Urbanistična zasnova znanstvenega parka v ajdovščini by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo naslov diplomskega dela:

diplomantka: mentor:

Urbanistična zasnova znanstvenega parka v Ajdovščini Urška Černigoj prof. Janez Koželj, u. d. i. a.

leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo:

2005–2006

kraj in leto izdelave diplomskega dela:

Ljubljana, 2013

P O V Z E T E K / S U M M A R Y

Urbanistična zasnova znanstvenega parka v Ajdovščini

Urban design of a science park in Ajdovščina

Biti manj slab, še ne pomeni biti dober.

Being less bad is not being good.

V diplomski nalogi so raziskane možnosti za izgradnjo znanstvenega parka na degradiranem industrijskem območju, ki s svojo znanstveno-raziskovalno dejavnostjo predstavlja novo priložnost za razvoj mesta Ajdovščina.

The thesis explores the possibility for construction of a science park at a brownfield industrial area in Ajdovščina. The science park with its scientific and research activity represents a new opportunity for the development of the city.

Gospodarske spremembe, ki jih je prinesel zaton klasične industrije, so glavni vzrok za pojav degradiranih območij v izrazito industrijskem mestu. Prav ta območja pa mestu nudijo prostor za razvoj novih dejavnosti. Mesto Ajdovščina je takšne spremembe znalo izkoristiti že v preteklosti, prav zato vidimo razvojno možnost v preobrazbi iz industrijskega v znanstveno mesto. Osnovo za ta korak je Ajdovščina pridobila z ustanovitvijo Univerze v Novi Gorici, ki se srečuje z veliko prostorsko stisko, zato nekateri njeni oddelki gostujejo v začasno urejenih prostorih bivše Vojašnice Srečka Kosovela v Ajdovščini. Poglavitni cilj je univerzo v mestu obdržati, na kar bosta v veliki meri vplivala ponudba in razvoj ustreznih prostorskih pogojev.

Economic changes brought by the decline of traditional industry are the major cause for the occurrence of the brownfield areas in the highly industrialized city. On the other hand, these brownfield areas alone provide the space for the development of new activities. The city of Ajdovščina took advantage of similar changes already in the past, which is why we see an opportunity for its development in the transformation from an industrial city to a scientific city. The city proceeded in that direction with the establishment of the University of Nova Gorica which meets the lack of apt space for its programs. Some of its departments are therefore housed inside the temporarily arranged rooms in the former Srečko Kosovel’s Barracks in Ajdovščina. The main objective is to keep the university in the city however the realization of this will be greatly influenced by the development of facilities and appropriate workplace conditions.

(William McDonough)

V nalogi je predlagana izgradnja Znanstvenega parka na degradiranem območju gospodarske cone Šturje. Z uporabo Koolhaasove metode razporejanja posameznih programskih enot v plasti nastane urbanistična zasnova, ki vzdrži tudi neizogibne spremembe in nestabilnosti v razvoju mesta ter odgovarja nepredvidljivim potrebam, ki se pojavljajo z razvojem novih tehnologij.V arhitekturni zasnovi je obravnavan del namenjen razvojno-raziskovalnim inštitutom. Stavba inštitutov upošteva zazidalni načrt. Sestavljajo jo trije volumni, ki jih v celoto povezujejo veliki predavalnici in zunanji hodniki. Programsko je razdeljena v tri pasove, in sicer laboratorijski pas, pas skupnih prostorov in pas pisarn ter prostorov za skupinsko delo. Stavba je zasnovana v skladu s smernicami za zasnovo izobraževalnih in raziskovalnih stavb ter smernicami za trajnostno gradnjo.

(William McDonough)

The thesis proposes the construction of the science park on the brownfield area of the industrial/economic zone Šturje. Following the Koolhaas’ strategic layer method urban design is created which adapts itself to the indeterminate conditions of urban context and accepts the inevitability of change and instability of urban life. Architectural design considers a part intended for research and development institutes. The institute building follows the building plan. The building consists of three volumes connected by two large lecture halls and outdoor corridors. The program is divided into three parts, laboratories, common areas, offices and co-working spaces. The building is designed in accordance with the guidelines for the design of educational and research buildings and guidelines for sustainable buildings.

K A Z A L O

1 .

U V O D N I

D E L

2 .

T E O R E T S K A

I N

V R E D N O S T N A

2.1. Sodobno mesto 2.1.1. Degradirana urbana območja 2.1.2. Trajnostno mesto 2.2. Sodobna družba 2.2.1. Trajnostna družba 2.3. Sodobno izobraževanje 2.3.1. Trajnostno izobraževanje 2.4. Sodobna arhitektura 2.4.1. Trajnostna arhitektura 2.5. Sodobne izobraževalno-raziskovalne stavbe 2.5.1. Premišljena in prilagodljiva zasnova 2.5.2. Tehnologija 2.5.3. Kakovostno notranje okolje 2.5.4. Prostorski tipi 2.5.5. Stanje izobraževalno-raziskovalnega fonda v Sloveniji 2.6. Univerza v Novi Gorici 2.6.1. Prostorska stiska Univerze v Novi Gorici 2.6.2. Idejna zasnova za kampus Univerze v Novi Gorici 2.7. Znanstveni park 2.7.1. Potreba po znanstvenih parkih 2.7.2. Opredelitev znanstvenega parka 2.7.3. Tipologija znanstvenega parka 2.7.4. Faktorji za uspeh 2.7.5. Smernice za gradnjo 3 .

P R O J E K T N A

3.5.2. Morfologija: zrnatost 3.5.3. Morfologija: posamično tkivo 3.5.4. Urbana struktura 3.5.5. Tipologija 3.5.6. Raba 3.5.7. Zaznava prostora 3.5.8. Sinteza analize danosti

4 4 4 4 5 5

1.1. Uvod 1.2. Tema 1.3. Oris problema 1.4. Namen in cilji naloge 1.5. Delovna hipoteza 1.6. Metoda dela

I Z H O D I Š Č A

3.1. Referenčni primeri univerzitetnih centrov 3.1.1.Univerza v Stuttgartu 3.1.2. Freie Universitat Berlin 3.1.3. Univerza v Nottinghamu – Jubilee Campus 3.1.4. Sinteza ugotovitev 3.2. Lokacija 3.2.1. Sedanji uporabniki prostora 3.3. Razlogi za izbor lokacije 3.3.1. Spodbude za razvoj 3.3.2. Prometna povezanost 3.3.3. Tehnična dediščina 3.4. Analize naravnih danosti prostora 3.4.1. Zeleni sistem in vodovje 3.4.2. Relief in veter 3.5. Analize ustvarjenih danosti prostora 3.5.1. Prometna infrastruktura

I Z H O D I Š Č A

6 6 6 7 7 7 7 8 8 9 9 9 10 10 12 13 13 14 15 15 15 15 15 15

4 .

Z A S N O V A

4.1. Zasnova znanstvenega parka 4.1.1. Shema zasnove znanstvenega parka 4.1.2. Shema zasnove univerzitetnega kampusa v znanstvenem parku 4.2. Prostorske potrebe in velikosti objektov 4.3. Urbanistična zasnova znanstvenega parka 4.3.1. Predvideni program v relaciji z lokacijo znanstvenega parka 4.3.2. Strategija porazdelitve programskih trakov 4.3.3. Strategija razporeditve programskih točk 4.3.4. Strategija razporeditve mreže tokov 4.3.5. Strategija dodajanja glavnih elementov 4.3.6. Strategija povezovanja in součinkovanja 4.3.7. Park trajnostnih tehnologij 4.3.8. Strategija zasnove zelenih površin 4.3.9. Urbanizem – združitev posameznih plasti 4.3.10. Aksonometrični prikaz urbanistične zasnove 5 .

A R H I T E K T U R N A

Z A S N O V A

5.1. Arhitekturna zasnova stavbe razvojno-raziskovalnih inštitutov 5.2. Konsrukcija 5.3. Materiali 5.4. Fasadni pas 5.5. Zasnova požarne varnosti 5.6. Bioklimatska zasnova in energetika 5.6.1.Voda 5.6.2.Veter 5.6.3. Sonce

16 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 26 27 28 28

U R B A N I S T I Č N A

6 .

G R A F I Č N E

P R I L O G E

6.1. Načrti znanstvenega parka 6.2. Načrti stavbe razvojno-raziskovalnih inštitutov 6.3. Prostorski prikazi 7 .

S L O V A R

8 .

L I T E R A T U R A

36 36 37 38 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50

51 52 52 52 53 54 54 54 55

56 58 65

P O J M O V I N

29 30 31 32 33 34 35

V I R I

1 .

1.1. Uvod Negotovost trenutka, v katerem se nahajamo, nas lahko prestraši in onemogoči naše delovanje ali pa nam služi kot izhodišče za nove začetke. Kriza ni le ekonomska, okoljska in politična, ampak je predvsem kriza vrednot, ki jih je potrebno na novo opredeliti. Večina nas še kar tiči v preteklosti in le redki so posamezniki, ki imajo željo in pogum s svojimi načrti posegati v boljšo prihodnost. Naloga družbe naj bi bila, da te ljudi spodbuja k temu, da napredni posamezniki ne ostanejo le posamezniki. Univerze so pri spodbujanju napredka imele vedno vodilno vlogo; vendar danes univerza sama ni več dovolj, ampak dobiva vedno večji pomen omrežje, ki ga univerza vzpostavi z različnimi institucijami in podjetji. V Ajdovščini, za katero pravi Ivo Boscarol, da je »mesto, polno neizkoriščenih potencialov, s katerimi se vedno začnemo ukvarjati prepozno«, bi lahko za spremembo ta stereotip obšli in izkoristili razvojne možnosti v ravno pravšnjem trenutku za nove začetke.

1.2. Tema Naloga raziskuje možnosti za izgradnjo znanstvenega parka na degradiranem industrijskem območju, ki s svojo znanstveno-raziskovalno dejavnostjo predstavlja novo priložnost za razvoj mesta.

1.3. Oris problema Ajdovščina, ki je zgodovinsko mesto s 5900 prebivalci, predstavlja gospodarsko in kulturno središče Vipavske doline. Kraj leži ob avtocestni povezavi Italije z osrednjo Slovenijo tik pod robom Trnovske planote. Le-ta je izpostavljen močni burji. Naselje se je razvijalo ob fužinarstvu in obrtnih dejavnostih, ki so v novejši dobi prerasle v uspešno industrijo. Danes se izrazito industrijsko mesto srečuje z zatonom klasične industrije, ki ga povzročajo ekonomske težave podjetij in zaostrena konkurenca na svetovnih trgih. Spremenjeni pogoji od nas ne zahtevajo le sprememb v gospodarstvu, ampak tudi na področju urejanja prostora. Dr. Vilibald Premzl o tem pravi: »Nekaj lahko sklepamo o smereh razvoja, če se primerjamo z dosežki v Evropski uniji. Znanstveni dosežki, ki nastajajo iz dneva v dan in poudarjajo potrebo po novih inštitutih, laboratorijih in tehnologijah, po novih izobraževalnih vsebinah, kulturnem razvoju ter urejanju okolja, zahtevajo tudi spremembo metod načrtovanja in pripravljanja projektov.«

U V O D N I

D E L

1.4. Namen in cilji naloge Splošni namen naloge je upoštevati zastavljeno problematiko, danosti v ožjem in širšem območju, veljavno zakonodajo in predpise in trajnostna načela gradnje ter predlagati smiselno in racionalno zasnovo znanstvenega parka na dani lokaciji. Cilj naloge je izdelati izvedljiv zazidalni načrt območja z upoštevanjem strokovnih izhodišč in analiz pogojev lokacije. Izdelana urbanistična zasnova bo upoštevala urbanistične in okoljske parametre ter omogočala fazno gradnjo. S kvalitetno ureditvijo zunanjih površin ter umestitvijo novih dejavnosti se bo izboljšala kvaliteta prostora. Nove vsebine bodo mestu prinesle nove možnosti za njegov nadaljnji razvoj. Zasnova objektov bo upoštevala veljavne normative in trajnostna načela. Objekti bodo zasnovani po najvišjih kriterijih trajnostne gradnje tako pri izboru gradiv, kot pri njihovi uporabi in vzdrževanju.

Gospodarski, socialni, razvojni, prostorski in okoljski vidiki mesta so med seboj tesno povezani in soodvisni. Spremembe na gospodarskem področju so lahko vzrok za pojav degradiranih območij v mestu, prav ta območja pa mestu omogočajo prostor za razvoj novih dejavnosti, ki lahko nadaljujejo razvojni ciklus mesta. Mesto Ajdovščina se je že skozi zgodovino znalo izredno dobro odzivati na spremembe, se jim prilagajati ter jih izkoristiti za svoj razvoj. Prav zato vidimo razvojno možnost v preobrazbi iz industrijskega v znanstveno mesto, ki bo delovalo kot središče inovacij. Prvi korak v tej smeri je Ajdovščini omogočila ustanovitev Univerze v Novi Gorici, ki se srečuje z veliko prostorsko stisko, zato nekateri njeni oddelki gostujejo tudi v začasno urejenih prostorih bivše Vojašnice Srečka Kosovela v Ajdovščini. Poglavitni cilj je obdržati univerzo v mestu, na kar bosta v veliki meri vplivala ponudba in razvoj ustreznih prostorskih pogojev za njeno delo.

1 .

1.5. Delovna hipoteza Še nedavno uspešno industrijsko mesto Ajdovščina se je v zadnjih letih znašlo v hudi krizi. Stečaj nekdaj uspešnih podjetij in propad gradbene industrije, pred časom vodilne panoge v Ajdovščini, puščata za sabo obsežna degradirana območja opuščenih tovarn. Gospodarske, tehnološke in socialne spremembe v zadnjih letih so proces razvrednotenja posameznih območij tekom propadanja industrijskega mesta privedle do skrajnosti. Degradirana urbana območja pomenijo v tem smislu spremenljivo sestavino mesta, ki ni obstojna, vendar je ravno zato trajna potencialna možnost za uvajanje sprememb in preurejanje obstoječega. V tem primeru pa pomenijo tudi možnost evolucije izrazito industrijskega mesta v postindustrijsko oziroma znanstveno mesto, katerega primarna gospodarska panoga ni več industrija, ampak so to visokotehnološka podjetja in znanstveni inštituti. Eno izmed takšnih degradiranih območij je gospodarska cona Šturje, ki je del kontinuirane mestne industrijske cone ob obvoznici. Dragocena lokacija cone vzdolž mestne vpadnice in bližina novonastajajočega mestnega središča zahtevajo ustrezno ureditev tega območja. Industrijska proizvodnja je tu v večini opuščena, pojavljajo pa se nekateri novi poslovni in storitveni programi. Predlog Občinskega prostorskega načrta predvideva, da se območje nameni centralnim dejavnostim.

U V O D N I

D E L

1.6. Metoda dela Izdelava naloge je potekala v naslednjih korakih: • preučitev sodobnih družbeno-prostorskih pojavov in smeri razvoja sodobne arhitekture ter sodobnega izobraževanja; • opredelitev smernic za gradnjo sodobnih izobraževalno-raziskovalnih stavb; • preučitev prostorske problematike Univerze v Novi Gorici ter neuspešnih poskusov reševanja le-te; • opredelitev znanstvenega parka; • izbor in predstavitev referenčnih primerov, ki nakazujejo možnosti, ki jih dejavnosti znanstvenega parka ponujajo mestu; • predstavitev izbrane lokacije in utemeljitev upoštevanja analize naravnih in ustvarjenih danosti prostora, omejitev in primernosti; • diagram delovanja znanstvenega parka in njegovega univerzitetnega dela ter določitev prostorskih potreb; • urbanistična zasnova znanstvenega parka z uporabo metode prekrivanja posameznih programskih plasti, ki jo je OMA uporabila za natečaj La Villette; • arhitekturna zasnova posameznih objektov.

Poleg vsega tega so tu še obstoječe potrebe po novih univerzitetnih prostorih in odločitev občine da zgradi tehnološko-raziskovalni center. Zaradi tega se zdi smiselno to območje nameniti znanstvenemu parku, ki lahko postane generator prestrukturiranega mesta. Glede na naravo programa, ki naj bi vplival na spremembo vrednot, je program prenove območja potrebno zastaviti izrazito ekološko ter dosledno upoštevati smernice trajnostnega razvoja. Območje mora postati stičišče in vozlišče tako študentov kot tudi strokovnjakov različnih generacij in disciplin. Urbanistična zasnova naj obravnava celotno območje, hkrati pa omogoča fazno in fleksibilno urejanje prostora skozi čas.

2 .

2.1. Sodobno mesto Sodobno mesto je dinamičen sistem različnih struktur in povezav, ki so v neprestanem razvoju, pri tem pa dosegajo različne stopnje urejenosti. Sestavljajo ga fizična in nefizična omrežja, ki omogočajo socialne, ekonomske in kulturne izmenjave. Sestavljajo ga bolj ali manj samostojni in samozadostni deli, ki nastajajo v nepredvidljivem ter neobvladljivem procesu součinkovanja med sosednjimi objekti in z lokalnimi uskladitvami med obstoječimi in novimi elementi v prostoru. Za sodobno mesto je značilna njegova širitev proti robovom v odprto krajino. Na ta način postaja sodobno mesto neprekinjena, razpršena, razsredinjena in nepovezana struktura, v kateri se izmenjujejo različni objekti in vmesni prazni prostori v bolj ali manj enoličnem vzorcu. Meja med krajino in mestom je na ta način zabrisana, grajene in krajinske strukture se prepletajo, različen je le delež le-teh. Sodobno mesto se opredeljuje tudi kot hibridno krajino, ki se hkrati razvija in propada, se povezuje in deli, gosti in drobi, polni in prazni. Slika1: Degradirana urbana območja v mestu Ajdovščina (vir: Koželj, J., 1998, Degradirana urbana območja, MOP).

S pojavom sodobnega mesta se pojavi tudi sodobni urbanizem, o katerem Koželj pravi: “V sodobnem urbanizmu je potrebno upoštevati vsakršno obliko stvarnosti in jo razvijati glede na njene potenciale in omejitve v smeri boljšega funkcioniranja urbanega sistema. Bolj kot je objektivno mogoče predvidevati o prihodnosti, se da s preučevanjem konkretne situacije ustvariti predstavo o potencialnih možnostih, v okviru katerih se da uresničiti določen razvojni projekt ne glede na vnaprej podane pogoje. Na ta način se namesto enotnosti ustvarjajo individualne razlike, poudarjajo lokalne identitete in sproščajo razvojne možnosti iz prednosti raznoterih, med seboj konkurenčnih lokacij.”

2.1.1. Degradirana urbana območja

Slika 2: “Metabolizem” – Konceptualni krogotoki ogljika, dušika, vode in denarja v naravnem ekosistemu, v sodobnem mestu ter v trajnostnem mestu (vir: www.carlsterner.com).

V sodobnem mestu, katerega glavna značilnost je stalno spreminjanje in razvijanje, je degradacija vsakdanji, vendar prehoden, pojav. Degradacija spremlja preobrazbo vsakega urbanega sistema. Začasno razvrednotenje in opuščanje območij povzroča ekonomske, tehnološke in socialne spremembe, ki so vzrok za

T E O R E T S K A

I N

V R E D N O S T N A

prestrukturiranje mest in regij. Degradirana urbana območja so napoved oziroma izraz urbane preobrazbe, ki se lahko kaže v spremenjenih oblikah in prerazporeditvah namenske rabe v mestih. Te po Bournu povzročajo suburbanizacijo mest, prestrukturiranje centralnih območij, širitev infrastrukture, selitev industrijskih con iz centralnih območij ter rast institucionalnih in rekreacijskih centrov v predmestju.

I Z H O D I Š Č A

2.1.2. Trajnostno mesto Trajnostno mesto je ena izmed novo nastajajočih oblik sodobnega mesta. Za trajnostno mesto je značilna izboljšana kvaliteta življenja, ki vključuje ekološke, kulturne, politične, institucionalne, socialne in gospodarske komponente na način, ki ne prenaša bremena na naslednje generacije.

Tako se z deindustrializacijo in prerazporejanjem znotraj mesta ter med mestom in predmestjem ustvarjajo obsežna degradirana urbana območja, ki so po svoji sestavi, obsegu in strukturni legi neprecenljivega pomena kot razvojna območja mest in regij. To so praviloma zaokrožena, monofunkcionalna, enovita, v povprečju malo zazidana in strnjena zemljišča, ki jih je mogoče gospodarno pripraviti in preurediti za novo poljubno rabo. Le-ta so tudi edinstvena priložnost za celotno preoblikovanje mest z rekonstrukcijami velikega merila ter nova odprta možnost za preoblikovanje mestnih središč, za nove prometne povezave med območji in za razrešitev specifičnih funkcionalnih problemov v njihovi neposredni okolici. Za stopnjo degradacije nimamo splošno veljavnih vrednosti. Ocenjujemo jo s primerjalno analizo med dejanskim stanjem, vzroki zanj in potencialom, ki ga določeno okolje in lega v mestu omogočata. Deindustrializacija kot vzrok Eden izmed razlogov za pojav degradiranih urbanih območij je proces deindustrializacije v visoko razvitih družbah, ki je sprožila opuščanje tradicionalnih industrijskih in stabilnih zaposlitvenih centrov. Ta proces je posledično privedel do upada števila prebivalcev, velike stopnje nezaposlenosti ter do opuščanja velikih industrijskih con. Veliko mest se sooča s propadom svoje industrijske identitete, izhod iz ekonomske, politične in socialne krize pa iščejo na različne načine. Svoje razvojne strategije opirajo na rekonstrukcijo razsežnih industrijskih območij in na prevrednotenje predmestij ter iščejo možnosti za notranji razvoj mest, ki ga predpostavljajo trajnostna načela. Takšni primeri so predeli velikih evropskih mest kot so Berlin, London, Rotterdam…

2 .

2.2. Sodobna družba Za sodobno družbo je značilna negotovost, vera v razvoj in napredek pa popušča. Nepredvidljiv razvoj, ki ga ne obvladujemo več, nas straši. Razmerja med posamezniki so vedno bolj ohlapna, potrebno se je stalno prilagajati, zato je pomembno, da ima posameznik trdna lastna izhodišča. Hiter tehnološki razvoj in globalizacija sta spremenila tudi sodobni pogled na znanje in dojemanje sveta. Naša družba je s prihodom informacijske tehnologije postala postmaterialna, saj trgujemo z idejami, ustvarjalnostjo in informacijami. Značilnost postmaterialne družbe je tudi potreba po razumevanju sebe in sveta okrog sebe. Sodobna družba se mora pri razvoju opirati na načela trajnostnega razvoja, ki vključuje odgovorno ravnanje do narave in naravnih virov, sebe in drugih ter do posameznika, ki mu omogoča vključevanje v družbo, v kateri živi.

2.2.1. Trajnostna družba

Slike 3: “Human Objekt” je zanimiv projekt in globoko razmišljanje nemškega fotografa Freuka Thielkinga o mestu človeka v sodobni družbi (vir: http://www.bigpicture.si).

Slika 4: Prebivalci stari od 25 do 64 let s posamezno stopnjo izobrazbe (vir: www.stat.si).

Svetovna komisija za okolje in razvoj načela trajnostnega razvoja strne v dejstvo, da je treba »zadovoljiti svoje potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij«. Agenda 21 za Slovenijo pa načela trajnostne družbe razume kot »spoštovanje občestva življenja in odgovornost zanj, izboljševanje kakovosti človekovega življenja, ohranjanje vitalnosti in pestrosti Zemlje, čim korenitejše zmanjševanje izčrpavanja neobnovljivih virov, upoštevanje nosilne sposobnosti Zemlje, spreminjanje osebnega odnosa in ravnanja, usposabljanje skupnosti za samostojno in odgovorno ravnanje z okoljem, oblikovanje državnega okvira za povezovanje razvoja in ohranitve, ustvarjanje svetovnega zavezništva«. Strategija trajnostnega razvoja pa poudarja, da morajo gospodarski in socialni razvoj ter varstvo okolja delovati skladno. Z učinkovitejšo rabo surovin, z uvajanjem novih tehnologij in s spremembami načina življenja lahko močno zmanjšamo vpliv na okolje z minimalnimi posledicami na življenskem standardu.

T E O R E T S K A

I N

V R E D N O S T N A

2.3. Sodobno izobraževanje Dr. Milan Zver pravi, da se bo družba v prihodnosti srečevala z vrsto nasprotij, ki jih bo potrebno ustvarjalno razreševati. Potrebna bodo visokospecializirana znanja, ki se bodo povezovala med disciplinami. Izziv sodobnega izobraževanja bo v doseganju univerzalnosti, pluralnosti znanj in hkrati dovolj poglobljenega poznavanja specialnih znanj – transdisciplinarnosti. Predvsem pa bo izziv, kako uravnovesiti zdravo tekmovalnost in kooperativnost med posamezniki, ki so nosilci znanja. Potrebna bo sposobnost in pripravljenost posameznika, da nenehno nadgrajuje in poglablja svoje znanje, kar privede do vseživljenjskega učenja. Velik pomen bo imela kakovost in odgovorna raba znanja, kar vodi do uporabe le-tega s presoje trajnostnih načel, do vedenja o tem, kako osmisliti in uporabiti informacije, ter do kritičnega in ustvarjalnega mišljenja. V dokumentu Evropa 2020 lahko preberemo, da je eden izmed poglavitnih ciljev Evropske unije izboljšati kakovost in delovanje evropskega visokošolskega prostora, povečati njegovo privlačnost za tuje študente ter izboljšati zaposljivost mladih. Statistike za Slovenijo sicer prikazujejo večanje deleža prebivalstva v terciarnem izobraževanju, vendar je zaradi nizke učinkovitosti študija, dohitevanje razvitejših držav še prepočasno. Število študentov in diplomantov se povečuje predvsem na račun družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, medtem ko se delež diplomantov tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva zmanjšuje. Prav tako je nizko število diplomantov naravoslovja, matematike in informatike. Izobrazbena sestava se je v zadnjih letih občutno izboljšala. Med prebivalstvom starim med 25 in 64 let je 23 odstotkov takih, ki imajo višjeali visokošolsko izobrazbo, in kar 59 odstotkov takih, ki so dokončali srednjo šolo.

I Z H O D I Š Č A

2.3.1. Trajnostno izobraževanje O tem, kakšna naj bo »trajnostna visoka šola« se sprašuje Miran Lampret, univ. dipl. ekon., in ugotavlja, da mora trajnostna šola pri študentih vzpodbujati zavestno odgovornost do sebe in okolja. Pravi, da lahko izobraževalne ustanove svojo usmeritev v trajnostni razvoj gradijo na treh področjih. Prvo področje zajema moderne in fleksibilne študijske programe usmerjene v trajnost. Drugo področje izpostavlja izobraževalno ustanovo kot institucijo, ki mora trajnostno delovati na vseh svojih področjih aktivnosti (od odnosov, porabe energije in upravljanja materialnih sredstev do lastne trajnostno usmerjene potrošnje). Tretje področje pa zajema vpliv izobraževalne ustanove na okolje in širšo skupnost sploh, profesionalno odgovornost v duhu trajnostnega razvoja ter poklicno etiko in moralo. Lampret poleg tega ugotavlja, da je pri študentih potrebno krepiti njihovo celovito dojemanje konceptov trajnostnega razvoja v integraciji okoljskih, gospodarskih ter socialno-družbenih vidikov in posledic razvoja. Meni, da je povezanost izobraževalnih ustanov z realnim gospodarstvom nekaj dobrega in da je to potrebno izkoristiti za obojestransko izmenjavo izkušenj trajnostnih razsežnosti življenja in razvoja. Prof. dr. Ana Vovk Korte pa v zvezi s trajnostnim izobraževanjem pravi, da so pred nami potrebe po novih aktivnostih, ki bi jih morali brez obotavljanja sprejeti kot izziv. Dodaja, da so upoštevanje narave in okolja, inovativnost, kreativnost in timsko delo s sonaravnimi pristopi in tehnologijami nujni elementi, ki pa potrebujejo implementacijsko raven.

Potrebe po strokovnem izobraževanju in usposabljanju se dandanes ne končajo z zaključkom formalnih let šolanja. Bolj kot kdajkoli prej je nadaljevanje izobraževanja bistvenega pomena za ohranjanje in izboljševanje delovnih znanj in sposobnosti. To je tudi odgovor na spremembe v tehnologiji, ki so temelj skoraj vseh poklicev.

2 .

2.4. Sodobna arhitektura Naša družba se nahaja na točki velikih sprememb in preobratov, ki so posledica prevelikega izkoriščanja okolja ter posledično okoljske krize, onesnaževanja, degradacije, izčrpanosti zemlje, zmanjševanja biodiverzitete, izumiranja vrst … Zato je potrebno arhitekturo in oblikovanje na novo ovrednotiti iz vidikov varovanja okolja. Globalno segrevanje, katerega posledice so spremembe v klimi, ekstremne vremenske situacije in s tem migracije ljudi, kot tudi drugih živih bitij, predstavlja tudi za arhitekturo pomemben izziv. Okoljsko in ekonomsko krizo pa povečuje še vedno prevelika odvisnost od fosilnih goriv. Brez premisleka o energetskih in distribucijskih sistemih ni več mogoče računati na izboljšanje trendov gospodarskega razvoja. Odlašanje z »zelenimi« ukrepi lahko ogrozi prehod v tretjo industrijsko revolucijo ter s tem možnost gospodarskega okrevanja. Soočiti se je potrebno z novimi izzivi in kontekst trajnosti opredeliti širše kot doslej. Arhitektura naj bo ekonomična, enostavno grajena ter skladna s kontekstom okolice, kot je nekoč že bila. Ker nismo več vezani na lokalne materiale in obrtnike, so se te vrednote izgubile. Dobra arhitektura mora tudi dobro funkcionirati in biti prijazna do uporabnikov in obiskovalcev. Izrablja naj prednosti sodobne tehnologije, zasnovana pa mora biti po trajnostnih načelih. Zgodovina, kontekst, prilagodljivost, uporabnost, inovativnost, tehnološka dovršenost, prevlada naravnih materialov, upoštevanje okoljskih strategij, natančno izdelana konstrukcija, računalniški nadzorni sistemi itd. naj bodo osnove dobre prakse. Stavbe pa morajo biti tudi razumno zasnovane Uporabnikom naj omogočajo, da izkoristijo svoje potenciale; omogočajo naj čim večjo fleksibilnost, izkoriščajo naravno prezračevanje in osončenje ter porabo energije zmanjšajo na minimum.

T E O R E T S K A

I N

V R E D N O S T N A

2.4.1. Trajnostna arhitektura Trajnostna arhitektura je arhitektura, ki je zasnovana z upoštevanjem načel okoljske odgovornosti; je del širše razprave o trajnostnem načinu življenja. Osnovna naloga trajnostne arhitekture je zmanjšati negativni vpliv stavb na okolje z izboljšanjem učinkovitosti in zmernosti pri porabi materialov, energije in pozidanosti prostora. Ideja trajnosti ali ekološkega oblikovanja je zagotoviti kvalitetne bivanjske pogoje, ne da bi pri tem ogrožalo kvaliteto bivanja prihodnjih generacij; zato je potreben zavestn pristop do odgovorne rabe energije, surovin in oblikovanja grajenega okolja. Trajnostna arhitektura je celostna, izhaja pa iz vrednostnih izhodišč, ki usmerjajo celoten proces projektiranja in povezujejo vse sestavne dele stavb, način gradnje, namen uporabe in razgradnjo. Glavni namen trajnostne arhitekture je zmanjšanje okoljskega odtisa, zato je že pri načrtovanju objektov potrebno upoštevati smernice za trajnostno gradnjo. Trajnostno načrtovanje naj postane raziskovalno in edukativno sredstvo. Sodobne stavbe naj načrtno sledijo strategiji izrabe obnovljivih virov, uporabe lokalnih in recikliranih materialov ter imajo urejene sisteme za upravljanje odpadnih in meteornih voda in so premišljeno vključene v svojo okolico. Pri tem je pomembno povezovanje javnega in zasebnega interesa. Načrtovalci in investitorji morajo razumeti, kje je meja med tehnologijo in oblikovanjem, ter vključiti najnovejšo tehnologijo, hkrati pa ustvariti pogoje za še boljšo tehnologijo.

I Z H O D I Š Č A

Smernice za ekološko gradnjo

prenova/rehabilitacija

sončna energija

geotermalna energija

izraba deževnice

zelena streha

naravno prezračevanje

reciklirani materiali

rekuperacija toplote

prefabrikacija

naravna osvetlitev

certifikat LEED/BREEAM

odgovorno pridobljen les

prenova degradiranega območja

2 .

2.5. Sodobne izobraževalno-raziskovalne stavbe Način študija in izobraževanja je proces, ki se neprestano razvija ter vpliva tudi na oblikovanje posameznih visokošolskih ustanov, univerz, fakultet in inštitutov. Sistemske spremembe na področju visokošolskega izobraževanja, kot so Bolonjski sistem, in večji poudarek na praktičnem učenju ter ustanavljanje novih študijskih smeri, zahtevajo premislek o normativih in smernicah za gradnjo teh ustanov. Načrtovanje izobraževalnih ustanov je interdisciplinarni proces, ki mora poleg strokovnjakov različnih strok vključiti tudi uporabnike. Zasnova izobraževalne ustanove mora odgovarjati specifičnim potrebam določenega študija in nuditi kar najboljše pogoje za izvajanje učnega procesa. Upoštevati pa mora tudi možnost spreminjanja programov in oblik študija skozi čas. Sodobne izobraževalne stavbe

POVZETO IZ: Design Guidance. Whole Building Design Guide. (2012). ZDA: National Institute of Building Sciences. Pridobljeno 9. 3. 2012 s http://www.wbdg.org/ design/. Navodila za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji. (2007). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Pridobljeno 19. 2. 2012 s http://www. mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/razpisi/investicije/inv_6__navodila_OS.pdf. Smernice o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov. (3. 6. 2008). Ljubljana: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS. Pridobljeno 20. 5. 2012 s http://www.arhiv.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/Investicije/ smernice-SD.pdf. The Lab Module – Basis for Laboratory Design, Sustainable Laboratory Design in Trends in Lab Design. Whole Building Design Guide. (2012) ZDA: National Institute of Building Sciences. Pridobljeno 9. 3. 2012 s http://www. wbdg.org/resources/rpindex.php.

Stavbe za izobraževanje morajo biti v osnovi zasnovane fleksibilno. Prostori morajo odgovarjati potrebam študentov, profesorjev in ostalega osebja. Stavba mora odgovarjati tudi posebnim prostorskim potrebam in opremi, ki jih zahteva strokovni program. Dopolnilni program mora biti vključen v zgradbo samo ter zagotavljati tehnološko napredno in varno okolje za učenje. Vsem morajo biti lahko dostopne in omogočati neomejen dostop do bogatega sveta odkritij in inovacij. Osnovna zahteva izobraževalno-raziskovalnih stavb so znanstveni in interaktivni zasloni v osrednjih skupnih prostorih, ki prikazujejo dogajanje v raziskovalnih laboratorijih in predavalnicah v danem trenutku. Vse to je povezano z lahko dostopnimi omrežji, tako znotraj kot zunaj območja univerze, saj je le malo stvari bolj prepričljivih od javnega prikazovanja dogajanja. Raziskovalne stavbe Raziskovalni objekti so simbol tehnološkega napredka in so ključnega pomena pri raznih odkritjih. Na tisoče znanstvenikov in inženirjev s področij farmacije, biomedicine in fizike uporablja različne tipe laboratorijev za napredne znanstvene raziskave. Včasih

T E O R E T S K A

I N

V R E D N O S T N A

je celoten objekt zgrajen izključno z namenom, da zagotovi ustrezne pogoje za raziskovanje, vključno s pospeševalniki, z raziskovalnimi reaktorji, z napravami za raziskovanje nevtronov, plazme in fuzije, z genomskim centrom, z naprednimi računalniškimi omrežji, z vetrnimi tuneli, z napravami za testiranje modelov, z zagonskimi napravami itd. Raziskovalne objekte delimo v dve veliki skupini: objekte za raziskave na živalih in raziskovalne laboratorije. Raziskovalni laboratoriji se nadalje delijo na mokre in suhe, po sektorjih pa na univerzitetne in podjetniške ali zasebne in državne.

2.5.1. Premišljena in prilagodljiva zasnova Izobraževalni programi se pogosto spreminjajo, tem spremembam pa mora stavba slediti. Prav tako lahko profesorji uporabljajo različne učne metode. Načrtovanje fleksibilno zasnovane zgradbe je ključno za njeno trajno uporabnost, kar je temeljno načelo trajnostne gradnje. Strategije, ki omogočajo prilagodljivost zgradb na različne učne stile, in nove tehnologije so: • prilagodljivost zazidave izobraževalnega kompleksa, ki omogoča kasnejše razširitve in dozidave, primerni mikrolokacijski pogoji ter pravilna odmera zemljišča namenjenega izobraževalno-raziskovalni ustanovi; • prilagodljivost posamezne stavbe, ki omogoča enostavnejše prilagajanje novim potrebam, kar je najlaže izvedeno s skeletnim sistemom ali konstrukcijo z velikimi razponi; • fleksibilnost stavbe, ki v prostorih za izobraževalnoznanstveno delo omogoča izvajanje pouka na različnih ravneh, tako da je možno opravljati pedagoško delo v različnih skupinah v skladu z interesi študentov. V tem smislu mora prostorska ureditev omogočati oblikovanje različno velikih skupin študentov v temu prilagojenih in dovolj velikih predavalnicah; • združevanje predavalnic okrog osrednjega večnamenskega in komunikacijskega prostora, ki vključuje prostor za neformalno druženje, seminarje, multimedijski kotiček in kabinete profesorjev;

I Z H O D I Š Č A

• ustrezna kombinacija premičnih predelnih sten, premično modularno pohištvo, velika dvojna vrata med predavalnicami in skupnimi prostori; • razporeditev prostorov v skladu z izobraževalnimi in programskimi cilji ustanove; • primerna vizualna in akustična zasebnost med javnimi in zasebnimi prostori; • individualno uravnavanje osvetlitve in temperature v posameznih prostorih.

2.5.2. Tehnologija Tehnologija je postala nepogrešljivo orodje za podjetja, industrijo in izobraževanje. V nekaterih primerih je tehnologija spremenila način podajanja informacij: od tradicionalnih predavanj profesorjev v živo do tečajev za samostojno in individualizirano učenje. Učenje na daljavo z uporabo telekomunikacijskih tehnologij, kot so kabelska televizija, internet, satelitske naprave in videoposnetki, je postalo priljubljen način izobraževanja, saj omogoča študentom iz vsega sveta, da sodelujejo pri predavanjih na določeni ustanovi. Glede na to da tehnologija vpeljuje mnogo sprememb v organizacijsko in arhitekturno shemo izobraževalnih objektov, je pri zasnovi potrebno upoštevati naslednje: • trenutno veliko izobraževalnih ustanov zagotavlja IT povezavo samo v določenih prostorih, kot so računalniške in multimedijske učilnice. Ker postaja informacijska tehnologija vse bolj del učnih načrtov, je potrebno načrtovati izobraževalno-raziskovalne stavbe z močno, s prilagodljivo in z dobro razporejeno IT infrastrukturo za uporabo v večini prostorov; • v fazi načrtovanja je potrebno opredeliti vse potrebne tehnološke sisteme (npr. kabelske in podatkovne sisteme, kot so avdio in video, ozvočenje ter dostop do interneta in ostalih omrežij, kot so LAN, WAN in WI-FI) ter zagotoviti ustrezne prostore za opremo in inštalacijske razvode; • sistem razsvetljave naj bo energetsko učinkovit in naj vključuje uporabo senzorjev dnevne svetlobe ter zasedenosti prostora. V vseh prostorih naj se osvetljenost prilagaja in tako omogoča uporabo različnih predstavitvenih tehnologij;

2 .

• stropna pomična napeljava naj omogoča uporabo kabelskih storitev pri premičnih mizah. Omogočiti je potrebno uporabo računalnika in interneta pri vseh mizah; • v večjih predavalnicah je potrebno zagotoviti trojne zaslone za projekcijo in LCD-zaslone povezane z več računalniki in enotnim brezžičnim upravljanjem luči, s sistemom zatemnitve ter z elektronskimi mediji in na ta način omogočiti posredovanje informacij v kakršnikoli obliki, medtem pa se vse skupaj posname za prihodnjo uporabo; • omogočiti je potrebno uporabo brezžičnega računalništva in medijskih nadzornih sistemov, risanja ter zapisovanja direktno na projektirano sliko iz kateregakoli računalniškega vira v prostoru. Brezžični projektorji so združeni s stropnimi dokumentarnimi kamerami, ki lahko sprejmejo in projektirajo sliko iz kateregakoli vira z brezžično povezavo. Pametne tehnologije naj omogočajo vpogled na zaslon računalnika kateregakoli študenta v prostoru, s tem pa večajo njihovo pozornost in študijski napredek.

2.5.3. Kakovostno notranje okolje Vse izobraževalne stavbe morajo zagotavljati kakovostno okolje, ki spodbuja učenje in produktivnost. K večji zmogljivosti in boljši koncentraciji pripomorejo:

• dobra akustika – v učilnicah in predavalnicah je potrebno s pravilnim načrtovanjem prostora, z zvočno izolacijo in z dušenjem zvoka kar se da zmanjšati moteče okoliške zvoke. Učilnic z mehanskimi napravami ne načrtujemo v neposredni bližini predavalnic, konferenčnih sob, pisarn, knjižnice in laboratorijev. V večjih predavalnicah in avditorijih je potrebno zagotoviti primerno ozvočenje. Poskrbeti je potrebno tudi za gluhe in naglušne; • primerna osvetlitev – za optimalno učno okolje je potrebna visokokakovostna in energetsko učinkovita razsvetljava iz naravnih in električnih virov, prav tako pa tudi sistem za kontrolo osvetlitve. Razmisliti je potrebno, kakšno svetlobo potrebujemo v določenem prostoru, direktno ali indirektno, in omogočiti individualno nadzorovanje osvetlitve ter primerno osvetlitev za nočno rabo;

T E O R E T S K A

I N

V R E D N O S T N A

• dnevna svetloba – uporaba dnevne svetlobe v učilnicah, pa tudi ostalih prostorih, prostor vizualno poveča. Okna morajo biti energetsko učinkovita. Vstop dnevne svetlobe naj bo kontroliran z ustreznim nadzornim sistemom senčil, ki nadzoruje vstop sonca ter preprečuje bleščanje in omogoča zatemnitev v primeru uporabe projektorja ali računalnikov; • uporaba okolju prijaznih proizvodov – uporaba »zelenih« izdelkov, kot so nestrupeni materiali, barve brez škodljivih snovi, ekološka čistila itd., ter trajnostnih praks; • jasne in enostavne komunikacije – ustrezen dostop do skupnih prostorov, predavalnic in konferenčnih sob ter primerna uporaba klančin; • udobje in estetskost – uporabnikom naj se omogoči prilagoditev sedežev, računalniške opreme, osvetlitve, višine mize, razporeditve v prostoru, prezračevanja … Pomembna je tudi uporaba ustreznih barv; • toplotno ugodje in prezračevanje – dovod svežega zraka ter ustrezna stopnja njegovega pretoka, kot je visokozmogljivi sistem ogrevanja, prezračevanja in hlajenja, ki omogoča uravnavanje glede na zasedenost prostora; • primerno označevanje – oznake za lažjo orientacijo, urniki, urniki zasedenosti posameznih prostorov, barvne in druge vizualne oznake, ki so primerne tudi za invalide; • varnost in varovanje – varstvo objektov, lastnine in uporabnikov, kot so nadzor dostopa, požarna varnost, evakuacijske poti …; • obratovanje in vzdrževanje – izobraževalni objekti imajo različne ure in stopnje zasedenosti, ki vplivajo na zmogljivosti obratovanja in vzdrževanja, zaradi česar je potrebno zagotoviti primeren načrt, ki omogoča nemoteno obratovanje in sprotno vzdrževanje opreme.

I Z H O D I Š Č A

2.5.4. Prostorski tipi Funkcionalne skupine prostorov Za lažjo presojo smotrnosti prostorske zasnove izobraževalnih stavb prostore delimo na: • prostore namenjene izobraževanju; • ostale prostore; • komunikacije. Prostori namenjeni izobraževanju SPLOŠNE PREDAVALNICE

Le-te so namenjene predvsem podajanju znanja in informacij študentom. Njihovo število in velikost sta odvisna od števila študentov, ki so vpisani na določeno ustanovo, in programov, ki se na njej izvajajo. Glede na razporeditev sedežev so lahko namenjene predavanjem v obliki lekcij ali diskusijam v obliki okroglih miz. Vsaj ena predavalnica mora sprejeti med 150 in 300 oseb. Velikost ostalih predavalnic je odvisna od števila študentov vpisanih v posamezni letnik in velikosti skupin, za katere se organizira predavanja. Pogosto je omogočena kombinacija dveh ali treh predavalnic v eno večjo z odprtjem predelne stene. SPECIALNI PROSTORI NAMENJENI ZNANSTVEN-RAZISKOVALNEMU DELU

to so prostori, ki so namenjeni predvsem praktičnemu delu izobraževanja in so zasnovani v skladu s potrebami in zahtevami posameznih študijskih programov. Glede na študijski program, ki se na določeni ustanovi izvaja so to lahko studiji, laboratoriji, seminarske učilnice ipd. Potrebe po teh prostorih se določijo ob oblikovanju študijskega programa. SEMINARSKE UČILNICE

To so manjši, večnamenski, prostori namenjeni vajam za manjše skupine študentov. LABORATORIJI

Univerzitetni laboratoriji promovirajo znanost, omogočajo dostop do nje, navdušujejo in informirajo študente in raziskovalce. Mednje spadajo tako raziskovalni kot izobraževalni laboratoriji. Naraščajoče potrebe po fleksibilni organizaciji pouka iz znanstvenih in naravoslovno-tehničnih ved se že pri dodiplomski stopnji osredotoča na praktične izkušnje. Na ta način se brišejo razlike

2 .

med izobraževalnimi in raziskovalnimi laboratoriji. Največje razlike med njimi so v zasnovi velikosti in opremljenosti. Novi objekti naj bodo zato zasnovani fleksibilnejše, tako da bodo laboratoriji bolj prilagodljivi in bodo omogočali večjo produktivnost. Obstaja več razlogov za zasnovo homogenih laboratorijskih prostorov, kjer se študenti na vseh nivojih seznanijo s sodobnimi metodami. Takšni prostori povečujejo interakcijo med dodiplomskimi in podiplomskimi študenti na ustanovi. Standardni laboratorijski modul z osnovno opremo omogoča hitro in gospodarno prilagajanje spreminjanju potreb. Večja izkoriščenost prostorov in opreme upraviči stroške. Prizadevati si je torej potrebno za takšne raziskovalne laboratorije, ki odgovarjajo trenutnim in bodočim potrebam, ki spodbujajo sodelovanje znanstvenikov različnih disciplin ter pomagajo privabiti in obdržati usposobljene znanstvenike v ustanovi, kar omogoča vzpostavitev partnerstev in razvoj.

Velikost in število laboratorijev določa število študentov vpisanih v letnik. Tipični laboratorijski modul meri 30 m2 (3,2 m x 9 m) in služi štirim do šestim študentom. Izobraževalni laboratoriji morajo biti prilagojeni za uporabo večjega števila ljudi kot običajen raziskovalni laboratorij. Fleksibilno zasnovani laboratoriji omogočajo dinamično delo študentov po skupinah in nudijo potrebno opremo za različne organizacije prostora. Tradicionalna oprema, ki je stabilna in odporna na tresljaje, se povezuje s premičnim in z nastavljivim računalniškim pohištvom, da ustvarja nove tipologije znanstvene opreme. Zagotovljeni so prehodi iz individualnega delovnega okolja v skupinsko in obratno ob neprekinjeni računalniški povezavi. Dodatni stroški prilagodljive opreme se kompenzirajo z odpravo ločenih pultov za delo stoje ali sede. Raziskovalni laboratoriji morajo vključevati tudi močno in zmogljivo tehnološko infrastrukturo za različne nepredvidene priložnosti. Ti elementi so lahko premični ali montažni. DELAVNICE

To so prostori, ki se uporabljajo za sestavljanje, razstavljanje, izdelovanje, končno obdelavo, proizvodnjo in embaliranje modelov, proizvodov oziroma prototipov. Tukaj se lahko izvajajo popravila ali predelava materialov. Delavnice lahko vključujejo tudi prostore za tisk, temnico, mehanično delavnico, kovinarsko delavnico ipd.

T E O R E T S K A

I N

V R E D N O S T N A

KABINETI ZA PROFESORJE

Kabineti za profesorje naj bodo v neposredni navezavi s prostori namenjenimi znanstveno-raziskovalnemu delu. Osebne pisarne profesorjev so namenjene predvsem njihovi pripravi na predavanja in vaje. Vsak profesor ima v ta namen svoj kabinet, njihova velikost pa je od 15 m2 do 20 m2. KNJIŽNICA

Knjižnica je osrednji študijski in informacijski center ustanove. Nameščena naj bo tako, da je lahko dostopna vsem uporabnikom ustanove in je neposredno povezana z ostalimi izobraževalnimi prostori. Notranja razporeditev in oprema knjižnice naj omogočata hkraten potek različnih dejavnosti, kot so razstave, iskanje informacij prek elektronskih medijev, izposoja knjižničnih gradiv, brskanje po katalogih itd. K prostorom knjižnice sodita še prostor za strokovno delo knjižničarja in prostor za avdio-vizualno in računalniško opremo. Profesorjem in študentom naj bo zagotovljena dostopnost do gradiva med predavanji in po njih. Velikost knjižnice je odvisna od števila študentov na ustanovi, to je približno 1,25 m2 na posameznega študenta. Visokošolske knjižnice so dejansko raziskovalne knjižnice, saj jih študentje pogosto uporabljajo za nemoten študij in raziskave, pri čemer velikokrat uporabljajo svoje lastno gradivo. Zaradi tega je treba v zasnovo študijske knjižnice vključiti tih, udoben in primerno velik prostor za študij. Ker so visokošolske knjižnice močno odvisne od zbirk tiskanega gradiva, uporabimo sistem kompaktnih knjižnih polic, kar pa zahteva primerno zasnovo prostora, ki v prihodnosti omogoča širitev zbirk. Priporočena višina stropa je od 4,3 m do 4,6 m, saj je potrebna napeljava različnih nizkonapetostnih in podatkovnih omrežij, ki se s časom tudi spreminjajo. Obtežba v knjižnici s kompaktnimi policami je 1465 kg/m2. Sestavni del knjižnice je tudi multimedijski prostor, kjer računalniške delovne postaje nudijo uporabniku dovolj prostora in so v pomoč tudi knjižničarju. Delovne postaje posnemajo pisarniške prostore in zahtevajo od 2,5 m2 do 3,5 m2 na vsakega bralca. Poleg tega lahko knjižnica vsebuje tudi prostor za shranjevanje podatkovnih nosilcev, da lahko ponudi računalniške storitve celotni ustanovi.

I Z H O D I Š Č A

Knjižnica obsega: • prostor za zbirke; • multimedijske delovne postaje; • sobo za pregled in poslušanje podatkovnih nosilcev; • študijski prostor; • delovni prostor za osebje; • skupni prostor. AVDITORIJ

Avditorij je namenjen srečanjem velikih skupin, predstavitvam in raznim dogodkom; lahko vključuje dodatne dvorane in razstavne prostore. Avditorij za 300 obiskovalcev z vsemi dodatnimi prostori zaseda približno 800 m2 in vključuje dvorano s sedeži (350 m2), oder (150 m2), vhodno preddverje (150 m2) in ostale vhodne površine (informacijski pult, garderoba …). K avditoriju sodijo tudi servisni prostori, skladišča, sobe za projekcijo in sanitarije (150 m2). Veliki razponi in višine poleg namestitve sedežev, dvignjenega odra ter posebne razsvetljave zagotavljajo primerno vidno polje in dobro akustiko. Ostali prostori UPRAVNI PROSTORI

• • • •

klubski prostori za profesorje; študentska pisarna; pisarne za upravo in administracijo; prostori za strokovne službe.

Upravni prostori se dimenzionirajo glede na število osebja potrebnega za ta dela. VEČNAMENSKI PROSTOR S KLUBSKIMI PROSTORI ZA ŠTUDENTE

To je osrednji prostor ustanove, ki se navezuje na glavni vhod in prostore za izobraževanje. Ob premišljeni zasnovi in ustrezni opremljenosti omogoča odvijanje najrazličnejših dejavnosti. Namenjen je srečevanju in druženju študentov, razstavam itd. Lociran naj bo v pritličju stavbe, pri čemer je smiselno zagotoviti povezavo notranjega in zunanjega prostora z ureditvijo ustreznih izhodov na zunanje tlakovane površine. Velikost prostora je odvisna od kapacitete ustanove in znaša 1,1 m2 na študenta.

2 .

ŠTUDENTSKI DOM

V ta sklop spadajo prostori namenjeni športu, športni objekti in športna vadišča, ki obsegajo igralni prostor, spremljajoče prostore in zunanje površine. To je prostor z računalniki, z internetnim dostopom, s telefonom in s faxom, kjer se lahko študenti povežejo in dostopajo do posameznih podjetij in organizacij.

V sklop objekta študentskega doma sodijo: • bivalni prostori, ki zajemajo predsobo, študentsko sobo s sanitarnimi prostori in kuhinjskim delom; • ostali prostori, kot so prostori za druženje in učenje, pralnica, sušilnica, oskrbniški in tehnični prostori, prostori za vzdrževanje in kolesarnica; • komunikacije. Bruto površina objekta ne presega 22 m2 na ležišče.

ŠTUDENTSKA MENZA

Komunikacije

Študentska menza s spremljajočimi prostori mora biti dimenzionirana, urejena in opremljena v skladu z vsemi predpisi. Študentska menza pripravlja obroke za potrebe univerzitetnega kampusa. GARDEROBE

V stavbi, kjer se študenti selijo iz predavalnice v predavalnico, so najugodnejše centralne garderobe v obliki individualnih omaric, ki merijo 0,32 m2 na študenta. Ob prostorih namenjenih znanstveno-raziskovalnemu delu se lahko nahajajo dodatne garderobe, ki se uporabljajo izključno pred vstopom v te prostore (ko se je potrebno za delo preobleči itd.). SANITARIJE

Osnovno sanitarno grupo v zgradbi tvori prostor z WC-kabinami in predprostor z umivalniki. Sanitarije so lahko razporejene po skupinah; urejene pa so lahko tudi centralne sanitarije razporejene po posameznih etažah. Največja oddaljenost sanitarij od predavalnice naj ne presega 40 m. Vse sanitarne prostore je potrebno locirati, dimenzionirati, urediti in opremiti skladno z veljavnimi predpisi. Design Guidance. Whole Building Design Guide. (2012). ZDA: National Institute of Building Sciences. Pridobljeno 9. 3. 2012 s http://www.wbdg.org/ design/. Navodila za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji. (2007). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Pridobljeno 19. 2. 2012 s http://www. mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/razpisi/investicije/inv_6__navodila_OS.pdf. Smernice o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov. (3. 6. 2008). Ljubljana: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS. Pridobljeno 20. 5. 2012 s http://www.arhiv.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/Investicije/ smernice-SD.pdf. The Lab Module – Basis for Laboratory Design, Sustainable Laboratory Design in Trends in Lab Design. Whole Building Design Guide. (2012) ZDA: National Institute of Building Sciences. Pridobljeno 9. 3. 2012 s http://www. wbdg.org/resources/rpindex.php.

I N

PROSTORI ZA ŠPORT IN REKREACIJO

PODJETNIŠKA TOČKA

POVZETO IZ:

T E O R E T S K A

GOSPODARSKI PROSTORI

• • • •

skladišča; arhiv; prostori namenjeni vzdrževanju stavb; prostori za energetske naprave.

PROSTORI ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO

Na ustanovi se lahko odločijo tudi za ambulanto ali zobno ambulanto z najmanj 16 m2 prostora in jo ustrezno opremijo. Če bo zdravstvena služba na voljo tudi drugim, mora biti ambulanta dostopna prek ločenega vhoda, ob njej pa naj bo še posebna garderoba s čakalnico in sanitarijami.

V R E D N O S T N A

Hodniki in stopnišča povezujejo posamezne dele ustanove. Površina komunikacij naj bo čim manjša, kar pa ne sme zmanjševati zahtevanega prostorskega standarda oziroma uporabnosti objekta. Hodnik pred predavalnicami in prostori za znanstveno-raziskovalno delo mora imeti najmanj 2,4 m čiste širine brez klopi in omar. Komunikacije je potrebno projektirati tako, da so čim krajše, pregledne in ravne in da omogočajo hitro evakuacijo. Komunikacije je treba diferencirati po namenu, ki ga imajo posamezne prostorske skupine. Biti morajo dobro osvetljene in prezračevane. Zunanje površine

I Z H O D I Š Č A

2.5.5. Stanje izobraževalnoraziskovalnega fonda v Sloveniji Srečujemo se s problemom, ko veliko študijskih smeri nima lastnih prostorov, se sooča s prostorsko stisko ali pa študij poteka v neprimernih prostorih, ki komajda izpolnjujejo zahteve. Primerni prostori so osnovni pogoj za kvalitetno izobraževanje in raziskovanje, zato jih je potrebno čim prej zagotoviti. Kljub relativno visokemu investicijskemu vlaganju je to uresničljivo, ekonomsko in družbeno sprejemljivo ob predpostavki racionalnega razmeščanja posameznih visokošolskih ustanov, njihovega povezovanja z inštituti in podjetji, izrabe sredstev iz evropskih virov, racionalne rabe virov, tako prostorskih kot tehničnih, večje kvalitete gradnje, zdravih bivalnih pogojev ter fleksibilnosti in večnamenske rabe izobraževalnih prostorov, tudi za razna predavanja in seminarje namenjene javnosti in ne le članom institucije. Poudarek pri investiranju v visokošolske ustanove bi moral biti v bodoče predvsem na kvaliteti in fleksibilnosti prostora, ki ponuja maksimalne pogoje za posamezen študij, pa tudi na združevanju in povezovanju sorodnih študijskih programov, inštitutov in podjetij v centre znanosti.

Zunanje površine obsegajo tlakovane in zelene površine ter osrednja in gospodarska dvorišča. Predvideti je treba zadostne površine za parkiranje avtomobilov in shranjevanje koles glede na število študentov in zaposlenih. Dostopi naj bodo diferencirani po namenu, pri čemer naj bodo vhodi v stavbe in na osrednja dvorišča jasno ločeni od parkirnih in voznih površin. Vsi dostopi v objekte morajo biti brez arhitektonskih ovir. Ob neizogibnih zunanjih stopnicah je treba na več mestih dodatno namestiti klančino v naklonu največ 8 %. Treba je omogočiti tudi dostope za intervencijska vozila. Gospodarski vhod mora biti ločen in lahko dostopen za dostavne avtomobile. Zelene površine ob zgradbah morajo biti zasajene tako, da iz severne strani ne ovirajo osvetljenosti prostorov, iz južne pa morajo zagotavljati naravno senčenje. Sem sodijo tudi zahtevane predavalnice na prostem.

2 .

2.6. Univerza v Novi Gorici Univerza v Novi Gorici je univerzitetna ustanova, ki se ukvarja z visokošolskim izobraževanjem na dodiplomski in podiplomski ravni, z raziskovalno in razvojno dejavnostjo ter prenosom tehnologij v podjetniško okolje. Začetki univerze v Novi Gorici segajo v leto 1995, ko je bila ustanovljena Fakulteta za znanosti o okolju. Leta 1998 se je zaradi uvedbe novih študijskih programov in širitve znanstveno-raziskovalne dejavnosti preimenovala v Politehniko Nova Gorica; leta 2006 pa je bila dokončno ustanovljena Univerza v Novi Gorici, katere soustanovitelji so Mestna občina Nova Gorica, Občina Ajdovščina, Institut Jožef Stefan ter Znanstvenoraziskovalni center SAZU iz Ljubljane. Skrb za kakovost in mednarodno konkurenčnost je na področju pedagoške in raziskovalne dejavnosti zastavljena kot osrednje vodilo ustanove. Med svoje prioritete šteje tudi ustvarjanje novega znanja na podlagi tesnega sodelovanja med študenti in raziskovalci ter prenašanje znanja na mlajše generacije in v podjetniško okolje. Temeljna značilnost dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov UNG je učenje na praktičnih problemih, zato so študentje vključeni v praktično in raziskovalno delo znotraj institucije same ali v partnerskih raziskovalnih in visokošolskih institucijah ter industriji. Na ta način se ustvarjajo pogoji za prenos znanja iz akademske ustanove v podjetniško okolje, izboljšujejo pa se tudi zaposlitvene možnosti diplomantov.

Slika 5: Organizacijska shema univerze v Novi Gorici (vir: www.ung.si).

Pedagoška dejavnost se na UNG izvaja v okviru petih fakultet in dveh visokih šol: • Fakultete za znanosti o okolju; • Poslovno-tehniške fakultete; • Fakultete za aplikativno naravoslovje; • Fakultete za humanistiko; • Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo; • Visoke šole za umetnost; • Fakultete za podiplomski študij, znotraj katere je potekalo izobraževanje v študijskih programih Znanosti o okolju, Karakterizacija materialov, Fizika, Primerjalni študij idej in kultur, Krasoslovje,

T E O R E T S K A

I N

V R E D N O S T N A

Ekonomika in tehnike konzervatorstva in krajinske dediščine, Molekularna genetika in biotehnologija ter Jezikoslovje. Raziskovalno delo na UNG je organizirano v petih raziskovalnih laboratorijih, treh centrih in enem inštitutu. To so: • Laboratorij za raziskave v okolju; • Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev; • Laboratorij za fiziko organskih snovi; • Laboratorij za večfazne procese; • Laboratorij za raziskave materialov; • Center za raziskave atmosfere; • Center za sisteme in informacijsko tehnologijo; • Center za raziskave vina; • Inštitut za kulturne študije.

I Z H O D I Š Č A

ulici v Gorici (Italija), določene vaje pa se izvajajo v Laboratoriju za raziskave v okolju na Vipavski v Novi Gorici. Program Fakultete za aplikativno naravoslovje poteka na Univerzitetnem središču Ajdovščina, ki se nahaja v prostorih nekdanje Vojašnice Srečka Kosovela. Prav tako se v Ajdovščini izvajajo študijske aktivnosti programa Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo, ki ima v Vrhpolju najete tudi kletne prostore ter Univerzitetno posestvo Vilina. Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo skupaj s Centrom za raziskave vina in s sodelavci Univerzitetnega posestva Vilina pa po končanih obnovitvenih delih načrtuje selitev v prenovljene prostore Lanthierijevega dvorca v Vipavi. Programi ostalih fakultet in visokih šol se večinoma izvajajo v Novi Gorici.

Univerza v Novi Gorici je tudi soustanoviteljica Primorskega tehnološkega parka in ustanoviteljica lastne Fundacije Edvard Rusjan, edine univerzitetne fundacije v Sloveniji. Slednja deluje z namenom razvoja izobraževalne in raziskovalne dejavnosti Univerze v Novi Gorici in zbira sredstva za financiranje razvoja dejavnosti le-te. V letu 2011 je bil kot enota formalno ustanovljen Karierni center, ki predstavlja most med univerzo, študenti in delodajalci. Poleg tega pa je začel aktivneje delovati tudi Alumni klub, ki združuje alumne vseh generacij dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov ter vse zaslužne posameznike, ki so prispevali k razvoju Univerze v Novi Gorici.

2.6.1. Prostorska stiska Univerze v Novi Gorici Univerza v Novi Gorici se srečuje s pomanjkanjem prostorov za študij in bivanje. Čeprav je Mestna občina Nova Gorica že pred leti odkupila prostore nekdanjega Primexa v Rožni Dolini za potrebe tedanje Politehnike in zdajšnje univerze, je to občutno premalo. S širjenjem študijskih programov in raziskovalnih dejavnosti, je morala univerza iskati prostore drugje, na Ajdovskem in v sosednji Gorici, nekatere programe pa zaradi prostorske stiske izvaja tudi v Ljubljani. Program Fakultete za znanosti o okolju se izvaja pretežno v poslopju bivšega šolskega doma v Križni

2 .

T E O R E T S K A

I N

2.6.2. Idejna zasnova za kampus Univerze v Novi Gorici

V R E D N O S T N A

I Z H O D I Š Č A

5A9;T;@U;AVW$ALÿC !CD(E&3F$>GHÿI>=JKHD(E&3F(((FL:D(E&3F(&F9HMNOPHQF&((&/R-,SM

Izgradnja kampusa Univerze v Novi Gorici je že dolgo načrtovana. Razne špekulacije z zemljišči, ki jih je Mestna občina Nova Gorica namenila zanj, pa projekt za sedaj onemogočajo. Za kampus Univerze v Novi Gorici so bile izdelane že različne idejne zasnove, ena izmed njih je tudi Park znanja arhitekta Borisa Podrecce, univ. prof. mag. arh. OSNOVNI PODATKI O PROJEKTU

Fazna gradnja (bruto površine): I. FAZA – 15.000 m2 + 9.200 m2 (podzemna garaža); II. FAZA – 19.300 m2 + 4.000 m2 (garaža); III. FAZA – 42.000 m2 + 9.200 m2 (garaža); IV. FAZA – 15.000 m2 + 8.000 m2 (podzemna garaža). Površine: • osnovno zemljišče: 89.048 m2; • upravna stavba: 15.000 m2; • ESFRI: 7.000 m2; • fakulteta: 6.000 m2; • laboratoriji: 7.000 m2; • laboratoriji: 10.800 m2; • fakulteta: 5800 m2; • EUROFEL + laboratoriji: 9.300 m2; • fakulteta: 4.000 m2; • fakulteta: 6.000 m2; • športna dvorana + kongresni center: 5.400 m2; • koncertna dvorana: 1.800 m2; • administracija: 5.800 m2; • fakulteta: 2.000 m2; • študentski domovi za 460 študentov.

/!ÿ" ÿ4ÿ$ 5678 9:;:6 &'0 /(ÿ

2 Σ = #((( ÿ2/ÿ

<=+**>

!"#"!$%&ÿ#"'()*ᘀჀ"

-./012ÿ34

!ÿ"ÿ#ÿ$ÿ /&0 11ÿ ÿ%&'(ÿ)*+, -. 2

!ÿ"ÿ#ÿ$ÿ /&0 11ÿ %&3(ÿ)*+, -. 2

76?!8Lÿ$BT6ÿIB@AV6

6T:B@

Z]=MN=<H,MH))Nÿ'0 ÿ&&R(ÿ^JNQ :NPCÿ"34ÿ_ÿ&ÿ3/R/&`(ÿÿÿ 5HaCÿ"34ÿ_ÿ&ÿ3/R/&`/( <>=J)-O>,=NKKHbO>,=NKKH-H*

c6:;9A;@ÿ!BY@;VV6ÿ^A;$

$6@BჀ$A7

$6Ⴠ@:

?6L:;@!96$ /E-(&-/(&(

Y6:8?

&C/(((

?;@A9B

AUY;969C

ZN=QN[ÿ?H=\NP[0ÿ+-,-J-H-

L:@6$C

Slika 6: Park znanja – kampus Univerze v Novi Gorici, arhitekt Boris Podrecca, univ. prof. mag. arh. (vir: www.ung. si).

2 .

2.7. Znanstveni park 2.7.1. Potreba po znanstvenih parkih Inovacije in inovativnost igrajo ključno vlogo v nacionalni in regionalni gospodarski rasti ter pri nacionalni in regionalni konkurenčnosti. Na znanju temelječe gospodarstvo se vse bolj razvija, postaja globalno in medsebojno povezano. Glavni gospodarski viri niso več surovine, človek ali denar, ampak znanje. Osnovno vlogo pri tem procesu imajo univerze in raziskovalno-razvojne institucije kot viri znanja; zato obstaja močna potreba po združevanju teoretskega znanja in poslovne prakse, ki temelji na krepitvi sodelovanja med dvema različnima okoljema: akademskim in poslovnim. Raziskovalno-razvojni dejavnosti se sicer v zadnjih letih namenja nekoliko več proračunskega denarja, vendar je poleg višine vlaganj pomembna tudi njihova učinkovitost, kjer je Slovenija dosegala podpovprečne rezultate (Poročilo o razvoju, 2010), zlasti zaradi nezadostnega prenosa znanja iz razvojno-raziskovalne sfere v podjetja ter nezadostne usklajenosti ukrepov za povečanje inovacijske sposobnosti. Znanstveni parki so postali tisto okolje, ki spodbuja to sodelovanje. V Sloveniji je bil do sedaj ustanovljen samo Znanstveni park Univerze v Mariboru, ki pa še vedno čaka na svoje prostore.

POVZETO IZ: Glas, M. (2007). Priročnik o subjektih inovativnega in podjetniškega okolja. Ljubljana: Center za razvoj podjetništva, Ministrstvo za gospodarstvo RS. Pridobljeno 31. 1. 2012 s http://www.google.si/#sclient=psy-ab&hl=sl&sour ce=hp&q=PRIRO%C4%8CNIK+O+SUBJEKTIH+INOVATIVNEGA+IN+PO DJETNI%C5%A0KEGA+OKOLJA&pbx=1&oq=PRIRO%C4%8CNIK+O+SU BJEKTIH+INOVATIVNEGA+IN+PODJETNI%C5%A0KEGA+OKOLJA&aq= f&aqi=&aql=&gs_sm=s&gs_upl=267819l267819l4l268817l1l1l0l0l0l0l299l29 9l2-1l1l0&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_cp.,cf.osb&fp=3bc171c780417d95&biw= 1600&bih=775. Saublens, C. (ur.). (2008). Regional Research Intensive Clusters and Science Parks. Bruselj: European Commission, Directorate-General for Research. Pridobljeno 20. 3. 2012 s http://ec.europa.eu/research/regions/documents/ publications/sc_park.pdf. Znanstveni park Univerze v Mariboru. (2004–2006). Maribor: Mestna občina Maribor. Pridobljeno 6. 7. 2012 s http://www.znanstvenipark.si/files/Znanstveni%20park%20-%20obseznejse%20gradivo.pdf

2.7.2. Opredelitev znanstvenega parka International Association of Science Parks (IASP) opredeljuje znanstveni park kot profesionalno organizacijo, katere glavni cilj je povečati blagostanje skupnosti, tako da promovira kulturo inovativnosti in konkurenčnosti vključenih podjetij in ustanov znanja. Da bi lahko dosegli ta cilj, znanstveni park vzpodbuja in upravlja pretok znanja in tehnologije med univerzo, znanstveno-raziskovalnimi ustanovami, podjetji in trgom. Tam se oblikujejo pogoji za ustanavljanje in rast inovativnih podjetij s pomočjo inkubacijskih in spin-of procesov. Po podatkih IASP je tretjina znanstvenih parkov na svetu znotraj uni-

T E O R E T S K A

I N

V R E D N O S T N A

I Z H O D I Š Č A

verzitetnega okolja. Približno polovica podjetij v znanstvenih parkih je storitvenih, okrog četrtina pa organizacij, ki se ukvarjajo bodisi s temeljnim bodisi z aplikativnim raziskovanjem.

• ustvarjanjem na znanju temelječih delovnih mest;

2.7.3. Tipologija znanstvenega parka

• izgradnjo usposobljene in ustrezne inovacijske zmogljivosti;

Ustanovitelji znanstvenega parka so lahko država, regija, univerza, visokotehnološko podjetje ali razvojni podjetnik. Tradicionalni primeri znanstvenih parkov so znanstveni kampusi v lasti in upravljanju enega lastnika. Ti parki so pogosto povezani z akademskimi ustanovami, lokalnimi ali regionalnimi oblastmi in zasebnim sektorjem. Obstajajo tudi znanstveni parki v posebej pripravljenih kampusih ne daleč od univerze ali pa v razvijajočih se predelih mest.

2.7.4. Faktorji za uspeh • Lokacija parka je pomembna za privabljanje podjetij, ki temeljijo na znanju, in tovrstne delovne sile. Ni dovolj le lepa krajina, ampak prijetno, udobno in podporno okolje za bivanje in delo, ki bo ustrezalo tehnološkim podjetjem, ki bodo tu z veseljem delovala in razvijala svoj posel. • Priprava parka pred odprtjem je odvisna od treh faktorjev, in sicer fleksibilne prostorske zasnove, zadostnih finančnih sredstev in poznavanja trga. Prostorska zasnova tako stavb kot okolice mora omogočati maksimalno fleksibilnost, saj se zahteve tehnoloških podjetij spreminjajo hitreje kot potrebe tradicionalnih in komercialnih uporabnikov prostora. • Vodstvo parka ima visoko strokovno in popolnoma profesionalno vodstveno ekipo specializirano za področja upravljanja premoženja in trženje.

• izgradnjo privlačnih prostorov za nastajajočo znanstveno delovno silo; • krepitvijo povezav med univerzami in podjetji;

• ustvarjanjem regionalne inovacijske infrastrukture, ki podpira regionalni razvoj; • spodbujanjem v nove tehnologije usmerjenih podjetij.

2.7.5. Smernice za gradnjo Okolje in stavbe v znanstvenem parku zagotavljajo odvijanje procesov ustvarjalnosti, povezovanja in inoviranja. Fizično okolje oblikovano na temelju premišljenega prostorskega načrtovanja je pomemben dejavnik uspeha znanstvenega parka. Dober prostorski načrt vzpostavlja kontekst, znotraj katerega se odvijajo aktivnosti znanstvenega parka, njegovi temeljni prednosti pa sta funkcionalnost in povezovanje.. Ključne lastnosti dobro prostorsko zasnovanih parkov so: • bližina stavb, ki omogoča interakcijo med ljudmi; • zadostna količina zelenih površin v kampusu prijaznem za pešce; • sestavine, ki prispevajo k videzu in identiteti parka; • primerna uporaba naravne svetlobe; • fleksibilnost glede velikosti in uporabnosti posameznih enot; • storitve, ki podpirajo življenjski slog ljudi, ki delajo v parku (trgovine, vadbeni prostori …).

• Zelo pomembno je tudi vključevanje visokošolskih ustanov v sam park in sodelovanje z njimi. Znanstveni parki spodbujajo gospodarski razvoj in konkurenčnost regije oziroma mesta z/s: • ustvarjanjem novih poslovnih priložnosti in z zviševanjem veljave obstoječih podjetij; • spodbujanjem podjetništva in z inkubacijo novih inovativnih podjetij;

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.1. Referenčni primeri univerzitetnih centrov 3.1.1. Univerza v Stuttgartu Univerza leži v središču največje visokotehnološke regije v Evropi. Obdana je s številnimi uglednimi raziskovalnimi objekti, za svoje sosede pa ima IBM in Daimler. Ustanovljena je bila leta 1829 kot tehnična institucija in se z leti razvila v današnjo izrazito raziskovalno usmerjeno univerzo. Njena posebnost je povezanost tehnike in fizike z družboslovnimi vedami. Univerzo obiskuje okrog 20.000 študentov vpisanih v programe, ki jih ponuja 150 inštitutov na 10 različnih fakultetah, tako na dodiplomski kot podiplomski ravni. Univerzo sestavljata dva kampusa Stadtmitte in Vaihingen, ki sta med seboj dobro povezana. V njeni bližini sta nam na voljo tako rekreacija v naravi kot pestro kulturno življenje v mestu. Univerza zagotavlja odlične pogoje za študij in delo, kot tudi raznolike možnosti za zaposlovanje diplomantov. S sodobno informacijsko tehnologijo, udobnimi sobami in stanovanji za gostujoče profesorje, z inštituti Max Planck, Fraunhofer in z German Aerospace centrom v neposredni bližini je to odlična osnova za inovacijsko in znanstveno komunikacijo ter sodelovanje. Za novonastajajoča podjetja pa skrbi lokalni center za tehnologijo, ki ponuja prostor in pomoč za zagon le-teh.

Slika 7: Načrt kampusov Univeritat Stuttgart (vir: www.unistuttgart.de).

Slika 10: Kampus Vaihingen (vir: www.uni-stuttgart.de).

Slika 8: Večnamenski prostor v kampusu Stadtmitte (vir: www.uni-stuttgart.de).

Slika 9: Kampus Vaihingen (vir: www.uni-stuttgart.de).

Slika 11: Pogled od zgoraj na celotno območje Universitat Stuttgart (vir: www.uni-stuttgart.de).

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.1.2. Freie Universitat Berlin Freie Universitat (Svobodna Univerza) je po Drugi svetovni vojni zavzela osrednjo intelektualno vlogo v Berlinu. Danes je z več kot 39.000 študenti ena izmed treh največjih univerz v Berlinu. Univerza ima štiri glavne kampuse Dahlem, Lankwitz, Düppel in Charité Prvotni načrt za kampus Dahlem Freie Universitat v Berlinu sledi modelu kampusov britanskih in ameriških univerz. Kompleks kampusa združuje več stavb, ki skupaj tvorijo celoto. Na ta način sta omogočena specializacija na eni in grupiranje na drugi strani. To je bilo ob nastanku kampusa za Nemčijo nekaj novega. Do takrat je prevladoval duh monumentalnih glavnih stavb umeščenih čim bližje mestnemu centru.

Slika13: Tloris nadstropja stavbe Josića, Candilisa in Woodsa (vir: www.fu-berlin.de).

. Simson-Str

Eingang Otto-vonSimson-Str.

Otto-von-

Seminarzentrum Foyer Mensa II

Raumplan des Gebäudes Habelschwerdter Allee 45 - Niveau 1 (EG)

FU Mensa II Studentenwerk

Zugang Haltepunkt

26 in Unterführung 25

Foyer

Philologische Bibliothek

Eingang

Hörsäle

Theaterhof

Haupteingang K-Straße

L-Straße

K-Straße WC

Fabeckstraße

Haupteingang K-Straße

Eingang Schwendenerstr. 29

WC J-Straße

100m

Querstraßen

Treppenhaus

Univerza se je kasneje razširila še na druga območja; na primer leta 1950 je preselila Veterinarsko znanost v Düppel, oddelk za Znanosti o Zemlji in Komunikologijo pa v prostore nekdanjega Učiteljišča v Lankwitzu.

Slika 15: Pogled na kampus Dhalem in stavbo Josića, Candilisa in Woodsa (vir: no.wikipedia.org).

Habelschwerdter Allee

Univerza se je v prostore nekdanjega inštituta za biologijo Kaiser Wilhelm zgrajenega leta 1916, preselila leta 1948. Kasneje je svoje oddelke razširila še v ostale opuščene zgradbe v bližini. Kampus pridobi na svoji pomembnosti leta 1957 z odprtjem inštituta Henry Ford in knjižnice, ki jima dodajo še jedilnico in oddelka za ekonomske ter socialne študije. Nove stavbe so zgrajene v sodobnem, funkcionalnem in elegantnem stilu. Leta 1970 kampus dopolni še ena pomembna stavba zgrajena po načrtih Josića, Candilisa in Woodsa, ki so načrtovali fleksibilen objekt, z dolgimi hodniki, ob katerih so nanizani volumni ter notranja dvorišča, osnovan na tipologiji preproge. Stavba naj bi se tudi širila z dodajanjem dvorišč in volumnov; slednjih tudi v nadstropje.

Slika 12: Inštitut in knjižnica Henryja Forda, Penn State Librarie Pictures Collection (vir: www.flicker.com).

Slika 14: Prikaz komunikacij in atrijev (vir: http://www.ewi-psy. fu-berlin.de).

Slika 16: Pogled od zgoraj na celotno območje, ki ga zaseda Freie Universitat Berlin (vir: www.flickr.com/apistudyabroad).

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.1.3. Univerza v Nottinghamu – Jubilee Campus Univerza se lahko pohvali kar s sedmimi kampusi, eden izmed njih je tudi Jubilee Campus, ki so ga na 25 hektarjev velikem degradiranem območju nekdanje tovarne koles začeli graditi leta 1999. Pomembna značilnost kampusa je tudi serija jezer, ki je domovanje različnih živali, zbiralnik meteornih voda, služi pa tudi za hlajenje in ogrevanje stavb. Manj vidni, vendar enako pomembni trajnostni ukrepi so še: zelene strehe, rekuperacijski prezračevalni sistemi, svetlobni senzorji, fotovoltaične celice na strehah atrijev, pasivne tehnike prezračevanja in kotli na biomaso. Biro Hopkins Arhitects je leta 1999 zgradil prvi del kampusa. Okrog jezera so razporedili stavbe fakultet, upravo univerze ter univerzitetni raziskovalni center. Stavbe so med seboj povezane z nekakšnim stebriščem, ki povezuje področje igrišč s samim središčem kampusa, kjer se v pritličnih prostorih nahajajo restavracija, trgovina in atrij namenjen srečevanju in druženju. Višja nadstropja pa so namenjena potrebam fakultet. Isti arhitekturni biro je v kampusu zasnoval še dve stavbi, in sicer National College for School Leadership in Portland Hill Development. Leta 2008 so v prvi fazi širitve kampusa zgradili tri nove stavbe in 60 m visoko skulpturo Aspire. Biro Make Architects je oblikoval International House in stavbo Amenities, ki se v ostrih oblikah dvigujeta iz pokrajine; prav tako pa tudi zgradbo Sir Colin Campbell, v kateri so prostori za novoustanovljena podjetja. Stavba se vzpenja nad glavno cestno povezavo v kampusu in na ta način povezuje njegovo akademsko ter poslovno-podjetniško cono.

Slika 17: Jubilee Campus (vir: www.archdaily.com).

Slika 20: V ospredju zgradba Sir Colin Campbell, v odzadju skulptura Aspire, International House in zgradba Amenities; arhitektura: Make Architects (vir: www.archdaily.com).

Slika 18: Jubilee Campus; arhitektura: Hopkins Architects (vir: www.hopkins.co.uk).

Prav tako je bil istega leta ustanovljen Inovacijski park Univerze Nottingham, ki obsega območje petih hektarjev in zagotavlja prostore inkubatorju ter novonastajajočim podjetjem in znanstveno-raziskovalnim institucijam. Območje je leta 2009 dopolnila še zgradba Nottingham Geospatial po načrtih biroja Maber Architects, leta 2012 pa še zgradbe Aerospace Technology Centre, Energy Technologies in Institute of Mental Health.

Slika 21: Tloris zgradbe Sir Colin Campbell (vir: www.archdaily.com).

Slika 22: Prečni prerez zgradbe Amenities in International House (vir: www.archdaily.com).

Slika 19: Zgradba Nottingham Geospatial; arhitektura: Maber Architects (vir: www.architectsjournal.co.uk).

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.1.4. Sinteza ugotovitev Iz izbranih referenčnih primerov so razvidne naslednje skupne značilnosti: sodobni kampusi so umeščeni izven mestnega središča, največkrat ob mestni rob, kjer mesto prehaja v krajino. Z mestnim središčem so dobro povezani z javnim prevozom. V neposredni bližini najdemo tudi inštitute, s katerimi se univerza povezuje in z njimi sodeluje ali pa jih celo ustanavlja;

• LOKACIJA:

• TIPOLOGIJA: značilna

je parkovna zasnova, kjer posamezne stavbe povezuje krajinska ureditev. Pojavljata se dve tipologiji prostorske organizacije, in sicer paviljonska, pri kateri posamezne prostostoječe stavbe med seboj povezuje krajinska ureditev, in ploščica, kjer volumne, med katerimi nastajajo atriji, povezuje mreža hodnikov. V obeh primerih so stavbe izredno dobro povezane v kompleks; sodobni kampusi poleg običajnega programa, kot so stavbe posameznih fakultet, uprava, knjižnica, študentski domovi, menza, rekreacijski in športni objekti, prostori za druženje, ponujajo tudi raziskovalne laboratorije in inštitute, kongresni center z namestitvenimi kapacitetami za gostujoče profesorje, servise itd.;

• PROGRAM:

objekti v kampusu so sodobni, upoštevajo trajnostna načela, uporabljajo najnaprednejšo tehnologijo in omogočajo maksimalno prilagajanje hitrospreminjajočim se potrebam znanosti. Za gradnjo se uporabljajo visokotehnološki, naravni in lokalni materiali, prefabricirani elementi in okvirna konstrukcija.

• GRADNJA:

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.2. Lokacija Obravnavano območje se nahaja v šturskem delu Ajdovščine in obsega površine med Vipavsko cesto na vzhodu, obvoznico na jugu, reko Hubelj na zahodu in šturskim parkom ter stanovanjskimi bloki na severu. Območje je sicer del kontinuirane mestne industrijske cone, vendar njegova lokacija vzdolž mestne vpadnice in postopno oblikovanje novega mestnega središča na nasprotni strani ceste zahtevata ponoven premislek o njegovi namenski rabi in urbanistični ureditvi. Območje z industrijsko rabo je bilo v preteklosti skoraj v celoti zasedeno, vendar pa so bile površine izredno slabo izkoriščene. Zelena ločnica iz topolovega drevoreda, ki je ločevala gospodarsko cono od ostalega mestnega programa, je bila odstranjena, urejene pa so bile velike asfaltne parkirne površine. Po propadu gradbenega podjetja Primorje je polovica območja ostala brez funkcije, v preostalem delu pa industrijske proizvodnje skoraj ni, saj so se tu, na območju nekdanjega Kovinskega podjetja, umeščali predvsem poslovni in storitveni programi.

Slika 26: Pogled iz smeri šturskega parka na območje samskih domov (vir: osebni).

Slika 29: Pogled na proizvodne prostore nekdanjega Kovinskega podjetja (vir: osebni).

Slika 27: Del območja, ki je pripadal Primorju PE Mehanizacijia (vir: osebni).

Slika 30: Dostop do Hublja onemogoča postavljena ograja (vir: osebni).

Slika 28: Nova Podreccova poslovna stavba (vir: osebni).

Slika 31: Pogled na stanje desnega brega Hublja (vir: osebni).

Slika 23: Lega Slovenije v Evropi (vir: osebni).

Slika 24: Lega Ajdovščine v Sloveniji in Severnoprimorski regiji (vir: osebni).

Slika 25: Lega obravnavanega območja v mestu Ajdovščina (vir: osebni).

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.2.1. Sedanji uporabniki prostora PRIMORJE – UPRAVNA STAVBA 2 PRIMORJE – SAMSKI DOM

PRIMORJE – PE MEHANIZACIJA

OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA AJDOVŠČINA - VIPAVA TRGOVSKO POSLOVNE STORITVE (PEKARNA KUKAJ, TRGOVINA SIGMA, NOVA KBM, GROMAP, MODUL ...) MALA OBRT (VIGAL, MISLEJ PLASTIKA, MURI, ROLFIX, SKAPIN) EUROSPIN EKO, TRGOVINA IN STORITVE D. O. O. TIMO D. O. O. KNAUF INSULATION D. O. O. MARC GRADBENO PODJETJE D. O. O. EURO-FER-INT OBDELAVA KOVIN D. O. O. PETROL SLOVENSKA ENERGETSKA DRUŽBA D. D.

KA3 TRGOVINA Z AVTODELI

200m

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.3. Razlogi za izbor lokacije Ajdovščina ima zaradi svojih gospodarskih območij, prometne povezanosti in naravnih danosti velik razvojni potencial. Občina si prizadeva za krepitev Ajdovščine kot središča medobčinskega in regionalnega pomena. Prav tako so njene težnje usmerjene k doseganju večjega števila delovnih mest v terciarnih in kvartarnih dejavnostih ter v izgradnjo univerzitetnega središča. Občina je naklonjena razvoju raziskovalnih in visokotehnoloških podjetij. Zakaj je Ajdovščina primerna za izgradnjo znanstvenega parka? Mesto se je znašlo v izredno krizni situaciji, saj se sooča s propadom večine tradicionalnih industrijskih podjetij, ki so bila nekoč vodilna v državi. Izrazito industrijsko mesto z bogato tehnično dediščino se je vedno uspešno soočalo s kriznimi situacijami, ki jih prinaša tehnološki razvoj. Ajdovščina je vedno sledila naprednim tehnologijam, zato tudi prizadevanja občine za razvoj visokotehnoloških podjetij ne presenečajo. V Ajdovščini uspešno delujejo inovativna podjetja, kot so Pipistrel, BIA Separations in In Prime. Občinske spodbude, industrijska dediščina in povezovanje raziskovalcev ter podjetij na enem mestu se zdijo odlična izhodišča za izgradnjo znanstvenega parka. Pri vsem tem pa ključno vlogo igra tudi sama lega Ajdovščine, ki omogoča, da v manj kot uri dosežemo tako osrednjo Slovenijo, kot tudi italijanska mejna območja. V Ajdovščini že sedaj gostujejo posamezni oddelki Univerze v Novi Gorici, ki pa v preurejenih prostorih bivše vojašnice nimajo optimalnih pogojev za svoje delo. Medtem ko je Nova Gorica upravno in kulturno središče regije, je Ajdovščina njeno industrijsko in tehnološko središče z bogato tradicijo. Glede na razvojna prizadevanja mesta pa je pričakovati, da bo tej tradiciji tudi sledila. V sodobnem izobraževanju pridobiva vse večji pomen povezovanje študentov, stroke in podjetij, zato je znanstveni park s pripadajočim univerzitetnim središčem lahko uspešen razvojni projekt, iz katerega sledi tudi selitev naravoslovno-tehničnih oddelkov Univerze v Novi Gorici v Ajdovščino.

Slika 32: Primerjava regijskih centrov, Nove Gorice in Ajdovščine (vir: osebni).

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.3.1. Spodbude za razvoj Občina Ajdovščina si že vrsto let prizadeva za svoj tehnološki razvoj. Svojo naklonjenost podjetništvu in znanosti dokazuje tudi z različnimi spodbudami, kot so oprostitev plačila komunalnega prispevka, najem prostorov po simbolični ceni itd. Njena prizadevanja so razvidna tudi iz rednih objav v medijih.

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.3.2. Prometna povezanost Ajdovščina je središče Vipavske doline. Preko Vipavske doline so že v času Rimljanov potekale najpomembnejše poti na vzhod. Posledica dobrih prometnih povezav v vse smeri je tudi že od nekdaj dobro razvito gospodarstvo. Strateška lega, ki je že nekoliko bliže osrednji Sloveniji, a vendar še vedno dovolj blizu državne meje z Italijo, je ključnega pomena za gospodarski razvoj tudi v bodoče. Dobra lega v cestnem omrežju Slovenije je eden izmed osnovnih pogojev za razvoj. Čez Ajdovščino poteka glavna avtocestna povezava med Ljubljano in Gorico ter Benetkami. Pomembnejši gospodarski centri v bližini, so z osebnim avtomobilom dosegljivi že v manj kot uri. Ajdovščina ima športno letališče, pa tudi hitre in dobre povezave do treh mednarodnih letališč in sicer v Ljubljani, Trstu in Benetkah. Dobre povezave pa ima tudi do pristanišč v Trstu, Kopru in Tržiču. Z izgradnjo panevropskih koridorjev naj bi se preko Nove Gorice Ajdovščina priključila na 5. panevropski koridor in se tako povezala z vseevropskim železniškim omrežjem.

Ajdovščina regijska središča izvenregijska središča pomembnejši centri v Italiji Goriška

Slika 33: Prometna povezanost Ajdovščine s pomembnejšimi centri znotraj Goriške regije ter z zanjo gospodarsko pomembnimi središči. (vir: osebni).

Ajdovščina pomembnejši gospodarski centri letališče pristanišče 5. koridor Slika 34: Lega Ajdovščine v primerjav s potekom 5. panevropskega koridorja ter zanjo pomembnejših letališč in pristanišč. (vir: osebni).

3 .

3.3.3. Tehnična dediščina Skozi zgodovino se je Ajdovščina vedno razvijala v skladu s tehnološkim razvojem, zato ima mesto, ki je nastalo na ostankih rimskega kastruma, bogato tehnično dediščino. Začetke industrijskega razvoja je omogočil kraški hudournik Hubelj, ki teče skozi mesto. V 500 letih je ob njegovih bregovih nastalo mnogo proizvodnih obratov; poleg velikega števila mlinov še fužine, kovačije, livarne, žage, barvarnice, bakrarna in kotlarna. Področje ob Hublju, imenovano Pale, je s koncentracijo proizvodnih obratov za nekaj časa postalo pravo industrijsko središče. Tukaj so obratovale tovarna testenin, tovarna konzerv, tovarna električnih naprav in zaradi čiste ter hladne vode Hublja celo pivovarna. Nekateri proizvodni obrati so se v času preoblikovali in delujejo še danes.

1500

I Z H O D I Š Č A

1499 – mlin pod Palami, last šturskega župana Pregla 1561 – fužine na Fužinah ob Hublju

1600 1700 Slika 35: Fužine ob Hublju so praznovale 450 let (vir: Razvoj proizvodnih dejavnosti ob Hublju od Pal proti Ajdovščini, brošura).

1763 – žaga in mlin ob Hublju nekoliko pod sedanjim Fructalom in Tekstino 1767 – papirnica ob sotočju Hublja in Lokavščka, ena najpomembnejših v cesarstvu

1800 1820 – stopa in mlin za žito ter žaga ob Hublju nekoliko nižje od obzidja Castre 1802 – velika žaga na Lokavščku, iz katere se je razvila tovarna pohištva Lipa 1828 – obratovanje velike bombažne predilnice, kasneje še barvarne. 1910 je privatna cesarsko-kraljevska

Tekstilna tovarna Tekstina, ki je bila zgrajena leta 1828, velja za prvi industrijski obrat na Slovenskem. Jochmannov mlin, predhodnik današnjega Mlinotesta, je bil ob koncu devetnajstega stoletja za svoje čase tehnološko zelo napreden. V srednjem toku reke stoji elektrarna, ki jo je leta 1911 ob pomoči someščanov zgradil izumitelj Franjo Bratina iz Ajdovščine, in posodobljena deluje še danes. V novejšem času sledi Ajdovščina razvoju s podjetjem Pipistrel, čigar ultralahka letala so najboljša na svetu, z visokotehnološkim podjetjem BIA Separations in z oddelkom tehnološkega parka In Prime.

P R O J E K T N A

mehanična predilnica zaposlovala okrog 1100 delavcev. Iz nje se je razvila tekstilna tovarna Tekstina 1850 – žaga na mestu današnje ribogojnice 1855 – velik mehanični valjčni mlin in žaga na desnem bregu Hublja v Palah, ki sta ju postavila Rietter in Pally 1867 – velik valjčni mlin ob mostu čez Hubelj, ki ga je zgradil Wenzel Jochmann in je eden boljših v cesarstvu 1880 – velika pivovarna Henrika Rietterja v Palah 1890 – tovarna konzerv, ki zavzema del stavbe pivovarne Slika 36: Papirnica ob sotočju Hublja in Lokavščka (vir: Razvoj proizvodnih dejavnosti ob Hublju od Pal proti Ajdovščini, brošura).

1900

1905 – vodna turbina vgrajena v Jochmannov mlin proizvaja energijo za razsvetljavo mlina in za del Ajdovščine 1906 – tovarna električnih naprav in električnih stikal Woltawerke Sprecher Schuh and co. v Palah 1909 – občinska elektrarna v Ajdovščini, na severni strani Papirnice 1931 – nova elektrarna v Ajdovščini pod Palami 1945 – Pokrajinsko podjetje za izvoz in predelavo sadja v opuščeni zgradbi tekstilne tovarne. 1949 se preimenuje v Tovarno likerjev in sadnih sirupov, leta 1953 pa v Flores – sadnolikerski kombinat Ajdovščina. 1956. ima že 251 zaposlenih,1962. pa preide na pravo industrijsko proizvodnjo 1946 – iz tehničnega oddelka pri Vipavskem vojnem področju nastane Pokrajinsko gradbeno podjetje, ki je bilo takoj za tem vpisano v register podjetij kot Splošno gradbeno podjetje Primorje 1958 – tovarna testenin; v šestdesetih so v okviru podjetja zaživele pekarne na Primorskem. Podjetje se kasneje razširi in preimenuje v Mlinotest

2000

2004 – zgodba podjetja Pipistrel se začne že leta 1982, leta 2004 pa se sestavljanje letal preseli v nove

tovarniške prostore na letališču v Ajdovščini, ki se mu leta 2006 pridruži še gradnja Znanstvenega inštituta za oblikovanje letal in aplikativne tehnologije 2011 – v Ajdovščino se v novo stavbo preseli visokotehnološko podjetje BIA Separations ustanovljeno 1998. Podjetje deluje na področju biotehnologije

Slika 37: Tekstilna tovarna ob spodnjem toku Hublja (vir: Razvoj proizvodnih dejavnosti ob Hublju od Pal proti Ajdovščini, brošura).

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.4. Analize naravnih danosti prostora 3.4.1. Zeleni sistem in vodovje Mesto leži v osrednjem delu Vipavske doline, ob sotočju vodotokov Hublja in Lokavščka ter na stičišču nasutega Ajdovskega polja in flišnega pobočja pod Goro. Mesto je tako na južni in zahodni strani obdano s polji in travniki, na severovzhodni strani pa hitro trči ob gozdno mejo. Kraški hudournik Hubelj teče tik ob mestnem centru Ajdovščine ter jo deli na dva dela – Šturje in Ajdovščino. Hubelj je imel pomembno vlogo pri razvoju mesta in njegove industrije. Bistvena značilnost obravnavanega območja je prav njegova lega ob reki, čeprav obstoječe stanje te prednosti ne izkorišča. Na severu meji območje tudi na mestni park, od katerega ga ločuje nizka zazidava samskih domov. Nova ureditev naj oblikuje neposreden stik z vodo s primerno ureditvijo obrežja, mestni park pa se lahko nadaljuje ob obrežju z novo parkovno ureditvijo in rekreacijskimi potmi.

LEGENDA območje obravnave reka, potok mestni parki travniki in obrečni pas gozdna meja

500m

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.4.2. Relief in veter Glavna značilnost reliefa je smer, ki je vzporedna s smerjo Trnovske in Kraške planote. Nižinski del ima povprečno nadmorsko višino 100 m in se strmo vzpenja proti robu planote, ki leži 600 metrov višje. Prav ta višinska razlika je vzrok za veliko prevetrenost doline. Burja, mrzel severovzhodni veter, je tudi ena izmed glavnih značilnosti mesta. Ta piha najmočneje, ko se jesen prevesi v zimo, povprečno 45 dni na leto, zelo močno pa okoli 30 dni, ko najmočnejši sunki presegajo hitrost 200 kilometrov na uro. Območje leži na ravninskem delu doline, in sicer na eni izmed burji bolj izpostavljenih lokacij. Primerno orientacijo stavb, ki se zapirajo proti močnemu vetru in tvorijo zaslon proti najbolj vetrovno izpostavljeni smeri, ter uporabo primernih materialov, ki so odporni proti vetru, je treba pri zasnovi zazidave območja še posebej upoštevati.

LEGENDA območje obravnave reka, potok veter plastnice na 20 m nv

500m

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.5. Analize ustvarjenih danosti prostora 03.5.1. Prometna infrastruktura Območje je dobro prometno povezano, na vzhodu meji na glavno mestno vpadnico in regionalno cesto Vipava–Nova Gorica, na jugu pa ga omejuje mestna obvoznica. Preko mestne obvoznice poteka tudi izvoz in uvoz na hitro cesto Podnanos–Vrtojba. V neposredni bližini območja se nahaja tudi avtobusno postajališče. V mesto pripelje tudi odsek železnice Nova Gorica–Ajdovščina, na zahodnem delu mesta pa se nahaja tudi športno letališče. Ob Lokavščku in Hublju je več sprehajalnih in rekreacijskih poti, ki jih najdemo tudi na jugu ob hitri cesti ter ob Hublju in reki Vipavi. Prav obravnavano območje pa je tisto, ki jih prekinja in krajša, saj je vzdolž Hublja to edini predel, kjer je prehod ob reki tako za pešce kot kolesarje popolnoma onemogočen. Dobra prometna lega območja omogoča tudi večji priliv obiskovalcev ob posebnih priložnostih, zato je potrebno poskrbeti za primeren dostop do območja in parkiranje. Čez območje je potrebno urediti sprehajalne in rekreacijske poti in jih povezati z obstoječimi. LEGENDA območje obravnave reka, potok ceste ulice sprehajalne in rekreacijske poti železnica postajališča letališče

500m

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.5.2. Morfologija: zrnatost Morfološka analiza prikazuje razmerje med pozidanostjo in prazninami v vplivnem območju. Stavbno tkivo je sestavljeno iz štirih vrst zrnatosti, ki odgovarjajo določeni tipologiji pozidave. Gre za večinoma zaključene in urejene prostorske enote z nekaj šibkimi točkami, katerih ureditev bi na novo ovrednotila mestno sliko. Prvo morfološko enoto sestavlja zazidava starega mestnega jedra, ki obsega tako zazidavo Ajdovščine znotraj rimskega obzidja, kot tudi staro jedro Šturij na nasprotnem bregu Hublja, v smeri proti Vipavi pa še staro jedro Žapuž. Zanjo so značilna manjša zrna, ki se združujejo v amorfne gruče in manjše nepravilne kareje okrog osrednjega trga. Drugo morfološko enoto tvori novejša blokovska pozidava, ki se nahaja predvsem ob glavni cesti Vipava–Nova Gorica ter v posameznih blokovkih soseskah. Zanjo so značilna večja zrna urejena v pravilne zazidalne vzorce. Tretjo morfološko enoto predstavljajo večje gmote industrijskih in obrtniških hal, šol, športnih in trgovskih centrov, zdravstvenih ustanov in novih sosesk, ki se nahajajo pretežno v južnem delu mesta ob mestni obvoznici. V to skupino spada tudi obravnavano območje. Zadnjo morfološko enoto sestavlja novejša razpršena zazidava individualnih hiš drobne zrnatosti, ki se razprostira čez celoten severo-vzhodni predel mesta, kjer se relief že dviguje proti Trnovski planoti.

LEGENDA območje obravnave reka, potok strnjena zazidava blokovna zazidava večje gmote enodružinska gradna

500m

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.5.3. Morfologija: posamično tkivo Obravnavano območje leži v šturskem delu Ajdovščine in je do nedavnega predstavljalo zaključeno morfološko enoto industrijske zazidave. Iz širše mestne silhuete je začelo izstopati šele z izgradnjo poslovne stavbe na severnem vogalu, ki izstopa s svojo višino in z namembnostjo. V neposredni bližini obravnavanega območja pa lahko najdemo še nekatere iz splošnega tkiva izstopajoče objekte, kot so nakupovalni center, novo blokovsko naselje, nova šola ter stavbe bivše vojašnice. Preostali elementi posamičnega tkiva so po mestu razporejeni točkovno. Učinkujejo kot programski generatorji na določenih lokacijah. Svojo izpostavljenost združujejo s svojim programom, saj gre v večini za javne ustanove, kot so šole, vrtci, hoteli ... V samem centru mesta predstavlja problem prazna zgradba bivše lesno-predelovalne industrije, ki s svojimi gabariti predstavlja pregrado za širitev mestnega centra proti zahodu in zaseda enega najkvalitetnejših mestnih prostorov. Poseben poudarek mestni silhueti pa daje še ena indrustrijska zgradba, in sicer silosi prehrambeno-industrijskega podjetja Mlinotest. S svojo višino močno izstopajo iz svoje razmeroma nizke okolice in so daleč najvišja zgradba v Ajdovščini.

LEGENDA območje obravnave reka, potok obče tkivo posamično tkivo

500m

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.5.4. Urbana struktura Urbana struktura Ajdovščine ni povsem poenotena, opazni pa so posamezni strukturni deli. Staro mestno jedro Ajdovščine, ki je nastalo znotraj rimskega kastruma, se drži značilne rimske zazidave v smereh sever–jug in vzhod–zahod. Staro mestno jedro je v šturskem delu raščeno in nima prevladujoče smeri zazidave. Bolj pomembna za samo urbano strukturo je smer zazidave ob glavni cesti Vipava–Nova Gorica, ki je z njo vzporedna. Na severovzhodu, kjer se teren začne dvigovati proti Trnovski planoti, pa se pojavi še druga pomembnejša smer zazidave, ki sledi liniji plastnic. Južni industrijski del mesta je strukturno precej neenoten. Ob južni mestni vpadnici se pojavljajo zgradbe, katerih smer zazidave je nanjo pravokotna. Na obravnavanem območju zazidava sledi smerema severozahod–jugovzhod in severovzhod–jugozahod, ki pa se v mestni stukturi pojavljata zelo redko; smer novozgrajene zgradbe pa je vzporedna z glavno cesto.

LEGENDA območje obravnave reka, potok smeri zidave

500m

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.5.5. Tipologija Območje obravnave ob desnem bregu Hublja je del južnega pasu industrije z velikimi proizvodnimi dvoranami. Na severu meji območje na blokovsko gradnjo, z vogalom pa se približa celo staremu mestnemu jedru. Na vzhodu ga cesta ločuje od soseske z blokovsko in individualno gradnjo, v središču katere se pojavijo večje kompleksne stavbe, ki naj bi jih zapolnile vsebine s centralnimi dejavnostmi. Zaradi lokacije, ki na eni strani meji na reko, na drugi pa na glavno mestno vpadnico in nov mestni center, ki se razvija nasproti, je to eno izmed območij z največjim potencialom v mestu. Po propadu večine industrije je zato to območje smiselno nameniti novemu programu, ki bi služil kot vmesnik med izrazito industrijsko zazidavo na jugu in novim mestnim centrom, ki se je začel oblikovati v vzhodnem delu mesta ob stanovanjski soseski Ribnik.

LEGENDA območje obravnave reka, potok staro mestno jedro blokovska gradnja individualna gradnja večje kompleksne stavbe

500m

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.5.6. Raba Območje obravnave predstavlja zaključek industrijske cone, ki se širi čez celoten južni del mesta ob obvoznici na njegovem levem bregu. Na severu meji območje na stanovanjski predel, ki se nadaljuje naprej proti centru mesta. Na vzhodnem delu se v neposredni bližini območja nahaja stanovanjska soseska z novim mestnim centrom, z osnovno šolo, z upravno enoto, s prostori za univerzo, z domom za ostarele in z vrtcem. Na jugu meji območje na obvoznico, ob kateri se nahaja tudi večji nakupovalni center. Polovica območja je po propadu gradbenega podjetja Primorje ostala brez funkcije, preostali del pa zapolnjujejo proizvodne in obrtniške dejavnosti. Pred kratkim pa so se, na še nedolgo nazaj popolnoma industrijsko območje, začele vrivati poslovne in komercialne dejavnosti. Zaradi bližine stanovanj in lege ob mestni vpadnici so na območju obravnave predvidene centralne dejavnosti, ki bi služile kot cezura med stanovanjskim in industrijskim predelom.

LEGENDA območje obravnave reka, potok stanovanja mešana raba kultura komercialna raba poslovno-administrativna raba izobraževalna raba proizvodnja in infrastruktura zdravstvo prazni objekti

500m

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.5.7. Zaznava prostora Glavna značilnost mesta je njegova lega ob reki, čeprav na določenih delih z njo izgublja stik. Njegova značilnost je tudi lega ob vznožju pobočja Gore, ki mesto “ščiti” na severovzhodu. Za mestno jedro Ajdovščine in Šturij je značilna stara strnjena pozidava. Največ vozlišč in težišč se nahaja ob glavni cesti Vipava–Nova Gorica, ki teče tik ob mestnem središču. Prostorske dominante se v obliki cerkva in stolpov nahajajo predvsem v starem mestnem predelu z izjemo višinske dominante Mlinotestovih silosov in pa novozgrajene poslovne stavbe na vogalu obravnavanega območja. Nad mestom se dviga manjša vzpetina Školj, ki nam omogoča čudovit razgled na mesto, prav tako pa so z mestnega obrobja omogočeni pogledi čez celotno Vipavsko dolino. Obravnavano območje leži tik ob mestni vpadnici; nanj se odpira pogled, če prihajamo iz smeri Vipave, pa tudi, če prihajamo po cesti navzdol iz smeri Cola. Območje leži ob dveh prometnih vozliščih. Pomembnejše je južno, kjer se stikata regionalna cesta, ki je hkrati mestna vpadnica, in obvoznica. Pomembna je tudi njegova lega ob Hublju, ki območje ločuje od preostalega industrijskega dela mesta. Od tu se nam odpira pogled čez celoten vzhodni del Vipavske doline ter naprej proti Krasu.

LEGENDA območje obravnave območja poti robovi znamenja vozlišča

500m

3 .

P R O J E K T N A

I Z H O D I Š Č A

3.5.8. Sinteza analize danosti Območje leži na precej izpostavljenem mestnem predelu, ki meji na dve najprometnejši cesti, obvoznico na jugu in regionalno cesto Vipava–Nova Gorica na vzhodu. Pomembna kvaliteta za prostorski razvoj območja je reka Hubelj na zahodnem robu, na severu pa šturski park. Območje je degradirano in potrebno celostne obnove. Obstoječe stavbno tkivo nima večje vrednosti in ga lahko porušimo. Na območju ohranimo le Podreccovo poslovno stavbo. Novozgrajena stavba izstopa iz mestnega tkiva in je neke vrste mestna ikona, hkrati pa tudi poudarja severni vogal našega območja. Ohranimo še stavbo obrtne zbornice in bencinsko črpalko. Okoliško tkivo je precej raznoliko, prav tako njegova struktura in tipologija. Območje je vmeščeno med drobno stanovanjsko tkivo na vzhodu ter večje kompleksno tkivo industrije na zahodu, ker pa je območje od obeh predelov ločeno, na eni strani s cesto, na drugi z reko, deluje precej avtonomno in predstavlja zaključeno celoto.

ŠTURSKI PARK

POSLOVNA STAVBA VIPAVSKA CESTA – MESTNA VPADNICA OSNOVNA ŠOLA ŠTURJE

LEGENDA

PARK - POKOPALIŠČE

REKA HUBELJ

območje obravnave MERCATOR CENTER

reka, potok

OBVOZNICA obstoječe tkivo porušitev cesta park znamenje vozlišča 0m

500m

4 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N O V A

4.1. Zasnova znanstvenega parka 4.1.1. Shema zasnove znanstvenega parka Znanstveni park v osnovi tvorita dva med seboj tesno povezana dela, in sicer univerza in tehnološki park z razvojno-raziskovalnim parkom. Univerzitetni kampus na enem mestu združuje predavalnice in akademske laboratorije ter študentski dom in ostale objekte za druženje, šport in prosti čas. Tehnološki in razvojno-raziskovalni park pa sta podporni instituciji, ki na večji prostorsko koncentrirani lokaciji združujeta razvojno-raziskovalne in poslovne dejavnosti novih tehnološko naravnanih podjetij in razvojno-raziskovalnih oddelkov. PRILAGODLJIVA ZASNOVA

UNIVERZA (fakultete, inštituti, laboratoriji)

REGIJSKE PODPORNE INSTITUCIJE PODIPLOMSKI PROGRAMI

PISARNA ZA PRENOS TEHNOLOGIJ

UNIVERZITETNI PODJETNIŠKI INKUBATOR KARIERNI CENTER

TEHNOLOŠKE PLATFORME (TUDI GROZDI IN MREŽE)

Raziskovalni in izobraževalni programi se pogosto spreminjajo, tem spremembam pa morajo slediti stavbe in sama zasnova parka. Načrtovanje znanstvenega parka kot fleksibilnega sistema je torej ključno za njegovo trajnost, prav tako pa tudi načrtovanje stavb, ki so prilagodljive na spremembe stila izobraževanja in nove tehnologije.

PODJETJE A

PODJETJE B

Zasnova mora omogočati: • postopno prilagajanje potrebam univerze in tehnološkega ter razvojno-raziskovalnega parka in • medsebojno povezovanje, interakcije ter grupiranje okrog posameznih skupnih površin.

SKLADI INVESTICIJSKEGA KAPITALA

RAZVOJNO RAZISKOVALNI PARK ZA SKUPNE R&R-ENOTE GOSPODARSTVA IN UNIVERZE

KLJUČNI REZULTATI ZP KOT CELOTE: • nova podjetja • vrhunski kadri • novi proizvodi • nove storitve • nove rešitve • partnerstva • nova delovna mesta • izboljšana konkurenčnost ...

TEHNOLOŠKI PARK ZA (VISOKO)TEHNOLOŠKA PODJETJA

PODJETJE C

IZPOSTAVE RAZVOJNO-RAZISKOVALNIH INSTITUCIJ

MGRT KOORDINACIJA AKTIVNOSTI PRI PROJEKTIH IN PRIJAVAH TER ČRPANJU SREDSTEV

EU (STRUKTURNI SKLADI, OKVIRNI PROGRAMI, OSTALI VIRI)

MULTINACIONALNA PODJETJA

JAPTI MULTINACIONALNE RAZISKOVALNE INSTITUCIJE

TIA ARRS MVZT

4 .

4.1.2. Shema zasnove univerzitetnega kampusa v znanstvenem parku

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N O V A

FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU

FAKULTETA ZA PODIPLOMSKI ŠTUDIJ

MENZA

ADMINISTRACIJA

FAKULTETA ZA APLIKATIVNO NARAVOSLOVJE KNJIŽNICA ŠTUDENTSKI CENTER

AVDITORIJ

RAZSTAVNI PROSTORI ŠTUDENTSKI DOM ŠPORT POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA

4 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N O V A

Prav tako so prostorske potrebe visokošolskih ustanov v veliki meri odvisne od programov, ki jih izvajajo, ter načina pedagoškega dela. Zaradi tega je določitev prostorskih potreb univerzitetnega kampusa težka. Pri določanju prostorskih potreb fakultet smo se zato osredotočili na trenutne prostorske potrebe univerze in načrtovanje odprtega aditivnega sistema, ki omogoča poznejšo rast univerze; upoštevali pa smo tudi Navodila za načrtovanje raziskovalnih in izobraževalnih ustanov – Whole Building Design Guide, programa ameriškega Državnega inštituta za gradbeno znanost.

4.2. Prostorske potrebe in velikosti objektov V Sloveniji pravilnika o načrtovanju visokošolskih ustanov nimamo. Zakon o visokem šolstvu za ustanovitev visokošolskega zavoda, kot enega izmed pogojev navaja zagotovljanje ustreznih prostorov in opreme za izvedbo programa. Ustreznost prostorov se v praksi izkaže za precej relativno. Veliko število programov gostuje v prostorih raznih ustanov, in sicer v improviziranih prostorih.

FAKULTETA

SMER

vpisanih v 1. letnik

trajanje študija

skupaj šolajočih

predavalnic na študenta m2

skupaj predavalnic m2

laboratorijev na študenta m2

skupaj laboratorijev m2

knjižnica m2

skladišče/ shramba m2

pisarne pedagoški pisarne kader m2 administracija m2

Fakulteta za aplikativno naravoslovje

Fizika I. stopnje

120

2.3

276

600

150

360

Fizika II. stopnje

2.3

138

7.5

450

180

Fakulteta za znanosti o okolju

Okolje I. stopnje

120

2.3

276

600

150

360

Okolje II. stopnje

2.3

138

7.5

450

180

Poslovno-tehniška fakulteta

Gospodarski inženiring I. stopnje Gospodarski inženiring II. stopnje

180

2.3

414

2.5

450

225

540

2.3

138

2.5

150

180

Fizika III. stopnje

2.3

138

7.5

450

180

Znanosti o okolju

2.3

138

7.5

450

180

Molekularna genetika in biotehnologija

2.3

138

7.5

450

180

975

351

2340

Fakulteta za podiplomski študij

KOMUNIKACIJE

POSAMEZNE UNIVERZITETNE STAVBE

garderoba 250

780

1794

4050

lobi 312

predavalnice 741

laboratoriji 810

pisarne 468

SKUPAJ

180

720

10 230

2 581

12 811

4 .

m2 ŠTUDENTSKI DOM (150 ležišč)

3 000

STANOVANJA ZA GOSTUJOČE PROFESORJE

250

STANOVANJSKI DEL

Z A S N O V A

SKUPAJ

3 250

AVDITORIJ (300 sedežev)

760

JEDILNICA

0,2 m2 /študenta

156

KUHINJA

0,14 m2/študenta

110

ŠTUDENTSKI CENTER

1,1 m2/študenta

858

KLUBSKI PROSTORI ZA PROFESORJE

1 m2/pofesorja

150

ŠPORT IN REKREACIJA

1 m2/študenta

780

SKUPNI JAVNI DEL SKLADIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE

U R B A N I S T I Č N A

2 814 1,54 % bruto površine

287

UNIVERZITETNI KAMPUS

18 912

RAZVOJNO-RAZISKOVALNI INŠTITUTI

15 000

VISOKOTEHNOLOŠKA PODJETJA

15 000

PARKIRNE POVRŠINE

1 PM/4 študente 1 PM/profesorja avditorij: 1 PM/5 sedežev inštituti in podjetja: 1 PM/40–50 m2 neto površine

10 000

skupaj: 857 PM

4 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N O V A

4.3. Urbanistična zasnova znanstvenega parka Pri zasnovi znanstvenega parka je uporabljen strateški pristop po vzoru Koolhaasovega projekta za Parc de la Villette. Z vprašanjem združevanja specifičnosti in nedoločenosti pri procesu urbanističnega oblikovanja se je Koolhaas ukvarjal v svojem laboratoriju OMA. Interes za problematiko postindustrijskih mest ter lastne izkušnje o urbanem kontekstu, pridobljene z raznimi raziskavami, so bile izhodišče za določitev pravil združevanja programske nedoločenosti in specifičnosti arhitekture. Model strateškega oblikovanja La Villette je torej izdelan, da združi statičnost arhitekture in dinamičnost programa z namenom prilagajanja nepredvidljivim pogojem urbanega okolja. Strateški pristop omogoča generično načrtovanje prostora, ki zaobjema veliko število nepredvidenih, vendar raznolikih dejavnosti in programov. Takšno načrtovanje vzdrži tudi neizogibne spremembe in nestabilnosti v razvoju mesta, kar vodi v vzpostavitev trajno prilagodljivega modela. Poglavitni cilj takšne strategije pri načrtovanju je določiti arhitekturni program, ki vključuje tudi neopredeljenost kot del sistema. Na mednarodnem natečaju za “park 21. stoletja” Koolhaas svoje ideje predstavi s sedmimi diagrami, od katerih ima vsak funkcijo samostojne plasti. Končna shema projekta pa nastane šele s prekritjem vseh sedmih plasti. Prva plast – začetna hipoteza služi za opredelitev “programa kot zgoščevalca družbenega dogajanja”; druga plast – trakovi je strateški pristop, ki obvladuje razporeditev programa na območju; v tretji plasti – mreži točk so točkovni elementi programa po območju razpršeni na podlagi mrež, ki so določene z matematično formulo; četrta plast – dostop in kroženje predstavlja mrežo tokov; glavni elementi so v prostor umeščeni v peti plasti – končnem sloju. Tem petim plastem pa Koolhaas doda še šesto in sedmo plast. Šesta plast se osredotoča na odnos parka do svojega obrobja, v sedmi plasti pa je predstavljena zasnova zelenih površin.

Slika 38: OMA, Parc de la Villette – Plasti: 1. Začetna hipoteza, 2. Trakovi, 3. Mreža točk, 4. Dostop in kroženje, 5. Končni sloj, 6. Povezovanje in součinkovanje (vir: www.eatcology.com/ maintenance-as-a-key-sustainable-design-component/remlav-6/).

Slika 39: OMA, Parc de la Villette – 7. plast: Zasnova zelenih površin (vir: Özkan, Ö., Strategic Way of Design in Rem koolhas’ Parc de la Villette Project).

Slika 40: OMA, Parc de la Villette (vir: anurbandiary.files.wordpress.com).

4 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N O V A

4.3.1. Predvideni program v relaciji z lokacijo znanstvenega parka Cilj je izdelati strukturo, ki temelji na pogostosti pojavljanja različnih dejavnosti in na njihovih medsebojnih odnosih, še posebej na medsebojnem delovanju in součinkovanju. Na ta način služijo predvideni programi kot “zgoščevalci družbenega dogajanja”. Izraz izhaja iz konstruktivizma in se uporablja za različne urbane strukture, ki povečujejo tok gibanja in zadrževanja ljudi v svoji bližini. To je zgostitev družbene dejavnosti v bližini urbanih struktur.

STANOVANJSKI PROGRAM SKUPNI JAVNI PROGRAMI

UNIVERZITETNI PROGRAM

RAZVOJNO-RAZISKOVALNI PROGRAM IN PROGRAMI VISOKOTEHNOLOŠKIH PODJETIJ

PARKIRNE POVRŠINE

100m

4 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N O V A

4.3.2. Strategija porazdelitve programskih trakov Strategija trakov je generičen mehanizem, ki deluje skozi celoten proces načrtovanja na različne načine, in sicer: • z razdelitvijo površin dobimo območja, ki so osnova za programsko in dogodkovno pestrost; • na trakove razdeljeno območje nam omogoča veliko število programskih mutacij. Z združevanjem ali delitvijo posameznih trakov lahko večamo, manjšamo ali vstavljamo nove programe na območje; • fleksibilen sistem trakov omogočan jasno organizacijo prostora kljub spremenljivim razmeram; • strategija trakov je neodvisna in deluje na lokalni ravni brez potrebe po splošni enotnosti; • struktura vzporednih programskih trakov, ki se ponavlja, deli območje na sosledje raznolikih programov in hkrati ustvarja njrgovo enotnost; • le-ta strategija služi kot infrastruktura, ki zagotavlja oporne točke nepredvidljivim dogodkom; • trakovi so tudi orodje za zgostitev tokov gibanja in zadrževanja ljudi na območju, kjer se trajnost grajene strukture srečuje s stalnimi spremembami v njenem programu.

100m

4 .

4.3.3. Strategija razporeditve programskih točk

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N O V A

MREŽA MIRNIH OBMOČIJ SPROSTITVE

Točkovni elementi so po območju razporejeni s pomočjo matematično določenih mrež, ki omogočajo, da je pogostost pojavljanja posameznega tipa točkovnega elementa na območju enakomerna. Velikost mreže je določena na podlagi potrebe po določenem elementu. Razporeditev točkovnih elementov s pomočjo mrež povzroča, da se ti pojavljajo v različnih conah območja, kar ustvarja večjo prostorsko raznolikost. Po celotnem območju so tako razporejene mirne cone sprostitve, cone, ki omogočajo študij na prostem, in cone namenjene otroški igri. MREŽA OBMOČIJ ZA ŠTUDIJ NA PROSTEM

MREŽA OBMOČIJ NAMENJENIH OTROŠKI IGRI

100m

4 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N O V A

4.3.4. Strategija razporeditve mreže tokov Mreža tokov je osnova za organizacijo in jasno zaznavo prostora za njegove uporabnike. Mreža cest in poti povezuje posamezne dele parka in zagotavlja njihovo intenzivno uporabo. Na zahodnem delu območja poteka ob Hublju rekreacijska pot namenjena pešcem in kolesarjem. Med seboj povezuje vse programske trakove in tako omogoča dostop do različnih dejavnosti. Bolj ali manj pravokotno nanjo potekata še dve ulici, univerzitetna in podjetniška; vse skupaj pa povezuje mreža poti, ki določa smer gibanja, hitrost, gostoto in čas, ki ga porabimo za prehod preko posameznih trakov.

100m

4 .

4.3.5. Strategija dodajanja glavnih elementov Glavni elementi parka so edinstveni oziroma preveliki, da bi jih v prostor umestili v skladu z matematičnimi pravili. Gre za prostorsko kompozicijo urbanega merila. Prostorske elemente razporejamo v skladu z organizacijskimi trakovi ali pa določimo njihovo pozicijo glede na postavljene omejitve območja. Prostorski elementi – stavbe, so v neprestani komunikaciji s trakovi. Strategija dodajanja pokaže, da je strategija trakov sposobna absorbirati različne elemente programa in hkrati spoštovati identiteto vsakega posebej. Vsakemu programu odgovarja svoja tipologija stavb in njihovega grupiranja. Stanovanjski program je tako umeščen v stolpiče na linijskem podstavku, kjer so skupni prostori za študente. Fakultete so razporejene v obliki meandra, visokotehnološka podjetja so nanizana v obliki traku, razvojno-raziskovalni inštituti pa v obliki preproge. Tu so še posamični elementi, kot so avditorij, športna dvorana in parkirna hiša ter že obstoječe stavbe v območju.

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N O V A

UPRAVA, CENTER ZA PRENOS PODATKOV, KARIERNI CENTER, INKUBATOR

ŠTUDENTSKI CENTER, ŠTUDENTSKA STANOVANJA AVDITORIJ, KNJIŽNICA, RAZSTAVNI PROSTORI

ŠPORTNA DVORANA FAKULTETE

VISOKOTEHNOLOŠKA PODJETJA

RAZVOJNO-RAZISKOVALNI INŠTITUTI

PARKIRNA HIŠA, ČRPALKA

100m

4 .

A JSK

N VA O

AN ST

Strategija povezovanja in součinkovanja določa odnose med parkom in njegovo okolico ter odnose med glavnimi elementi in pomembnimi povezavami v parku. Park komunicira z mestnim tkivom na različne načine z vsakim trakom posebej. V parku delujejo posamezne točke kot posredniki med ulico in parkom. Te točke so izbrane taktično, da dosežemo čim boljšo povezanost parka in okolice. To so vhodi v park, vstopni trg, tematski park trajnostnih tehnologij ipd. Razpostavljene so na mestih, kjer lahko zagotovijo, kar se da, hiter dostop do najzanimivejših delov znanstvenega parka.

I SK

Z A S N O V A

4.3.6. Strategija povezovanja in součinkovanja

U R B A N I S T I Č N A

UNIVERZITETNA ULICA – DOSTOP DO GARAŽE, DOSTAVA IN INTERVENCIJA VSTOP NA GLAVNI TRG

ŠT

TEMATSKI PARK TRAJNOSTNIH TEHNOLOGIJ

SEVERNI VHOD – POT OB HUBLJU

ŠOLSKI PREDEL NA NASPROTNI STRANI ULICE

PODJETNIŠKA ULICA – DOSTAVA IN INTERVENCIJA

VIPAVSKA CESTA IC

O BV

DOSTOP DO GARAŽNE HIŠE IN ČRPALKE

100m

JUŽNI VHOD – POT OB HUBLJU

4 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N O V A

4.3.7. Park trajnostnih tehnologij Park trajnostnih tehnologij je oblikovan v obliki polj. Na ta način ustvarimo pestro urbano okolje didaktičnih in tematskih vrtov, katerega glavna sestavina so najnovejše trajnostne tehnologije. Nekatere tehnološke naprave so del parka, druge trajnostne tehnologije pa so predstavljene v okviru umetniških instalacij in skulptur ali na informacijskih zaslonih. Park je interaktiven. Ves čas je v stiku z dogajanjem v znanstvenih ustanovah, vendar pa je v prvi vrsti namenjen širši javnosti, zato le-ta predstavlja zeleno območje sprostitve.

Slika 41: Eddy GT Wind Turbine – vetrna turbina za mesto (vir: inhabitat.com).

Slika 42: Patrick Marold; vizualizacija vetra z LED svetili na vetrne turbine (vir: inhabitat.com).

Slika 43: David l’Hôte; Rainpod – lonec za zbiranje deževnice (vir: inhabitat.com).

Slika 44: SsD architecture + urbanism; Cloud – oblak, ki se odziva na vremenske spremembe (vir: www.domusweb.it).

Slika 45: Ecosistema Urbano;Vrtiljak energije (vir: ecosistemaurbano.com/).

Slika 46: Alexandre Dang; rože, ki plešejo na sončno energijo (vir: inhabitat.com).

Slika 47: Tomas Saraceno; Solarna zvončasta skulptura (vir: inhabitat.com).

Slika 48: Balmori Associates; Public Power Park (vir: www. ecofriend.com).

TRAJNOSTNE KOMPONENTE PARKA:

SONČNA ENERGIJA

VETRNA ENERGIJA

VODNA ENERGIJA

NARAVNI MATERIALI

REGULACIJA METEORNIH VOD

RECIKLAŽA

INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA

50m

4 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N O V A

4.3.8. Strategija zasnove zelenih površin Naravni elementi so organizirani z uporabo geometrije, gostote in dinamike. Sestavljajo jih štiri kategorije: • območja, katerih osnovni program predstavljajo zelene površine. Velike odprte površine z nizkim rastjem so organizirane v obliki vrtov; to so didaktični vrtovi, tematski vrtovi idr; • manjši sadovnjaki so točke zgostitve naravnih elementov, ki ustvarjajo senčna območja; • drevoredi visokoraslih dreves, ki potekajo vzporedno s trakovi ter na ta način tvorijo zelene zavese med posameznimi deli območja. Ta način organizacije nam zastira pogled v eni izmed smeri, medtem ko je pogled pravokotno na trakove prost in poteka neovirano vse do ulice oziroma reke; • četrto kategorijo predstavlja tako imenovani gozd, ki se razrašča čez celotni trak namenjen prometu in poskuša na ta način nevtralizirati njegov vpliv na okolico.

1. KATEGORIJA:VRTOVI

2. KATEGORIJA: MANJŠI NASADI

3. KATEGORIJA: ZELENI ZASLONI

4. KATEGORIJA: GOZD

100m

4 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N O V A

4.3.9. Urbanizem – združitev posameznih plasti Rezultat uporabe strategije plastenja je urbanistična zasnova znanstvenega parka, ki se odziva na kompleksnost urbanih razmer. Skozi generični proces načrtovanja je nastala urbanistična zasnova, ki vzdrži tudi neizogibne spremembe in nestabilnosti v razvoju mesta in odgovarja nepredvidenim potrebam, ki se pojavijo z razvojem novih tehnologij, in spremembam v izobraževanju. Vzpostavljen je trajno prilagodljiv model, ki uporabniku nudi veliko število raznolikih dejavnosti in programov organiziranih v smiselno prostorsko celoto.

100m

4 .

U R B A N I S T I Č N A

Z A S N O V A

4.3.10. Aksonometrični prikaz urbanistične zasnove

100m

5 .

5.1. Arhitekturna zasnova stavbe razvojno-raziskovalnih inštitutov Arhitekturna zasnova stavbe inštitutov sledi tako smernicam za gradnjo izobraževalnih in raziskovalnih ustanov kot tudi zazidalnemu vzorcu in gabaritom podanim v zazidalnem načrtu. Stavba je v celoti zasnovana trajnostno. Prilagaja se lokalnim klimatskim pogojem, gradbene konstrukcije so prefabricirane, uporabljeni pa so reciklirani materiali.

ZASNOVA NA MREŽI 8 x 8 m

OBLIKOVANJE STAVBNEGA VOLUMNA

Z A S N O V A

PROGRAMSKA ZASNOVA

SESTAVLJANJE

Tlorisni modul na mreži 8 x 8 m najbolje odgovarja potrebam razvojno-raziskovalnih inštitutov in omogoča optimalno prilagodljivost. Stavba je sestavljena iz treh delov, ki jih med seboj povezujeta kubusa velikih predavalnic in zunanji hodniki. Programi inštitutov so razdeljeni v tri pasove, ki potekajo vzdolž vseh treh delov stavbe. Laboratorijski del je umeščen na severozahod, saj je za laboratorije primernejša difuzna severna svetloba. Srednji del je namenjen skupinskim dejavnostim. Tu so vhodni in večnamenski prostori, predavalnice in sejne sobe s pogledom na atrije, glavne komunikacije, sanitarije ipd. Jugovzhodni pas pa je namenjen pisarnam in prostorom za skupno delo.

A R H I T E K T U R N A

ODVZEMANJE PISARNE, PROSTOR ZA SKUPNO DELO PREDAVALNICE, SEJNE SOBE, SKUPNI PROSTORI LABORATORIJI

KONČNI VOLUMEN, VHODI IN PREHODI

5 .

5.2. Konstrukcija

A R H I T E K T U R N A

Z A S N O V A

5.4. Fasadni pas REFERENCE FASADNI OVOJ

Objekt je zasnovan iz prefabricirane armiranobetonske konstrukcije, ki omogoča hitro in nezahtevno montažno gradnjo. Podporna konstrukcija je prefabriciran armiranobetonski skelet. Konstrukcija stropov je iz serijskih prednapetih votlih plošč. Predelne in zunanje stene so iz prefabriciranih armiranih porobetonskih panelov (20 cm), katerih glavne prednosti so majhna teža, požarna odpornost in zvočna izolativnost. Objekt je temeljen z mikroarmirano temeljno ploščo debeline 45 cm. Podpore so na temeljno ploščo pritrjene s pomočjo stebrnih čevljev po sistemu Peikko. Ima obrnjeno ravno streho, na kateri so nameščeni fotovoltaični paneli.

5.3. Materiali Trajnostna načela narekujejo izbor lokalnih, recikliranih in ekološko neoporečnih materialov, kar smo upoštevali tudi pri zasnovi stavbe inštitutov. Uporabljeni so negorljivi materiali, kar je v skladu z objektom z visokim požarnim tveganjem. Osnovni gradbeni material je armirani beton. Zunanje in predelne stene so iz prefabriciranih armiranih porobetonskih panelov, ki so lahki, požarno varni in zvočno izolativni. Prefabricirana konstrukcija omogoča hitro in enostavno vgradnjo brez gradbenih odpadkov. Izolacija je iz reciklirane steklene volne. Zunanja fasada je iz panelov cementnega kompozita z recikliranim steklom, iz recikliranega stekla pa je tudi industrijsko steklo uporabljeno na fasadah v pasažah in nišah.

Neprosojni zunanji ovoj stavbe je na severovzhodni strani, ki je burji najbolj izpostavljena, popolnoma zaprt. Ob straneh ga proti jugovzhodu in severozahodu predirajo okenske odprtine razporejene v nepravilni vzorec. Okna imajo aluminijaste profile. Na jugovzhodu ima fasada za zagotavljanje senčenja nameščene betonske balkone, ki v poletnem času fasado senčijo, v zimskem pa spuščajo sonce v prostor. Neprosojni ovoj na jugozahodni, zavetrni strani, prekinja zastekljena fasada, ki jo poleti z zunanje strani pred soncem ščiti zelena zavesa z vzpenjalkami na napetih jeklenicah. V zimskem času zasteklitev izrablja učinek tople grede in na ta način prispeva k ogrevanju stavbe. Neprosojni sloj je sestavljen iz porobetonskih sten, izoliran je z mineralno volno in obložen s paneli iz kompozita cementa in recikliranega stekla. Fasade pasaž in stavbnih niš so iz vertikalno členjenih lamel industrijskega stekla, ki tvori polprosojni sloj fasade. Dvojna zasteklitev z vmesno transparentno izolacijsko folijo omogoča dobre izolativne lastnosti in hkrati prepuščanje difuzne svetlobe. Z osvetlitvijo, ki proseva iz notranjosti v večernem času, označuje vhode v stavbo.

Slika 51: Augustin & Frank; Inštitut za fiziko Univerze Humbolt (vir: www.bendheimwall.com).

Slika 49: Riegler Riewe; Tehnična univerza v Gradcu (vir: www.rieglerriewe.co.at).

Prosojni sloj sestavljajo v celoti zastekljene površine, ki brišejo mejo med zunanjostjo in notranjostjo. To so poleg jugozahodne fasade še fasade v atrijih. Del prosojnega sloja je tudi zelena zavesa, ki v poletnem času omogoča senčenje, pozimi pa neposreden dostop sončnih žarkov v notranjost stavbe in s tem izkoriščanje sončne toplote. Pri zastekljenih fasadnih površinah je z odprtinami pri tleh in pod stropom predvideno naravno prezračevanje prostora.

Slika 50: Riegler Riewe; Tehnična univerza v Gradcu (vir: www. rieglerriewe.co.at).

Slika 52: Augustin & Frank; Inštitut za fiziko Univerze Humbolt (vir: www.archinoah.com).

5 .

A R H I T E K T U R N A

Z A S N O V A

5.5. Zasnova požarne varnosti Širjenje požara na sosednje objekte preprečuje primeren odmik, ki je večji od višine zunanje stene in večji od 10 m. Stavba namreč deluje kot samostojen požarni sektor. Nosilna konstrukcija stavbe odgovarja predpisani požarni odpornosti R60. Prav tako odgovarja tudi ustrezni celovitosti in izolativnosti EI60. Zunanje stene in streha so projektirane tako, da toplotno sevanje ne more povzročiti niti vertikalnega prenosa požara po zunanjih in nižje ležečih stenah niti horizontalnega prenosa požara po zunanjih stenah in strehi. Širjenje požara po notranjosti stavbe je preprečeno z ustreznim izborom stenskih, stropnih in talnih oblog ter požarnimi stenami in požarnimi vrati. Odvod toplote in dima je urejen na naraven način s pomočjo okenskih odprtin.

SHEMA POŽARNIH POTI V NADSTROPJU

50m

SHEMA POŽARNIH POTI V PRITLIČJU

50m

Horizontalna evakuacija poteka v nadstropjih preko glavnih povezovalnih hodnikov v zaščiteno stopnišče, v pritličju pa preko povezovalnih hodnikov na prosto. Odvod toplote in dima je urejen na naraven način s pomočjo okenskih odprtin. Ta so povezana s požarnimi detektorji in se v primeru požara avtomatično odprejo. V objektu je nameščen tudi avtomatski sprinklerski sistem, ki se napaja s pomočjo podzemnih bazenov z meteorno vodo. Dostop z gasilskim vozilom je do stavbe zagotovljen po dostavni poti ter preko omrežja kolesarskih in pešpoti. Objektom s tlorisno površino večjo od 6000 m2 moramo zagotoviti dostop gasilskih vozil do najmanj dveh stranic in najmanj dve delovni površini za intervencijo, kar je v našem primeru tudi izpolnjeno.

5 .

5.6. Bioklimatska zasnova in energetika Podnebje v Ajdovščini je že v preteklosti določalo način gradnje, na kar smo v zadnjem času nekoliko pozabili. Prav to pa je pomembnejši del pri ustvarjanju ekoloških in trajnostnih zgradb. Bistvo je uskladitev oblike stavbe in materialov z lokacijo in s klimo in na ta način zmanjšati ekološki vpliv ter doseči energetsko učinkovitost, hkrati pa še vedno zagotavljati kvalitetno in udobno bivanjsko okolje, ki nudi možnosti za socialno interakcijo, ter produktivno učno in delovno okolje. Stavba razvojno-raziskovalnih inštitutov je zasnovana po principih bioklimatskega oblikovanja arhitekture. Upoštevane so bile smernice bioklimatskega načrtovanja kot so oblikovanje fasade s čim manjšo toplotno izgubo, senčna območja, nadzorovan dostop sonca, pasivno hlajenje z navzkrižnim prezračevanjem idr. Objekt zagotavlja udobje z minimalnim vključevanjem aktivnih klimatskih nadzornih sistemov. Poleg tega je stavba opremljena s sistemom za zbiranje meteorne vode, ki se shranjuje v podzemnih zbiralnikih. Z njo se v primeru požara napaja avtomatski protipožarni brizgalni sistem, presežki pa se uporabijo v sanitarne namene.

A R H I T E K T U R N A

Z A S N O V A

5.6.1. Voda • • •

izostanek padavin v poletnih mesecih višek padavin jeseni 1700 mm padavin na leto

Meteorne vode s strehe po žlebovih odtekajo v podzemne zbiralnike. atomatski protipožarni brizgalni sistem

Voda iz podzemnih zbiralnikov napaja protipožarni sistem, presežek se porabi kot sanitarna voda.

50m

5.6.2. Veter • • •

povprečna hitrost vetra 3,2 m/s (11,52 km/h) povprečna gostota moči 151 W/m2 hitrost sunkov burje 40 m/s (144 km/h)

Severovzhodna stran stavbe je popolnoma zaprta.

Na strehi stavbe se nahaja sončna elektrarna, ki proizvede 87 750 000 kWh * energije na leto. Elektrarna je priključena na omrežje, ki mu oddaja presežek energije.

Atriji ustvarjajo območja zaveterja. S

Prehodi med posameznimi deli stavbe potekajo prečno na smer vetra.

* Izračun proizvedene sončne energije na leto povzet po Izkoristek sončne elektrarne http://www.soncna-elektrarna.net.

Vetrna roža za Ajdovščino

0 5 .

5.6.3. Sonce

A R H I T E K T U R N A

Z A S N O V A

vpadni kot sončnih žarkov POLETJE 68 °

Submediteransko podnebje: • mile zime • veliko sončnih dni • visoke poletne temperature • povprečne januarske temperature med 0 in 4 °C • povprečne julijske temprature med 20 in 22 °C

POMLAD IN JESEN 45 °

ZIMA 22 °

POLETJE

izkoriščanje sončne energije s pomočjo fotovoltaičnih panelov na strehi naravno prezračevanje prek atrijev

Zelena zavesa učinkovito senči stekleno steno v poletnih mesecih.

balkoni v funkciji brisolejev

JV 0m

50m

izkoriščanje sončne energije s pomočjo fotovoltaičnih panelov na strehi

ZIMA

Steklene površine ustvarjajo učinek tople grede.

Nizko zimsko sonce neovirano prodira v prostor.

JV 0m

50m

6 .

6.1. Načrti znanstvenega parka

G R A F I Č N E

P R I L O G E

ADMINISTRACIJA, PISARNA ZA PRENOS TEHNOLOGIJ, KARIERNI CENTER, UNIVERZITETNI PODJETNIŠKI INKUBATOR

PODZEMNA GARAŽA (73 p. m.)

a cest vska Vipa ŠTUDENTSKI DOM

ŠTUDENTSKI CENTER in MENZA

AVDITORIJ (300 sedežev), KNJIŽNICA in RAZSTAVNI PROSTORI

POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA

8m ŠPORTNE DVORANE in FITNESS FAKULTETA ZA APLIKATIVNO NARAVOSLOVJE

FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU

PARK TRAJNOSTNIH TEHNOLOGIJ Hu

FAKULTETA ZA PODIPLOMSKI ŠTUDIJ

VISOKOTEHNOLOŠKA PODJETJA

BB Vipavska cesta

RAZVOJNO-RAZISKOVALNI INŠTITUTI

CC BENCINSKA ČRPALKA

Hubelj

PARKIRNA HIŠA (512 p. m.)

D D ica

n oz bv

EE ZNANSTVENI PARK

SITUACIJA merilo 1:1000

8m VZDOLŽNI PREREZ aa merilo 1:1000

6 .

G R A F I Č N E

P R I L O G E

ZNANSTVENI PARK PREČNI PREREZI merilo 1:1000

3m prerez AA

3m prerez BB

3m prerez CC

3m prerez DD

3m prerez EE 8m

6 .

G R A F I Č N E

P R I L O G E

6.2. Načrti razvojno-raziskovalnih inštitutov

8m +0.00

+0.00

8m A

8m +0.00

+0.00

b-b

a-a

TLORIS PRITLIČJA merilo 1:500

OPIS PROSTOROV arhiv

velika predavalnica

mala predavalnica

mala sejna soba

skupno delo delovne mize

skupno delo debatne mize

slačilnice laboratorij – pisarna priročno skladišče

c-c

RAZVOJNO-RAZISKOVALNI INŠTITUTI

laboratorij – delavnica

mize

garderoba velika sejna soba

pisarna

informacijski pult

seminarski prostor

skupno delo sejna miza

skupno delo delovne postaje

vhodno preddverje

čajna kuhinja

prostor za druženje in sprostitev

kopirnica fotelji prostor za tiho delo

6 .

G R A F I Č N E

P R I L O G E

+0.00

8m A

8m +3.00

+3.00

b-b

a-a

TLORIS 1. NADSTROPJA merilo 1:500

OPIS PROSTOROV arhiv

velika predavalnica

mala predavalnica

mala sejna soba

skupno delo delovne mize

skupno delo debatne mize

slačilnice laboratorij – pisarna priročno skladišče

c-c

RAZVOJNO-RAZISKOVALNI INŠTITUTI

laboratorij – delavnica

mize

garderoba velika sejna soba

pisarna

informacijski pult

seminarski prostor

skupno delo sejna miza

skupno delo delovne postaje

vhodno preddverje

čajna kuhinja

prostor za druženje in sprostitev

kopirnica fotelji prostor za tiho delo

6 .

G R A F I Č N E

P R I L O G E

8m +6.00

+6.00

8m A

8m +6.00

+6.00

b-b

a-a

TLORIS 2. NADSTROPJA merilo 1:500

OPIS PROSTOROV arhiv

velika predavalnica

mala predavalnica

mala sejna soba

skupno delo delovne mize

skupno delo debatne mize

slačilnice laboratorij – pisarna priročno skladišče

c-c

RAZVOJNO-RAZISKOVALNI INŠTITUTI

laboratorij – delavnica

mize

garderoba velika sejna soba

pisarna

informacijski pult

seminarski prostor

skupno delo sejna miza

skupno delo delovne postaje

vhodno preddverje

čajna kuhinja

prostor za druženje in sprostitev

kopirnica fotelji prostor za tiho delo

6 .

G R A F I Č N E

P R I L O G E

+6.00

8m A

8m +9.00

+9.00

b-b

a-a

TLORIS 3. NADSTROPJA merilo 1:500

OPIS PROSTOROV arhiv

velika predavalnica

mala predavalnica

mala sejna soba

skupno delo delovne mize

skupno delo debatne mize

slačilnice laboratorij – pisarna priročno skladišče

c-c

RAZVOJNO-RAZISKOVALNI INŠTITUTI

laboratorij – delavnica

mize

garderoba velika sejna soba

pisarna

informacijski pult

seminarski prostor

skupno delo sejna miza

skupno delo delovne postaje

vhodno preddverje

čajna kuhinja

prostor za druženje in sprostitev

kopirnica fotelji prostor za tiho delo

6 .

G R A F I Č N E

P R I L O G E

+14.7 +13.0 +12.0 +9.0 +6.0 +3.0 +0.0 -3.0

prerez A-A

prerez a-a

+14.7 +13.0 +12.0

+9.0

+6.0

+3.0

+0.0

-3.0

prerez b-b

prerez c-c

RAZVOJNO-RAZISKOVALNI INŠTITUTI PREREZI merilo 1:500

6 .

G R A F I Č N E

P R I L O G E

jugovzhodna fasada

severozahodna fasada

jugozahodna fasada

severovzhodna fasada

RAZVOJNO-RAZISKOVALNI INŠTITUTI FASADE merilo 1:500

6 .

G R A F I Č N E

P R I L O G E

prednapete votle plošče (20 cm) fasadni paneli iz kompozita cementa in recikliranega stekla (3 cm) porobetonski paneli (20 cm)

balkon (15 cm) prefabricirana armirano betonska konstrukcija

fasadne izolacijske plošče iz steklene volne (10 cm)

mikroarmirana betonska plošča (45 cm)

RAZVOJNO-RAZISKOVALNI INŠTITUTI FASADNI PAS merilo 1:50

6 .

G R A F I Č N E

P R I L O G E

6.3. Prostorski prikazi

6 .

G R A F I Č N E

P R I L O G E

6 .

G R A F I Č N E

P R I L O G E

6 .

G R A F I Č N E

P R I L O G E

6 .

G R A F I Č N E

P R I L O G E

7 .

APLIKATIVNE RAZISKAVE Spoznanja aplikativnih raziskav so namenjena predvsem neposredni uporabi v praksi. Aplikativna raziskava je običajno akcijska raziskava. Njihovo nasprotje so fundamentalne raziskave. ARRS Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge v zvezi z izvajanjem sprejete Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije (RISS) v okviru veljavnega proračunskega memoranduma in državnega proračuna ter druge naloge pospeševanja raziskovalne dejavnosti skladno z namenom ustanovitve. CENTER ODLIČNOSTI Center odličnosti je visokokakovostna multidisciplinarna skupina raziskovalcev iz akademske sfere in gospodarstva, ki zagotavlja kritično maso znanja in ustrezno raziskovalno infrastrukturo za preboj centra odličnosti v vrh svetovne znanosti in/ali vključitev v mednarodno mrežo odličnosti. ESFRI ESFRI je kratica za Evropski strateški forum o raziskovalnih infrastrukturah in je meddržavni svetovalni organ članic Evropske unije. En sedež v forumu ima tudi Evropska komisija. Poleg delegatov držav članic so stalni udeleženci sestankov ESFRI predstavniki mednarodnih organizacij vseevropskega pomena, kakršni sta Evropska vesoljska agencija in Evropska investicijska banka. INOVACIJSKI CENTER Inovacijski center je podporna institucija, ki nudi nosilcem inovativnih zamisli podporo pri ovrednotenju in razvoju zamisli. Sami ali s pomočjo patentnih pisarn zagotavljajo ustrezno obliko varstva intelektualne lastnine in pomoč pri njeni komercializaciji. JAPTI Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. KARIERNI CENTER Služba oziroma mesto, kjer posameznik v vseh življenjskih obdobjih dobi informacije in pomoč za karierni razvoj in pri odločanju.

LABORATORIJ Laboratorij je prostor za znanstvene poskuse, raziskave, zlasti naravoslovne in tehniške. MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. MVZT Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. PODJETNIŠKI INKUBATOR Podjetniški inkubator je podporna institucija, ki v zgradbi na določeni lokaciji omogoča učinkovito nastajanje in razvoj novih podjetij pod ugodnimi pogoji najema prostorov in s širšim naborom upravnih in intelektualnih storitev za najemna podjetja v določenem časovnem obdobju. PISARNA ZA PRENOS TEHNOLOGIJ Pisarna za prenos tehnologij je oblika podporne institucije na visoki šoli, univerzi ali raziskovalnem inštitutu, ki povezuje nosilce novih tehnologij iz raziskovalne dejavnosti in podjetja, ki so zainteresirana za komercialno uporabo teh tehnologij. PODJETNIŠKA MREŽA Podjetniška mreža je oblika povezovanja različnih podjetij in institucij zaradi doseganja sinergij na poslovnem področju, v razvoju ali tržnem nastopu na domačem in/ ali tujem trgu. PODJETNIŠKI GROZD Podjetniški grozd je geografska koncentracija povezanih podjetij in institucij na določenem področju, ki povezuje podjetja v posamezni panogi oziroma dejavnosti, ki obvladajo različne tehnologije potrebne za učinkovito načrtovanje, proizvodnjo in ponudbo skupnega, praviloma kompleksnejšega, izdelka. „Mini grozd” je grozd, ki deluje praviloma na regionalni ravni in z manjšim številom članov ter povezuje podjetja in institucije v skupni ponudbi proizvodov ali storitev, na primer v turistični dejavnosti. POSLOVNO-INOVACIJSKI CENTER (PIC) Poslovno-inovacijski center je oblika podjetniškega inkubatorja v državah EU, ki razvija širši nabor intelektualnih storitev in vlogo PIC v prestrukturiranju in razvoju regionalnega gospodarstva.

RAZISKOVALNI INŠTITUT Raziskovalni inštitut je inštitut, v katerem izvajalci in uporabniki načrtujejo in usklajujejo razvoj posameznih znanstvenih disciplin in razvoj raziskovalne dejavnosti nasploh. RAZVOJNI INŠTITUT Razvojni inštitut je inštitut, ki skrbi za izboljšavo in uvajanje novih proizvodnih metod. SPIRIT Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma je nastala z združitvijo institucij Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije, Slovenske turistične organizacije in Javne agencije za tehnološki razvoj RS. Agencija slovenskemu gospodarstvu zagotavlja podporo na usklajen, pregleden in celovit način na najpomembnejših področjih slovenskega gospodarstva. TIA Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge na področju pospeševanja tehnološkega razvoja in inovativnosti v skladu s sprejetim nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom in drugimi nacionalnimi programi na področju tehnološkega razvoja in inovativnosti. TEHNOLOGIJA Tehnologija je veda o pridobivanju surovin, obdelavi in predelavi materiala v izdelke. TEHNOLOŠKA CONA Tehnološka cona je oblika poslovne cone, v kateri so locirana podjetja in druge organizacije z določenega tehnološkega področja ali iz različnih tehnologij, vendar z večjo dodana vrednostjo in vsebnostjo znanja. „Tehnopolisi” so večje zaokrožene koncentracije tehnoloških podjetij, razvojnih enot in drugih podpornih institucij. TEHNOLOŠKI INKUBATOR Tehnološki inkubator je inkubator, praviloma lociran kot del tehnološkega ali znanstvenega parka, ki je osredotočen na nastajanje in razvoj tehnološko naravnanih (ali visokotehnoloških) podjetij. TEHNOLOŠKA MREŽA

S L O V A R

P O J M O V

tehnologijo za uporabo v različnih panogah oziroma izdelkih in storitvah. TEHNOLOŠKA PLATFORMA Tehnološka platforma je oblika povezovanja univerz, raziskovalnih organizacij, podjetij, mrež in drugih osebkov v okviru ene ali več držav, ki delujejo na določenem tehnološkem področju in pospešujejo vlaganja v nova znanja in tehnologije. TEHNOLOŠKI PARK Tehnološki park je podporna institucija, ki na večji prostorsko koncentrirani lokaciji združuje razvojnoraziskovalne in poslovne dejavnosti novih tehnološko naravnanih podjetij in razvojno-raziskovalnih (R&R) oddelkov. Slednja vstopajo v tehnološke parke zaradi posebnega spodbudnega okolja, lažje izmenjave informacij in znanj, posebej vzpostavljene infrastrukture, kot tudi koncentracije razvoja ter znanj na enem mestu. Tehnološki parki nudijo visokotehnološkim podjetjem ustrezne prostorske kapacitete z vso potrebno infrastrukturo ter povezave z institucijami znanja, praviloma pa tudi povezovanje v različne mreže ter dostop do kapitala. UNIVERZA Univerza je najvišja vzgojno-izobraževalna in učno-znanstvena ustanova. UNIVERZITETNI INKUBATOR Univerzitetni inkubator je oblika inkubatorja na univerzah, ki omogoča realizacijo podjetniških pobud znotraj univerz ali drugih visokošolskih organizacij, prevzema podjetniške pobude iz predinkubacijske dejavnosti in omogoča razvoj podjetij v ugodnem/spodbudnem okolju z zagotavljanjem primernejših prostorov ter upravnih in intelektualnih storitev, praviloma v obdobju štirih let. ZNANSTVENI PARK Znanstveni park je oblika tehnološkega parka, katerega temeljni ustanovitelj je univerza ali raziskovalni inštitut, poudarek pa ima na raziskovalni dejavnosti in razvoju podjetij, ki nastajajo na podlagi novega znanja iz raziskovalnih projektov oziroma specialnih znanj zaposlenih. V primerjavi s tehnološkim parkom potrebuje znanstveni park bistveno močnejše akademsko okolje, če želi upravičiti svoje ime.

Tehnološka mreža je oblika povezovanja, ki vključuje različna podjetja in institucije, ki razvijajo določeno

8 .

TISKANI VIRI Bačar, S. (ur.). (2011). Fužine 450 let. Ajdovščina: Občina Ajdovščina. Blejec, G., Čerpes, I. in Koželj, J. (2008). Urbanistično načrtovanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Čerpes, I. in Dešman, M. (ur.). (2007). O urbanizmu: Kaj se dogaja s sodobnim mestom? Ljubljana: Založba Krtina. Koželj, J. (1998). Degradirana urbana območja. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje. Koradin, N. (2012). Univerza v Novi Gorici. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Matić, B. (2008). Urbanistično-arhitekturna zasnova območja Papirservis v Ljubljani. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.

Saublens, C. (ur.). (2008). Regional Research Intensive Clusters and Science Parks. Bruselj: European Commission, Directorate-General for Research. Pridobljeno 20. 3. 2012 s http:// ec.europa.eu/research/regions/documents/publications/ sc_park.pdf. Zver, M. Etika in družba. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport Pridobljeno 25. 1. 2012 s http://www.zrss.si/bzid/geni/ pdf/zver-clanek.pdf. About Us,The University of Stuttgart. (28. 11. 2011). Stuttgart: Universität Stuttgart. Pridobljeno 20. 1. 2012 s http://www. uni-stuttgart.de/ueberblick/wir_ueber_uns/index.en.html. Ajdovščina in dediščina. (2005). Ajdovščina: Turistično informacijski center Ajdovščina. Pridobljeno 15. 6. 2012) s http:// www.tic-ajdovscina.si/. Brošura projekta ADRIA A. (2007–2013). Trst: Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija. Pridobljeno 20. 3. 2012 s http://www.adria-a.eu/wp-content/uploads/2011/06/ brochure1.pdf.

Razvojna agencija ROD (2004). Strategija gospodarskega razvoja občine Ajdovščina od leta 2005 do 2015. Ajdovščina: Občina Ajdovščina.

Campus university. (22. 10. 2011). Wikipedia. Pridobljeno 31. 1. 2012 s http://en.wikipedia.org/wiki/Campus_university.

INTERNETNI VIRI

Design Guidance. Whole Building Design Guide. (2012). ZDA: National Institute of Building Sciences. Pridobljeno 9. 3. 2012 s http://www.wbdg.org/design/.

Beškovnik, B. (19. 11. 2009). Panevropski transportni koridorji. Etransport.si. Pridobljeno 20. 3. 2012 s http://www.etransport.si/vsebina/ogled/306. Buchanan, P. (21. 12. 2011). The Big Rethink – Towards a Complete Architecture. The Architectural Review. Pridobljeno 28. 12. 2011 s http://www.architectural-review.com/essays/ the-big-rethink-towards-a-complete-architecture/8624049. article. Glas, M. (2007). Priročnik o subjektih inovativnega in podjetniškega okolja. Ljubljana: Center za razvoj podjetništva, Ministrstvo za gospodarstvo RS. Pridobljeno 31. 1. 2012 s http://www.google.si/#sclient=psy-ab&hl=sl&source=hp&q =PRIRO%C4%8CNIK+O+SUBJEKTIH+INOVATIVNEGA +IN+PODJETNI%C5%A0KEGA+OKOLJA&pbx=1&oq=P RIRO%C4%8CNIK+O+SUBJEKTIH+INOVATIVNEGA+IN +PODJETNI%C5%A0KEGA+OKOLJA&aq=f&aqi=&aql=& gs_sm=s&gs_upl=267819l267819l4l268817l1l1l0l0l0l0l299l 299l2-1l1l0&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_cp.,cf.osb&fp=3bc171 c780417d95&biw=1600&bih=775.

Evropa 2020, Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast. (3. 3. 2010). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno 25. 1. 2012 s http://ec.europa.eu/eu2020/pdf/1_SL_ACT_part1_ v1.pdf. Jubilee Campus, University of Nottingham. (1999). London: Hopkins Architects. Pridobljeno 7. 1. 2012 s http://www. hopkins.co.uk/projects/2/90/. Humanistični maraton – okrogla miza “Sodobna družba včeraj in danes”. (19.4.2011). Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije. Pridobljeno 25. 1. 2012 s http://vimeo.com/22624048. Izvlečki konference “Uvajanje načel in vrednot trajnostnega razvoja v višjem šolstvu”. (23. 6. 2011). Novo mesto: Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Pridobljeno 26. 1. 2012 s http:// www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Impletum_A2_Izvlecki_konference_o_trajnostnem_razvoju_v_ VSI_1.pdf.

Hren, K. idr. (2011). Sloveniji za 20. Rojstni dan – slovenski statistiki. Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno 25. 1. 2012 s http://www.stat.si/doc/pub/SLO-20-let.pdf.

Navodila za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji. (2007). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Pridobljeno 19. 2. 2012 s http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/ pageuploads/razpisi/investicije/inv_6__navodila_OS.pdf.

Özkan, Ö. (2008) Strategic Way of Design in Rem koolhas’ Parc de la Villette Project. Diplomsko delo, Ankara: Graduate School of Natural and Applied Sciences of Middle East Techincal University. Pridobljeno 10. 8. 2012 s http://etd.lib. metu.edu.tr/upload/12610287/index.pdf.

Natečajni pogoji za Univerzitetni kampus Sonce v Kopru. (2009). Koper: Univerza na Primorskem. Pridobljeno 24. 2. 2012 s http://www.upr.si/fileadmin/user_upload/Novice/sporocila_za_javnost/B_Natecajni_pogoji.pdf.

Podnebne razmere v Sloveniji (obdobje 1971–2000). Ljubljana: Agencija RS za okolje. Pridobljeno 6. 5. 2013 s http://www. arso.gov.si/vreme/podnebje/podnebne_razmere_Slo71_00. pdf. Poročilo o delu Univerze v Novi Gorici 2011. (2012). Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici. Pridobljeno 23.5.2012 s http:// ebookbrowse.com/ung-porocilo-2011-pdf-d338578885. Požarna varnost v stavbah.Tehnična smernica TSG - 1 - 001: 2010. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor RS. Pridobljeno 6.5.2013 s http://www.fkkt.uni-lj.si/attachments/3858/tsg-2010.pdf. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2000). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 20. 5. 2013 s http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html. Smernice o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov. (3. 6. 2008). Ljubljana: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS. Pridobljeno 20. 5. 2012 s http://www.arhiv. mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/Investicije/smernice-SD.pdf. Space Standards Review – College, University College and Institute System. (21. 6. 2000). The RPG Partnership. Pridobljeno 30.3. 2012 s http://www.viu.ca/facilities/Campus_Development/PLANNING%20INFORMATION/Planning%20 Information/BC%20University%20College%20Space%20 Standards%20Review.pdf. Spodbujanje rasti in delovnih mest – Program za posodobitev Evropskih visokošolskih sistemov. (20. 9. 2011). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno 25. 1. 2012 s http://ec.europa.eu/ education/pub/pdf/higher/modernisation_sl.pdf. Sustainable by Design. (2011). London: Hopkins Architects. Pridobljeno 7. 1. 2012 s http://www.hopkins.co.uk/usr/library/ documents/main/2011-sustainability.pdf.

L I T E R A T U R A

I N

V I R I

Trajnostni razvoj na splošno. Ljubljana: Umanotera. Pridobljeno 26. 1. 2012 s http://www.umanotera.si/index.php?node=5. Univerza v Novi Gorici. Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici. Pridobljeno 31. 1. 2012 s http://www.ung.si/si/. Znanstveni park Univerze v Mariboru. (2004–2006). Maribor: Mestna občina Maribor. Pridobljeno 6. 7. 2012 s http:// www.znanstvenipark.si/files/Znanstveni%20park%20-%20 obseznejse%20gradivo.pdf. STROKOVNE PODLAGE OBČINE AJDOVŠČINA Digitalni katastrski načrti občine Ajdovščina. Ajdovščina: Občina Ajdovščina. Občinski prostorski načrt občine Ajdovščina (osnutek). (2009). Ajdovščina: Naročnik občina Ajdovščina, izdelal Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za prostorsko planiranje. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Ajdovščina (Ur. gl. št. 1/98, Ur.l.RS št. 96/04, 92/05, 108/06, 45/08 in 19/09). (2009). Ajdovščina: Občina Ajdovščina. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Ajdovščina za območje občine Ajdovščina (neuradno prečiščeno besedilo; Ur.gl. 7/97, Ur.l.RS. št. 96/04), 4. člen, A. Območje dolinskega dna občine Ajdovščina – mesto Ajdovščina, Urbanistična zasnova Ajdovščina. (1997). Ajdovščina: Občina Ajdovščina. Strategija prostorskega razvoja občine Ajdovščina, Analiza stanja in teženj. (2005). Ajdovščina: za občino Ajdovščina izdelal Studio 3 d.o.o. Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Ajdovščina. (2008). Nova Gorica: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica.

Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja. (2008–2009). Ljubljana: Agencija za raziskovanje RS. Pridobljeno 29. 5. 2013 s http://www.termania.net/slovarji/. The Architecture of Freie Universität. Berlin: Freie Universität. Pridobljeno 20. 1. 2012 s http://www.fu-berlin.de/en/universitaet/leitbegriffe/gruendungsgeschichte/zukunft_von_anfang_an/architektur/index.html | http://www.fu-berlin.de/ en/service/orientierung/index.html. The Lab Module – Basis for Laboratory Design, Sustainable Laboratory Design in Trends in Lab Design.Whole Building Design Guide. (2012) ZDA: National Institute of Building Sciences. Pridobljeno 9. 3. 2012 s http://www.wbdg.org/resources/ rpindex.php.

Hvala ... ... mentorju prof. Janezu Koželju za vse znanje, nasvete in čas, ki mi ga je posvetil, sošolcem in sošolkam za nepozabna študijska leta in družini za podporo pri študiju.

Izjava o avtorstvu Spodaj podpisana Urška Černigoj izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela z naslovom Urbanistična zasnova znanstvenega parka v Ajdovščini. S svojim podpisom zagotavljam, da: • • • • •

•

je predloženo diplomsko delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili; sem poskrbel/-a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi navodili; sem pridobil/-a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliko skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerimi so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za arhitekturo v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za arhitekturo.

V Ljubljani, 22. 11. 2013

Podpis avtorice: