UNIVERZA V MARIBORU Mednarodni center za ekoremediacije
METODOLOGIJA RAZISKOVANJA PRSTI V GEOGRAFIJI
ddr. Ana Vovk Kor탑e
Maribor, 2014
UNIVERZA V MARIBORU Mednarodni center za ekoremediacije
METODOLOGIJA RAZISKOVANJA PRSTI V GEOGRAFIJI
ddr. Ana Vovk Kor탑e
Maribor, 2014
METODOLOGIJA RAZISKOVANJA PRSTI V GEOGRAFIJI Avtorica: red. prof. ddr. Ana Vovk Korže Mednarodni center za ekoremediacije, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Koroška c. 160, 2000 Maribor Leto izdaje: 2014 Recenzija: Dr. Mojca Kokot Krajnc Dr. Rahman Nurković Založba: GEAart Oblikovanje: Jana Randl Ilustracije živali: Irena Kodele Krašna Tisk: Demat, 2014
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 631.42:911.2(035) VOVK Korže, Ana Metodologija raziskovanja prsti v geografiji / Ana Vovk Korže. - Maribor : Filozofska fakulteta, Mednarodni center za ekoremediacije ; [Nazarje] : GEAart, 2014 ISBN 978-961-6930-22-2 (Mednarodni center za ekoremediacije) COBISS.SI-ID 80102657
Kazalo vsebine 6 7 8 9 11 12 12 14 16 16 17 18 18 18 18 19 20 20 21 23 23 23 25 25 25 26 26 27 28 28 29 33 33 35 35 36 36 37 37 38 38 39 39 40 41 41 42 42 43 43 43
Spremna beseda 1 POTREBE PO GEOGRAFSKI METODOLOGIJI RAZISKOVANJA PRSTI 2 PRSTI V POKRAJINI 2.1. PRIPRAVE NA TERENSKO SPOZNAVANJE PRSTI 2.2. PRIPOROČLJIVA OPREMA ZA DELO NA TERENU 3 POSTOPKI ZA ANALIZO PRSTI NA TERENU 3.1. OGLED LOKACIJE ZA ODVZEM VZORCEV PRSTI 3.1.1. ISO standardi (Katalog 1, 2000 in Katalog ISO, 2001) 3.2. RELIEF KOT OSNOVA ZA PREPOZNAVANJE PRSTI 3.3. PEDOLOŠKA KARTA KOT INFORMACIJA O PRSTEH 3.4. TALNA RUŠA KOT OSNOVNI VIR INFORMACIJ O PRSTEH 3.5. SPOZNAVANJE PRSTI S POMOČJO PEDOLOŠKEGA PROFILA 4. METODE ZA ANALIZO PRSTI NA TERENU 4.1. TERENSKO SPOZNAVANJE PRSTI Spoznavanje prsti s pomočjo ruše prsti Spoznavanje prsti s pomočjo profila prsti 4.2. HORIZONTI V PRSTI Razmejevanje horizontov Določanje horizontov v profilu prsti 4.3. BARVA PRSTI Določanje barve prsti z barvnim razmazom Določanje barve prsti z barvnim atlasom Munsell Soil Cholor Chart 4.4. VLAŽNOST PRSTI Določanje vlažnosti z otipom Določanje deleža vlage v prsti s pomočjo Kopeckijevega cilindra 4.5. SKELET V PRSTI Določanje velikosti in deleža skeletnih delcev v prsti Merjenje volumenskega deleža skeleta v prsti 4.6. TEKSTURA PRSTI Določanje osnovnih teksturnih razredov Določanje vseh teksturnih razredov 4.7. STRUKTURA PRSTI Ocenjevanje oblike strukture prsti 4.8. DOLOČANJE OBSTOJNOSTI STRUKTURNIH AGREGATOV Merjenje obstojnosti strukturnih agregatov 4.9. PREPUSTNOST PRSTI ZA VODO Merjenje prepustnosti prsti za vodo 4.10. PREKORENINJENOST PRSTI Ocenjevanje prekoreninjenosti prsti 4.11. MERJENJE KARBONATOV V PRSTI Merjenje prisotnosti karbonata glede na vidne in slušne efekte 4.12. MERJENJE REAKCIJE PRSTI Merjenje reakcije s tekočinskim indikatorjem Merjenje reakcije prsti s terenskim elektronskim pH metrom 4.13. VONJ PRSTI Ugotavljanje vonja prsti 4.14. UGOTAVLJANJE KONSISTENCE PRSTI Ocenjevanje konsistence prsti 4.15. MERJENJE TEMPERATURE PRSTI Merjenje temperature prsti 4.16. SPREMLJANJE POVRŠINSKEGA ODTOKA VODE IZ PRSTI
3
4.17. MERJENJE VSEBNOSTI DUŠIKA V PRSTI 44 Merjenje dušikovih spojin v prsti 44 4.18. MERJENJE FOSFATOV V PRSTI 46 Merjenje vsebnosti fosfatov v prsti 46 4.19. MERJENJE VSEBNOSTI ORGANSKE SNOVI V PRSTI 47 Merjenje vsebnosti organske snovi v prsti 47 4.20. ZADRŽEVANJE VODE V PRSTI 48 Merjenje prepustnosti prsti za vodo 48 48 5 DODATNE INFORMACIJE ZA SPOZNAVANJE PRSTI NA TERENU 5.1. FAO KLASIFIKACIJA PRSTI 49 5.2. SLOVENSKA KLASIFIKACIJA PRSTI (LOVRENČAK, 1994, PRUS, 1992) 53 A) Avtomorfne prsti 53 B) Hidromorfne prsti 54 C) Halomorfne 55 D) Subakvalne 55 56 6 LABORATORIJSKE ANALIZE KOT DODATNE INFORMACIJE O PROCESIH V PRSTI 6.1. NAVODILA ZA MERJENJE FIZIKALNIH LASTNOSTI PRSTI 59 6.1.1. Analiza mehanske sestave z mokrim sejanjem in pipetiranjem po Kubini in določanja teksture prsti s 59 teksturnim trikotnikom 6.1.2. Mehanska analiza z mokrim sejanjem in pipetiranjem po Köhnu 62 6.1.3. Določanje mehanske sestave prsti z dekalcifikacijo 63 6.2. ANALIZA BARVE VZORCA PRSTI Z MUNSELL SOIL COLOR CHAR 64 6.3. KOLIČINA SKELETA V PRSTI 66 6.4. ANALIZA SUROVE GOSTOTE IN VSEBNOSTI VODE V VZORCU PRSTI – GS, (V%, W %) 67 6.5. ANALIZA ČISTE GOSTOTE VZORCA PRSTI - GČ 68 6.6. ANALIZA PROSTORNINE SUBSTANCE IN POR (DELEŽ ZRAKA IN VODE) V PRSTI 70 6.7. ANALIZA MAKSIMALNE VODNE KAPACITETE V PRSTI - VKMAX 71 6.8. ANALIZA PREPUSTNOSTI PRSTI ZA VODO - KF 72 6.9. ANALIZA KOLIČINE CACO3 V PRSTI 73 6.10. ANALIZA REAKCIJE PRSTI - ELEKTROMETRIČNO MERJENJE PH VREDNOSTI 74 6.11. DOLOČANJE DELEŽA ORGANSKE SNOVI V PRSTI S SUHIM SEŽIGOM - % ORGANSKE SNOVI 76 6.12. MERJENJE KATIONSKE IZMENJALNE KAPACITETE PRSTI (KIK), VSOTE BAZ (S), VSEBNOSTI 77 VODIKOVIH IONOV (H) IN ZASIČENOSTI SORBTIVNEGA DELA PRSTI Z BAZAMI (V%) 80 7 SPREMLJANJE ŽIVLJENJA V PRSTI 7.1. ŽIVLJENJSKI PROSTOR TALNIH ŽIVALI 80 7.2. DELITEV TALNIH ŽIVALI PO VELIKOSTI 81 7.3. SKUPINE TALNIH ŽIVALI 82 7.4. HRANA TALNIH ŽIVALI 83 7.5. MNOŽIČNOST TALNIH ŽIVALI 84 7.6. VLOGA TALNIH ŽIVALI PRI NASTAJANJU PRSTI 85 85 8. NAVODILA ZA ANALIZO VRTNE ZEMLJE KOT POT K SAMOOSKRBI Barva prsti 85 Vlaga prsti 86 Konsistenca 86 Skeletnost prsti 87 Velikost skeleta 88 Struktura prsti 89 Tekstura prsti 90 Določanje deleža peska, melja in gline 91 Kalcijev karbonat 93 Reakcija prsti 93
4
94 94 95 96 97 98 100 102 102 103 104 105 105 106 106 107 108 108 109 109 110 110 110 110 111 112
9 PRIMERI ANALIZ VRTNIH PRSTI PRIMER 1 PRIMER 2 PRIMER 3 10 POMEN POZNAVANJA LASTNOSTI PRSTI 10.1. RAZVOJ PRSTI 10.2. BARVA 10.3. GLOBINA 10.4. SKELETNOST 10.5. MEHANSKA SESTAVA IN TEKSTURA 10.6. VLAŽNOST 10.7. PREKORENINJENOST 10.8. STRUKTURA 10.9. POROZNOST 10.10. REAKCIJA PRSTI 10.11. KALCIJEV KARBONAT 10.12. KONSISTENCA PRSTI 10.13. KATIONSKA IZMENJALNA KAPACITETA KIK (ADSORPCIJA PRSTI) 10.14. PREPUSTNOST PRSTI ZA VODO 10.15. SUROVA GOSTOTA ZEMLJE 10.16. ČISTA GOSTOTA ZEMLJE 10.17. PROSTORNINA SUPBSTANCE IN POR V ZEMLJI 10.18. MAKSIMALNA VODNA KAPACITETA ZA ZEMLJO 10.19. ORGANSKA SNOV V PRSTI 11 ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI
5
Metodologija raziskovanja prsti v geografiji
Spremna beseda Prsti so imele in imajo pomembno vlogo pri razvoju človeške družbe. Prav zato je bilo poznanje prsti pomembno že od pradavnine. Človek je moral vedeti, kje raste bolje krompir, žita, katere prsti so primerne za sadovnjake, kje pa je bolje, da prsti prerašča gozd ali travnik. Zanimaje za prsti se je obdržalo vse do danes in se s težnjo po samooskrbi zelo krepi. Porušilo se je zaupanje v globalne trgovinske mreže, kjer je hrana izpostavljenja dolgemu času potovanja in posebnim postopkom podaljševanja trajnosti, kar negativno vpliva na kakovost ter zdravstveno oporečnost hrane. Povečala se je ozaveščenost ljudi, da si hrano lahko pridelamo sami in da za to ne potrebujemo zapletenih znanj o prsti. Potrebna so osnovna poznavanja prsti predvsem iz vidika njihovih lastnosti, ki odsevajo nastanek, genezo in procese v prsteh. Prav v ta namen je nastala metodologija raziskovanja prsti v geografiji, saj pristopa prav geografija celovito k razumevanju prsti. Upošteva dejavnike nastanka prsti in procese, ki so delno posledica dejavnikov in aktivirajo procese, ki privedejo do nastajanja zelo različnih prsti. Zato so v ravninah vedno drugačne prsti kot na pobočjih in pod gozdom povsem drugačne kot na njivskim površinah. Človek je postal pomemben sooblikovalec procesov nastajanja prsti in lahko pomembno vpliva h krepitvi varovanja prsti, zato je v tej knjigi velik poudarek na prepoznavanju tistih postopkov spremljanja prsti, ki nam veliko povedo o stanju prsti. Nasploh velja, da prsti niso več zgolj osnova za pridelavo hrane, ampak opravljajo številne druge funkcije kot so ohranjanje biološke aktivnosti, raznolikosti in produktivnost, usmerjanje in delitev pretoka voda, filtriranje, nevtralizacija, razgradnja, vezava in razstrupljanje škodljivih snovi, ki izvirajo iz industrijskih in komunalnih virov, kakor tudi od atmosferskih usedlin, shranjevanje in kroženje hranilnih snovi in drugih prvin v biosferi, pridelavo obnovljivih primarnih proizvodov, uravnavanje mikro in mezo klime, zagotavljanje podpore socialno-ekonomskim strukturam in varovanje oz.ohranjanje arheološke dediščine. Prav zaradi številnih izredno pomembnih vlog, ki jih opravljajo prsti, smo jih dolžni poznati kot živo sestavino našega planeta Zemlja. Avtorica
6
Potrebe po geografski metodologiji raziskovanja prsti
1
Potrebe po geografski metodologiji raziskovanja prsti
Pred desetletjem sta izšla dva priročnika za raziskovanje prsti in sicer Priročnik za laboratorijske analize prsti v geografiji (Vovk Korže, Lovrenčak, 2001) in Priročnik za terensko spoznavanje prsti (Vovk Korže, Lovrenčak, 2004). V tem desetletju se je zelo povečal interes po spoznavanju prsti med različnimi generacijami. K temu je veliko pripomogel Učni poligon za samooskrbo Dole, kjer je opremljena učna točka za raziskovanje prsti. S ciljem, da bi omogočili dostop do ustreznih metod raziskovanja prsti na terenu in v laboratoriju, je nastala obstoječa knjiga o metodologiji raziskovnja prsti v geografiji. Temelji na teoretičnih osnovah razumevanja prsti, to pomeni da v geografiji obravnavamo prsti kot sestavni del pokrajine in kot take vključujemo v regionalne raziskave. Na drugi strani pa je v pričujoči metodologiji mnogo nadgradenj, ki so nastale na osnovi praktičnih izkušenj. V zadnjih desetih letih smo izpeljali več kot tisoč delavnic z vsebinami raziskovanja prsti in vedno znova kopirali metode iz priročnikov za naše uporabnike. Metodološki pristop v obeh priročnikih je namreč po eni strani enostaven, po drugi strani pa pogloboljen in omogoča direkten prenos znanj v prakso. To so spoznali tudi uporabniki, zato je povpraševanje po teh metodah naraščalo vse do danes, ko so prav tovrstni pristopi spoznavanja prsti prepoznani kot pot k samooskrbi in odgovornemu ravnanju s prstmi. Zato je knjiga Metodologija raziskovanja prsti v geografiji rezultat spoznanja, da je potrebno tovrstna znanja približati širšemu krogu ljudi in postopke raziskovanja prsti narediti dosegljive vsem, ki želijo ali potrebujejo tovrstna znanja. Povpraševanje po metodologiji spoznavanja prsti prihaja iz vrst učiteljev različnih predmetnih področij in različnih stopenj, s strani študentov, dijakov in učencev ter predvsem s strani generacije vseživljenjskega izobraževanja, ki želi imeti lastno izkušnjo s spoznavanjem prsti. Za to generacijo smo izpeljali mnogo delavnic po Sloveniji in izkazalo se je, da nujno potrebujemo knjigo z metodologijo raziskovanja prsti, saj praktične izkušnje, ki jih dobijo uporabniki, zahtevajo tudi teoretično ozadnje. Če smo lahko pred desetletjem ugotavljali, da prsti zanimajo samo ozko skupino ljudi, ki se ali poklicno ali kako drugače ukvarja s prstmi, danes ugotavljamo obratno. Veliko ljudi potrebuje znanja o prsti, saj se želijo preventivno zavarovati pred pretirano rabo prsti ali pa želijo dobro poznati lastnosti prsti za načrtovanje ustrezne rabe. Spoznanje, da so prsti zelo občutljiv del ekosistema nam narava kaže vsak dan s poplavami, sušami, močnim vetrom in žledom. Človek je s pretiranim poseganjem v prsti nakopičil v njih veliko dušika, težkih kovin in odpadkov, zato so prsti marsikje neprimerne za proizvodnjo hrane. V knjigi so metode spoznavanja prsti vezane na pokrajino, tudi interpretacija lastnosti prsti temelji na širokem ekosistemskem pristopu, to pomeni, da posamezne lastnosti prsti razlagamo celovito. V prvem delu knjige so zbrani terenski postopki raziskovanja prsti, ki jih lahko uporabi vsakdo, ki ima košček svoje zemlje in s temi metodami ugotovi osnovne lastnosti svoje prsti. V drugem delu so zbrane laboratorijske metode, ki izhajajo iz avstrijskega pristopa raziskovanja prsti v geografiji in so primerne za pogloboljeno spoznavanje prsti. V tretjem delu so prikazani postopki za analizo vrtnih prsti, saj so antropogone prsti drugačne od naravnih, zato jih za potrebe samooskrbe analiziramo z izbranimi postopki. V zadnjem delu knjige pa so zbrani koristni pripomočki za spoznavanje prsti ter njihova interpretacija. Uporabnost metod ni vezana samo na geografsko vedo, temveč je veliko širša. Navedene metode so bile večkrat preverjene v praksi in
7
Metodologija raziskovanja prsti v geografiji
3.2. Relief kot osnova za prepoznavanje prsti Prvo pregledno oceno razširjenosti prsti lahko opravimo na osnovi reliefnih oblik. Te so posledica razlik v matični podlagi ter razvoja pokrajine. Med oblikami reliefa in prstmi obstajajo naslednje povezave: na zelo strmih pobočjih je razvoj prsti počasen, zato nastajajo plitve, skeletne prsti (litosoli, regosoli), pod vznožjem pobočij se nabira preperina, takšne prsti so globoke (koluvialne prsti), položna gričevja omogočajo razvoj globljih prsti (distrične, evtrične, tudi rendzine in rankerji), na ravninah in v dolinah so prsti globoke, če na njihov nastanek ne vpliva voda (evtrične in distrične). Plitve prsti so tiste, ki nastajajo ob rekah – obrečne, v reliefnih depresijah pa višek vode povzroča nastanek oglejenih prsti, na terasah so razvite globoke prsti, z ugodnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi; na višjih, starejših pa tudi kisle, izprane in za kmetijstvo slabo primerne prsti, zlasti v ravninah se pojavljajo antropogene oblike prsti.
Slika 2: Na pobočjih so vidni sledovi izpiranja prsti.
3.3. Pedološka karta kot informacija o prsteh Iz pedološke karte vidimo prostorsko razširjenost in vrsto prsti, na podrobnejših kartah so v legendi pripisane tudi osnovne značilnosti o teksturi (ta pa vpliva na veliko drugih lastnosti). Iz pedološke karte dobljene podatke dopolnimo s podatki terenskih raziskav. Iz merila karte je razvidno, v kakšne namene jo bomo uporabili. Pregledne karte 1: 1 000 000 do 1: 200 000 služijo za osnovno orientacijo in ne zadoščajo za ocenjevanje prsti na terenu. Za karte 1: 25 000, 1: 10 000 in večjega merila velja, da so osnova za načrtovanje terenskega dela. V Sloveniji imamo za celotno območje države izdelane pedološke karte. Možno jih je kupiti na Biotehniški 16
Metodologija raziskovanja prsti v geografiji
Slika 8: Shema barvnega atlasa
Barvo prsti odčitamo s pomočjo barvnega atlasa tako, da odlomimo del vzorca prsti in poiščemo v atlasu ustrezno stran – stran z odgovarjajočim barvnim tonom. Barvni ton je označen na vrhu strani na desni strani. Nato približamo grudico vzorca prsti odprtini na listu ter drsimo z grudico mimo vseh barvnih okenc tako dolgo, da najdemo ustrezno. Ustrezati mora namreč nasičenost barve in svetlost barve. Ta dva podatka sta prikazana z zapisom posamezne barve kot na primer: 10 YR 7/6 pomeni: rumena barva. Zapišemo oznako barve ter pripišemo ime barve, ki jo izpišemo iz barvnega atlasa. Interpretacija: Barva prsti je pomemben morfološki znak in je osnova za razmejevanje horizontov v profilu in tudi za klasifikacijo tipov prsti. Barva kaže potekajoče procese v prsti in omogoča sklepanje o kemični in mineraloški sestavi. Na barvo vpliva delež organske snovi, železa, mangana in zlasti vlažnost. Barva prsti kaže neposredno stopnjo oksidacije mangana in železa. Iz tega lahko sklepamo na delež zraka v prsti. Če je prst rdeča ali temno rjava, kaže na dovolj kisika v prsti. Glede na vsebnost humusa je barva svetlejša ali temnejša, od rumene do črne, rjave, odvisno od starosti prsti. Pri velikem pomanjkanju zraka se reducira železo, kar se kaže v rjastih in sivih konkrecijah. 24
Metodologija raziskovanja prsti v geografiji
Pri določanju vlage v prsti si pomagamo z lestvico s kategorijami od 1 – suh do 6 – moker, pri čemer suhe prsti ne puščajo nobene vlažne sledi na papirju, medtem ko vlažne ali mokre prsti papir popolnoma zmočijo. Preglednica 5: Stopnje vlažnosti prsti
stopnja
opis
1
suh
2
suh/svež
3
svež
4
svež/vlažen
5
vlažen
6
moker
4.5. Skelet v prsti Določanje velikosti in deleža skeletnih delcev v prsti Pripomočki: shema velikosti skeletnih delcev Potek dela: Skeletne delce poberemo iz prsti in ocenimo njegovo velikost s pomočjo sheme tako, da položimo prisotne delce na ustrezne velikosti krogcev ter tako odčitamo velikost.
zelo majhni delci (premer pod 1mm)
0,25 0,5 0,75 1,0 mm
majhni delci (premer 1-2mm)
1,01 1,3 1,6 2,0 mm
srednje veliki delci (premer 2-5mm) 2,03 3,0 4,0 5,0 mm veliki delci (premer 5-10mm) 5,0
6,5
7,5
8,5
10,0 mm
zelo veliki delci (premer nad 10mm) 10,0 0
Slika 8: Velikostni razredi skeleta in delež skeleta v prsti
5
10
20
30
40
12,5
14,0 mm
50 mm
Velikost skeleta (Vovk Korže, 2000)
Glede na pogostost zastopanosti posameznih velikostnih skupin dobimo podatek o tem, kako veliki so najbolj prisotni skeletni delci. Podatek je pomemben za sklepanje o nastanku prsti ter procesih, ki v prsti potekajo. Veliko zelo velikih delcev v prsti ovira obdelovanje prsti. Prisotnost manjših skeletnih delcev je zaželena, saj vpliva na večjo zračnost prsti. 26
Metode za analizo prsti na terenu
Merjenje volumenskega deleža skeleta v prsti Pripomočki: čaša volumna 1 liter, sito s premerom 2 mm. Potek dela: Napolnimo litrsko čašo z vzorcem prsti tako, da je vrh natančno poravnan. Nato vzorec presejemo skozi sito premera 2 mm in s tem odstranimo skelet. Če je prst vlažna, si pri sejanju pomagamo z vodnim curkom. Pomembno je, da ločimo skeletne delce od delcev prsti. Skelet nato ponovno stresemo v litrsko čašo in ocenimo volumenski delež (če je v časi polovica skeleta, ga ocenimo nad 40 %, takšne prsti so zelo skeletne). Če pa je s skeletom pokrito dno čaše, ga ocenimo z 0 – 1 %, take prsti so brez skeletne.
1%
2%
5%
10 %
15 %
20 %
25 %
35 %
40 %
50 %
70 %
Določanje kamnitosti (Rowell, 1994) Slika 8.a: Delež skeleta v prsti.
27
Metodologija raziskovanja prsti v geografiji
Slika 9: KljuÄ? za doloÄ?anje teksturnih frakcij za 6 teksturnih razredov
30
Metode za analizo prsti na terenu
NE
Ali se lahko oblikuje kroglica? DA
PESEK
DA
Ali lahko kroglica razpada?
ILOVNAT PESEK
NE NE
Ali se lahko kroglica oblikuje v kratek in debeli svaljek? DA Ali se lahko kroglica oblikuje v tanek ali dolg svaljek?
NE
DA
Ali sobčutimo veliko peska? NE
NE
DA
Ali občutimo milnasto svilnat otip?
DA
DA
NE
DA Je pretežno peščen?
DA NE
DA Ali lahko oblikujemo tanek obroč?
ILOVICA
NE Ali je vzorec izrazito milnat ali svilnat?
NE
MELJ
NE
DA
Ali je U razpokan? Ali je vzorec izrazito milnat ali svilnat?
MELJASTA ILOVICA
Zelo milnat in svilnat?
DA
Ali se lahko svaljek upogne v obliki črke U?
PEŠČENA ILOVICA
PEŠČENO GLINASTA ILOVICA MELJASTO GLINASTA ILOVICA
DA Ali je vzorec izrazito milnat ali svilnat?
NE
GLINASTA ILOVICA
DA
NE Ali je U razpokan? NE Ali je vzorec peščen?
DA
DA NE
Slika 10: Ključ za določanje dvanajstih teksturnih razredov
31
PEŠČENA GLINA
MELJASTA GLINA GLINA
Metodologija raziskovanja prsti v geografiji
Izvedba Z lopatko odvzemite zgornji ali srednji sloj prsti in si jo dajte na dlan ter opazujete in primerjate strukturo. Primerjamo in opazujemo, kako so posamezni delci med seboj zlepljeni. Za lažje določanje si pomagamo s preglednico opisov posameznih strukturnih agregatov. osnovna oblika 1. SFERIČNA
opis mrvičasta
podobni so drobtinam kruhove sredice. Značilni so za prsti z velikim deležem organske snovi.
grudičasta
so zaobljeni in čvrsti;
oreškasta
imajo že posamezne ravne ploskve ali ostre robove; kažejo že na prehod v poliendrične agregate;
2. POLIENDRIČNA 3. PRIZMATIČNA
imajo ravne ploskve in ostre robove; med seboj se razmeroma dobro prilegajo; pogosto nastajajo na apnencih ali dolomitih; Imajo približno obliko prizme, ki je v smeri vertikalne osi močneje razvita kot v prizmatična smeri horizontalne osi. Po dolžini vertikalne osi so prizmatični agregati lahko drobni z vertikalno osjo 10-20 mm stebričasta
4. LISTIČASTA
Ko vertikalna os preseže 20 mm dolžine, nastanejo srednje veliki agregati (20 – 50 mm), veliki imajo dolžino 50 –100 mm in zelo veliki nad 100 mm, imajo stebričasto strukturo imajo obliko tesno zloženih ploščic, ki ovirajo pretok vode v prsti; pogosto se nahajajo v prsteh poplavnih nižin, ki so občasno močno nasičena z vodo;
Interpretacija: Struktura prsti nam kaže način povezovanja trdih, tekočih in glinastih delcev med seboj. Pesek, melj in glina se povezujejo v različno sestavljene strukturne skupke, agregate, ki so lahko različnih oblik in velikosti. Strukturni agregati so tridimenzionalna telesa, ko se razlikujejo po velikosti in obliki. Delimo jih potem še (glede na obliko) v 4 osnovne oblike oz. v strukturne agregate. Na strukturo prsti vpliva vrsta matične podlage, stopnja vlažnosti, delež organskih snovi, prekoreninjenost, stopnja razvoja prsti ter način obdelovanje prsti. Vse prsti nimajo jasne strukture oziroma strukturni agregati še niso nastali. Ločimo: brezstrukturno stanje: to so peščene, sipke, nevezane, strukturni agregati niso oblikovani, nestrukturno stanje: v glinastih prsteh se zaradi visokega deleža gline ne oblikujejo strukturni agregati. Take prsti so masivne in nepropustne, koherentno stanje: delci so med seboj že nekoliko zlepljeni, pravi agregati pa še niso nastali – prehodno stanje, agregatno stanje:: strukturni agregati so dobro izraženi.
34
Metodologija raziskovanja prsti v geografiji
Preglednica 15: Nizi prsti z značilnimi skupinami prsti (vir: Driessen in drugi, 2001, str. 7)
nizi prsti opis nizov
skupine prsti
NIZ 1
organske snovi
HISTOSOLI
NIZ 2
mineralne prsti - človekov vpliv
ANTROSOLI
NIZ 3
mineralne prsti (preperela matična podlaga) vulkanski material nesprijet pesek glina
ANDOSOLI ARENOSOLI VERTISOLI
NIZ 4
mineralne prsti – površinska izoblikovanost površja prsti v ravninah
FLUVISOLI GLEJSOLI
prsti na pobočjih gričevij
LEPTOSOLI REGOSOLI
NIZ 5
mineralne prsti (starost prsti-čas)
KAMBISOLI
NIZ 6
mineralne prsti (subhumidno klimatsko območje)
PLINTISOLI FERALSOLI NITISOLI AKRISOLI ALISOLI LIKSISOLI
NIZ 7
mineralne prsti (aridno in semiaridno območje)
SOLONČAK SOLONEC GIPSISOLI DURISOLI KALCIJSOLI
NIZ 8
mineralne prsti (stepsko klimatsko območje)
KASTANOZEMI ČERNOZEMI FAEZEMI
NIZ 9
mineralne prsti (subhumidno območje zmernega pasu)
PODZOLI PLANOSOLI ALBELUVISOLI LUVISOLI UMBRISOLI
NIZ 10
mineralne prsti (območje permafrosta)
KRIOSOLI
Če pogledamo posamezne nize po zastopanosti skupin prsti vidimo, da so v nizu 1 le organske prsti, torej te, ki vsebujejo nad 30 % organskih snovi in so nastale v območjih z visoko talno vodo. Histosoli ali šotne prsti so tudi po FAO UNESCO klasifikaciji bili posebna skupina prsti. Niz 2 združuje mineralne prsti, torej takšne, kjer ima matična podlaga pomembno vlogo pri nastanku. Nova skupina prsti imenovana antrosoli, so prsti, ki so nastale zaradi delovanja človeka, ki je prsti toliko spremenil, da se naravni dejavniki ne uveljavljajo v lastnostih prsti. V nizu 3 so mineralne prsti, nastale zaradi preperevanja matične podlage. Skupine prsti se delijo glede na to, kakšna je matična podlaga. Če je vulkanski material, gre za andosole (vulkanska območja), arenosoli so v subtropskih območjih, ki zaradi suš nimajo sklenjenega vegetacijskega pokrova (območja s prevlado peska), medtem ko pa so vertisoli tam, kjer so zamočvirjene površine zaradi visoke talne vode in nanosov rek (območja s prevlado gline). 50
Metodologija raziskovanja prsti v geografiji
7.3. Skupine talnih živali Živali tal se najlažje delijo po navpični smeri. Opredelitev talnih živali po velikostnih skupinah je enostavna, toda bolj ekološka je delitev glede na mikrookolje, kjer žival živi. Neposredno okolje vrste je lahko na površini tal ali pa seže globje v tla. S tem so povezane različne prilagoditve na gibanje in čutno zaznavanje okolja. Tako delimo živali tal v tri življenjske oblike: epiedafske, hemiedafske in evedafske živali. 1. Epiedafske živali so živali, ki se gibljejo po površini tal. Le te imajo dobro razvite nožice, skakači tudi skakalne vilice ali furko za skakanje, oči za zaznavanje svetlobe, dolge tipalnice in tudi v koži razvita barvila ali pigmente.
Slika 20: Epiedafski skakači so pigmentirani, imajo dolge tipalnice, dolge skakalne vilice in navadno dobro razvite oči.
2. Hemiedafske živali so živali, ki se gibljejo po prostorčkih med odpadlim listjem ali prostorčkih in rovih drugih živali v zgornjih plasteh tal. Ob določenih pogojih (deževju ali večji vlažnosti) prilezejo tudi na površino. Po velikosti so manjše od epiedafskih, njihova telesca so pogosto oblikovana v kroglice ali pa podolgovata, da se zvijajo skozi telesne špranje in hodnike. Oči imajo še razvite, tipalke pa so se jim skrajšale, da jih ne ovirajo pri gibanju. V ta tip živali spada večina vrst talnih pršic in skakačev. Tudi podolgovato telo stonog je prilagojeno za ta način življenja.
Slika 21: Hemiedafsko živeče vrste skakačev so lahko pigmentirane ali pa tudi ne, imajo zakrnele oči, kratke ali zakrnele skakalne vilice in kratke tipalke.
82
Navodila za analizo vrtne zemlje kot pot k samooskrbi
DOLOČANJE DELEŽA PESKA, MELJA IN GLINE Pripomoček: teksturni trikotnik Postopek: poiščemo teksturno frakcijo in odčitamo delež peska, melja in gline Rezultat: rezultat pove občutljivost prsti na sušo
91
Metodologija raziskovanja prsti v geografiji
Preglednica: Lastnosti osnovnih teksturnih razredov
teksturni razred
opis
značilnost posameznega teksturnega razreda
P
PESEK
Peščeni delci so vidni in otipljivi ter dajejo vtis hrapavosti. Konsistenca vzorca je sipka, nevezana, delci prsti se ne oprijemajo prstov. Vzorec ni plastičen in se ne da oblikovati v svaljek. Vsebuje do 85% peščenih delcev.
PI
PEŠČENA ILOVICA
Posamezni delci peska so še opazni, pri drobljenju dajejo grudice slaboten šum zaradi trenja delcev peska med seboj. Vzorec se že lepi in maže na prste. Lahko oblikujemo debel svaljek, ki se trga. Če stisnemo suh vzorec, le-ta ponovno razpade, vlažen skupek pa je obstojen.
I
ILOVICA
Vidni so redki peščeni delci. Vzorec je nekoliko plastičen, prijema se prstov, maže. Svaljek se še vedno pretrga. Suh skupek je obstojen, če z njim ravnamo previdno, vlažen vzorec se da oblikovati v svaljek, ki pa se pri nadaljnjem gnetenju drobi. Ilovica vsebuje okoli 25% glinenih delcev, 28 – 50% melja in 25 – 50% peska.
GI
GLINASTA ILOVICA
Delci so komaj vidni, imajo žametast sijaj in mokast videz. Vzorec je plastičen, se lepi in maže prste. Svaljek se da oblikovati, a se trga. Suh vzorec je v roki drobljiv.
MI
MELJASTA ILOVICA
Samo redki delci so vidni in otipljivi, značilen je mokast videz. Vzorec se prijemlje prstov in jih maže. Svaljek se da oblikovati, a se trga. Suh vzorec je v roki drobljiv.
G
GLINA
Delci niso vidni, površina je gladka in ima žametast sijaj, vzorec je plastičen, lepljiv in mazav. Svaljek se dobro oblikuje. Suh vzorec je v roki težko drobljiv
]
de
[%
lež
lja
gli
me
ne
lež
[%
]
de
delež peska [%]
ZA OBDELAVO JE NAJBOLJŠA TEKSTURA, KI VSEBUJE I – ILOVICO. SICER PRSTEM DODAJMO ORGANSKO SNOV. 92