SARDINHA # 9 Junho/Junij 2015
EDIÇÃO TRIMESTRAL / ČETRTLETNA IZDAJA
Susana & Kaja em Jazz
www.sardinha.org
Susana & Kaja na Jazzu
Sardinha do Mês: José Miguel Salgueiro
Sardina Meseca: José Miguel Salgueiro
Druga Godba: Ao Ritmo de Batida
Druga Godba: V Ritmu Batide Exodos: Ljubljana Pleše
Exodos: Ljubljana Dança
[1]
PREFÁCIO UVODNIK Já quase a entrar pelo bem
Skoraj se je že začelo
merecido Verão, a Sardinha traz muita
dobro zasluženo poletje in
música no bico e anuncia muitos
Sardinha prinaša veliko
eventos que valem a pena. Conta
glasbe in napoveduje
também alguns segredos aos de cá e
številne zanimive dogodke. V
aos de lá, e prepara-se para uma bela
pripravah na morje in gore
temporada de praia e montanhas assim
pa vam bo izdala tudi nekaj
que possível. Traz entrevistas com
skrivnosti od tu in tam.
Susana Santos Silva e Batida que nos
Govorimo o intervjuju z
vieram visitar. Traz ainda a arte de Iskra
glasbenikoma Susano
Beličanska, uma nova secção de
Santos in Batido, ki sta
c u r i o s i d a d e s e u m a re c e i t a d e
nastopila v Ljubljani. Ob tem
sardinhas bem clássica para a época
še umetniška dela slikarke Iskre
de todos os piqueniques. A sardinha
Beličanske, novo sekcijo
desta edição é o Jose Salgueiro que
'ocvirkov' in precej tipičen recept
nos vem falar da sua vida bastante
za pripravo sardin (ki ga lahko
eslovena por cá. Ficam os desejos de
preizkusite za kak poleten piknik).
noites quentes de Verão para todos
'Sardina meseca' je Jose Salgueiro, ki
vocês que as sabem degostar. Até
predstavlja svoje, že zelo poslovenjeno,
breve.
življenje tukaj. que gre govoriti o svojem
Há mar e mar, há ir e voltar. Obstaja morje in morje, obstaja odhod in prihod samem življenju slovenskih. Za konec pa vam vsem želimo čim več prijetnih, toplih, poletnih noči.Se vidimo kmalu!
COLABORADORES SODELUJOČI João Pita Costa - Dijana Pita Costa - José Miguel Salgueiro José Cortes Simões - Iskra Beličanska - Gabriela Droga
SARDINHA DO MÊS SARDINA MESECA JOSÉ MIGUEL SALGUEIRO Esta edição traz o nosso amigo Zé como Sardinha de Junho. S: Com namorada da Dolenska já te habituaste a Cvicek?
Já vive em Ljubljana há vários anos e cada vez mais se adapta JMS: Quase desde o primeiro dia. E agora no Verao, a um modo de vida bastante luso-esloveno. Segue a entrevista. fresquinho, cai que nem mel.
S: O que te trouxe à Eslovénia e à quanto tempo já cá estás?
JMS: Em 2011 fiz a minha tese de mestrado na Universidade de Liubliana, em regime de Erasmus. Quatro meses depois, já de volta a Portugal, recebi convite para voltar e continuar com o projecto de investigaçao em que estive envolvido. Tendo aceitado, mudei-me em definitivo para Liubliana em Janeiro de 2012.
S: Qual é o teu sítio favorito por estas bandas?
JMS: Sempre gostei bastante de Bohinj e continua a ser o meu lugar favorito na Eslovénia para "fazer praia", Por outro lado, sempre gostei de viver em Liubliana e cada vez mais me sinto apegado ao meu bairro. E Mokronog, claro, terra da minha cara-metade. A simpatia e generosidade das pessoas é tremenda e traz sempre uma pessoa de volta, quer se queira quer nao.
S: Qual é a tua receita de bacalhau favorita? Combina com o Cvicek?
JMS: Eu gosto particularmente de uma receita natalícia desenvolvida há alguns anos pela minha mae. Essencialmente é um bacalhau assado no forno com molho bechamel e pimento. Ainda nao o sei fazer tao bem, mas já tirei nota de todos os truques que me estavam a falhar. Nao creio que combine com Cviček. Para mim, vinho tinto com carne, vinho branco com peixe ou frango e Cviček entre refeiçoes (sorriso).
S: Que mensagem tens para os p o r t u g u e s e s re c é m c h e g a d o s à Eslovénia?
JMS: Aceitem e deixem-se aceitar, porque é do contraste entre as gentes que as gentes crescem e se unem.
S: O que sentes mais falta de Portugal?
JMS: A bica a 60 centimos (risos). Nao, o que mais me faz falta é o mar, nadar nas ondas altas do Atlantico. É isso que me deixa mais saudades.
S: Ouvimos dizer que estás a desenhar peças para a agência espacial. Podes-nos falar um pouco disso?
JMS: Isso aconteceu no inicio do meu estágio faz já um ano. Era um projecto que herdamos da nossa companhia-mae em Itália, inserido no ramo imobiliário extra-terrestre, por assim dizer (sorriso). De momento os nossos projectos no ramo automóvel ocupam a totalidade do nosso tempo. Mas, com o inevitável crescimento da nossa companhia poderá ser bem possível um retorno aos céus e ao cosmos.
S: Também ensinaste língua portuguesa e queres começar um grupo de prática da língua. Como é que isso funciona?
JMS: Na minha mais recente experiencia com o ensino de portugues, tive uma aluna com grande conhecimento de vocabulário de portugues mas com pouca prática. Como tal, as nossas aulas mudaram de um teor essencialmente teórico no inicio para quase exclusivamente prático. Isto, porque de minha experiencia, aprendi esloveno essencialmente de dois modos. Escrevendo cartas de apresentaçao quando procurava emprego e mais tarde, dialogando com as pessoas enquando lhes dava boleia de Celje para Ljubljana e vice-versa. Considero assim que para uma aprendizagem eficaz, a fluidez de diálogo deve ser primeiro conseguida, obrigando quem aprende a tentar construir frases por si próprio. Mais tarde entao, o aluno pode aprender e sobretudo entender as regras da língua mais facilmente. Da mesma maneira que uma criança, quando vai pela primeira vez para a escola, ainda nao sabe nada de gramática da sua própria língua, mas decerto já a sabe falar.
V tokratni številki predstavljamo novo Sardino meseca Junija, našega prihatelja Ze-ja. Jose (Ze) živi v Ljubljani že več let in se je že prilagodil luzo-slovenskemu načinu življenja. Več pa v intervjuju.
S: Kaj te je pripeljalo v Ljubljano in koliko časa si že tukaj?
JMS: Leta 2011 sme v sklopu programa Erasmus prišel v Slovenijo delat magistersko nalogo. Štiri mesece po vrnitvi na Portugalsko pa so me povabili naj se vrnem in delam naprje na projektu v katerega sme bil prej vključen. Nazaj sem prišel januarja 2012.
S: Katere lokacije, kotički, kraji so ti najljubši?
JMS: Bohinj mi je zelo všeč. Po drugi strani mi je pa zelo všeč Ljubljana, pa tudi Mokronog, od koder je moja punca. Ljudje so zelo simpatični in radodarni, zato sem rda tukaj.
S: Kaj iz Portugalske najbolj pogrešaš?
JMS: Najbolj pogrešam morje in plavati v visokih valovih Atlantika.
S: Slišali smo, da delaš načrte, risbe za vesoljsko agencijo. Nam lahko izdaš kaj več?
JMS: To je bil projekt na začetku mojega pripravništva, pred enim letom. Materinsko podjetje v Italiji je dobilo ta projekt. Trenutno pa delamo predvsme na področju avtomobilizma. Ker pa je podjetje v rasti, je zelo možno, da se bomo še vrnili k nebu in vesolju.
S: Ukvarjal si se tudi s poučevanjem portugalščine in ustvarjaš skupino za vadbo pogovorne portugalščine. Kako bo ta skupina delovala?
[3]
JMS: Ko sem poučeval, sem imel učenko, ki je imela zelo velik besednjak, vendar zelo malo prakse z govorjenjem jezika. Tako sem tečaj, ki je na začetku temeljil na teoriji, preusmeril v prakso. Tudi sam sem se naučil slovenščine skozi prakso. Pisanja tako, da sem pisal prijave za delo, govorjenja pa z osebami, s katerimi se peljemo skupaj v službo. Za učinkovito učenje jezika s emi zdi pomembno, da oseba poskusi sama tvoriti stavke, fraze.Kasneje pa se lahko nauči tudi slovnična pravila in ostalo. Tudi otrok, ki gre prvič v šolo, ne pozna gramatike. Toda zna pa govoriti.
bakalarja? Ali pri pripravi uporabiš tudi Cviček?
JMS: Rad imam božično razičico, ki jo pripravlja moja mati. Gre za bakalar v pečici z omako bechamel in pimentom. Sam tega recepta še ne znam tako dobro pripraviti. Mislim, da kombinacija s cvičkom ne bi delovala. Zdi se mi, da rdeče vino najbolje paše k mesu, belo vino pa k ribi ali piščancu in cviček za osvežitev.
S: Kaj bi svetoval portugalcem, ki so pred kratkim prispeli v Slovenijo?
JMS: Kontrasti med ljudmi pripeljejo do osebne rasti in tudi združujejo, zato se prepustite, odprite.
S: Tvoja punca prihaja iz Dolenjske. Si se že privadil Cvičku?
JMS: Ja, že od prvega dne. Zdaj, poleti,svež kot je, pa sploh zelo paše.
S: Kateri je tvoj najljubši način priprave
Joao & Dijana Pita Costa
FESTIVAL DE CHOCOLATE
FESTIVAL ČOKOLADE
Decorreu de 17 a 19 de Abril a 4ª edição do Festival do Chocolate em Radovljica, Fui às 3 últimas edições e vi uma grande evolução deste Festival. Na 2ª edição o espaço resumia-se a uma tenda na praça principal do centro medieval da cidade o interior da Graščina e apenas expositores nacionais, na 3ª edição passou a ocupar quase toda a praça mais a Graščina. Nesta ultima edição além de todo o centro ser ocupado pelos expositores, foi montado um parque infantil e mais stands nos jardins do centro medieval e passou a contar com expositores estrangeiros.
Podíamos encontrar variadissimas utilizações do cacau, cerveja de chocolate, vinho, etc. Tinha também workshops de culinária e outros dedicados às crianças.
Ainda não é um Festival do tamanho do de Óbidos mas para lá caminha. Este Festival faz parte da estratégia de desenvolvimento turístico de Radovljica que conta também com um Festival de cerâmica, está ligada a um circuito europeu de música de câmara, tem o Festival de musica de câmara mais antigo da Eslovénia e variados museus.
Na minha opinião, um local que vale a pena visitar.
Festival čokolade v Radovljici se je, že četrto leto zapored, zgodil med 17. - 19. Aprilom. Na festivalu sem vsako leto in vidim ogromen razvoj, ki ga je dosegel. 2. Festival se je odvijal v šotoru na glavnem trgu srednjeveškega jedra ter v notranjosti Graščine, predstavljali pa so se le slovenski razstavljavci. 3. Festival se je že razširil in je zavzel celoten trg, in še Graščino. To leto pa ni bil poln le glavni trg, ampak so organizatorji postavili tudi otroški park in še več 'štantov' v vrtovih srednjeveškega jedra, razstavljavci pa so prišli tudi iz tujine.
Festival je med drugim predstavil različne uporabe kakava ter čokoladno pivo in vino.Odvijale so se številne kulinarične in otroške delavnice.
Čeprav radovljiški festival še ni tako velik kot na primer znameniti Festival v Obidosu-u (Portugalska), je na pravi poti. Festival je del strategije turističnega razvoja Radovljice, kamor štejemo še Festival keramike, najstarejši slovenski Festival stare glasbe (sicer član Evropske mreže za staro glasbo REMA) ter različne muzeje.
José Cortes Simões
[4]
AO RITMO DE BATIDA
V RITMU BATIDE
Este ano o festival de músicas do mundo Druga Godba trouxe a Ljubljana um dos mais proeminentes projectos de música luso-africana a cargo de Pedro Coquenão. O projeto chama-se batida e fechou com chave de ouro o festival, trazendo consigo muito ritmo, dançarinos e o baterista Ivo Costa para tocar ao vivo os beats que o Pedro produz. Aproveitamos para falar um pouco com o Pedro sobre Batida. Fica a entrevista.
B: O que tenho são reacções de outros produtores, dj´s e artistas que aprecio e até de alguns que samplei. Só tem sido positiva. Sempre que vou a Luanda, sinto coisas boas das pessoas com quem falo. Mas não tenho tido muito espaço na rádio Angolana ou exposição nos media. Mas isso também pode não querer dizer nada porque a maior parte dos artistas que admiro também não tem muita. Estou sempre disponível para entrevistas e terei sempre o objectivo de um dia poder lá S: Quando é que começaste a interessar-te mais a sério pela apresentar o show com muitos dos amigos que vivem lá para música angolana?
me apresentar devidamente. Ainda não surgiu a oportunidade. Mas vai surgir. Se não surgir vou ter de fazer por ela.
B: Dentro da barriga da minha mãe. Eu cresci a ouvir o que todos os miúdos que vieram de Angola ou que cresceram em S: Ganhaste muitos fãns em Ljubljana. Alguma palavra para Lisboa, vindos dos países de língua portuguesa. Música eles?
brasileira nas novelas, séries infantis, muita música Angolana, B: Hvala!
de Cabo Verde, mas também música de intervenção e outras que fazem parte do meu crescimento. As minhas escolhas Festival mednarodne glasbe, Druga godba, je letos v Ljubljano como adolescente foram outras: desde hip hop old skool, pripeljal eno najbolj eminentnih imen luzo-afriške glasbe, Pedro punk, rock, house, muito pop, até ao dia em que senti como Coquenão, z umetniškim imenom Batida. Batida je s svojim inevitável o ter de fazer ligações com as memórias vividas e nastopom na spektakularen način zaključil festival, pripeljal je outras contadas em família. Não houve um momento "Eureka!" tudi plesalce in bobnarja Ivo Costa, ki je igral v živo na podlago, ki jo je pripravil Pedro. Nastop Pedra v Ljubljani smo seveda
S: Quantos discos já tens contigo? Qual o mais raro?
B: Não coleciono discos Angolanos. Tenho muitos vinis de vários tipos de música que compro desde miúdo. Não saía de noite para poder comprar discos. Dentro da música Angolana, penso que todos são raros.
izkoristili za kratek pogovor o Batidi. Več v intervjuju.
S: Kdaj si se začel resneje zanimati za angolsko glasbo?
Že v maminem trebuhu.
B: Pravzaprav sem med odraščanjem poslušal tisto, kar poslušajo vsi, ki izvirajo iz Angole ali iz portugalsko govorečih držav. Brazilska glasba iz telenovel, otroške oddaje, angolska glasba, glasba iz zlenortskih otokov in še kaj bi se našlo. Kot najstnik pa sem poslušal vseod hip hopa do punka, rocka, house, pop, vse dokler nisem začutil da je čas, da povežem vse to z spomini.
S: O espetáculo que trouxeste a Ljubljana é muito mais do que um concerto ou dj set? Porquê este formato?
B: Porque é o formato mais natural para mim. Preciso daquilo tudo e de ter aquelas pessoas todas à volta para representar bem o que sinto e partilhar o que gosto. Pensa numa festa de família. Era algo parecido, o que fazia com os meus primos. Ou pensa numa aldeia e numa roda em que todos são convidados S: Koliko vinilk imaš zbranih? Katera je najredkejša?
a participar. Não há público. Eu coloco-me no meio, porque B: Angolskih plošč ne zbiram. Imam pa veliko vinilk različnih tenho prazer nessa responsabilidade.
glasbenih zvrsti, ki jih zbiram že od otroštva dalje. Takrat sem zvečer ostajal doma, da sem prihranil za nov nakup. Kar se tiče S: Qual é a reação à tua música dos públicos de países de angolske glasbe, so pa zdaj že vse vinilke redkost :)
cultura mais distante da cultura luso-angolana? Como a Eslovénia por exemplo?
S: Tvoj nastop v Ljubljano, je bil veliko več kot le koncert ali DJ B: Tem sido sempre boa. Por vezes começa com curiosidade set? Zakaj tak nastop?
apenas, mas termina sempre em festa. A forma como B: To je moj običajen nastop. Ves ta aparat je potreben in apresento em palco, também tem essa preocupação de tentar potrebujem te ljudi okoli sebe, da lahko dobro predsatvim kar quebrar a barreira da língua e até a do desconhecimento do čutim in kar mi je všeč. Poustvariti skušam družinsko contexto.
zabavo.Nekaj podobnega sem se šel s svojimi bratranci. Poustvariti skušam tudi vzdušje na vasi in na krog v katerem vsi S: E qual a aceitação pelo publico angolano? Lisboa sabemos lahko sodelujejo.
já que te adora.
[5]
S: Kakšna je reakcija na tvojo glasbo v deželah, ki se kulturno močno razlikujejo od luzo-angolske kulture, kot na primer v Sloveniji?
B: Reakcije so bile vedno dobre. Včasih se začne z radovednostjo, vedno pa se konča na zabavi. Moj nastop na odru je moj poskus prekiniti meje, ki jih postavljata jezik in nepoznavanje konteksta.
pozitiven. Vendar pa se ne pojavljam veliko na angolskem radiu ali v drugih medijih.Obenem to ni nujno slabo, saj se tudi tisti galsbeniki, ki jih sam cenim ne pojavljajo veliko v medijih. Sam sem vedno na voljo za intervjuje. Moja želja je, nekega dne organizirati velik show, kjer bi nastopil z prijatelji, ki živijo tam in bi se tako predstavil širši javnosti. Zaenkrat s eta priložnost še ni pojavila, vendar se bo.
S: Jasno je, da je Lizbonska javnost navdušena nad tabo. S: Tudi v Ljubljani imaš številne oboževalce. Kaj bi jim rekel?
Kakšen je odziv angolske javnosti na tvojo glasbo?
B: Hvala! B: Znane so mi reakcije drugih izvajalcev, dj-ev in umetnikov, ki Joao Pita Costa jih sam cenim in s katerimi sem sodeloval. Njihov odziv je bil
EXODOS: LJUBLJANA DANÇA EXODOS: LJUBLJANA PLEŠE PLES: Faustin Linyekula: - Le Cargo, Festival Exodos, DANÇA: Faustin Linyekula - Le Cargo, Festival Exodos, 17.-21.04.2015
17.-21.04.2015
Festival Exodos je letos v fokus postavil Afriko, celino s O Festival Exodus vem este ano colocar em foco a África, um 53.državami in več kot milijardo ljudi. Toda kako predstaviti continente com 53 estados e mais de um bilião de pessoas. tako heterogeno celino?
Mas como apresentar um continente tão heterogêneo?
O que é Africa? Quem são os artistas de hoje? Kaj je Afrika? Kdo so današnji umetniki? Ali Será que para ser africano é necessário viver biti Afričan nujno pomeni bivati na tej nesse continente e ser negro? Qual é o impacto da diáspora? (Jan Goossens, celini, biti čr n? Kakšen je vpliv curador)
diaspore?(Jan Goossens, kurator)
Em busca de respostas para estas perguntas, vimos o show do V iskanju odgovorv na zgornja bailarino e coreógrafo Faustin vprašanja, smo si ogledali Linyekula. Faustin vive e trabalha predstavo plesalca in koreografa no Quenia e está em turné pela Faustina Linyekula. Faustin živi in Europa, os EUA e a África, com as dela v Keniji, s svojimi predstavami seus performances. Na aparência, pa gostuje po Evropi, ZDA in Afriki. através da interação da dança, V nastopu, skozi prepletanje plesa, histórias, músicas e fotos, ele zgodbe, glasbe in fotografij obuja evoca as suas primeiras memórias svoje prve spomine na umetnost in de arte e rituais que ele tem obrede, ki jim je bil priča med testemunhado enquanto crescia. odraščanjem. Prvoosebna, Primeira pessoa, a narrativa antropološko obarvana pripoved govori antropologicamente colorida, fala também tudi o Afriki, kjer razdalje niso več ovira, sobre a África de hoje, onde as distâncias kjer je mobilnost vse večja. Kljub vsem não são mais um obstáculo e mobilidade está a spremembam, pa avtor pokaže tudi na to, da crescer. Apesar de todas as mudanças, o autor ostaja družina še vedno povezana, trdna celica družbe. Z svojim delom in gostovanji omogoča šolanje svojih bratov in também mostra coisas que não mudaram: a família. A família continua a ser uma unidade sólida da sociedade Africana. sester doma ter skrbi za ostarelo babico.
Faustin é, com o seu trabalho, torna possível a educação dos seus irmãos e irmãs em casa, e cuida da avó idosa. Dijana Pita Costa
[6]
SUSANA & KAJA EM JAZZ
SUSANA IN KAJA NA JAZZU
No final do mês de Março a Susana Santos Silva voltou ao jutro”, “dober tek”, “gremo”. Diz que um da destes vai começar Cankariev Dom, em Ljubljana, para tocar com a eslovena Kaja a aprender esloveno. Será talvez das poucos portugueses que Draksler e com o trio Belga De Beren Gieren. A primeira vez comeu bacalhau da Noruega pescado por ela. E foram dois. que cá esteve foi com uma orquestra internacional de músicos Obrigado Susana.
de vários países europeus. Tocaram em Koper, Maribor, Krško e Velenja, com um primeiro concerto e residencia em Cerkno, onde se realiza anualmente um importante festival de jazz. A Konec marca je Susana Santos Silva ponovno nastopila v orquestra foi criada na altura em que a Eslovénia e Portugal Cankarjevm domu v Ljubljani, skupaj z slovensko Kajo Draksler tiveram presidência europeia conjunta, em 2007. Tocou com o in belgijskim triom De Beren Gieren. Susana pravi, da je prvič Adam Lane no festival Lent, quando Maribor e Guimarães obiskala Slovenijo skupaj z mednarodnim orkestrom, ki je foram ambas capital da cultura em 2012. Foi na
nastopil v Kopru, Mariboru, Krškem, Velenju in
Casa da Musica, no Porto, que
Cerknem (ki organizira pomemben
conheceu o trio belga De Beren
jazz festival Jazz Cerkno).
Gieren com quem tocou
Orkester je nastal leta 2007,
agora, e há mesa do jantar
ko sta obe, Slovenija in
equanto estavam a comer
Portugalska predsedovali
peixe grelhado, conversa puxa
evropski uniji. Leta 2012, ko sta
conversa e eis que sai a capa do
Maribor in Guimaraes bili evropski
disco The Detour Fish, gravado em
prestolnici kulture,pa je Susana je
Ljubljana. Fez com eles uma residência num moinho em
nastopila z Adamom Lane-om na festivalu Lent, v Mariboru.
Gent, na Belgica, aproveitando o rio, as montanhas e todas as Belgijski trio je spoznala v Portu, v Hiši glasbe. Beseda je dala fantásticas atmosferas circundantes como inspiração. Era besedo, in kaj hitro so skupaj v Ljubljani posneli ploščo The muito pequena quando começou com o trompete. O avô Detour Fish. Susana je trobento začela igrati še kot majhna tocava trompete e ensinou os netos todos a tocar. Tocou o deklica. Naučil jo je dedek. Prvi koncert je imela v Portu, na primeiro concerto com a banda, no mercado Ferreira Borges, tržnici Ferreira Borges. Komur se uči igranja na inštrument, bi no Porto, acabada de fazer 8 anos, e foi a partir dai que svetovala: ''najpomembnejši so potrpljenje, vztrajnost in começou a sua carreira. Para quem está a aprender o dihanje’'. Tik pred izidom je novi album, ki ga je pripravila instrumento aconselha: “é preciso paciência e perseverança e skupaj s Kajo Draksler, in ga je že delno predstavila v Sloveniji. a respiração é uma das coisas mais importantes”. Vai lançar o Naveza oz. sodelovanje s Kajo deluje zelo dobro. Susani sta novo album com Kaja Draksler, que está já acabado de gravar, tako Ljubljana, kot Slovenija, zelo všeč, še posebej atmosfera. e que foi parcialmente apresentado aqui. A colaboração Tudi že pozna nekaj slovenskih besed, na primer hvala, dobro funciona bem, e entendem-se bem. A Susana confessou-nos jutro, dober tekl, gremo. Morda pa se bo v prihodnosti pričela ainda que adora ljubljana e a Eslovénia em geral. Que tem “alta zares učiti slovensko. Susani se zahvaljujemo za njen čas in vibe” e é muito bonita. Para alem de “hvala” sabe dizer “dobro prijaznost!
[7]
Joao Pita Costa
MAIS JAZZ EM PORTUGUÊS ŠE VEČ JAZZA V PORTUGALŠČINI 56 Ljubljana Jazz Festival
56. Jazz festival Ljubljana
1-4 de Julho de 2015
1-4 Julij 2015
Este ano o Festival de Jazz de Liubliana será apresentado em 4 dias, 19 concertos por artistas de 19 países; 3 estreias mundiais; guitarra, foco orquestral e Flamengo-belga; 75aniversário de Ulmer James Sangue; Reunião da Europe Jazz Network e animacao em vários locais em Liubliana.
Letošnji jazz festival Ljubljana bo v 4 dneh predstavil 19 koncertov z izvajalci iz 19 držav; 3 svetovne premiere; kitarski, orkestrski in flamsko-belgijski fokus; 75-letnico Jamesa Blooda Ulmerja; sestanek predsedstva Europe Jazz Network in živahno festivalsko druženje na različnih prizoriščih po Ljubljani.
Este ano vêm Sly & Robbie com Nils Petter Molvær, James Ulmer Sangue, Terje Rypdal e Big Band RTV Slovenia, Fire! Orchestra, Diogo Nogueira & Hamilton de Holanda Bossa Negra e a estreia mundial de Craig Taborn / Mats Gustafsson ...
Pridejo Sly & Robbie meet Nils Petter Molvaer, James Blood Ulmer, Terje Rypdal in Big Band RTV Slovenija, Fire! Orchestra, Diogo Nogueira & Hamilton de Holanda Bossa Negra in svetovna premiera C r a i g Ta b o r n / M a t s Gustafsson ...
Vse, ki se jazz festivala Ljubljana še niste udeležili vabimo k nagradni akciji »Zame je prvič«: 150 brezplačnih vstopnic za prvi festivalski dan.
Todos os que nunca foiram ao Ljubljana Jazz Festival são convidados a dizer "para mim é a primeira vez”, o festival vai oferecer 150 bilhetes gratuitos para o primeiro dia do festival.
Novost letošnjega 56. jazz festivala Ljubljana bo tudi Jazz četrt. Četrt bo živela od 2. junija do 5.julija v podhodu Maxija, ves A novidade deste ano durante o 56º Festival Ljubljana Jazz mesec pa se bodo vrstili glasbeni nastopi, otroške delavnice in também vai ser o Jazz Quarter. A praceta do Jazz estará ativa drugi dogodki. 4.julija se bo zaključila z Jazzom v Parku sveta de 2. junho a 5. julho na passagem subterrânea de Maxi. Evrope, z bolšjim jazz sejmom in jazz brunchem.
Durante todo o mês será pontuada por apresentações musicais, oficinas infantis e outros eventos. A 4 de Julho a praceta será concluída no Parque do Conselho da Europa, feira de segunda Ob koncertih festival ponuja še bogat spremlejvalni program: mão e Jazz brunch.
razstavi (Mala galerija CD, NLB Galerija Avla), film (Kosovelova O festival oferece um bom programa acompanhante: dvorana), nastopile bodo šolske jazz zasedbe, poleg tega pa se exposições, filmes, haverá bandas de jazz da escola, e além bodo zvrstile številne delavnice za otroke in mladino.
disso, será organizada uma série de workshops para crianças e jovens.
Dijana Pita Costa
[8]
ARTE
ISKRA BELIČANSKA
UMETNOST
A Iskra é uma pintora da Macedónia que vive desde 2004 em Ljubljana. Passou pela Faculdade de Belas Artes em Skopje e especializou-se em Pintura na Academia de Arte de Sofia, na Bulgaria, com Andrej Daniel. Entre 2009 e 2012 foi presidente da sociedade creativa Studio osem e diretora de arte da galeria TukadMUNGA, em Ljubljana. Participou em várias exposições individuais e colectivas - das quais se destaca a exposição no castelo de Ljubljana em 2011 - workshops, performances, residências e outros eventos, na Eslovénia, Macedónia, Bulgária, Indonésia, Portugal, Kosovo, etc. Atalmente trabalha entre Ljubljana e Skopje. Se quiser saber mais, visite sites.google.com/site/belicanskaiskra/. Iskra je makedonska slikarka, ki od leta 2004 živi v Ljubljani. Študirala je na Fakulteti za likovno umetnost v Skopju in slikarstvo na Likovni akademiji v Sofiji, v Bolgariji, pri Andreju Danielu. Med leti 2009 in 2012 je bila predsednica ustvarjalnega društva Studio OSEM in umetniška direktorica Galerije TukadMunga v Ljubljani. Sodelovala je na več samostojnih in skupinskih razstavah - od teh izstopa razstava na Ljubljanskem gradu v letu 2011 - delavnicah, predstavah, rezidencah in drugih dogodkih v Sloveniji, Makedoniji, Bolgariji, v Indoneziji, na Portugalskem, na Kosovu, itd. Trenutno deluje med Ljubljano in Skopjem. Za več informacij obiščite:sites.google.com/site/belicanskaiskra/.
[9]
SABIA QUE ? O idioma português é falado por cerca de 230 milhões de pessoas em todo o mundo (falantes nativos incl. 210), e é a língua oficial de 9 países. É muito próximo da língua galega, falada no noroeste da Espanha. Quase 12% dos habitantes do Luxemburgo e 3% das pessoas em França são de descendência Portuguesa. Paris tem a maior comunidade Portuguesa fora de Portugal e é a segunda maior cidade Portuguesa depois de Lisboa com base no número
RECEITA
sardinhas à escabeche
Ingredientes:
Sestavine:
- 1 kg de sardinhas inteiras, sem cabeça, - 1kg očiščenih sardin (brez glav)
sem escamas e sem vísceras
-3 čebule narezane na rezine
- 3 cebolas médias cortadas em rodelas
-5 strokov česna, strtega ali narezanega na
- 5 dentes de alho picados ou em lâminas
kosmiče
- 3 tomates maduros sem pele, cortados -3 zreli paradižniki, olupljeni in narezani na em rodelas finas
fine rezine
- 1 limão
-1 limona
- ½ copo de vinho branco seco
-1/2 kozarca belega vina
- ½ copo de vinagre de vinho branco
- 1/2 kozarca belega kisa
- 1 colher sopa de orégano
- 1 žlička origana
- 1 colher sopa de folhas de louro
- 1 žlička lovorovih listov
- ½ xícara chá de cheiro verde picado
- 1/2 žličke narezanega petršilja
- 1 colher sobremesa de sal
- 1 žlica soli
- 1 copo de azeite
- 1 kozarec olja
Temperar as sardinhas depois de limpas e Priprava:
lavadas com sal e o caldo do limão. Misturar as cebolas fatiadas com o alho, os Sardine očistite in umijte in jih natrite z soljo tomates, o cheiro verde, o oregão e o louro. in limoninim sokom. Ločeno zmešajte Colocar um pouco de azeite no fundo de narezane čebulo, česen, paradižnike, uma panela de pressão, fazer camadas petršilj, origano in lovor. V pekač naložite po alternadas de sardinhas e temperos. Por plasteh sardine in začimbe. Po vrhu prelijete cima de tudo regar com vinho branco, com belo vino in kis in preostanek olja.Pečite 25 o vinagre, e o restante do azeite. Tapar a minut, in nato pustite da se ohladi. Ohlajene
STE VEDELI ?
panela e levar ao fogo, quando começar a sardine preložite na krožnik in si postrezite.
chiar, deixar por 25 minutos, desligar e esperar esfriar totalmente. Destapar a panela, somente depois de fria e retirar
Portugalski jezik govori
cuidadosamente as sardinhas.
približno 230 milijonov ljudi po vsem svetu (vključno z rojenimi govorci pa 210M) in je uradni jezik v 9 državah. Zelo
je
podoben
galicijskemu jeziku, ki ga govorijo v severozahodni Španiji. Skoraj 12% prebivalcev Luksemburga in 3% prebivalcev Francije je portugalskega porekla. V Parizu je največja portugalska skupnosti zunaj Portugalske in drugo največje portugalsko mesto po Lizboni.
[10]
pt.petitchef.com
GRAD KAMEN, BEGUNJE FOTO: JOSÉ CORTES SIMÕES
[11]