INTERVJU
Vedno moramo biti malo nezadovoljni GREGOR KNAFELC je medijski svetovalec in nekdanji v. d. odgovornega urednika časnika Delo Piše: Kaja Komar • Foto: osebni arhiv
Ko je pred skoraj štirimi leti v Sloveniji potekala mednarodna konferenca »sLOVEnian DIGITALization Competences«, se je slovenska medijska industrija že spopadala z izzivi, ki so jih prinesli splet, družbeni mediji in mobilne aplikacije. Proces digitalizacije zahteva številne spremembe in razvoj novih načinov delovanja, zato so za digitalno preobrazbo nujno potrebni ustrezno usposobljeni kadri in ustrezne strateške usmeritve. O digitalizaciji medijev pri nas smo se pogovarjali z Gregorjem Knafelcem, svetovalcem in nekdanjim v. d. odgovornega urednika Dela. Je diplomirani komunikolog in dolgoletni svetovalec družbe FMR ter član nadzornega sveta družbe Delo. Pred prihodom na Delo je bil zaposlen v podjetju GreCom, ki se ukvarja s poslovnim razvojem in korporativnim komuniciranjem. Je tudi soustanovitelj nekaterih tehnoloških podjetij. Bralne navade so se v zadnjih dveh desetletjih precej spremenile. Začelo se je z razcvetom spleta, nadaljevalo z družbenimi mediji, nato so prišle še mobilne naprave in popolnoma spremenile spremljanje medijskih vsebin. Kako se na Delu prilagajate spremembam v zadnjem desetletju? Klasični časopisni medijski posel »umira«. Vsi iščemo odgovore na vprašanje, kaj spremeniti, kaj ponuditi bralcem in kako preprečiti padec naklad. Padec naročnin je v Sloveniji vsako leto od pet do deset odstotkov, kar pomeni toliko manj prihodkov. Ni pa vse tako črno, po drugi strani imamo več kot 40-odstotno rast digitalnih naročnin, zato na Delu že kar nekaj časa vlagamo v digitalne projekte. Konceptualno se dogajata dve stvari; ena je želja spremeniti bralce, da preidejo na digitalni paket, druga pa je ustvarjanje novih produktov ali storitev, ki nadomeščajo izpad zaradi padca naklad. Pa so Slovenci pripravljeni plačevati naročnino za članke za spletu? Teh je nekje okoli deset odstotkov, kar je malo in povsem drugače kot v ZDA, kjer je večina navajena plačevati naročnino tudi za članke na spletu.
10
Pri nas je uredniški pogon zelo velik, imamo kar 150 ljudi. In to je eden najdražjih kreativnih procesov. Na Delu je v ospredju modernizacija podatkovnega okolja družbe, zato se investira v projekte, s katerimi poskušamo razumeti stranke, uporabiti analitiko in priti do točke, ko so bralci pripravljeni plačati za vsebino. Seveda ob dejstvu, da ohranimo kakovostno, preverjeno vsebino verodostojnih avtorjev, da obdržimo pravi novinarski DNK. In to je ena od pomembnih prednosti Dela. Vsekakor, Delo je verodostojna medijska hiša v Sloveniji, kar je danes redka dobrina. Hkrati pa je prepoznavna blagovna znamka, zato skušamo poiskati nove poslovne modele, ki niso nujno povezani z delanjem medijskih vsebin, da bi ustvarjali prihodke, ki bi hranili novinarski DNK. Ključni sta torej dve stvari: modernizacija podatkovnega okolja v delu trženja in želja po nakupu vsebin. Zato sodelujemo s podjetjem ENDAVA, vodilnim na tem področju, ki nam s svojo tehnologijo omogoča modernizacijo. Druga stvar je vzvod blagovne znamke, kjer lahko vzpostavimo te modele. Že drugo leto imamo poslovni center Delo, kjer vodimo mesečne oziroma dvomesečne kampanje, ki se končajo z določenim dogodkom, recimo športno ali podjetniško konferenco. Zanimiv projekt je tudi podaridelo.si, uokvirjen časopis, ki se lahko podari za rojstni dan. Gre za monetizacijo arhiva. V razvojnem lijaku imamo še več takšnih projektov. Delo ni samo dnevni časopis, združuje kar 12 blagovnih znamk. So Slovenske novice še vedno najbolj bran časopis? Po mojem mnenju so Slovenske novice najuspešnejši medijski projekt v Sloveniji, ki ima najvišjo naklado, in so dragulj v kroni medijske hiše. Čeprav je tabloidni časopis, se novinarji še vedno držijo novinarskih postulatov, da preverjajo informacije. Jedro novinarskih zgodb, ki jih srečujemo v Slovenskih novicah, je prevlada senzacionalizma nad dejstvi – a to ni senzacionalizem, ki ga poznamo recimo v podobnih medijih v Angliji, ki je meka za tovrstne medije. Pri nas gre za »čuteči senzacionalizem«, ki
Goodlifestyle.si
