg umetniška četrt« - shema četrti

Gornji trg 18: - ozelenitev in zasaditev dreves na župnijskem dvorišču - polaganje pohodnih kovinskih rešetk preko trave - glasna vodna stena - medeninasta horizontalna površina vodnjaka za posedanje ob vodi

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

A Gornji trg 29: - odstranitev vhodnih vrat - obloga stopnic s kortenom - odprt prostor mansarde namenjen prosti uporabi umetnika - objekt se prenovi in da prednost rabi za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

Gornji trg 35: - polaganje kovinske rešetke preko trave terasastega vrta - kovinski stoli

Gornji trg 39 in 39a: - ograja terase se zamenja za ograjo-klop iz perforirane aluminijaste pločevine - objekt 39a potencialno primeren za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

zaklonišče: - medeninasta ograja ob vhodnih stopnicah

B Gornji trg 20: - ograja terase se zamenja z vertikalnimi vrtljivimi aluminijastimi paneli, ki omogočajo različne stopnje zastrtosti in se premikajo v močnem vetru - objekt se prenovi in da prednost rabi za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

Gornji trg 22: - medeninasta kljuka vhodnih vrat - medeninasta ograja na stopnišču, ki vodi v klet - medeninasta perforirana vrata kleti

Gornji trg 24: - kovinski stoli in mize sredi ozkega dvorišča

Gornji trg 30: - mostič nad ulico, kot podaljšek vmesne terase iz ekspandirane pločevine - objekt se prenovi in da prednost rabi za potrebe umetnosti in ustrezne podpore

Gornji trg 34: - zamenjava vhodnih vrat za osno vrtljiva aluminijasta - zamenjava dvoriščnih vrat za velika osno vrtljiva

Gornji trg 40: - niz aluminijastih vrat, ki obiskovalca skozi hišo pripelje do podstrešnih prostorov - kovinski stoli in mize

prerezana hiša - Žabjak: - kortenski paviljon, ki namiguje na preteklo povezanost območja

Gornji trg 44: - na tla položene kortenske plošče, ki vabijo obiskovalca da pokuka skozi okno v vkopano pritličje hiše - daljša plošča se proti koncu dvigne na nivo manjšega odra, večje klopi - prostori umetnosti v pritličju - uporaba vzhodne in južne fasade za nagovarjanje mimovozečih

intervencije celota tehnični seznam korten medenina aluminij diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

polna ploskev perforirana ploskev trakovi mreža

vizualna zaznava taktilna zaznava 5 01 2 10 slušna zaznava

56 20

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

maketa celotnega območja

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

križišče Gornjega trga in Rožne ulice

iztek Gornjega trga pri predoru pod gradom

Stari trg in začetek Gornjega trga

intervencije celota fotografije makete

Maketa celotnega območja, od Gallusovega nabrežja ob Ljubljanici do ceste skozi predor pod gradom, ki prikazuje dostopne prostore in intervencije v merilu 1:250.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

vtis intervencije

»Vstopil sem v zarjavel jekleni objekt. Material mi vzbuja občutek, kot da tu stoji že dolgo, a ker se ne dotika tal vem, da temu ni tako. V notranjosti opazim fasado hiše na drugi strani ceste in zdi se mi kot da sem v sobi, ki jo je na pol prerezala cesta.«

OSNOVNA NAČELA

dvignjenost od tal

korten

polna ploskev

slušna zaznava

intervencije primer prerezana hiša Uporabnost:

Kako se kažejo osnovna načela:

Ideja:

- tektonika: intervencija kot da lebdi nad tlemi in s tem jasno kaže na položenost v prostor, - material: korten, ki s svojim značilnim izkazom časa, podkrepi idejo intervencije, - ploskev: polna ploskev, ki jasno zamejuje, - zaznava: prevladujoča zaznava je slušna - v notranjosti intervencije se hrup prometa še ojača in s tem izpostavlja idejo intervencije

Karlovška cesta je povozila stare vrtove skrite za spodnjim nizom hiš Kako se bo na prostor odzval umetnik ni moč in niti ni smiselno Gornjega trga. Prekinila je ulice Vožarski pot, Hrenovo in Zvonarsko, ki so predvidevati. Dobra priložnost za morebitne projekcije se sicer ponuja v preteklosti Gornji trg povezovale z Grudnovim nabrežjem Ljubljanice. na fasadi hiše čez cesto. O tem kako brezobzirno je cesta posegla v območje nas spominja le še fasada prerezane hiše na Hrenovi 5. Intervencija ta spomin okrepi: namiguje na namišljeno, prerezano hišo iz preteklosti. Drevo, ki sedaj raste na tem mestu se ohrani, zato prebode tla in streho intervencije.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

atrij restavracije Špajza

proti Gornjemu trgu

V1- stenska konstrukcija:

kortenske plošče 120x250cm, deb. 2mm - kovičene, varjeni stiki nosilna konstrukcija: jekleni stebri HEA 450 kortenske plošče 120x250cm, deb. 2mm - kovičene, stiki so reže

vhod v Gornji trg 30

T1 - tlakovanje:

obli prodniki - mačje glave podlaga iz pustega betona utrjeno nasutje

T2 - tlakovanje:

granitne kocke fuge zapolnjene s cementno malto utrjena peščena podloga

T3 - tlakovanje:

pran beton, vlit na mestu deb.8cm utrjeno nasutje

9.34 4.88

proti Gornjemu trgu 24

2.16

2.28

2.60

2.28

2.16

0.23

2 4.08

0.90

0.46

2.01

2.13

2.16

4.29

2.28

2.28 9.34

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

1.53

0.86 0.25 1.13

0.46 2.16

8.42

0.27

pločnik ob Karlovški

0.23 0.46 diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

1.20

intervencije primer tloris 1:50

0.27

odprtina za drevo

1.12

7°

+0.40m

5.22

1.20

2.32

1.20

0.46

0.23

1.86

0.23

0.00m

0.23 0.46

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

6 4

60 5

H1- talna konstrukcija: kortenske plošče 120x250cm, deb. 2mm - kovičene, varjeni stiki nosilna konstrukcija: jekleni nosilci HEA 300 prečni nosilci IPE 300 - vijačeni kortenske plošče 120x250cm, deb. 2mm - kovičene, varjeni stiki V1- stenska konstrukcija:

kortenske plošče 120x250cm, deb. 2mm - kovičene, varjeni stiki nosilna konstrukcija: jekleni stebri HEA 450 kortenske plošče 120x250cm, deb. 2mm - kovičene, stiki so reže

H2 - strešna konstrukcija:

kortenske plošče 120x250cm, deb. 2mm - kovičene, varjeni stiki nosilna konstrukcija: jekleni nosilci HEA 320 prečni nosilci IPE 300 - vijačeni

T1 - tlakovanje:

obli prodniki - mačje glave podlaga iz pustega betona utrjeno nasutje

T2 - tlakovanje:

9.34

granitne kocke fuge zapolnjene s cementno malto utrjena peščena podlaga

0.46

8.42 2.48 2.16

0.23

0.46 4.76

2.11 2.28

2.28

2.16

0.23

+3.24m 0.31

+2.94m

+0.40m

0.32

0.00m

+0.09m -0.36m

0.96

1.05

0.09

2.52

3.15

intervencije primer prerez AA 1:50 2.24 1.89 1.79

0.30

1.98

0.30

1.98

0.30

1.00

1.28

1.00

1.28

1.00

1.20

1.08

1.20

1.08

1.20

-0.86m

2.24 1.89 1.79

9.34 diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

V1- stenska konstrukcija:

kortenske plošče 120x250cm, deb. 2mm - kovičene, varjeni stiki nosilna konstrukcija: jekleni stebri HEA 450 kortenske plošče 120x250cm, deb. 2mm - kovičene, stiki so reže

T3 - tlakovanje:

pran beton, vlit na mestu deb.8cm utrjeno nasutje

1 diagonala 60/60/4 M18 vijak HEA 450

korten 2mm

slepa jeklena kovica

varjen stik med ploščama

intervencije primer tloris 1:20

b diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

6 4 e

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

M18 vijak

diagonala 60/60/4

IPE 300

H1 H1 - strešna konstrukcija:

odkap

kortenske plošče 120x250cm, deb. 2mm - kovičene, varjeni stiki nosilna konstrukcija: jekleni nosilci HEA 300 prečni nosilci IPE 300 - vijačeni kortenske plošče 120x250cm, deb. 2mm - kovičene, varjeni stiki

H2 - talna konstrukcija:

kortenske plošče 120x250cm, deb. 2mm - kovičene, varjeni stiki nosilna konstrukcija: jekleni nosilci HEA 320 prečni nosilci IPE 300 - vijačeni

T3 - tlakovanje:

reža med ploščama

pran beton, vlit na mestu deb.8cm utrjeno nasutje

slepa jeklena kovica

korten 2mm

HEA 300

betonska cev 400mm

HEA 300

intervencije primer prerez BB 1:20 točkovni ab temelj 100x100x50cm

podložni beton 10cm

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

1 leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

linijski računski model

linijski računski model z definicijami nosilnih elementov

prostorski računski model

intervencije primer konstrukcija Izvedba konstrukcije paviljona podpira idejo zasnove. Paviljon je zato v celoti sestavljen iz kovinskih elementov: jeklena nosilna konstrukcija, obložena s kortenskimi ploščami. To pripomore k temu, da objekt deluje kot akustično telo, ki ojača hrup prometa s Karlovške ceste.

Strešni nosilci, ki premoščajo razpon skoraj 10 m so jekleni profili HEA 300. Talni nosilci so HEA 320, stebri HEA 450. Nosilci in stebri so na osni razdalji 120 cm, kar ustreza dimenzijam obložnih kortenskih plošč. Vmesni prečni nosilci so IPE 300. Vsi nosilci in stebri so med seboj vijačeni. Paviljon je na mestih zavetrovan z diagonalami oz. s kvadratnimi profili 60/60/4, ki so na nosilce oz. stebre privarjeni.

Z notranje in zunanje strani je konstrukcija obložena s kortenskimi ploščami dimenzije 120 x 250 cm, debeline 2mm. Plošče so na nosilno konstrukcijo kovičene. Stiki plošč na zunanji strani paviljona in tleh so zaradi preprečevanja vdora vode v konstrukcijo varjeni. Med ploščami na notranji strani sten in stropu so reže, ki dopuščajo zračenje in sušenje konstrukcije. Na robovih med strešnim in stenskim delom je med kortenskimi ploščami razmak, ki dopušča toplotne raztezke.

Konstrukcija je podprta v šestih točkah. Točkovni temelji so potrebni zaradi ohranitve obstoječega drevesa. Glava temelja je jekleni profil HEA Objekt je v želji po nastanku madežev rje na betonskih tleh in pločniku, 320, varjen na podložno pločevino in sidran v armiranobetonski temelj brez odvodnjavanja. Načrtovani so zgolj odkapi. dimenzij 100 x 100 cm, globine 50 cm. Zaradi zasutja stika med jeklenim in betonskim delom temelja, je jekleni profil vstavljen v betonsko cev premera 400 mm. diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

intervencije primer prostorski prikaz pogled proti Gornjemu trgu z druge strani Karlovške ceste

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

intervencije primer prostorski prikaz pogled iz smeri Gornjega trga proti Karlovški cesti

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Jannis Kounellis: Brez naslova; Galleria Mario Pieroni, Rim; 1980 http://historyofourworld.wordpress.com/2010/03/03/jannis-kounellis/

osebni arhiv

Gornji trg

intervencije

umetnost

Umetniška četrt Gornji trg

povzetek

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

Umetniška četrt Gornji trg je območje, kjer se vsakdanje življenje preplete z umetnostjo. Kjer pozabljeno območje znova zaživi z umetniškim utripom. Ta je posledica zapolnitve vrzeli območja z umetniško vsebino ne le na nivoju prezentacije in konzumacije temveč tudi produkcije. Nova vsebina in njen karakter obstoječega ne povozita, temveč se z njim povežeta. Na ta način se staro in novo vzajemno krepita in bolj uspešno (pre)živita. mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

Po četrti so razpršeni prostori umetnosti. V njih so kot odziv na obstoječe umeščene intervencije, ki osvežujejo staro in nudijo podporo novemu - umetnosti. Če je bilo prej gibanje obiskovalca omejeno zgolj na področje ulice, ga lahko sedaj raziskuje in doživlja na različnih nivojih, lahko zavije v temno klet, se skozi hišo sprehodi do mansarde ali terase, posedi v župnijskem vrtu itd. leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

zahvala Staršem. Profesorju in Mitju. Iši. Roku.

In še marsikomu, ki ga nisem omenila, pozabila pa tudi ne.

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

viri in literatura revije

knjige

Oris: magazine for architecture and culture številka 51 leto X-2008 Zagreb: ARHITEKST Art is Frictional Maroje Mrduljaš, Vera Grimmer, Ante Nikša Bilić stran 34

R.E. Somol 1997 Autonomy and ideology: Positioning an Avant-Garde in America New York: The Monacelli Press

Oris: magazine for architecture and culture Zagreb: ARHITEKST številka 61 leto XII-2010 Oris: magazine for architecture and culture številka 69 leto XIII-2011 Zagreb: ARHITEKST Art must be True - for 736 Hours and 30 Minutes! Nada Beroš stran 162 posnetki stanja Zavod za varstvo kulturne dediščine Ljubljana geodetski podatki Geodetska uprava Slovenije

Branko Korošec 1991 Ljubljana skozi stoletja: mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti Ljubljana: Mladinska knjiga Darinka Kladnik 1991 Ljubljanske metamorfoze Ljubljana: Luxuria Christopher Alexander 1979 The timeless way of building New York: Oxford university press Christopher Alexander, Sara Ishikawa, Murray Silverstein 1977 A pattern language: towns, buildings, construction New York: Oxford university press

Jan Gehl 2010 Cities for people Washington (DC) ; Covelo ; London : Island Press Jane Jacobs 2009 Umiranje in življenje velikih ameriških mest Ljubljana : Studia humanitatis Peter Zumthor 2006 Atmospheres : architectural environments, surrounding objects Basel ; Boston ; Berlin : Birkhäuser Juhani Pallasmaa 2007 Oči kože: arhitektura in čuti Ljubljana: Studia humanitatis, Zbirka Varia Jean Phifer 2009 Public art New york New York: W. W. Norton

Gordon Cullen 1976 The concise Townscape London: Architectural press Hans Loidl, Stefan Bernhard 2003 Opening spaces: design as landscape architecture Basel; Berlin; Boston: Birkhäuser

diplomska naloga Umetniška četrt Gornji trg - idejna zasnova revitalizacije območja v Ljubljani

mentor prof. Miloš Florijančič u.d.i.a. somentor doc. Mitja Zorc u.d.i.a. diplomantka Mina Hiršman

leto vpisa 2003-2004 leto izdelave diplome 2012 Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani