Naravni parki slovenije by Andreja Vrecar

KAZALO ODNOS DO NARAVE | 7 | EUROPARC IN EVROPSKA NARAVNA DEDIŠČINA | 9 | SLOVENIJA IN ZAVAROVANA OBMOČJA | 18 | NARAVNI PARKI | 20 | ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE | 23 | NARAVNE VREDNOTE | 24 | NATURA 2000 | 27 | MAB – ČLOVEK IN BIOSFERA | 28 | UNESCO GLOBALNI GEOPARKI | 29 | EVROPSKE POVEZAVE ZAVAROVANIH OBMOČIJ | 30 | KARTA NARAVNIH PARKOV | 32 | O NESOJENIH ZAVAROVANIH OBMOČJIH | 228 | SKUPNOST NARAVNIH PARKOV | 272 |

NARODNI PARK

34 Triglavski narodni park

REGIJSKI PARKI

46 Kozjanski regijski park 54 Notranjski regijski park 62 Regijski park Škocjanske jame

KRAJINSKI PARKI Z UPRAVO

70 76 82 88 94 100 106

Krajinski park Goričko Krajinski park Kolpa Krajinski park Ljubljansko barje Krajinski park Logarska dolina Krajinski park Pivška presihajoča jezera Krajinski park Sečoveljske soline Krajinski park Strunjan

NARAVNI REZERVAT

112 Naravni rezervat Škocjanski zatok

KRAJINSKI PARKI

118 122 126 130 134 138 142 146 150 154 158 162 166 170 174 178 182

Krajinski park Beka Krajinska parka Boč – Donačka gora in Boč – Plešivec Krajinski park Drava Krajinski park Golte Krajinski park Južni in zahodni obronki Nanosa Krajinski park Južni obronki Trnovskega gozda Krajinski park Kamenščak – Hrastovec Krajinski park Kum Krajinski park Lahinja Krajinska parka Ljutomerski ribniki in Jeruzalemske gorice ter Jeruzalemsko-Ormoške gorice Krajinski park Mariborsko jezero Krajinski park Mašun Krajinski park Mrzlica Krajinski park Negova in Negovsko jezero Krajinski park Polhograjski dolomiti Krajinski park Ponikovski kras Krajinski park Rački ribniki – Požeg

186 190 194 198 202 206 210 214 218 222

Krajinski park Radensko polje Krajinski park Rakov Škocjan Krajinski park Ribnik Vrbje Krajinski park Robanov kot Krajinski park Štatenberg Krajinski park Šturmovec Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib Krajinski park Topla Krajinski park Zgornja Idrijca Krajinski park Žabljek

NEZAVAROVANA OBMOČJA

230 234 238 242 246 250 254

Dolina Dragonje Kamniško-Savinjske Alpe Kočevsko Mura Ormoške Lagune Planinsko polje Pohorje

GEOPARKI

258 Geopark Idrija 262 Geopark Karavanke 266 Geopark Kras

ODNOS DO NARAVE Janez Bizjak Izjemno razkošje biotske pestrosti in neponovljivih krajinskih posebnosti sestavlja mozaik najopaznejših lastnosti, s katerimi je obdarjena Slovenija. Zato je Slovenija bogata in velika država. Naravne vrednote nimajo cene, ampak neskončno vrednost. Kaj nam pomenijo vrednote, ki jih ne moremo meriti? Tisti, ki znajo samo meriti in preračunavati, se ne zavedajo njihovega pomena. Ne prenesejo, denimo, pogleda na mogočen slap, ne da bi izračunali, koliko energije pada vsako sekundo v nič, ker slap ni ujet v velike cevi za poganjanje vodnih turbin. Toda že Einstein je zapisal: »Kar lahko merimo (štejemo), ni vredno meriti, kar pa je vredno, ne moremo meriti (šteti).«

Neokrnjene narave je vse manj, potrebe po njej pa vse večje Za nekatere je narava vznemirljiva in vabljiva za številne oblike doživljanja in duhovne sprostitve, za druge pa zgolj adrenalinski poligon ali predmet preračunljivosti in koristoljubja. Kako varovati naravo? Ali nismo morda s številnimi naravovarstvenimi ukrepi nehote in z dobrimi nameni zabredli v svet brezosebnega, merljivega in primerljivega antropocentričnega načina razmišljanja? Narava sama zase ne potrebuje našega varstva, potrebuje samo varstvo pred človekom. Najbolje jo varujemo tako, da jo vsaj na zavarovanih območjih pustimo pri miru v njeni naravnosti in popolnosti ter da se ljudje čim manj vmešavamo v prepletenost njene brezhibne kozmične urejenosti. Toda sla po vse večji gospodarski rasti, brez zavedanja, da ima vsaka rast tudi svoje

meje, je pogojena z vse močnejšo rabo naravnih dobrin in z brezobzirnim poseganjem v naravne vrednote. Na zavarovanih območjih narave naj bi imeli naravovarstveni in ekološki interesi prednost pred gospodarskimi. Vsi zagovorniki in upravljavci zavarovanih območij vedo, da smo še daleč od te jasne vizije. Narava in njeno varstvo v Sloveniji nikoli nista imeli svojega lobija. Ozaveščanje javnosti o naravi in okolju za slovenske medije nikoli ni bila privlačna tematika. Narave ni ustvaril človek. Človeku je bila narava podarjena. Zato ni naša. Naša je samo možnost, da jo obzirno koristimo in doživljamo kot njen sestavni del. Človek je sposoben naravo spreminjati, rabiti, izrabiti, tudi uničevati. Ima pa tudi sposobnost, da ne stori tega, kar bi lahko storil in se na določenih območjih zavestno odpove izkoriščanju narave. Ljudje postajamo vse bolj preobremenjeni z znanji in podatki, prikrajšani pa smo za preprosta elementarna čutenja in doživetja v naravi. Vse več otrok brezhibno obvladuje računalniško tehNarava ni last nikogar, nologijo, še preden se znajo lastnoročno podnjeni darovi so last vseh. pisati, ne znajo pa sple(indijanski pregovor) zati na drevo, zakuriti ognja v naravi, opaziti mravljišča, se čuditi dišečim vonjavam cvetočega travnika ali slišati ptičjega petja. Kdaj bomo zmogli živeti z naravo tako kot čebele: po nabiranju cvetnega prahu rože ostanejo, ostaneta njihov vonj in sijaj. Bomo zmogli prihajajočim generacijam zapustiti zemljo vsaj približno podobno, kot smo jo prejeli od svojih prednikov?

 Planinsko polje

ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO NARAVE dr. Darij Krajčič

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je osrednja državna strokovna organizacija s področja ohranjanja narave. Organiziran je v sedmih območnih enotah, ki pokrivajo ozemlje celotne države z osrednjo enoto v Ljubljani, kjer je tudi sedež Zavoda. Razvija strokovne podlage za odločanje. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je bil ustanovljen leta 1999 z Zakonom o ohranjanju narave. Nastal je kot pravni naslednik naravovarstvenega dela sedmih regionalnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine z dolgoletno tradicijo varstva narave. Regionalna organiziranost omogoča dobro pokrivanje terena, osrednja enota pa poleg poslovnega dela skrbi zlasti za enotnost metod in izvajanje nalog na državni ravni. Šteje približno 80 oseb, ki delajo na nalogah, financiranih iz državnega proračuna, in na različnih projektih. Naloge in javna pooblastila Zavodu določa Zakon o ohranjanju narave s podzakonskimi akti, ki jih izvaja v okviru letnih programov dela. Izhajajo iz dveh stebrov, in sicer iz varstva naravnih vrednot in varstva biotske raznovrstnosti. Za oba stebra Zavod razvija ustrezne strokovne podlage. Sestavljajo jih podatkovne zbirke in strokovni elaborati, ki določajo temeljno strokovno doktrino Zavoda. Na operativni strani Zavod izdeluje strokovne podlage s področja ohranjanja narave za odločitve državnih in drugih javnih ustanov. Mednje sodijo naravovarstvene smernice z naravovarstvenim mnenjem, ki usmerjajo naravi prijazen razvoj. Drug sklop predstavljajo strokovna mnenja v postopkih presoj programov, načrtov in posegov ter druga strokovna mnenja. Tretji sklop so strokovne podlage za za-

varovanje delov narave in mnenja v zvezi z načrti upravljanja zavarovanih območij. Velik poudarek je na osveščanju javnosti o pomenu ohranjanja narave. Zato uporabljamo različna komunikacijska orodja. Težimo za tem, da povsod, kjer je to le mogoče, naše posege v prostor oplemenitimo z najširšim komunikacijskim tokom. Tako npr. naravovarstvene smernice niso zgolj strokovno gradivo, ampak jih velikokrat pospremimo še z živo besedo. K postavitvi ogrodja za gnezdo štorkelj pritegnemo lokalno skupnost. V obnovo in vzdrževanje kalov vključimo lokalne deležnike. Vsako leto Zavod organizira letni strokovni posvet. Ta je iz leta v leto odmevnejši, na njem sodelujejo predavatelji iz različnih strok. Vse bolj se uveljavlja kot pomemben akter pri kreiranju razvojnih perspektiv družbe. Ohranjena narava kot podlaga za razvoj lokalnih skupnosti in države je naš ključni izziv. Pri tem imamo že veliko dobrih primerov, ki potrjujejo našo temeljno usmeritev, da je zdržen ali trajnostni razvoj možen samo z aktiviranjem lastnih virov in spoštljivim odnosom do narave. Če narava kliče po čem, je to zagotovo odločno opozorilo: RAVNAJ PAZLJIVO — LOMLJIVO! To opozorilo ves čas sevamo v prostor. Varovanje najvrednejših delov slovenske narave je naše temeljno poslanstvo.

 Soča

NARAVNI PARKI SLOVENIJE Naravni parki, izbor nezavarovanih obmoÄ?ij ter geoparki

8 33

18 45 3

49 13 11 10

12 40

31 9

24 42

26 43

23 19 46

15 29 39

44 35

34 KRAJINSKI PARKI:

25 20 2

1 2 3 4

21 6

5 6 7 8 9 10 11

NARODNI PARK:

Triglavski narodni park

REGIJSKI PARKI:

Kozjanski regijski park Notranjski regijski park Regijski park Škocjanske jame

KRAJINSKI PARKI Z UPRAVO:

NARAVI REZERVAT:

12 Naravni rezervat Škocjanski zatok

13 Krajinski park Beka 14 Krajinska parka Boč – Donačka gora in Boč – Plešivec 15 Krajinski park Drava 16 Krajinski park Golte 17 Krajinski park Južni in zahodni obronki Nanosa 18 Krajinski park Južni obronki Trnovskega gozda 19 Krajinski park Kamenščak – Hrastovec 20 Krajinski park Kum 21 Krajinski park Lahinja 22 Krajinska parka Ljutomerski ribniki in Jeruzalemske gorice ter Jeruzalemsko-Ormoške gorice 23 Krajinski park Mariborsko jezero 24 Krajinski park Mašun 25 Krajinski park Mrzlica 26 Krajinski park Negova in Negovsko jezero 27 Krajinski park Polhograjski dolomiti 28 Krajinski park Ponikovski kras 29 Krajinski park Rački ribniki – Požeg 30 Krajinski park Radensko polje 31 Krajinski park Rakov Škocjan 32 Krajinski park Ribnik Vrbje 33 Krajinski park Robanov kot 34 Krajinski park Štatenberg 35 Krajinski park Šturmovec 36 Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib 37 Krajinski park Topla 38 Krajinski park Zgornja Idrijca 39 Krajinski park Žabljek

40 41 42 43 44 45 46

NEZAVAROVANA OBMOČJA: Dolina Dragonje Kamniško-Savinjske Alpe Kočevsko Mura Ormoške Lagune Planinsko polje Pohorje

GEOPARKI:

47 Geopark Idrija 48 Geopark Karavanke 49 Geopark Kras

TRIGLAVSKI NARODNI PARK

Površina: 83.982 ha / Ustanovitelj: Republika Slovenija 1924 – Alpski varstveni park v Dolini Triglavskih jezer; zakupna pogodba 1961 – Odlok o razglasitvi Doline Sedmerih jezer za Triglavski narodni park 1981 – Zakon o Triglavskem narodnem parku 2010 – nov Zakon o Triglavskem narodnem parku Uprava: Javni zavod Triglavski narodni park

TRIGLAVSKI NARODNI PARK Janez Bizjak Zoisova zvončica

Triglavski narodni park zajema skoraj celotni slovenski del Julijskih Alp. Je tipični alpski park z našimi najvišjimi gorami, njihovimi navpičnimi stenami in melišči, globoko vrezanimi dolinami, težko dostopnimi soteskami, divjimi vodami, mogočnimi gozdovi, visokogorskim krasom, ledeniškimi jezeri, pašnimi planinami in preprogami gorskih trat, kjer v najtežjih razmerah cveti najlepše cvetje.

Naravne posebnosti Biotska raznovrstnost je zaradi geološke sestave tal ter mešanja podnebnih vplivov med Alpami in Sredozemljem med najvišjimi v Alpah. V parku poteka evropska razvodnica med Jadranskim in Črnim morjem. Največje bogastvo predstavljajo vode kristalnih barv in alpsko cvetje. Slovenija pokriva 20 odstotkov svoje oskrbe s pitno vodo iz izvirov v Julijskih Alpah. V naši najlepši reki, smaragdni Soči, živi endemična soška postrv (Salmo trutta marmoratus), v porečju Zgornje Soče pa ležijo najgloblje doline Julijskih Alp, najbolj senčne in najbolj sončne hkrati. Najbolj znani slapovi in kraški izviri so Savica, Peričnik, Martuljkova slapova, Šum v Vintgarju, slap na Ribnici, Nadiža v dolini Tamar, izvir Soče, slapovi v dolini Koritnice, slap pod Planino Zapotok in številni manjši slapovi na pritokih Soče ter Tolminke. Vode so izdolble slikovite soteske in korita: Vintgar na reki Radovni, Pokljuško sotesko, korita na Mostnici, Ribnici, Mlinarici, Soči, Koritnici, Vrsniku, Tolminki in Zadlaščici. Med naravnimi vrednotami imajo posebno mesto ledeniška jezera: Bohinjsko jezero, največje stalno jezero v Sloveniji, skupine visokogorskih jezerc (Triglavska, Kriška in Krnska jezera) ter številna mo-

krišča v sredogorju in visokogorju; šotna barja na Pokljuki so najjužneje ležeča visoka barja v Evropi. Dokazi ledeniškega preoblikovanja površja so ledeniške doline, grbinasti travniki, ledeniške čelne Triglavski narodni morene, balvani, številni dolinski skalni osamelpark, imenovan po ci in simbolični ostanek Triglavu, najvišji nekdanjega mogočnega triglavskega ledenika.

gori in nacionalnem simbolu Slovenije, je edini narodni park v Sloveniji.

Dolina Triglavskih jezer, pesniško imenovana dolina okamnelega morja, je zaradi svojih geoloških posebnosti in gorskega cvetja znana kot srce Triglavskega narodnega parka. Na alpskih tratah in planotah v visokogorju rastejo tudi številne endemične vrste: triglavski dimek (Crepis terglouensis), julijski mak (Papaver julicum), ozkolistna preobjeda (Aconitum angustifolium) in v skalnih razpokah Zoisova zvončica (Campanula zoysii). Po Triglavu so imenovane kar štiri cvetlice: triglavska roža, triglavska neboglasnica, triglavski svišč in triglavski dimek. Izjemno pestrost različnih rastlinskih vrst imajo tudi naravno ohranjeni cvetoči dolinski in sredogorski travniki.

 Zelenci in Ponce

Blejski Vintgar

Kragulj

Park so zaznamovale geomorfološke in geološke posebnosti visokogorskega krasa: kraške planote, imenovane podi, škraplje, žlebiči, kotliči, mize, konte, vrtače, brezna, kraška polja in strma melišča. Najbolj poznana naravna okna so Veliko okno v Prisanku, Okno v Zadnjem Prisanku in Hornovo okno v Jalovcu. Med mogočnimi severnimi stenami izstopajo Triglavska severna stena, druga najvišja stena v Vzhodnih Alpah, Loška stena, severna stena Prisanka ter severno ostenje med Mojstrovko in Jalovcem nad dolino Planica. V parku je bilo odkritih in registriranih več kot 600 podzemnih jam in brezen. Okamneli amoniti v Dolini Triglavskih jezer, 84 cm dolga okamnela riba Birgeria, najdena visoko nad dolino Vrat, in skalni obraz Ajdovske deklice v severni steni Prisanka zaokrožajo mozaik izjemnih geoloških posebnosti. Zelo raznolika gozdna vegetacija se razteza od obvodnega vrbovja na rečnih prodiščih do obsežnih območij neprehodnega rušja nad gozdno mejo. V parku raste domnevno najstarejši macesen v Sloveniji, star skoraj 1.100 let, gozdovi pa so med drugim habitat velikega petelina, gozdnega jereba, koconogega čuka, črne žolne, triprstega detla in v zadnjih letih rjavega medveda.

Julijske Alpe so meja dveh stavbnih kultur, kulture lesa na severni in kulture kamna na posoški strani. To mejo zarisujejo naselja in zaselki s poudarjenimi razlikami med tipično bohinjsko, tolminsko, bovško-trentarsko in gornjesavsko hišo, dvojni kozolci ali stogi v bohinjskih vaseh ter pastirska naselja s stavbnimi značilnostmi, po katerih se med seboj razlikujejo tipične bohinjske, tolminske in kobariške planine ter ovčje planine nad Zgornjim Posočjem. Tradicionalni dejavnosti v parku sta planinsko pašništvo in sirarstvo. Bohinjska in tolminska cika, bovška ovca in drežniška koza so zaščitene avtohtone pasme, siri tolminc, bovški ovčji sir in mohant iz Bohinja pa so pridobili zaščitno blagovno znamko kakovosti s kontroliranim poreklom. Najbolj znane aktivne pašne planine ležijo visoko nad Tolminom in Kobaridom, nad Bohinjem in Bledom ter na Bovškem. Nekatere so povezane v turistične sirarske poti. Pod Krnom so bili odkriti kameni artefakti, kamena orodja prvih prebivalcev našega visokogorja, tj. kamenodobnih lovcev iz srednje kamene dobe pred 10.000 leti, v zadnjih letih pa številne ostaline rudarskih in pastirskih bivališč ter sledi rudarjenja v prazgodovini, antiki in srednjem veku.

Lastnost visokogorja so habitati gorskih živalskih vrst: gamsa, kozoroga, svizca, planinskega orla, ruševca, belke, planinske kavke, endemičnega metulja triglavskega rjavčka (Erebia pluto) in občasno beloglavega jastreba.

Reka Soča je med prvo svetovno vojno dala ime najbolj strahotnim gorskim bitkam v svetovni vojaški zgodovini, soški fronti. Od Krnskega pogorja do Rombona so še danes vidne ostaline te tragične zgodovine.

Kulturna dediščina

Mednarodni pomen

Kulturna dediščina v Triglavskem narodnem parku obsega arheološko, etnološko, stavbno, poselitveno, sakralno, kulturnokrajinsko in zgodovinsko. Registriranih je 300 enot nepremične kulturne dediščine in razglašenih več kulturnih spomenikov državnega pomena.

2003 UNESCO MAB biosferno območje (celotne Julijske Alpe in del Karavank)

Najbolj znani kulturni spomeniki: cerkvi Sv. Janeza in Sv. Duha ob Bohinjskem jezeru, spominska cerkvica na Javorci, ruska kapela pod Vršičem, trdnjavi Kluže in Predel ter Aljažev stolp na vrhu Triglava. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi muzejsko obnovljeno Pocarjevo domačijo v Zg. Radovni, prenovljeno Oplenovo hišo v Studorju in obnovljene stavbe na ovčji Planini Za skalo.

2004 Diploma Sveta Evrope 2009 Certifikat Federacije Europarc za Čezmejno EKO regijo Julijske Alpe (skupaj z Naravnim parkom Julijsko predgorje) 2014 Čezmejna pilotna regija za ekološko povezanost v Alpah, razglašena s strani Alpske konvencije (skupaj z Naravnim parkom Julijsko predgorje)

 Slap Peričnik Kozorog 

ZANIMIVOSTI • Parkovna informacijska središča na Bledu, v Trenti, v Bohinju in Kobaridu • Razvejana mreža urejenih parkovno-izobraževalnih in različnih tematskih poti • Prva ekološka vas v Sloveniji, Čadrg nad Tolminom • Mednarodni festival alpskega cvetja v Bohinju • Vsakoletni mednarodni glasbeni Forum Trenta v organizaciji Dunajske filharmonije • Triglavski narodni park je v celoti vključen v omrežje Natura 2000.

Triglavska roža

Barje Ĺ ijec

KOZJANSKI REGIJSKI PARK

Površina: 20.650 ha Leto ustanovitve: 1981 Ustanovitelj: Republika Slovenija Uprava: Javni zavod Kozjanski park

KOZJANSKI REGIJSKI PARK mag. Teo Hrvoje Oršanič Jablana

Krajinska razgibanost Kozjanskega s Posavskim hribovjem, kozjanskimi griči in obsoteljsko ravnico na vzhodu države je podlaga izjemni biotski raznolikosti. Javni zavod, ki upravlja s parkom, je skupaj z domačini razvil nekaj izjemno dobrih parkovnih praks, med katerimi izstopa tradicionalno sadjarstvo. Kozjanski regijski park, ki je nastal iz Spominskega parka Trebče, je eno naših najstarejših in največjih zavarovanih območij. Od mejne reke Sotle, ob kateri najdemo mestoma še dobro ohranjeno obrečno vegetacijo s kakšnim puščavnikom, rečno mrtvico, srečamo bobra, vodomca ali v rečnih pritokih vidro, se preko nižinskega s kmetijskimi kulturami obdelanega sveta počasi dvigamo v hribovit svet, porasel z bukovimi in hrastovimi gozdovi, kjer lahko srečamo alpskega ali bukovega kozlička, v peščenih stenah pa pisanega čebelarja. Ta svet je kot v nekakšnem polkrogu obdan s Posavskim hribovjem: Kunšperško goro, Orlico, Vetrnikom, Oslico in Rudnico. Vmes je Srednjesotelsko gričevje, polno sadjarstva in vinogradništva. V bukovih gozdovih raste bodika, na visokih suhih travnikih pa spoznavamo pisano cvetje z orhidejami, metulji in redkimi glivami. S kančkom sreče lahko srečamo gamsa in včasih celo rjavega medveda, med odhajajočim snegom pa cvetočo jarico in endemični temnoškrlatni teloh (Helleborus atrorubens). Skoraj dve tretjini parka (69 %) je opredeljeno kot območje Natura 2000. Od leta 2010 je širše območje parka z okolico tudi biosferno območje »Obsotelje in Kozjansko« kot del Unescovega projekta »Človek in biosfera« (MAB). Predpogoj razglasitve za biosferno območje je dolgoletno zgledno sožitje človeka in narave.

Jabolka starih sadnih sort visokodebelnih travniških sadovnjakov so glavne zvezde prepoznavnosti parka. Stare sadne sorte ne potrebujejo mineralnih gnojil ali pesticidov, da obrodijo. S tem ostaja krajina plodna brez kemijskega pospeševanja. Na zavodovi kmetiji Čerček blizu Podsrede so kolekcijski sadovnjak in matična drevesnica tradicionalnih sort ter informacijsko središče tradicionalnega sadjarstva, v Podsredi pa je v sezoni aktivna polnilna linija za pristen, zdrav in odličen sok iz jabolk starih sadnih sort. V Podsredi, ki je po zasnovi srednjeveški trg, se vsak drugi vikend v oktobru odvija legendarni Praznik kozjanskega jabolka, ki je eden največjih in najbolje obiskanih okoljskih dogodkov v državi, kjer se s svojo, na okolju prijazen način pridelano hrano ali izdelki predstavljajo domačini, pa tudi gostje od drugod, celo iz tujine. Obiskovalci se lahko v parku zadržijo tudi dlje časa. Razen sodelovanja pri dejavnostih ohranjanja narave, naravnih vrednot in območij Nature 2000 se lahko poleg visokodebelnih travniških sadovnjakov seznanijo še z drugimi dobrimi parkovnimi praksami, kot je uporaba rastlinske čistilne naprave ali ogrevanje na biomaso. Lahko se priključijo tudi priložnostnim etnološkim ali naravoslovnim delavnicam in bivajo v zavodskih apartmajih. Obiščejo lahko Grusko — zatrepno dolino z jamo, v kateri je nekoč prebival samotar, veličasten naravni spodmol iz miocenskih peščenjakov — Lurško jamo, ohranjeno sotesko Bistrice, skozi katero pa je pot mogoča z nekaj spretnosti, da se ne

 Sotla

zmočimo … Zanimiva je življenjska zgodba še do nedavnega najveličastnejšega hrasta doba pri domačiji Balon (Nujčevega hrasta) v Gregovcih pri Bizeljskem ali hrasta cera pri domačiji Rajgl na Vetrniku.

razstave in glasbeni dogodki v okviru Glasbenega poletja na gradu. Na voljo je tudi parkovno informacijsko središče. Junija na grajskem dvorišču poteka Festival ekološke hrane.

Za spoznavanje s parkom je na voljo več kot 60 km urejenih poti. Še posebej je lep in navdihujoč spomladanski sprehod med cvetočimi sadovnjaki jablan in po cvetočih visokih suhih travnikih. Grad Podsreda je ena najbolj markantnih točk na Kozjanskem. V obnovljenih prostorih so številne

Kozjanski park je s svojo razigrano krajinsko razgibanostjo in izjemno biotsko pestrostjo obiskovalcu zanimiv v vseh letnih časih. Spomladi s cvetočimi sadovnjaki in travniki, poleti s parkovnimi dejavnostmi, jeseni s Praznikom kozjanskega jabolka in pozimi z mirom. Vabi tudi pregovorno dobra in odprta »kozjanska duša«.

Mak

Cvetoči travnik na Vetrniku

Čebelar v letu

Aragonitni ježek

Jesenski gozd na Orlici   Mala uharica

ZANIMIVOSTI • Visokodebelni travniški sadovnjaki (Čerčkova domačija). • Visoki suhi travniki (Vetrnik). • Gnezdišče čebelarja z opazovalnico (Bizeljsko). • Zatrepna dolina Gruska. • Praznik kozjanskega jabolka (drugi konec tedna v oktobru), Festival ekološke hrane, Glasbeno poletje na gradu Podsreda. • Naravoslovne, planinske in romarske pešpoti. • Grad Podsreda, ki je pozimi zaprt, trg Podsreda s parkovnim informacijskim središčem in številnimi zanimivostmi.

Kozje v dolini Bistrice, v ozadju Vetrnik

Podsreda

Sadovnjak

Pino탑e

NOTRANJSKI REGIJSKI PARK

PovrĹĄina: 22.200 ha Leto ustanovitve: 2002 Ustanovitelj: ObÄ?ina Cerknica Uprava: Javni zavod Notranjski regijski park

REGIJSKI PARK ŠKOCJANSKE JAME

PovrĹĄina: 401 ha Leto ustanovitve: 1996 Ustanovitelj: Republika Slovenija Uprava: Javni zavod Park Ĺ kocjanske jame

KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE

Površina: 13.505 ha Leto ustanovitve: 2008 Ustanovitelj: Republika Slovenija Uprava: Javni zavod KP Ljubljansko barje

KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE Barbara Zupanc Najstarejše leseno kolo na svetu

Ljubljansko barje je edinstven preplet travnikov, njiv, mejic in kanalov, kjer se zelene površine stikajo z nebom in Ljubljanico, reko, ki ga je skozi zgodovino tudi soustvarjala. Tu lahko človek odmisli mestni vrvež, sreča naravo ter se v miru posveti sebi in svojim mislim. Zaradi tradicionalnega načina obdelave zemlje se je ohranila velika biotska in krajinska pestrost. Mozaik vseh teh različnih življenjskih okolij predstavlja bivališče mnogim rastlinam in živalim, ki jih drugod po Sloveniji in Evropi srečamo le še redko. Mokrotni travniki, poplavni logi in tisoči kilometrov osuševalnih kanalov privabljajo predvsem vlagoljubne predstavnike živega sveta. Ljubljansko barje zagotavlja dom več sto vrstam ptic, številnim pisanim metuljem in kačjim pastirjem ter dvoživkam. Medsebojno odvisni ekosistemi Ljubljanskega barja čistijo zrak, vodo in prst ter hladijo vroča poletja. Omogočajo pa tudi sprostitev in nova spoznanja v neposredni bližini prestolnice. Ljubljansko barje je tudi pomemben vodonosnik pitne vode, ohranjena narava pa ponuja številne možnost za trajnostno pridelavo kakovostne, zdrave hrane, razvoj okolju prijaznega kmetovanja in novih dejavnosti, ki izhajajo iz potencialov okolja. Takšna območja privlačijo obiskovalce in so lahko dodaten spodbujevalec razvoja trajnostnega turizma. A ne le narava, tudi dediščina ljudi je izjemna. Na tem majhnem koščku ozemlja so svoj pečat pustile številne kulture, od prazgodovinskih koliščarjev in antičnih Rimljanov do zagnanih osuševalcev »morosta«, ki naj bi postal žitnica habsburške monarhije. Zaradi njihovih posegov v nekdaj tipično mo-

čvirje je danes Ljubljansko barje verjetno najbolj antropogeno spremenjena pokrajina na Slovenskem. Čeprav so si in si mnogi še vedno močno prizadevajo z osuševalnimi deli omejiti obsežnost in dolžino poplav, je Ljubljansko barje še vedno eno največjih poplavnih območij v Sloveniji, redne vsakoletne poplave ob spomladanskem in jesenskem deževju pa se razlijejo po slabi petini območja. Izredne poplave na Ljubljanskem barju leta 2010 so prekrile kar 60 odstotkov celotne površine parka. Razlilo se je 35 milijonov kubičnih metrov vode. Zadnja leta na Ljubljanskem barju tudi naša sodobna družba pušča vse več sledi. Zaraščene kmetijske površine, intenzivno obdelane njive in travniki, pospešena urbanizacija in odvrženi odpadki dnevno slabšajo ohranjenost naravnega okolja ter kakovost bivanjskega prostora prebivalcev. Z zmanjševanjem naravno ohranjenih območij, biotske pestrosti in izginjanjem posameznih vrst rastlin in živali na Ljubljanskem barju vplivamo na procese delovanja narave, od katerih je odvisno, ali bomo imeli ljudje v prihodnje dovolj kakovostnega zraka za dihanje, vode za pitje ter hrane za pod zob. Krajinski park Ljubljansko barje se skoraj povsem pokriva z območjem Natura 2000. Z območjem parka upravlja javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, ki deluje od leta 2011.

 Barje v meglicah

 Črne jelše Močvirska logarica 

ZANIMIVOSTI • Od začetka osuševalnih del konec 18. stoletja je bilo izkopanih več kot 5.000 kilometrov osuševalnih jarkov in kanalov. • Na Ljubljanskem barju je bilo najdeno najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. Staro je 5.150 let in izhaja iz kulture koliščarjev. • Pred začetkom kopanja šote je bila površina Ljubljanskega barja višja za 2 do 6 metrov. • Devet od več kot 40 najdenih ostankov koliščarskih vasi na Ljubljanskem barju je vpisanih na Unescov Seznam svetovne dediščine. • Na Ljubljanskem barju najdemo dvakrat več vrst dnevnih metuljev kot na celotnem britanskem otočju. Toda njihova prihodnost ni rožnata. • Reka Ljubljanica je naravni in kulturni spomenik. V njeni strugi so potapljači našli izjemne predmete, ki datirajo od prazgodovinskih časov do sodobnosti (40 tisoč let stara sulična ost, drevaki in rimske ladje, vojaška oprema in orožje, keltski novci ...).

Velika bela Ä?aplja

Cerkev sv. Mihaela

Zimsko jutro

Barjanski okarÄ?ek

Stara struga Ljubljanice

KRAJINSKI PARK STRUNJAN

Površina: 428 ha Leto ustanovitve: 2004 Ustanovitelj: Republika Slovenija Uprava: Javni zavod KP Strunjan

110

KRAJINSKI PARK STRUNJAN mag. Marko Starman Solinarka

Krajinski park Strunjan je edinstven, ohranjen košček narave Tržaškega zaliva, ki se razkriva skozi podobe, ki jih že tisočletja ustvarja morje. Kažejo se v naravni in kulturni dediščini, ki jima je morje dalo življenje in domačini pomen. V 70. letih so občinske oblasti predvidele pozidavo Strunjana, vendar so se domačini temu uprli, saj bi s tem izgubili plodno zemljo, na katero so bili navezani. Sredi leta 1989 sta občini Izola in Piran na predlog medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Strunjanski polotok z odlokom razglasili kot Krajinski park Strunjan. Leta 2004 je bil ta z uredbo razglašen za krajinski park nacionalnega pomena. Tako kot vsi slovenski krajinski parki je tudi park Strunjan kulturna krajina, ki je edinstvena prav zaradi svoje morske lege. Lastnost Strunjanskega polotoka je tip poselitve s hišami, raztresenimi sredi večjih obdelovalnih površin, kjer se naselje strnjenega istrskega tipa ni nikoli razvilo. Ravno ugodna morska klima in flišna podlaga sta ustvarili razmere, ki so jih domačini s pridom izkoristili in oblikovali terase za vzgojo zgodnjih kulturnih rastlin. Naravne danosti morskega obrežja so bile idealne, da so z nasipi, kanali in plitvimi bazeni ta del Strunjanskega zaliva preoblikovali v soline. V času Beneške republike je bila izjemno čista in bela sol pomembno trgovsko blago, ki se na tradicionalen način prideluje še danes. Morje v solinah ni ustvarilo samo soli, ampak tudi dom za zelo redke rastline in živali, ki so prilagojene zelo slanim tlom. Soline mejijo na edino slovensko morsko laguno, ki je bila nekoč naravna ribogojnica ter je danes

pomembno slano mokrišče z bogatim podvodnim travnikom, ki je prava zakladnica rakov, mehkužcev, rib in drugih živali. Obilica hrane v plitvi vodi privablja ptice skozi vse leto, nekatere si tukaj poiščejo tudi skrivališče ali gnezdišče. Prav tako je bogastvo morskega življenja izjemno in predstavlja »vročo točko« biotske raznovrstnosti. Trdno morsko dno je večinoma prekrito z algami in spužvami, rovi in špranje med večjimi kamni in skalami pa služijo kot skrivališče večjim ribam. Na mehkem peščenem in muljastem dnu je v plitvejših predelih dovolj svetlobe, da se lahko razvijejo obsežni podmorski travniki, ki ponujajo zavetje morskim konjičkom, ribjim mladicam, sipam in leščurjem. Nemogoče je ostati ravnodušen ob pogledu na strunjanski klif, ki ga oblikujejo flišne prepadne stene, najvišje v Jadranu. Nastale so pred 40 milijoni let, ko se je v notranjosti Dinarsko gorovje dvigalo in gubalo, od tam pa je material polzel in se ob potresnih sunkih po plasteh usedal v morje. Vsaka plast klifa predstavlja podvodni plaz, med katerim so nastale flišne kamnine. Ko se je morje umaknilo, so se kamnine prelomile, nagubale in dvignile na površje. Javni zavod od leta 2009 upravlja z izjemno biotsko raznolikim in družbeno kompleksnim Krajinskim parkom Strunjan.

 Mesečev zaliv

111

 Pogosta spužva žvepljenjača v strunjanskem področju naseljuje kamnito dno. Mirta 

ZANIMIVOSTI • Na začetku prejšnjega stoletja je bil Strunjan znan predvsem po pridelavi zgodnje zelenjave in sadja, ki so ju z barkami redno vozili v Trst. • Strunjanski klif je nastal v morju in ostaja z njim združen. Oblikujejo ga prepadne flišne stene, najvišje na Jadranu. • Stjuža je edina slovenska morska laguna, zapuščina naravnega ribogojstva, danes pomembna za vodne ptice, ki si tu poiščejo hrano, skrivališče ali gnezdišče. • Strunjanske soline so najsevernejše in najmanjše še ohranjene soline v Sredozemlju, kjer piransko sol po tradicionalnem postopku pridobivajo že več kot 700 let.

112

S pticami bogata laguna Stjuža

V Jadranu največja školjka leščur na travniku kolenčaste cimodoceje

Velika babica

Goli morski polž oranžni obročkar

113

NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK

Površina: 123 ha Leto ustanovitve: 1998 Ustanovitelj: Republika Slovenija Uprava: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)

116

NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK mag. Nataša Šalaja Čapljica

Na meji med morjem in kopnim, kjer sta se reki Rižana in Badaševica nekdaj izlivali v morje, je Naravni rezervat Škocjanski zatok: zadnja priča otoške preteklosti Kopra ter naše največje polslano mokrišče, ki je dandanes spet naravni biser, zahvaljujoč človeški ljubezni in predanosti. Naravni rezervat Škocjanski zatok je še kako edinstven. Ne samo kot prenovljena zibelka življenja, kjer so svoj življenjski prostor našle številne redke in ogrožene vrste živali in rastlin, ampak tudi kot oaza miru na pragu Kopra, privlačna za vse tiste, ki želijo spoznavati in doživljati naravo. Med glavnimi privlačnostmi za obiskovalce so tako rekreacija in sprostitev v naravi ter opazovanje živalskih in rastlinskih vrst. Izjemna vrstna pestrost, predvsem ptic, sorazmerna majhnost območja in opremljenost s posebno infrastrukturo za opazovanje narave, ki je prilagojena tudi ljudem s posebnimi potrebami, botrujejo temu, da je vsak obisk nekaj posebnega. Cilj zavarovanja Škocjanskega zatoka je ohranitev polslanih in sladkovodnih habitatnih tipov ter habitatov ptic, ki tu v velikem številu gnezdijo, prezimujejo in se ustavljajo ob selitvah: po obeh merilih je bil Škocjanski zatok razglašen za območje Natura 2000. Zaradi pestrosti in obilice hrane naravni rezervat v vseh letnih časih gosti številne vrste. Spomladi na gnezditvenih otočkih v polslani laguni svoj zarod vzgajajo kolonijske vrste ptic, kot so navadne čigre in polojniki. Trstičja so prepolna rakarjev, srpičnih trstnic in čapljic, ob odprtih vodnih površinah si gnezda spletajo mali ponirki, liske in zelenonoge tukalice, toploljubna grmišča pa so

polna različnih vrst pevcev. Ob mlakah vzdolž poti obiskovalce povsem od blizu razveselijo kačji pastirji in metulji vseh barv, v ušesih pa jim še dolgo zveni oglašanje žab. V času selitev se v laguni ustavljajo različne vrste pobrežnikov, pozimi pa velika nezmrznjena vodna površina poleg teh privablja še velike jate lisk in rac ter različne vrste ponirkov in kormoranov. Na mokrotnih travnikih, katerih vegetacijo s pašo uravnavajo podolsko govedo in kamarški konji, prezimujejo različne vrste rac in gosi. Vendar pa v Škocjanskem zatoku ni bilo vedno tako živahno, pestro in žgoleče. V drugi polovici prejšnjega stoletja se je namreč prav tam dogajalo najbolj obsežno uničevanje narave v Sloveniji. Predstavnikom civilne družbe s člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije na čelu gre zahvala, da Škocjanski zatok ni bil do konca izsušen in pozidan. Po letu 1993 se je z interventnim zavarovanjem in ustavitvijo uničevanja začela lepša prihodnost: od trajnega zavarovanja leta 1998, načrtovanja njegove obnove, ki se je uspešno zaključila leta 2007, do skrbnega upravljanja območja, ki ga vse od leta 1999 izvaja DOPPS. Urejanje je bilo končano leta 2015 z zgraditvijo objektov, katerih arhitekturo je navdihnil živi svet Škocjanskega zatoka. Prerojeno močvirje svoje obiskovalce odtlej pozdravlja tudi kot dovršena učilnica v naravi.

 Kozica

117

 Mali beli čaplji med slanušami Center za obiskovalce 

ZANIMIVOSTI • Škocjanski zatok je edinstven preplet sladkovod nih, polslanih in morskih življenjskih okolij. • V zatoku je bilo v zadnjem desetletju zabeleženih že več kot 245 vrst ptic, kar je več kot 60 % vseh v Sloveniji opaženih vrst. • Škocjanski zatok je eno najpomembnejših gnezdišč čapljice, mokoža, rakarja, srpične trstnice, navadne čigre in polojnika v Sloveniji. • Z oživitvijo paše govedi in konj so se v sladkovodnem delu rezervata naselile kravje čaplje, na slovensko obalo pa so se vrnili tudi hrošči govnači in skarabeji. • Posebnost zatoka so muljasti in peščeni poloji, kjer uspevajo slanuše — rastline, prilagojene rasti na slani podlagi. Na ekstremne razmere v svojem življenjskem okolju so se prilagodile podobno kot puščavske rastline: z mesnatimi listi in stebli, v katerih skladiščijo vodo, ki jo lahko črpajo samo ob deževju, ko koncentracija soli v tleh pade.

118

Podolsko govedo in kravje čaplje

Žvižgavka

Mala čigra

Debeloglavka

Opoldanski škrlatec

119

O NESOJENIH ZAVAROVANIH OBMOČJIH dr. Peter Skoberne Od časa do časa se kdo vpraša: »Kako to, da Kamniško-Savinjske Alpe ali Kočevski gozdovi niso zavarovani?« Spontano vprašanje, ki izvira iz občutka o pomembnosti določenega območja in pričakovanja, da bi ga bilo treba ohraniti. A zgolj zavarovanje območja še ni jamstvo za njegovo ohranitev, niti ne pomeni nujno njegove kakovosti. Vsako zavarovanje ter njegova odsotnost je ločena, zanimiva in navadno tudi dolga zgodba, v kateri se prepletata dva pomembna člena: narava in človek. Varstvo narave je zanesljiv pokazatelj odtujenosti človeka od narave, znamenje, da način življenja presega naravne danosti in se odvija na račun drugih bitij. Z naravo tesneje povezani posamezniki občutijo njen pomen in opazijo tudi morebitno ogroženost. Ko se združita oba vidika, sledi naravovarstven odziv, ki pa je vedno korak za »razvojem«. Poskus, da bi ohranili naravo z zavarovanimi območji, je klasičen varstveni ukrep – torej geografska opredelitev območja, v katerem s prepovedmi, omejitvami in usmeritvami uredimo pravila ravnanja z namenom ohranitve narave. Pri tem naletimo še na družbeno razsežnost – vrzel med zamislijo posameznika ali skupine ter širšo sprejemljivostjo družbe, torej domačinov in vseh, ki so kakor koli s svojo dejavnostjo ali interesi povezani s tem območjem. Oblika in kakovost zavarovanja ter njegovo uresničevanje so rezultat uravnoteženja interesov vseh udeležencev oziroma njihove moči, da jih uveljavijo. Zato pri zavarovanih območjih nikakor ne smemo spregledati družbene plati, saj prav v teh odnosih tičijo odgovori na začetno vprašanje. Tako na primer o naravnih izjemnostih KamniškoSavinjskih Alp vse od prvih zamisli, objavljenih v Spomenici leta 1920, ni bilo nikoli nobenega dvoma. A naravno zaokroženo območje sestavljajo zelo različni kulturno-zgodovinski sklopi: Jezersko, Solčavsko,

230

Kamniško območje in območje Železne Kaple. Že samo na slovenski strani ni lahko osmisliti pomena zavarovanja celote ter se dogovoriti za način upravljanja, kaj šele zaokrožiti zavarovanje z dvostranskim dogovorom z Avstrijo. Podobno je potreben čas, da dozori zavest o pomenu zavarovanja na Pohorju ali Kočevskem, na Gorjancih, v dolini Dragonje, na Planinskem polju, v Ormoških lagunah, ob Muri ... Pri tem je ključno sporočilo: »Kaj bo pozitivna pridobitev zavarovanja in kakšne bodo omejitve?« Največkrat pobude za zavarovanje pridejo »od zunaj«, torej ne gre za izvirno zamisel domačinov. Težave nastopijo, ker zunanjo predstavo spremljajo tudi predlogi za ukrepe, ki vplivajo na način življenja domačinov. Iz teh, pogosto zelo enostranskih iskric, se hitro vname ogenj gneva, občutka izločenosti in podrejenosti, rednega spremljevalca razprav. Lep primer za to so spori zaradi paše na območju Triglavskih jezer, ki so se začeli leta 1908 in so, sicer v nekoliko drugačni obliki, še vedno živi ob razpravah o izvajanju Zakona o Triglavskem narodnem parku. Zavarovanja so tudi zrcalo časa: Ljutomersko-Jeruzalemske gorice so bile na primer zavarovane tudi zaradi preprečevanja črnih gradenj, torej neučinkovitosti urbanistične zakonodaje, Udin boršt in Spominski park Trebče pa zaradi ohranjanja spomina na revolucionarno tradicijo. Poleg druž-

benih sprememb se je razvijala tudi naravovarstvena miselnost: od zavarovanja posameznih vrst do ohranjanja življenjskega prostora in zasnove ekoloških omrežij. Zavarovana območja tako niso otoki sredi razvitega sveta, ampak jedra zelene infrastrukture. Temu pogledu smo sledili, ko smo s pridružitvijo Slovenije v Evropsko unijo vzpostavili območja Natura 2000, saj presegajo klasični sistem varstva narave, ker nimajo vnaprej določenih omejitev, ampak se ob poseganju preverja vpliv na natančno določene rastlinske in živalske vrste. Svetovni vrh v Rio de Janeiru leta 1992 je sprejel tri mednarodne konvencije in vnesel v politični jezik nove izraze kot sta na primer »biotska raznovrstnost« in »trajnostni razvoj«. Stranska, a nikakor nepomembna posledica tega srečanja je bil velik poudarek na živi komponenti našega planeta. Neživa narava je bila odrinjena v anonimnost kot sestavni del ekosistemov. Geologi so zaman trkali na mnoga vrata mednarodnih konvencij, a nikjer ni bilo pravega posluha in mesta za obravnavo geoloških in geomorfoloških posebnosti, dokler ni leta 1999 zaživel program UNESCO za geoparke ter spodbudil pravi preporod na tem področju. Geoparki so se pridružili družini mednarodno pomembnih območij, kot so na primer območja Človek in biosfera pri UNESCO (Julijske Alpe, Kozjansko, Mura), Ramsarska mokrišča mednarodnega pomena in svetovna dediščina.

V kočevskem pragozdu 

231

KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE

KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE mag. Suzana Zupanc Hrastar Gams

Kamniško-Savinjske Alpe so izjemno slikovit, raznovrsten in ohranjen gorski svet na stičišču Gorenjske, Štajerske in Koroške. Značilno podobo jim dajejo strmi skalni vrhovi gora, visokogorske planote s planinskimi pašniki, globoke ledeniške doline in prostrani gozdovi. Kamniško-Savinjske Alpe so obsežna gorska skupina, ki jo od severa proti jugu členijo slikovite doline rek, ki imajo zaradi izdatnih padavin in hitrega odtoka izrazit hudourniški značaj. Z najvišjim vrhom Grintovcem sežejo do nadmorske višine 2.558 m. Izoblikovanost površja je posledica delovanja ledenikov, rečne erozije in kraških procesov. V osrčju gora so tako nastale ozke doline, ponekod prave tesni in globoka korita, kot je na primer Predaselj v zgornjem toku Kamniške Bistrice, ter značilne ledeniške doline, kot so Robanov kot, Logarska dolina in Matkov kot na Solčavskem ter Ravenska in Makekova kočna na Jezerskem. Tudi zaradi ohranjene prvobitne narave, velike biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti so Kamniško-Savinjske Alpe nekaj posebnega. Na širšem območju je 16 zavarovanih območij, od tega en naravni rezervat (Melišče pod Planjavo), dva krajinska parka (Robanov kot in Logarska dolina) in 13 naravnih spomenikov. Naravnih vrednot je več kot 200, med katerimi velja izpostaviti najznamenitejše in najbolj izrazite: Igla – skalni samotar, vodotoka Savinja in Kamniška Bistrica s pritoki, slap Rinka, Snežna jama na Raduhi, Hudičev boršt … V Kamniško-Savinjskih Alpah uspevajo naslednje endemične rastlinske vrste: julijska smiljka (Cerastium julicum), škrlatni luk (Allium kermesinum), kamniška ivanjščica (Leucanthemum lithopolitanicum), Froelichov svišč (Gentiana froelichii), kamniška murka (Ni-

238

gritella lithopolitanica) in Kernerjev mak (Papaver alpinum kerneri). Tukaj imajo življenjski prostor značilne gorske živalske vrste, med drugimi gams, kozorog, planinski orel, sokol selec, ruševec, belka in tudi endemični kamniški hrošček Aphaenopidius kamnikensis. Pomemben značaj temu območju dajejo tudi pašniki in tradicija, ki je povezana s pašništvom. Izjemno kulturno dediščino lahko doživimo na Veliki planini, kjer je živih še nekaj planin, na katerih se še sliši zvonjenje kravjih zvoncev in meketanje ovac jezersko-solčavske pasme.

ZANIMIVOSTI • Slikovit in skrivnosten alpski svet z značilno krajino, bogato pričevalnostjo preteklega življenja v gorah in pod njimi, prepletenostjo človeka z naravo ... (Logarska dolina, Robanov kot, Velika planina ...). • Naravno ohranjeni zgornji tokovi rek Savinje, Kamniške Bistrice, Kokre in Bele s številnimi slapovi (Rinka, Čedca, Orglice, Palenk), kristalnimi izviri (Savinja, Kamniška Bistrica) in soteskami (Predaselj). • Raznovrstne kraške oblike, kot so žlebiči, brezna, kotliči, vrtače, podi, naravna okna in mostovi, melišča, skalni osamelci, balvani izjemnih mer in podzemni svet z jamami (Snežna jama, Kamniška jama ...).

Na Klemenčem – pogled s Solčavske panoramske ceste

Velika planina

Froelichov svišč

Zgornje Jezersko

239

PLANINSKO POLJE

PLANINSKO POLJE Bojana Fajdiga Drobnovratnik

Notranjsko naselje Planina je znano po številnih naravnih in kulturnih znamenitostih. Ime daje Planinskemu polju in Planinski jami, iz katere na polje priteka Unica. Tej se na Planinskem polju pridružijo še vode iz Malnov in izvirov Škratovke. V zaledju Malnov je udornica Unška koliševka. Nekdaj prometno in gospodarsko pomembno naselje Planina leži na jugovzhodnem delu občine Postojna. Z odlokom o razglasitvi je občina leta 1984 zavarovala tudi naravne znamenitosti na tem območju. Leta 2004 pa je bilo celotno območje vključeno v omrežje Nature 2000. Planinsko polje je tipično kraško polje. Ima sklenjen rob iz apnencev in dolomitov ter je zato brez površinskih vodnih pritokov. Dno polja tvori skoraj ravna aluvialna ravnica, po kateri teče reka Unica. Unica izvira iz 6 km dolge Planinske jame. V njej se združita dva kraka sistema kraške Ljubljanice (podzemski Rak in Pivka). Jama je urejena za turistični ogled. Ogled je možen z vodnikom, peš ali s čolnom. Unica iz jame priteče pod 80 m visoko steno na koncu zatrepne soteske v jugozahodnem kotu polja. Po slabih 2 km se ji z desne priključita dva pritoka. Stalna Malenščica, ki dobiva vodo iz več kot 30 izvirov v Malnih, je zajeta tudi za pitno vodo. Pri Haasbergu pa se Unici priključi še hudourna Škratovka. Ta izvira v treh izvirih, zgornji je istoimenska jama – občasni bruhalnik Škratovka. Zaradi majhnega strmca Unica pri prečkanju polja slikovito vijuga v meandrih. Nad poljem leži jama z dvema vhodoma, tj. Markova jama v Nartu. Potencialna naravna gozdna vegetacija Planinskega polja je nižinski poplavni gozd hrasta doba in belega gabra, danes ohranjen samo kot posamezna drevesa ali zaplate. Ob poteh, strugah potokov in tudi posamično se pojavljajo grmi vrb, črnega trna, leske ... Deli polja se tudi zaraščajo. Ob kanalih in v

254

depresijah za pestrost poskrbi šašje. Polje pa v največjem delu prekrivajo močvirni in vlažni travniki. Planinska jama je habitat endemičnih jamskih živali, netopirjev in človeške ribice. V reki Unici najdemo ribe, npr. kaplja, ščuko, menka in raka jelševca. Od vnesenih ribjih vrst je Unica najbolj znana po lipanu, zaradi katerega slovi tudi med športnimi ribiči. Planinsko polje je rastišče endemita dinarskih polj, tj. travniške morske čebulice. Travniki so habitat metuljev, npr. strašničnega mravljiščarja in petelinčka. Mozaičnost Planinskega polja je popolna za pestro paleto številnih vrst ptic, npr. kosca, kozice, rjavega srakoperja, pisane penice, vodomca … Od kulturnih spomenikov na tem območju je najpomembnejši grad Haasberg, zdaj razvaline poznobaročnega dvorca iz 18. stoletja, omeniti pa velja še Mali grad ali Ravbarjev stolp, tri cerkve ter vas Planina, nekdaj cvetoče furmansko naselje.

ZANIMIVOSTI • Planinsko polje je nastalo kot zadnje, najbolj severozahodno v vrsti notranjskih kraških polj, ki so nastala ob Idrijskem prelomu v dinarski smeri. • Travniška morska čebulica v Sloveniji raste edino na Planinskem polju. • Na Planinskem polju prostovoljci vsako leto preštejejo do 30 parov koscev.

Planinsko polje v Ä?asu obilnih padavin

Planinsko polje â&#x20AC;&#x201C; izziv za fotografe

255

Založnik: GEAart, Nazarje

Avtorji fotografij:

Urednik: Vojko Strahovnik

Fotografije na naslovnici: Matej Vranič: zg. Petra Draškovič: sp. l. Matevž Lenarčič: sp. sr. Tihomir Makovec: sp. d.

Uredniški odbor: Matevž Lenarčič mag. Teo Hrvoje Oršanič Vojko Strahovnik Strokovni pregled: Matjaž Bedjanič dr. Peter Skoberne Avtorji besedil: Tomaž Acman Matjaž Bedjanič mag. Mojca Bedjanič Janez Bizjak Luka Božič Anica Cernatič Gregorič dr. Damijan Denac Stanka Dešnik Bojana Fajdiga mag. Suzana Fajmut Štrucl Mojca Gorjup Kavčič Mirjam Gorkič Boris Grabrijan Alja Grošelj dr. Jurij Gulič mag. Špela Habič Tomaž Hartman Andrej Hudoklin Mira Ivanovič Marjana Jankovič mag. Matjaž Jež dr. Bogdan Jurkovšek mag. Martina Kačičnik Jančar Simona Kaligarič dr. Tea Kolar-Jurkovšek Aleksander Koren Tanja Košar Starič Erika Kovačič dr. Darij Krajčič Miran Krivec dr. Marija Markeš Vlasta Medvešek Crnkovič mag. Tina Mikuš mag. Teo Hrvoje Oršanič Borut Peric Matevž Podjed Carol Ritchie Tine Schein Jožef Sedonja Andreja Senegačnik dr. Peter Skoberne Marko Slapnik dr. Andrej Sovinc mag. Marko Starman Lenka Stermecki Ljudmila Strahovnik Vojko Strahovnik Martina Stupar mag. Nataša Šalaja Anja Šolar Levar mag. Martin Šolar Helena Tehovnik mag. Robert Turk Martin Vernik mag. Jana Vidic Barbara Zupanc mag. Suzana Zupanc Hrastar

272

Aerofotografije: Matevž Lenarčič: str: 6, 8, 10–11, 12–13, 14–15, 16–17, 19, 22, 34–35, 46–47, 54–55, 76–77, 82–83, 88–89, 94–95, 100–101, 106–107, 112–113, 118–119, 122–123, 126–127, 130–131, 134–135, 138–139, 142–143, 146–147, 154–155, 162–163, 166–167, 170–171, 174–175, 178–179, 182–183, 186–187, 190–191, 194–195, 198–199, 202–203, 206–207, 210–211, 214–215, 218–219, 222–223, 230–231, 234–235, 238–239, 242–243, 246–247, 250–251, 254–255, 262–263, 266–267 Fotografije po poglavjih:  NARAVNE VREDNOTE Okno v Luknji: Matevž Lenarčič Mestinjska antiklinala: Ljudmila Strahovnik Križna jama: Petra Draškovič Koritnica: Petra Draškovič Narcise na Golici: Peter Skoberne Logarjeva lipa: Tomo Jeseničnik Soška postrv: Arne Hodalič Smrekova draga: Vojko Strahovnik Arboretum Volčji potok: Jure Korber Lepenatka: Matevž Lenarčič Melit: Miha Jeršek, iz zbirke dr. Mirjana Žorža Riba iz rodu Eosemionotus: Jure Žalohar (Paleontološka zbirka Hitij & Žalohar)  EVROPSKE POVEZAVE ZAVAROVANIH OBMOČIJ Matej Vranič  TRIGLAVSKI NARODNI PARK Matevž Lenarčič: 40 l. in zg., 41, 42 zg., 44, 45 Jože Mihelič: 42 sp. d. Peter Skoberne: 40 sp., 43 Milan Vogrin: 36, 38 zg. 42 sp. l. Matej Vranič: 38 sp.  KOZJANSKI REGIJSKI PARK Matevž Lenarčič: 48, 52 zg. Teo Hrvoje Oršanič: 50 sr. in sp. l., 51 d., 52 sp., 53 sp. Barbara Ploštajner: 51 zg., 53 zg. Miran Udovč: 50 sp. d.  NOTRANJSKI REGIJSKI PARK Petra Draškovič: 56, 59 d. Matevž Lenarčič: 58 Tine Schein: 59 zg., 60, 61 zg. in sp. d. Slavko Polak: 61. sp. l.  REGIJSKI PARK ŠKOCJANSKE JAME Matevž Lenarčič: 69 zg. Borut Lozej: 62–63, 64, 66, 67, 68, 69 sp.  KRAJINSKI PARK GORIČKO Matjaž Bedjanič: 74 zg., 75 l. Matevž Lenarčič: 72, 75 zg.

Milan Vogrin: 75 d. Matej Vranič: 70–71 Tomislav Vrečič: 74 l.  KRAJINSKI PARK KOLPA Boris Grabrijan: 78, 80, Tončka Jankovič: 81 sp. Tomislav Urh: 81 zg.  KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE Erhatič Bojan: 84 Darinka Mladenovič: 86 zg., 87 sr. Davorin Tome: 86 l., 87 zg. l. in sp. d. Marko Turk: 87 zg. d. Rudi Verovnik: 87 sp. l.  KRAJINSKI PARK LOGARSKA DOLINA Petra Draškovič: 91 zg. Tomo Jeseničnik: 93 zg. Matevž Lenarčič: 93 d. Ljudmila Strahovnik: 91 l. Vojko Strahovnik: 90, 93 l.  KRAJINSKI PARK PIVŠKA PRESIHAJOČA JEZERA Petra Draškovič: 99 sp. l. Erika Kovačič: 96, 98 l., 99 zg. Slavko Polak: 98 zg., 99 sp. d.  KRAJINSKI PARK SEČOVELJSKE SOLINE Iztok Škornik: 102, 104, 105  KRAJINSKI PARK STRUNJAN Luka Kastelic: 110 zg. Brina Knez: 11 zg. Tihomir Makovec: 110, 111 sr. in sp. Vojko Strahovnik: 108  NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK Mirko Kastelic: 116 l., 117 zg. Borut Mozetič: 116 zg. Iztok Škornik: 117 sr. d. Tone Trebar: 114, 117 sr. l. in sp. l. Duša Vadnjal: 117 sp. d.  KRAJINSKI PARK BEKA Matjaž Bedjanič: 121 sp. Vojko Strahovnik: 121 zg.  KRAJINSKA PARKA BOČ – DONAČKA GORA IN BOČ – PLEŠIVEC Matjaž Bedjanič: 125 zg. in sp. d. Vojko Strahovnik: 125 l.  KRAJINSKI PARK DRAVA Matjaž Bedjanič: 129 zg. Milan Vogrin: 129 sp.  KRAJINSKI PARK GOLTE Matjaž Bedjanič: 133 l. in sp. d. Matevž Lenarčič: 133 zg. in sr. d.  KRAJINSKI PARK JUŽNI IN ZAHODNI OBRONKI NANOSA Tomo Jeseničnik: 137 sp. Matevž Lenarčič: 137 zg.  KRAJINSKI PARK JUŽNI OBRONKI TRNOVSKEGA GOZDA Matjaž Bedjanič: 141 sp. Matej Vranič: 141 zg.

 KRAJINSKI PARK KAMENŠČAK - HRASTOVEC Matjaž Bedjanič: 145 l. Matevž Lenarčič: 145 zg. Damjan Zupančič: 145 d.  KRAJINSKI PARK KUM Matjaž Bedjanič: 149 sr. d. Vlasta Medvešek Crnkovič: 149 zg., l. in sp. d.  KRAJINSKI PARK LAHINJA Mira Ivanovič: 150–151, 153 l. Dušan Klenovšek: 153 d. Matej Vranič: 153 zg.  KRAJINSKA PARKA LJUTOMERSKI RIBNIKI IN JERUZALEMSKE GORICE TER JERUZALEMSKO – ORMOŠKE GORICE Matjaž Bedjanič: 157 d. Tomo Jeseničnik: 157 l. Matej Vranič: 157 zg.  KRAJINSKI PARK MARIBORSKO JEZERO Samo Jenčič: 161 sr. in sp. l. Matevž Lenarčič: 161 zg. Milan Vogrin: 158–159, 161 sp. d.

 KRAJINSKI PARK ŠTURMOVEC Matjaž Bedjanič: 209 zg. in sp. d. Aleksander Koren: 209 sp. l.

 PLANINSKO POLJE Petra Draškovič: 253 sp. Matevž Lenarčič: 253 zg.

 KRAJINSKI PARK TIVOLI, ROŽNIK IN ŠIŠENSKI HRIB Boštjan Kepic: 213 sp. l Matjaž Bedjanič: 213 sp. d. Tomo Jeseničnik: 213 zg.

 POHORJE Matjaž Bedjanič: 257 sp. Matevž Lenarčič: 257 zg.

 KRAJINSKI PARK TOPLA Matjaž Bedjanič: 217 sp. l. Tomo Jeseničnik: 217 sp. d. Vojko Strahovnik: 217 zg.  KRAJINSKI PARK ZGORNJA IDRIJCA Martina Stupar: 221  KRAJINSKI PARK ŽABLJEK Matjaž Bedjanič: 225 sp. d. Samo Jenčič: 225 zg. Milan Vogrin: 225 l. in sr.  O NESOJENIH ZAVAROVANIH OBMOČJIH Petra Draškovič: 229

 KRAJINSKI PARK MAŠUN Špela Habič: 165

 DOLINA DRAGONJE Matevž Lenarčič: 233 zg. in l. Vojko Strahovnik: 233 d.

 KRAJINSKI PARK MRZLICA Matevž Lenarčič: 169 sp. l. Ljudmila Strahovnik: 169 zg. Vojko Strahovnik: 169 sp. d.

 KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE Tomo Jeseničnik: 237 zg., sr. in d. Peter Skoberne: 237 sp. l.

 KRAJINSKI PARK NEGOVA IN NEGOVSKO JEZERO Matjaž Bedjanič: 173 l. in sp. d. Srečko Štajnbaher: 173 sr. d. Milan Vogrin: 173 zg.  KRAJINSKI PARK POLHOGRAJSKI DOLOMITI Peter Skoberne: 177 sp. Matej Vranič: 177 zg.  KRAJINSKI PARK PONIKOVSKI KRAS Matjaž Bedjanič: 181 zg. d. in sp. Vojko Strahovnik: 181 zg. l.

 KOČEVSKO Petra Draškovič: 241 zg. in d. Teo Hrvoje Oršanič: 241 l.  MURA Matjaž Bedjanič: 245  ORMOŠKE LAGUNE Damijan Denac: 249 sr. Michael Tiefenbach: 249 sp. d. Davorin Tome: 249 zg. in sp. l.

 GEOPARK IDRIJA Gregor Kacin: 261 zg. in l. Bogdan Kladnik: 258–259 Peter Skoberne: 261 sp. d. Martina Stupar: 261 sr.  GEOPARK KARAVANKE Miha Jeršek: 265 sr. d. Matevž Lenarčič: 265 zg. Jeseničnik Tomo: 265 l. in sp. d.  GEOPARK KRAS Bogdan Jurkovšek: 269

Ilustracije: Barbara Kogoj Oblikovanje: Barbara Kogoj Karte parkov: Geodetski inštitut Slovenije Karta Natura 2000: Matej Petkovšek, ZRSVN Lektoriranje: Leemeta Priprava fotografij: David Cesar Spletna stran: Andreja Vrečar Tisk: Ma-tisk, 2016 Naklada: 3000 www.geaart.si

 KRAJINSKI PARK RAČKI RIBNIKI – POŽEG Matjaž Bedjanič: 185  KRAJINSKI PARK RADENSKO POLJE Matevž Lenarčič: 189 zg. Tina Mikuš: 189 sp.  KRAJINSKI PARK RAKOV ŠKOCJAN Marko Simič: 193 sp. Matej Vranič: 193 zg.  KRAJINSKI PARK RIBNIK VRBJE Z ZALEDJEM Vojko Strahovnik: 197 zg. in l. Matjaž Bedjanič: 197 sp. d.  KRAJINSKI PARK ROBANOV KOT Vojko Strahovnik: 201 zg. Matej Vranič: 201 sp.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 502.2(497.4-751) NARAVNI parki Slovenije : naravni parki, izbor nezavarovanih območij ter geoparki / [avtorji besedil Tomaž Acman ... [et al.] ; urednik Vojko Strahovnik ; aerofotografije Matevž Lenarčič ; fotografije po poglavjih Matevž Lenarčič ... [et al.] ; ilustracije Barbara Kogoj ; karte parkov Geodetski Inštitut Slovenije, karta Natura 2000 Matej Petkovšek]. - Nazarje : GEAart, 2016 ISBN 978-961-93902-6-9 1. Acman, Tomaž 2. Strahovnik, Vojko, 1962284474368

 KRAJINSKI PARK ŠTATENBERG Matevž Lenarčič: 205 sr. in sp. Vojko Strahovnik: 205 zg.

273

SKUPNOST NARAVNIH PARKOV Slovenije se že dolgo drži sloves čiste in lepe države. Zelene države. Prav v letu 2016, v letu nastanka te knjige, je ameriška univerza Yale Slovenijo omenila kot peto najbolj zeleno državo na svetu. A ta pridevnik zelena je lahko tudi varljiv. Lahko bi denimo pomenil le to, da je neka država redko poseljena ali pa kmetijsko zelo intenzivna. Kar pa za Slovenijo nikakor ne velja. Slovenija je namreč država z izjemno biotsko raznovrstnostjo in krajinsko pestrostjo.

Skupnost parkov je nastala leta 2011 in danes združuje dvanajst upravljalcev zavarovanih območji. Povezuje nas skupni interes ohranjanja narave, zagotavljanja ravnovesja med učinkovitim varovanjem narave, kulturnega izročila in na drugi strani različnih dejavnosti znotraj zavarovanih območij. Zavarovana območja oziroma parki, tudi rezervati, pa niso območja, kjer bi bil človeku vstop popolnoma prepovedan. To so le območja, kjer je potreben tehten in temeljit premislek ob vsakršni človekovi dejavnosti, tudi turizmu. Za Skupnost parkov Slovenije: Matevž Podjed www.parkislovenije.si

274