Inštitut za promocijo varstva okolja
RODOVITNA ZEMLJA Priročnik za zdravo zemljo
ddr. Ana Vovk Korže
Vsebina 2 2
1 Rodovitna zemlja je temelj obstoja življenja
4 7 7 9 9
2 Vpliv lastnosti zemlje na njeno rodovitnost
1.1 Razumevanje pojma »rodovitnost« zemlje
2.1 Lastnosti zemlje vplivajo na njeno rodovitnost 2.1.1 Fizične lastnosti zemlje 2.1.2 Kemične lastnosti zemlje 2.1.3 Biološke lastnostni zemlje
10 13
3 Pristopi opazovanja zemljišča
16
4 Ustvarimo in ohranimo rodovitno zemljo 5 Prihodnost življenja z rodovitno zemljo
22 23 24 24 24 25
3.1 Ročni poskusi za ugotavljanje teksture zemlje
5.1 Naravna bivališča 5.2 Obdelovanje zemlje 5.2.1 Permakultura 5.2.2 Naravno kmetovanje 5.2.3 Biointenzivna metoda
1
1 Rodovitna zemlja je temelj obstoja življenja O rodovitnosti zemlje smo se začeli spraševati zaradi vse bolj strašljivih ugotovitev, da konvencionalno kmetijstvo porabi rodovitno zemljo od 18- do 80- krat hitreje kot nastaja v naravi. Rodovitne zemlje nam zmanjkuje in zato moramo nujno iznajti nove načine pridelovanja hrane, ki bodo istočasno varovali vodo, biodiverziteto in zrak, saj izgubljamo tudi te naravne vire. Nasprotno pa imamo dokaze, da »mini« naravno kmetovanje 60- krat hitreje ustvari rodovitno zemljo, kot le ta nastaja sama, ob hkratni manjši porabi naravnih virov in večnamenski rabi energije ter z vključitvijo ljudi, ki tam živijo. Število ljudi, ki pridelajo hrano po konvencionalni poti je majhno in ti ljudje nimajo stika s pridelano hrano, saj se prideluje strojno, zato se izgubi vsak kontakt s pridelki. Nasprotno, hrano na mini kmetiji poznamo, poznamo celoten cikel rasti rastline od semena do pridelka. Ta znanja izgubljamo in žal smo izgubili veliko vrst semen, primernih za hrano človeku. S kemiziranimi pristopi kmetovanja se izgublja genska banka, z uporabo gensko spremenjenih vrst pa so ogrožene tradicionalne vrste. Na mini kmetijah je možno zadržati gensko pestrost, razvijati znanje od pridelave do predelave in zdravega načina življenja, kar človeka osvobaja iz globalih prehrambnih verig. Poraba energije s klasičnim kmetovanjem je zelo velika in presega vrednost pridelkov, pri mini kmetiji pa lahko organska snov kroži, dodatno bogati zemljo in tako zmanjša porabo energije, zato je vrednost pridelka večja. Problem je tudi v tem, da klasično kmetijstvo ne shranjuje vode v tleh, ampak temelji na umetnem namakanju. Pri mini kmetovanju s kompostiranjem in z uporabo zastirke preprečimo izhlapevanje, zato se ne pojavi suša in hranila razpadajo v zemlji ter so na razpolago talnim bitjem in rastlinam. Ko govorimo o podnebnih spremembah in potrebi po prilagajanju, imamo idealno priložnost, da podpremo mini kmetije, ki bodo tudi z mlado delovno silo, visoko izobraženo in z inovativnimi pristopi, kot so agroekologija, permakultura, biodinamika in biointezivne metode ter z ekoremediacijami zmogle preiti civilizacijski mrk, ki se mu bližamo, pa nekako ne vidimo rešitve. Torej rešitev je v zgolj bolj zdravi hrani in vodi, v aktiviranju mlade generacije, v povečanju lokalnih gospodarstev, v motiviranju posameznikov in v razvoju novih, pogosto obnovljenih starih znanjih, ki so potrebna v 21. stoletju, da bomo preobrnili način življenja k ustvarjalnim skupnostim.
1.1 Razumevanje pojma »rodovitnost« zemlje Zemlja ima enake lastnosti, kot vsi organizmi. Je živa, saj vsebuje organizme in v njej nenehno potekajo procesi humifikacije, zato moramo vsi, ki delamo na različne načine z njo ravnati tako, kot z organizmi. To je naša obveznost, če želimo, da bo ostala rodovitna. Aplikativne kmetijske stroke uporabljajo pojem »donos zemlje« in se osredotočajo na pridelek. Kot kazalnik rodovitnosti zemlje navajajo količino hranil v tleh kot so dušik, fosfor in kalij. Te elemente lahko brez težav dodajamo z umetnimi gnojili. O zemlji, kot živem organizmu, se v konvencionalnem kmetijstvu še ne razmišlja, ker je v ospredju ekonomski interes. Z opozorili, da količine pridelkov kljub veliki porabi umetnih gnojil in škropiv padajo in da je zemlja vse bolj iztrošena, so se pojavile zahteve po bolj odgovorni rabi tega zgornjega dela našega površja. Z ekološkim kmetovanjem, permakulturo in biodinamiko se približujemo posnemanju narave v odnosu do prsti. Zato naravne oblike pridelave hrane pridobivajo na pomenu predvsem med ljudmi, ki si sami za svoje potrebe želijo pridelati hrano brez kemikalij. Pojem rodovitnost zemlje se je začel spreminjati tudi z omejitvami naravnih virov, ko postaja jasno, da je pritisk na vse naravne vire prevelik in da je potrebno nemudoma začeti z bolj odgovornim načinom življenja. S temi opozorili se na rodovitnost ne gleda več zgolj kot donos, ampak imajo pomembno vlogo rastline, ki ustvarjajo biomaso in ta se mora vrniti v zemljo nazaj. S tem se poveča organska snov tal, ki je osnova nastanka humusa in pomembno vpliva na številne druge lastnosti zemlje.
2
Groba organska snov se mora razkrojiti, da bo dostopna rastlinam
PEŠČENA ZEMLJA Peščena zemja je sestavljena iz posameznih peščenih delčkov. Čutimo jih, če gnemo zemljo med prsti. Takšna zemlja se ne lepi na roke. Peščene prsti so lahke za obdelavo, vendar so pogosto kisle, z malo hranili in imajo procese izpiranja. Voda se v njih ne more zadrževati. Praviloma so peščene prsti sušne in se hitro segrejejo. Če želimo, da se bo v njih zadrževala voda, moramo dodati glino in melj. Prav tako moramo dodati humus, kalcij in organsko snov, da povečamo rodovitnost. Problem je izpiranje hranil, pogosto zaidejo v podtalno vodo, zato je upravljanje s takimi zemljami odgovorno.
Prednost peščene zemlje je, da je lahka in se ne kepi v grude, slabost pa je, da ne zadržuje vode in hranil
5
Glinena tekstura zemlje Glinena zemlja zelo dobro zadržuje vodo, a je slabo zračna, korenine rastlin pa podvržene gnitju. Je težka in zbita, ki se spomladi počasi segreje. Obdelava takšne zemlje je naporna. Glinena zemlja vsebuje 0 – 40 % peska, 0 – 40 % ilovice, 0 – 100 % gline. Če se zemlja izsuši, močno razpoka in nastanejo grude. Glineno zemljo lahko izboljšamo z dodajanjem peska in večjih količin komposta. Ko dodamo dovolj peska in poskrbimo za odvajanje vode, postane zemlja dobro rodovitna in primerna za zelenjavni vrt. Glinena zemlja je podvržena zakisanju. Zato ji redno dodajamo apnenčasto mivko oz. v prah mlete jajčne lupine. Struktura zemlje je fizična povezava vseh sestavin. Od te povezave je odvisno, koliko bo vode in zraka v zemlji. Zemlja z več zraka ima večjo možnost vpijanja vode in za razraščanje korenin in obratno, zemlja z malo zraka omogoča nizko vodno infiltracijo in skromno razraščanje korenin.
2.1.2 Kemične lastnosti zemlje Rodovitnost zemlje je njena sposobnost za preskrbo s hranili za rast rastlin, v kolikor so drugi pogoji ustrezni. Glavna hranila za rast rastlin so dušik, fosfor in kalij. Pomanjkanje dušika zaznamo kot zaostanek v rasti in kot izrazito pokončno rast. Listi postanejo bledi, svetlo rumeni, včasih pa tudi rdečkasti. Dušik vpliva na rast in število poganjkov, če je rastlina z njim dobro prehranjena, ima celotno površino listov obarvano z zeleno barvo, ki je značilna za sorto rastline. Če zemlji primanjkuje dušika, dodamo kompost ali hlevski gnoj. Če imamo samo svežega, ga razrečimo z vodo. Pomanjkanje fosforja se kaže podobno kot pomanjkanje dušika - rast je nižja in bolj pokončna. Listi so temno zeleni, včasih se tudi rdečkasto obarvajo. Opazimo lahko, da se iz popkov zelo počasi razvijajo cvetovi, ki so manjši in slabotnejši. Fosfor je pomemben za razvoj in razraščanje korenin ter za razvoj cvetnih popkov. Dostopnost fosforja v kislih tleh je manjša kot v alkalnih tleh. Ker v naših razmerah ni fosforja po naravni poti v zemlji, ga moramo dodajati kot naravne fosfate. Obstaja velika ponudba fosfatov. Vselej jih moramo dati dovolj zgodaj, ker se počasi raztapljajo. Pomanjkanje kalija se na rastlini pokaže zelo pozno. Najprej opazimo znake uvelosti, ob večjem pomanjkanju pa se na listnih robovih pojavijo rumenkaste pege, pozneje tudi odmrla mesta. Rastline imajo tanka stebla in zbito rast. Korenine so občutljivejše in jih lahko hitro napadejo koreninske bolezni. Ob zadostni količini kalija ustvarja rastlina posebne snovi, tako imenovane fitoaleksine, ki jo varujejo pred paraziti. Kalij je pomemben pri razvoju cvetov in izgradnji stebla. Veliko ga je v lesnem pepelu, zato ga lahko enostavno dodamo.
2.1.3 Biološke lastnostni zemlje Zemlja ni samo zmes mineralnih snovi, ampak predvsem bioloških sestavin. Biološka aktivnost v zemlji omogoča presnovo dušika, razpadanje organske snovi, stabilizacijo humusa in uravnavanje pH. Deževniki pomembno vplivajo na tla in procese s hranjenjem in premikanjem po zemlji. Ustvarjajo kanalčke, ki so v pomoč zemlji pri dihanju in pri razvoju korenin ter za zadrževanje vlage. Z izločki dodajajo hranila zemlji in pripomorjejo k rodovitnosti. Njihovi izločki so mešanica organskega materiala in mineralnih soli in vsebujejo dušik, mangnezij, kalij in fosfor, kar je izredno pomembno za zemljo. Deževniki izboljšujejo tudi fizično strukturo zemlje.
9
3 Pristopi opazovanja zemljišča Preden se lotimo posegov v prostor in urejanja gred, zadrževalnikov za vodo, postavljanja enostavnih objektov, ki jih bomo potrebovali pri vrtnarjanju ali kmetovanju, opravimo tri faze opazovanja, ki nam bodo olajšale izbiro lokacij. Pomembno je tudi opazovati zemljo kot rodno plast, saj je zelo pomembno, ali je zemlja ilovnata, glinasta, peščena, meljasta. Nikar se ne ustrašimo zapletenih analiz zemlje, saj jih sploh ne potrebujemo. Veliko lahko naredi že preprost poizkus s prsti. Malo zemlje podrgnemo med palcem, kazalcem in sredincem, da zaznamo zrnca. S tem bomo hitro ugotovili, kakšen tip zemlje imamo. Pesek ima velika posamična zrna in ga ni mogoče oblikovati, ker kar sam steče med prsti. Peščena ilovnata zemlja se drobi med prsti in jo je težko oblikovati. Tipično ilovnato zemljo lahko oblikujemo v kroglice in zrnca komaj čutimo. Metodo prostega opazovanja imenujemo faza 1, kjer še nič ne merimo, ampak zemljo samo opazujemo, niti je ne primemo v roke, ampak si ogledamo vrt, njivo ali površino, kjer bomo imeli v prihodnosti obdelovalno površino. Predlagamo, da ne preskočimo te faze, ker nam bo olajšala načrtovanje vrta ali druge obdelovalne površine.
Ko imamo zemljo, razmišljamo kaj bomo sadili in kje, zato si ogledamo celotno posest
Faza 1
Elementi opazovanja
opombe
Metoda točkovnega opazovanja
Mikrorelief, posebnosti na površju
Izognemo se jamam, jaškom, kjer voda ploskovno odteka
Metoda ploskovnega opazovanja
Makrorelief, razgibanost terena, erozija, plazovi
Obdelovalno površino lociamo izven vseh motenj na površju
Metoda vertikalnega opazovanja
Vegetacijski pokrov, senčenje, vpadnih kot sočnih žarkov
Vertikalnemu pogledu moramo prilagoditi rabo tal in upoštevati strani neba
10
Po fazi 2 je potrebno zemljo pogledati bolj od blizu. Zato vzamemo lopato in izkopljemo vsaj 40 cm globoko jamo ter opazujemo zaporednje horizontov in njihove lastnosti (faza 2). Na površini, kjer želimo imeti vrt ali njivo izkopljemo profil in sicer eno jamo na 100 m2 in tako dobimo zanesljiv vpogled v sestavo in lastnosti prsti. Če opazimo, da je prst mokra, vlažna, je to znak, da je prisotna podzemna ali poplavna voda. Če so zbite in svetle barve je to znak, da je zemlja še surova in bo potrebovala veliko organske snovi. hidromorfna slabo razvita, na ilovici
Izkop jame nam omogoča vpogled v naravno zemljo, preden se odločimo za kmetovanje
Faza 2
Elementi opazovanja
Metoda globinskega opazovanja
Spreminjanje lastnosti zemlje z globino
Metoda fizikalnega opazovanja zemlje
Vlaga, barava, prekoreninjenost, tekstura ali zrnavost, struktura
Metoda kemijskega merjenja
Reakcija, vsebnost karbonatov, vsebnost kalija, fosforja
opombe Globlja kot je jama, bolj razločno lahko vidimo spremembe
Za podrobnejši pregled izpeljemo fazo 3 in iz zgornjega horizota z vrtno lopato dvignemo 30 x 30 cm veliko ploskev in jo pregledamo od blizu. V fazi 3 pridobimo naslednje podatke: Faza 3
Elementi opazovanja
opombe
Metoda spremljanja humusa
Količina in vrsta humusa v zgornjem delu prsti
Barva
Metoda opazovanja organske snovi
Prisotnost korenin in drugih živih bitij
Prisotnost organskega horizonta
Metoda za opazovanje strukture
Oblikovanje povezanosti organskih in anorganskih sestavin – oblika grudic
Rahlost oz. zbitost zemlje
Metoda ocenjevanja prekoreninjenosti
Dolžina, velikost in razvejanost korenin
Na to vpliva vrsta rabe tal
Metoda merjanja pH
Reakcija v zgornjem in spodnjem delu
Terenski poskus
Metoda ocenjevanja CaCO3
Prisotnost karbonatov v zemlji
Terenski poskus
11
2. Test gnetljivosti Poskusimo gnetljivost me palecem in kazalcem: a) ni gnetljiv, se ne oblikuje: peščene (nadaljujemo s testom 3 -drgnenje); b) gnetljiv, se malo prijema na prste, to je ilovnat pesek.
3.Test drgnenja Drnemo zemljo po dlani roke: a) na dlani ni nobenega finega materiala = pesek; b) na dlani je vidna glina = rahlo ilovnat pesek.
4. Test oblikovanja svaljka Poskusimo vzorec svaljkati v klobaso: a) ne da se svaljkati, to je močno peščena ilovica; b) svaljek se oblikuje, to je peščena ilovica, ilovica ali glina, nadalujemo s testom 5: škripanje zemlje.
14
4 Ustvarimo in ohranimo rodovitno zemljo Pogosto smo v dilemi ali je naša zemlja rodovitna ali ne. Mnoge od nas prehitro zmede občutek, da zemlji manjkajo hranila, zato posežemo tudi po mineralnih in drugih sintetičnih gnojilih in pripravkih ter jih dodamo rastlinam in s tem zemlji. V resnici pa je ravno obratno, če ima zemja drobno grudičasto strukturo, peščeno-ilovnato teksturo in če ima sposobnost zadrževanja vlage zaradi vsebnosti gline, potem potrebuje le še organske snovi (humus). Torej zemlja, ki ima zadrževalo sposobnost za vodo in hranila, ki je bogata s humusom, ima tudi ugodno strukturo, zato ne potrebuje dodatnih gnojil. Pogosto se zaradi pretiranega zalivanja pojavlja zaslanjevanje in zaradi uporabe težkih strojev zbijanje zemlje. Osiromašena zemlja nima biološke heterogenosti, ima porušeno razmerje med zrakom in vodo v porah , prav tako nima ravnovesja v ogljikovem in dušikovem krogotoku, kar neposredno vpliva na kvaliteto zemlje. Zdrava in rodovitna zemlja se lahko samoobnavlja. Zdravje in rodnost rastlin ter živali je neposredno odvisna od zdravja rastlin. Zato so rodovitne in zdrave zemlje tiste, ki imajo odprt sistem izmenjave snovi z okoljem in ne le mešanica različnih organskih in anorganskih snovi, kar daje zemlji posebnost, zapletenost in nas opozarja, da je zemlja živa. Ob večjih zemeljskih in gradbenih delih okoli hiše zemlja in rastline pogosto utrpijo nemalo škode, zaradi česar kasneje posajene rastline ne rastejo tako kot smo pričakovali. Kako torej ravnati, da ohranimo dobro in rodovitno zemljo? Kako popraviti nastalo škodo in rastlinam ponuditi kar najboljše razmere za rast? Odgovor je – naredimo si organski vrt z uporabo humusa. Humus je duša vsega in če ga je v vrtnih tleh premalo, ne pomaga prav nobena vrtnarska znanost in teorija. Humus je zelo pomemben za vrtna tla, zato bi morali biti pazljivi, da ga ohranimo, oziroma se truditi, da ga celo pomnožimo. Humus namreč pospešuje rast rastlin in vzdržuje biološko ravnovesje v zemlji. Za nastanek humusa so odločilna majhna živa bitja – mikroorganizmi v zgornji plasti zemlje. Za svoje delovanje potrebujejo zračno okolje, ki ni prevlažno in ne presuho. Za hrano pa potrebujejo snovi, kot so listje, deli rastlin, živalski gnoj in podobno. Vse to potem spreminjajo v humus. Humus v zemlji lahko povečamo s kompostom ali zelenim gnojenjem. Zato je zelo pomembno, da si znamo sami narediti zdrav humus. Kompostne verige: naredimo tako, da zaporedoma naložimo plasti suhe biomase (suhi rastlinski ostanki, kot so posušena trava (seno, suho listje, suhe vejice, žagovina, manjši leseni ostanki), sveža biomasa (sveži rastlinski ostanki, kot so pokošena trava, zeleni listi, stebla plodovk), gnojne suspenzije (mešanica svežih kravjih iztrebkov in suha biomasa) in surove zemlje. Pri suhi biomasi je pomembno, da je ta v obliki manjših in tanjših delcev, saj se preveliki in debeli deli (npr. večje veje dreves) ne bi uspešno razgradili v krajšem času. Dodana vrednost gnojne suspenzije (mešanica kravjih iztrebkov z vodo) je, da vsebuje številne mikroorganizme, ki jih v plastnatem kompostu poškropimo po suhi biomasi in sveži biomasi in tako pospešimo proces razgradnje. Za gnojno mešanico je najbolj primeren sveži kravji iztrebek. Kravji želodec je namreč sestavljen kar iz štirih različnih delov, kjer se rastline, s katerimi se krave prehranjujejo, zelo dobro razgradijo že v prebavnem traktu. Tako sveži kravji iztrebki ne vsebujejo le mikroorganizme, ampak tudi že precej dobro predelane organske ostanke in hranila, kot so dušik, fosfor, kalij in drugi. Če nimamo svežega kravjega iztrebka, lahko uporabimo tudi sveže iztrebke ostalih domačih živali, kot so kokoši, ovce, koze, konji. Običajni kompost: izdela se tako, da na dno položimo nekaj vejic in vej, saj se tako olajša prezračevanje komposta. Sledi naj približno 20 centimetrov debela plast zdrobljenih in med seboj premešanih odpadkov. Na to plast naložimo nekaj zemlje – starega komposta, apnenčaste moke in rudninskih gnojil, nato pa začnemo na kup nalagati spet od začetka. Kup na koncu prekrijemo z odejo šote, saj ne sme biti premoker, da ne bi gnil ali presuh, da ne bi splesnel. Prav zato je najbolj primeren senčen prostor, kjer ni pretirane izpostavljenosti niti soncu niti dežju. Najboljši in najcenejši humus nam da prav domači kompost. Pri izdelavi običajnega komposta kar posnemamo naravo: jeseni odpadlo listje, čez zimo strohneli material in spomladi še zimske ostanke z vrta, da se vse spremeni v kompost, ki je poln hranilnih snovi za zemljo spomladi. Rastlinski odpadki iz ku16
5 Prihodnost življenja z rodovitno zemljo Že dolgo časa je živa ideja, da bi vsaka družina imela vsaj en ha zemljišča, na katerem bi živeli in pridelovali lastno hrano, ohranjali domačo obrt in si krepili psihofizični potencial. Velikost enega ha je tista površina, ki omogoča zasaditev raznovrstnih rastlinskih vrst in habitatov (gozd, sadovnjak, travnii, vrt, njivo, vodni habitat). S tem omogoča sklenjen krogotok energije ter snovi in je hkrati tako majhna posest, da je ni problem obdelati in ni potrebno intenzivno fizično delo, saj se lahko obdeluje brez mehanizacije. Velikost 1 – 3 ha je namreč tista velikost posesti, ki glede na velikost Slovenije, omogoča vsem skupnostim, ki imajo to željo, da bi lahko živele v neokrnjeni naravi z lastno proizvodnjo hrane.
Gozd na posestvu je neke vrste tovarna lesa in prostor za mnoga živa bitja. V njem rastejo raznolika drevesa, užitne grmovnice, gobe in zelišča. Gozd daje tudi ne-lesne proizvode kot so smolo, plodove dreves, lubje, listje, olja in zdravilne rastline. Sicer gozd skrbi za uravnavanje mikroklime, čisti zrak, izgrajuje prst in ima mnoge pozitivne učinke na hidrološki sistem v pokrajini. Pestrost mikrohabitatov omogoča stabilnost ekosistema, saj posestva ne prizadene izpad ene kulturne rastline zaredi npr. zmrzali, ujme ali poškodovanosti s strani insektov. Pestrost rastlinskih vrst omogoča dostop do sveže zelenjave in sadja večji del leta. Na manjši površini se oblikuje osebni stik z naravo. Hrana se prideluje pri sistemu permakulture, brez uporabe fitofarmacevskih sredstev, umetnih gnojil in težke mehanizacije. Pomembno vlogo imajo trajnice kot so gozd, sadovnjak in grmovnice. Bistvo odgovornega gospodarjenja z zemljo je samozadostnost posesti na majhnih površinah. To pomeni na eni strani čimbolj varčno pridelavo hrane, na drugi strani pa skrb za odpadne snovi, kot so voda in odpadki, ki če delujejo po naravnih principih sploh niso odpadki, ampak surovina, ki kroži v sistemu. Najbolj znan primer je kompostiranje vseh vrst razgradljivih odpadkov. Pomemembno je, da se vse snovi na posestvu vključujejo ali v ponovo rabo (steklo) ali pa se reciklirajo (papir). Preglednica: Glavne razlike med konvencionalno kmetijo in mini samooskrbnim posestvom
Konvencionalna kmetija
Mini samooskrbna posest
Namen proizvodnje
Za prodajo - zaslužek
Za lastno oskrbo, za duhovno izpopolnitev, viški za trg
Delovn asila
Zaposleni, družina
Družina
Mehanizacija
Večina dela se opravi strojno
Delo se opravi ročno
Uporaba kemikalij
Veliko
Nič
Velikost posestva
Od 10 do več kot 100 ha
1 – 3 ha
Poljščine
Koruza, silažna pridelava, živinoreja, zelenjava, sadje
Sadje, oreški, jagodočevje, krompir, zelenjava, zelišča, tehnične poljščine (lan, sončnince, konoplja, kopriva), lesni in gozdni proizvodi, žitarice
Usmerjenost rabe tal
Enoletnice
Trajnice
Integracija človeškega habitata s kmetijskimi površinami
Nizka ali je ni
Visoka
22
Zgodba o preobrazbi zemlje in človeka Na območju Dravinjskih goric v Dolah je zemlja zelo težka. Okoliški lastniki jo obdelujejo samo s težkimi traktorji in z globokim oranjem . Gojijo le koruzo in pšenico, nekateri pa njiv ne obdelujeo več. Sama sem se leta 2010 odločila, da zemlje ne bom obračala, ampak jo bom s pomočjo biomase, kremenove mivke, karbonatov in humusa spremenila v rahlo in rodovitno. Brez biomase kot zastirke, ki preprečuje izhlapevanje vode in zadržuje vlažnost, proces preobrazbe ne bi uspel. Zemlja je namreč zelo nagnjena k izsuševanju in posledično se sprime v debele grude, ki motijo dihanje in pretok vode v njej in ovirajo razvoj prsti. Tip zemlje je pobočni psevdoglej z veliko vsebnostjo melja. Ko se temeprature dvignejo nad 30 stopinj, naravna zemlja postane kot beton. Zemljo, ki sem jo spremenila po naravni poti, ostane rahla in vlažna (primerjava na sliki spodaj). Na Učni poligon za samooskrbo Dole je v zadnjih sedemih letih prišlo več tisoč ljudi. Mnogi so tukaj imeli učenje v naravi, kjer so z raziskovalnimi pristopi ugotavljali značilnosti naravnih virov. Vsem mladim je všeč jurta kot trajnostno bivališče. Mnogi prihajajo po nova znanja z namenom, da si sami vzpostavijo gredice in da pridelajo lastno hrano zase. Lahko trdim, da je proces samooskrbe zaživel med nami in celo, da se povečuje. Pohvalno je, da se aktivno vključuje tudi starejša populacija, ki si želi osmisliti življenje in podaljšati vitalnost prav z lastno aktivnostjo. In medgeneracijsko povezovanje je zaživelo, vzpostavljanjo se nove oblike življenja z naravo in lahko zaključim, da je proces neustavljiv. V tujini je tovrstna preobrazba že način življenja mnogih, v Slovenji pa se rojevajo nove oblike samooskrbnih idej in k sreči prehajajo tudi v prakso.
5,00 EUR
9 789619 415818