Ziga Roser by fa diploma

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE OSNOVNE ŠOLE V OKOLICI KOLKATE V INDIJI DIPLOMANT: ŽIGA ROŠER

MENTOR: prof. dr. Aleš Vodopivec KONZULTANT ZA STATIKO: doc. dr. Bojan Čas

LETO VPISA: 2004/2005 LETO IZDELAVE DIPLOMSKEGA DELA: 2011/2012

POVZETEK

Diplomsko delo obravnava zasnovo šolskega kompleksa v vasi Piali na obrobju večmiljonskega mesta Kolkate v Indiji. Naloga izhaja iz prostorskih in klimatskih analiz ter upošteva specifičen program ter potrebe šolske organizacije Piali Ashar Alo. Prostorska zasnova se osredotoča na odnos med zunanjim in notranjim prostorom ter poskuša zagotoviti čim ugodnejše bivanjske pogoje. Osnovno enoto predstavljajo učilnice namenjene poučevanju dvajsetih otrok, ki skupaj tvorijo več posameznih paviljonskih objektov nanizanih okoli osrednjega dvorišča. Poleg izobraževalnega dela zajema kompleks še servisni ter bivalni del namenjen prostovoljcem in sirotam. Izbira materialov upošteva uporabo lokalnih gradbenih materialov in metod. Poleg zagotavljanja klimatske ustreznosti omogoča fleksibilno rabo prostorov ter možnost gradnje v fazah.

Ključne besede: Indija, Kolkata, osnovna šola Piali Ashar Alo, klimatske analize, paviljonska zasnova, osrednje dvorišče, lokalne gradbene metode in materiali, gradnja v fazah.

KAZALO

Tamara Bizjak

POVZETEK

1 UVOD 1.1 OPIS PROBLEMA 1.2 METODA DELA 1.3 PRIČAKOVANI REZULTATI

7 8 8 8

2 PROSTORSKI IN ČASOVNI OKVIR 2.1 GEOGRAFSKA UMESTITEV INDIJE 2.2 DRUŽBENA UMESTITEV INDIJE 2.3 ZGODOVINSKA UMESTITEV INDIJE 2.4 ZAHODNA BENGALIJA 2.5 KOLKATA 2.6 PIALI

9 10 11 12 14 14 16

3 IZHODIŠČE 3.1 ANALIZA PROSTORA 3.1.1 Zelene površine 3.1.2 Vodne površine 3.1.3 Površje 3.1.4 Grajene strukture 3.1.5 Promet 3.1.6 Programske vsebine 3.2 ANALIZA PODNEBJA 3.2.1 Indijsko podnebje 3.2.2 Pojav monsunskega dežja 3.2.3 Klimatsko neugodje tropskega podnebja 3.3 ANALIZA PROGRAMA 3.3.1 Problematika šolstva v Indiji 3.3.2 Piali Ashar Alo 3.4 ANALIZA POGOJEV

17 18 20 20 20 22 22 22 24 24 24 25

4 REFERENČNI OKVIR 4.1 TRADICIONALNA INDIJSKA ARHITEKTURA 4.2. PRIMERI

IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE OSNOVNE ŠOLE V OKOLICI KOLKATE V INDIJI I Diplomant: Žiga Rošer I Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec I Konzultant za statiko: doc. dr. Bojan Čas I Leto vpisa: 2004/2005 I Leto izdelave diplomskega dela: 2011/2012 I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo

26 26 26 28 31 32 33

5 PROJEKTNA NALOGA 5.1. ZASNOVA OSNOVNE ENOTE 5.1.1 Odnos med zunanjim in notranjim prostorom 5.1.2 Paviljonska zasnova 5.1.3 Zagotavljanje klimatskega ugodja 5.2. ZASNOVA ŠOLSKEGA KOMPLEKSA 5.2.1 Osrednje dvorišče 5.2.2 Servisno dvorišče 5.2.3 Vhodni prostor 5.2.4 Gradnja v fazah 5.2.5 Vertikalna členitev prostora 5.2.6 Pritlična zasnova 5.3. TEHNIČNI OPIS 5.3.1 Programska shema 5.3.2 Instalacije 5.3.3 Požarna varnost 5.3.4 Izbira materialov 5.3.5 Konstrukcijska zasnova

36 37 39 39 40 40 40 41 41 42 42 43 43 44 44

6 GRAFIČNI DEL 6.1 SITUACIJA 6.2 TLORIS PRITLIČJA 6.3 TLORIS NADSTROPJA 6.4 PREREZ AA PREREZ BB 6.5 FASADE 6.6 FASADNI PAS 6.7 VIZUALIZACIJE

45 46 49 50 52 53 54 56 57

7 ZAKLJUČEK

VIRI IN LITERATURA

35 36 36

UVOD

* opomba: Grafični prikazi map so povzeti po: maps.google.com

1.1 OPIS PROBLEMA

1.2 METODA DELA

1.3 PRIČAKOVANI REZULTATI

Osnovna šola Piali Ashar Alo se nahaja v vasi Piali v okolici Kolkate v Indiji.

Pri izdelavi diplomske naloge je potrebno upoštevati naslednje dejavnike, ki bistveno vplivajo na metodo dela in s tem na arhitekturno zasnovo:

Cilj naloge je zagotoviti ugodne bivanjske pogoje glede na tamkajšnje klimatske razmere ter dopolniti manjkajočo infrastrukturo celotne lokalne skupnosti.

• • • •

Zasnova poleg omejenih finančnih sredstev upošteva uporabo lokalnih materialov in gradbenih tehnik.

Celoten program je namenjen izobraževanju sirot in otrok iz socialno šibkih družin in poleg prostorov za potrebe izobraževanja, zajema še prostore za nastanitev sirot in prostovoljcev. Šolo trenutno obiskuje 90 otrok starih od osem do dvanajst let. Pouk poteka v najetih prostorih, ki bi jih zaradi načrtovane širitve programa radi nadomestili z novimi. V bližini obstoječega objekta se nahaja prazno zemljišče, na katerem želijo v naslednjih letih zgraditi povsem nov šolski kompleks.

• •

specifični klimatski pogoji, specifično družbeno-kulturno okolje, specifični gradbeno-urbanistični predpisi, omejena sredstva namenjena gradnji ter s tem povezana gradnja v fazah, vključevanje investitorjev v proces zasnove in komunikacija na daljavo, omejeno poznavanje okolja.

PROSTORSKI IN ČASOVNI OKVIR

Pričakovani rezultat je idejna zasnova arhitekture za osnovno šolo v okolici Kolkate, ki v nadaljnjih fazah obdelave nudi osnovo za pridobitev gradbenega dovoljenja in realizacijo projekta.

Metodo dela tako povzema naslednji miselni vzorec:

EMPIRIČNI DEL: – ogled lokacije, – pridobivanje informacij, – klimatski pogoji, – družbeno-kulturno okolje.

»Indija je zibelka človeške civilizacije, rojstni kraj jezika, mati zgodovine, stara mati legend, pra stara mati tradicije. Naši najvrednejši in najredkejši materiali v zgodovini človeka so zaklenjeni v indijski zakladnici.« 1 — Mark Twain

ANALITIČNI DEL: – analiza okolja, – analiza programa, – gradbeno-urbanistični predpisi, – omejena sredstva.

PRAKTIČNI DEL: – načrtovanje, – vključevanje investitorjev, – komunikacija na daljavo, – omejeno poznavanje okolja. 1

TWAIN, Mark,

Following the Equator: A Journey Around the World. New York: American Publishing Company, 1897

2.1 GEOGRAFSKA UMESTITEV INDIJE

2.2 DRUŽBENA UMESTITEV INDIJE

11 INDIJA

EVROPSKA UNIJA

SLOVENIJA

3.287,263 km2

4.324,782 km2

20,273 km2

1,21 milijarde

495 milijonov

2 milijona

370 preb./km2

114 preb./km2

101 preb./km2

3693 $/preb.

31,607 $/preb.

28,641 $/preb.

0.547 (134. mesto)

0.856 (30.mesto)

0.884 (21. mesto)

POVRŠINA

in d

uku š

ČASOVNA RAZLIKA

-4.30

g o ro

vje

ala

jsko

g o ro v j e

IND

ŠTEVILO PREBIVALCEV

NEW DELHI

GANGES SLOVENIJA

Dekanska planota INDIJSKA PODCELINA

Arabsko morje

Bengalski zaliv

AHMADABAD

GOSTOTA POSELITVE/ PREBIVALCA

KOLKATA

MUMBAJ 0°

INDIJSKI OCEAN

EKVATOR

BRUTO DOMAČI PROIZVOD/ PREBIVALCA

HYDERABAD

Naravno-geografski zemljevid Indijske podceline BANGALORE

CHENNAI ADAMANSKI IN NIKOBARSKI OTOKI

KITAJSKA

INDEKS ČLOVEKOVEGA RAZVOJA (statistična meritev glede na življenjsko dobo, življenjsko raven, stopnjo pismenosti in stopnjo izobrazbe)

AFGANISTAN

PAKISTAN

Umestitev Indijske podceline na svetovni zemljevid

Upravna delitev Indije s pomembnejšimi mesti.

NEPAL

Družbeno-ekonomska primerjava med Indijo, Evropsko Unijo in Slovenijo.

BUTAN

BANGLADEŠ

Indijska podcelina se nahaja v južnem delu Azije. Od preostale celine jo geografsko (in posledično tudi kulturno) ločuje niz visokogorij, ki poteka od gorovja Hindukuš na severozahodu preko Himalajskega gorovja na severu in severovzhodu. Gorovja na severu napajata porečji rek Ind in Ganges. Na jugu večji del Indijske podceline zajema Dekanska planota, ki jo obkrožajo nižavja ob obalah Arabskega morja, Indijskega oceana in Bengalskega zaliva. 2 Območje indijske podceline meri 4,4 milijona kvadratnih kilometrov in z 1,7 milijarde prebivalcev spada med najgosteje naseljena območja

na svetu. Nahaja se med 60. in 100. vzhodnim poldnevnikom ter 5. in 35. severnim vzporednikom. Leži znotraj treh časovnih pasov, 4 do 5 ur pred srednjeevropskim časom.3 Indija ali uradno Republika Indija zavzema skoraj celotno območje indijske podceline in meji na Pakistan na severozahodu, Nepal, Butan in Kitajsko na severu in severovzhodu ter Mjanmar in Bangladeš na vzhodu.4

http://preservearticles.com/write-a-brief-note-on-

INDIJA

MJANMAR

the-geography-of-india 3

http://wikipedia.org/wiki/indian_subcontinent

http://mapsofindia.com/geography

Indija je domovina več religij, hinduizma, budizma, džainizma in sikhizma. Prevladujoči hinduizem velja za najstarejšo še obstoječo svetovno religijo. Poleg hinduizma in budizma so na indijsko kulturo pomembno vplivali še judovstvo, krščanstvo ter predvsem islam.5

ŠRILANKA

Politični zemljevid Indijske podceline

Indija je prav tako domovina starodavne kastne družbene ureditve. Nastala je na podlagi različnih poklicev, ki so zgodaj postali dedni. Deli se na štiri osnovne kaste, ki se med sabo ne smejo mešati, pripadniki določene kaste pa smejo opravljati samo točno določena dela. Kastni sistem je večinoma povezan s hinduizmom, vendar se

pojavlja tudi v drugih religijah. Čeprav je po indijski ustavi tovrstni družbeni sistem prepovedan, ima še vedno velik vpliv na tamkajšnji vsakdan.6

Velja za dvanajsto največje gospodarstvo sveta in se uvršča na drugo mesto glede na trenutno gospodarsko rast.

Po osamosvojitvi izpod britanskega imperija je Indija leta 1947 postala samostojna parlamentarna federativna republika in je danes največja parlamentarna demokracija glede na število prebivalcev.

Upravno je Indija razdeljena na 28 zveznih držav in 7 zveznih ozemelj. Na državni ravni sta uradna administrativna jezika hindujščina in angleščina, medtem ko je preostalih uradnih jezikov v Indiji okoli 30. Na regionalni ravni je poleg hindujščine in angleščine priznanih še 17 dodatnih jezikov, ki se prav tako uporabljajo v administrativne namene.

Po površini je s 3.287,263 km sedma največja država sveta, z več kot 1,2 milijarde prebivalcev pa se nahaja takoj za prvouvrščeno Kitajsko. 2

Po številu prebivalcev je največje mesto Mumbaj (12,4 mio.), sledi mu prestolnica New Delhi (11 mio.). Kolkata (nekdaj Kalkuta) je po številu prebivalcev (4,4 mio.) šele na sedmem mestu, vendar s celotnim zaledjem (14,6 mio.) tvori tretje največje urbano območje v Indiji, takoj za Mumbajem in New Delhijem.7 5

http://wikipedia.org/wiki/India

http://asianhistory.about.com/od/india/p/ indiancastesystem

http://wikipedia.org/wiki/India

2.3 ZGODOVINSKA UMESTITEV INDIJE 8

Naselitev homo sapiensa 70 000 pr. Kr.

Tirtankhara Mahavira in začetek džainizma 599–527 pr. Kr.

Vdor Aleksandra Velikega na območje reke Ind 326 pr. Kr.

Trgovske vezi z rimskim imperijem 1. stol. po Kr.

Turki ustanovijo sultanat v Delhiju 1191–1498

Guru Nanak Dev in začetek sikhizma 1469–1539

Širjenje ozemelj britanske vzhodnoindijske družbe 1765–1849

Gauthama Buddha in začetek budizma 563–483 pr. Kr.

Čandra Gupta Maurija prvi združi indijce in vzpostavi prvi indijski imperij 300 pr. Kr.

Kušanski imperij se iz Afganistana razširi na S del Indije – širitev budizma na Kitajsko 1. stol. po Kr.

Marko Polo v Indiji 1288

Mogulski imperij 1562–1712

Angleščina postane uradni jezik 1835

Ašoka Veliki razširi maurijski imperij po skoraj celotni podcelini in poskuša vzpostaviti budizem kot prevladujočo religijo 272 pr. Kr.

Vdori mongolov v S Indijo 1296–1306

Ustanovitev britanske vzhodnoindijske družbe 1600

Guptski imperij – zlato obdobje indijske znanosti in umetnosti 320–550 po Kr.

Vasco Da Gama pristane v Goi 1498

Gradnja Tadž Mahala 1631–1653

Vdor hunov v severno Indijo 460

Marathski imperij – zadnji hindujski imperij 1674–1818

Propad maurijskega imperija, ponovna vzpostavitev hinduizma 185 Pr.Kr.

Indijska »klasična doba« 7.–13. stol.

Britanska vzhodnoindijska družba ustanovi oporišče v Kolkati 1698

Vdor turkov v severno Indijo – prve sledi islama v Indiji 971–1030

Vojne med britansko in francosko vzhodnoindijsko družbo 1746–1757

Perzijci zasedejo SZ del Indije – vpliv perzijske kulture 538–333 pr. Kr.

Vzpostavitev kastnega sistema Prvi zapisi verskih besedil – ved

Množično preseljevanje hindujcev, sikhov in muslimanov 1947 Britanske sile krvavo zatrejo upor indijskih civilistov 1919

Upor indijskih vojakov proti kolonialnim silam britanske vzhodnoindijske družbe (1857

Jawaharlal Nehru postane predsednik vlade 1947–1964 Gandhi umre pod streli hindujskega atentatorja 1948

Mohandas Karamchand Gandhi prične z različnimi mirovnimi gibanji proti britanskim kolonialnim silam 1920–1947

Angleški imperij prevzame nadzor nad ozemlji britanske vzhodnoindijske družbe 1858–1947

Pričetek gradnje mesta Chandigarh 1950 Vojaški konflikt s Kitajsko 1962

Prenos britanske oblasti iz Kolkate v New Delhi 1931

Ustanovitev indijskega nacionalnega kongresa 1885

Vojna s Pakistanom 1965, 1971

Osvoboditev izpod britanske nadvlade in delitev na hindujski in muslimanski del 1947

Obdobje rasti prebivalstva ter velikih lakot in bolezni 1876–1899

Indira Gandhi postane predsednica vlade 1980–1984

Dokončana gradnja Hagie Sofie v Konstantinoplu 537

Vzpon Rimskega imperija ok. 32 pr. Kr.

Pričetek naseljevanja Slovanov na področje današnje Slovenije ok. 568

Rojstvo Jezusa Kristusa in vzpon Krščanstva

500

ANTIKA

Rojstvo Mohameda in vzpon islama ok. 570

BOJ ZA NEODVISNOST INDIJE

Turki osvojijo Konstantinopel 1453

James Watt izumi parni stroj – pričetek industrijske revolucije v Angliji 1765

Kolumb odkrije Ameriko 1492

Pričetek francoske revolucije 1789

RENESANSA

BAROK

RAZSVETLJENSTVO

Druga svetovna vojna 1939–1945

Obdobje svetovne gospodarske krize ok. 1930

Prva naftna kriza 1973

France Prešeren izda sonetni venec 1834

Padec Berlinskega zidu 1989 Osamosvojitev Slovenije 1991 Vstop slovenije v EU 2004

ROMANTIKA

SECESIJA

NEODVISNOST INDIJE

Prva svetovna vojna 1914–1918

Dokončana gradnja bazilike Sv. Petra v Rimu 1626

Pričetek križarskih vojn 1095

1947

1900

Napoleon ustanovi Ilirske province 1809–1813 – konec fevdalne ureditve na Slovenskem 1809–1813

Primož Trubar izda Abecednik in Katekizem 1550

Najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku – Brižinski Spomeniki ok. 972

SREDNJI VEK

1800

1500

600 PR.KR.

400 PR.KR.

Obdobje helenističnih kraljestev 332–146 pr. Kr.

VLADAVINA BRITANSKEGA IMPERIJA

SVETOVNA GOSPODARSKA KRIZA

1939

Propad zahodnega rimskega imperija 476

Karantanci izgubijo samostojnost 743 – začetek fevdalne ureditve na Slovenskem 743

VZPON MOGULSKEGA IMPERIJA

1930

Dokončana gradnja Koloseja ok. 80

ŠIRITEV ISLAMA NA INDIJSKO PODCELINO

1900

Vzpon Aleksandra Velikega 336–332 pr. Kr.

ZLATO OBDOBJE INDIJSKE ZNANOSTI IN UMETNOSTI

1800

Gradnja Stonehengea ok. 2400–2200 pr. Kr.

Dokončana gradnja Partenona 438 pr. Kr.

MAURIJSKI IMPERIJ

1700

Začetek obdobja Mezopotamskih civilizacij ok. 3000–ok. 700 pr. Kr.

Pričetek obdobja Antične Grčije ok. 800–332 pr. Kr.

VZPON BUDIZMA IN DŽAINIZMA

1600

Dokončana gradnja Keopsove piramide ok. 2560 pr. Kr.

VEDSKA INDIJA

Verski nemiri med hindujci, sikhi in muslimani 1947

Indija testira prvo nuklearno orožje 1998

1500

SVET / SLOVENIJA

Začetek obdobja Egiptovske civilizacije ok. 3000–332 pr. Kr.

Premik političnega težišča proti vzhodu 1500 PR. KR.

PRIHOD ARIJCEV

Indo-grški imperij v severni Indiji 185–160 pr. Kr.

1200

Prvi arijski poselitveni val ok. 1500 pr. Kr.

Dravidi poselijo celotno indijsko podcelino

PRVE CIVILIZACIJE OB REKI IND

Širjenje hinduizma

Propad civilizacij ob reki Ind ok. 1900 pr. Kr.

2500 PR. KR.

Prve poljedelske kulture na območju rek Ind 5000 pr. Kr. in Ganges 3000 pr. Kr.

PRAZGODOVINA

Prve civilizacije ob reki Ind, mesti Mohenjo Daro in Harappa 2600–1900 pr. Kr.

INDIJA

Dokazi o obstoju homo erectusa v centralni Indiji 500 000–200 000 pr. Kr.

PRAZGODOVINA

Indijski časovni trak je povzet po: http://kamat.com/kalranga/timeline

2.4 ZAHODNA BENGALIJA

2.5 KOLKATA

NORTH 24 PARGANAS

NANDIA

Zahodna Bengalija HOOGLY

KOLKATA

Kolkata je glavno mesto zvezne države Zahodne Bengalije. Do leta 2001 je bila uradno poznana pod angleškim imenom Kalkuta (ang. Calcutta).

Čeprav se po številu prebivalcev Kolkata uvršča šele na sedmo mesto med indijskimi mesti, tvori s celotnim zaledjem tretje največje urbano območje v Indiji in štirinajsto na svetu.

Ustanovljena je bila leta 1690 kot glavno oporišče britanske vzhodnoindijske družbe. Nastala je na področju vasi Kolikata, Gobindapur in Sutanuti. Ugodna lega ob reki Hoogley, ki je del širšega rečnega režima delte reke Ganges in se približno 50 km stran izliva v Indijski ocean, je omogočila, da je sprva služila kot pomorska trgovska postojanka namenjena trgovanju z opijem. V času britanskega imperija je prerasla v največje urbano območje na Indijski podcelini in bila vse do leta 1931 prestolnica britanske Indije.

Razteza se na površini 1887 km2 na katerem živi približno 14,1 milijona prebivalcev. Po podatkih iz leta 2011 se upravno deli na tri območne enote, ki skupaj zajemajo 34 občin in 24 krajevnih skupnosti.

V drugi polovici 19. stoletja se je na območju Kolkate razvila močna industrija, ki je temeljila predvsem na proizvodnji in predelavi jute. V začetku 20. stoletja je mesto doseglo kulturni in politični razcvet (t. i. Bengalska Renesansa) in imelo bistveno vlogo pri osamosvajanju Indije izpod britanske nadvlade. Od takrat je Kolkata pogosto označena kot kulturna prestolnica Indije.

Ožje mestno območje poleg cestne infrastrukture povezuje tudi podzemni železniški sistem. Preostali del je z mestnim središčem povezan preko sistema železnic, ki služijo kot glavno transportno sredstvo med urbanim in suburbanim območjem.11

Uradni jezik Kolkate ter celotne zvezne države Zahodne Bengalije je bengalščina in jo kot materni jezik uporablja večina prebivalcev. Poleg bengalščine so uradni jeziki še angleščina, hindujščina in urdujščina.

HOWRAH

Zahodna Slovenija Bengalija

Champahati

PIALI

Umestitev Zahodne Bengalije in Kolkate na zemljevid Indije; primerjava geografske površine Zahodne Bengalije in Slovenije.

Zvezna država Zahodna Bengalija leži v vzhodnem delu Republike Indije in sega od Bengalskega zaliva na jugu preko ravnic delte reke Ganges vse do Himalajskega gorovja na severu. Na območju velikem 88,752 km2 živi približno 90 milijonov prebivalcev, kar pomeni da znaša gostota poselitve nekaj več kot 1000 prebivalcev/km2. Povedano drugače, ob tovrstni gostoti poselitve bi Slovenija imela okoli 20 milijonov prebivalcev. Kljub temu se Zahodna Bengalija po poseljenosti uvršča šele na četrto mesto glede na preostale indijske zvezne države.9

Do leta 1947 je Zahodna Bengalija skupaj z današnjim Bangladešem (prej Vzhodnim Pakistanom) tvorila zaključeno celoto. Po osamosvojitvi izpod britanske nadvlade je razpadla na hindujski zahodni in muslimanski vzhodni del. Pred tem je veljala za strateško pomembno provinco britanskih kolonialnih sil in je po razpadu britanskega imperija izgubila osrednjo vlogo na indijski podcelini.10 http://wikipedia.org/wiki/west_bengal

http://localhistories.org/india

Hoogley

SOUTH 24 PARGANAS

10 km

Kolkata

Ljubljana

Zemljevid urbanega območja Kolkate; primerjava geografske površine ožjega mestnega središča Kolkate in urbanega območja Ljubljane.

http://wikipedia.org/wiki/kolkata

Z osamosvojitvijo leta 1946 ter razpadom Indije na hindujsko Indijo ter muslimanski Zahodni in Vzhodni Pakistan je mesto počasi začelo izgubljati svojo strateško in politično vlogo. V šestdesetih in sedemdesetih je sledilo obdobje nemirov ter gospodarske stagnacije. Z osamosvajanjem sosednjega Vzhodnega Pakistana oz. Bangladeša leta 1971 je mesto preplavil val begunskih prebežnikov, ki so poleg hitre rasti prebivalstva še dodatno obremenili mestno infrastrukturo. Od leta 1977 do 2011 je v mestu neprekinjeno vladala leva politična fronta, kar predstavlja najdaljšo vladavino katerekoli komunistične stranke izvoljene na demokratičnih volitvah.

http://bop.nppa.org/2009/thumbnails/684/00027135/OES/00027135-OES-The%20Last%20Days%20of%20the%20Rickshaw-011.JPG

Podobe mesta Kolkate. http://i.telegraph.co.uk/multimedia/archive/01365/calcuttabridge_1365702i.jpg

http:/bose.res.in/~blackhole08/photo_lg_kolkata.jpg

2.6 PIALI

Vas Piali se nahaja v južnem suburbanem območju Kolkate, približno 27 km od mestnega središča. Z mestom jo povezuje železniška proga, ki je bila zgrajena v času britanske nadvlade ob koncu 19. stoletja. Železnica je omogočila razvoj vasi, ki se radialno razrašča okoli edine železniške postaje.

IZHODIŠČE

Vas ima približno 50 000 prebivalcev in se deli na več predelov. Predel Daspari, v katerem se nahaja območje obdelave, je značilen po tem, da se tu večina moških ukvarja s popravilom čevljev, medtem ko ženske opravljajo delo čistilk, služkinj in gospodinj.12 http://pialiasharalo.org

»Ukvarjanje s filozofijo je - kakor pogosto tudi ukvarjanje v arhitekturi pravzaprav bolj ukvarjanje s samim seboj. Z lastnim pojmovanjem. Z načinom, kako vidimo stvari.« 13 — Juhani Pallasmaa, povzeto po L. Wittgenstein

Tamara Bizjak

PALLASMAA, Juhani,

Oči kože: arhitektura in čuti.

Podobe vasi Piali Tamara Bizjak

Tamara Bizjak

Ljubljana: Studia humanitatis, 2007

3.1 ANALIZA PROSTORA

Pogled na območje obdelave iz severozahodne strani.

Območje obdelave se nahaja na obrobju vasi Piali, približno 400 m od železniške postaje. Zajema zemljišče nepravilne tlorisne oblike v velikosti 1424 m2, ki je v celoti obdano z opečno ograjo v višini približno 1,8 m. Poleg ograje in manjše lope na SV delu je zemljišče še povsem nepozidano. Dostopno je s SV strani, kjer se nahaja vhodni portal. Na preostalih delih (z izjemo manjšega kosa na JV) meji na zemljišča v zasebni lasti.

Pogled znotraj območja obdelave proti severu.

Zemljišče je v zasebni lasti društva Piali Ashar Alo, ki na tem mestu načrtuje gradnjo osnovne šole s spremljevalnim programom. Trenutni šolski objekt se nahaja nedaleč stran od območja obdelave v bližini železniške proge. OBMOČJE OBDELAVE

Pogled vzdolž glavne dostopne poti in vodnega kanala.

TRENUTNI ŠOLSKI OBJEKT

Pogled proti poljem na zahodni strani.

ŽE LE

VAS PIALI ZN I

ŠK

50 m Grafični prikaz širšega območja vasi Piali Osebni arhiv

3.1.1 ZELENE POVRŠINE

3.1.2 VODNE POVRŠINE

3.1.3 POVRŠJE Aksonometrični prikaz naravnih danosti ožjega območja

nivo železnice (+1,5 m) nivo vasi (+0,75 m) nivo območja obdelave (±0,0 m) nivo obdelovalnih površin (-0,5 m)

Pogozdenost območja

Stalne vodne površine

Topografska slojevitost

Osebni arhiv

Območje vsebuje številne površine stoječih voda (jezera in ribnike), ki tvorijo značilno podobo tukajšnjega podeželja. Služijo predvsem vsakodnevni domači rabi (pranje, umivanje, napajanje živine, ...), kakor tudi v gospodarske namene.

Območje Kolkate se nahaja na naplavini delte reke Ganges. Celotno območje je zato pretežno ravninsko brez izrazitih prostorskih dominant. Najvišjo točko na območju vasi Piali tako predstavlja železnica, ki je zaradi drugačnega vodnega režima v preteklosti z nasutjem nekoliko dvignjena nad preostali del. Najnižjo točko predstavljajo področja s kmetijskimi površinami. V času monsunskega deževja se sem steka večina meteornih voda, ki v veliki meri poplavijo obdelovalne površine. Preostali del vasi, kjer se nahajajo grajene strukture, leži približno meter višje od kmetijskih in vodnih površin.

Severno od območja obdelave se vzporedno s kolovozom nahaja večji vodni kanal, v katerega se steka odpadna voda. Na južni strani železnice se nahaja večje vodno zajetje, kjer pridobivajo ilovico iz katere žgejo opeko.

Območje obdelave je bilo v preteklosti kmetijsko obdelovalno zemljišče, zato leži na nižjem nivoju. Ob gradnji opečnega zidu so celotno zemljišče nekoliko nasuli, vendar je kljub temu nivo ceste približno 75 cm višji od nivoja zemljišča.

Osebni arhiv

Območje obdelave je na zahodni in severni strani obdano pretežno s kmetijskimi obdelovalnimi površinami. Na vzhodni in južni strani se razprostira vas Piali, ki je v veliki meri poraščena z bujnim tropskim rastjem ter raznovrstnimi drevesnimi vrstami med katerimi izstopajo predvsem visoka palmova drevesa.

3.1.4 GRAJENE STRUKTURE

3.1.5 PROMET

3.1.6 PROGRAMSKE VSEBINE Aksonometrični prikaz naravnih in grajenih danosti ožjega območja

pritlični objekt z enokapno/ravno streho

vaške poti/ kolovozi

pritlični objekt z dvokapno streho

povozna cesta

nadstropni objekt

železniška proga

Morfologija

Osebni arhiv

Vas Piali je glede na preostali del urbanega območja Kolkate relativno redko pozidana. V veliki meri prevladujejo manjše pritlične enote z dvokapnimi ali ravnimi strehami. Naselje je stihijsko razraščeno okoli železniške postaje, ki predstavlja neke vrste središče vasi. Območje obdelave se nahaja na robu te zgoščene strukture in se na zahodu ter severu odpira proti negrajenemu prostoru riževih polj.

stanovanjski program

železniška postaja

storitveni program izobraževalni program

Prometne povezave

Programska delitev območja

Osebni arhiv

Železnica predstavlja glavno prometno os, ki povezuje Piali z južnim predmestjem Kolkate. Železniška postaja predstavlja stičišče vseh poti kolovozov in cest na katerih poteka v glavnem nemotoriziran promet. Prav tako na območju vasi ni večjih asfaltiranih ali drugih cestnih površin, ki bi omogočale gostejši motorni promet. Ortogonalna zasnova poti in kolovozov kaže na to, da so to verjetno v preteklosti bile poti med različnimi riževimi polji, ki so se z razraščanjem grajenih struktur sčasoma spremenile v manjše vaške ulice.

Velik del vasi Piali predstavlja stanovanjski program, ki poleg kmetijskih površin prevladuje na celotnem območju. Program s storitvenimi in obrtnimi dejavnostmi je v veliki meri zgoščen okoli železniške postaje, kjer se nahaja tudi večina surovin, ki jih iz Kolkate pripeljejo z vlakom. Poleg šolske ustanove Piali Ashar Alo so v vasi še štiri osnovne šole, ki tako predstavljajo celoten vaški program namenjen izobraževanju. Poleg tega vas nima primerne infrastrukture, ki bi bila namenjena različnim kulturnim in družbenim dejavnostim celotne skupnosti.

1 . S EP

3.3.3 KLIMATSKO (NE)UGODJE TROPSKEGA PODNEBJA Poleg visokih temperatur na klimatsko ugodje tega področja najbolj vpliva visoka vlažnost. Slednja v času monsunskega deževja (od junija do oktobra) naraste tudi do 85 %, kar ob relativno visokih temperaturah (povprečna temp. okoli 29 °C) ustvarja pogoje, ki so zelo neugodni za bivanje.15

T E M B ER

1. 10.

NEW DELHI

1 5 . J U LI J

AHMADABAD

KOLKATA puščavsko podnebje

MUMBAJ

stepa

1. 7.

AHMADABAD

15. 6.

KOLKATA

10. 6. 15. 10.

MUMBAJ

visokogorsko podnebje

HYDERABAD

vlažno subtropsko podnebje vlažno in suho tropsko podnebje

O B ER 1 5. OK T

15. 7.

50 40

Kljub toplemu podnebju in ugodni geografski širini pa je osončenost v času monsunskega deževja relativno nizka. V avgustu dosega v povprečju zgolj tri sončne ure na dan, kar predstavlja še dodaten dejavnik, ki vpliva na kvaliteto bivanja.

Ob analizi temperatur in relativni vlažnosti na področju Kolkate ugotovimo, da sta najbolj ugodna meseca februar ter deloma marec. Takrat so temperature in relativna vlažnost čez dan skoraj v celoti v območju ugodja. Od novembra do januarja vlažnost v zraku doseže 70 %, kar ob relativno visokih temperaturah rahlo presega območje ugodja. Podobno velja za april in maj,

Graf območja ugodja

K neugodju še dodatno pripomoreta relativno nizka moč vetra ter obilne padavine, ki avgusta presežejo 300 mm/m2.

Glede na povprečne temperature in relativno vlažnost lahko predvidimo območje klimatskega ugodja. Slednje se ob relativni vlažnosti med 15 % in 75 %, giblje med temperaturami 20 °C in 30 °C.16

15. 9. 1. 9.

NEW DELHI

kjer visoke temperature bistveno vplivajo na klimatsko udobje. Klimatsko najmanj ugodno obdobje je od junija do oktobra, ko relativna vlažnost znaša več kot 75 %, kar ob povprečni temperaturi okoli 33 °C ustvarja izredno neprijetne bivanjske razmere.

TEMPERATURA (°C)

3.2 ANALIZA PODNEBJA

OBMOČJE UGODJA 20 10

RELATIVNA VLAŽNOST (%)

http://kolkata.climatemps.com

Richard Hyde; 2001; Climate Responsive Design, A study of buildings in

moderate and hot humid climates; Spon Press * opomba: grafične analize so povzete po: http://climatemps.com

pričetek monsunskega obdobja konec monsunskega obdobja Prikaz temperatur in osončenosti

5. 6.

Prikaz padavin in relativne vlažnosti

vlažno tropsko podnebje

Po Köppenovi klasifikaciji klimatskih območij lahko podnebje Indijske podceline razdelimo na območja s tropskim vlažnim podnebjem, tropskim suhim podnebjem, subtropskim vlažnim podnebjem ter gorskim podnebjem. Kolkata leži na območju tropskega podnebja z izrazitim suhim in vlažnim obdobjem, ki je rezultat monsunskega deževja.

3.2.2 POJAV MONSUNSKEGA DEŽJA Zaradi neenakomernega segrevanja Arabskega morja in Indijske podceline se ustvari razlika v zračnem pritisku, kar omogoči da začno vlažne zračne gmote potovati proti celini. Slednje ob stiku z Dekansko planoto in Himalajskim gorovjem povzročijo obilno poletno monsunsko deževje, ki traja od junija do oktobra. Ko se Indijska podcelina spet nekoliko ohladi, začno zračne mase v začetku novembra potovati od Himalajskega visokogorja nazaj v smeri proti Arabskemu morju. Tu ob prečkanju Bengalskega zaliva znova zajamejo vlažne zračne gmote, ki povzročijo zimsko monsunsko deževje, ki pa doseže zgolj južni in jugovzhodni del Indijske podceline, medtem ko preostali deli ostanejo relativno suhi.14

http://mapsofindia.com

50 25 40 20 30 15

-5 JAN

FEB

MAR

APR

MAJ

JUN

JUL

AVG

maksimalne povprečne temperature (°C) povprečne mesečne temperature (°C) minimalne povprečne temperature (°C) število osončenih dni v mesecu

SEP

OKT

NOV

DEC

60 30 50 25 40 20 30 15

-5 JAN

FEB

SLOVENIJA

3.2.1 INDIJSKO PODNEBJE Himalajsko visokogorje na severu in severovzhodu Indije preprečuje vdor suhih in hladnih vetrov s severa, kar omogoča toplo in deloma vlažno podnebje značilno za večji del indijske podceline.

Prikaz začetka in konca monsunskega obdobja v Indiji

60 30

INDIJA

Köppenova klasifikacija klimatskih območij Indije

SLOVENIJA

1 . J UNIJ

INDIJA

1. 6.

TEMPERATURA (°C) / PADAVINE (cm) / MOKRI DNEVI / OSONČENI DNEVI

CHENNAI

MAR

APR

MAJ

JUN

relativna vlažnost (%) število deževnih dni v mesecu povprečne padavine (cm)

JUL

AVG

SEP

OKT

NOV

DEC

RELATIVNA VLAŽNOST (%)

BANGALORE

CHENNAI

RELATIVNA VLAŽNOST (%)

BANGALORE

TEMPERATURA (°C) / PADAVINE (cm) / MOKRI DNEVI / OSONČENI DNEVI

3.3 ANALIZA PROGRAMA

3.3.1 PROBLEMATIKA IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA V INDIJI Glede na število prebivalcev Indija predstavlja približno sedmino celotne svetovne populacije. Kljub temu pa njen delež zajema kar tretjino svetovne nepismenosti.18 Čeprav indijska ustava predpisuje obvezno šolanje otrok starih od 6 do 14 let, je dejansko stanje v javnem šolstvu daleč od predpisanega. Glede na nagle demografske spremembe številne indijske javne šole tako že vrsto let ne uspejo slediti dejanskim potrebam. Po raziskavah iz leta 2009 je v nekaterih zveznih deželah (med njimi tudi v Zahodni Bengaliji) število otrok v enem razredu v povprečju presegalo številko 60. Poleg pomanjkanja učilnic velik problem predstavlja pomanjkljiva infrastruktura. Leta 2009

tako v povprečju kar 85 % šol v Indiji ni bilo oskrbovanih s pitno vodo in kar 65 % jih ni imelo primerno urejenih sanitarnih prostorov. Slednje ne vpliva zgolj na kvaliteto bivanja, temveč tudi na kvaliteto šolanja. Infrastrukturne težave niso glavni vzrok pomanjkljive izobrazbe, saj je leta 2009 glede na 190 milijonov šoloobveznih otrok na osnovnošolski ravni primanjkovalo kar 1,2 milijona učiteljev.19 Glavni problem indijskega šolstva kljub vsemu še vedno predstavlja nizka udeležba otrok pri pouku, ki znaša 85 %. Kljub temu, da je indijsko šolstvo brezplačno je oddaljenost šol in zagotavljanje osnovnih šolskih potrebščin velikokrat prevelik zalogaj za veliko indijskih družin, ki živijo na pragu revščine. Razlog za slabe razmere v javnem šolstvu (delež

»Stanje nekega naroda lahko presodiš glede na status njihovih žensk.« — Jawaharlal Nehru

javnega šolstva znaša 80 %) poleg hitre rasti prebivalstva tiči predvsem v pomanjkanju finančnih sredstev, ki jih država namenja šolstvu. Leta 2006 je Indija za potrebe izobraževanja namenila približno 7–16 € na učenca letno, kar predstavlja 3 % delež bruto domačega proizvoda in jo uvršča na zadnje mesto svetovne lestvice držav.20 Slabe razmere v šolstvu najbolj vplivajo na izobrazbo deklic. Vključenost pri pouku je tako leta 2008 v povprečju zajemala 8,8 % manj deklic kot dečkov. 21 Razlog za to je mogoče najti v tem, da starši glede na omejene finančne zmogljivosti dajejo prednost dečkom, medtem ko deklice pogostokrat skrbijo za domača gospodinjska opravila. Deklice prav tako družini dolgoročno ne prinašajo dohodkov, saj s poroko relativno zgodaj zapustijo družino. 22 Izobrazba žensk v Indiji igra bistveno vlogo pri izboljšavi socialnega stanja v družbi. Po raziskavah namreč ženske namenijo več denarja za zdravje in izobrazbo svojih otrok kot moški, ki v povprečju več porabijo za alkohol in zabavo. Temu primerno je povprečni prispevek izobražene ženske k materialni stabilnosti družine višji od moškega. V povprečju tako vsaka deklica z najmanj štirimi leti izobraževanja z vsakim dodatnim letom izobrazbe v lastni družini pripomore k 20 % manjši rodnosti, 10 % nižji umrljivosti otrok in 20 % višjemu dohodku.23 17

http://www.saarthakindia.org/womens_situation_ India.html

http://theviewspaper.net/condition-of-governmentschools-in-india

http://unicef.org/india/education

http://theviewspaper.net/poor-quality-of-educationin-government-schools

http://unicef.org/india/education

http://census.gov/population/international

http://thp.org/reports/indiawom

3.3.2 PIALI ASHAR ALO Piali Ashar Alo je zasebna brezplačna šolska ustanova, ki sta jo leta 2008 v predmestju Kolkate ustanovila Mojca in Anup Gayen.

Prav tako bi radi izboljšali ozaveščenost na področju zdravstva in oskrbe s pitno vodo ter pripomogli k pozitivnim spremembam v celotni lokalni skupnosti.

Namenjena je sirotam in otrokom iz socialno šibkih družin, katerim nudi možnost brezplačnega opismenjevanja in izobraževanja. Financira se izključno s pomočjo prostovoljnih donatorskih sredstev iz Evrope, večinoma iz Slovenije. Za izobraževanje enega otroka je potrebnih približno 200 € sredstev letno.

Pouk poteka v najetih prostorih, ki jih želijo zaradi načrtovane širitve programa nadomestiti z novimi. V bližini obstoječega objekta se nahaja prazna parcela na kateri želijo v naslednjih letih zgraditi povsem nov šolski kompleks. 25

Šolski program zajema predšolsko vzgojo ter štiri razrede osnovne šole za otroke stare od 5 do 12 let. Predmetnik vključuje pouk bengalščine, angleščine, matematike, osnovnih družboslovnih in naravoslovnih predmetov ter petja, plesa, telesne in likovne vzgoje.

Obstoječi program Pouk trenutno poteka v najetih prostorih, približno 200 m od območja obdelave. Obstoječi šolski program se nahaja v učilnicah z navedenimi kvadraturami: • • •

Otroci v času šolanja dobijo lastno šolsko uniformo in lastne šolske potrebščine. Poleg zajtrka in kosila jim nudijo tudi nujno medicinsko oskrbo. Program je v prvi vrsti namenjen izobraževanju deklic, katerih delež je vsaj dvakrat višji od deleža dečkov. Šolski program prav tako upošteva pravila različnih veroizpovedi in je namenjen vsem otrokom ne glede na njihovo versko pripadnost. Po opravljenem šolanju se lahko otroci vpišejo na višje državne šolske ustanove.24 Šolski dan pričnejo otroci ob osmi uri z zajtrkom in jutranjim zborom. Ob devetih pričnejo s poukom, ki traja do dvanajste ure. Sledi kosilo po katerem mlajši otroci zaključijo s poukom, starejši pa nadaljujejo pouk še z dvema dodatnima urama. Dolgoročni cilj šolske ustanove Piali Ashar Alo je razširiti program, ki bi poleg področja izobraževanja otrok zajemal tudi področje opismenjevanja starejših.

http://flickr.com/photos/odaarcher/5259874889

• •

pisarna (13,7 m2), kuhinja (12,77 m2), večja učilnica (18 m2), štiri manjše učilnice (4 x 9,76 m2), manjše sanitarije v zgornjem in spodnjem nadstropju objekta.

Širitev programa Shema bodočega programa zajema seznam različnih prostorov in se je po posvetovanju z investitorji sproti usklajevala in dopolnjevala. Celoten program se tako smiselno deli na 4 različne sklope. Avditorij predstavlja osrednji šolski prostor in zaradi specifičnih razmer združuje dve ločeni funkciji. V času kosil je namenjen prehranjevanju, ki poteka na pletenih bambusovih preprogah položenih na tla, kar omogoča enostavno in hitro skladiščenje opreme. Temu primerna je smiselna neposredna navezava na kuhinjo, ki omogoča enostavno serviranje hrane. V času odmorov avditorij poleg hodnikov in zunanjih površin služi kot prostor za igro, medtem ko je v popoldanskem času namenjen širši vaški skupnosti.

V servisni sklop poleg sanitarij spada še prostor za prvo pomoč, ki se navezuje na sanitarije, skladišče in kuhinja s shrambo. Zaradi specifične uporabe kuhinje, se slednja navezuje na zunanji prostor, kjer poteka pranje posode, zato potrebuje svoje servisno dvorišče. V izobraževalni sklop spada 8 splošnih učilnic ter dve specializirani učilnici, zbornica, pisarna in knjižnica. Zaradi smotrnosti uporabe se knjižnica navezuje na avditorij in je tako lažje dostopna tudi v popoldanskem času ter s tem namenjena širši skupnosti. Bivalni sklop zajema prostore namenjene sirotam, oskrbniku in prostovoljcem. Sobe so vezane na kopalnice z lastnimi sanitarijami in so ločene od preostalega dela šolskega kompleksa. Smiselno je omogočiti enostavno povezavo s kuhinjo in jedilnico ter hkrati omogočiti, da se bivalni del v popoldanskem času po možnosti zaklene in povsem loči od preostalega dela. Glede na precej obsežen program je predvidena gradnja v fazah, ki bi najprej zajemala 6 učilnic, pisarno, zbornico, kuhinjo, sanitarije in avlo kot večnamenski prostor. Slednje bi zadostovalo za takojšnjo preselitev obstoječega programa, saj so trenutni prostori v najemu. Ostali program bi sledil kasneje glede na potrebe in finančne pogoje. 24

pialiasharalo.org

Trenutni šolski objekt

Osebni arhiv

Jutranji zbor

Kuhinja

Tamara Bizjak

Pouk

Učilnica

Tamara Bizjak

Šolsko dvorišče

Delitev programa na štiri sklope

Osebni arhiv

Tamara Bizjak

Osebni arhiv

IZOBRAŽEVALNI SKLOP

LOČENI

ENOTI

Prostor za igro

8 razredov Likovna učilnica Računalniška učilnica Zbornica Pisarna Knjižnica

AVDITORIJ BIVALNI SKLOP

dostop do jediln

Soba za sirote Kopalnica za sirote Soba za oskrbnika Kopalnica za prostovoljce Soba za prostovoljce

ice

Jedilnica

SERVISNI SKLOP Stranišče za učitelje in osebje 4 stranišča za deklice 4 stranišča za dečke dosto p do Soba za prvo pomoč kuhin je Skladišče Kuhinja s shrambo

3.4 ANALIZA POGOJEV

Predpisi in zakonodaja Predpisi na suburbanih območjih Kolkate z izjemo nekaterih pravil in višinskega gabarita praktično ne obstajajo, oz. so precej nedefinirani. Za odobritev gradbenega dovoljenja je pristojna pisarna lokalne krajevne skupnosti oz. t. i. Panchayet Office, ki se na področju Pialija nahaja v sosednji vasi Champahati. Proces pridobitve poteka tako, da se že dokončan projekt z vsemi merami odda na pristojno lokalno pisarno, ki nato oceni ali je projekt primeren ali ne, oz. kje so potrebni popravki. Obstoječi zid Območje obdelave je z vseh petih strani obdano z opečnim zidom višine 1,8 m. Lokalni predpisi zahtevajo minimalni odmik od roba zidu vsaj 60 cm, kar predstavlja servisno območje v primeru popravila fasad. Višinski gabarit Na tem območju je po lokalnih predpisih mogoča gradnja do višine treh nadstropij. Uporaba vozov za prevoz gradbenega materiala.

Osebni arhiv

Dostop Edini možni dostop na zemljišče je mogoč s strani manjše ceste na SZ strani, kjer se nahaja že obstoječi vhodni portal. Med kolovozom in obstoječim opečnim zidom se nahaja 3 m širok regulacijski pas, ki je sicer del območja obdelave vendar zaradi bodočega načrta širjenja lokalne ceste ni zazidljiv. Glede na analizo grajenih struktur, kakor tudi analizo prometa je kot vstopno območje sicer najbolj primeren manjši javni prostor, ki se nahaja na jugozahodnem robu zemljišča, na stičišču vaških poti. Zaradi zasebnih zemljišč, ki ga ločujejo od območja obdelave, dostop s te strani ni mogoč. Omejena možnost dostopa s SZ strani

Osebni arhiv

Lega zemljišča Območje obdelave leži približno 75 cm pod nivojem celotne vasi in je v času obilnega mon-

Opečni zid in vhodni portal

Osebni arhiv

sunskega deževja poplavno ogroženo. Voda v tem obdobju poplavi večino nižje ležečih območij do višine približno 30 cm od tal. Temu primerno je potrebno objekt zasnovati tako, da se nivo pritličja dvigne nad gladino morebitne poplavne vode. Najpogostejša rešitev, ki jo uporabljajo v lokalnem okolju je nasipanje zemljine do potrebne višine. Redki so primeri bivališč dvignjenih na stebre. Instalacije Zemljišče trenutno ni komunalno opremljeno in prav tako nima vodovodne ter električne napeljave. Na območju obdelave obstaja podtalna voda. Predvideno je, da se voda namenjena za sanitarne, gospodinjske in druge namene črpa na površje s pomočjo črpalke, medtem ko se za pitje uporablja izključno dostavljena voda iz plastenk. Vodovodne instalacije se zaradi nižjih stroškov umestijo zgolj v servisne in spremljevalne

Razlika med nivojem ceste in zemljišča na območju odtoka v bližnji kanal na SZ strani

Osebni arhiv

prostore, medtem ko jih z izjemo likovne in računalniške učilnice v preostalih učilnicah ni. Za zbiranje odpadnih voda je predvidena greznica z odtokom v bližnji kanal na SZ strani zemljišča. Zaradi nižjih stroškov in lažjega vzdrževanja je smotrna zgostitev vseh sanitarnih prostorov na SZ delu zemljišča, ločeno od preostalega dela šole. Električna napeljava je predvidena preko obstoječega vaškega daljnovoda, ki se nahaja v neposredni bližini območja obdelave. Dostava materiala Relativno visok strošek glede na celotno gradnjo predstavlja dostava materiala na območje obdelave. Slednja je zaradi slabe cestne infrastrukture precej omejena. Glavni vir tako predstavlja železnica oziroma železniška postaja, ki je od območja obdelave oddaljena približno 500 m. Prevoz gradbenega materiala od železniške postaje do gradbišča je z uporabo tovornega vozila mogoč zgolj 3 do 4 mesece na leto. V preostalem obdobju je cesta preveč

Zemljišče v času monsuna

Tamara Bizjak

razmočena in plazovita, da bi dovoljevala prevoz tovornih vozil. Tako se za transport gradbenih materialov v veliki meri uporabljajo manjši enoosni vozovi, ki jih lahko poganja ena oseba. Slednji se uporabljajo za transport gradbenih materialov iz okolice železniške postaje in so najprimernejše prevozno sredstvo glede na širino poti oz. kolovozov. Tovrsten transport je veliko bolj zamuden od običajnega in predstavlja dodatno logistično težavo pri gradnji objekta. Gradbeni materiali Kolkata leži na delti reke Ganges, ki je bogata z nahajališči ilovice. Slednja predstavlja osnovo za proizvodnjo opeke in s tem glavni gradbeni material na tem območju. V vasi Piali poteka proizvodnja opeke na območju južno od železnice. Tu ilovico oblikujejo v kalupih dimenzij 25 cm/12 cm/7,5 cm in jo najprej sušijo na soncu. Po sušenju sledi žganje, ki poteka v pečeh nedaleč od železniške postaje. Tu žgano opeko različnih kakovosti tudi prodajo oziroma jo natovorijo na vlake.

Sušenje opeke

Osebni arhiv

V preteklosti je tradicionalni gradbeni material na tem območju predstavljala ilovica, ki so jo s pomočjo bambusa in metodo »butanja« uporabljali kot glavni konstrukcijski material. Zaradi obilice monsunskega dežja in nepravilnega temeljenja ter s tem povezanega kapilarnega dviga vode je uporaba ilovice postala precej nepriljubljena med lokalnim prebivalstvom, saj zahteva vsakoletna vzdrževalna dela. Kljub temu je probleme z neprimernim temeljenjem in razpadanjem zidov v danem okolju moč uspešno rešiti, kar dokazujejo projekti nemške arhitektke Anne Heringer v sosednjem Bangladešu. Glavno oviro pri uporabi ilovice tako predstavljajo bogata nahajališča, ki so v lasti lokalnih proizvajalcev opeke. Slednji zaradi lastnih interesov ilovice niso pripravljeni prodati pod ceno žgane opeke. Kljub izraziti pogozdenosti območja je le malo lesa primernega za obdelavo. Večino ga uvozijo od drugod (predvsem iz Afrike), zato so cene lesa na indijskem tržišču precej visoke. Uporabljajo ga za izdelavo pohištva in le redko kot

Obnova ilovnatih temeljev

Osebni arhiv

konstrukcijski material. Poceni alternativo lesu predstavlja bambus. Slednji se v lokalnem gradbeništvu najpogosteje uporablja kot konstrukcijski material za začasne in manjše objekte ter kot podporni element gradbenih odrov. Zaradi pogostokrat neprimerne in predvsem prezgodnje sečnje je zelo malo lokalnega bambusa primernega za konstrukcijske namene. Najprimernejši čas sečnje bambusa je namreč v hladnejših in suhih mesecih, kar pomeni, da je v lokalnem okolju čas sečnje omejen na 4–5 mesecev na leto. Bambus mora biti star od 3 do 6 let, da doseže primerno konstrukcijsko trdnost. 26 Po pridobljenih podatkih poteka sečnja bambusa v lokalnem okolju večinoma pred dopolnjeno starostjo treh let, kar predstavlja oviro pri uporabi bambusa kot konstrukcijskega materiala. Poleg tega je vprašljivo tudi obdobje sečnje, ki je glede na lokalne klimatske razmere primerno tri do največ šest mesecev na leto.

PRIMERJAVA CEN OSNOVNIH GRADBENIH MATERIALOV MED SLOVENIJO IN INDIJO

INDIJA CEMENT

OPEKA

Uporaba bambusa

Osebni arhiv

SLOVENIJA

4,8 €/50 kg

5,6 €/50 kg

0,075 €/enoto (25/12/7,5 cm) 26 €/m3

0,35 €/enoto (24,5/12/6,5 cm) 183,15 €/m3

ARMATURNO JEKLO

0,64 €/kg

0,80 €/kg

PESEK - FINI AGREGAT

3,8 €/m3

9,2 €/m3

10,43 €/m3

7,2 €/m3

PESEK - GROBI AGREGAT

PRIMERJAVA CEN OPEKE IN BETONA GLEDE NA M3 MATERIALA

Opeka, bambus in ilovica so edini ter s tem najlažje dostopni lokalni gradbeni materiali. Kot konstrukcijski material se v lokalnem okolju najpogosteje uporablja armiran beton. Slednji je povsem nadomestil uporabo tradicionalnih gradbenih metod, ki so se na tem območju v veliki meri žal izgubile. Uporaba jekla kot konstrukcijskega materiala je glede na cene, transportne zmogljivosti in klimatske pogoje manj primerna. 26

KOPRIVEC, Ljudmila, ZBAŠNIK SENEGAČNIK, Martina,

BETON: cement = 17,33 €/m3 (17 %); grobi agregat = 10,43 €/m3 (35 %); fini agregat = 3,8 €/m3 (30 %) skupaj = 31,56 €/m3 + armatura + opaž + delovna sila + prevoz OPEKA: zidaki = 26 €/m3 (80 %); malta = 9,1 € (20 %) skupaj = 35,1 €/m3 + delovna sila + armatura na vogalih + prevoz KVALIFICIRAN DELAVEC: 350/day (cca. 1 €/uro) NEKVALIFICIRAN DELAVEC: 220/day (cca. 0,6 €/uro)

* cene so računane po tečaju 4,3830 INR = 1 € (Banka Slovenije, dne 9.5.2011)

Bambus - nov izziv v arhitekturi? Revija Les, št. 1/2,

podatki o cenah materialov na slovenskem trgu so pridobljeni s strani http://merkur.si (dne 9.5.2011)

str. 14-20, 2006

cene materialov na indijskem trgu so pridobljene s strani lokalnih prodajalcev v vasi Piali

REFERENČNI OKVIR

4.1 TRADICIONALNA INDIJSKA ARHITEKTURA

Skozi celotno zgodovino bogate indijske stavbarske tradicije je pomembno vlogo venomer igral odnos do zunanjega, negrajenega prostora. Indijski arhitekt Charles Correa to povezavo označuje kot prostor, odprt proti nebu oz. v angleškem prevodu »open-to-sky space«. Tako zgodnji hindujski in budistični templji, kakor tudi kasnejši islamski spomeniki so s svojo usmerjenostjo proti odprtemu upoštevali ugodne klimatske pogoje in temu primerno bivanjsko kulturo. Tradicionalna indijska arhitektura je pogostokrat zgolj obdajala odprt prostor znotraj katerega se je odvijal indijski vsakdan. Bodisi so bile to verande okoli skromnih kmečkih dvorišč, bodisi paviljoni sredi razkošnih vrtov mogulskih utrdb.

4.2 PRIMERI

Zunanji prostor je tako ne glede na kastno pripadnost vsakemu sloju indijske družbe na svoj način predstavljal dodano vrednost njihovim bivališčem. Mogulskim vladarjem je bivanje v povezavi z zunanjim prostorom omogočalo zagotavljanje optimalnih bivanjskih pogojev. Hladna dvorišča njihovih palač so zjutraj zastrli z žametnimi premičnimi strehami, ki so varovale pritlične prostore pred žgočim popoldanskim soncem in poskušale čim dlje zadržati hladen jutranji zrak v pritličju. V večernem času so strehe odprli in omogočili nočno hlajenje dvorišč, sami pa so prenočili na strešnih terasah, ki so se čez dan prijetno ogrele.

indijska hiša ne predeljuje notranjih prostorov in se vanje ne zapira, temveč skozi niz različno odprtih prostorov (notranji spalni prostori, bivalna veranda, terasa, pergola, ...) išče najprimernejše temperaturno in svetlobno ugodje glede na trenutne potrebe.27 Temu primerna je tudi uporaba nekaterih značilnih arhitekturnih elementov, ki izvirajo iz indijskega območja. Izraz veranda, ki označuje pokriti predprostor, so tako Portugalci prav iz Indije prenesli na evropska tla, medtem ko beseda bungalov, v bengalščini označuje hišo bengalskega tipa, oz. bivališče obdano z verando.28 27

Glede na način bivanja se koncept indijske arhitekture bistveno razlikuje od večine zahodnih. Zaradi ugodne klime tradicionalna

http://charlescorrea.net

CORREA, Charles, Charles Correa / with an essay by Kenneth Frampton.

Le Corbusier; Hiša Sarabhai; Ahmedabad; Indija Hiša za gospo Sarabhai je zasnovana tako, da omogoča primerno zračenje glede na prevladujoče zračne tokove. Glavno vlogo pri konstrukcijski zasnovi ima opeka, ki je v obliki banjastega oboka uporabljena kot stropna konstrukcija, medtem ko ji betonski zidovi nudijo potrebno oporo. Značilnost hiše je zazelenjena ravna streha, ki poleg primerne izolacije nudi izrazito zeleno površino in tako najlepše manifestira idejo vrta na strehi kot enega izmed petih Le Corbusierjevih vodilnih načel moderne arhitekture.30 30

Bijoy Jain; Soba za branje; Nagaon; Indija Soba za branje je prizidek k obstoječemu objektu. Nahaja se v senci širokega banjanovca, ki predstavlja značilno drevo indijske podceline. Lesena konstrukcija je prekrita s tkano mrežo, ki se v kmetijstvu uporablja za prekrivanje poljedeljskih izdelkov. Bela tkanina omogoča primerno prezračenost in osvetlitev prostora.31 31

http://studiomumbai.com

http://fondationlecorbusier.fr

London: Thames and Hudson, 1996 28

EL CROQUIS, Studio Mumbai. Madrid: El Croquis Editorial n° 157, 2011

Tradicionalna veranda na podeželju v okolici Kolkate. Vsi objekti se odpirajo proti notranjemu dvorišču.

»Dnevna soba« mogulskih vladarjev v trdnjavi Amber v okolici Jaipurja. Paviljonska zasnova se odpira proti notranjemu vrtu.

Charles Correa; Gandhi Smarak Sangrahalaya; Ahmedabad; Indija Muzej je posvečen ohranjanju spomina na Mahatmo Ghandija. Grajen je pretežno iz betona, opeke in kamna in nikjer ni uporabljenega stekla. Odprta zasnova na podlagi osnovnega kvadratnega rastra omogoča prosto širitev glede na zahteve in potrebe muzeja.29

http://charlescorrea.net

studyblue.com

studiomumbai.com

http://dome.mit.edu

fondationlecorbusier.fr

studiomumbai.com

http://foter.com/Charles-Correa

kalleswork.net

studiomumbai.com

Osebni arhiv

Anna Heringer; Ročno izdelana šola METI; Rudrapur; Bangladeš Nadstropni šolski objekt na podeželju Bangladeša je bil v celoti izdelan brez pomoči strojev. Glavni ter hkrati lokalni gradbeni material predstavljata ilovica in bambus. Poleg nizkih stroškov gradnje šolo odlikuje visoko bivanjsko ugodje.32 32

http://anna-heringer.com

Hollmen-Reuter-Sandman Architects; Center za ženske; Rufisque, Senegal Objekt je bil zasnovan v sodelovanju z lokalno skupnostjo in je namenjen emancipaciji in izobraževanju žensk. Glede na zahodnoafriško gradbeno tradicijo so prostori nanizani okoli manjšega notranjega dvorišča kar poleg primernega zračenja omogoča višjo stopnjo zasebnosti. Poleg opeke in betona so uporabljeni številni odpadni materiali kot so avtomobilska platišča, stare steklenice idr.33 33

http://archdaily.net

Fakulteta za Arhitekturo; SAIP 2010; Johannesburg; JAR Pritlični objekt je bil realiziran s strani dvajsetih študentov ter štirih mentorjev v rekordnem času dveh mesecev. Študenti so imeli edinstveno priložnost realizirati lasten projekt ter se lastnoročno seznaniti z reševanjem številnih problemov gradnje. Izobraževalno-humanitarni projekt je vključeval sodelovanje z lokalno delovno silo ter uporabo lokalnih gradbenih materialov.

PROJEKTNA NALOGA

http://archello.com/en/project/womens-centre

http://arqa.com

»Arhitekti ničesar ne izumljajo; transformirajo realnost. Nenehno delajo z modeli, ki jih spreminjajo glede na probleme, s katerimi se soočajo.«34 — Alvaro Siza Vieira

http://archdaily.net

http://hollmenreutersandman.com

Jure Kolenc

BOUMAN, Ole, VAN TOORN, Roemer,

Desperately Seeking Siza: A conversation with Alvaro Siza Vieira. http://archdaily.net

http://hollmenreutersandman.com

Andraž Intihar

The Invisible in Architecture. London: Academy Editions, 1994

5.1 ZASNOVA OSNOVNE ENOTE

Konceptualno izhodišče in osnovno merilo celotnega šolskega kompleksa predstavlja učilnica za potrebe poučevanja dvajsetih otrok. Zasnovana je v obliki kvadratnega tlorisa dimenzij 4,6 m x 4,6 m in se na južni strani v celoti odpira proti zunanjemu zelenemu predprostoru.

Mahatma Ghandi na verandi svojega doma

thinkquest.org

5.1.1 ODNOS MED ZUNANJIM IN NOTRANJIM PROSTOROM Ugodni klimatski pogoji na indijski podcelini omogočajo bivanje na verandah, ki predstavljajo neke vrste dnevno sobo tradicionalnega indijskega bivališča. Na tovrsten način je mogoče obravnavati tudi prostore namenjene poučevanju. Odnos indijske kulture do prostorov učenja lepo povzema citat indijskega arhitekta Charlesa Corree, ki pravi: »Simbol izobrazbe v Aziji ni nikoli predstavljala majhna rdeča šolska zgradba kot je to značilno za Severno Ameriko, temveč učenjak, ki sedi pod drevesom. Resnično razsvetljenje ni mogoče doseči znotraj zaprtih zidov, temveč zgolj na prostem, pod odprtim nebom.«35 Prostor učilnice je torej zasnovan tako, da se ne zapira sam vase, temveč poskuša ohranjati povezavo z zunanjim zelenim predprostorom in tvori neke vrste razširjeno verando.

večnamenska omara

zvočno-izolativna stena prostor za učitelja

drsna vrata

drsna vratna krila / šolska tabla

Odprtost proti zunanjemu prostoru prostor za hrambo šolskih potrebščin

Predelni element 35

5.1.3 ZAGOTAVLJANJE KLIMATSKEGA UGODJA Značilno podnebje na področju Kolkate skozi celotno leto predstavljajo visoke temperature in visoka vlažnost (glej analizo podnebja, str. 24–25). Temu primerno je učilnica zasnovana v obliki t. i. razširjene verande, ki preprečuje prekomerno pregrevanje in zmanjšuje vlažnost v prostoru. Na tropskih vlažnih področjih je najprimernejša zasnova ozkih tlorisnih površin, ki so z daljšo stranico orientirane proti južni strani neba. Takšna zasnova v oblačnem monsunskem obdobju omogoča boljšo osvetljenost in prezračenost prostorov ter s tem zmanjšuje možnost nastanka plesni na temnejših, manj zračnih delih. Priporočljiva je zasnova, ki ima čim manj stenskih površin orientiranih proti vzhodu in zahodu, kar preprečuje pregrevanje zidov v dopoldanskem in popoldanskem času, ko je vpadni kot sončnih žarkov najnižji.36

V monsunskem obdobju, ko je raven padavin in vlage v zraku višja, se tkanina uporablja kot zaščita pred padavinami. Transparentnost materiala omogoča dostop difuzne svetlobe, ki je v tem obdobju primanjkuje, saj je zaradi visoke oblačnosti osončenost omejena na zgolj 3–4 ure dnevno (glej analizo podnebja, str. 25). Zaščitna tkanina hkrati omogoča boljše kroženje zraka in s tem boljše bivanjsko ugodje. Dostop do učilnic je v tem obdobju mogoč preko ozkih hodnikov, ki v tem času opravljajo funkcijo verande.

Uporaba učilnic in zaščitnih tkanin v sušnem obdobju

CORREA, Charles, Charles Correa / with an essay by Kenneth Frampton. London: Thames and Hudson, 1996

HYDE, Richard, Climate responsive design: a study of buildings in moderate and hot humid

5.1.2 PAVILJONSKA ZASNOVA Učilnice so zaporedno nanizane druga za drugo in skupaj tvorijo podolgovat prostor paviljonskega tipa. Med sabo so ločene s predelnimi elementi v obliki omar. Slednje so na eni strani zvočno izolirane, medtem ko na drugi strani nudijo površino, ki se lahko uporablja kot šolska tabla.

Zaščitna tkanina Tovrstna odprta paviljonska zasnova v obliki razširjene verande omogoča specifično rabo prostora glede na dve izrazito nasprotni klimatski obdobji kar je moč primerno uravnavati z uporabo preproste zaščite iz svetle tkanine.

Ker pouk poteka pretežno na pletenih bambusovih preprogah, predstavljajo omare edini večji kos pohištva v posamezni učilnici. Odprt prostor učilnic se po končanem pouku ne zaklepa, zato omare prevzemajo funkcijo skladiščnega prostora, kamor so varno shranjene pletene bambusove preproge in vsi ostali učni pripomočki.

V sušnem obdobju, ko ni padavin in je raven vlage nižja, se element zaščitne tkanine uporablja kot morebitno senčilo pred močnimi sončnimi žarki. Vpadni kot sončnih žarkov v tem obdobju dosega 60° in lahko predstavlja moteči element v času pouka. V tem obdobju se v učilnice dostopa preko zunanjega zelenega prostora.

climates. London, New York: Spon Press, 2001

Niz učilnic tvori paviljonsko zasnovo

Uporaba učilnic in zaščitnih tkanin v monsunskem obdobju

Streha Streha predstavlja element, ki prispeva največji delež k morebitnemu pregrevanju prostora. Glavni razlog predstavlja strm vpadni kot sončnih žarkov, ki na področjih v bližini ekvatorja dosega skoraj 90°. Temu primerno je potrebno zasnovati streho tako, da skoznjo prehaja čim manj toplote. Prostori namenjeni učenju so zaradi lažjega vzdrževanja in daljšega življenjskega obdobja prekriti z ravno betonsko streho. Slednja predstavlja območje, ki se pod vplivom sonca močno pregreva in pospešeno oddaja toploto v učilnico, zato je potreben dodaten sloj izolacije. Zaradi omejenih in dražjih izolacijskih materilov, ki so na indijskem trgu bolj izjema kot pravilo, je uporaba zelene strehe najprimernejši način toplotne zaščite. Sloj zemlje namreč preprečuje vdor toplote v notranjost, medtem ko sloj rastlinja oddaja vlago in s tem dodatno ohladi strešno površino. zelena streha

Poleg uporabe zelene strehe je smiselna zasnova t. i. dvojnega stropa. Slednje omogoča pretok zraka neposredno pod betonsko streho in s tem odvajanje toplote v zunanjost. Strop je zasnovan kot spuščen element v obliki bambusovih palic ali tekstila.

dvojni strop

Zidovi K boljšemu uravnavanju temperature in vlage v prostoru pripomore primerna zasnova zunanjih zidov. Ti so zasnovani kot dvoslojni element iz sloja opek in bambusovih palic. Bambusove palice delujejo kot prezračevana fasada, ki omogoča kroženje zraka ob opečnem zidu in s tem odvajanje toplote. Ker sta bambus in opeka hidrofilna materiala, hkrati omogočata primerno uravnavanje vlage v prostoru. Tla Glede na razlike v temperaturi med zrakom in zemeljsko površino je v čim večji meri smiselna zasnova učilnic v pritličju. Slednje se tako najbolj učinkovito hladijo preko betonske talne plošče, ki prevaja hladen zrak iz zemeljskega površja v prostor. Za učinkovitejšo ohlajanje prostora je mogoča uporaba dodatnih kovinskih elementov, ki iz globine pribl. 2 do 3 metre pod zemeljsko površino črpajo nizke temperature in jih prenašajo na betonsko ploščo. Uporaba slednjega je vprašljiva predvsem v času hladnejših mesecev, ko bi se temperatura plošče lahko preveč ohladila in spustila pod primerno temperaturo 20 °C. Prostor učilnice je zasnovan tako, da ostaja na južni strani odprt tudi v nočnem času, kar omogoča da stenske, stropne in talne površine bolj učinkovito oddajajo toploto v okolje.

prezračevana fasada

tla hladijo talno ploščo

Hlajenje prostorov Ker je moč vetra na tem področju prešibka, da bi s tem zagotovili primerno hlajenje (glej analizo podnebja, str. 24–25), lahko z delnim odpiranjem proti jugu in severu omogočimo zgolj minimalni pretok zraka, ki vpliva na boljše počutje v prostoru. Zajemi zraka morajo biti načrtovani tako, da je pot zraka od toplega območja do hladnega čim daljša in da omogoči hladnejšemu zraku, da izpodrine toplejšega.37 Temu primerno je učilnico na južni strani moč zamejiti z zaveso, ki preusmerja toplejši zrak k tlem, medtem ko na severni steni odprtine, ki se nahajajo tik pod stropom omogočajo dotok hladnejšega zraka. Mešanje toplega in hladnega zraka tako povzroči razliko v pritisku, kar posledično omogoča hitrejši pretok skozi prostor. Kljub temu tovrstna metoda ne zadostuje k primernemu hlajenju prostorov, zato je priporočljiva uporaba dodatnih načinov prezračevanja v obliki zračnih vetrnic, ki črpajo topel zrak v zunanjost ali uporaba električnih stropnih ventilatorjev, ki še pospešijo kroženje zraka.

hladen zrak

topel zrak Zračenje prostorov s pomočjo dvojnega stropa in zaščitne tkanine vpadni kot sončnih žarkov v monsunskem obdobju (90°)

vpadni kot sončnih žarkov v suhem obdobju (60°)

K boljši prezračenosti objektov pripomore tudi tlorisna zasnova v obliki ozkih zelenih atrijev. Slednja ustvarja koridor, ki pospeši pretok zraka v prečni smeri in s tem zmanjša pregrevanje. Visok vpadni kot sončnih žarkov (od 60° pozimi do skoraj 90° poleti) dovoljuje tovrstno strnjeno zasnovo pritličnih objektov saj s tem medsebojno ne vplivajo na svetlobne pogoje v notranjih prostorih. Hlajenje prostorov s pomočjo vode na področju Kolkate zaradi visoke vlage in oporečnosti vode ni primerno. 37

pospeševanje pretoka zraka

MCCARTHY, Christopher, BATTLE, Guy, Wind Towers. Chichester: Academy Editions, 1999

Zagotavljanje bivanjskega ugodja s primerno zasnovo ostrešja, zidov in tal

Funkcija ozkih zelenih atrijev

5.2 ZASNOVA ŠOLSKEGA KOMPLEKSA

41 prostor za obiskovalce

servisni prostor kuhinja s shrambo večnamenska avla servisni prostor sanitarije

osrednje dvorišče

Priključitev avle in servisnega dela na osrednji hodnik

osrednje dvorišče

osrednji hodnik

Šolski kompleks se glede na dano programsko shemo (glej analizo programa, str. 27) deli na 4 različne sklope. 5.2.1 OSREDNJE DVORIŠČE Celoten šolski kompleks je zasnovan okoli osrednjega šolskega dvorišča, ki predstavlja največji zunanji prostor. Zaradi varnostnih razlogov je dvorišče popolnoma introvertirano in omogoča enostaven nadzor otrok v času odmorov. Namenjeno je igri otrok ter različnim prireditvam na prostem. Dvorišče obkroža 2 m širok osrednji hodnik na katerega se priključujejo vsi preostali deli šolskega kompleksa. Namenjen je igri otrok v času monsunskega deževja in v času odmorov. Na severni strani se razširi v večnamensko vhodno avlo, ki predstavlja večji pokriti prostor. Služi kot jedilnica v času kosil in kot prireditveni prostor za otroke ter širšo lokalno skupnost. Na vzhodni in južni strani je nanizanih 6 paviljonov z različnim številom učilnic. Na osrednji hodnik se paviljoni navezujejo pravokotno ter s tem tvorijo manjše zelene atrije. Vsaka učilnica se tako odpira v svoj lasten zazelenjen predprostor, ki je ločen od osrednjega dvorišča in omogoča višjo stopnjo zasebnosti ter učinkovito zračenje in osončenje učilnic. Na zahodni strani se na osrednje dvorišče priključuje servisni sklop s kuhinjo, sanitarijami in skladiščem.

5.2.2 SERVISNO DVORIŠČE Servisno dvorišče se nahaja na severozahodni strani zemljišča. Nanj se odpirata bivalni sklop ter kuhinja (kot del servisnega sklopa). Kuhinja je v dopoldanskem času namenjena potrebam šole, medtem ko je v popoldanskem času na voljo sirotam in prostovoljcem. Temu primerna je tudi funkcija servisnega dvorišča, ki v dopoldanskem času služi kuhinji (dostava hrane, pranje posode), medtem ko je v popoldanskih urah namenjen sirotam in prostovoljcem. Servisno dvorišče je popolnoma ločeno od osrednjega šolskega dvorišča, kar omogoča večjo stopnjo zasebnosti sirotam in obiskovalcem ter nemoteno obratovanje kuhinje. Zasnovano je tako, da se lahko v popoldanskem času zaklene in funkcionira kot povsem samostojna enota, ločena od preostalega dela šolskega kompleksa. 5.2.3 VHODNI PROSTOR Objekt se na severni strani nekoliko umakne v notranjost območja obdelave in tvori vmesni prostor med šolskim in javnim območjem. Neformalni pol javni predprostor služi zbiranju in druženju otrok pred in po pouku. Primerna povezava šolskega objekta z javnim prostorom ne omogoča zgolj boljše urbanistične umeščenosti objekta v prostor, temveč lahko pripomore k bolj vitalni povezavi med institucijo šole in celotno krajevno skupnostjo.38 38

5.2.4 GRADNJA V FAZAH Zaradi omejenih finančnih sredstev je na območju obdelave predvidena gradnja v več fazah (glej analizo programa, str. 26). Zasnovana je tako, da najprej nadomesti že obstoječi šolski program, ki se iz trenutno podnajemniških prostorov preseli v nove. Poleg večjih kvadratur posameznih učnih enot se dodatno zagotovijo primernejši sanitarni prostori ter osrednja večnamenska avla. Prva faza je zasnovana tako, da omogoča delitev prostora na šolski in servisni del.

uprava prostor za otroke

knjižnica servisno dvorišče vhodni predprostor

Glede na potrebe in želje je dalje možna zasnova nadstropnega bivalno-upravnega objekta ali dodatnih pritličnih paviljonskih objektov namenjenih poučevanju. Tako bivalno-upravni kot tudi paviljonski del je zasnovan tako, da ne posega v predhodno grajeno strukturo, temveč jo zgolj dopolnjuje ter smiselno zaključuje. Priključitev bivalnega in upravnega dela k celoti. Ustvarjanje servisnega in vhodnega prostora.

druga faza

prva faza

tretja faza

HERTZBERGER, Herman, Space and Learning Lessons in Architecture 3, Rotterdam: 010 Publishers, 2008

Priključitev paviljonskih učilnic na osrednji hodnik

Glede na morebitno prihodnjo širitev ceste v območje obstoječega regulacijskega pasu (glej analizo pogojev, str. 28) je širjenje vhodnega prostora smotrno tudi iz varnostnega vidika. Izhod iz objekta se tako ne odpira direktno na cestno površino, temveč preko širokega predprostora omogoča varno vključitev otrok v promet.

Gradnja v fazah

5.3 TEHNIČNI OPIS

5.2.5 VERTIKALNA ČLENITEV PROSTORA Zemljišče šolskega kompleksa leži na poplavno ogroženem območju, približno 75 cm pod nivojem ceste (glej analizo prostora, str. 18). Z nasipanjem je moč preprečiti dostop vode do nivoja pritličja. Glede na zasnovo celotnega kompleksa je nasipanje potrebno zgolj na grajenih delih, medtem ko na področjih zunanjih prostorov slednje ni potrebno. Razlike med nivoji tako iz čisto praktične potrebe po zaščiti pred naravnimi pojavi omogočajo vertikalno artikulacijo prostora. Stopnice z dovolj široko nastopno ploskvijo služijo kot površina za sedenje in ustvarjajo prostor amfiteatralnega značaja namenjen zbiranju in zadrževanju.39 Vertikalna členitev prostora se tako pojavlja na vseh vmesnih območjih med grajenim in negrajenim prostorom.

Težnja k pritlični zasnovi

HERTZBERGER, Herman, Space and Learning Lessons in Architecture 3, Rotterdam: 010 Publishers, 2008

5.2.6 PRITLIČNA ZASNOVA Glede na količino načrtovanega programa se je kot najprimernejša rešitev izkazala pritlična zasnova večjega dela šolskega kompleksa. Poleg ugodnih klimatskih pogojev je tovrstna zasnova smiselna še iz drugih vidikov.

B10

Evakuacijske poti Vodovodne in kanalizacijske napeljave

Možnost zaklepanja knjižnice v popoldanskem času

B5 K4

Merilo otroka Obstoječi program nižje osnovne šole zajema otroke v starostnem obdobju od 5 do 12 let. Slednji predstavljajo osnovno vodilo pri zasnovi objekta, ki s tem poskuša ohraniti primerno merilo.

S2 A

S4 S5 S6

15 13

Merilo vasi Glede na analizo grajenih struktur šolski kompleks ohranja merilo vasi in se ji poskuša prilagoditi. Kljub temu nadstropni del predstavlja poudarek v prostoru in nakazuje spremembo na tem območju pretežno stanovanjskega programa. Varnostni vidik Pritlična zasnova je smotrna iz varnostnih vidikov, saj v primeru nesreč omogoča enostavno evakuacijo. Prav tako je izključena možnost morebitnih nesreč v višjih nadstropjih kot je npr. plezanje otrok čez varnostne ograje.

5 8

1 7

12 9

5.3.1 PROGRAMSKA SHEMA

5.3.2 INŠTALACIJE Servisni sklop

1 Učilnica 2 Učilnica 3 Učilnica 4 Učilnica 5 Učilnica 6 Učilnica 7 Učilnica 8 Učilnica 9 Učilnica 10 Učilnica 11 Učilnica 12 Učilnica 13 Računalniška učilnica 14 Likovna učilnica

21 m2 21 m2 21 m2 26 m2 26 m2 21 m2 21 m2 21 m2 21 m2 21 m2 21 m2 21 m2 20 m2 20 m2

S1 Kuhinja

15 Zbornica 16 Pisarna

20 m2 15 m2

17 Knjižnica

20 m

B1 Soba za otroke 1 B2 Soba za otroke 2 B3 Soba za otroke 3 B4 Soba za upravitelja B5 Kopalnica za otroke B6 Soba za obiskovalce 1

SKUPAJ

K1 2

Merilo gibalno oviranih otrok Pomemben je vidik s stališča gibalno oviranih otrok, ki lahko v pritličnem prostoru najenostavneje dostopajo do učilnic, servisnih prostorov in spalnic. Uporaba dvigal ali pohodnih ramp je v tem primeru draga in glede na omejena sredstva manj primerna.

Izobraževani sklop

Vertikalna členitev prostora

Možnost zaklepanja bivalnega dela

357 m2

S2 Shramba S3 Skladišče S4 Sanitarije osebje S5 Sanitarije deklice S6 Sanitarije dečki S7 Prostor za prvo pomoč SKUPAJ

17 m2 6,5 m2 7,5 m2 6,5 m2 13,5 m2 8,5 m2 5 m2 59,5 m2

Bivalni sklop 7,2 m2 7,2 m2 7,2 m2 7,2 m2 7,2 m2 7,2 m2

B7 Soba za obiskovalce 2 B8 Soba za obiskovalce 3 B9 Soba za obiskovalce 4 B10 Kopalnica za obiskovalce

7,2 m2 7,2 m2 7,2 m2 7,2 m2

SKUPAJ

72 m2

Večnamenska avla A Avla

76 m2

Komunikacije K1 Osrednji hodnik K2 Veranda 1 K3 Veranda 2 K4 Stopnišče K5 Veranda 3 SKUPAJ

Skupaj površin

Bivalni in servisni sklop sta vezana na vodovodne in kanalizacijske napeljave, zato se zaradi enostavnejše in cenejše gradnje nahajata na severozahodni strani zemljišča, kjer se priključujeta na odvodni kanal (glej analizo pogojev, str. 28). Vhodna avla in izobraževalni sklop ne vključujeta napeljav in sta locirana na drugi strani zemljišča. Celoten kompleks vključuje električno napeljavo. 5.3.3 POŽARNA VARNOST

89 m2 19 m2 12,5 m2 7,5 m2 16,5 m2 144,5 m2

709 m2

Glede na odprto paviljonsko zasnovo večjega dela kompleksa so evakuacijske poti iz notranjih prostorov praktično minimalne. Vsi prostori učilnic se odpirajo proti verandam, katere so neposredno povezane z odprtim prostorom. Dostop izven območja je mogoč preko treh večjih izhodov, katerih maksimalna medsebojna oddaljenost ne presega 20 m. V zgornjih nadstropjih bivalnega dela znaša maksimalna oddaljenost od požarnega stopnišča 12 m.

5.3.4 IZBIRA MATERIALOV Izbira materialov poleg klimatskih pogojev in lokalnih surovin upošteva predvsem gradbene metode, prisotne v lokalnem okolju. Slednje temeljijo na uporabi armiranobetonskih konstrukcij in opečnega polnila. Opeka poleg izolativnih lastnosti omogoča boljše uravnavanje vlage v prostoru. K temu dodatno pripomore zasnova prezračevane fasade v obliki bambusovih palic, ki tako že na zunanji strani lupine omejujejo vdor vlažnega zraka v notranjost in nudi dodaten sloj toplotne izolacije.

5.3.5. KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA Glede na dane pogoje in materiale (glej analizo pogojev str. 28–30), ki so na voljo v vasi Piali se je kot najprimernejša izkazala betonska konstrukcija z opečnim polnilom. Temelji Geomehansko poročilo daje navodila, da se lahko izvedejo bodisi točkovni bodisi pasovni temelji pod gornjimi nosilnimi konstrukcijami zgradbe. Dno temelja bi naj bilo 1,2 m do 1,5 m pod sedanjim nivojem terena. Zahtevanega je vsaj 50 cm nasutega drobirja, poudariti pa je potrebno, da so v tem primeru pričakovani posedki konstrukcije. Temu primerno je potrebno celotno konstrukcijo na več mestih dilatirati in preprečiti neenakomerno posedanje.

http://darkroom.baltimoresun.com

http://studiomumbai.com

Stebri in streha Celotna konstrukcija je zasnovana na osnovnem rastru 2,3 m x 2,3 m. Največji razpon med stebri ne presega 6,5 m kar omogoča debelino strešne plošče 18 cm. Streha je zasnovana kot pohodna zelena površina in v prihodnje omogoča tudi širitev šole v nadstropje. Nosilnost betonske plošče je enosmerna. V tej smeri so gladke armaturne jeklene palice položene v rastru 25 cm, medtem ko se prečno v nenosilni smeri palice polagajo zgolj vsakih 50 cm.

http://theemeraldmagazine.com

GRAFIČNI DEL

6.1 SITUACIJA M 1:500

6.2 TLORIS PRITLIČJA M 1:100 Stran 49

6.3 TLORIS NADSTROPJA M 1:100 Stran 50

* Opomba: Vse kvadrature so opisane pod poglavjem programska shema (glej str. 43). Vsi finalni tlaki v notranjih prostorih so obdelani s hidroizolativno cementno prevleko.

6.4 PREREZ AA M 1:100

PREREZ BB M 1:100

6.5 FASADE M 1:200

5XØ10mm S2 1%

S1 5XØ10mm

1,5-2%

Ø10mm

1% POKRIVNA PLOČEVINA

Ø10mm 1,5-2%

Ø10mm

6.6 FASADNI PAS M 1:20

2XØ10mm 2XØ15mm

BAMBUS V HORIZONTALNI SMERI

Z1 6-8cm

ZRAČNI SLOJ

14cm

OPEČNI ZID

25cm

Ø10mm

NAJLONSKA VRV Ø10mm

Ø10mm

NAJLONSKA VRV KOVINSKO DRŽALO

KOVINSKA OGRAJA S PRIVARJENIM FASADNIM DRŽALOM

EKSTENZIVNA ZAZELENITEV ZEMLJINA JUTA GRAMOZ JUTA

7cm 5mm 3cm 3mm

AB PLOŠČA

18cm

ZRAČNI SLOJ

30cm

LANENA TKANINA

2mm

JEKLENA VRV

ZRAČNA NIŠA

5mm

HIDROIZOLAZIVNA FOLIJA

KOVINSKO DRŽALO

Ø5mm

TESNILO NA EPOKSIDNI OSNOVI

POKRIVNA PLOČEVINA 1%

2XØ10mm 2XØ10mm

EKSTENZIVNA ZAZELENITEV ZEMLJINA JUTA GRAMOZ JUTA

Ø10mm

2XØ15mm

BAMBUS V HORIZONTALNI SMERI

Ø10mm ŽLEB

BAMBUS V VERTIKALNI SMERI

2XØ10mm

Ø10mm

2XØ15mm

7cm 5mm

2XØ10mm 3XØ15mm

3cm

Ø10mm

5mm

HIDROIZOLAZIVNA FOLIJA

3mm

AB PLOŠČA

18cm

Ø10mm

T1 HIDROIZOLATIVNI CEMENTNI

1-2cm

NANOS HIDROIZOLACIJA NA MINERALNI

1mm

OSNOVI

10cm

PODLOŽNI BETON GRAMOZ

OPEČNI ZID

25cm

POKRIVNA PLOČEVINA

20cm

ZEMLJINA 1%

2XØ10mm Ø10mm

TESNILO NA EPOKSIDNI OSNOVI

2XØ10mm Ø10mm 2XØ10mm

2XØ10mm Ø10mm

JUTA 2XØ10mm Ø10mm 2XØ10mm

DRENAŽNA CEV DRENAŽNA CEV

PUSTI BETON; IZBOLJŠAVA TEMELJNIH TAL

Fasadni pas 1

PUSTI BETON; IZBOLJŠAVA TEMELJNIH TAL

Fasadni pas 2

6.6 VIZUALIZACIJE

Pogled iz predprostora proti glavnemu vhodu.

Pogled na osrednje dvorišče in zelene atrije.

Pogled iz osrednjega dvorišča proti nadstropnemu, bivalnemu objektu.

Pogled iz zelenega atrija proti paviljonskim učilnicam.

ZAKLJUČEK

Idejna zasnova osnovne šole v okolici Kolkate nudi rešitev, ki v nadaljnji fazi obdelave predstavlja osnovo za pridobitev gradbenega dovoljenja in omogoča fleksibilno gradnjo v več fazah glede na dane potrebe.

VIRI IN LITERATURA

CORREA, Charles, Charles Correa / with an essay by Kenneth Frampton. London: Thames and Hudson, 1996 EL CROQUIS, Studio Mumbai. Madrid: El Croquis Editorial n° 157, 2011 HERTZBERGER, Herman, Space and Learning Lessons in Architecture 3. Rotterdam: 010 Publishers, 2008 HYDE, Richard, Climate responsive design: a study of buildings in moderate and hot humid climates. London, New York: Spon Press, 2001 KOPRIVEC, Ljudmila, ZBAŠNIK SENEGAČNIK, Martina, Bambus - nov izziv v arhitekturi? Revija Les, št. 1/2, str. 14–20, 2006 MCCARTHY, Christopher, BATTLE, Guy, Wind Towers. Chichester: Academy Editions, 1999 PALLASMAA, Juhani, Oči kože: arhitektura in čuti. Ljubljana: Studia humanitatis, 2007 TWAIN, Mark, Following the Equator: A Journey Around the World. New York: American Publishing Company, 1897

SPLETNI VIRI http://anna-heringer.com http://archello.com/en/project/womens-centre http://asianhistory.about.com/od/india/p/indiancastesystem http://census.gov/population/international http://charlescorrea.net http://climatemps.com http://fondationlecorbusier.fr http://kamat.com/kalranga/timeline http://kolkata.climatemps.com http://localhistories.org/india http://mapsofindia.com http://mapsofindia.com/geography http://merkur.si http://pialiasharalo.org http://preservearticles.com/write-a-brief-note-on-the-geography-of-india http://saarthakindia.org/womens_situation_India.html http://studiomumbai.com http://theviewspaper.net/condition-of-government-schools-in-india http://theviewspaper.net/poor-quality-of-education-in-government-schools http://thp.org/reports/indiawom http://unicef.org/india/education http://wikipedia.org/wiki/India http://wikipedia.org/wiki/indian_subcontinent http://wikipedia.org/wiki/kolkata http://wikipedia.org/wiki/west_bengal

Diplomsko delo posvečam staršem in sestri.

Zahvala prof. dr. Alešu Vodopivcu za večletno mentorstvo na moji študijski poti. Zahvala dr. Bojanu Času za pomoč pri konstrukcijski zasnovi objekta ter prof. Larsu Bylundu za nasvete in pomoč pri analizi klimatskih pogojev.

Zahvala Hani Domijan za podporo in pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Hvala vsem prijateljem in sošolcem, ki ste mi v letih študija stali ob strani.