Enostavna samooskrba

Inštitut za promocijo varstva okolja

ENOSTAVNA SAMOOSKRBA Priročnik za lastno preskrbo

ddr. Ana Vovk Korže

Vsebina 2 4 4 5 6 7

1 IMAM PARCELO – KAJ PA ZDAJ?

10 10 11 13

2 NA PARCELI POTREBUJEM OBJEKTE

14 15 16

3 Začnem pridelovati lastno hrano

17 18 18 18 18 18 19 19 19 19 19

20

1.1 Prepoznavanje naravnih dejavnikov na parceli 1.1.1 Strani neba vplivajo na obliko rabe tal 1.1.2 Kamnine in sedimenti 1.1.3 Naravna vegetacija na parceli 1.1.4 Prst na parceli

4 Domači sokovi in hrana (na primeru Učnega poligona Dole)

2.1 Jurta 2.2 Zemljanka 2.3 Rastlinjak

4.1 Žajbljev sok 4.2 Zelena moka iz kolerabnih listov 4.3 Vložene bučke 4.4 Slezove kapljice 4.5 Sladki pelin in melisa s citronko 4.6 Pesta in domača vegeta

20 20 21 21 21 22

22

5 Domača semena (na primeru Učnega poligona Dole)

23 24

3.1 Kremenčeva mivka proti trdim grudam 3.2 Dohranjevanje zemlje z zmletimi jajčnimi lupinami 3.3 Naravna skrb za rastline 3.3.1 Tekoče gnojilo iz listov gabeza 3.2.2 Tekoče gnojilo iz kopriv 3.3.3 Gnojila iz zelišč 3.3.4 Škropivo iz čebule in česna 3.3.5 Škropivo iz pelina 3.3.6 Škropivo iz rabarbarinih listov 3.3.7 Škropivo iz paradižnikovih listov 3.3.8 Škropivo iz njivske preslice 3.3.9 Škropivo iz mleka 3.3.10 Škropivo iz sode bikarbone

1

6 Prodaja pridelkov in predelkov 7 Potrebno je postati samooskrben

1 IMAM PARCELO – KAJ PA ZDAJ? Če imamo parcelo, pa ne vemo točno, kaj bi z njo, ker zemlja ni dobre kakovosti, morda parcela nima vode ali je nima dovolj, mogoče pa so v preteklosti kmetovali na konvencionalni način in je zemlja pregnojena.

V vsakem primeru je nujno pogledati na parcelo po treh korakih: Korak 1: Katere naravne vire imam na parceli (neobnovljive, obnovljive in okoljski kapital)

Neobnovljivi viri

Obnovljivi viri

Fosilna goriva

NEPOSREDNA SONČNA ENERGIJA

premog nafta zemeljski plin MINERALI

Vetrna energija

NARAVNI VIRI OKOLJSKI KAPITAL

Geotermalna energija Vodni viri

kovinski nekovinski

POSREDNA SONČNA ENERGIJA

Zrak

DRUGI VIRI OKOLJA

Prst

Prostor

Biomasa

Ekosistemske rešitve Biotska diverziteta

(Gradivo za delavnice – Dravinjska dolina)

Med neobnovljivimi viri imamo skoraj na vsaki parceli glino, ilovico ali pesek, prod in to je potrebno upoštevati pri načrtovanju rabe tal, kakor tudi pri načrtovanju dejavnosti, ki jih bomo izvajali. Obnovljive vire kot so sončna, vetrna energija in tudi energija zemlje vse bolj poznamo in jih tudi vključujemo v življenje, manj pa se zavedamo, da je pomemben vir čisti zrak (brez prašnih delcev in brez onesnažil, ki prihajajo iz območij intenzivnega kmetovanja, prometa, industrije in drugih proizvodnih dejavnosti). Zagotovo je za samooskrbo najbolj pomembno vedeti, kakšno prst imamo, saj je to odločilnega pomena za možnost pridelave hrane.

Biomasa je viden element v pokrajini in nam mnogo pove o pretekli rabi naše parcele, istočasno pa nam je pomembna informacija o tem, kaj in kje bomo sadili v prihodnje, saj je smiselno upoštevati že obstoječo rabo (v kolikor imamo sadovnjak, grmišča, terase). Zelo pomembni so vodni viri, bodisi kot izviri ali kot zbiralniki deževnice.

2

Kako lahko vključim naravne vire v način življenja?

Ko prepoznamo naravne vire, moramo razmisliti, kako jih bomo vključili v naš način življenja.

Korak 2: Katere ureditve nam pomagajo pri preseganju omejitev, ki jih imamo na našem območju?

A: ureditve, ki zmanjšujejo pomanjkanje vode: zastirka, uporaba vpojnih plasti v gredah, kompost, zadrževanje vode znotraj parcele B: ureditve, ki pospešujejo zadrževanje vode v tleh: kompost, biomasa, zastirka, vodni jarki, zadrževalni sistemi kot so mlake, bajerji C: ureditve, ki koristijo naravno energijo: terase, zemljanka, jurta D: ureditve, ki podpirajo opraševanje: sistemi za insekte, medovite rastline E: ureditve, ki izboljšujejo tla: kremenčeva mivka, kompost, apnena moka, biooglje F: ureditve, ki povečujejo delovanje mikroorganizmov: kompost, vlaga v tleh, biooglje G: ureditve, ki čistijo vodo: fitoremediacijske rastline, biofiltri, peščeni filtri, naravni čistilni sistemi Korak 3: Kako lahko trajnostno živim z naravnimi viri? To je vedno osebna odločitev.

SUROVINE

HRANA

BIVANJE

ENERGIJA

IZOBRAŽEVANJE

PRODAJA

Shranjevanje sena za zastirko, za kompostiranje in za zimsko pokrivanje rastlin je zelo pomembno.

3

Ključ za določevanje prsti Vprašanje 1

Ali je pokrajina pod očitnim vplivom vode? Gre za lokacijo neposredno ob vodotoku ali na poplavni ravnici, z močvirnim, mokriščnim ali barjanskim videzom? Ali uspeva vodno-ali vlagoljubno rastlinstvo?

DA hidromorfne prsti Odgovorili ste NE, vendar se vam v profilu vseeno pojavlja marmoriran, lisast ali marogast horizont, ki ni posledica prisotnih skeletnih delcev, ampak kaže prst na znake redukcije in so psevdoogljene

2

Ali gre za en sam, slabo razvit horizont, z zelo malo organske snovi?

DA razred NERAZVITIH prsti

3

Ali so prsti izjemno plitve, na trdi matični podlagi, ki v obliki skeleta prevladuje v profilu? Slabo preperela, surova organska snov se pojavlja med skeletom? Rastlinstvo je pionirsko?

DA KAMNIŠČE

4

Ali gre za mehke kamnine z debelejšo plastjo prepreline, ki je bolje preperela z manj skeletnimi delci? Organske snovi je malo.

DA SUROVA PRST

5

Ali gre za prehod iz pobočja v uravnan del (vznožje) ali dno grape v pobočju? Gradivo profila je nesortirano in očitno različnih velikosti? Na otip so prsti vlažne.

DA KOLUVIALNO-DELUVIALNA PRST

6

Ali gre za en sam, dobro razvit in viden, temen humusni horizont? Prst ni globlja od 30 cm?

DA razred HUMUSNOAKUMULATIVNIH prsti, pojdi na 7

7

Matična podlaga je karbonatna in slušno (vidno) reagira s HCl? Prst prav tako?

DA RENDZINA

8

Podlaga je trda, nekarbonatna in ne reagira s HCl? Rastlinstvo je kisloljubno?

DA RANKER

9

Vidna sta dva horizonta? Zgornji temnejši, humozni in spodaj ležeči bolj glinast, z oreškasto ali poliedrično strukturo? Barva spodnjega horizonta je v rjavih, oranžno rjavih, rdečkasto rjavih, rumenkasto rjavih ali povsem rdečih odtenkih?

DA razred KAMBIČNIH prsti, pojdi na 10

10

Matična podlaga je iz mehkih ali nesprijetih karbonatnih kamnin (reagira s HCl)? Reakcija je nevtralna ali šibko kisla? Humusni A horizont je temen, z mrvičasto strukturo? V okolici/bližini prevladuje kmetijska raba (poljedelstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo, sadjarstvo)?

DA EVTRIČNA RJAVA PRST

11

Matična podlaga je trd, čvrst, le mestoma prepokan apnenec ali dolomit, ki reagira s HCl? Prst ima kislo reakcijo, s HCl ne reagira? Prst je izrazito in očitno rdeče barve? Ste v submediteranski Sloveniji (Kras, Primorje), nizkem dolenjskem krasu ali v Beli Krajini?

DA JEROVICA

12

Matična podlaga je trd, čvrst, le mestoma prepokan apnenec ali dolomit, ki reagira s HCl? Prst ima kislo reakcijo, s HCl ne reagira? Prst je izrazito in očitno rdeče barve? Ste v submediteranski Sloveniji (Kras, Primorje), nizkem dolenjskem krasu ali v Beli Krajini?

DA JEROVICA

13

Matična podlaga je trd, čvrst, le mestoma prepokan apnenec ali dolomit, ki reagira s HCl? Prst ima kislo reakcijo, s HCl ne reagira? Prst je izrazito in očitno rdeče barve? Ste v submediteranski Sloveniji (Kras, Primorje), nizkem dolenjskem krasu ali v Beli Krajini?

DA JEROVICA

14

Vidni so vsaj 3 horizonti. Zgornji temen, kisel humusni? Pod njim svetlejši, s slabo izraženo strukturo in lahko teksturo, kisel? Spodaj trd, zbit, gost, glinast, rjav horizont, z izrazito poliedrično strukturo, v katerem reakcija zopet naraste? Površje je uravnano. Uspeva nezahtevno, pionirsko in kisloljubno rastlinstvo?

DA razred IZPRANIH prsti, pojdi na 15

8

2 NA PARCELI POTREBUJEM OBJEKTE Ko raziščemo stanje parcele in pridobimo glavne podatke o naravnih virih ter možnosti rabe in o naravnih sestavinah in ko imamo načrt, kaj bi radi počeli na parceli, prej ko slej potrebujemo objekte. Večinoma nam pridejo prav taki objekti, kjer bomo lahko preživeli neugoden del leta (se umaknili vročini ali mrazu) ter shranjevali pridelke in predelke. Pa tudi sprejeli na obisk naše znance, prijatelje ali si uredili trgovinico ali učilnico v naravi in se ukvarjali s storitvenimi dejavnostmi. Skratka, objekti naj bodo čimbolj večnamembni in trajnostno zasnovani, to pomeni brez umetnih materialov in iz lokalnega okolja.

V nadaljevanju predstavljamo tri objekte in sicer jurto (mongolsko hišo), zemljanko in rastlinjak, ki se po naših izkušnjah dobro obnesejo.

2.1 Jurta Že v davni preteklosti so Mongoli ugotovili, da volna deluje kot izolator poleti in pozimi, zato so si oblikovali šotore in kasneje mobilne hiše (jurte) iz lesa in naravne volne. Kasneje se je patent izpopolnil z obdelano volno. Glavni materiali so les, filcana volna, od spodaj pa konoplja kot izolacija.

Jurto lahko postavimo na naši parceli, kjer želimo, ker ne potrebujemo gradbenega dovoljena in nobenih drugih dokumentov. Jurte lahko kupimo preko spleta ali se dogovirmo z izdelovalci http://www.yourtent.com/.

Postavljanje jurte spominja na postavitev šotora

Na spletu so objavljene cene jurt češkega proizvajalca http://www.yourtent.com/

10

Notranjost zemljanke opremimo glede na našo dejavnost in potrebe, ki jih imamo. Na učnem poligonu za samooskrbo je v prvem delu zemljanke družabni prostor in v drugem delu shramba za semena, sokove, čaje, vloženo hrano in strokovno literaturo.

Izgled notranjosti zemljanke

Okno in vrata zemljanke so obrnjena na najbolj hladni del strani neba, to je na severovzhod. Ta položaj omogoča manjše termične razlike predvsem poleti, ko je zunaj zelo toplo, da nam sonce dodatno ne segreva zemljanke.

Zemljanko lahko gradimo sami, saj so uporabljeni le naravni materiali in če jo uporabimo kot podporni objekt na podeželju, je lahko precej naravnega izgleda.

12

2.3 Rastlinjak Sestavni del samooskrbe je rastlinjak, ki niti pozimi ne sme biti prazen. Če imamo neogrevan rastlinjak, veliko pripomore les namesto kovine, saj les deluje kot izolator in pomaga pri zmanjševanju razlik med visokimi in nizkimi temperaturami.

Visoke grede v rastlinjaku so sestavljene iz vmesne izolacijske plasti in zato zemlje ni potrebno vsak dan zalivati. Izolacijska plast je navadna ovčja volna, ki pomaga pri zadrževanju vlage v srednji plasti zemje in tako oskrbuje rastline z vlago dlje, kot če bi uporabili samo navadno gredico.

Rastlinjak ali zelena hiša ima pomembno vlogo predvsem v prehodnih letnih časih in pozimi, poleti pa so pridelki na varnem pred točo in drugimi vremenskimi pojavi.

Rastlinjak je zelo primeren tudi za zaključno sušenje semen in rastlin, saj ko jih posušimo, še vedno niso dovolj suhi za shranjevanje. Zato sicer že posušena semena in rastline odložimo v kartonaste vreče in škatle in jih pustimo še kakšen mesec in jih šele potem skladiščimo.

13

3 Začnem pridelovati lastno hrano Namesto, da se mučimo s klasičnimi načini pridelave rastlin, je vse bolj aktualni pristop ureditve naravnega vrta, ki mu pravimo tudi organski vrt. Pojem naravni vrt uporabljamo za sisteme gred in podpornih objektov, ki temeljijo na uporabi naravnih virov (toplota, svetloba, voda, biomasa) in kroženju organskih in anorganskih snovi (uporaba komposta, peska, mivke, gline in aktivnega oglja).

Bistvo naravnega vrta je kroženje snovi in energije. Zaradi pristopa ponovne uporabe z naravnim vrtom ne obremenjujemo vodnih virov, prsti in rastlin, saj uporabljamo zgolj naravne snovi za varovanje (zaščito) rastlin in za ohranjanje rodovitnosti prsti. Zakonitost je v tem, da namesto, da nam rastline rastejo na tleh, v mineralno-organskem delu tal, kjer so običajno semena od plevelov, pri organskem vrtu dvignemo prst z nalaganjem snovi.

V naravi se proces nastajanja prsti začne s preperevanjem kamnin in sedimentov, ki ga povzročajo voda, veter in organske snovi. Z razpadanjem anorganskega in organskega dela se začne proces nastajanja prsti, pri čemer nastanejo peski, melji in gline kot osnovni anorganski deli prsti. Pri organskem vrtu naredimo spremembo s tem, da na že nastala tla položimo organske snovi, ki zaradi zunanjih dejavnikov začno razpadati.

Vsaka prst, njene lastnosti in procesi, ki potekajo v njej, so rezultat vzajemnega delovanja vseh teh dejavnikov, čeprav pogosto lokalno en dejavnik prevlada nad ostalimi in je vpliv preostalih komaj čutiti.

Ime organski vrt prihaja od načina izdelave tega vrta. Uporabljamo namreč organski material iz narave, ki ga nalagamo vertikalno (navpično). Organski vrt je vse bolj zaželen način pridelave hrane. Temelji na zdravem načinu pridelave hrane, brez kemikalij, ki se sicer uporabljajo v kmetijstvu in upošteva razpoložljivost naravnih virov. Zato je organski vrt način varovanja okolja in je primeren tudi za tiste, ki še nikoli niso imeli vrtov, torej za popolne začetnike.

V organskem vrtu si prizadevamo ustvariti čim bolj naravne pogoje za pridelavo in sicer rodovitno in hranilno prst ter zdrave sadike in semena. Izjemno pomemben je humus, ki ga pridelujemo iz komposta za dohranjevanje prsti.

Dober in zdrav kompost dobimo, če upoštevamo zakonitosti plasti (lazanja sistem), pri čemer damo na tla debelejše ostanke biomase, ki so že suhi (ostanki od pegastega badlja, od koruze, od sončnic). Na to plast naložimo zeleno plast, to je pokošena trava, nato rjava plast, to je suho seno, listje, nato črna plast, to je zemlja (kompost), oglje, pepel in spet zelena plast. Zelo koristno je, da vmes dodamo tudi tanko plast ovčje volne, pa časopisni papir, karton, skratka čimveč surovin, boljši bo kompost.

Organski vrt je primeren povsod, kjer je zemlja sicer zbita, plitva, kamnita ali onesnažena. Na trdo, slabo rodovitno podlago damo organske odpadke. Najprej spojimo zemljo z organsko snovjo tako, da plitvo prekopljemo površino, kjer bo organski vrt.

Na površino, kjer želimo imeti gredo, naložimo organski material kot so veje, preperel les, suho listje, nepotiskan karton, lubje, pokošeno travo, koruzna stebla, gospodinjske odpadke in nekaj lopat zemlje in kompost.

Nastajanje organskega dela tal - preperevanje kamnin in mineralov je primarni proces nastajanja tal. Na tako podlago se nato naselijo organizmi, ki ga s svojim delovanjem in ostanki počasi spreminjajo in prilagajajo za naselitev ostalih, praviloma višje razvitih organizmov. Ostanki organizmov se na površini tal in v njih razgrajujejo in jih bogatijo z organsko snovjo - humusom. Proces tvorbe humusa iz organskih ostankov imenujemo humifikacija. Potek humifikacije spremlja mineralizacija, kjer se del odmrle organske snovi popolnoma raz14

Razlika v reakciji med grobo zmletimi lupinami in drobno zmletimi je vidna v izločanju kalcijevega karbonata

3.3 Naravna skrb za rastline Rastline pogosto napadajo insekti kot so bolhači in jih poškodujejo. K sreči je narava razvila naravne pristope, kako lahko odganjamo te nepridiprave na način, da jih odvrnemo od tega, da poškodujejo rastline.

Spoznali bomo rastline in postopke za izdelavo škropiv in gnojil ter jih izdelali in napolnili v stekleničke in dopisali navodilo za uporabo.

Naravni preparati proti listnim ušem in gosenicam ter plesnim

Kupljena umetna škropiva so strupena za ptice in druge živali, ki imajo koristno vlogo v naravi. Bolj kot uporabljamo umetna škropiva, več koristnih živali bo poginilo, bolj bomo morali škropiti, ker bo več škodljivcev in bolj bo uničena prst.

Ko se odločamo za nakup škropiv, se odločimo za takšna, ki so izdelana na naravni (bio) osnovi, še bolje pa je, če škropiva naredimo sami iz rastlin, ki rastejo v vrtu ali njegovi bližnji okolici. So malo manj učinkovita kot kupljena, vendar točno poznamo njihovo sestavo, niso nam strupena in ne morijo koristnih živali. Pridelek bo zdrav in brez skrbi ga bomo lahko uživali. Večina hrane, ki jo kupimo, vsebuje nekaj škodljivih snovi, saj se za trg uporabljajo izključno umetna škropiva.

17

4.3 Vložene bučke Morda ne poznamo kako dobre so vložene bučke. Pripravimo jih enako kot zelene kumare, s tem da dodamo v kis za vlaganje 2 žlici olivnega olja in namesto 1 žličke sladkorja damo dve (torej na liter raztopine kisa in vode – kis ena tretjina in voda dve tretjini dodamo 2 žlički sladkorja in 1 žličko soli). V predhodno pripravljene kozarce, ki jih segrejemo v pečici pri 80 stopinjah, dodamo začimbno mešanico lovorjevega lista, koriandra, kopra in druge začimbe. Nato v kozarce napolnimo narezane bučke, skupaj z lupino in dolijemo pripravljeno raztopino kisa. Kozarčke nato lahko ali segrevamo v pečici še 3 ure pri 80 stopinjah ali pa jih damo v večjo posodo. Na dno posode damo brisačko, nato naložimo kozarce in dolijemo hladno vodo do tri četrtine višine kozarčkov, segrevamo do vrelišča in pustimo, da se ohladijo čez noč. Obe metodi omogočata, da se nam bučke ne pokvarijo in vzdržijo najmanj eno leto.

Vložene zelene bučke spodaj in rumene bučke zgoraj.

4.4 Slezove kapljice Slez ali ajbiš pomaga pri lajšanju kašlja. Ajbiš naberemo in ga posušimo. Listki se suhi zdrobijo v zelo drobne koščke.

Namočimo jih v alkohol in pustimo stati 2 meseca. Nastane tinktura, ki jo precedimo in prelijemo v manjše kozarčke.

Tinkturi je možno v zadnji fazi dodati sladkor, sama ga ne dodam. Če nas muči kašelj, si na 1 dcl vode ali čaja dodamo 5 kapljic (tudi več lahko, ker gre za popolnoma naravi izvleček), če pa imamo težave občasno, si dodamo 3 kapljice. Ko nas kašelj več ne muči, opustimo rabo ajbiša.

4.5 Sladki pelin in melisa s citronko Za žejo si lahko skozi celo leto privoščimo čaj iz sladkega pelina ali melise s citronko. Oba sta zelo prijetnega okusa, osvežilna in imata podporni učinek na naše telo. Zlasti sladki pelin je prepoznan kot zdravilna rastlina proti mnogim boleznim.

Sladki pelin je enoletnica in ga moramo vedno znova vsako leto sejati. Enako velja za citronko, ki nam pogosto pomrzne, ko ima še obilo dišečih listkov. Melisa je trajnica in jo lahko večkrat na leto obrežemo.

21