Vita Ilešič by fa diploma

Vita Ilešič

Magistrska naloga

URBANI PARK S HOSTLOM V RIBNICI NA DOLENJSKEM

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela Urban park with the youth hostel design in Ribnica in Dolenjska region

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Mentor doc.dr. Ilka Čerpes Konzultant za konstrukcijo dr. Tomaž Slak

Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2008 Ljubljana, 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

POVZETEK

ABSTRACT

Urbanistična ureditev zelenega pasu na jugovzhodnem delu mesta Ribnice na Dolenjskem v urbani park ponovno ovrednoti potencial obravnavanega območje in kraja v celoti. V programskem smislu ga obnovi, nadgradi in prestrukturira tako, da s svojim delovanjem poveže grajeno strukturo mesta s prisotnimi krajinskimi elementi. Vzpostavijo in okrepijo se fizične in programske povezave med bolj razvitim in urbaniziranim severozahodnim delom mesta z odmaknjeno in manj razvito industrijsko obrtno cono na jugovzhodu mesta. Zeleni pas, ki je nekoč imel funkcijo tampona med starim mestnim jedrom in razvijajočo se industrijo je tokrat postavljen v vlogo povezovalnega člena, ki zagotovi, da se mesto razvija in krepi z vzajemnim napajanjem območij znotraj meja kraja. Razširitev urbanistične ureditve na idejno zasnovo hostla znotraj območja poleg programskega dopolnjevanja parku poveča ekonomsko stabilnost, kar v realnosti pomeni nemoteno obratovanje in izvajanje aktivnosti v parku in posledično razvijanje mesta. S tem razlogom je v drugem delu magistrske naloge pozornost usmerjena k njegovi zasnovi.

With designed urban landscape park in the southeastern part of the town Ribnica, the chosen site is revaluated and reveals its potential as a whole. In programming terms, it is restored, upgrated and structured, connecting the built structure of the city with present landscape elements. The connections between the programs of developed urbanized northwestern part of the town and those of less developed, remote, industrial and trade area in the southeast part of the town get restored and strengthened. Green area which used to be a buffer zone between the old city center and the developing industry, now serves as a link between the two. Together with the intersection programs from different parts of the town inside of the region’s borders, it reassures the general growth of the town. Urban planning of the site is accompanied with the design of the youth hostel. Apart from being a good complement to the rest of the park, the design assures a stable income which in reality means uninterrupted working of the park and therefore the town’s development. For this reason the attention in the second part of the thesis is put on the youth hostel’s design.

KLJUČNE BESEDE: urbanizem, urbani park, Ribnica, hostel

KEY WORDS: urban planning, urban park, Ribnica, youth hostel

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

KAZALO UVOD ORIS PROBLEMA, REŠITEV in POTEK MAGISTRSKEGA DELA I. TEORETSKA IZHODIŠČA: URBANI PARK

I.I Kaj je park? I.II Zgodovinski pregled parkov in umestitev urbanega parka I.III Predstavitev in utemeljitev pojma urbanega parka I.IV Na poti k oblikovanju urbanega parka ali elementi oblikovanja I.V Primeri urbanih parkov po svetu in v Sloveniji

II. MESTO OBRAVNAVE: RIBNICA

II.I Umestitev in naravne danosti II.II Zgodovina II.III Les in tradicija II.IV Ljudje

III. LOKACIJA

III.I Prostorska umestitev ožje lokacije III.II Značilne slike ožje lokacije

III.III Analize

IV. PREDLOG

IV.I Urbani park Ribnica IV.II Mladinski hotel - hostel

V. GRAFIČNE PRILOGE

V.I Urbani park Ribnica Situacija 1:2000 Prečni in vzdolžni prerez 1:2000 V.II Mladinski hotel - hostel Tlorisi M 1:200 Prerezi M 1:200 Fasade M 1:200 Fasadni pas 1:20 Prostorski prikazi

ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA Literatura Spletni viri

ZAHVALA IZJAVA O AVTORSTVU

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

UVOD

"Če če Ribnčan dobru predat, muore imt: prvč jazk, svinjsk želuodc, de muore use pojejst kar dobi, pa pasje nogie, de muore it kups." "Če hoče Ribničan dobro prodati, mora imeti: najprej namazan jezik, svinjski želodec, da lahko vse poje, kar dobi, in pasje noge, da gre lahko od hiše do hiše."

vir: http://www.etno-muzej.si/files/oc/kramaric/ribnica05.jpg

slika 1_Pogled na Ribniški grad, cerkev sv. Štefana in Napoleonov most iz začetka 20.stoletja

po pripovedovanju prebivalca Ribnice za knjigo Iz hiše v svet avtorice Polone Rigler Grm (citirano: Rigler Grm, 2010, 28 ) Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

ORIS PROBLEMA, REŠITEV in POTEK MAGISTRSKEGA DELA kvalitetah prostora, ki bi se lahko ob nerazumnem urejanju prostora. v prihodnosti razvrednotile.

V magistrski nalogi na primeru Ribnice uporabim in preverim teorijo Urbanih parkov, ki jo je podrobneje razvila Gordana Bence, v magistrski nalogi Urbani parki leta 2008. Slednje storim z namenom, da bi se v mestu Ribnica izboljšala kvaliteta obstoječega prostora in ohranili prisotni naravni dejavniki, ki mestu dajejo značilno identiteto. V ospredje postavim prisotne naravne značilnosti kraja, tradicijo obdelave lesa in težim k uporabi lokalnih materialov. Glede na izsledke pri opazovanju kraja, pogovore z domačini in zaposlenimi na občini v Ribnici sem v obravnavo vključila najmanj razviti del mesta, ki pa ima velik potenicial za kvaliteten nadaljni razvoj Ribnice. Naloge sem se lotila z mislijo, da ovrednotim in širim zavednost o naravnih

Tekom analiz lokacije so se pokazale pomanjkljivosti in problemi območja. Izmed njih najbolj izstopa programska nefunkcionalnost povezana s slabo vzdrževano ali neprimerno infrastrukturo naprem obstoječim programskim območjem mesta, kar vpliva na razvoj celotnega kraja. Z večplastnim programom grajenih struktur in krajinskih elementov, ki delujejo kot povezovalni člen med različnimi programsko usmerjenimi deli mesta se okrepi tako posamezne programske sklope, kar posledično spodbudi razvoj kraja. Pri tem se sklicujem na teorijo urbanega parka. Rezultat je urbanistična ureditev urbanega parka, poglobljena z zasnovo glavnega grajenega programa: mladinskega hotela ali na kratko hostla. Slednji ima vlogo ekonomskega generatorja obravnavanega območja, ki zagotavlja funkcionalnost, nemoteno vzdrževanje in obratovanje parka.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

I. TEORETSKA IZHODIŠČA: URBANI PARK

I.I Kaj je park? I.II Zgodovinski pregled parkov in umestitev urbanega parka I.III Predstavitev in utemeljitev pojma urbanega parka I. IV Na poti k oblikovanju urbanega parka ali elementi oblikovanja I.V Primeri urbanih parkov po svetu in v Sloveniji

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

I.I Kaj je park?

"park (francosko-angleško, iz latinskega parricus, "ograda"), večja naravna površina, ko jo človek ureja ali pa vsaj nanjo vpiva, torej določi, kje bodo travnate površine, okrasne rastline, nasadi dreves, kipi, zgradbe, potoki, ribniki, vodometi in tako uresničuje svojo predstavo. " (citirano: Veliki splošni leksikon, 2006)

slika 2_Burckhardt + Partner in Raderschall, MFO Park, 2007, Švica

Park je urejen odprt in javen prostor, ki ga sestavljajo različni elementi: zelene (travniki, nasadi, ...) in vodne površine (reka, fontane, ...), poti, ploščadi, urbana oprema (klopi itd.), rekreacijske površine. Park je določen z njegovo namembnostjo in uporabnostjo ter je dostopen vsem prebivalcev, z namenom sprostitve in uživanja krajine. (povzeto: Ogrin, 2010) Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

5. - 15 st. srednjeveški vrtovi

19. st. Centralni park NY

I.II Zgodovinski pregled parkov in umestitev urbanega parka

20. st. vrtno mesto, Howard

Da bi lahko zares razumeli koncept urbanega parka je potrebno poznati razvoj parkov skozi zgodovino.

18. st. angleški krajinski

27 pr. n. št. - 476 rimski vrtovi

1682 Versailles

9 000 - 3 000 pr. n. št. prvi ograjeni prostori

19. st. Volkspark, Berlin

19. st. Pariz po Haussmannu

16. st. Villa Cicogna Mozzoni

1859 Načrt Barcelone, Cerda

21. st. Sociopolis

20. st. vrtno mesto, Garnier

20. st. Bos park, Amsterdam

Prvi park naj bi nastal, ko je človek prvič ogradil kos zemlje za lastne potrebe . Takrat je to storil, da se je zaščitil pred divjimi živalmi, kasneje za pridelovanje poljščin. Kmalu za tem je prišlo do prvih vrtov, ki so nato postali sredstvo za vrednotenje pomembnosti posameznikov v družbi. Vrtovi so se razvili v parke. Parki egipčanskih templjev, cesarskih palač, rimskih vil so po zatonu Rimskega cesarstva v 5.st. spet nadomestili vrtovi, tokrat skriti v atrijih hiš skupaj z vsemi užitki, ki jih lahko nudi vrtna zabava in prepovedujejo konzervativni verski nauki. Zopet se parki javno razcvetijo in razbohotijo tekom 16., 17. in 18.st., z rastjo gospodarstva, bančništva in trgovine. Pojavi se tekmovalnost med posamezniki. Kralji se merijo v moči glede na razkošnost in velikost svojih parkov. Razvijejo se italijanski renesančni vrtovi in angleški krajinski parki, ki se s svojim sproščenim način do oblikovanja "upre" tradicionalnemu razkošnemu tipu parka buržoazije kot posledica socialno družbenih

nasprotij. O pojavu pravih javnih parkov pa lahko govorimo šele od 19.st naprej. Človek se dolgo časa ni zavedal koristi in ugodnih vplivov, ki jih ima narava na človeka. Vse do trenutka, ko zelenje s posledicami industrijske revolucije konec 19.st. skoraj izgine iz mest. Mesta so prenaseljena, higienski pogoji zaradi mase priseljencev slabi. Ljudje zbolevajo zaradi pomanjkanja čistega zraka, vode, sonca. Prvič v zgodovini človeštva se začne razmišljati o pomenu zelenih površin v mestih, ki bi njene prebivalce ohranjale pri zdravju in sposobne za delo. Parki kot antiteza mesta, pomenijo kraj, kamor se prebivalci lahko zatečejo pred izčrpajočim mestnim okoljem. Frederic Law Olmsted, krajinski arhitekt, vpelje v parke idejo programa pri zasnovi Centralnega parka v New Yorku. Tako se prvič v zgodovini pojavijo v parku tudi urbanistične težnje. Kljub pojavu prvih parkov konec 19.st, se stanje v mestih ne izboljša veliko. Začnejo se prve migracije iz mesta na podeželje. Z njimi pa bolj ali manj uspešni modeli programskega povezovanja z grajeno strukturo. Haussmann preuredi Pariz, Cerdà Suñer zriše načrt širitve Barcelone, nekaj desetletij kasneje začnejo

slika 3_prirejeno po - glej "priloga k slikovnim virom"

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

slika 4

v Nemčiji nastajati zaradi programske naravnanosti zelo priljubljeni "Volksparki" ljudski parki. Navkljub različnim poskusom zmanjševanja priseljevanja prebivalcev v mesta in njihova obrobja, mesto nevzdržno raste. Kot odgovor nastaneta modela vrtnih mest: Howardov in Garnierjev. Oba modela imata velik vpliv na kasnejšo vrednotenje zelenih površin v urbanih strukturah. Mejnik v iskanju idealnega mesta moderne so bila načela zapisana v "Atenski listini", na CIAM kongresu 1933. Funkcionalno ločevanje mesta na območja in hierarhija prometnih poti sta neločljivo povezani. Bos park v Amsterdamu, (krajinskih) arhitektov Cornelis van Eestern in Jacopa Mulder, je prvi park, urejen po načelih modernizma in v tem pomenu velja za prvi park 20.st., ki prekine s tradicionalnim meščanskim parkom in postane integralni del mesta. Konec 60ih let 20.st. pride do pojava odtujenosti in breosebnega prostora v idealnih modernističnih mestih in s tem zavračanjem Corbusierjevih načel v prihodnje. Parki so podrejeni funkcionalnosti mestne gradnje in njihov blagodejen vpliv na zdravje je potisnjen v pozabo. Park je le še krajina definirana kot

zeleni prostor. Konec 80ih let 20.st. se z razvojem tehnologije in povečano stopnjo mobilnosti meje med delom in prostim časom zabrisujejo. Uporabniki parkov želijo več kot samo zelene površine v okolici svojih domov. Dnevne migracije iz obrobij mesta v strogo mestno tkivo so vedno pogostejše, ker ljudje zapuščajo mestna središča in se selijo v ruralno okolje z željo po večjem stiku z naravo. Centri mest začnejo samevati. Z namenom oživitve zapuščenih območij in preprečitve nadaljnjih migracij na obrobja urbanisti začnejo v zapuščena območja kot kvaliteten javni prostor umeščati parke, ki z raznolikostjo programov spodbujajo gospodarski razvoj širšega območja ter istočasno dvigujejo kvaliteto bivanja. Danes se urbanisti nagibajo k racionalni rabi in varovanju prostora z upoštevanjem potreb in strukture sodobne družbe. Kot primer navajam projekt Sociopolis, ki se opredeli do različnih druženih slojev, njihovih navad in potreb s spoštovanjem do tradicije in tehnološko napredno gradnjo. Park 21.st. je odprt hibridni javni prostor, neločljivo povezanih grajenih struktur in krajine. Enake lastnosti veljajo tudi za urbani park. Kot že ime urbani park pove, gre za park, ki

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

I.III Predstavitev in utemeljitev pojma urbanega parka

je urbaniziran - mesten. "urban (latinsko), mesten; urbanost, mestni način življenja" (Veliki splošni leksikon, 2006)

Toda izraz mestni park je preveč splošen, da bi opisal kompleksnost urbanega parka. slika 5_Burckhardt + Partner in Raderschall, MFO Park, 2007, Švica

Ponaša se z vsemi lastnostmi parka 21.st., opisanimi v kratkem pregledu zgodovine parkov. Gre za javen odprt prostor kakor sta ulica in trg s to razliko, da poleg grajenih struktur vnaša v prostor tudi elemente krajine. Pod grajene strukture štejemo industrijske, stanovanjske, in druge objekte. Urbani park je homogen in deluje le kot celota, saj se vsi njegovi elementi medsebojno fizično prepletajo in dopolnjujejo. Krajina sooblikuje arhitekturo, zato sta elementa krajine in grajenih struktur neločljivo povezana. Program urbanega parka je pogojen s potrebami sodobne družbe. Odgovarja

na psihološke potrebe posameznikov, ki so posledica hitrega tempa življenja, mobilnosti, vedno novih tehnoloških inovacij, zabrisanosti meja med delom in prostim časom, globalnosti. Njegova formalna oblika in program sta odvisna od danih pogojev določene lokacije ter tipa posega v urbano okolje. Glede na poseg v urbano okolje lahko urbani park umestimo v več podzvrsti: - točkovna intervencija (urbani park, ki ga sestavlja ena ali več manjših posegov v urbano tkivo) - park kot stanovanjska krajina (krajina je del stanovanjske enote) - vertikalna krajina (elementi krajine so del grajene strukture po višini) - zgradba kot krajina (krajina se nadaljuje v notranost zgradbe) - krajina kot strateški instrument za razvoj in obnovo urbanega območja (krajina kot del večjega grajenega območja) (povzeto: Bence, 2008)

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

I. IV Na poti k oblikovanju urbanega parka ali elementi oblikovanja b)

slika 6

slika 8

slika 7

slika 9

Pri oblikovanju urbanega parka se lahko opremo na osnovne elemente oblikovanja. Najbolj osnovni element je točka, več točk skupaj tvori linijo. Ena linija zraven druge dobi značilnosti ploskve. Glede na to, kako osnovne elemente razporedimo v prostoru prostor zamejimo, odpremo, razširimo, poglobimo, povečamo. Ustvarimo lahko optične korekcije prostora, kot so jih na primer že grki z različno debelino stebrov svojih templjev ali Plečnik s stebrički ograje Tromostovja. Z vstavljanjem in sestavljanjem osnovnih elementov skupaj v prostoru, lahko spodbudimo točno določena občutja zaznavanja prostora pri uporabniku. Nekateri primeri uporabe elementov v prostoru so zelo jasni v parku skulptur na Novi Zelandiji. Gibbs Farm gosti skulpture različnih umetnikov z namenom ovrednotenja naravnega prostora.

slika 10

a) točka Element je postavljen v prostoru kot samostojna enota. b) votla ploskev Gre za poigravanje votlih površin s horizontom. Zato skulptura na hribu deluje nerealno. c) linija Linija zidu razdeli pokrajino na dva dela. d) ploskev Kamni v vodi so postavljeni en za drugim tako, da sklenejo krog. Ne glede na to, da voda znotraj kroga ni nič drugačna od vode izven, optično naenkrat na gladini vode zaznamo dve različni površini. e) ploskev kot razgledna ploščad Kubusi s svojo razporeditvijo ustvarijo navidezno ploskev, različne višine pa usmerijo pogled proti dolini. f) linija kot niz zaporednih izboklin Niz zaporednih travnatih izboklin na ravnini pusti vtis linije vzporedne z linijo dreves v ozadju.

slika 11

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

TOČKOVNA INTERVENCIJA

slika 12_Bruto, Spominski park generalu Maistru, 2007, Ljubno ob Savinji

VERTIKALNA KRAJINA

slika 13_Ecosistema urbano, Eco - Boulevard, 2007, Španija

VERTIKALNA KRAJINA

I.V Primeri urbanih parkov po svetu in v Sloveniji

slika 14_Burckhardt + Partner in Raderschall, MFO Park, 2007, Švica

KRAJINA KOT STRATEŠKI INSTRUMENT ZA RAZVOJ IN OBNOVO URBANEGA OBMOČJA

PARK KOT STANOVANJSKA KRAJINA

ZGRADBA KOT KRAJINA

slika 15_OMA, Zollverein, 2002 - , Nemčija

slika 16_Michael Maltazan, Inner city Arts, 2008, ZDA

slika 17_KARISMA architects, Hiša narave, 2013, Estonija

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

II. MESTO OBRAVNAVE: RIBNICA

II.I Oris kraja in naravne danosti II.II Zgodovina II.III Les in tradicija II.III Ljudje

slika 18

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

II.I Oris kraja in naravne danosti

Mesto Ribnica je geografsko, gospodarsko, upravno in kulturno središče istoimenske občine na Dolenjskem v jugovzhodni Sloveniji, ki leži na nadmorski višini 489m in ima 9508 prebivalcev. Proti jugu se nadaljuje v naselji Prigorica in Dolenja vas, na zahodu v Sodražico, na severu v Slemena in jugozahodu v Loški Potok. Glavni center mesta je območje ob bregu Bistrice, Škrabčev trga s cerkvijo sv. Štefana, kmetijsko zadrugo, kulturnim domom, Miklovo hišo in drugimi javnimi programi.

slika 19

Ribniško polje leži med kraškima planotama Male in Velike gore z vrhovoma Črni vrh in Turn. Po njem se vijejo štiri ponikalnice: Ribnica, Tržiščica, Rakitnica in Bistrica. Slednja teče skozi mesto Ribnica in je skozi zgodovino najbolj vplivala na razvoj mesta. Bistrica je tekom stoletij služila vaščanom za pitje, kopanje, pranje perila in za mletje moke v mlinih. Značilno je zmerno celinsko podnebje.

Tla so v območjih ponikalnic močvirnata, na južnem delu Ribniškega polja pa tudi ilovnata s prodnopeščenimi nanosi, kar je pripomoglo k razvoju lončarske obrti v preteklosti. Na tradicijo suhorobarstva pa je poleg vode vplivala najpomembnejša dobrina, gozdovi, ki pokrivajo 60% Ribniške doline. Dolina je s številnimi jamami raj za podzemno raziskovanje, najbolj znana je Francetova jama. Naravne značilnosti kraja so sooblikovale vizualno podobo Ribnice. Njena oblika je razpotegnjena, zaščitena med vzpetinami na SV in JZ, ob bližini vode, ki je omogočila prebivalcem vir preživetja. Obširni gozdovi so dali surovino na kateri se je razvila kultura in tradicija ribničanov. Tudi danes je narava prisotna skoraj na vsakem koraku, če ne v neposredni bližini pa kot obris v daljavi. Nedvomno pa v zavesti prebivalcev. Zaradi tega je ohranjanje naravnih danosti v prihodnje ključno za uspešen nadaljni razvoj kraja.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

II.II Zgodovina

slika 20

slika 21

Prve naselitve Ribniške doline segajo vsaj 3500 let nazaj. V času železne dobe, so postavili prva naselja na strateških točkah doline. Za časa rimljanov sta obstajali dve pomembni poti skozi dolino. Ena iz Emone proti Kolpi, druga iz Cerknice proti Benetom. Od 6. - 9. st. so se na območju naseljevali Slovani. V 11. st. so oblast prevzeli patriarhi iz Aquileia. Mesto Ribnica je v zapisih prvič omenjena leta 1220. Nadvlado so si tekom stoletij izmenjevali različni gospodarji. v 14. in 15. st. so ji nadvladovali Ortenburgi, ki so postavili grad Ortnek, med leti 1418 - 1456 Celjski grofje, nato Hapsburžani. Mesto Ribnica je bilo vedno središče regije v administrativnem, kulturnem in verskem pomenu. Velik vpliv je imela Cerkev, takoj za njm pa grof. Poleg pomembnih trgovskih poti s Hrvaške proti Ljubljani so srednji vek zaznamovali vpadi Turkov, čarovniške sodbe, kmečki upori ter reformacija. Ribnica je bila eno izmed žarišč, kjer se je propagiral protestantizem. Tudi po zaslugi lokalnega Primoža Trubarja. 1809 je Napoleon za 4 leta zavzel Ribnico,

uvedel reforme in zgradi l most čez Bistrico do gradu. V začetku 19. st. je ribniški grad prešel v roke družine Rudež. Družina, ki si je za svojo glavno rezidenco izbrala posestvo v Ribnici, se je začela zavzeto ukvarjati z lesom ribniških gozdov. Med drugim so ustanovili lesno podjetje, ki je trgovalo z Italijo, Anglijo in Afriko. 1937 so prodali grad državi Jugoslaviji. V prvi polovici 19. st. je Ribnica zaradi prostorske stiske dobila novo šolo in cerkev. Pod vplivom prebujajoče narodne zavednosti so se v drugi polovici 19. st. razmahnile organizirane prireditve vseh vrst. Posebna skrb je bila nemenjena javni knjižnjici, izobrazbi, umetnosti in gledališču. Konec stoletja so zgradili železnico do Dunaja. Potovanja krošnjarjev in potujočih prodajalcev je bilo od takrat naprej veliko lažje. Prav tako transport domače živine, sena, lesa in stročnic v Italijo in Avstrijo. V tem času se je iz Ribnice izselilo v obljubljeno Ameriko več kot 1000 prebivalcev. Kmalu za vlakom se v Ribnico pripelje prvi avtomobil in razsvetljijo prve luči na elektriko. Največji socialni dogodek

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

slika 22

slika 23

za ribničane in prebivalce sosednjih vasi so bili letni sejmi. Ti so prišli, da bi sklenili kupčije, se postavljali pred sovaščani s svojimi nakupi in na koncu še kakšno rekli v eni od številnih gostišč. Vaščani so se večkrat šalili, da jih je toliko zato, ker lastniki hodijo drug k drugemu na pijačo. Pravi razlog so bili kočijaži, ki so prečkali Ribnico na svoji poti. Glavni trg sta v tem času krasili dve liti železni fontani obkroženi s cestno svetilko in kostanji, ki so ju pretopili v orožje v prvi svetovni vojni. Poleg Rudeževe tovarne lesa, je bila uspešna tovarna JOR, ki je prodajala športne pripomočke visoke kvalitete tudi zunaj Ribniške doline. V začetku 20. st. je Peterlin ustanovil opekarno, ki je zaposlovala približno 100 delavcev. Po

drugi svetovni vojni se je življenje v Ribnici umirilo, zvonika cerkve so zamenjali z novima, po načrtih Jožeta Plečnika. Zgradili so zadružni dom, med vojno poškodovan grad so deloma rekonstruirali. Ustanovili so muzej Ribnice. V 60ih letih so zaradi občasnih poplav regulirali Bistrico. V 70ih so zgradili novo osnovno šolo Franceta Prešerna, zdravstveni dom, športni center. Šport je namreč vedno imel velik pomen za prebivalce: plavanje, gorništvo, jamarstvo, toda najbolj priljubljen je bil rokomet. Konec 80ih so dokončali Dom JLA, center najpomembnejših in raznovrstnih prireditev. Grad Kosler in Ortnek sta prešla v javno last, enako se je zgodilo z Rudeževo vilo na Ugarju. Gospodarska rast v 60. in 70ih se je začela z uspehi podjetij LIP Ribnica, kasneje INLES Ribnica, RIKO, PLETILNICA Sodražica, SUKNO Jurjevica, EUROTRANS, ITPP. Danes so obrtnih izdelkov suhe obrti med gospodarskimi dejavnostmi pomembna še obdelava lesa, izdelava stavbnega pohištva ter kovinarstvo.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

II.III Les in tradicija

slika 24

Začelo se je z obilico lesa, ki je bil na voljo za uporabo v neomejenih količinah prebivalcem Ribniške doline. Iznajdljivi ribničani so nato izkoristili ponujene naravne surovine in razvili tehnike obdelave lesa. Najprej za svojo lastno uporabo in preživetje. Morda se iz te iznajdlivosti nikoli ne bi razvila tradicija, če ne bi v času turških vpadov večkrat ostali brez pridelka in strehe nad glavo. Takrat je bila priučena spretnost in obilica neobdelanega lesa edino kar jim je še preostalo. Cesar Friderik III. jim je zato, da se ne bi odselili in zapustili svojih kmetij izdal krošnjarski patent,

ki je kmetom dodelil pravico do proste trgovine z doma izdelano robo, platnom in žitom. S patentom v žepu so kmetje lahko trgovali po deželah celotnega cesarstva. Sledil je razvoj potujoče trgovine, sprva s krošnjo in kanonom na ramenih. Nato z vozovi in kasneje s kolesom, vlakom in avtom. Razvilo se je 10 različnih poklicev suhe robe: obodarstvo, podnarstvo, rešetarstvo in krošnjarstvo, posodarstvo ali pintarstvo, orodnjarstvo, pletarstvo, žiličarstvo in kuhalničarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo , zobotrebčarstvo. Tako se je razvila tradicija domače obrti pod imenom "suha roba". Tradicija obdelave lesa kot gospodarska panoga je postala še pomembnejša s tovarno lesa družine Rudež in nato z ustanovitvijo in razcvetom podjetij LIP Ribnica, kasneje INLES Ribnica in RIKO, v 60ih in 70ih letih 20. stoletja. Tradicija obrtništva se danes nadaljuje z vsakoletnim sejmom suhe robe in in lončarstva. Les bo ostal vir dohodka tudi v prihodnosti, vedno več ljudi pa se zaveda njegovih kvalitet in potenciala tudi v sodobni gradnji.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

II.III Ljudje

suhorobarstvo in zdomarstvo sta bila dodatna zaslužka. Majhni kmetje so se ukvarjali tudi z nabiralništvom, prekupčevanjem. Po drugi svetovni vojni so se ljudje začeli zaposlovati v industriji ali pa so odšli v tujino. Medsebojna pomoč med člani družine je bila vitalna za njeno ohranitev. Enako je veljalo med zdomarji.

slika 26

O življenju, kulturi in strategiji preživetja kmečkega suhorobarskega človeka: Prostor živi z ljudmi in se spreminja z njimi. Če želimo oblikovati prostor za ljudi, ki ga bodo vljubili, vzeli za svojega in uporabljali, moramo poznati uporabnikove navade, kulturo, vrednote in stil življenja.

slika 25

V preteklosti pa tudi še v 20. st. je družina imela veliko vlogo v življenju vsakega družinskega člana. Določevala je status, način življenja, poroko in pogosto tudi delo. Poroke so bile velikokrat dogovorjene oziroma med družinami enekega statusa. Družina se je preživljala s kmetijstvom kot osnovno gospodarsko dejavnostjo,

"Materialni, socialni in duhovni obstoj posameznika in družbe so omogočili spoznavanje, poroke, delo na kmetiji, izdelava in prodaja suhe robe ter zaposlovanje doma in v tujini. Ribniškega človeka sta oblikovala ljubezen do zemlje in narave, ki se izražata tudi v šegah in navadah. Podjetnost in delavnost sta ljudi s tople kmečke peči popeljala na delo v Ameriko, na zdomsko delo v Nemčijo ter v domača podjetja. " (citirano: Rigler Grm, 2010)

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

III. LOKACIJA

III.I Prostorska umestitev ožje lokacije III.II Analize

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

slika 28_Miklova hiša na desni s cerkvijo sv. Štefana v ozadju LJUBLJANA

slika 27_staro mestno jedro s Škrabčevim trgom

slika 29_pogled na grad in cerkev

III.I Prostorska umestitev ožje lokacije

staro mestno jedro z gradom enostanovanjsko naselje

zeleni pas v OPPN-ju

obrtna cona Ugar

KOČEVJE obdelovalne površine

slika 30

situacija_1 9000

Ožja situacija obravnavanega območja se nahaja v osrednjem delu mesta Ribnica, na najmanj poseljenem in gospodarsko razvitem JV delu. Območje na severu in SV meji na staro mestno jedro z gradom, na vzhodu ga zameji nekoč glavna prometna pot v smeri Ljubljana - Kočevje. Cesta je danes še vedno zelo prometna, vendar jo na delu Škrabčevega trga nameravajo v bližnji prihodnosti spremeniti v enosmerno cesto. Na JV se lokacija izteka v obdelovalne površine, na JZ jo zapre obrtna cona Ugar in obdelovalne površine. Na SZ ga cesta na Ugar ločuje od naselja enostanovanjskih hiš. Zeleni pas ob starem mestnem jedru na severu lokacije je bil sprva del obravnavanega območja, vendar se je izkazalo, da ima občina Ribnica zanj že izdelan OPPN. S tem razlogom je ta del zelenih površin izvzet iz obravnave. Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

III.II Značilne slike ožje lokacije

slika 31_travnik za Rokodelskim centrom

slika 32_Bistrica

slika 33_Obrtna cona Ugar

slika 34_stara vojašnica

slika 35_pogled na Bistrico, travnik in cerkev v ozadju

slika 36_pogled na obstoječi atletski stadion

slika 37_cesta do Obrtne cone Ugar

slika 38_travnik z vojaškim objektom v ozadju

slika 39_bližnja pot Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

OBSTOJEČE_ANALIZA ZELENIH POVRŠIN Vzporedno z rečico Bistrico se pojavi zeleni pas: obstoječi park, gozdne površine, barjanskega in travnika z igrišči. Najbolj obširne zelene površine se nahajajo na južnem delu Ribnice.

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela M 1 5000

III.III Analize

gozdnato območje barjanski travnik obstoječi park travnik z igrišči travnik z redko zasaditvijo dreves območje naravne vrednosti potok Bistrica

ANALIZA ZELENIH POVRŠIN

slika 40

gozdnato območje Vzporedno z rečico Bistrico se razteza zeleni pas:barjanski obstoječitravnik park, gozdne površine, barjanskega in park travnika z igrišči. Najbolj obstoječi obširne zelene površine se nahajajo na travnik z igrišči južnem delu Ribnice. travnik z redko zasaditvijo dreves območje naravne vrednosti

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 1:5000 Bistricamagistrske naloge 2015 2008 /potok leto izdelave

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela M 1 5000

OBSTOJEČE_MORFOLOŠKA ANALIZA Najgostejša poseljenost je opazna na severnem in vzhodnem delu Ribnice. Pomanjkanje grajene strukture južno od gradu kaže na slabše integrirana in razvita območja. Prav tako je vidna zazidava v diagonalni smeri, kot poteka tok Bistrice.

MORFOLOŠKA ANALIZA

slika 41

Najgostejša poseljenost je opazna na severnem in vzhodnem delu Ribnice. Pomanjkanje grajene strukture južno od gradu kaže na slabše integrirana in razvita območja. Prav tako je vidna zazidava v diagonalni smeri, kot poteka tok Bistrice. Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 1:5000 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

OBSTOJEČE_ANALIZA CESTNEGA OMREŽJA Cestno omrežje je najbolj razvito na severu in vzhodu, pa tudi na zahodu. Očitno je pomanjkanje povezav na jugu, na kar kažejo večje cestne zanke na jugu. Očitne cestne povezave so si vzporedne diagonalno, v smeri toka Bistrice. S tem nakazujejo na pasove zazidav in zelenih površin, ki prav tako potekajo vzporedno na rečico.

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela M 1 5000

ANALIZA CESTNEGA OMREŽJA Cestno omrežje je najbolj razvito na severu in vzhodu, pa tudi na zahodu. Očitno je pomanjkanje povezav na jugu, na kar kažejo večje cestne zanke na jugu. Očitne cestne povezave so si vzporedne diagonalno, v smeri toka Bistrice. S tem nakazujejo na pasove zazidav in zelenih površin, ki prav tako potekajo vzporedno na rečico.

avtobusno postajališče regionalna cesta pomembna lokalna cesta manj pomembna lokalna cesta slika 42

avtobusno postajališče

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa regionalna cesta 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

1:5000

pomembna lokalna cesta manj pomembna lokalna cesta

OBSTOJEČE_PROGRAMSKA ANALIZA Iz analize se razbere, da je razvit predvsem severni in vzhodni del mesta. Proizvodne dejavnosti se nahajajo na severnem in južnem obrobju, centralne, izobraževalne in upravne dejavnosti predvsem na severnem delu, stanovanjska območja pa na severni, vzhodni in zahodni strani Ribnice. Južni del je slabo razvit in mu primanjkuje centralnih dejavnosti.

športna dejavnost izobraževalna dejavnost gostinska dejavnost javne storitvene dejavnosti druge poslovne/upravne dejavnosti infrastrukturne dejavnosti nekdanji vojaški objekti proizvodne dejavnosti stanovanja

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela M 1 5000

PROGRAMSKA ANALIZA Iz analize se razbere, da je razvit predvsem severni in vzhodni del mesta. Proizvodne dejavnosti se nahajajo na severnem in južnem obrobju, centralne, izobraževalne in športna dejavnost upravne dejavnosti predvsem na severnem delu,izobraževalna stanovanjskadejavnost območja pa na severni, gostinska dejavnost vzhodni in zahodni strani Ribnice. Južni del javne storitvene dejavnosti centralnih je slabo razvit in mu primanjkuje slika 43 druge poslovne/upravne dejavnosti dejavnosti. infrastrukturne dejavnosti Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa nekdanji vojaški objekti 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015 proizvodne dejavnosti stanovanja 1:5000

OBSTOJEČE_ZAZNAVNA ANALIZA Južni del mesta Ribnice je širomašnješi v pomenu prostorskih zaznav. Prostorske, programske dominante, pa tudi glavna vozlišča se nahajajo v osrednjem in severnem delu mestu. Ravno obratno velja za poglede. Najlepši razgledi na pokrajino so južno od gradu, pa tudi v območju osrednjega starega dela Ribnice. Zaznava zelenih površin se zopet pojavlja linearno in vzporedno z Bistrico.

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela M 1 5000

ZAZNAVNA ANALIZA Južni del mesta Ribnice je širomašnješi v pomenu prostorskih zaznav. Prostorske, programske dominante, pa tudi glavna vozlišča se nahajajo v osrednjem in severnem delu mestu. Ravno obratno velja za poglede. Najlepši razgledi na pokrajino so južno od gradu, pa tudi v območju osrednjega starega dela Ribnice. Zaznava pogledi zelenih površin se zopet pojavlja linearno in vzporedno z Bistrico. vozlišče

pogledi vozlišče volumnska dominanta programska dominanta zelenje slika 44

volumnska dominanta Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015 programska dominanta

1:5000

zelenje

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

IV. PREDLOG

IV.I Urbani park Ribnica IV.II Mladinski hotel - hostel

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

IV.I Urbani park Ribnica

IV.I.I Cestno omrežje IV.I.II Programski scenarij IV.I.III Koncept in tematska območja IV.I.IV Poti

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela M 1 5000

PREDLOG_CESTNO OMREŽJE Doda se novi krak z avtobusno postajo k obstoječi regionalni cesti, ki bo napajal novi Urbani park Ribnice. Prav tako se postavi dodatno avtobusno postajališče ob glavnem križišču ob prihodu v mesto iz zahodne smeri (iz smeri Ljubljane) Nove kolesarske in peš poti na območju Urbanega parka dopolnjujejo mrežo cest s predvsem diagonalno vzporednimi prometnimi povezavami obenem pa zagotavljajo boljšo cestno povezanost na južnem delu mesta. Te preko povezav na SV delu mesta ob reki Bistrici sklenejo krog.

IV.I.I Cestno omrežje

avtobusno postajališče regionalna cesta pomembna lokalna cesta manj pomembna lokalna cesta slika 45

Doda se novi krak z avtobusno postajo k obstoječi regionalni cesti, ki bo napajal novi Urbani park Ribnice. Prav tako se postavi dodatno avtobusno postajališče ob glavnem križišču ob prihodu v mesto iz zahodne smeri (iz smeri Ljubljane) Nove kolesarske in peš poti na območju Urbanega parka dopolnjujejo mrežo cest s predvsem diagonalno vzporednimi prometnimi povezavami obenem pa zagotavljajo boljšo cestno povezanost na južnem delu mesta. Te preko povezav na SV delulokalna mesta ob reki nova manj pomembna cesta sklenejo krog. nove kolesarskeBistrici in peš poti avtobusno postajališče Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa regionalna cesta 2008 / leto izdelave magistrske pomembna lokalna cesta naloge 2015 1:5000 manj pomembna lokalna cesta

PREDLOG_PROGRAMSKI SCENARIJ Določenim zelenim površinam se spremeni namembnost. Postanjejo območja s sprehajalnimi in kolesarskimi potmi, kjer se lahko piknikuje, igra košarko, tenis, nogomet, tekmuje v teku na 100 metrov. Predvidena so območja za zunanji ﬁtnes in otroška igrala, začasno rabo (vrtički), prostor za različne kulturne dogodke in koncerte, večje površine parkirišč ter premestitev trgovskega centra iz zaščitenega območja ob Bistrici v bolj primerno industrijsko cono. Novo opredeljena programska območja se ozirajo na ohranitev zelenega pasu, ki poteka diagonalno ob Bistrici od nogometnega stadiona na SZ, preko grajskega parka do gozdnatega območja na JV mesta Ribnice. Zeleni pas z novimi programi izboljša kakovost življenja v OPN predvideni soseski, zagotovi nove rabe skupnih prostorov v korist vseh probivalcev Ribnice in pripomore k razvoju trenutno najmanj razvitega dela mesta.

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

M 1 5000

PREDLOG območje športnih igrišč piknik območje območje parkirišč območje prizorišč območje vrtičkov in otroških igral gozdno/izobraževalno območje OPN stanovanjsko poslovna soseska (OPN) premeščen trgovski center iz zavarovanega območja (OPN) OBSTOJEČE gozdnato območje obstoječi park travnik z igrišči travnik z redko zasaditvijo dreves potok Bistrica stadion slika 46

PREDLOG_PROGRAMSKI SCENARIJ Določenim zelenim površinam se spremeni namembnost. Postanjejo območja s sprehajalnimi in kolesarskimi potmi, kjer se lahko piknikuje, igra košarko, tenis, nogomet, tekmuje v teku na 100 metrov. Predvidena so območja za zunanji ﬁtnes in otroška igrala, začasno rabo (vrtički), prostor za različne kulturne dogodke in koncerte, večje površine parkirišč ter premestitev trgovskega centra iz zaščitenega območja ob Bistrici v bolj primerno industrijsko cono. Novo opredeljena programska območja se ozirajo na ohranitev zelenega pasu, ki poteka diagonalno ob Bistrici od nogometnega stadiona na SZ, preko grajskega parka do gozdnatega območja na JV mesta Ribnice. ZeleniProgramski pas z novimi programi IV.I.II scenarij izboljša kakovost življenja v OPN predvideni soseski, zagotovi nove rabe skupnih prostorov v korist vseh probivalcev Ribnice in pripomore k razvoju trenutno najmanj razvitega dela mesta.

Določenim zelenim površinam se spremeni namembnost. Postanjejo območja s sprehajalnimi in kolesarskimi potmi, kjer se lahko piknikuje, igra košarko, tenis, nogomet, tekmuje v teku na 100 metrov. PREDLOG Predvidena so območja za zunanji fitnes območje športnih igrišč in otroška igrala, začasno rabo (vrtički), piknikzaobmočje prostor različne kulturne dogodke območje parkirišč in koncerte, večje površine parkirišč ter premestitev načrtovanega trgovskega območje prizorišč centra območje iz zaščitenega območja ob Bistrici vrtičkov in otroških igral v bolj primerno industrijsko cono. Novo gozdno/izobraževalno območje opredeljena programska območja se ozirajo na ohranitev zelenega pasu, ki poteka OPN ob Bistrici od nogometnega diagonalno stanovanjsko soseska (OPN) stadiona na SZ, prekoposlovna grajskega parka do gozdnatega območja na JV mesta Ribnice. premeščen trgovski center iz Zeleni pas z novimi programi izboljša zavarovanega območja (OPN) kakovost življenja v OPN predvideni soseski, zagotovi nove rabe skupnih prostorov v OBSTOJEČE korist vseh probivalcev Ribnice in pripomore gozdnato območje k razvoju trenutno najmanj razvitega dela obstoječi park mesta. travnik z igrišči Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor Čerpes / leto vpisa travnikdoc.dr.Ilka z redko zasaditvijo dreves 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

potok Bistrica

1:5000

stadion

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

linija zazidave linija Bistrice

IV.I.III Koncept in tematska območja

linija parka linija zazidave

koncept parka

shema poti in dostopov parka

območje vrtičkov in zunanjih rekreacijskih površin

b. območje strnjenih športnih površin ali športni park c. območje začasnih dejavnosti in zunanjih rekreacijskih površin ali vrtički, zunanji fitnes in igrala za najmlajše

gozdno območje

vir: lasten arhiv

d. območje kulture in prireditev

5 2 1

e. gozdno območje

1. o. piknikovanja 2. o. športni park 3. o. kulture in prireditev 4. o. vrtičkov in zun. rek. površin 5. gozdno o. 6. sprehajalno o. območje piknikovanja

območje koncentriranih športnih površin

območje kulture in prireditev

sprehajalno območje

prikaz razdelitve situacije na programska območja

programska shema parka

f. območje sprehajalnih poti Območje izbrane lokacije razdelim na šest podenot glede na sintezo analiz iz prejšnjega poglavja. Vsaka podenota je območje zase z določeno temo: a. območje piknikovanja

Z različnimi temami želim privabiti profil uporabnkov, tipičnih za Ribnico, pa tudi turistov. Območje celega parka bo le z redno uporabo doseglo svoj namen aktiviranja in pospešenega razvoja najmanj razvitega dela mesta ter obenem koristilo že obstoječim programom v kraju.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

AMBIENTALNA IN OBLIKOVNA REFERENCA

a) slika 47_Rainer Schmidt Landschaftsarchitekten GMBH, Killesberg park, 2008, Nemčija

PRIKAZI RAZLIČNIH REŠITEV NA DELOVNI MAKETI

slika 49

slika 50

slika 51

slika 52

Teren na območju piknikovanja se rahlo spušča v smeri gradu in ožjega centra mesta. S konceptom različnih nivojem poti in zelenic izkoristim spust terena, zato posebno nasutje zemljine ni potrebno.

1 2

a. OBMOČJE PIKNIKOVANJA Poleg sprehajalnih poti so na območju predvidene površine za piknik, posedanje in poležavanje na travi, terasastih stopnicah in leseni ploščadi.

b) slika 48_Rainer Schmidt Landschaftsarchitekten GMBH, Killesberg park, 2008, Nemčija

1_lesena ploščad 2_ozelenjene terase s stopniščem

slika 53_končna situacija na delovni maketi

Koncept območja ima za iztočnico ambientalno in oblikovno referenco Kilesberg parka, kjer so poti pod nivojem zelenic. S tem dobimo zanimive poglede in drugačno perspektivo, kot smo je vajeni v običajni parkih, kjer se zelenice in poti nahajajo na istem nivoju.

Območje delijo štiri poti, dve potekata navpično in dve vodoravno. Vodoravni poudarjata horizontalno os poti kraja, vzporedno z Bistrico, in povezuje stanovanjsko naselje na SZ z območjem koncentriranih športnih površin na JZ. Stopnice se zajedajo v teren na obe strani glavne poti ter vodijo do lesenih ploščadi pod drevesi na dvignjenem delu zelenic. Del stopnic postane terase s prilagojeno višino in širino, da se lahko na njih sedi ali leži. Lesene ploščadi pravokotnega tlorisa so dvignjene od tal, na višini sedalne površine. Uporabljena vrsta lesa in princip izdelave je enak kot pri ploščadih območja začasnih dejavnosti in zunanjih rekreacijskih površin.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

PROGRAMSKA, AMBIENTALNA, MATERIALNA REFERENCA ZA TRIBUNO

PRIKAZI RAZLIČNIH REŠITEV NA DELOVNI MAKETI a) slika 54_Hassell, Harrington Grove Country club, 2009, Avstralija PROGRAMSKA, MATERIALNA REFERENCA ZA SKATEPARK slika 57

pa oblikovno povzema vodoravne smeri zazidave, cest, zelenega pasu, ki so prisotne na lokaciji. Površine košarkaških in teniskih igrišč so integrirane med površinami namenjene rolkanju. Poti so pripete na robove ali pa sekajo skatepark tako, da ustvarijo klančino za rolkanje.

slika 58

b) slika 55_EFFEKT, Lemvig skatepark, 2013, Danska

6 3

b. OBMOČJE STRNJENIH ŠPORTNIH POVRŠIN ali ŠPORTNI PARK

3 2 5

4 2

8 7

1_bar/garderoba 3_igrišče za košarko

c) slika 56_42 architects, Hyttgardsparken, Švedska

4_odbojka na mivki

5_skate park

6_parkirišče

2_tenis igrišče

7_tribuna

8_stadion

slika 59_končna situacija na delovni maketi

Poleg skateparka, košarkaških, tenis igrišč in igrišča za odbojko, je na območju koncentriranih športnih površin predvidena ureditev in obnova obostoječih površin atletskega stadiona z dodano nogometno površino, prenovljeno in nadgrajeno tribuno ter manjšim objektom bara z garderobami za športnike. Območje skateparka se konceptualno in materialno zgleduje po referencah, vendar

Skatepark preko poti preide v območje stadiona s tribuno. Stopnice tribune so podaljšane v travnato klančino pri vhodu na območje s ceste na Ugar. Dostop na območje je urejen tudi s potjo iz obrtne cone Ugar in preko parkirišča na JZ. Na SV sta dva dostopa preko pešpoti. Linija zasaditve dreves med parkiriščem in skateparkom vizualno loči park od hrupne ceste, s katero meji na obrtno cono Ugar. Pešpot na SZ pa loči območje od stanovanjsko-upravno soseske. Prevladujoči materiali območja so beton in gumirani zunanji tlaki športnih igrišč.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

PRIKAZI RAZLIČNIH REŠITEV NA DELOVNI MAKETI

slika 62

slika 63

AMBIENTALNA REFERENCA ZA VRTIČKE IN POT

slika 64

predvidene ali obstoječe v OPN-ju. Tiste, ki sledijo toku Bistrice uporabnikom na eno stran najboljše poglede na rečico, na drugo zelenico z naravno zasajenim rastjem.

slika 65

Spremljajo jih programi rekreacij za najmlajše (otroško igrišče) in nekoliko starejše (zunanji fitnes). Vrtički so predlog začasne rabe prostora z namenom, da imajo tudi tisti prebivalci kraja, ki živijo v blokih, možnost pridelovanja povrtnin na lastnem vrtu. Vrtički so prehodni in lahko dostopni, povezuje pa jih skupna pot.

http://maxwan.nl/selected-projects/park-groot-schijn/#/t_3866

a) slika 60_Maxwan, Park Groot Schijn, 2014, Belgija

1 4 4

2 4

ZUNANJI FITNES IN IGRALA ZA NAJMLAJŠE

Površine fitnesa, igral in vrtičkov dopolnjuje element sedalnih površin v obliki lesenih ploščadi s krožnim tlorisom. Element je lahko del ostalih programskih površin ali pa je kot enota zase . Pot lahko prekinja ali pa se nanjo pripenja.

Izraba zelenice med Šeškovo ulico in Bistrico umešča nove poti glede na že

Nova avtobusna postaja na Šeškovi ulici omogoči lažno dostopnost do parka.

c. OBMOČJE ZAČASNE RABE in ZUNANJIH REKREACIJSKIH POVRŠIN ali VRTIČKI, http://maxwan.nl/selected-projects/park-groot-schijn/#/t_3866

b) slika 61_Maxwan, Park Groot Schijn, 2014, Belgija

1_vrtički

2_otroško igrišče

3_zunanji fitnes

4_element lesene ploščadi

5_avtobusna postaja

slika 66_končna situacija na delovni maketi

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

OBLIKOVNA REFERENCA ZGIBANJA TRIBUNE

a) slika 67_Info točka, Trimo urban crash, Tivoli OBLIKOVNA, MATERIALNA REFERENCA ZA STREHO TRIBUNE PRIKAZI RAZLIČNIH REŠITEV NA DELOVNI MAKETI

b) slika 68_Barthélémy-Griño Architectes , nogometni stadion, 2003, Francija

slika 71

slika 72

OBLIKOVNA, MATERIALNA REFERENCA ZA PLEZALNO STENO TRIBUNE

voda. Ploščad s SZ in JZ strani zapirata tribuna in oder. slika 73

Postavitev obeh sledi glavni horizontalni liniji objektov v bližni, obenem pa center dogajanja usmerjata stran od industrijske cone.

slika 74

K vizualni ločitvi območja kulture prizorišč in prireditev pripomore zasaditev dreves ob cesti med obema območjema. Enak princip ločitve z drevesi je apliciran ob glavni dovozni poti na JZ območja, zaradi velike obremenitve ceste in hrupa zaradi tovornih vozil, ki peljejo robo do skladišč.

c) slika 69_zunanja plezalna stena, Log pri Vrhniki OBLIKOVNA, MATERIALNA REFERENCA ZA STOPNICE TRIBUNE, ODERA

1 2 3

d. OBMOČJE KULTURE IN PRIREDITEV

1_plezalna stena

d) slika 70_Rahel Belatchew Lerdell, Steps 15, Švedska

2_tribuna

3_zunanji oder

slika 75_končna situacija na delovni maketi

Osrednji prostor območja predstavlja ploščad pripeto na osrednjo pot parka, ki se od po OPN-ju predvidene stanovanjskeposlovne soseske nadaljuje do obstoječih objektov za odvajanje in čiščenje odpadnih

Prevladujoči material obeh objektov je les, z večinsko leseno konstrukcijo in tlakom pred obema. Med njima je cona pokrita z drobnim peskom. Enako velja za poti. SZ stranica tribune je spremenjena v zunanjo plezalno steno, ki preide v streho. Lesene stopnice tribune pa se nadaljujejo v ozelenjene terase proti Jz ploščadi.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

AMBIENTALNE, OBLIKOVNE, MATERIALNE REFERENCE

a) slika 76_Cornelia Konrads, inštalacija "Passage"

PRIKAZI RAZLIČNIH REŠITEV NA DELOVNI MAKETI

b) slika 77_Olga Ziemska, inštalacija "Listen"

slika 80

slika 81

e. GOZDNO OBMOČJE Gozdno območje je dobilo ime po gozdiču na območju lokacije. Intervencije na območju vključujejo kulturno-izobraževalno pot in hostel. S svojim programom najbolj dopolnjuje Območje kulture in prireditev.

c) slika 78_Lee Jae Hyo, inštalacija lesenih sfer 2 1

d) slika 79_lesena dvignjena pot, Summit Metro park, Ohio

Glavna tema območja je les, ki je uporabljen pri izvedbi poti in je tudi prevladujoči material hostla.

1_kulturno izobraževalna pot

2_hostel

d) slika 82_prikaz končne rešitve na delovni maketi

Najbolj očitna integracija hostla v Gozdno območje je preko lesene fasade. Hostel gosti uporabnike celega parka, toda največkrat so to izvajalci in obiskovalce omenjenega območja. V njem se odvijajo izobraževalne

delavnice povezane s celotnim parkom, pa tudi na temo kraja Ribnica, lesom kot materialom za gradnjo in izrazno sredstvo v umetnosti. S to mislijo se uporaba lesa v umetnosti navezuje na kulturno-izobraževalno pot, ki s terase hostla zavije v gozd in se razcepi na dva kraka. Enega, ki vodi do stičišča poti v Območju kulture in prireditev ter drugega, ki zavije proti cesti na SV. Ob poti so postavljene instalacije, ki animirajo in obenem izobražujejo uporabnika. Pristop ozaveščanja uporabnikov temelji na uporabi materialov preko instalacij, ki jih uporabnik odkriva tekom sprehoda po gozdu. Instalacije so lahko rezultat delavnic, ki potekajo v hostlu ali bližnjem rokodelskem centru Ribnice. Lahko pa jih ustvarijo znani umetniki, kot na primerih instalacij z referenc. Nova informacijska pot dopolnjuje že obstoječe gozdne poti in razstave: Ribniško naravoslovno pot skozi gozd sv. Ane, razstave rokodelskega centra Ribnice in stalne razstave v gradu etnografskega muzeja Ribnice.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

PRIKAZI REŠITVE NA DELOVNI MAKETI

REFERENCA URBANE OPREME

a) slika 84_Urbicus, park François Mitterrand, 2013, Francija

REFERENCA OBLIKE, MATERIALA POTI IN AMBIENTA

f. SPREHAJALNO OBMOČJE Sprehajalno območje je najbolj "naraven" del Urbanega parka, z minimalnimi posegi v prostor. Edini poseg v travnato območje so gramozne poti, ki puščajo zelenju, da jih prerašča ob straneh. Ob poteh se uporabniki lahko odpočijejo na klopeh z leseno oblogo. Primer takšne klopi najdemo v parku François Mitterrand, v Franciji.

1_križišče sprehajalnih poti

c) slika 83_prikaz končne rešitve na delovni maketi

b) slika 85_Urbicus, Thalie park, 2013, Francija

Predvidene aktivnosti tega območja so: tek, jogging, kolesarjenje, sprehajanje Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

IV.I.III. Poti

UPORABLJENI MATERIALI ZA POTI

park redno uporabljali. S tem, pa bo območje postalo atraktivnejše tudi z vidika tujih investitorjev.

a) slika 86_lesene deske les

les

pesek

beton

les pesek e) slika 89_materiali poti

Poti parka sledijo horizontalni linijski zasnovi kraja.Potekajo vzporedno s tokom z rečice Bistrice in poudarjeno horizontalno osjo slemena grajenih objektov.

nogometni stadion

b) slika 87_betonske plošče

beton

NOGOMETNI STADION

beton

c) slika 88_pesek e) slika 90_možna krožna pot po parku

Koncept predvidenih poti poleg horizontalne osi kraja vključuje tudi krožno zasnovo znotraj parka. To pomeni, da so poti med seboj povezane tako, da je mogoča krožna pot krog in krog parka. Slednje je pomembno z vidika povezanosti Urbanega parka Ribnica z ostalimi dela mesta. Dobra prehodnost parka pomeni večjo zagotovljenost, da bodo prebivalci

Del krožne poti je tudi pot do nogometnega stadiona izven obravnavanega območja, zaradi dopolnjevanja programov Urbanega parka. Vse poti, ki sestavljajo krožno pot, so namenjene le pešcem in kolesarjem ali pa imajo urejen pločnik in kolesarsko stezo. Tako so poti primerne tudi za daljši predvsem pa varni tek ali jogging. Vse poti, kjer so dovoljeni avtomobili, so obstoječe poti, ki so nujno potrebne za izvajanje dejavnosti v parku. Materiali uporabljeni za poti so lesene deske (gozdno območje, območje kulture in prireditev), betonske plošče in robniki (območje piknikovanja, območje koncentriranih športnih površin, območje začasnih rabe in zunanjih rekreacijskih površin), pesek (sprehajalno območje, območje kulture in prereditev)

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

IV. II Mladinski hotel - hostel

IV.II.I Kaj je mladinski hotel ali krajše hostel IV.II.II Programske in konceptualne reference IV.II.III Koncept in programska zasnova IV.II.IV Funkcionalna zasnova IV.II.V Analiza osvetlitve okenskih odprtin IV.II.VI Pogledi in hrup IV.II.VII Teorija fasadne zasnove IV.II.VIII Analiza fasadnih ploskev IV.II.IX Reference fasadnih oblog in senčil IV.II.X Materialna zasnova IV.II.XI Uporabljeni kostrukcijski elementi Riko IV.I.XII Riko sistem fasade, strehe in okna IV.I.XIII Konstrukcijski detail fasadnega senčila IV.II.XIV Konstrukcijska zasnova IV.II.XV Energetska zasnova IV.II.XVI Zasnova požarne varnosti

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

IV.II.I Kaj je mladinski hotel ali krajše hostel?

GOSPODNIJSTVO PRALNICA

OSEBJE

STANOVANJE SOBA

SOBA

VHOD V GOSPODINJSKI DEL

PREDAVALNICA

KUHINJA

SKLADIŠČE STROJNICA

SANITARIJE SOBA

SOBA

DNEVNI PROSTOR

V Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Uradni list RS, št. 21/2014), 31. člen, je zapisano, da je mladinsko prenočišče (hostel, youth hostel) vrsta prenočišča namenjeno pretežno mlajšim gostom in ga natančneje opredeli z naslednjimi zahtevami:

»V hotelih so standardi tisti, ki narekujejo vzdušje, v hostlih pa vzdušje narekuje standarde.«

Hostel je kot nastanitveni gostinski obrat postal enakovreden svojim predhodnikom (hotelom, gostiščem, ...) in se razvija skupaj z naraščajočimi potrebami sodobnega človeka.

SANITARIJE

Danes je hostel presegel osnovno definicijo iz prešnjega stoletja. Veliko bolj pomembno je vzdušje in poudarek na druženju ter ostalih spremnih programih. Še vedno za sorazmerno dobro ceno ponudi spodobno namestitev in zadosti vsem osnovnim potrebam gosta. Popularnost takšne oblike prenočitev samo narašča prav zaradi ugodnih cen, ki so nižje od hotelskih. Z naslednjim citatom bi lahko dobro povzeli razliko med hotelom in hostlom:

(povzeto po http://www.youth-hostel.si/vsebina. asp?id=118 )

SANITARIJE VHODNA AVLA

hostla je lahko primerljiva s ponudbo hotela s tremi zvezdicami.

SANITARIJE

SOBA

PREDAVALNICA SANITARIJE

Pojem mladinskega hotela ali na kratko hostla se je v nekaj desetletij močno spremenil. V 80ih letih prejšnjega stoletja je hostel opisoval objekt, kjer se lahko najame posteljo v več posteljni sobi z uporabo skupne kopalnice in ostalih skupnih prostorov, za nizko ceno.

JEDILNICA

slika 91

Lahko gosti raznovrstne programe, postane del kulturnega središča, športnih aktivnosti, gostinskih obratov, ponuja možnost organiziranja različnih kongresov, seminarjev, tečajev, šole v naravi. Ponudba

Njegova oblika se spreminja še bolj kot v preteklosti in je odraz programskih zahtev, funkcionalnosti in zahtev po integraciji objekta v njegovo okolico.

"Mladinsko prenočišče mora imeti: – prostor za sprejem gostov, če ima več kot 15 sob oziroma nastanitvenih enot, – skupen dnevni prostor za goste, – sobe ali souporabo sob za nastanitev, pri čemer je nastanitev v postelji ali na skupnih ležiščih), – velikost postelje najmanj 80 cm x 190 cm, – v prostorih za nastanitev možnost za odlaganje obleke, perila in osebnega pribora, in – etažne kopalnice in stranišča v skladu z drugim odstavkom 12. člena tega pravilnika, če kopalnica in stranišče nista v sobi." (citirano: Uradni list RS, št. 21/2014, 31. člen) a) Primer funkcionalne sheme hostla (povzeto po primeru v Neufert, 2008)

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

INTEGRACIJA, NARAVA, PANORAMSKA OKNA, HOSTEL/HOTEL

IV.II.II Programske in konceptualne reference

na katere se sklicujem pri zasnovi hostla.

slika 92

a) slika 92, 93_Emiliano López & Mónica Rivera Arquitectos, Hotel Aire de Bardenas 2007, Španija

slika 94

b) slika 94, 95_Jensen & Skodvin Architects, Juvet Landscape hotel, 2008, Norveška

Z razliko od tipičnega hostla, katere stavba ima največkrat sama po sebi namen, se v sodobni praksi vedno več pozornosti posveča pomenu integracije stavbe z okolico. Načini integracije so različni in potekajo na večih nivojih. Od oblike stavbe, kompaktnosti (en ali več objektov), izbire fasadne obloge in materialov objekta, stika s tlemi (dvignjen ali položen na tla), količino vizualnega kontakta z okolico itd. Integracija objekta v okolje je dvosmerni proces, ki poteka vzporedno s programsko in funkcionalno zasnovo objekta. Ko je proces uspešen v obeh smer je rezultat kakovosten bivalni prostor z uspešno integriranim objektom v okolje. Predstavljene reference izpostavljajo najpomembnejše principe integracije stavbe v okolico v korelaciji z njihovim programom,

Obe referenci izpostavita in poudarita pokrajino, ki ju obkroža. Ena s tankočutnim pristopom iskanja prostora med drevesi, druga z enostavno obliko, lahkotno položeno na tleh. Pri obeh gre za kombinacijo velikih steklenih površin, ki odsevajo okolico in enobarvno fasadno površino. a) Hotel Aire de Bardeanas Hotel se s panoramskimi okni odpre navzven, proti naravi, okolica pa se odseva v zasteklitvi. Bele kubične sobice hostla so kot škatlice položene na prodnata tla in s svojim enostavnim, prepostim dizajnom poudarijo barve okoliške kamnite pokrajine Navarre. b) Juvet Landscape hotel Sobe hotela so s premislekom postavljene med drevesa, z leseno fasado se približuje naravi po materialni plati, s stekli panoramskih oken, se narava riše na objekte same. Ideja hostla je združitev tradiconalnih znanj in tehnik obdelave lesa lokalnih prebivalcev z novo tehnologijo ter poudariti lepote narave.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

INTEGRACIJA, LES, ENA STAVBA, HOSTEL/HOTEL

Referenci rešita stik z okolico z atrijsko zasnovo. Pri prvi je pozornost preusmerjena na drevesa znotraj atrija. pri drugi gre za spoštovanje do obstoječe stavbe. slika 96

c) slika 96, 97_Studio Bernardo Secchi & Paola Viganò, Hostel Wadi, 2013, Belgija

slika 98

d) slika 98, 99_Personal architecture, Stayokay Hostel Soest, 2012, Nizozemska

c) Hostel Wadi Hostel krožnega tlorisa je vkopan pod nivo terena, da bi se čim bolj poenotil z okolico. Center objekta je atrij z obstoječimi drevesi, do katerih imajo uporabniki fizični dostop. Zasteklitev loči stavbo od narave le fizično, saj je očitno, da so v tem primeru meje med naravo in grajenim zabrisane. d) Stayokay Hostel Soest Hostel je kompaktna atrijska stavba, ki obda staro obstoječo stavbo na lokaciji tako, da le ta postane del njegovega atrija. Integracijo z naravo poišče z leseno fasadno oblogo. Referenci z atrijsko zasnovo rešita stik z okolico, pri prvi je pozornost preusmerjena na drevesa znotraj atrija. pri drugi gre za spoštovanje do obstoječe stavbe. Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

7m NALAGANJE PROGRAMOV V OKVIRU RASTRA

VOLUMEN

spalnice

IV.II.III Koncept in programska zasnova

javno zasebno

slika 100

slika 101

SKLADIŠČE

WC VEČPOSTELJNA SOBA

STROJNICA ČAJNA KUHINJA SANITARIJE

PISARNA

PRALNICA WC

GARDEROBA 5m

NALAGANJE PROGRAMOV V OKVIRU RASTRA KOMUNIKACIJE

RECEPCIJA/BAR

KOMUNIKACIJE

večnamenski prostor

komunikacije

skupna kuhinja_jedilnica

servisni prostori

a) koncept transparentnosti v smeri dveh glavnih osi pogledov

RASTER

PLOŠČA

SKUPNA KUHINJA

SANITARIJE

VOLUMEN

b) Prikaz javnega v primerjavi z zasebnim programom hostla

spalnice

javno zasebno

VEČNAMENSKI PROSTOR

A CA

slika 102

ENOPOSTELJNA SOBA

WC VEČPOSTELJNA SOBA

SKLADIŠČE

b) Prikaz javnega v primerjavi z zasebnim programom hostla Koncept hostla - volumen hostla nastane z nalaganje programov v okviru rastra 5x7m na ploščo Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

WC VEČPOSTELJNA SOBA

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

PLOŠČA

VOLUMEN

A JA

RASTER

javno

večnamenski prostor

komunikacije

zasebno

skupna kuhinja_jedilnica

servisni prostori

NALAGANJE PROGRAMOV V OKVIRU RASTRA

VOLUMEN

spalnice

javno zasebno

IV.II.IV Funkcionalna zasnova

SKLADIŠČE

ENOPOSTELJNA SOBA

WC VEČPOSTELJNA SOBA

SKLADIŠČE

WC VEČPOSTELJNA SOBA

STROJNICA ČAJNA KUHINJA

UCI-

NJE PROGRAMOV V RASTRA

PISARNA

WC VEČPOSTELJNA SOBA

STROJNICA PRALNICA WC

ENOPOSTELJNA SOBA SANITARIJE

SANITARIJE

GARDEROBA

RECEPCIJA/BAR

ČAJNA KUHINJA

ENOPOSTELJNA SOBA

KOMUNIKACIJE

VEČPOSTELJNA SOBA

PISARNA

KOMUNIKACIJE

SKUPNA KUHINJA

slika 103

SANITARIJE

GARDEROBA

RECEPCIJA/BAR

KOMUNIKACIJE

SKUPNI PROSTOR

VEČNAMENSKI PROSTOR VEČPOSTELJNA SOBA

PRALNICA

SKUPNA JEDILNICA

VEČNAMENSKI PROSTOR

a) Funkcionalna zasnova pritličja

slika 104

b) Funkcionalna zasnova nadstropja Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Študija osvetlitve različnih velikosti odprtin na fasadi

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

Prikaz osvetlitve pritličja skozi cel dan

nadsvetlobno okno okno standardnih dimenzij okno standardne širine od tal do stropa Študija osvetlitve različnih velikosti odprtin na fasadi

panoramsko okno panoramska zasteklitev Študija osvetlitve različnih velikosti odprtin na fasadi

panoramsko okno

slika 105

slika 106

IV.II.V Analiza osvetlitve okenskih odprtin

b) Študija osvetlitve različnih velikosti odprtin na fasadi

Prikaz osvetlitve pritličja skozi cel dan

Študija osvetlitve Študija različnihosvetlitve velikosti različnih velikosti odprtin na fasadi odprtin na fasadi

okno standardne širine od tal do stropa + panoramska zasteklitev

Prikaz osvetlitve pritličja skozi cel dan

c) panoramsko okno + panoramsko okno

Prikaz osvetlitve Prikaz pritličjaosvetlitve skozi cel dan h) pritličja skozi cel dan Študija osvetlitve Študija osvetlitve različnih velikosti različnih velikosti odprtin na fasadi odprtin naŠtudija fasadi osvetlitve različnih velikosti Najbolj osvetljeni so prostori s panoramsko odprtin na fasadi

zasteklitvijo in panoramskimi okni (a, b, c, d). Tudi okna standardne širine, ki segajo od tal do stropa, dobro osvetlijo prostor (b). Najmanj svetlobe dobijo prostori z okni Prikaz osvetlitve Prikaz osvetlitve standardnih dimenzij (e, f). Nadsvetlobno pritličja skozi cel dan pritličja skozi cel dan Prikaz osvetlitve okno zagotovi osvetlitev prostora a prepreči pritličja skozi cel dan pogled ven (h). Panoramska zasteklitev na obodnih stenah pritličja zagotovi zadostno osvetlitev čez cel dan (i). Študija osvetlitve različnih velikosti odprtin na fasadi

a) panoramsko okno + panoramska zasteklitev slika 107

d) panoramska zasteklitev + panoramska zasteklitev e) okno standardnih dimenzij + okno standardnih dimenzij f) normalno okno + panoramska zasteklitev g) okno standardnih dimenzij + panoramska zasteklitev h) okno standardne širine od tal do stropa + nadsvetlobno okno i) prikaz osvetlitve tekom dneva skozi panoramsko osvetlitev v pritličju

Prikaz osvetlitve Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa pritličja skozi cel dan 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

IV.II.VI Pogledi in hrup

Zunanja ureditev hostla zagotavlja boljše bivalne pogoje. Pravilna zasditev dreves zmanjšuje hrup in povečujejo stopnjo zasebnosti ter kvaliteto pogledov. c)

a) Najkakovostnejši pogledi iz hostla so proti SV, JV in JZ. Proti SZ se pogled odpira na cesto in v OPPN-ju predvidene objekte mešane rabe.

slika 108

b) Cesta na SZ je glavna dostopna pot do Urbanega parka in je zato zaradi prometne obremenjenosti vir hrupa, ki bi lahko zmotil uporabnike hostla. c) Drevesa med lamelama zagotovijo več zasebnosti med uporabniki. Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

POLNA FASADA

POL POLNA/ POL PRAZNA

IV.II.VII Teorija fasadne zasnove

PRAZNA

Fasade so v konceptualnem smislu sestavljene iz polnega in praznega prostora, dobesedno iz stene in njenih odprtin.

slika 109_JMY Architects, 172M2 House, 2007, Južna Koreja

slika 110_Fabian Evers Architecture in Wezel Architektur, Hiša Unimog, 2012, Nemčija

slika 111_gh3, Hiša 60, 2009, Kanada

Odprtine na fasadi se določi po principu "polno - prazno". Izraz se nanaša na delež polne stene v primerjavi z deležem "odprte" stene oziroma odprtin v steni. Z drugimi besedami to pomeni, da se za posamezno fasado določi njeno stopnjo prepuščanja svetlobe. Več svetlobe vstopa v notranjost skozi fasado, več odprtin - torej več praznega bo na fasadi. Princip "polno - prazno" ločuje na 3 tipe: - zaprta fasada - prosojna fasada - odprta fasada

slika 112_Sou Fujimoto Architects, Hiša O, 2007, Japonska

slika 113_Luis Alderte Architects, Zatočišče za romarje, 2010, Mehika

slika 114_Alberto Campo Baeza, Poslovno poslopje, 2012, Španija

ZAPRTA FASADA Zaprta fasada je brez ali z malo odprtinami. Razlogi za zaprto fasado: zaščita pred hrupom, nezanimiva okolica objekta, orientacija objekta. V primeru, da ne gre za zgoraj naštete razloge, se za zaprto

fasado največkrat skrivajo servisni prostori ali prostori, ki ne potrebujejo svetlobe za njihovo funkcionalnost. ODPRTA FASADA Gre za fasado, ki jo sestavlja velika steklena površina. Na vseh delih prepušča svetlobo in poglede. Razlogi za odprto fasado: potreba po veliko svetlobe, ni vizualnih ovir med zunaj in znotraj, želja po občutku prehajanja zunanjosti v notranjost in obratno. Največkrat gre za javni program ali za prostore, ki so zaradi lokacije objekta umaknjeni pred pogledi in zato zasebnost ne nazaduje. Prav tako takšena fasada ni izpostavljena hrupu iz okolice. PROSOJNA FASADA Gre za tip fasade, ki ima bolj ali manj enakovreden delež polnega in praznega. Stena ima odprtine različnih oblik in velikosti. Razlogi za pol prosojno fasado: okolica je lahko zanimiva, hrup ne predstavlja večjih problemov, prav tako ne zasebnost.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

IV.II.VIII Analiza fasadnih ploskev

horizontalna dela in 4 vertikalne. b) Fasada ima 2 tipa obravnave ploskve, prazno ter pol polno/pol prazno. Glede na osi na 2 horizontalna dela in 3 vertikalne.

prazno

pol polno/pol prazno

polno

v prerezu slika 115

Merilo za določitev fasadnih ploskev je princip "polno-prazno" skupaj z delitvijo ploskev s pomočjo osi.

c) Na fasadi sta prisotna 2 tipa ploskve, pol poln/ pol prazen in prazen. Horizontalno in vertikalno je razdeljena na 2 dela.

Po princip ''polno-prazno" najprej določim ali gre za zaprto, prosojno ali odprto fasado. Pri tem upoštevam zunanje lokacijske dejavnike: oddaljenost od ceste ter posledično hrupa, poglede v naravo, osvetlitev objekta glede na strani neba, potreba po zasebnosti oziroma komunikaciji z okolico, namembnost prostorov. Manjši je delež polnih površin oziroma transparentnosti, bolj zaprta je fasada in obratno.

d) Na fasadi so prisotni vsi 3 tipi ploskve, prazen, pol poln/prazen ter poln. Po horizontali in na 2 dela, po vertikali na 3 dele.

a) Fasada je razdeljena na 3 glavne tipe obravnave ploskve in prerezani del. Glede na osi na 2

e) Vsi 3 tipi ploskve, poln, prazen in pol poln/prazen delijo fasado na 4 različne dele. Horizontalno jo osi delijo na 2 spodnji in zgornji del, vertikalno pa na 4 dele. f) Na fasadi sta prisotna 2 glavna tipa ploskve, poln in pol poln/prazen ter prerezani del. Horizontalno jo osi razdelijo na dva dela, vertikalno pa na 4 dele.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

IV.II.IX Reference fasadnih oblog in senčil

REFERENCE ZA FASADE 1.) Fasadne lamele se nadaljujejo v ograjo. Primerno za teraso prvega nadstropja. 2.) Vzdolžne lamele potekajo od roba do roba strehe in s tem vizualno zaključijo fasado. 1. slika 116_Antonio Jiménez Torecillas, Stolp spomina, 2008, Španija

4. slika 119_Neznana stavba, primer uporabe fasade kot senčila

REFERENCE ZA SENČILA 3.) Lamele potekajo v navpični smeri čez celotno fasado, okenske in vratne odprtine. 4. Lamele potekajo v navpični smeri, ko tečejo čez okensko površino dobijo funkcijo senčila. Primerno za manjša okna hostla.

2. slika 117_adn Architectures, Hiša and, 2014, Belgija

3. slika 118_Sito architecten, obnova hiše v Ninone, Belgija

5. slika 120_70f Architecture, Kmetija za hranjenje živali, 2008, Nizozemska

5.) Senčila na vzvod z dviganjem navzgor so primerna, kadar je potrebno zagotoviti neoviran prehod. Primerno za senčenje velikih steklenih površin v pritličju hostla. Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

IV.II.X Materialna zasnova

so potresno in požarno varne. Podjetje Riko hiše d.o.o. je razvilo več različnih sistemov gradnje z lesom. Nekateri izmed njih so uporabljeni pri materialni zasnovi hostla. Oblica gozda je botrovala k razvoju suhorobarske tradicije, lesnopredelovalne industije in še danes igra pomembno vlogo v spominu in zavesti domačinov. Les je najpomembnejša dobrina Ribniške doline. S tem razlogom je les prevladujoči material, ki je prisoten v konstrukciji, fasadni oblogi in pohištvu hostla.

slika 121_obdelan les pripravljen za uporabo v konstrukciji ali pohištvu

slika 122_hiša zgrajena po montažnem sistemu Riko

Les ima tako kot vsak drugi material svoje specifične značilnosti, ki jih je potrebno upoštevati, če želimo maksimalno izkoristiti njegov potencial v gradnji. Pri zasnovi lesene konstrukcije so pomembne dimenzije in razponi objekta. Les je dober izolacijski material, dobro prenaša natezne in tlačne obremenitve in ima majhno lastno težo. Lesene hiše imajo nizko porabo energije ter

RIKO HIŠE Riko hiše d.o.o. je podjetje, ki se ukvarja z montažno leseno gradnjo hiš po Sloveniji in tujini. Konstrukcija Riko hiš je iz masivnega lepljenega smrekovega lesa, kjer je osnovni element lepljena masivna stena, izolacija iz lesnih vlaken, fasada pa lesena ali klasična. Gre za montažno gradnjo, kjer so elementi izdelani v tovarni in nato preneseni na lokacijo. S tem je gradnja enostavnejša in ekološko čista, ker ne obremenjuje še dodatno lokacije s hrupom in odvečnim materialom med gradnjo. Pri montažni gradnji so hiše hitreje vseljive, faze sušenja izpuščene, kar omogoči izvedbo zaključnih del med samo gradnjo ali celo pozimi.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

IV.II.XI Uporabljeni kostrukcijski elementi Riko

lesena lepljena masivna stena LMS lesena podkonstrukcija zunanja obloga - fasada

slika 124-125_sestava zunanje lesene masivne stene

Zunanja stena je osnovni nosilni element, pri Riku so razvili 2 sistema konstrukcije zunanje stene: lesena masivna konstrukcija, lesena okvirna konstrukcija.

40mm. Uporabljeno lepilo je visoke kakovosti, enokomponentno poliuretansko. Zaradi horizontalenga sloja stena diha in ne potrebuje parozapornega sloja.

Za konstrukcijsko zasnovo hostla sta primerni obe. Enako konkurenčni sta si po končni debelini zunanje stene, nosilnosti enako prenašata obremenitve. Enakovredni sta si po zahtevnosti gradnje, cenovni faktor pa v konkretnem primeru nima večjega pomena. Sistema se razlikujeta le po estetskem vidiku. Masivna stena je vidne kvalitete in zato ni potrebe po dodatnem prekrivnem finalnem sloju, kar je primer okvirne konstrukcije.

Tudi notranje masivne stene so iz lepljenih smrekovih lamel, obojestransko brušene do vidne kvalitete. Njihova debelina je 95mm, maksimalno število odprtin za elektro inštalacije pa 9.

V hostlu je uporabljen sistem lesene masivne konstrukcije z namenom da se na določenih mestih pokaže lesena stena, kot primer elementa dekoracije, ki pokaže konstrukcijo objekta. slika 123_stropniki pokriti s smrekovim opažem

slika 126_zunanja lesena masivna stena v tlorisu

Lesena masivna stena je zlepljena iz poskoblanih smrekovih lamel, debeline

Pri gradnji so za izolacijo uporabljena lesna vlakna s tendenco po uporabi naravnih materialov. Za izolacijo lesenih masivnih sten so kot izolacija vgrajene trde izolacijske plošče, mehka izolacija pa pri stropnih in strešnih elementih. Nosilni elementi, stebri in nosilci, so lepljenci vidne kvalitete. V hostlu je medetažna konstrukcija po sistemu stropnikov. Ti so vidne kvalitete, lepljeni in pokriti s smrekovim opažem in zaprti z oblogo.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

slika 127_detail tipa zaključka fasade

slika 128_detail ravne strehe na stropnikih

IV.I.XII Riko sistem fasade, strehe in okna

na leseno podkonstrukcijo, sestavljeno iz prečnih lamel, ki so pričvrstene pravokotno na vertikalne lamele. Te pa na še na en dodatni sloj podkonstrukcije iz vertikalnih lamel. Z dvojnim slojem podkonstrukcije se prepreči namočevanje fasade, ki bi povzročilo gnitje lamel. Fasada po vgradnji sčasoma dobi sivkast nadih.

slika 129_fasadna obloga iz vertikalnih lamel

Zaključki fasade na vogali so tipa ECD in imajo funkcijo povezovanja fasad prek vogala. slika 130_fasadna obloga iz vertikalnih lamel

Ravna streha objekta po Riko sistemu je pri hostlu nadgrajena s sloji za ekstenzivno ozelenitev.

slika 131_detail okna

slika 132_detail fasadne obloge iz vertikalnih lamel

Tip fasadne obloge so vertikalne lamele, v Riko katalogu označene z RO 28/50. Lamele so zaradi trpežnosti in manjše zahtevnosti vzdrževanja iz macesna. Lamele se pritrdijo

Okna so narejena po DIN standardu št. 68 121. Pri vgradnji v leseno steno se odprtine zaključijo z lesenimi notranjimi obrobami in lesenimi policami iz macesna. Zunanje police so iz aluminija, pritrjene na spodnje prečke. Odprtino za vgradnjo okna se zapolni z izolacijo z obeh strani in zalepi s tesnilnim trakom.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

IV.I.XIII Konstrukcijski detail fasadnega senčila

slika 133

slika 134

Leseno-medeninansti bris-soleilj na zgib je za italijansko podjetje oken in vrat ISAM oblikoval Ferruccio Laviani. Za senčilo hostla je uporabljen macesnov les. S sistemom vodil na protiutež se regulira količino osvetljenosti prostora. Senčilo je oblikovano prav z namenom senčenja večjih odprtin kot so panoramska okna, njihova izvedba je po naročilu. Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

STREHA

IV.II.XIV Konstrukcijska zasnova

LESENI STROPNIKI 6x18cm LESENE FASADNE LAMELE PERGOLE Z NOSILCEM 10x10cm LESENI LEPLJENI NOSILCI 35x20cm

LESENI LEPLJENI STEBRI 20x20cm MASIVNE NOSILNE STENE 10cm

SENDVIČ PLOŠČA leseni stropniki 6x18cm

LESENI LEPLJENI NOSILCI 35x20cm

LESENI LEPLJENI STEBRI 20X20cm MASIVNE NOSILNE STENE 10cm

TEMELJNA PLOŠČA 20cm slika_135

Stavba z višino 8.80 m ima pritličje s svetlo višino 3.97 m in nadstropje z 2.60 m. Temeljena je na armiranobetonski plošči debeline 20cm. Konstrukcija je sestavljena iz lesenih lepljenih stebrov dimenzij 20x20cm ter iz vmesnih lesenih masivnih sten v rastru 5x7m. Gre za sistem RIKO zunanjih masivnih lesenih sten z lesenimi stebri. Kjer sten zaradi programskih razlogov (večnamenski skupni prostor v pritličju in nadstropju, skupna kuhinja) ni, statične obremenitve prevzamejo leseni lepljeni nosilci. Notranje masivne stene so debeline 95cm z v naprej zvrtanimi odprtinami za inštalacije. Medetažno ploščo sendvič izvedbe sestavlja niz stropnikov vpetih skupaj z izolacijo in inštalacijami med OSB plošče. Z zgornje strani jo prekrivajo sloji talnih oblog, estriha, zvočne izolacije in ločilnega sloja. Stropniki dimenzij 6x18cm v plošči ležijo prečno na masivne lesene stene oziroma lepljene grede. Ravna streha po sistemu RIKO ravne strehe je ozelenjena, podprta z leseno podkonstrukcijo z vpetimi stropniki prereza 6/18cm. Uporabljeni RIKO konstrukcijski elementi: - zunanja masivna stena z leseno fasado - notranja masivna stena

- medetažna konstrukcija s stropniki Objekt leži izven najbolj potresno nevarnih območij Slovenije. Minimalne možnosti poškodb konstrukcije zaradi tresenja tal so preprečene s toplotno izolacijo pod temeljno ploščo. To vrsto izolacijo imenujejo "seizmična blazina", ki preprečuje zdrs zgornje konstrukcije na toplotni izolaciji pod temeljno ploščo. Problemi se lahko pojavijo zaradi navlaževanja konstrukcije. Poleg pravilnega načina odvajanja vode, izbire in sestave materialov obodne konstrukcije ter zadostno toplotno izolacijo, pravilno izvedbo vodovodnih napeljav, ogrevanja in kanalizacije je pozornost je potrebno nameniti preprečitvi vdora talne vode. Ne glede na višino podtalnice mora temeljna plošča biti oblečena v sloj hidroizolacije na stiku s podložnim betonom. Objekt je pred vdorom talne vode zaščiten tudi z drenažo in drenažno cevjo. Tudi visoka podtalnica pri objektu ne predstavlja večje težave, saj objekt ni podkleten. V temeljih lahko pride do zmrzali, če se nahajajo v coni zrmzovanja (80-100cm pod terenom) ali niso dovolj zaščiteni s slojem toplopne izolacije. Pri obravnavanem objektu se nevarnost zmrzali preprečuje z dovolj toplotne izolacije okrog temeljne plošče.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

IV.II.XV Energetska zasnova

4/5 temperatura okolice 1/5 električna energija

100 % energija potrebna za ogrevanje/hlajenje stavbe na toplotno črpalko

slika 136

Stavbe z leseno konstrukcijo imajo krajši fazni zamik in večjo toplotno prehodnost, vendar ta faktor nima bistvenega pomena pri objektu hostla, ker objekt ni v stalni uporabi skozi celo leto. Njegova uporaba variira glede na letni čas in pogostnost uporabe parka. Največkrat v toplejšem času (marec-september), v času dogodkov, prireditev, koncertov in drugih kulturnih in športnih dejavnosti. Prav zato ni potrebe po zagotovitvi stalne temperature prostorov skozi celo leto. V primerjavi s stroški vzdrževanja stalne temperature skozi leto, so toplotne izgube zaradi nekajkratnega ogrevanja v zimskem času zanemarljive. S prizadevanjem za vedno večjo energetsko

učinkovitost objektov se hostel ogreva na toplotno črpalko zrak-voda z možnostjo ogrevanja sanitarne vode. Gre za najbolj energetsko učinkovit način izrabe obnovljivih virov energije. Toplotna črpalka namreč z malo porabljene energije prenese toploto iz zunanjih naravnih virov. V tem primeru iz zraka. Pri visokih temperaturah ohlaja, pri nizkih ogreva. Obenem pa ustavari manjšo količino emisij cO2 kot pri izrabi foslinih goriv in je zato njena uporaba ekološka. V primeru da zunanje temperature padajo pod -5° je v objektu zagotovljen dodaten vir ogrevanja z grelnimi telesi na elektriko. Zrak se vpihava iz medetažne plošče. Enako velja za hlajenje. Naravno hlajenje je zagotovljeno preko oken in velikimi steklenimi površinami skupnega prostora v pritličju, ki se popolnoma odpre v osi SZ-JV. Drsna senčila na JV fasadi preprečujejo pregrevanje objekta v poletnem času. Sanitarije in prostori kuhinje se naravno prezračujejo skozi okenske odprtine.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

IV.II.XVI Zasnova požarne varnosti B 0

Po tehnični smernici TSG-1-001:2010 večinski del hostla spada pod objekte gostinske namembnosti. Del z večnamenskim javnim prostorom in sobami za delavnice ter predavanja pa pod objekte za kulturo, razvedrilo in izobraževanje.

A’

B’ d

nadstropje

24,4m

4 3

POŽARNI SEKTOR 6

B’

24,4m

A’

2 5

B 3

A’

B’ 1

prerez B-B'

pritličje M 1 500

intervencijska pot

delovna površina

intervencijska pot

najmanjša relevantna meja

1 4

M 1 500 2 6

izhod

A’

izhod

najmanjša relevantna meja

požarni sektor

1 1

slika 137

B’ c

požarni sektor 2

M 1 500

Pri določanju vrednosti nosilne konstrukcije se upoštevajo najvišje zahteve za posamezen del z stavbe z različno namembnostjo. V primeru hostla so te vrednosti enake pri vseh delih (EI 30). Glede na bruto površino in število etaž (P+1), je dovoljena lesena nosilna kontrukcija. Konstrukcija hostla bi v primeru požara ohranila stabilnost 30min.

prerez A-A'

delovna površina

Za širjenje požara na sosednje objekte ni nevarnosti. Po tehnični smernici TSG1-001:2010 , metodi 2, je umik objekta (navidezna meja) od sosednjih stavb, sredine javne ceste na SZ in rečice Bistrice na SV in JV (relevantne meje) dovolj velik, da je največji odstotek požarno nezaščitenih površin objekta 100%. Minimalni odmik je namreč 12,5m za stavbo namembnosti kot je hostel. Najmanjši umik od relevantne meje sosednjih objektov in reke je 24,40m. Stavba prav tako ne presega višine 10m (8,87m), njena bruto površina ni večja od 2000m² (873m²).

POŽARNI SEKTOR 6

Širjenje požara po stavbi preprečujemo s požarnovarnimi gradbenimi elementi in razdelitvijo objekta na požarne sektorje. Učinkovitost požarnih sektorjev je merjena s celovitostjo in izolativnostjo mejnih elementov. Požarni sektorji hostla morajo biti ločeni glede na posamezno etažo. Enako

velja za vertikalni povezavi jaška z dvigalom in stopnicami. Hodniki in stopnišče morajo biti zaščiteni. Največja bruto površina požarnega sektorja 375 m² je manjša od največje dovoljene 1000m². Kljub temu, da ni potrebe po AJP (sistem za požarno javljanje in alarmiranje) ali sprinklerskemu sisitemu, se v praksi namesti AJP. Širjenje požara preko lesene fasade hostla se prepreči z negorljivo izolacijo fasade, na višini medetažne plošče je lesena obloga fasade prekinjena s kovinskim profilom (TSG-1-001:2010, poglavje 2.4.1.2) Odvod dima je zagotovljen skozi okenske odprtine, zato namestitev posebnih sistemov za odvajanje ni potrebno. Evakuacijske poti objekta so določene glede na število uporabnikov (maksimalno 120 ljudi: gostinska namembnost 43; kulturno izobraževalna 80), število in velikost etaž, površina ter požarne sektorje. Zaščiteno stopnišče ima neposreden izhod na izhod na prosto. Skupna dolžina evakuacijske poti, ki vodi do izhoda na prosto ali do zaščitenega hodnika je 33m, kar ustreza zahtevam maksimalne dovoljene doližine evakuaciijske poti 35m. Glede na največje število uporabnikov (do 200 ljudi), zadostujejo trije izhodi na prosto, širine hodnikov merijo 1,2m. Vrata vseh izhodov se odpirajo v smeri evakuacijskih poti. Dostop do objekta za intervencijska vozila je omogočen z glavne ceste na JZ strani objekta. Intervencijska površina, dimenzij 27x7m, se nahaja ob SV in SZ fasadi objekta. Prav tako delovna površina (7x14m), ki je od objekta umaknjena 3m.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

V. GRAFIČNE PRILOGE

V.I Urbani park Ribnica V.II Mladinski hotel-hostel

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

V.I Urbani park Ribnica

Situacija 1:2000 Prečni in vzdolžni prerez 1:2000

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela GOZDNO OBMOČJE 11_parkirišče (beton) 12_servisni dostop 16_hostel 17_kulturno izobraževalna pot (les)

OBMOČJE ZAČASNE RABE IN ZUNANJIH REKREACIJSKIH POVRŠIN 13_vrtički 14_zunanji fitnes (guma) 15_ograjeno otroško igrišče (guma) 22_sprehajalna pot (betonske plošče) 25_element lesene ploščadi urbane opreme 26_avtobusna postaja

59 SITUACIJA M 1:2000

Ljubljana

13 25

Kočevje

reka Bistrica

HOSTEL

12 11

22 11

19 24

1 A

6 5

18 22

2 11 23 1

OBMOČJE PIKNIKOVANJA 1_element lesene piknik ploščadi urbane opreme 2_ ozelenjene terase s stopniščem(kamen) 22_sprehajalna pot (pesek)

ŠPORTNI PARK 2_ ozelenjene terase s stopniščem(beton) 3_obnovljeni atletski stadion z nogometnim igriščem 4_obnovljena tribuna 5_bar 6_garderobe in sanitarije 7_skate park (beton) 8_igrišče za tenis (guma) 9_igrišče za odbojko na mivki 10_igrišče za košarko (guma) 11_parkirišče (beton) 12_dostava 22_sprehajalna pot (betonske plošče)

OBMOČJE KULTURE IN PRIREDITEV 18_zunanji oder 19_tribuna 20_plezalna stena 21_depo 22_sprehajalna pot (pesek) 24_lesena ploščad 23_nova lokacija trgovskega centra

SPREHAJALNO OBMOČJE 22_sprehajalna pot (pesek) Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

PREČNI PREREZ 10

1 12 1

1 1

3 M 1:2000

VZDOLŽNI PREREZ 1

1 8

1 M 1:2000

sprehajalna pot_1 zunanji oder_2 cesta_3 pot ob skate parku_4 skate park_5 bar, garderobe in sanitarije_6 obnovljena tribuna_7 element lesene ploščadi za piknik_8 igrišče za tenis_9 parkirišče_10 element lesene ploščadi v bližini ograjenega otroškega igrišča_11 reka Bistrica_12 Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

V.II Mladinski hotel-hostel

Tlorisi M 1:200 Prerezi M 1:200 Fasade M 1:200 Fasadni pas M 1:20 Prostorski prikazi

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela 7

cesta do Obrtne cona Ugar

TLORIS SITUACIJE M 1 500

ca tri B is

1 3 2

4 1

1. parkirišče (beton) 2.hostel 3. poslovno stanovanjski objekti predvideni v OPN-ju 4. pot do športnih površin 5. kulturno izobraževalna pot (les) 6. pot do prizorišč (pesek) 7. pot do vrtičkov in zunanjih površin za fitnes in igrala (betonske plošče) Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela 1 2

TLORIS PRITLIČJA M 1 200

6 7

19 15

1. delovna površina za gasilce 2. parkirišče 3. razkladalna ploščad in servisni dostop 14,3m² 4. skladišče 14,2m² 5. strojnica 5,7m² 6. pralnica 7,5m² 7. čajna kuhinja 6,6m² 8. službeni wc 2,1 m² 9. pisarna 7,8m² 10. garderoba 4,6m² 11. barska kuhinja 8,2m² 12. bar/recepcija 8,2m² 13. predprostor 33,0m² 14. notranja terasa 60,1m² 15. večnamenski prostor druženja 173,8m² 16. večposteljna soba 38,5m² 17. wc za invalide 3,5m² 18. ženske sanitarije 11,6m² 19. moške sanitarije 10,4m² 20. komunikacije 24,0m² 21. terasa 133mº 22. gozdna pot 23. pot do prizorišč hodniki 24,4m² bruto površina 421,8m² neto površina 384,1m²

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

TLORIS NADSTROPJA M 1 200

3.c

8 6

3.a

3.b

1. balkon 2,2m² 2. enoposteljna soba 25,8m² 3.a večposteljna soba 27,0m² 3.b večposteljna soba 33,3m² 3.c večposteljna soba 38,5m² 4. depo 3,5m² 5. ženske sanitarije 11,6m² 6. terasa 33,2m² 7. komunikacije 24,0m² 8. moške sanitarije 10,4m² 9. skupni prostor 33,1m² 10. skupna kuhinja 25,9m² 11. jedilnica 33,2m² hodniki 43,4m² bruto površina 405,om² neto površina 361,3m² Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

PREREZ A-A' M 1 200

PREREZ B-B' M 1 200

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

PREREZ D-D' M 1 200

PREREZ E-E' M 1 200

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

SZ FASADA M 1 200

JV FASADA M 1 200

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

JV FASADA M 1 200

SV FASADA M 1 200

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

69 FASADNI PAS M 1 20

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

Prostorski prikazi

pogled proti vhodu hostla Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

večposteljna soba s panoramskim oknom

večnamenski prostor v času organiziranih predavanj Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

ZAKLJUČEK

ovrednoti naravne danosti prostora in programsko okrepi okoliško grajeno strukturo z raznovrstnimi programi. Posledično se zemljiščem v okolici dvigne cena in kvaliteta. Poleg ovrednotenja naravnih danosti, nove rekreacijske in prireditvene površine pripomorejo k splošnemu večjemu zanimanju za športne in kulturne aktivnosti, s hostlom pa postane Ribnica še dostopnejša zunanjim obiskovalcem. V širšem pomenu urbani park Ribnica rekonstruira prekinjen zeleni pas, okrepi povezave in nadgradi mesto s programi. S tem se spodbudi in pospeši razvoj celotnega kraja.

Teorija urbanega parka se je izkazala za primerno rešitev situacije na širšem območju Obrtne cone Ugar. Nova urbanizirana površina v obliki parka

Ne glede na trenutno realno situacijo možne uresničitve zamisli in idej predstavljenih v tej magistrski nalogi sem prepričana, da je z njo narejen en korak več h kakovostenjšemu oblikovanju prostora prihodnosti v Ribnici in je zato lahko izhodiščni predmet nadaljnih razprav.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

VIRI IN LITERATURA

SPLETNI VIRI - http://www.riko-hise.si (28.8.2015) - http://www.ribnica.si/ (30.8.2015) - https://sl.wikipedia.org/wiki/Ribnica (30.8.2015) - http://toplotnacrpalka.org/ (16.9.2015) - www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11714 - pravilnik (15.6.2015) - http://www.inles.si/slo/predstavitev_zgodovina.php (10.4.2015) - http://www.rikoribnica.com/ (5.5.2015) - http://www.rc-kocevjeribnica.si/obmocja.html (10.7.2015) - http://www.e-prostor.gov.si/ (22.3.2015) - http://www.fragmat.si/slo (3.8.2015) - http://www.ytong.si (10.8.2015) - http://knauf.voipex.si/vodniki-in-brosure (13.8.2015) - http://www.youth-hostel.si/vsebina.asp?id=118 (18.5.2015)

- OGRIN, Dušan (2010). Krajinska arhitektura. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. ISBN 9789616833028 - POGAČNIK, Aleš (2006). Veliki splošni leksikon: priročna izdaja v dvajsetih knjigah. Knj. 13: Novalis-penicilin. Ljubljana: DZS. ISBN 8634141411 (zv. 13) - POGAČNIK, Aleš (2006). Veliki splošni leksikon: priročna izdaja v dvajsetih knjigah. Knj. 19: Transpozicija-vodomer. Ljubljana: DZS. ISBN 863414470 (zv. 19) - NEUFERT, Ernst (2008). Projektiranje v stavbarstvu: osnove, standardi, predpisi za konstrukcije, gradnja, oblikovanje, potrebni prostor, namembnost prostorov, mere zgradb, prostorov in opreme - s človekom kot emrilom in ciljem: priročnik za projektante, izvajalce in študente (prevod Davorin Žitnik). 2., prenovljena in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 9789612510275 - BENCE, Gordana (2008). Urbani parki : magistrska naloga. Ljubljana: Univ. v Ljubljani, Fak. za arhitekturo - AQUINO, Gerdo; Hung, Ying-Yu (2013). Landscape Infrastructure. Germany: Birkhauser Verlag GMBH. ISBN 978-3-0346-1272-2 - DIMITROVSKA ANDREWS, Kaliopa (2011). Orodja za usmerjanje in nadzor urbanih oblik. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. ISBN 978-961-6390-31-6 - LYNCH, Kevin (2010). Podoba mesta. Novo mesto: GOGA. ISBN 978-961-277-000-6

LITERATURA

- Lynch, Kevin (1973). Site planning. Massachusetts: The Massachusetts Insitute of Technology. ISBN 0-262-12050-X

- RIGLER GRM, Polona (2010). Iz hiše v svet: življenje suhorobarskih in zdomarskih družin v Ribniški dolini v drugi polovici 20. st. Ribnica: Muzej Miklova hiša. ISBN 9789619275719

- GRADIŠNIK, Marina (2007). Ribnica, the Greatness of Being Small. Ribnica: Miklova hiša. ISBN 9789619136164 Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

SLIKE 1_http://www.etno-muzej.si/files/oc/kramaric/ribnica05.jpg (13.9.2015) 2_http://madebymaider.com/wp-content/uploads/2013/09/mfo-park-zurich.jpg; (28.8.2015 ) 3_prirejeno po - glej "priloga k slikovnim virom" 4_lastna zbirka 5_http://madebymaider.com/wp-content/uploads/2013/09/reflection-monument-eau.jpg; (28.8.2015) 6_http://www.gibbsfarm.org.nz/venet.php (29.8.2015) 7_http://www.gibbsfarm.org.nz/dawson.php (29.8.2015) 8_http://www.gibbsfarm.org.nz/serra.php (29.8.2015) 9_http://www.gibbsfarm.org.nz/moses.php (29.8.2015) 10_http://www.gibbsfarm.org.nz/vandeneijkel.php (29.8.2015) 11_http://www.gibbsfarm.org.nz/lin.php (29.8.2015) 12_http://www.landezine.com/wp-content/uploads/2010/05/bruto-landscape-architecture-01.jpg; (28.8.2015) 13_http://100architects.com/wp-content/uploads/bfi_thumb/23-2wy52aad7rhm7l3bk63nk0.jpg; (28.8.2015) 14_http://4.bp.blogspot.com/-i9IPSs7NbXI/VPDNp5AnceI/AAAAAAAAIjc/DBD6-Lbp4o0/s1600/image04.jpg; (28.8.2015) 15_http://www.pact-zollverein.de/en/about-us; (28.8.2015) 16_http://architecturelab.net/wp-content/uploads/2010/02/Inner-City-Arts-MMA-1165.jpg; (28.8.2015) 17_http://architecturelab.net/wp-content/uploads/2015/02/KARISMA_photo-05.jpg; (28.8.2015) 18_GRADIŠNIK, M. (2007), str. 57 19_ prirejeno po: http://www.upravneenote.gov.si/fileadmin/ue.gov.si/templates/images/zemljevid_upravnih_enot.gif (21.6.2015) 20_GRADIŠNIK, M. (2007), str. 52 21_GRADIŠNIK, M. (2007), str. 51 22_GRADIŠNIK, M. (2007), str. 45 23_GRADIŠNIK, M. (2007), str. 47 24_http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/klasifikacije/suhorobarstvo; (28.8.2015) 25_http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/klasifikacije/suhorobarstvo; (28.8.2015) 26_GRADIŠNIK, M. (2007), str. 69 27-29_lasten arhiv 30_prirejeno po: http://www.najdi.si/ (2.7.2015) 31-39_lasten arhiv 40-46_prirejeno po: http://www.najdi.si/ (2.7.2015) 47-48_http://landarchs.com/the-curious-case-of-killesberg-park-a-landscape-telling-its-own-story/ (3.7.2015) 49-53_lasten arhiv 54_http://www.archdaily.com/170888/harrington-grove-country-club-hassell (14.3.2015) 55_http://www.hassellstudio.com/cms_images/190_30-07-2011_7463.png (14.3.2015) 56_http://www.archdaily.com/470077/lemvig-skatepark-effekt 57-59_lasten arhiv 60_http://maxwan.nl/selected-projects/park-groot-schijn/#/t_3866 (20.3.2015) 61_ http://maxwan.nl/selected-projects/park-groot-schijn/#/t_3866 (20.3.2015) 62-66_lasten arhiv 67_http://www.trimo-urbancrash.com/images/R205_4.jpg (21.3.2015) 68_http://barthelemygrinoarchitectes.eu/system/image_assets/files/328/barthelemy-grino-display.jpg?1295880814 (24.3.2015) 69_https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/fd/fa/32/fdfa324391bb50141ebe72c2aeff6a90.jpg (22.7.2015) 70_https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/a2/fc/37/a2fc37f2a0d6e65836fa2c5009c0bf23.jpg (28.7.2015) 71-75_lasten arhiv

76_http://assets.inhabitat.com/wp-content/blogs.dir/1/files/2012/04/Cornelia-Konrads-Land-Art-21.jpg (4.10.2015) 77_http://www.olgaziemska.com/Listen (18.4.2015) 78_http://universes-in-universe.org/var/storage/images/media/images/biennials/echigo_tsumari/2009/tour/tsunan/lee_jaehyo/579215-1-eng-GB/ lee_jaehyo.jpeg (19.5.2015) 79_https://sekyal.wordpress.com/2013/06/29/windows-phone-8-thoughts-after-using-for-two-weeks/wooden-path-at-firestone-metro-park-6-29/ 80-83_lasten arhiv (21.5.2015) 84_ http://www.landezine.com/wp-content/uploads/2015/01/Parc_Francois_Mitterrand-Urbicus-04.jpg (30.8.2015) 85_http://www.landezine.com/wp-content/uploads/2015/02/Thalie-Park-by-Urbicus-06.jpg (29.8.2015) 86-90_lasten arhiv 91_prirejeno po: NEUFERT, Ernst (2008) 92-93_http://www.arcspace.com/travel/hotels-aire-de-bardenas-hotel/ (3.5.2015) 94-95_http://www.archdaily.com/8600/juvet-landscape-hotel-jsa (3.5.2015) 96-97_http://www.archdaily.com/609436/hostel-wadi-studio-bernardo-secchi-and-paola-vigano (3.5.2015) 98-99_http://www.archdaily.com/240155/stayokay-hostel-soest-personal architecture-bna- (3.5.2015) 100-108_lasten arhiv 109_http://static.dezeen.com/uploads/2015/07/bb-172M2-compact-House-Seondong-dong-House-by-JMY_dezeen_468_4.jpg (27.8.2015) 110_http://www.styleofdesign.com/i/house-unimog-stores-a-truck-within-its-translucent-base_iean-_3.jpg; (27.8.2015) 111_http://www.digsdigs.com/photos/black-and-white-house-design-1.jpg; (27.8.2015) 112_http://de.phaidon.com/resource/livingnewmillennium-140-02.jpg; (27.8.2015) 113_tp://www.designboom.com/cms/images/jayme01/pilgram/oi02.jpg; (27.8.2015) 114_http://www.arcspace.com/CropUp/-/media/776348/ZAMORA-OFFICES-CAMPO-BAEZA-06.jpg; (27.8.2015) 115_lasten arhiv 116_http://acdn.architizer.com/thumbnails-PRODUCTION/fa/55/fa55dfed672bf07d2e552d2e01a9bcbb.jpg; (28.8.2015) 117_http://cdn.freshome.com/wp-content/uploads/2014/09/architecture-wooden-house.jpg; (28.8.2015) 118_http://www.themissingcreative.com/Livng/wp-content/uploads/2014/10/via-sito-architecten.be_.jpg (29.8.2015) 119_http://www.parketarstvo-kunavar.si/data/upload/Lesena_fasada_macesen__.jpg (29.8.2015) 120_http://architizer.com/blog/screened-buildings-collection/media/604001/; (28.8.2015) 121_http://mizarstvo-suligoj.si/wp-content/uploads/2013/02/Masivno_pohistvo_2.jpg (26.7.2015) 122_http://montazne-hise-on.net/Riko/Riko_hise_KMB6873.jpg (29.5.2015) 123-132_ http://www.riko-hise.si (20.4.2015) 133-134_http://www.isamser.it/index.php?lang=en&pag=16&cat=69&scat=&id=125 (1.9.2015) 135-137_lasten arhiv PRILOGA K SLIKOVNIM VIROM - http://archsoc.westphal.drexel.edu/New/ArcSocIIISA9.html (29.8.2015) - https://encrypted-tbn2.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcRxzImB3jq2t4Jfsng7s4Y7pVJIe5R7ZIlvKaX6yrzTzsMUPu6bhttps://encryptedtbn2.- - - gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcRxzImB3jq2t4Jfsng7s4Y7pVJIe5R7ZIlvKaX6yrzTzsMUPu6bhttp://www.wga.hu/art/z/ziegler/garden. jpg(29.8.2015) - https://encrypted-tbn1.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcROUZyKcutFxGDYU20kamNcI5qZ6w-U1QyOb_n3rs2XqDmmvmdN (29.8.2015) - http://www.francebalade.com/paris/versaillespano.jpghttp://www.medievalists.net/wp-content/uploads/2011/06/Medieval-herb-garden.jpg (29.8.2015) - https://understandingrome.files.wordpress.com/2014/01/img_7180.jpg (29.8.2015) - http://www.ashdownforest.org/enjoy/history/images/neolithic.jpghttp://urban-e.aq.upm.es/img/articulos/SOCIOPOLIS_PARK-PLANTING6.jpg (29.8.2015) - https://commons.wikimedia.org/wiki/File:PlaCerda1859b.jpghttps://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/08/Teich_im_Volkspark_ Mariendorf.jpg (29.8.2015) - https://scodpub.files.wordpress.com/2011/03/agregation_boos_fig_3.jpg (29.8.2015) - https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/25/8d/e3/258de3320a56abee65885acc2755c604.jpghttps://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a4/Fargue,_Paulus_Constantijn_la_-_Het_Herepad_in_het_Haagse_Bos.jpg (29.8.2015)

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015

Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela

ZAHVALA Hvala profesorici Ilki Čerpes in asistentki Mii Crnič za ideje, kritiko, korekten odnos ter prijateljski nasvet, konzultantu za konstrukcije Tomaž Slaku za enostavne in hitre odgovore, profesorju Domnu Kušarju za zadnjo besedo pri požarni varnosti. Hvala prijateljem ki so me zasuvali s spodbudnimi besedami odkar pomnim, še posebno Bei, Andražu, Luciji, Evi in Tjaši, ki so mi ponudili pomoč v zadnjih trenutkih. Hvala Matjažu za čudovite ambientalne prikaze in veliko potrpežljivosti. Hvala družinskim članom za neizmerno razumevanje. Babica Majda, hvala, ker si me popeljala v zeleni svet ribniške doline in tako nezavedno postavila temeljni kamen magistrski nalogi.

IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Vita Ilešič izjavljam, da sem avtorica te magistrske naloge z naslovom: Urbani park s hostlom v Ribnici na dolenjskem ali Urbanistična ureditev urbanega parka Ribnica z zasnovo mladinskega hotela, ki je rezultat dela pod mentorstvom prof. Ilke Čerpes. Naloga je bila predstavljena z zagovorom dne 22. oktobra 2015.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / avtor Vita Ilešič / mentor doc.dr.Ilka Čerpes / leto vpisa 2008 / leto izdelave magistrske naloge 2015