Jure Mihevc by fa diploma

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

VREDNOTENJE ZVOKA V PROSTORU NA PRIMERU IDEJNE ZASNOVE AGROKULTURNEGA PARKA V LOGATCU MAGISTRSKO DELO

AVTOR JURE MIHEVC MENTORICA DOC.DR. ALENKA FIKFAK | SOMENTOR JANEZ PETER GROM KONZULTANT ZA STATIKO DOC.DR. TOMAŽ SLAK LETO VPISA 2006-07 | LJUBLJANA 2016

“Skulpturo lahko slišimo, preden jo lahko vidimo.” (J. Beuys, 1982)

LJUBLJANA 2016

KAZALO #1 UVOD

#2 TEORIJA

NAGOVOR 6 NAMEN 7 POMEMBNOST SEDMIH ČUTIL 8 PROBLEMATIKA 10 PREZENTACIJA ZVOKA V ARHITEKTURI 12 ZGODOVINA 13 ORIS LASTNOSTI 23 PRAKSA 28

#3 METODOLOGIJA

#4 ANALIZA

ZVOK V PROCESU PROJEKTIRANJA

ŠIRŠE OBMOČJE OBDELAVE 37 OŽJE OBMOČJE OBDELAVE 38 PROGRAM IN ZAHTEVE OBČINE 39 ZGODOVINSKA ANALIZA PROSTORA 40 ZVOČNE MERITVE NA LOKACIJI 41 ANALIZA ZVOČNE KRAJINE 42 SONOGRAFSKA KARTA 43 MORFOLOŠKA ANALIZA 44 STRUKTURNA ANALIZA 44 ANALIZA PROMETNIH POVEZAV 45 ZAZNAVNA ANALIZA 45 ANALIZA KULTURNE DEDIŠČINE IN NAMENSKE RABE 46 ANALIZA ZELENIH POVRŠIN 46 PARAMETER 1 47 ŠTUDIJA AKUSTIČNE REŠITVE 1 48 PARAMETER 2 49 ŠTUDIJA AKUSTIČNE REŠITVE 2 50 PARAMETER 3 51 ŠTUDIJA AKUSTIČNE REŠITVE 3 52

#5 ZASNOVA

ZASNOVA PROGRAMA PROFIL UPORABNIŠKE IZKUŠNJE KONCEPT URBANIZMA KONCEPT AKUSTIČNEGA OBLIKOVANJA

53 54 55 56 57

KONCEPT ARHITEKTURE 58 PROGRAMSKA SHEMA OBJEKTA AB 59 PROGRAMSKA SHEMA OBJEKTA C 60 KONSTRUKCIJA 61 IZBOR MATERIALOV 62 TEHNIČNO POROČILO 63

#6 REZULTAT

#7 EVALVACIJA

#8 PROJEKT

PREDVIDENI POSEGI V ZVOČNO KRAJINO IZKUSTVO 1 IZKUSTVO 2 IZKUSTVO 3 IZKUSTVO 4 IZKUSTVO 5 IZKUSTVO 6 IZKUSTVO 7 V RAZMISLEK

SITUACIJA TLORIS OBJEKTA A TLORIS OBJEKTA B TLORIS OBJEKTA C PREREZ A-A PREREZ B-B PREREZ C-C PREREZ D-D PREREZ E-E OBJEKT AB J FASADA OBJEKT AB S FASADA OBJEKT AB V FASADA OBJEKT AB Z FASADA OBJEKT C J IN S FASADA OBJEKT C VZHODNA FASADA OBJEKT C ZAHODNA FASADA DETAJL FASADNEGA PASU

#9 VIRI IN LITERATURA

66 69 70 73 75 77 79 81 83

85 87 91 94 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109

112

ZAHVALA 114 IZJAVA O AVTORSTVU 115

LJUBLJANA 2016

POVZETEK Zdi se, da v arhitekturni stroki povpraševanje po čutnem doživljanju prostora narašča. Vsaj tako lahko sklepamo po številnih teoretičnih razpravah o »čutenju prostora«, ki se med drugim vedno bolj vrstijo tudi na temo slušnega doživljanja prostora. Naloga se začne povsem na teoretični ravni in najprej s pomočjo izbranih zapisov aktualizira zvočno – prostorski odnos. Z dobljenim teoretičnim razmislekom se nato loteva konkretnega projekta, začenši z zvočnimi analizami na izbrani lokaciji, ki so dodane k že preverjenim arhitekturno-analitičnim metodam. Skupni rezultati analiz nato služijo za določitev ključnih konceptualnih parametrov izbrane lokacije, iz katerih sledi oblikovanje prostora. Končni rezultat je konkreten arhitekturni objekt, ki odgovarja tako zvočnim kot vizualnim tendencam prostora.

ABSTRACT The need for sensual experience in the field of architecture seems to be increasing, based on numerous theoretical discussions about “sensing space” that nowadays focus more and more on the “hearing” part of it. This assignment begins at a completely theoretical level using specific articles to actualize the relation of sound and space. With this theoretical reflection in mind, it moves on to a concrete project, that starts with a sound analysis of a specific location which is later added to already proven architecture-analitical methods. The results of analysis serve to determine conceptual parameters for our specific location and are cruical for designing space later on. The final result is a site-specific and concrete architectual object that responds to both visual and sound tendencies of space.

LJUBLJANA 2016

#1 UVOD

LJUBLJANA 2016

#1 Uvod

nagovor

Odraz večplastnosti vsakdanjega življenja je prepletanje različnih pogledov v eno veliko zmešnjavo, ki ji pravimo sodobnost. Zvok ima v tem pogledu precej resno vlogo, saj zvočno dojemanje iz med vseh čutov seže najgloblje v plasti naše zavesti, o čemer pričajo že mnogi starodavni spisi. Janezov evangelij (napisan proti koncu 1. stol.) takoj na začetku nazorno priča o pomembnosti Besede, ki je v osnovi seveda zvočni pojav:

“V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.” (Jn 1, 1-3)

“V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo.” (Jn 1, 1-3)

JANEZ EVANGELIST (vir: https://en.wikisource.org/wiki/Author:John_the_Evangelist#/media/File:Maria_Schutz_(Freiburg)_03.jpg)

LJUBLJANA 2016

#1 Uvod

namen

Zanima me odnos med prostorom in zvokom. Zato bom v diplomski nalogi poskusil vzpostaviti smiselno celoto, ki bi pomagala razumeti smisel ter namen nove vrste t.i. akustičnega oblikovanja. Gre za dodaten razmislek o stvareh, ki jih v arhitekturnem oblikovanju že vemo. Kako omogočiti zavedanje in lažjo implikacijo zvoka v prostor, z namenom oplemenititi izkušnjo doživljanja in oblikovanja arhitekture? Ta naloga predstavlja eksperiment - preizkus praktičnega soočanja s problematiko zvočnega dojemanja v arhitekturi.

AKUSTIČNO OBLIKOVANJE je nova interdisciplina, ki poizkuša odkriti načine s katerimi bi se lahko izboljšalo akustično okolje ali ZVOČNA KRAJINA.

MESTO IN ZVOČNA KRAJINA (vir: https://gerdantanaityte.files.wordpress.com/2013/04/cityandsounscapes.jpg)

LJUBLJANA 2016

#1 Uvod

pomembnost sedmih čutil

Zdi se, da v arhitekturni stroki povpraševanje po čutnem doživljanju prostora narašča. Vsaj tako lahko sklepamo po številnih teoretičnih razpravah o „čutenju prostora“, ki se med drugim vedno bolj vrstijo tudi na temo slušnega doživljanja prostora. Vendar pa ti teoretični diskurzi, kljub svoji pomembnosti v osveščanju drugačnega pogleda na prostor, še vedno nimajo praktično aplikativne vrednosti, ki bi jo lahko stroka brez težave prenesla na svoje vsakodnevno delo. Rešitev vidim v vključevanju vseh čutil prostorskosti že v začetnih fazah arhitekturnega projektiranja, seveda začenši z sluhom, ki je po pomembnosti takoj za, nam arhitektom dobro znanim, vidom.

““Arhitektura navdušuje, vzpodbuja in izboljšuje življenje. Le zakaj so mnoge arhitekturne sheme izvrstne na risalnih deskah ali računalniških zaslonih, v živo pa eno samo razočaranje?” J. Pallasmaa

LJUBLJANA 2016

#2 TEORIJA

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

problematika

ZVOK IN PROSTORSKA PROBLEMATIKA Na splošno se arhitekturna stroka bojuje s premajhnim zanimanjem javnosti za prostorsko problematiko, kar se nazorno vidi po njunem razhodu interesov. Govorim o neskončnih bitkah med arhitekturnimi vizijami in odzivom širše javnosti. V tovrstnih primerih arhitekti prepogosto zvalimo krivdo na “prostorsko nerazgledano” javnost, ki pa navsezadnje vendarle je končni uporabnik prostora. Dejstvo, da fizični prostor ne igra več takšne vloge kot nekoč, in s tem povezane spremembe v odnosih in procesih, pomembno vplivajo na preoblikovanje širše družbe (Lenarčič, 2012, str. 297). Verjetnost, da bi se arhitekturna stroka lahko izognila pojavu spreminjanja vloge fizičnega prostora, pa je verjetno izredno majhna, saj se sama ne more več izvzeti iz te enačbe. Študij arhitekture in drugih prostorskih umetnosti se spreminja, saj so tudi tukaj že opazne spremembe. Zaradi pojava vedno bolj agresivnih vizualnih medijev celo iz študija

prostorskih ved izginja ali pa se vsaj spreminja stik s konkretnim fizičnim prostorom. Prepogosto se brezbrižno teži k čimprejšnji zadovoljitvi vizualnih zaznav, se pravi tiste prve slikovne upodobitve z objektom. Bruno Zevi že v “Pogledih na Arhitekturo” omenja, da je arhitektura kompleksen pojav, ki ga je nemogoče v celoti upodobiti z vizualnimi mediji:

“Mi moramo hoditi, mi se moramo dati prostorsko zajeti, mi moramo postati in občutiti, da smo del in mera arhitektonskega organizma, mi sami moramo bloditi po prostoru.”

“… Arhitektura ima, /.../, razsežnosti, ki presegajo število štirih. /.../ V ustvarjanju in doumevanju četrte razsežnosti z lastno hojo je nekak fizični in dinamični element; /.../ - povsod imamo popoln prostorski občutek, ki ga moramo doživeti, ki ga nam ne nadomesti nobena upodobitev. Mi moramo hoditi, mi se moramo dati prostorsko zajeti, mi moramo postati in občutiti, da smo del in mera arhitektonskega organizma, mi sami moramo bloditi po prostoru.” (1959, str. 53-54)

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

Tudi pri študiju arhitekture sem mnenja, da brez osebnega izkustva z objektom verjetno ne moremo dobiti tistega celovitega učinka, vsote delov, ki je večja od racionalne računske vsote. Projekti se izdelujejo z namenom čim lepšega prikaza, saj so ostala čutila sekundarnega pomena, čeprav vemo, da je vizualna zaznava le ena iz med petih prostorskih čutil. Način izbora na arhitekturnih natečajih še vedno temelji izključno na vizualnih izkustvih, čeprav smo tehnološko že zdavnaj sposobni računalniško simulirati veliko več. C. Ripley (2005, str. 207) ugotavlja, da v trenutni arhitekturni praksi na zvok gledamo predvsem na dva načina. Prvi, in tudi najbolj pogosti, je povsem tehničen pogled, ki zvok obravnava kot element, ki ga lahko kontroliramo z znanjem akustičnega

inženirstva. To se dogaja v primerih projektiranja prostorov, ki morajo zadostovati določenim akustičnim zahtevam. Dober primer so koncertne dvorane, ki zahtevajo povsem svoje specifične pogoje. Primer iz vsakdanje prakse je naprimer soočanje z določili varstva pred hrupom. Za drugi pogled pa lahko rečemo, da je metaforičen arhitektura je zamrznjena glasba, kot jo imenuje Friderich Schelling. V praksi bi to tipično pomenilo, da za ustvarjanje arhitekturne forme uporabimo glasbeno strukturo. Ta način je manj pogost v uporabi, najdemo pa ga npr. v okenskih vzorcih samostana La Tourette, ki jih je za slavnega Lecorbusierja oblikoval njegov učenec in skladatelj Iannis Xenakis.

“Arhitektura je zamrznjena glasba.”

IANNIS XENAKIS - okna samostana La Tourette (vir: https://kibomkun.files.wordpress.com/2011/08/couventdelatourette_07.jpg)

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

prezentacija zvoka v arhitekturi

Po Ripleyjevem mnenju se arhitektura torej primarno prikazuje v vizualnih medijih, ne zato, ker bi stavbe obstajale zgolj vizualno (ker ne), temveč preprosto zato, ker arhitekti rišejo. Celo tistih nekaj izjem, ki v svoje delo vključujejo tudi zvoke, ki jih njihovi objekti povzročajo, se ne morejo izogniti problematiki, ki zadeva reprezentacijo zvočnega prostora. C. Ripley zaključi takole:

“...morali bi reprezentirati naše virtualne prostore, ne samo vizualno, temveč tudi zvočno...”

ČUDEŽ ZVOKA (vir: http://www.tunedcity.net/wp-content/uploads/2013/01/miracle.jpeg)

”Da bi zvok odigral pomembnejšo vlogo pri arhitekturnem oblikovanju (kar pomeni, da bi arhitekti prepoznali, da vsi objekti in prostori povzročajo hrup ter da imajo akustične lastnosti in da se te akustične lastnosti lahko manipulira za ustvarjanje arhitekture) bi bilo najprej potrebno razviti način kako reprezentirati zvok v stavbah. Z drugimi besedami, morali bi reprezentirati naše virtualne prostore, ne samo vizualno, temveč tudi zvočno, kar bi dovolilo klientom, oblikovalcem, študentom, da bi slišali predpostavljeni objekt prav tako dobro kot ga vidijo.” (2005, str. 207)

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

zgodovina

ZGODOVINA ZVOČNO-PROSTORSKEGA ODNOSA V prebiranju različne literature na temo prostora in zvoka sem naletel na članek ‚Hearing Architecture: Exploring and Designing the Aural Environment‘, kjer v predstavitvenem uvodu sledimo sprehodu čez zgodovino arhitekture skozi različne akustične lastnosti prostora. Ker celoten uvodni del članka podpira tematiko te naloge, sem se odločil, da poizkusim bistvene dele uvoda prevesti.

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

Zgodovinsko gledano, je zavest zvoka v preteklosti igrala pomembnejšo vlogo pri oblikovanju, kot pa jo ima danes. Ameriški zvočni umetnik Bill Viola komentira, da se antična arhitektura ponaša z neverjetnimi primeri akustičnega oblikovanja:

VITRUVIJ (desno) predstavlja ‘De Architecturo’ cesarju Augustu - upodobitev iz leta 1684 (vir: http://www.tunedcity.net/wp-content/uploads/2013/01/miracle.jpeg)

“Šepetajoče galerije, kjer se že najmanjši šum glasu materializira v oddaljeni točki na koncu hodnika ali pa popolna jasnost grških amfiteatrov, kjer govornika razločno posluša celotno občinstvo.” (Viola v: Sheridan in Van Lengen, 2003, str. 38)

Tukaj velja omeniti Vitruvija, ki iz zahodne perspektive predstavlja dober vpogled v rimsko znanje o akustiki. Njegovo pisanje nam prav gotovo lahko služi kot okvir, skozi katerega lahko gledamo in razumemo starogrško zavedanje zvoka, glasbe in arhitekture. Pomembno je dejstvo, da se je Vitruvij v svojih desetih knjigah o arhitekturi ravno toliko posvetil zvoku, glasbi in akustiki, kot se je krajinskemu oblikovanju, materialom in barvam nekaj, kar nam je danes v arhitekturnem pisanju razmeroma tuje. V svojih razpravah nam tako prikazuje temeljno razumevanje akustičnih fenomenov ter izkazuje prepričanje, da zvok in glasba še kako spadata v okvir arhitektovega znanja in dolžnosti.

“...Vitruvij se je v svojih desetih knjigah o arhitekturi ravno toliko posvetil zvoku, glasbi in akustiki, kot se je krajinskemu oblikovanju, materialom in barvam...”

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

V predliterarnih civilizacijah (npr. predabecedni Grčiji in Mali Aziji), so se primarne kulturne izmenjave in ohranjanje kolektivnega spomina odvijali le na spominskem nivoju, t. j. od ust do ust, z ritmi in melodijami nastopajočih bardov, ki so razširjene zgodbe epskih pesmi spreminjali v koherentne družabne dogodke primerne za njihovo občinstvo. Ti dogodki so se v tistih časih vedno odvijali slušno. Tako izkustvo, kot tudi naknadno spominjanje, sta se v principu naslanjala na poslušanje, kar pa ni bila zgolj vadba za ušesa. T. Sheridian in K. Van Lengen ob tem navajata tudi globlji vpliv na strukturo zavesti (2003, str. 38).

Vidimo lahko kako je bil zvok pomemben družbeni dejavnik in v takem predliterarnem prostoru so oblike stavb bolj sledile dinamičnim linijam sil, kot pa vizualnim, ortogonalnim linijam organizirane perspektive. Mreže in kubične forme se niso spontano razvijale, medtem ko je bilo krožnih, trikotnih in koničnih oblik v izobilju. Pogosto so se posvetne in sakralne strukture kombinirale na vizualno nehierarhične načine. Omenjena predliterarna arhitektura je le redko zrasla iz konteksta okolja (naravnega ali človeškega) in prostor, ki bi se pokoril perspektivni logiki in racionalizaciji, takrat še ni obstajal.

Oblike stavb so v predliterarnih časih bolj sledile dinamičnim linijam sil, kot pa vizualnim, ortogonalnim linijam organizirane perspektive.

SVETIŠČE PISISTRATID v Eleusisu (Grčija, 500 p.n.št.) - PERSPEKTIVNI SAKRALNI PROSTOR V KONTEKSTU PREDLITERARNEGA MESTA (vir: slika vzeta iz članka T. Sheridan in K. Van Lengen ‘Hearing Architecture: Exploring and Designing the Aural Environment’)

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

AKROPOLA NAD ATENAMI - rekonstrukcija G. Rehlender (vir: http://ancientrome.ru/art/artworken/img.htm?id=3131)

Vse pa se je obrnilo ob izumu grške fonetične abecede. Ta unikat med abecedami je bil prvi pisni sistem, ki je v celoti nadomestil zvočno komunikacijo pesmi in govorov s popolnoma vizualnimi simboli. Ti pa niso več imeli nobene semantične veze z vsebino, katero so prenašali. Fonetični sistem je torej zapisoval zvok posameznih glasov govora, ne pa simbolov ali piktogramov stvari samih in prav to je povzročilo veliko spremembo. Lahko rečemo, da je šlo za premik od ušesa k očesu oz. od slušnega k vizualnemu, kar pa je neposredno vplivalo tudi na prostor.

Lep dokaz za to lahko najdemo v “zreli” atenski Akropoli, ki se je formirala sredi obdobja Helenske arhitekture. Akustično gledano Akropola predstavlja nasprotje tradicionalni sakralni arhitekturi, ki se je samovključevala v zvoke vsakodnevnega življenja. Čeprav realistični reliefi in kipi še vedno nazorno prikazujejo epske vplive predliterarnih časov, Akropola ukaže sekvenco premišljenih vizualnih izkustev. Te visokoreflektivne ploščate površine so bile odprte proti nebu in jasno postavljene nasproti obkrožajočim ambientalnim zvokom Aten.

Akropola predstavlja akustično nasprotje tradicionalni sakralni arhitekturi, ki se je samovključevala v zvoke vsakodnevnega življenja

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

Skozi zgodovino lahko beležimo postopno prehajanje slušnega k vizualnemu, zato ni nič nenavadnega, da najdemo še druge dokaze o podobnih prehodnih obdobjih. Pri arhitekturi gotskih katedral, realiziranih 1400 let kasneje, se zgodba o slušno vizualnemu premiku ponovi; iz dolgega obdobja mirovanja se ponovno obudi literatura. Romanske in gotske oblike stavb so se namreč razcvetele prav v času, ko so bile severno in zahodno evropske otoške oralne kulture izpostavljene vplivom literature, in sicer skozi latinščino naučeno v cerkvah ter sledečimi pisnimi oblikami regionalnih dialektov. Čeprav so se ljudje vedno bolj in bolj zanašali na pisano besedo, se je močna slušna občutljivost predhodnih stoletij, podobno kot v času predliterarne Grčije, ponovno prenesla. Medtem ko je Akropola predstavljala nekakšen prostorski premik zvočno-epske preteklosti Grčije k vizualnemu prostoru, pa so evropske opatije in katedrale formirale niz sakralnih resonatorjev za ozvočevanje krščanske besede. Tukaj ni šlo toliko za prestavljanje ustnoizročene mitične preteklosti v vizualni prostor, temveč za ustvarjanje vizualnega ovoja okoli jedra slušnega izkustva bogoslužja. To so bile strukture, ki so zelo uspešno celostno operirale tako v vizualnih, kot tudi akustičnih okvirjih. Znani so zanimivi komentarji na prostorsko izkustvo samostana Le Thoronet:

“Ta ograjeni prostor je bil zgrajen na zelo preciznem, skoraj nadnaravnem akustičnem znanju. Tukaj vsak zvok, ki pade na tla /.../ generira polni spekter harmoničnih prizvokov… Ladja je tako zvočno občutljiva, da človeku postane jasno, da vsak gib telesa vpliva na prostornino zraka v prostoru.” (Rawlor v: Sheridan in Van Lengen, 2003, str. 39) Prav ta občutljivost na telo in njegove gibe je pogosto omenjana tudi kot eden iz med glavnih vplivov, ki so definirali ritmično in harmonično strukturo zahodne glasbe. Ta zanimiv pojav nakazuje dvosmernost zvočno-prostorskega odnosa, saj tokrat prostor narekuje zvočno obliko. Dolgi odmevni časi, ki jih ustvarjajo prostorni načrti latinskega križa, so zahtevali spremembe v kadencah in tonalnih razporeditvah pesmi. Z namenom, da bi se izboljšala razumljivost bogoslužja, so se ustalili in upočasnili ritmi. Tudi harmonije so se vertikalno še bolj nadgradile, da bi izkoristile akustično prekrivanje zaporednih tonov. Gotske katedrale so vizualno pogosto opisane kot “božji projektorji” - instrumenti za povečanje prenosa svetlobe skozi barvna stekla. Akustično pa jih lahko primerjamo z ogledali - kot strukture, ki ujamejo tavajoče minljive zvoke preteklosti in jih združujejo v sedanjosti.

Dolgi odmevni časi, ki jih ustvarjajo prostorni načrti latinskega križa, so zahtevali spremembe v kadencah in tonalnih razporeditvah pesmi.

(vir: http://static1.squarespace.com/static/54b52c92e4b043943fa81ff9/556b5d1fe4b0b179bd6c3df0/556b5d26e 4b0291017922174/1442254962963/pl+16+gray.jpg)

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

ANDREA PALLADIO - Teatro Olimpico (vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/39/1968Italia1081.jpg)

S tem ko se je razvijala glasbena kompozicija, se je razvijala tudi arhitektura, vendar ne vedno kot podpora ena drugi. Leon Battista Alberti (1404 1472) in Andrea Palladio (1518 - 1580), protagonista iz začetka in konca italijanske arhitekturne renesanse, sta zato posvetila veliko časa zvoku in glasbi po vitruvijevih zapisih. Ti poudarjajo osnovne proporcionalne kontinuitete glasbe in arhitekture. Za Albertija sta bila glasba in geometrija v svojem bistvu eno: “... glasba je geometrija prevedena v zvok. V glasbi so slišne prav tiste harmonije, ki določajo geometrijo hiše.” (Wittkower v: Sheridan in Van Lengen, 2003, str. 40) Za Palladi-a, je veljalo enako, pa čeprav je, vsaj v pisni obliki, manj teoretiziral o tem. Njegove stavbe v tlorisih in prerezih izrabljajo harmonične proporce. Ni dvoma o tem, da sta se oba, Alberti in Palladio, zavedala prvih zametkov nečesa, kar je bilo kasneje

na zahodu znano kot baročna glasba - orkestralna glasba bazirana na harmoniji, ki uporablja pihala, godala, tolkala in zgodnja trobila. V primerjavi z enostavnejšimi predhodnimi vokalnimi oblikami, kot so bili gregorijanski korali, moteti in himne, je ta glasba ustvarjala veliko bolj kompleksne zvočne kombinacije, kar je močno vplivalo na akustično obliko cerkva. In zopet se je odnos med zvokom in prostorom zasukal. Skozi stalno obračanje te vzročno posledične zveze lahko vidimo kako kompleksen je lahko zvočno-prostorski odnos. Če je gotska arhitektura vplivala na harmonično racionalizacijo glasbe, je renesančna glasba nasprotno povzročila postopno povečanje zvočne tenzije med novimi zvoki v glasbi ter samo arhitekturo cerkve. Ta deformacija je posledično vodila do razhoda med klasično glasbo in sakralno arhitekturo. Glasba je tako presegla svoj arhitekturni kontekst. Potreben je bil nov tip prostora, da bi se glasba primernejše slišala.

“... glasba je geometrija prevedena v zvok. V glasbi so slišne prav tiste harmonije, ki določajo geometrijo hiše.” (Wittkower v: Sheridan in Van Lengen, 2003, str. 40)

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

McKim, Mead and White - BOSTON SIMPHONY HALL (zgrajeno l. 1900) (vir: https://assets.goldstar.com/gse_media/114/10/1416507655-seating-SH_Pops.jpg?p=1)

Z 18. stol. je glasba tako prišla do zahteve, ki v arhitekturi do takrat še ni obstajala; oblikovati arhitekturo, ki bi sama po sebi orkestrirala posvetno izkušnjo glasbe ter bi omogočila akustične temelje za nadaljnje harmonične in kromatične eksperimente. Končni rezultat je bil osnovna oblika koncertne dvorane in prav ta tipologija je ostala presenetljivo konsistentna. Ta simbolni objekt združitve vizualnega in zvočnega prostorskega izkustva še danes reprezentira glasbo. Glasbeniki so bili v začetku postavljeni tako, da so tvorili žariščno točko občinstva in da so bili kar najbližje večini slušateljev. Najprej so to reševali s preprostimi pravokotnimi volumni, s časoma pa so jih nadomestile pahljačaste

dvorane. Bližina pa ni vedno zagotavljala tudi boljšega slušnega doživetja. S tem, ko so se pahljačaste oblike širile, se je večal tudi časovni zamik med direktnim zvokom z odra ter odbitim zvokom stranskih sten dvorane. Večji kot je bil zamik, slabša je bila akustična intimnost, in občutek, da je glasba blizu, se je zmanjševal. Z večnadstropnimi sedišči so bili stranski zidovi lahko bližje, ampak so balkoni, z lastnimi akustičnimi efekti, povzročili, da se je zvok pogosto neenakomerno porazdelil po različnih delih dvorane. Zgodovina koncertnih dvoran je v bistvu zgodba o idealu: kako ustvariti arhitekturo, ki ima konsistenten akustični ovoj znotraj čim večjega prostora?

Zgodovina koncertnih dvoran je v bistvu zgodba o idealu: kako ustvariti arhitekturo, ki ima konsistenten akustični ovoj znotraj čim večjega prostora?

Alvar Aalto - FINLANDIA (zgrajeno l. 1971) (vir: https://www.finlandiatalo.fi/sites/default/files/finlandia_house.jpg)

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

Prava ironija pa je, da se je mnogo velikih koncertnih dvoran oblikovalo, preden so se sploh razvile osnovne formule akustične znanosti. Kar seveda pove nekaj tudi o procesu akustičnega oblikovanja; objektivne meritve nam do neke mere lahko pomagajo, vendar je rešitev problema na koncu vedno subjektivna. Leta 1895 je Wallace Clement Sabine, sedemindvajsetletni asistent fizike na Harvardu, raziskoval slabe pogoje za poslušanje in govorjenje v predavalnici Richarda Morrisa v muzeju Hunt’s Fogg Art. Za tisti čas razmeroma velika predavalnica je predstavljala glavni pogovorni prostor v muzeju. Mere prostora so bile dobre in vizualno je ustrezala vsem pogojem univerze, vendar

pa je bila akustika porazno slaba. Poslušalci preprosto niso razločno slišati predavatelja na odru. Sabine je skozi serijo iznajdljivih poizkusov in pikolovskih opažanj odkril inverzno razmerje med količino akustičnega absorbcijskega materiala v prostoru ter njegovim odmevnim časom. To je formiralo temelje za teorijo arhitekturne akustike, ki jo je, vse do svoje smrti leta 1919, uporabil na številnih pomembnih stavbah. Treba je poudariti, da Sabine niti slučajno ni imel merskih orodij, kot jih poznamo danes. Vseeno mu je, po mnenju mnogih, uspelo oblikovati eno najboljših koncertnih dvoran na svetu - Symphony Hall v Bostonu.

Objektivne meritve nam do neke mere lahko pomagajo, vendar je rešitev (akustičnega) problema na koncu vedno subjektivna.

Wallace Clement SABINE (1868 – 1919) (vir: http://www.kuleuven.be/bwf/onderwijs/zaal/images/wallace.gif )

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

Mies van der Rohe - KONCERTNA DVORANA (vir: http://acdn.architizer.com/thumbnails-PRODUCTION/17/ac/17ac9fb73a385646c1e1b599527b48b9.jpg)

Nato pa se je zgodilo 20. stoletje in z njim nov preobrat. Moderna arhitektura, z namero ustvariti univerzalni arhitekturni jezik za dobo mehanizacije, zvoka namreč ni vključevala v svoj razvoj. Namesto tega je gradila na funkcionalnosti, ekonomičnosti konstrukcije in ekspresije strukture - na principih, ki so vodili do razširjene uporabe vizualnih paradigm oblikovanja. Taki prostori v kombinaciji z visoko reflektivnimi materiali (npr. steklo, železo in beton), so bili nagnjeni k številnim akustičnim problemom: od prevelikih odmevov in nezaželenega hrupa, do svojevrstnih resonanc, ki so določene frekvence poudarjale, druge pa zadušile. Tendenca moderne

arhitekture po odpravi ornamenta je vodila do prostorov, ki nimajo fizičnih pogojev, da bi enakomerno razpršili zvočno energijo. Pojavu v takih prostorih pravimo akustično bleščanje. Gledano iz zvočne perspektive, se je večina moderne arhitekture razvila v serijo neskončno odmevajočih, zrcalnih prostorov. Do časa, ko so bili znanstveni akustični principi končno dosegljivi oblikovalski stroki, je estetično gibanje že pridobilo moment in akustično oblikovanje je bilo tako omejeno izključno na sanacijo stavb. Tako se tehtnica zopet prevesi na vizualno stran.

Tendenca moderne arhitekture po odpravi ornamenta je vodila do prostorov, ki nimajo fizičnih pogojev, da bi enakomerno razpršili zvočno energijo.

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

Zgodovina nam nazorno kaže dve stvari. Prvič, kako hitro se človek prepusti prevladi vizualnega nad ostalimi čuti. In drugič, kako se dolgoročno slušni aspekt zelo subtilno, a vztrajno vrača nazaj v človekovo zaznavo. Torej se boj med vizualnim in ostalimi čuti v nedogled ponavlja. Kljub temu se vedno pojavijo dela, ki to dvojnost lahko presežejo. Tak primer iz časa moderne je npr. Phillipsov paviljon (Le Corbusier, Iannis Xenakis, Edgard Varese). Kot unikat med zgodnjimi modernimi deli je bil že od začetka zasnovan kot oboje: vizualna in zvočna izkušnja. Čeprav je bil objekt namerno organiziran okoli serije zvočnih konceptov in strategij, se je njegova končna podoba izkazala tako vizualno fascinantna, kot je bila fascinantna njegova akustična sposobnost oblikovati zvok.

Obstajajo dela, ki presegajo dvojnost boja med vizualnim in ostalimi čuti.

Le Corbusier, Iannis Xenakis in Edgar Varèse - PHILIPSOV PAVILJON (vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e7/ Expo58_building_Philips.jpg)

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

oris lastnosti

ŠTUDIJA ZNANSTVENIH ČLANKOV NA TEMATIKO ZVOKA IN ARHITEKTURE Zgodovina odnosa zvoka in prostora pa se nadaljuje v sedanjost. In kljub vsej nadvladi vizualnega nad slušnim lahko od 70. let prejšnjega stoletja opažamo porast zanimanja za zvok in prostor, saj je od takrat nastalo lepo število akademskih člankov, knjig in raziskovalno umetniških inštalacij. Ti zapisi nam lahko služijo kot osnovni oris zvočno-prostorskega odnosa in s tem pripomorejo k boljši ozaveščenosti strokovne javnosti glede že prej omenjene problematike. V nadaljevanju se bomo sprehodili skozi nekatere iz med njih.

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

(1) Leitner začne svoj manifest z analogijo v geometriji, tako, da najprej definira povezavo z njenimi osnovnimi gradniki: “Linija je sestavljena iz neskončne serije točk, s katerimi lahko definiramo prostor. Zvočno linijo lahko ustvarimo, če se zvok premika čez serijo točkovnih izvorov zvoka - npr. zvočnikov.” (1977) BERNHARD LEITNER (vir: http://4.bp.blogspot.com/-xKkzOpm4eKY/TpwHUk73UqI/AAAAAAAAAyU/ wBdrF7XwYC8/s1600/leitner.jpg)

S takim eksperimentalnim raziskovanjem zvoka in prostora se že od leta 1977 ukvarja arhitekt Bernhard Leitner, ki je med drugim istega leta objavil tudi Manifest zvočnega prostora. V njem je predpostavil 9 točk, ki definirajo njegovo delo in jih do danes še vedno uporablja v svojih instalacijah in arhitekturi. Njegov manifest se mi zdi celovit prikaz uporabnosti zvočno-prostorskega medija, hkrati pa lepo opisuje osnovne lastnosti in razsežnosti besedne zveze zvočni prostor. Oglejmo si ga malce bolj podrobno.

Iz tega sklepa, da lahko prostor podobno kot z linijami, zarišemo tudi z zvokom, kar ustvari povsem drugačen pogled na prostor. (2) Prepričan je namreč, da je potrebno premisliti in na novo definirati besedo prostor. Po njegovi definiciji se prostora ne da doživeti naenkrat. Prostor, ki ga opisuje ima svoj začetek in konec. Obstaja kot zaporedje zvočnih senzacij, kar pomeni, da je v svojem bistvu časovni pojav. Trdi, da se “prostor odkriva, razvija, ponavlja in transformira v času.” (1977) (3) Ukvarja se predvsem z zvočno-fizikalnimi izkustvi prostora in objektov, glavni poudarek njegovega dela pa je odnos med grajenimi zvočnimi strukturami ter človeškim telesom. (4) Človek zvočnega prostora ne dojema zgolj z ušesi, to je le del celotne človekove zvočno fizikalne zaznave. “Akustično stimulacijo - zvočno informacijo absorbiramo s celotnim telesom, /.../. In to je zelo pomembno za grajenje prostorov z zvokom.” (1977) (5) Osnovni gradniki zvočnega prostora so torej nosilci zvočnega sporočila, ti pa so distribucija zvočnega izvora, smer in hitrost premikajočega se zvoka ter jakost, frekvenca in barva zvoka. (6) V času, ko je bil manifest zapisan, ni bilo podobnih metodologij, ki bi jih Leitner v svojem delu lahko uporabil, zato je že spomladi leta 1971 sam začel z eksperimenti, saj se fizikalne reakcije zvočnega pritiska na telo ne da preverjati na risalni deski. Postavil je strukture, s katerimi je testiral različna zvočna gibanja po prostoru in kako to vpliva na človekovo prostorsko zaznavo. (7) Za določanje zvočnih prostorov je uporabljal najbolj preproste zvoke (npr. transiente ali sintetizirane zvoke), s čimer se je želel izogniti konvencionalnim glasbenim izkustvom, ki bi na kakršenkoli način interferirali in spreminjali prostorsko zaznavo. Za podporno konstrukcijo je uporabljal 4-metrske lesene elemente, na katerih je bilo pripetih različno število zvočnikov. Te je lahko prosto premikal in sestavljal glede na potrebe eksperimenta. Gibanje zvoka po teh strukturah je empirično analiziral in si zapisoval rezultate.

(8) Ugotovil je, da je možno z zvočnim vokabularjem ustvarjati povsem nove prostorske oblike in izraze, kar predstavlja potencial za drugačne zaznave. Trdi, da “... predvsem jakost, ritem in hitrost gibajočega zvoka, ter njihove variacije ustvarjajo obliko prostora.” Zvočni prostor ima povsem svoje psiho-fiziološke dimenzije kot so vlečenje, raztezanje, vodenje, poskakovanje... Povečevanje jakosti zvoka lahko uporabimo kot “elementarno napravo, za poudarjanje usmerjenega gibanja zvokov.” (1977)

Bernhard Leitner:

Tako lahko npr. usmerjenemu sporočilu približujočega se zvoka, ki ga že sami po sebi zaznamo kot crescendo, s postopnim povečevanjem povečamo intenziteto. Opisuje t.i. usmerjene prostore (angl. directional spaces), ki kanalizirajo, porivajo, vodijo fizične senzacije in niso samo variacije usmerjenega poslušanja. Prostori postajajo neodvisni od oblike, saj že s spremembo hitrosti zvočnega vzorca povsem spremenimo zaznavo le-te. Zgoščevanje in razširjanje časovnih dogodkov, accelerando in riterdando, imenuje kot determinanti prostora, kjer riterdirane sekvence učinkujejo kot fizična razbremenitev, akcelerirane pa povzročijo efekt utesnjenosti. Leitner loči v svojih eksperimentih prostorski in zvočni nivo, ki pa sta med seboj povsem neodvisna, saj narava programa sekvence (npr. “svingajoči” prostor, prostor navpičnega crescenda) obstaja neodvisno od specifičnega zvočnega programa.

MANIFEST ZVOČNEGA PROSTORA

“Zvočni program, skozi svojo barvo, frekvenco in hitrost, doda novo paleto izraznih možnosti tistim, ki so že vsebovane v prostoru. Prostorski in zvočni program,” torej prostor in zvok, “se lahko dopolnjujeta na različne načine.” (1977) (9) Svoja dela označuje kot zvočno-prostorske instrumente, ki samosvoje določajo gibanje zvoka in s tem gradijo prostor. Podobno kot se na glasbenem instrumentu lahko zaigra več kompozicij, se lahko tudi tukaj ustvari več različnih prostorskih percepcij. Nedvomno ima zvok zelo močan vpliv na prostorsko dojemanje, kot pravi Leitner celo tako močan, da z nosilci zvočnega sporočila, kot osnovnimi gradniki, prostor lahko tudi gradimo. Njegov manifest bi lahko primerjali z rezultati raziskave zaprtega laboratorija, kjer v kontroliranih pogojih preučujejo specifične lastnosti določene materije. Njegovo raziskovanje lahko opišemo kot preučevanje pojava iluzije prostora v mediju zvočnega prostora.

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

Odgovor najdemo v zvočni arhitekturi (Blesser in Salter, 2007), pomeni pa skupek tistih lastnosti prostora, ki jih zaznamo s poslušanjem. Ustvari jo kompozit številnih površin, objektov in geometrij v zapletenem okolju. S tem ko zaslišimo kako zvok iz večih virov interferira z različnimi prostorskimi elementi, zvočni arhitekturi dodelimo določeno zvočno identifikacijo podobno, kot bi odmev zaznali kot del zvočne informacije stene. Kompleksnost zvočnega doživetja pa se manifestira na najmanj štiri načine. Prvič, ima velik vpliv na naše socialno obnašanje. Poseduje lastnost, na eni strani določanja in spodbujanja zasebnosti ter na drugi krepitve socialne kohezije. Drugič, omogoča orientacijo in navigacijo po prostoru. Zvok podaja dodatne informacije o predmetih in prostorih, v primeru izgube vida, pa ga lahko dejansko tudi nadomesti. Tretjič, močno vpliva na našo percepcijo estetike prostora. Če bi odstranili iz prostora vse akustične lastnosti, bi tak prostor postal povsem

dolgočasen in sterilen. Prav tako kot lahko z vizualnimi olepšavami približamo prostor očem, lahko z akustičnimi popravki ali zvočnimi dodatki prostor približamo ušesom. Četrtič, zvočna prostorskost izboljšuje našo dojemanje glasbe in glasu. Akustične lastnosti prostora se namreč združijo z izvornim zvokom v povezano zvočno doživetje. Prostor tako postane instrument za razširitev in nadaljevanje zvočne ali glasbene umetnosti, ki se dogaja v njem. Ti štirje aspekti doživljanja zvočnega prostora sovpadajo s štirimi prvinami zvočne arhitekture (socialna, navigacijska, estetska in glasbena prostorskost), ki so do neke mere prisotni v vsakem prostoru. B. Blesser in L. R. Salter menita, da ti predstavljajo osnovni temelj za vrednotenje jezika zvočne arhitekture. Zvočni arhitekt, ki deluje kot družbeni inženir in umetnik, je torej nekdo, ki izbira specifične zvočne lastnosti prostora glede na to, kaj je zaželjeno v določenih kulturnih okvirjih. (2007, str. 5)

Blesser in Salter: ZVOČNA ARHITEKTURA

(vir: http://assets.dwell.com/sites/default/files/2012/12/13/the-world-of-sound-ear.jpg)

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

Bernhard Leitner - SERPENTINATE (vir: http://www.georgkargl.com/de/node/4657)

Zvočna arhitektura je sestavni del zaznavnega prostora. Zaznavni prostor pa je tesno povezan s socialnim prostorom. Gre za prepletajoče se definicije, zato je mogoče sklepati, da so vplivi zvočne arhitekture na socialni prostor zelo aktualni glede na današnjo raznoliko naravnanost do prostora. Zaznava zvočnega prostora pa ni vezana le na sluh, kot že poprej ugotavlja Leitner; zvok zaznavamo s celotnim telesom. Gre torej za zelo temeljno človekovo izkustvo, ki je tako vtkana v samo zaznavo okolja, da je včasih težko sploh izluščiti vse vplive, ki jih zvok lahko ima. Zaradi svoje »nematerialnosti«, kot ga v osnovi dojemamo, so tej vplivi pogosto zakriti z drugimi bolj agresivnimi, predvsem vizualnimi dražljaji iz okolja. Rečemo lahko, da zvočna arhitektura soobstaja z našim »primarnim« vizualnim prostorom, vedno pa se med njima vzpostavi nekakšen odnos. Nivo zavedanja tega »sekundarnega« prostora pa je odvisen od vsakega posameznika. Gre za čutno vrlino, ki se, kot smo poprej razbrali iz zgodovine, pojavlja in izginja, odvisno od socialnih naravnanosti človeške civilizacije. Zvočna arhitektura ni nekaj trajnega, temveč se konstantno spreminja, kot meni že Leitner. Gre za stalno definicijo novega. Po »Teoriji momentov« (Lefebvre, 1974) gre za branje mestne strukture skozi različne momente in ne monumente.

Pomemben je dogodek, ne trajanje. Mestni prostor (in s tem tudi zvočna arhitektura) torej nima več samo prostorske problematike, dobil je časovno dimenzijo. Poleg tega, kje se kaj dogaja, je postalo pomembno tudi kdaj in koliko časa. Glavno je trenutno dogajanje, kjer je sedanjost pomembnejša od prihodnosti ali preteklosti. V kolikor nam lahko vizualni prostor še nekako agresivno vsiljuje določene ideje, kar med drugim s pridom izkoriščajo mediji, pa je zvočni prostor dosti slabši prevodnik direktnega pomena. Podobno kot v objektih minimalistične umetnosti (umetniško gibanje v 60. letih prejšnjega stoletja), gre tudi pri zvoku (in zvočni arhitekturi) za neko pomensko praznino, ki jo uporabnik določa sam, glede na svoje predpostavke. Tak način delovanja na prostor je po mnenju mnogih delujočih na tem področju umetnosti ključnega pomena pri generiranju sodobnega javnega prostora, ki uporabniku omogoča iskanje pomenov, ne pa vsiljevanje idej. Iz minimalizma se je med drugim razvil tudi t.i. sound art ali zvočna umetnost, ki je pomenil velik premik v ozaveščanju javnosti o zaznavi zvočne arhitekture. Tako najdemo kar nekaj še vedno delujočih zvočnih umetnikov, ki izhajajo iz popolnoma različnih strokovnih ozadij. Naj omenim samo nekaj pomebnejših, kot so že prej omenjeni arhitekt Bernhard Leitner, glasbenik Max Neuhas, sociolog Bill Fontana...

ZVOK IN SOCIALNI PROSTOR

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

Delovna skupina projekta WORLD SOUNDSCAPE - R. M. Schafer (prvi z leve) (vir: http://www.sfu.ca/~truax/WSP1.jpg)

Zelo je zanimiv odnos, ki ga ima zvoka do konkretnega prostora. Vzpostavlja se namreč dvojnost odnosa med njima. Po eni strani, lahko zvok direktno navezujemo na fizično lokacijo prostora (place), hkrati pa še vedno obstaja kot ločena entiteta, prosta kakršnih koli fizičnih navezav (space). Lep primer je današnja poplava prenosnih predvajalnikov glasbe, kjer je pri uporabi le teh, lepo vidna potreba po možnosti ločitve posameznika iz družbe. Gre torej za beg, umik posameznika v svoj prostor, ki v tem primeru ni izrazito konkreten, vendar so njegovi učinki zelo dobro zaznavni. Ugotavljamo, da se tudi v zvočnem prostoru ustvarja razlika med javnim in zasebnim prostorom. Torej je fizična meja med javnim in zasebnim zabrisana še bolj, kot si morda mislimo, ali pa je morda sploh ni. Gibamo se nekje vmes med dvema skrajnima točkama, med ločenostjo in vpetostjo v družbo, in vse to se dogaja ne glede na konkretne prostorske omejitve. Še eno odkritje preseganja konkretnega prostora z zvočnim najdemo v primeru orkestra West – Eastern Divan, kjer gre za projekt ne le preseganja fizičnih mej, temveč tudi političnih konfliktov. Z namenom promovirati mir med narodoma, so se v istem orkestru združili izraelski in palestinski glasbeniki. Potreba posameznikov po vpetosti v družbo kot celoto je presegla lokalne politične meje, zato so se združili v konkretnem zvočnem in socialnem prostoru. Potrebno je omeniti tudi simbolno vrednost, ki jo lahko zvočna arhitektura ima. To se je zgodilo v primeru mesta Dunaj, ki je v svetu znano kot »mesto glasbe«. Gre za fizični prostor, ki že od nekdaj predstavlja eno od glavnih prizorišč produkcije klasične glasbe. Zvočna arhitektura očitno poseduje tudi lastnost, da lahko postane simbol fizičnega prostora oz. da je njen zvočni prostor vezan na fizični

prostor. Ravno nasprotno pa bi lahko rekli za klasično glasbo, ki jo predvajajo na podzemni železnici v Seulu. Ko zaslišimo znano klasično melodijo evropskega izvora nekje na podzemni v Južni Koreji, zvočna arhitektura dobi globalni status in popolnoma izgubi svojo navezavo s fizičnim prostorom. Simbolnost nekega zvočnega prostora pa je na svojevrsten način vezana tudi na kontinuiteto. M. Schafer, v okviru svojega mednarodnega projekta World Soundscape Project, po različnih svetovnih prestolnicah ohranja zvoke, ki bodo v naslednjih desetletjih povsem izginili. Iz njegovega zvočnega opisa lovskega rogu lahko sklepamo, da stvar presega meje preprostega snemanja ogroženih zvokov:

ZVOK IN KONKRETNI PROSTOR

“Lovski rog nam prinese veliko pomensko bogastvo. Na nivoju signalizacije zagotavlja kodo, ki jo razumejo vsi sodelujoči. Na drugem nivoju zavzame simbolično pomembnost, ki sugerira odprte prostore in naravno življenje podeželja. Prav tako lahko govorimo o lovskem rogu kot arhetipu. Samo zvočni simboli, ki se prenašajo naprej stoletje za stoletjem, se lahko kvalificirajo za to oznako, saj nas prepletajo s starodavno dediščino naših prednikov, ki nam daje kontinuiteto na najgloblji ravni zavesti.” (1977, str 62) Če lahko zvok sugerira prostor, ali ne bi bilo potem ob vizualni kontinuiteti smiselno razmišljati tudi o kontinuiteti zvočnega prostora arhitekture? Na podlagi tega bi lahko bili kot stroka bolj prilagodljivi glede načrtovanja prihodnosti, saj gre tukaj za “nematerialen” medij, ki v določenih primerih ponuja možnost preseganja problematike povezane s fizičnim prostorom.

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

praksa

NAVEZAVA NA ARHITEKTURNO PRAKSO Kako lahko ukvarjanje z zvokom in zvočnimi pojavi arhitekturi koristi? V nadaljevanju bi rad predstavil nekaj praktičnih analitičnih metod, ki sem jih zasledil v literaturi. Pomenijo prvi korak pri vključevanju zvočnega zavedanja v arhitekturnem projektiranju. Te metode so trenutno že v uporabi po različnih eksperimentalnih seminarjih naprednih arhitekturnih šol po svetu.

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

Z napredovanjem tehnologije snemanja v zadnjih letih, ima odslej vsakdo možnost proizvajati tudi visoko kvalitetne zvočne posnetke. Ti bi arhitektom, podobno kot npr. fotografije lokacije, lahko služili za podrobnejšo analizo. Najbolj očitna bi bila uporaba zvočnih posnetkov v obliki slušne skicirke. Arhitekturna skica narejena na lokaciji, se poleg arhitekturnega detajla, v enaki meri ukvarja tudi z atmosfero in seveda z razpoloženjem (okolja in risarja). Tako lahko rečemo, da je proces skiciranja enako pomemben kot sama skica. Ko pogledamo skicirko, se nam na podlagi preprostih skic, vrste črnila, barve in oblike papirja, izoblikuje zgodba, ki močno presega uporabnost nekaj nesmiselnih črt na papirju. (Kohlmaier, 2011, str. 5-6)

PROCES SKICIRANJA

(vir: http://www.rogerfitzgerald.com/wp-content/uploads/2012/08/RogerFitzGerald_profile1.jpg)

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

Vtis takšne analize pa se lahko tudi preprosto nariše. Justin Benett je razvil preprosto metodo za risanje zvočnih krajin t.i. sonografsko karto (angl. sonographic map) (Kohlmaier, 2011, str. 7). Na podlogi postavimo slušatelja v center, kjer se sekata dve pravokotni osi. Ti določita preprosti prostorski sistem, obkrožen s krogom, katerega obod določa doseg vidnega polja iz slušateljevega stojišča. Zvoke in pripadajoče podrobne opise narišemo na karto, kar ustvari presenetljivo efektiven medij za posnetek in komunikacijo specifičnih zvočnih lastnosti prostora.

SONOGRAFSKA KARTA

SONOGRAFSKE KARTE narejene na delavnici zvočnega umetnika Justina Benneta (vir: http://www.londonmet.ac.uk/media/london-metropolitan-university/london-met-photos/faculty-photos/the-cass/research/Sonographic-maps-made-by-students-in-Justin-Bennets-masterclass-Musarc.jpg)

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

Če te ugotovitve prenesemo v zvok dobimo t.i. metodo pozornega poslušanja ali koncept zvočnega sprehoda (angl. soundwalk) (1977, str. 252), ki ga je razvil M. Schafer, kot metodo identifikacije zvočnih lastnosti zvočne krajine (angl. soundscape - vsak del znotraj zvočnega okolja, ki ga smatramo za del študije).

Znotraj tega pojma, deli tri različne vrste zvočnih pojavov (angl. sound event - najmanjši samostojen delec zvočne krajine, kot ga definira človeško uho):

METODA ZVOČNEGA SPREHODA

VODILNI ZVOKI (angl. keynote sounds), ki so stalni in predvidljivi za določeno okolje; ZVOČNI SIGNALI (angl. sound signals ali figure sounds), ki se pojavljajo v ospredju perspektivnega fokusa in so lahko prijetni ali moteči; in RAZPOZNAVNI ZVOKI (angl. soundmarks), ki jih označimo kot značilne zvoke za določeno okolje. S to osnovo, ki ji dodamo še posnetke iz lokacije, lahko sestavimo zvočni kolaž, ki nam poda nekakšen zvočni vtis lokacije.

SNEMANJE IN POSLUŠANJE ZVOČNE KRAJINE (vir: http://walk.uk.net/wp-content/uploads/2013/04/walk-0187.jpg)

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

T. Sheridan in K. Van Lengen omenjata rekurzivno snemalno študijo (angl. recursive recording study), ki sta jo pri analizah uporabila s svojimi študenti in jo tudi opisujeta v svojem članku (2003, str. 42-43). Proces rekurzivnega snemanja je prvi demonstriral glasbenik in umetnik Alvin Lucier, v svoji instalaciji ‘I Am Sitting in a Room’(1981). Proces se začne s snemanjem ambientalnega zvoka in/ali specifičnega nabora zvokov v prostoru. Sledi predvajanje posnetega nazaj v prostor, ki ga posnamemo še enkrat. Drugi posnetek se nato spet predvaja v prostor, ki ga zopet posnamemo še tretjič in tako naprej. Ta metoda ustvari kompoziten zvok sestavljen iz naravnih frekvenc prostora. Skozi ponavljajoče se snemanje, se na posnetku prikažejo

naravne akustične konture prostora. Ta metoda je posebno uporabna pri demonstraciji akustičnih kvalitet sobe, saj lahko spremljamo kako se z vsakim posnetkom postopoma kažejo specifične ambientalne lastnosti, ki se na koncu združijo v ojačeno verzijo prvotnega posnetka. Metoda ne spremeni akustičnih pogojev v numerične vrednosti, kot npr. to stori meritev odmevnega časa; tukaj meritev ostane zapisana v zvočni formi. Sheridan poroča, da so se študenti po opravljenem preizkusu bolj zavedali kako se soba odziva na običajne glasove (npr. njihove glasove, zvoke gibanja in hrup inštalacij). Na koncu semestra, ko študenti posnetkov niso slišali tri tedne, so še vedno lahko identificirali prostore na podlagi zvočnih posnetkov.

REKURZIVNA SNEMALNA ŠTUDIJA

ALVIN LUCIER med izvajanjem performansa ‘I am sitting in a room’ (vir: https://i.ytimg.com/vi/46e1Y4TefZk/maxresdefault.jpg)

LJUBLJANA 2016

#2 Teorija

V zadnjem času je prišel v uporabo izraz t. i. auralizacija, kot komplement že znani prostorski vizualizaciji. Omogoča nam, da na arhitekturno oblikovanje pogledamo iz povsem novega vidika in s širšo paleto dinamičnih domišljijskih procesov. V povezavi z digitalnimi vizualnimi modelirnimi sistemi, ki so nam trenutno na voljo, lahko arhitektura postane gradnja prostorskih pripovedi znotraj virtualne realnosti. Program Catt Acoustic npr. predstavlja enega iz med pionirskih primerkov, kjer lahko s funkcijo walktrough hkrati simuliramo hojo skozi vizualno in zvočno arhitekturo.

Po mnenju profesorja arhitekture N. McLachlana (2000) bo preteklo še nekaj časa, preden se bo arhitekturna stroka lahko vključila v proces akustičnega oblikovanja, saj je le peščica ljudi, izobraženih na področju računalniške glasbene kompozicije in primernih za tovrstno delo. Če pa bomo v 21. stoletju hoteli izboljšati kvaliteto naših življenj, se bodo s temi novimi orodji morali soočiti prav vsi oblikovalci.

AURALIZACIJA

Primer odprtokodnega programa za auralizacijo ‘openPSTD’ (vir: http://www.openpstd.org/images/Showcase_openPSTD.jpg)

LJUBLJANA 2016

#3 METODOLOGIJA

LJUBLJANA 2016

#3 Metodologija

zvok v procesu projektiranja

Da bi ugotovili, na kakšen način lahko vnesemo zvok v samo oblikovanje arhitekture, je potrebno pogledati globje v sam proces arhitekturnega projektiranja. Ta v grobem zajema tri korake; analizo, vrednotenje in oblikovanje. Gre predvsem za subjektiven proces, saj je končni rezultat odvisen od naše interpretacije vhodnih podatkov. Tako lahko s preprostim dodajanjem različnih zvočnih (ali drugih) analiz bistveno oplemenitimo končni prostor.

ANALIZA OBSTOJEČE LOKACIJE

Na dani lokaciji obstajajo že obstoječi pogoji, ki jih lahko zaznavamo z različnimi, v našem primeru vizualnimi in zvočnimi analizami.

RAZBIRANJE PARAMETROV

Dobljene abstraktne analize subjektivno prevrednotimo in izluščimo za nas pomembne parametre.

OBLIKOVANJE PROSTORA

PARAMETER je konstanta ali spremenljivka, ki ima v določeni funkcijski povezavi viden ali izjemen pomen

Ti narekujejo oblikovanje prostora tako, da končni rezultat predstavlja arhitekturo, ki se vpenja tako v zvočni kot tudi vizualni prostor.

LJUBLJANA 2016

#4 ANALIZA

LJUBLJANA 2016

#4 Analiza

širše območje obdelave

Vrh Sv. Treh Kraljev

Praprotno Brdo

Rovte Kalce

Medvedje Brdo

ja bl

Rovtarske Žibrše

Lju

Žibrše

Hotederšica Novi Svet

Ravnik

Logatec

Sp. Novi Svet

Kalce

je mesto in občinsko središče v osrednjem delu Logaške kotline ob cesti Ljubljana - Postojna, 7.616 prebivalcev. Nekdanje vasi (Dolenja vas, Čevica, Martinj hrib, Brod, Blekova vas, Cerkova vas, Gorenja vas), ki so se razvile ob starih cestah na robu kotline, se stapljajo v enotno naselje; središčni del se je do leta 1980 delil na Gorenji in Dolenji Logatec.

Garčarevec

Jakovica

Laze

LOGATEC, kot eno najhitreje razvijajočih se mest v Sloveniji, je bilo v zadnjih letih zoperstavljeno velikim spremembam. Izgradnja dveh industrijskih con in bližina glavnega mesta sta glavna razloga, da je Logatec postal IDEALNO SPALNO NASELJE v zaledju Ljubljane.

obsega planote in vmesna polja na jugozahodu Ljubljanske kotline. V sedanjih mejah obstaja od leta 1970 in združuje 19 naselij. Leta 2016 šteje 11.343 prebivalcev. Večji del neagrarnih dejavnosti se razvija v prometno dobro dostopnih naseljih Logaške kotline, kar je tudi omogočilo nadpovprečno rast prebivalstva. Na območju občine je več arheoloških najdišč (prazgodovinska naselbina Gradišče, antična grobišča in ceste, poznoantična kraška zapora Vrh Brsta), naravnih in kulturnih znamenitosti (Račevsko jezero, lipov drevored, Notranjski regijski kraški park, Planinsko polje).

Kališe

n toj

MESTO LOGATEC

s Po

OBČINA LOGATEC

(vir: osebni arhiv)

LJUBLJANA 2016

#4 Analiza

ožje območje obdelave

Izbrana lokacija leži ob Notranjski cesti, ki povezuje center Dolenjega Logatca z obvoznico. Veliko travno površino obkrožajo raznovrstni ambienti: severno stanovanjska gradnja (stanovanjsko naselje Nova vas), vzhodno sakralno pokopališče z mrliško vežico, na jugu naravni ambient reke Logaščice, čez njo pa zopet stanovanjska gradnja (stanovanjsko naselje Sončni log).

pogled iz vhoda vrtca proti lokaciji, v ozadju pogledi na Ženček (565 m) in Srnjak (919m)

kamnito obzidje pokopališča in ohranjen vhod

sakralni ambient pokopališča

pogled od južnega roba pokopališča proti lokaciji

most čez reko Logaščico, poleg prenovljena Kavčičeva žaga

slap na reki Logaščici

pogled na stanovanjski predel Nove vasi proti centru, v ozadju vidni dve dominanti - zvonik

območje obdelave

cerkve sv. Nikolaja ter stolpič stare občinske stavbe 8

pogled od severnega roba lokacije po Notranjski cesti, zadaj Gradišče (646 m)

200

(vir: https://maps.google.com/)

točka izkustva

SLIKE LOKACIJE (vir: osebni arhiv)

100 LJUBLJANA 2016

#4 Analiza PREGLED OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPN) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja DL-233

Enota sega na varovano arheološko območje EŠD 11102 Logatec - Arheološko najdišče Tabor, Gorenji in Dolenji Logatec. V primeru posegov na registrirano arheološko dediščino je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave, ki zajemajo podrobnejše ovrednotenje arheološkega najdišča in glede na rezultate posebne ukrepe varstva ali morebitno nadzorovano odstranitev dediščine. Višinski gabarit in oblikovanje večstanovanjskega objekta naj bo prilagojeno značaju objektov trškega jedra.

program in zahteve občine

Z območja zelenih površin CD območje centralnih dejavnosti SS območje stanovanj nevarnost poplav Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja DL-117

Območja naj se ne utrjuje, zasipava, nasipava ali kako drugače posega vanj. Potrebno je ohranjati morfologijo terena.

Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja DL-118

S strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine se priporoča, da naj bo višinski gabarit in oblikovanje objektov prilagojeno značaju trškega jedra. Južni del enote urejanja prostora se nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja tam dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 473,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje. Pred pripravo PGD dokumentacije je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave in glede na rezultate še nadaljnje morebitne raziskave in zaščitna izkopavanja. V soseski naj se spodbuja ogrevanje z okolju prijaznimi energenti (obnovljivi viri energije, zemeljski plin).

reka konfliktno območje

Zaradi vse pogostejših poplav je namembnost tega območja vprašljiva. Z vstavljanjem primernega programa lahko območje, kljub poplavni nevarnosti, dobi povsem novo vrednost.

Dopustna je gradnja javnih parkirnih mest v sosednjih enotah urejanja prostora v povezavi z okoliškim programom centralnih dejavnosti in parkirnih mest za obiskovalce pokopališča in storitvenih dejavnosti. Izvedba parkirnih mest je obvezna s tratnimi tlakovci oziroma travnimi ploščami. Parkirišča, ki so večje od 20 parkirnih mest, morajo biti zasajena z avtohtonim visokodebelnim drevjem. Drevesna gostota je 1 drevo na 6 parkirnih mest. 0

50 LJUBLJANA 2016

#4 Analiza

(vir: osebni arhiv)

stolp gasilskega doma Dolenji Logatec

(vir: osebni arhiv)

stara občinska stavba

zvonik cerkeve sv. Jožefa na Čevici

(vir: osebni arhiv)

zgodovinska analiza prostora

vodno črpališče Tromba za Jačko

Mestni stolpi s svojim zvočnim in vizualnim dometom zamejujejo prostor mesta.

Vertikalna arhitektura predstavlja pomemben element v zgodovini slovenskega mesta. Vertikalne dominante so imele včasih zelo pomembno funkcijo teritorialnega in časovnega označevanja. Zvočne informacije, ki jih oddajajo, še danes opozarjajo na pomembnejše dogodke in odštevajo čas. Mestni stolpi s svojim zvočnim in vizualnim dometom zamejujejo prostor mesta.

izbrani pogledi na zvonik cerkve sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu

(vir: osebni arhiv)

LJUBLJANA 2016

#4 Analiza

zvočne meritve na lokaciji 01

08 02

07 06 05 04 03

No. 008 No. 009 No. 016 No. 017

No. 007 No. 015

No. 013 No. 003

No. 004 No. 005 No. 006

No. 014

No. 002 No. 018

No. 020 No. 019 0

No. 001 No. 010 No. 011 No. 012

LJUBLJANA 2016

(vir: https://maps.google.com/)

#4 Analiza

analiza zvočne krajine Na lokaciji je mogoče opaziti tri bistvene izvore zvočnega dogajanja. Iz severa se spuščajo impulzi centra mesta, južni del spremlja močno šumenje slapu na reki Logaščici, vzhod pa zaznamuje predvsem prometno dogajanje Notranjske ceste. Kljub razmeroma polnemu zvočnemu polju, se v samem centru lokacije izoblikuje razmeroma tiho območje. Ta nastane predvsem zaradi velikih travnih površin, ki delujejo absorbcijsko.

točkovni izvor zvoka linijski izvor zvoka vplivnice točkovnega izvora

vplivnice linijskega izvora zvočno polje tiho območje zvočna pregrada oddaljeni zvoki

LJUBLJANA 2016

#4 Analiza

sonografska karta

sprehod

panorama

točka tišine

točka resonance

hrupna točka

slišni ritem

trajajoči ton

linija hrupa

LJUBLJANA 2016

#4 Analiza MORFOLOŠKA ANALIZA Gre za mešan način poselitve. Opazimo lahko dve stari gručasti jedri: Brod na severozahodu in severna poselitev na Griču. Jugovzhodni del zaznamuje razpršena poselitev med kraškimi vrtačami za Jačko. Vmesna polja zapolnjujejo novejše stanovanjske soseske: Nova vas na severozahodu, Sončni Log na jugu in blokovsko naselje Tovarniške ceste proti severovzhodu.

vizualno vrednotenje lokacije

objekti območje obdelave

STRUKTURNA ANALIZA Pozidava je precej razpršena. Izrazita je usmeritev JZ-SV naselja Nova vas na severozahodu, tej usmeritvi sledi tudi niz blokov na Brodu. Nova vas je na jugovzhodu uokvirjena z linijami objektov v SZ-JV smeri. Južno od Griča prevladuje Z-V usmeritev. Za Jačko na vzhodu usmeritev rahlo sledi istoimenski cesti od severa proti jugu.

LJUBLJANA 2016

#4 Analiza ANALIZA PROMETNIH POVEZAV

vizualno vrednotenje lokacije

GRIČ

Za glavni prometni žili služita Tržaška cesta na severu in obvoznica na jugu. Med njima je z Notranjsko cesto vzpostavljena povezava skozi center. Cesta za Jačko povezuje vzhodni breg Logaščice z obvoznico.

BR OD

JAČKA

AS AV V NO

objekt območje obdelave regionalna cesta lokalna cesta

SON

ČNI L OG

javna cesta pešpot reka

ZAZNAVNA ANALIZA

GRIČ

Glavni prometni žili sta precej prometno obremenjeni, obvoznica na jugu predstavlja tudi skrajni rob naselja. Notranjsko cesto, ki pelje neposredno mimo naše lokacije, močno poživlja navezava s centrom in obvoznico. Po njej se nam v ozadju odpirajo pogledi proti bližnji Sekirici. Center na trgu Sv. Nikolaja tvorijo cerkev, kapelica in stara občina. Center dodatno poživlja še Cankarjeva ulica na severu ter bližina osnovne šole in vrtca na jugu. Logaščica na vzhodu zareže kanjon v tkivo mesta.

objekt

utrip

območje obdelave

pogledi

regionalna cesta

dominanta

lokalna cesta

zožitev

javna pot pešpot reka

BR OD

JAČKA

AS AV OV

SON

ČNI L OG

robovi vozlišče

Logaščica

LJUBLJANA 2016

#4 Analiza ANALIZA KULTURNE DEDIŠČINE IN NAMENSKE RABE Center mesta tvorijo predvsem sakralni objekti in spomeniki, okoli njih pa so nanizane ostale pomembne centralne dejavnosti. Pokopališče na jugu podaljša sakralni ambient iz centra mimo območja obdelave. Praktično celotno območje severno od Logaščice je registrirano kot rimsko najdišče. Zadnjih nekaj sto metrov struge do ponora Jačka predstavlja izjemno naravno danost. Na jugu opazimo nov trgovski center zraven blokovskega naselja Sončni log, ki nakazuje širjenje naselja do južne obvoznice.

stanovanjski objekti

centralne dejavnosti

območje obdelave

proizvodne dejavnosti

regionalna cesta

naravna dediščina

lokalna cesta javna pot pešpot reka

vizualno vrednotenje lokacije

GRIČ

BR OD

AS AV V NO

SON

ČNI L OG

kulturna dediščina

Logaščica

spomenik

JAČKA

arheološko najdišče

ANALIZA ZELENIH POVRŠIN Kot vidimo, zelenih površin ni malo, vendar imajo te večinoma kmetijsko ali zasebno namembnost. Urejene zelenice javnega značaja najdemo povsem severno ob trgovskem centru in v okviru šolskega poslopja. Poudariti je potrebno zeleni pas, ki se vije ob reki Logaščici od Broda do njenega ponora v Jački. Ta daje naši lokaciji pomembno funkcijo, saj prostor služi kot povezava med kulturnim centrom in prelepo naravno danostjo.

BR OD

objekt območje obdelave travniki, ravnice javno zelenje

LJUBLJANA 2016

#4 Analiza PRONICANJE NEZAŽELENIH ZVOKOV NA LOKACIJO

parameter 1

(vir: osebni arhiv)

Notranjska cesta predstavlja glavni izvor nezaželenih zvokov, saj se hrup zaradi pospeševanja in zaviranja prometa na lokacijo širi direktno iz ceste. Ta je proti vzhodu ojačana še z debelim kamnitim zidom, ki s svojo višino in težo poizkuša zaščititi sakralni ambient sosednjega pokopališča. V zahodni smeri pa zid deluje kot redirektor zvoka. To pa je za obravnavano lokacijo precej neugodno, saj se nezaželjeni hrup prometa reflektira globoko v notranjost.

LJUBLJANA 2016

#4 Analiza

študija akustične rešitve 1 Protihrupne pregrade predstavljajo najbolj učinkovito metodo omejevanja hrupa, ki ga povzročajo ceste, železnice, industrija …, kadar problema ne moremo razrešiti že pri izvoru zvoka. Teorija oblikovanja pregrade bazira na blokiranju zvočnih žarkov (višje frekvence), ki potujejo od izvora zvoka proti receptorju. Seveda pa je treba pri tem upoštevati tudi difrakcijo zvoka. Zvočni valovi se namreč uklonijo navzdol ko prečkajo rob pregrade. Zvočno valovanje pa se ukrivlja tudi kot posledica nehomogenih atmosferskih pogojev. Ker se raven zvočnega tlaka meri z logaritemsko skalo, pomeni redukcija 9 dB približno 80 % eliminacijo problematičnih zvokov.

source

defra ct path ed moustly reflected

partially transmitted

- 6dB s podvajanjem razdalje

difuzija hrupa

pretvorba hrupa v zvok

protihrupno tlakovanje

PROTIHRUPNA PREGRADA je zunanja struktura oblikovana z namenom zaščititi prebivalce določenega občutljivega okolja pred obremenitvijo s hrupom

Poleg same pregrade pa je zraven prisotnih še nekaj drugih dejavnikov in načinov, s katerimi lahko izboljšujemo njeno učinkovitost: - s pravilnim izborom tlaka lahko lahko zmanjšamo jakost hrupa že pri samem izvoru, - s podvajanjem razdalje se nam jakost hrupa zmanjša za 6 dB, - z različnimi ovirami še podaljšamo pot zvočnih žarkov in razpršimo intenzivnost, - moteč zvok lahko ‘akustično predelamo‘ in ga ustrezno umestimo v prostor.

Sadar+Vuga - ZVOČNA BARIERA V HONK KONGU (Kitajska, 2009) (vir: http://www.sadarvuga.com/images/phocagallery/HonKong/thumbs/phoca_thumb_l_18.jpg (vir: http://www.sadarvuga.com/images/phocagallery/HonKong/thumbs/phoca_thumb_l_17.jpg)

LJUBLJANA 2016

#4 Analiza ZAZNAVANJE MESTNEGA ZVOČNEGA AMBIENTA

parameter 2

Izredno pomembno je, da je mesto sposobno prepoznavati svoje lastne kvalitete. Element mestne samorefleksije pripomore k večji ozaveščenosti in posledično tudi pripadnosti nekemu prostoru. Včasih pa so prav tiste bistvene lastnosti povprečnemu uporabniku najbolj skrite. Takrat je naloga načrtovalca, da te lastnosti prepozna in jih na primeren način poda uporabniku. Zaradi velikosti, raznolikosti in rahle oddaljenosti od centra, se mi zdi lokacija zelo primeren kraj, kjer bi lahko uporabnik v miru doživljal, izkušal in tudi soustvarjal mestno zvočno krajino.

LJUBLJANA 2016

#4 Analiza

študija akustične rešitve 2 Akustično zrcalo ima lastnost zbiranja in usmerjanja zvočnih informacij. Ob iskanju bolj konkretne reference za oblikovanje naletimo na zanimive strukture zgrajene v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Ta parabolična zvočna zrcala so se uporabljala predvsem v vojaške namene. Vojaške protiletalske sile so jih izkoriščale za detekcijo zvoka sovražnih letal pred iznajdbo radarja. Nekaj ohranjenih primerkov najdemo v Veliki Britaniji. Zrcala v Dungenessu, lokalno poznana kot “poslušajoča ušesa”, so sestavljena iz treh velikih betonskih reflektorjev zgrajenih med 1920-30. Iz njihovih raznolikih oblik lahko razberemo, da je šlo za eksperimente: prvi ima obliko dolgega (70 m) zakrivljenega 5-meterskega zidu, zraven pa stojita še dva betonska krožnika, 4-5 metrov po premeru. Strukture zaradi svojih akustičnih lastnosti veljajo za izredno zanimivo izletniško točko.

SFERIČNO ZRCALO

PARABOLIČNO ZRCALO

AKUSTIČNO ZRCALO

več žarišč

eno žarišče

je pasivna naprava namenjena usmerjanju in zbiranju zvočnih valovanj.

AKUSTIČNA ZRCALA v Dungenessu (VB) (vir: http://www.laboiteverte.fr/wp-content/uploads/2012/11/miroir-acoustique-denge-08.jpg) (vir: http://static.panoramio.com/photos/medium/37772280.jpg)

LJUBLJANA 2016

#4 Analiza OSMIŠLJANJE ŽELENIH ZVOKOV NA LOKACIJI

parameter 3

(vir: osebni arhiv)

Element vode je prisoten po celotnem južnem robu lokacije. Zvok, ki ga voda oddaja, se na celotni dolžini precej spreminja - od močnega bučanja do nežnega žuborenja. Najbolj markanten je šum slapu, ki se razširja globoko v notranjost lokacije. ‚Voda‘, kot pravi Schafer (1977, str. 204)‚ ima izmed vseh zvokov največjo simbolno vrednost. Dež, potok, vodnjak, reka, slap, morje, vsak iz med njih ustvarja svoj edinstven zvok, a vsi si delijo bogat simbolizem. Govorijo o očiščenju, purifikaciji, osvežitvi, prerojenju.‘

LJUBLJANA 2016

#4 Analiza

študija akustične rešitve 3

ZVOČNO MASKIRANJE je dodajanje zvoka v določeno okolje, da bi zmanjšali vplive motečih dejavnikov ali izboljšali želeno zasebnost

Pri zvočnem maskiranju želimo zvok enakomerno razpršiti do te mere, da poslušalec ne razloči več njegovih karakteristik. Pogosto ga zmotno poimenujemo kar “beli šum”, kar po definiciji pomeni šum, ki ima zvočno moč enakomerno razporejeno čez celoten frekvenčni spekter. Uporabljeni šum je ponavadi unikatno oblikovan za specifično lokacijo in uporabnika. Maskiranje deluje po principu prekrivanja nezaželjenih zvočnih informacij, podobno kot parfum prekrije druge vonjave. To je v nasprotju s tehniko aktivne zvočne kontrole, kjer poizkušamo eliminirati le nezaželeni zvok. Zvočno maskiranje se uporablja v domovih, pisarnah, bolnišnicah, sodnih dvoranah in zaporih predvsem za zagotavljanje tajnosti. Lahko pa ga uporabljamo tudi na prostem za zagotavljanje bolj naravnega ambienta ali maskiranje mestnega hrupa. Zion & Breen - PALEY PARK v New Yorku (ZDA) (vir: https://thenypost.files.wordpress.com/2014/08/fountains-2.jpg?quality=100&strip=all)

LJUBLJANA 2016

#5 ZASNOVA

LJUBLJANA 2016

#5 Zasnova

zasnova programa

Parkovna ureditev in znanstveno raziskovalni center namenjen varovanju, raziskovanju ter osveščanju javnosti o naravnih vodnih in obvodnih danosti ter njihovi problematiki.

- ekonomska komponenta - živahnost dogajanja - zvok (razpoznavni zvoki iz mestnega centra)

naravoslovni park

Center namenjen mladini in mladim po srcu, ki goji, spodbuja in ustvarja pogoje za neomejeno kulturno udejstvovanje ter širjenje znanja. - navezava na naravo - ustvarjata programski ambient parka - problematika gradnje na poplavnem območju - zvok (šum vode, hrup s ceste)

mladinski center

AgroKULTURNI PARK je hibridni prostor. Že samo ime nakazuje na prepletanje treh dejavnosti, ki se med seboj dopolnjujejo AGRO (lat. polje) poljedeljstvo KULTURA (lat. cultura izpeljano iz colere - gojiti)

AgroKULTURNI PARK

PARK je manjše ali večje območje, krajinsko urejeno za določen namen ali zavarovano zaradi izjemnih naravnih oz. kulturnih vrednot

- izobraževalna komponenta - problem glasnosti različnih dejavnosti - prehod iz glasnega v bolj umirjeno okolje - zvok (hrup s ceste, pokopališče)

obdelovalne površine Odprto polje namenjeno različnim oblikam gojenja zelenjave, zelišč in sadja s pripadajočimi servisnimi prostori.

LJUBLJANA 2016

#5 Zasnova

profil uporabniške izkušnje mladinski center

naravoslovni park

pravo ravnovesje med aktivnostmi leve in desne možganske hemisfere naj bi bil pogoj za odlično mentalno zdravje

KULTURA

ZNANOST

umetnost kratkočasi delo in fizična aktivnost krepi dojemanje umetnosti

znanost olajša delo in delo ovrednoti znanost

HOLISTIČNA PROGRAMSKA IZKUŠNJA je namenjena naprednejšim uporabnikom, ki bi radi izkustvo v parku še poglobili. Ti lahko najdejo svoje ravnovesje v treh dejavnostih, ki zapolnjujejo srce, um in telo. Vsi ostali se lahko poljubno vključujejo v ponujene programske dejavnosti.

FIZIČNA AKTIVNOST

obdelovalne površine

LJUBLJANA 2016

#5 Zasnova

koncept urbanizma

lokacijski pogoji

izris prostorskih silnic in dominant

vstavljanje programskih sklopov

Urbanistična zasnova je formirana iz kolaža prevrednotenih analiz - ti nam postavijo ogrodje okoli katerih lahko formiramo arhitekturo.

formiranje objektov na lokaciji

LJUBLJANA 2016

#5 Zasnova

koncept akustičnega oblikovanja

obstoječa zvočna krajina

programski zvočni doprinos

postavitev bariere in širjenje tihega ambienta

V obstoječi zvočni krajini določimo pozitivne in negativne zvočne izvore, ki jih nato z ustreznim akustičnim oblikovanje priredimo obravnavanemu prostoru.

akustično oblikovanje objektov

LJUBLJANA 2016

#5 Zasnova

koncept arhitekture

obstoječa zvočna krajna

postavitev zvočnih barier

arhitekturni koncept poskuša odgovarjati tako zvočnim kot vizualnim tendencam prostora.

vstavljanje programskih kubusov

vzpostavitev zvočnega atrija

dodajanje akustičnih elementov

soustvarjanje zvočne krajine

LJUBLJANA 2016

#5 Zasnova e

šč

A AN OR DV

kla

programska shema objekta AB

mladinski center

sa pi

EL ST O H

E RN SA PI

a sk en am ba čn so

ice

a uš

r od

/ ja in ica h ku diln je

sa pi

an or v d

r va ka

r to os r e p nj za uže dr

i vn ta l s z l ra ha

rij

i at

n stič aku

rije

ita

san

rij

sa e

vrt

rija ato bor

rije

ita

san

ril ku

ca žni

šn

rij

i an

primarna komunikacija sekundarna komunikacija komunikacijsko jedro

LJUBLJANA 2016

#5 Zasnova

programska shema objekta C

erij

naravoslovni park

gal

rij

i at

dni

le azg

ora

ab rt l

rija

L OVA K S ZI

aža

gar wc

ser wc

v ser

če diš

skl

rtar satoni s o r ip

v sta rarizje a t i an

NIC

TRŽ

arn

pis

vis

ije

itar

san

riji

ora

lab

ser

lp sto

o is vh erv

TER

CE NI

n stič aku

ije

itar

san

šče

kiri par

vis

R KA TIČ R V

primarna komunikacija sekundarna komunikacija

obdelovalne površine

komunikacijsko jedro

LJUBLJANA 2016

#5 Zasnova OBJEKT B

OBJEKT A

Objekt B je zasnovan kot P + N, na južnemu koncu pa mu sta mu dodana še delno vkopana klet in visoko pritličje. Obodne kletne stene so ustrezno zaščitene pred vdorom vlage. Temeljenje je zagotovljeno s temeljno ploščo debeline 40 cm. Na prehodu med podkletenim in nepodkletenim delom je zid ojačan na 30 cm. Nosilne stene debeline 20 cm so armirano betonske. Etažne plošče imajo debelino 18 cm. V vzdolžni smeri vpeta nosilca višine 100 cm premeščata razdaljo 27 m nad kavarno v pritličju in sobami v nadstropju. Akustični balkoni ob vzhodni fasadi imajo ločeno jekleno konstrukcijo.

Objekt A je sestavljen iz dveh notranjih armiranobetonskih programskih kubusov (akustične dvorane in mladinskega centra) ter objemajoče jeklene konstrukcije, ki je zaradi izboljšanja zvočne izolirnosti ter dušenja tresljajev konstrukcijsko povsem ločena. Akustična dvorana (P + 2) je armiranobetonska škatla iz ovoja debeline 20 cm, ki stoji na temeljni plošči debeline 50 cm, ta pa je od plasti podložnega betona ločena s 30 cm visoko tlačno odporne zvočne izolacije. Vmesne etažne plošče servisnih prostorov imajo debelino 16 cm. Mladinski center (K + P + 2) je zasnovan podobno, le, da je ta v celoti podkleten, etaža drugega nadstropja pa se konzolno steguje nad kletjo. Ta se

SOVPREŽNA PLOŠČA (d = 11 cm)

JEKLENI NOSILEC (IPE 200)

JEKLENA GREDA (HEA 360)

JEKLENA GREDA (HEA 600)

konstrukcija se s posebnim sistemom vešal obeša na zunanjo konstrukcijo, ki je v tem delu primerno ojačana. Detajl točke pripenjanja etaže na zunanjo konstrukcijo je razrešen tako, da se tresljaji v čim manjši meri prenašajo na zunanjo konstrukcijo. Stropna in talna plošča 2. nadstropja se nosita s sistemom vmesnih vešal, južna odprtina pa je še dodatno ojačana z AB okvirjem. Teren med obema temeljnima ploščama se utrdi z injektiranjem. Jeklena konstrukcija zunanjega ovoja stavbe ima ločene točkovne temelje, na katere je postavljen sistem okvirjev na osni razdalji 5.20 m. Ta je v vzdolžni smeri zavetrovan z nosilci višine 20 cm, na njih pa v prečni smeri sovprežna plošča skupne višine 11 cm nosi pohodno streho.

JEKLENA KONSTRUKCIJA BALKONOV

AB PLOŠČA (d = 20 cm) AB NOSILEC (v = 40 cm)

AB NOSILEC (v = 30 cm)

BETONSKI NOSILEC (v = 100 cm) JEKLENI STEBER (HEB 360)

AB STEBER (20 x 20 cm)

AB PLOŠČA (d = 20 cm)

AB NOSILEC (v = 60 cm)

AB BETONSKA ŠKATLA (dvorana)

AB STEBER (20 x 20 cm)

OBEŠANJE KONZOLE NA ZUNANJO KONSTRUKCIJO

KOMUNIKACIJSKO JEDRO

ELEMENT PRIPENJANJA ETAŽE NA ZUNANJI OKVIR (minimalni prenos tresljajev)

KOMUNIKACIJSKO JEDRO

AB BETONSKA ŠKATLA (mladinski center)

AB STENA (d = 20 cm)

AB NOSILEC (v = 20 cm)

AB STEBER (20 x 20 cm)

AB OKVIR SISTEM JEKLENIH VEŠAL (10 x 10 cm) BETONSKI NOSILEC (v = 100 cm) UTRDITEV TERENA Z INJEKTIRANJEM

TEMELJNA PLOŠČA (d = 30 cm)

OBJEKT C JEKLENA KONSTRUKCIJA BALKONOV DILATACIJA

OJAČAN ZID (d = 30 cm)

TOČKOVNI TEMELJ (60 X 60 X 100 cm) TEMELJNA PLOŠČA (d = 50 cm) TEMELJNA PLOŠČA (d = 40 cm)

TEMELJNA PLOŠČA (d = 30 cm)

Objekt C je v celoti pritličen, razen v predelu nad tržnico, kjer se balkoni naslanjajo na polovico strehe, razstavni del pa je v celoti podkleten. Zadnji servisni trakt za vrtičkarje je dilatiran zaradi velike skupne dolžine celotnega objekta (104.95 m). Temeljenje je v celoti zagotovljeno s temeljno ploščo debeline 30 cm. Velike odprtine v fasadi se vzdolžno premeščajo z vpetimi kontinuiranimi AB nosilci (višine 60 cm) ter vmesnimi AB podporami (20x20 cm). AB strešna plošča (debeline 20 cm) nosi v prečni smeri in poteka od robnega zidu (debeline 20 cm) čez oba nosilca, ki jih na koncu konzolno previseva za 1.8 m. Balkoni nad tržnico so sestavljeni iz jeklene konstrukcije, ki se naslanja na strešno ploščo. Ta se v pritličju nosi s podpornim zidom in nosilcem (višine 40 cm).

TEMELJNA PLOŠČA (d = 30 cm)

M 1:250

LJUBLJANA 2016

#5 Zasnova

izbor materialov

KULTURA

NARAVA

TEHNOLOGIJA

ALUMINIJ

BETON

TRAVA

ABSORBCIJA

REFLEKTIVNOST

RESONANCA, DIFUZIJA Tripartitnost se iz programske zasnove prenaša tudi na samo materialno izvedbo.

Element predstavlja stik z naravnim okoljem. Prepletenost naravnih vlaken in masa zemlje delujeta kot zelo učinkovit akustični absorber, ki duši zvoke iz okolice.

Element je delo človeških rok in predstavlja monument kulturi človeka. Velika masa in razmeroma gladka površina učinkujeta reflektivno. Zvok se od površine odbija pod enakim kotom kot potuje proti njej.

Element je produkt sodobnih tehnologij in predstavlja stik s sodobnostjo. Fleksibilnost elementa ustreza gradnji najrazličnejših oblik finega uglaševanja okolja. S premišljenim oblikovanjem lahko plošče oblikujemo v difuzorje, ki zvok enakomerno razporejajo po prostoru. Zaradi majhnih debelin in teže se pojavlja tudi dodatna lastnost resoniranja, kar soustvarja zvok v prostoru.

LJUBLJANA 2016

#5 Zasnova

tehnično poročilo PARKIRANJE

INŠTALACIJE IN ENERGETIKA

POŽARNA VARNOST IN NEOVIRANA DOSTOPNOST

Agrokulturni center je hibridni objekt, kjer se združujejo in prepletajo različne dejavnosti. Končne potrebe po parkrinih mestih se zato glede na časovna obdobja in različne dejavnosti močno razlikujejo, zato je zagotavljanje kompletnega števila parkirnih mest glede na parkirne normative včasih nesmisleno. V našem primeru izračun parkirnih normativov po OPN občine Logatec pokaže, da je na območju potrebnih 56 parkirnih mest.

Objekti so priklopljeni na obstoječe komunalno omrežje. Južno od objekta C se nahaja rastlinska čistilna naprava. Ta posnema samočistilno sposobnost narave za čiščenje onesnaženih voda. Ker pa rastlinske čistilne naprave ne potrebujejo nobene energije za delovanje in vzdrževanje, je prihranek velik. Sistem čistilne naprave je izdelan iz več zaporednih sistemov, ki so izolirani s folijo in napolnjeni s substratom, ki preprečuje neprijeten vonj in nezaželene insekte. Ob sodelovanju mikroorganizmov in močvirskih rastlin se voda lažje očisti. Strupene snovi se v procesu čiščenja razgradijo delno pa tudi vgradijo v rastline (http://www.cistilnenaprave.si/rastlinske/). Rastlinska čistilna naprava predstavlja alternativo bližnji obstoječi čistilni napravi, ki se izteka direktno v reko Logaščico. Vir ogrevanja je lesena biomasa, saj je na območju občine Logatec visoka gozdnatost (67,3 %) (Zavod za gozdove Slovenije, 2013). Kotel in skladišče za biomaso se nahajata v kleti objekta A, v prostorih namenjenim strojnici oz. kotlovnici. Od tam se toplotno napajajo vsi trije objekti. Ti se naravno in umetno prezračujejo ter obenem ogrevajo in hladijo z dovajanjem zraka ustrezne temperature. Senčenje steklenih površin je omogočeno z zunanjimi senčili. Fasadni sistemi predstavljajo ustrezno toplotno zašito objekta. Na objektu B in C je predviden sistem zelene fasade, kar izboljša toplotno izolativnost, zelenje ščiti zunanjo steno pred padavinami in vetrom, izboljšana pa je tudi zvočna izolativnost. Inštalacije so speljane po stropu in stenah objekta.

Vsi trije objekti ustrezajo predpisanim smernicam požarne varnosti. Nobena od poti evakuacije ne presega dovoljenih 35 m.

Kot primer dobre prakse v tujini navajam primer zakonodaje mesta Maastricht (NL), ki vsebuje rešitev problematike določanja števila parkirnih mest za območja, kjer se v posameznih objektih ali območjih prepleta večje število različnih dejavnosti. Ta določa, da je pri določanju potrebnega števila parkirnih mest za določeno območje treba upoštevati parkirno povpraševanje glede na obdobje v dnevu. Če je namembnost objektov na območju raznolika (pisarne, šole, trgovine…), potem je potrebno določiti obdobje, ko je pričakovana zasedenost parkirišč najvišja ter potrebno število parkirnih mest v tem obdobju. To se določi na podlagi parkirnih normativov ter stopnje zasedenosti v primeru mešane uporabe parkirnih mest. (glej. Strokovne podlage za mirujoči promet MOL). Po ponovnem izračunu ugotovimo, da zaradi mešane programske rabe število zasedenih parkirnih mest v najbolj zasedenem obdobju dneva (v našem primeru zvečer) ne presegajo števila 40. Idejni načrt zato predvideva izgradnjo 40 parkirnih mest (+ 4 mesta za invalide), kar zadostuje za kapaciteto agrokulturnega centra, ki predvideva cca 140 ljudi ob polni programski zasedenosti. Ob večjih zunanjih prireditvah so dodatna parkirišča na voljo ob le nekaj metrov oddaljeni športni dvorani Logatec. Z zmanjševanjem števila parkirnih mest na lokaciji pomembno vplivamo tudi na zvočno krajino, saj se zaradi manjšega števila vozil zmanjšuje tudi nezaželeni hrup. Za uslužbence in obiskovalce je v neposredni bližini objekta na voljo prostor za parkiranje koles.

OBJEKT A Iz kleti in obeh nadstropij vodijo izhodi po dveh zaščitenih stopniščih. Poleg 6ih izhodov je v pritličju mogoče iz objekta izstopati tudi preko pomičnih steklenih sten južno od dvorane. Dostop za invalidne osebe je omogočen z dvigali ter v predelu zaodrja s klančinami. OBJEKT B Iz kleti in nadstropja je mogoče izstopati preko dveh zaščitenih stopnišč. Poleg 4ih izhodov je v pritličju mogoče iz objekta izstopati tudi preko pomičnih steklenih sten v prostoru za druženje in kavarni. Dostop za invalidne osebe je omogočen z dvemi dvigali. OBJEKT C Iz kleti in nadstropja je mogoče izstopati preko dveh stopnišč. Objekt je po večini pritličen in zastekljen, zato je po celi zahodni strani možen izhod preko pomičnih steklenih sten. Sanitarije za invalidne osebe so urejene v pritičju. Vsi vhodi v objekt in prostore omogočajo dostop invalidnim osebam, saj so široki min. 90cm. V nadstropje in klet je možno dostopati z dvigalom. Prag med prostori ter prag med objektom in zunanjimi površinami je minimalen in omogoča normalni prehod. Konstrukcija objekta in fasadni sistem so ognjevarni. Lokacija objekta je od gasilskega doma oddaljena približno 500 m, zaradi česar bi bila možna dokaj hitra intervencija.

Izvedba parkirnih mest je obvezna s tratnimi tlakovci oziroma travnimi ploščami. Parkirišča, ki so večja od 20 parkirnih mest, morajo biti zasajena z avtohtonim visokodebelnim drevjem. Drevesna gostota je 1 drevo na 6 parkirnih mest (Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec, neuradno prečiščeno besedilo, julij 2015, št. 007-17/2015-1, z dne 27. 7. 2015).

LJUBLJANA 2016

#5 Zasnova

OBJEKT A

tehnično poročilo

TLORIS 2. NADSTROPJA

OBJEKT B

TLORIS 1. NADSTROPJA

TLORIS PRITLIČJA

TLORIS 1. NADSTROPJA

TLORIS PRITLIČJA

TLORIS KLETI

TLORIS 1. NADSTROPJA

OBJEKT C

TLORIS PRITLIČJA

TLORIS KLETI

LJUBLJANA 2016

#6 REZULTAT

LJUBLJANA 2016

#6 Rezultat

predvideni posegi v zvočno krajino

Trije dominantni izvori so ustrezno tretirani. Impulzi iz centra mesta so ovrednoteni z vzpostavitvijo tihega atrija, ki omogoča nemoteno poslušanje. Nasproti slapa ureditev omogoča uporabniku sprostitev skozi šumenje vode. Hrup z Notranjske ceste je ustrezno pregrajen z objekti in pregradami. Zaradi teh treh ukrepov se tiho območje na sredini lokacije močno poveča, kar nam ustvarja prijeten ambient za poljedeljsko dejavnost. Dodana vrednost pa sta resonančna stolpa, ki v obstoječo zvočno krajino vračata svoje ‚razpoznavne zvoke‘ in tako aktivno sodelujeta pri ustvarjanju le te.

točka izkustva

točkovni izvor zvoka linijski izvor zvoka

vplivnice točkovnega izvora

vplivnice linijskega izvora zvočno polje

tiho območje zvočna pregrada 4

LJUBLJANA 2016

#6 Rezultat

elementi prostorske predstavitve

Klasična trodimenzionalna predstavitev prostora, ki v obstoječi arhitekturni praksi predstavlja glavno orodje za kreiranje prostorskega občutja.

SIMULACIJA VIZUALNEGA PROSTORA

VIZUALIZACIJA ZVOKA V PROSTORU Dodana likovna interpretacija zvočnih informacij prenešenih v trodimenzionalno okolje posameznega prostorskega pogleda. Shema je zaenkrat povsem subjektivna, vendar z razvojem različnih tehnologij auralizacije lahko pričakujemo vedno bolj objektivne prikaze.

ZVOČNI KOLAŽ PREDVIDENEGA PROSTORA Zvočni kolaž je subjektivna kompozicija predvidene zvočne krajine. Sestavljen je iz dejanskih zvočnih posnetkov same lokacije in ustrezno izbranih predvidenih zvokov oblikovanega prostora.

QR KODA Koda predstavlja vez za hkratno doživljanje vizualnega in slušnega izkustva. S preprosto aplikacijo lahko sledimo povezavi in kar preko mobilnega telefona prisluhnemo predvideni zvočni krajini.

LJUBLJANA 2016

#6 Rezultat

LJUBLJANA 2016

#6 Rezultat

izkustvo 1

LJUBLJANA 2016

#6 Rezultat

izkustvo 2

LJUBLJANA 2016

#6 Rezultat

LJUBLJANA 2016

#6 Rezultat

LJUBLJANA 2016

#6 Rezultat

izkustvo 3

LJUBLJANA 2016

#6 Rezultat

LJUBLJANA 2016

#6 Rezultat

izkustvo 4

LJUBLJANA 2016

#6 Rezultat

LJUBLJANA 2016

#6 Rezultat

izkustvo 5

LJUBLJANA 2016

#6 Rezultat

LJUBLJANA 2016

#6 Rezultat

izkustvo 6

LJUBLJANA 2016

#6 Rezultat

LJUBLJANA 2016

#6 Rezultat

izkustvo 7

LJUBLJANA 2016

#7 EVALVACIJA

LJUBLJANA 2016

#7 Evalvacija

v razmislek

V današnjem svetu, kjer sprememba postaja nekaj vsakdanjega, je človek, kot družbeno bitje, primoran iskati stalnice, kjer se lahko počuti varno. Na tak način si po svoje lahko razlagam potrebo sodobne družbe po vračanju k naravnemu in primarnemu. Sprememba je seveda temeljna sestavina evolucije narave, vendar nekako vidimo njen smisel le v konstantnem kritičnem preverjanju obstoječega. Tako tudi socialni prostor ni nekaj določenega in konstantnega, temveč se poustvarja z vsakim novim trenutkom. Je skupek kompleksnih socialnih konstruktov, ki temeljijo na vrednotah in na družbeni produkciji pomenov. Vse to seveda v veliki meri vpliva na prostorske prakse in percepcijo prostora samega, kot nam zatrjuje Henri Lefebvre (1974). Teh ravni in plasti, ki se v socialnem prostoru med seboj prepletajo, je seveda toliko, kolikor smo jih v posamezni stroki zmožni analizirati. Zvok zato predstavlja zelo zanimiv in pomemben aspekt percepcije prostora. Nekako smo, kot družbena bitja, globoko zabredli v neustavljivo mašinerijo globalnega kapitalizma, kjer prevladujeta hitrost in

učinkovitost. Problematiko vidim v pretiranem poveličevanju vizualnega nad ostalimi čuti, kar nas je očitno, vsaj v arhitekturni stroki, odpeljalo daleč od realnosti ožje prostorske in širše urbanistične problematike. Na koncu pa lahko povemo še nekaj: dobra arhitektura je že od nekdaj vsebovala dobro zvočno arhitekturo. Predvsem zato, ker so dobri arhitekti že od nekdaj znali upoštevati celovitost neke lokacije. Njihovo delo je vedno odziv na to celovitost. Ali se to zgodi namerno ali nenamerno, je stvar popolnoma nove razprave. Dejstvo pa je, da si kot stroka ne moremo več privoščiti zanemarjanja pomembnosti doprinosa vseh sedmih prostorskih čutil na končno oceno kvalitete nekega arhitekturnega dela. Zato se od tu naprej vprašajmo naslednje: kako bi se nam stara arhitektura pokazala, če bi jo začeli analitično premišljeno vrednotiti tudi skozi zvočni doprinos in kaj vse bi bilo potem še možno zgraditi, če bi na arhitekturo pogledali skozi okvirje zvočne percepcije?

»Torej smo soočeni z nedoločeno množico prostorov, naloženih eden na drugega, ali morda vsebovanih drug v drugem: geografski, ekonomski, demografski, sociološki, ekološki, politični, komercialni, nacionalni, kontinentalni, globalni. Da sploh ne omenjamo naravnega (fizičnega) prostora, prostora (energijskih) tokov in tako naprej.« Henri Lefebvre

LJUBLJANA 2016

#8 PROJEKT

LJUBLJANA 2016

#8 Projekt s va va No

situacija

ica

u va

e čič or

eg Gr

a šk to Po

s ce

va ko sti v Le

c uli

vas Nova

vhodna parkovna ureditev

mladinski center z dvorano

hostel

akustični atrij

razgledni stolpi z odmevnico

raziskovalni center

zunanja tržnica

vrt raziskovalnega centra

parkirišče

pokopališče

mrliška vežica

vrtne lope za vrtičkarje

rastlinska čistilna naprava

bajer

naravoslovni park z obdelovalnimi vrtovi

akustična ureditev ob slapu

predvidena brv za pešce

vrtec

zasebni vrtovi

Notranjska cesta

18 a

lic

u va no

5 6 10

l au ov

a po

ica

Šolsk

9 Notranjska cesta

š Po

12 15

13 16

Son

čni

Log

Logaščica

M 1:1000 situacija

LJUBLJANA 2016

#8 Projekt

situacija 1

glavni vhod (vhod v mladinski center)

pisarne

razstavni hall

laboratoriji

dvorana

skladišče

zaodrje

sanitarije za ženske

kavarna

lope za vrtičkarje

soba za druženje (hostel)

sanitarije za moške

zunanji oder (mestna poslušalnica)

čistilne grede

zunanja sedišča

bajer

odmevnica 1

travna zvočna bariera

odmevnica 2 (stopnišče razgledni stolp)

parkirišče

poslušalnice (balkoni)

zunanja tržnica

poslušalnice (balkoni)

vstopna parkovna ureditev

razstavni prostor / pokrita tržnica

dvorišče in garaža za delovna vozila

51.00

5 9.00

476.80 -0.05

26 15

8.70

12 16

52.00

23 1.95

13.20

19.42

104.90 19.05

22.90

12.15

475.00 -1.85

9.40

6.50

22 26

Notranjska cesta

M 1:500 situacija

LJUBLJANA 2016

#8 Projekt 2N1 2N2 1N3 2N3 2N4 2N5 2N6 2N7 2N8 2N9 2N10 P14 2N12 P16

skladišče hodnik stopnice absorbcijska soba odprte pisarne cajna kuhinja / pult sejna soba računalniška soba / serverji hodnik pisarna hodnik dvigalo wc za zaposlene stopnišče

39.60 m2 14.40 m2 4.60 m2 124.85 m2 60.80 m2 20.90 m2 19.00 m2 14.10 m2 6.25 m2 19.00 m2 11.20 m2 3.85 m2 2.60 m2 12.24 m2

tloris objekta A

LJUBLJANA 2016

#8 Projekt 1N1 1N2 1N3 P4 1N4 P5 1N5 1N6

vecnamenska soba / vadnica hodnik stopnice dvorana kontrolna soba razstavni hall kopirnica pisarna za direktorja

39.60 m2 14.40 m2 4.60 m2 126.12 m2 6.40 m2 159.80 m2 19.00 m2 14.10 m2

1N7 P14 1N9 P16 P17 P18 P19

hodnik dvigalo wc za zaposlene stopnišče stopnišče dvigalo stopnišče

11.20 m2 3.85 m2 2.60 m2 12.24 m2 12.00 m2 3.85 m2 4.15 m2

tloris objekta A

LJUBLJANA 2016

#8 Projekt P1 P2 P3 P4 P5 P6 P7 P8 P9 P10

hodnik sanitarije za nastopajoče prehod do odra zaodrje hodnik dvorana razstavni hall prehod do zgornjih hodnikov garderoba za goste garderoba za zaposlene

57.30 m2 13.00 m2 13.56 m2 13.06 m2 17.65 m2 126.12 m2 204.70 m2 3.74 m2 8.80 m2 8.80 m2

P11 P12 P13 P14 P15 P16 P17 P18 P19

sprejem glavni vhod hodnik dvigalo wc za zaposlene stopnišče stopnišče dvigalo stopnišče

21.50 m2 6.70 m2 11.20 m2 3.85 m2 2.60 m2 12.24 m2 12.00 m2 3.85 m2 4.15 m2

tloris objekta A

LJUBLJANA 2016

#8 Projekt K1 K2 K3 K4 K5 K6 K7 K8 K9 K10 K11 K12 P13 P14 P16

kurilnica delavnica pisarna hišnik sanitarije moški sanitarije ženske sanitarije invalidi previjalnica kontrolni center čistilka dostop do strojnice dvigala hodnik prehod hodnik dvigalo stopnišče

37.88 m2 14.33 m2 6.95 m2 19.60 m2 19.60 m2 5.78 m2 5.78 m2 1.50 m2 1.87 m2 2.60 m2 17.68 m2 5.00 m2 11.20 m2 3.85 m2 12.24 m2

tloris objekta A

LJUBLJANA 2016

#8 Projekt P17 stopnišce P18 dvigalo 1N10 stopnice 1N11 hodnik 1N12-16 balkon / poslušalnica 1N17-23 eno ali dvoposteljna soba 1N24-30 kopalnica 1N31 kuhinja 1N32 jedilnica hostel P31 stopnišče P32 dvigalo

12.00 m2 3.85 m2 4.15 m2 40.50 m2 4.40 m2 18.29 m2 5.44 m2 8.21 m2 42.95 m2 12.05 m2 3.85 m2

tloris objekta B

LJUBLJANA 2016

#8 Projekt P17 P18 P19 P20 P21 P22 P23 P24 P25 P26 P27 P28 P29 P30 P31 P32 K19 P33 P34

stopnišče dvigalo stopnišče vhod bar pisarna / vratar bar kavarna hladilnica / skladišče sanitarije za zaposlene garderoba za zaposlene službeni vhod recepcija hostel prostor za prtljago vhod hostel stopnišče dvigalo stopnice prostor za druženje terasa

12.00 m2 3.85 m2 4.15 m2 5.50 m2 11.10 m2 30.50 m2 144.79 m2 8.80 m2 6.87 m2 4.67 m2 3.48 m2 7.28 m2 3.36 m2 5.50 m2 12.05 m2 3.85 m2 3.81 m2 51.17 m2 28.46 m2

tloris objekta B

LJUBLJANA 2016

#8 Projekt K13 K14 K15 K16 K17 K18 K19 P32

sanitarije moški sanitarije ženske čistilka sanitarije invalidi pralnica hodnik stopnice dvigalo

18.86 m2 18.86 m2 2.40 m2 6.48 m2 5.34 m2 10.19 m2 3.81 m2 3.85 m2

tloris objekta B

LJUBLJANA 2016

#8 Projekt N1 N2 P26 P27 P28

poslušalnica balkon mostovž odmevnica odmevnica stopnice

tloris objekta C

53.90 m2 30.51 m2 14.70 m2 21.58 m2 2.86 m2

+2.80

+4.20 +2.85

LJUBLJANA 2016

#8 Projekt P1 hodnik P2 wc invalidi P3 prehod P4 tržnica / razstavni prostor P5-6 stopnišče P7 vhod laboratoriji P8 vratar P9 hodnik P10 garderoba zaposleni P11 službeni prehod na vrt P12 pisarne P13 sejna soba P14-16 laboratorij P17 skladišče P18 sanitarije zaposleni P19 službeni prehod na vrt P20 garaža P21 javne sanitarije ženske

7.25 m2 4.70 m2 4.36 m2 94.50 m2 5.87 m2 12.84 m2 7.46 m2 48.54 m2 10.84 m2 4.22 m2 44.00 m2 25.13 m2 16.94 m2 37.70 m2 10.81 m2 4.11 m2 33.40 m2 16.17 m2

P22 P23 P24 P25 P26 P27 P28

javne sanitarije moški vrtne lope hodnik vhod v park odmevnica odmevnica stopnice

16.17 m2 69.77 m2 61.58 m2 3.56 m2 14.70 m2 21.58 m2 2.86 m2

tloris objekta C

LJUBLJANA 2016

#8 Projekt K1 hodnik K2 čistilka K3 sanitarije moški K4 sanitarije ženske K5 inštalacije (povezava s kontrolnim centrom) P5-6 stopnišče

9.84 m2 2.94 m2 30.90 m2 45.46 m2 3.05 m2

tloris objekta C

5.87 m2

LJUBLJANA 2016

#8 Projekt

prerez A-A

LJUBLJANA 2016

#8 Projekt

prerez B-B

LJUBLJANA 2016

#8 Projekt

prerez C-C

LJUBLJANA 2016

#8 Projekt

prerez D-D

LJUBLJANA 2016

100

#8 Projekt

prerez E-E

LJUBLJANA 2016

101

#8 Projekt

objekt AB J fasada

LJUBLJANA 2016

102

#8 Projekt

objekt AB S fasada

LJUBLJANA 2016

103

#8 Projekt

objekt AB V fasada

LJUBLJANA 2016

104

#8 Projekt

objekt AB Z fasada

LJUBLJANA 2016

105

#8 Projekt

objekt C J in S fasada

M 1:200 objekt C J in S fasada

LJUBLJANA 2016

106

#8 Projekt

objekt C vzhodna fasada

LJUBLJANA 2016

107

#8 Projekt

objekt C zahodna fasada

M 1:200 objekt C zahodna fasada

LJUBLJANA 2016

108

ODKAPNA PLOČEVINA

VENEC (JEKLENI OKVIR)

(59 cm)

(20 cm) (1,25 cm)

(30 cm) (11 cm)

(2,5 cm)

VMESNI OSKRBOVALNI BALKONI (JEKLENA KONSTRUKCIJA)

(5 cm + vegetacija) (12 cm)

(30 cm) (5 cm) (10 cm) (5 cm + vegetacija)

(1.25 cm)

(36 cm)

travne plošče peščena podlaga Geo filc vulkanski plovec zadrževalno-drenažne plošče Geo filc hidroizolacija + koreninska zaščita toplotna izolacija sovprežna plošča aluminjasta podkonstrukcija prečni jekleni nosilci IPE 200 mavčnokartonska plošča notranji omet jeklena greda HEA 600

ROSILNE CEVI

jekleni steber HEB 360 notranji omet mavčnokartonska plošča jeklena podkonstrukcija IPE 200 + 100 toplotna izolacija fasadna podkonstrukcija jekleni C profil zračni pas green wall travna plošča

PROFILNA PLOČEVINA

DRENAŽNI KANAL ZA ODVOD METEORNE VODE

talna obloga (parket) cementni estrih zvočna izolacija toplotna izolacija AB plošča

(5 cm) (18 cm)

(5 cm)

+5.90

ELEMENT PRIPENJANJA ETAŽE NA ZUNANJI OKVIR (MINIMALNI PRENOS TRESLJAJEV)

+10.55

#8 Projekt

detajl fasadnega pasu

M 1:20 objekt A detajl fasade LJUBLJANA 2016

109

PROFILNA PLOČEVINA

DRENAŽNA CEV

PRODEC

ČEPASTA FOLIJA

PODLOŽNI BETON

BETONSKI ROBNIK

S7 toplotna izolacija XPS hidroizolacija AB stena notranji omet

(20 cm)

(10 cm)

brušeni betonski tlak HTC superfloor zvočna izolacija toplotna izolacija hidroizolacija plast betona toplotna izolacija XPS plast izolacije proti zmrzovanju

jekleni steber HEB 360 notranji omet vodoodporna vezana plošča hidroizolacija jeklena podkonstrukcija IPE 200 + 100 vodoodporna toplotna izolacija XPS fasadna podkonstrukcija jekleni C profil zračni pas

(10 cm) (20 cm) (5 cm)

(5 cm)

(7 cm)

(30 cm) (5 cm) (10 cm)

(1.25 cm)

(36 cm)

(5 cm) (18 cm)

(7 cm)

-2.95

talna obloga (keramične ploščice) cementni estrih (5 cm) zvočna izolacija toplotna izolacija (5 cm) hidroizolacija temeljna plošča (50 cm) podložni beton (5 cm)

brušeni betonski tlak HTC superfloor zvočna izolacija toplotna izolacija AB plošča notranji omet

_ 0.00 +

#8 Projekt

detajl fasadnega pasu

M 1:200 objekt A detajl fasade

110

“Poslušajte zvok, ki ga povzroča stavba, ko ni nikogar v njej. Ona povsem samostojno diha. Tla škripajo, les poka, radiatorji brenčijo, peči piskajo…” (M. Schafer, 1977)

LJUBLJANA 2016

111

#9 VIRI IN LITERATURA

LJUBLJANA 2016

112

#8 Projekt

viri in literatura

Lenarčič, B. 2012. Mesto in kibernetski prostor. Annales, historia et sociologia. 22 (1), str. 293-304.

Leitner, B. 1977. Sound Space Manifesto. Bernhardleitner.com.[elek. vir]. Dostopno na: http://www.bernhardleitner.com/texts [17. 6. 2014]

Zevi, B. 1959. Pogledi na Arhitekturo. Ljubljana: Cankarjeva Založba.

Kohlmaier, J. 2011. Sonus Loci. The mediumship of sound in architecture. Sound@ Media.[elek. vir]. Dostopno na: https://londonmet.academia.edu/JosephKohlmaier [17. 6. 2014]

Ripley, C. 2005. Hearing buildings: A program for aural representation of architectural space. Proceedings of the Association of Collegiate Schools of Architecture 2005 Annual Meeting. ACSA Press, str. 206-212. Sheridan, T. in Van Lengen, K. 2003. Hearing Architecture: Exploring and Designing the Aural Environment. Journal of Architectural Education. ACSA Press, str. 37-44. Blesser, B. in Salter, L. R. 2007. Spaces speak, are you listening? : experiencing aural architecture. Cambridge: Massachusetts Institute of Tehnology.

McLachlan, N. 2000. The Aural Dimension. Architecture Australia. 89 (1).[elek. vir] Dostopno na: http://architectureau.com/articles/the-aural-dimension/ [17. 6. 2014] Wikipedia. 2016. Sound masking. en.wikipedia.org.[elek. vir]. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Sound_masking. [9. 3. 2016]. Wikipedia. 2016. Acoustic mirror. en.wikipedia.org.[elek. vir]. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Acoustic_mirror. [9. 3. 2016].

Lefebvre, H. 2007. Production de l’espace, English. Oxford: Blackwell Publishing. Olmedo, M. A. 2012. An elucidation of public sound art through non-sonorous tradition. SoundEffects. 2 (1), str. 45-60. Schafer, R. M. 1994. The soundscape : our sonic environment and the tuning of the world. Vermont: Desteny Books. Pallasmaa, J. 2007. Oči kože : arhitektura in čuti,. Ljubljana : Studia humanitatis. Javornik, M. ur. 1992. Enciklopedija Slovenije, 6. zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga. Frelih, M. 1998. Francoski general Jean-Baptiste Bernadotte in njegov obisk slovenskih krajev leta 1797 : katalog ob razstavi. Ljubljana: Študentska organizacija univerze. Kompare, T. 1990. Logatec: črtice iz življenja kraja in obeh župnij. Logatec: Župnijski urad sv. Nikolaja. Mihevc, P. 1993. Posebne strokovne podlage za prostorske ureditvene pogoje naselja Logatec. Ljubljana : Urbanistični inštitut Republike Slovenije.

Wikipedia. 2016. Parabolic reflector. en.wikipedia.org.[elek. vir]. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Parabolic_reflector. [9. 3. 2016]. Wikipedia. 2016. Protihrupna ograja. sl.wikipedia.org.[elek. vir]. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Protihrupna_ograja. [9. 3. 2016]. Wikipedia. 2016. Noise barrier. en.wikipedia.org.[elek. vir]. Dostopno na: https:// en.wikipedia.org/wiki/Noise_barrier. [9. 3. 2016]. Občina Logatec. 2015. Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec neuradno prečiščeno besedilo. www.geoprostor.net.[elek. vir]. Dostopno na: http:// www.geoprostor.net/piso_repozitorij/logatec/opn_sd/NPB-julij_2015.pdf [8. 3. 2016]. Občina Logatec. 2015. Priloga 1: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora. www.geoprostor.net.[elek. vir]. Dostopno na: http://www. geoprostor.net/piso_repozitorij/logatec/opn_sd/Priloga_1_julij_2015.pdf [8. 3. 2016].

Adelman-Larsen, N. W. 2014. Rock and Pop Venues: Acoustic and Architectural Design. Berlin, Heidelberg: Springer.

Občina Logatec. 2015. Priloga 2: Podrobne usmeritve za izdelavo posameznih podrobnejših načrtov. www.geoprostor.net.[elek. vir]. Dostopno na: http://www. geoprostor.net/piso_repozitorij/logatec/opn_sd/Priloga_2_julij_2013.pdf [8. 3. 2016].

Svetopisemska Družba Slovenije. 2009. Sveto pismo na internetu. Biblija.net.[elek. vir]. Dostopno na: http://www.biblija.net/biblija. cgi?m=jn+1&id13=1&pos=0&set=2&l=sl [17. 6. 2014]

Mestna občina Ljubljana. 2012. Strokovne podlage za mirujoči promet v MOL. urbanizem.ljubljana.si.[elek. vir]. Dostopno na: https://urbanizem.ljubljana.si/ index4/JR/files/05.pdf [8. 3. 2016].

LJUBLJANA 2016

113

ZAHVALA Hvala prof. doc.dr. Alenki Fikfak za odprtost, prijaznost in spodbudne besede tekom celotnega študija. Asistentu Janezu P. Gromu za požrtvovalnost in izkazan interes do obravnavane tematike. Mami in očetu za veliko potrpežljivost in omogočanje študija. Urši za vso podporo, zaupanje in vero v moje delo. Izr. prof. dr. Petri Čeferin za pomoč pri sestavljanju teoretičnega dela. Gospodu Janezu Križaju za akustične in druge nasvete. Družini Pogorevc za ustvarjanje prijetnega in ustvarjalnega vzdušja ob katerem je ta naloga nastajala. Vsem študijskim kolegom s katerimi sem imel priložnost ustvarjati.

LJUBLJANA 2016

114

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Jure Mihevc izjavljam, da sem avtor magistrskega dela z naslovom “Vrednotenje zvoka v prostoru na primeru Agrokulturnega parka v Logatcu” pod vodstvom mentorice doc. dr. Alenke Fikfak in somentorja Janeza P. Groma, zagovarjanega dne 7. 4. 2016 v Ljubljani. Jure Mihevc

LJUBLJANA 2016

115