KATALOG 2021
Kranj 23. 4. –18. 5. 2021
► ▲ ▼ ◄
Layerjeva hiša Stolp Škrlovec Medprostor javni prostor
KATALOG Πr kvadrat 2021
Uredili: Neža Mlakar in Zala Orel Besedila: Nina Koželj, Zala Orel in avtorji Oblikovanje: Hanna Juta Kozar Fotografije: Maša Pirc Tisk: CC consulting, d.o.o. Naklada: 100 izvodov Komisija za izbor del: Marko Arnež, Kristina Rutar, Nina Koželj Fotografija na naslovnici: Renato Arnejčič: Prisotnost Produkcija kataloga: Zavod Carnica, zanj Selman Čorović
K
az
a lo
: 4 6
Matej Strojan Saša Ropač
8 10
Ana Kavčnik Jamnik Satya Pene, Ajda Rep, Timotej Rosc, Hana Tavčar Pia Mršek Lana Pastirk Satya Pene Nataša Ilec Kralj Nika Horvat Urška Rendla Veronika Lah Renato Arnejčič Anastasia Krivolapova Tit Hofinger Mihelič Ana Ščuka Marija Jenko, Janko Rožič, Darja Rant, Mateja Golež Mednarodna kiparska kolonija mladih Črnomelj
12
Uvodnik Vizualno upodabljanje gibanja v povezavi keramike in grafike 666699699689663333.69 Arhetipi krajin in večdimenzionalnost njihovih predstav in zaznav Nemočen
14 16 17 18 19 19 20 20 21 21 22 22
cave_me Kateremu ogledalu si najbolj podoben? Tretje poročilo o stvarjenju Žvenket / Intenziteta Neodtujljivo (No) Limitation Minljivost Erozija Prisotnost Knot Vrata prihodnosti Prisotnost
23
Igra stolov
24 26
Skupinska razstava Fotografije
Katarina Marov
4
UVODNIK
UVODNIK
O destrukciji Včasih se zdi, kot da obstaja kolektivna umetniška zavest, saj ni redkost, da se v istem času na različnih lokacijah po svetu pojavijo umetniška dela, izdelana v enakih materialih, s podobnimi ali celo enakimi vsebinami. To so nekakšni »zeitgeisti«, ki jih tvori kolektivna umetniška zavest. Delček tega lahko prepoznamo tudi na letošnji ediciji razstave sodobne kinetične keramike - Πr kvadrat. Kljub temu ali pa ravno zaradi tega, ker so dela na razstavi nastajala v daljšem časovnem obdobju – vse od septembra 2019 pa do končne izvedbe v aprilu 2021, se zdi, da je to dolgo obdobje snovanja, iskanja tehničnih rešitev, vmesnega mirovanja in končnega sestavljanja v celoto vodilo v eno skupno točko – destrukcijo materiala. Od Ane Kavčnik Jamnik, ki se ukvarja z požigom kot posledico človeške brezbrižnosti, Saše Ropač, ki gradi destrukcije iz zavrženega materiala, pa Mateja Strojana, ki je za delo izbral reciklirano glino, ki bo po koncu razstave ponovno reciklirana, mogoče še 100-krat. Tudi projekti študentov iz ALUO, smer Unikatno oblikovanje, preizkušajo tanke meje stabilnosti surove ali žgane gline ter njen razpad, v galeriji Mahlerca pa nas delo študentske rezidence kar napade – no, dramatiziram - s hojo ga uničujemo mi, obiskovalci, krhka glina pa pušča sledi na naših oblekah in laseh, dokler ne bo popolnoma razpadla in razkrila poslikav na stropu. Vandali so v eni noči popolnoma uničili delo Satye Pene – in ne, ne dramatiziram. Iz tal so iztrgali 180 porcelanastih palčk in jih pometali v Kokro – tudi to dejanje metanja je kinetična destrukcija keramičnega dela. Vse kaže, da je bila glavnina letošnja edicije postavljena zato, da bo uničena, razpadla bo pred našimi očmi, in pričala o krhkosti materiala, ki je eden glavnih gradnikov površja našega planeta – krhek kot življenje samo - življenje na odprti dlani. Pa vendar je destrukcija le del naravnega cikla, daje prostor novim, svežim, mladim formam, na katerih se napajamo. Delček tega lahko vidimo na spremljevalni razstavi v galeriji Layerjeve hiše, kjer so razstavljena otroška in mladinska dela Mednarodne kiparske kolonije Črnomelj. Nina Koželj, kuratorka
< Lana Pastirk: Tretje poročilo o stvarjenju
5
6
Vizualno upodabljanje gibanja v povezavi keramike in grafike
KATARINA MAROV
Katarina Marov Vizualno upodabljanje gibanja v povezavi keramike in grafike (2019) Projekt z naslovom Vizualno upodabljanje gibanja v povezavi keramike in grafike je kot diplomska naloga Katarine Marov nastal v želji po razumevanju povezave medijev keramike in grafike v času dodiplomskega študija na Unikatnem oblikovanju Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Vsebinski okvir projekta je teoretična raziskava povezave keramike in grafike v prazgodovini in v sodobni umetnosti. Osrednja tehnika in s tem hkrati tudi tema dela je prenašanje grafične risbe na porcelan. Nekateri od ciljev, ki si jih je avtorica v poteku raziskovanja zastavila, so upodabljanje gibanja znotraj dvodimenzionalne površine, raziskava likovne kompozicije v prostoru ter kombiniranje porcelana in svetlobe. Zanima jo haptična površina, pri kateri aktivna linija v kombinaciji s svetlobo postane bolj vidna. Katarina Marov je odraščala ob morju. Navdih za raziskovanje področja keramike in grafike je dobila pri poletnem delu v arheološkem muzeju v Veli Luki na Korčuli. Njeno pozornost so zbudili predvsem fragmenti keramike iz Vele špilje (Velike jame), nenavadne naravne formacije - dvorane s stropnimi okni in pomembne arheološke postojanke, kjer so raziskovalci našli ostanke zgodnje keramične umetnosti. Fragmenti, ki so pritegnili pozornost umetnice, so narejeni v tehniki vtiskovanja. Zanimajo jo teksture. V glino je začela v tehniki reliefnega tiska vtiskovati izbrane vzorce. Odtisnila je tri linije tekstur, ki na simbolni in likovni ravni ponazarjajo procese in vzorce iz narave. Valovanje morja, korenine in tekstura listov v povezavi s podlago delujejo, kot da jih je ustvarila narava sama, kot da si ogledujemo tisočletja stare sedimente. Keramični kosi, razstavljeni v galeriji, učinkujejo kot papir. Rahli, krhki in upogljivi elementi so izoblikovani iz papirnatega porcelana, ki ima videz ročno izdelanega papirja. Prosojnost, ki nastaja s tehniko vtiskovanja v glino, umetnica poudari z uporabo svetlobnih teles. Svetloba izpostavi teksture in vzorce. Ustvari se nežno premikanje, pomirjujoč ritem naravnih gibanj. Vizualno gibanje je umeščeno v temen prostor galerije, lahkotno, skorajda lebdeče visi s stropa ozki steber s svetlobo prežetega papirnatega porcelana. Postavitev v prostoru deluje kot umirjena interpretacija globine jame, v katero poskušajo posvetiti sramežljivi sončni žarki. ~ Zala Orel ~ Katarina Marov je rojena leta 1996 v Dubrovniku. Osemletno osnovnošolsko izobraževanje je končala v Veli Luki na Korčuli. Srednjo šolo je končala leta 2014 v Splitu, nato se je vpisala na ALUO v Ljubljani na smer Unikatno oblikovanje, kjer je diplomirala leta 2019. Trenutno je vpisana na magistrski študij, smer Grafika. Že od malega rada potuje in ustvarja ter pogosto to tudi zapisuje in fotografira. Sodeluje pri različnih dejavnostih, povezanih z likovno umetnostjo, naravo in zdravim življenjem. Sama pravi, da je navdušujeta raziskovanje in ustvarjanje, predvsem možnost samostojnega snovanja skozi celoten proces nastajanja dela. Mentorici: doc. Kristina Rutar in doc. mag. Zora Stančič Materiali: porcelan, odtiskovanje, valjane plošče Dimenzija: 25 cm x 500 cm
KATARINA MAROV
Vizualno upodabljanje gibanja v povezavi keramike in grafike
7
8
666699699689663333.69
MATEJ STROJAN
Matej Strojan 666699699689663333.69 (2021) Na grobo lahko kiparje v smislu izbire in rabe materiala razdelimo na dva pola - če imamo na eni strani tiste, ki se tekom lastnega raziskovanja navežejo na nekaj izbranih materialov in tehnik, ki najbolje izražajo njihov likovni jezik, so na drugi strani tisti kiparji, ki izbirajo raznolike materiale prav zaradi njihove materialne izraznosti. Lahko bi rekli, da poleg vsebinskega in oblikovnega, na nek način namerno pripovedujejo tudi s fizičnimi lastnostmi določenega materiala. S tem seveda sestavljajo nov likovni jezik. Med takšne kiparje spada Matej Strojan. Govorica materiala mu je blizu in pomembna. Njegove, na prvi pogled preproste umetniške postavitve se poglobljeno ukvarjajo s fizično energijo materiala – naj bo to les, kamen ali pa surova, nežgana glina (kot v delu z naslovom 666699699689663333.69), avtor za svoje postavitve izbira material zaradi njegovih lastnosti in ne zaradi svoje želje po delu v tem materialu. Tako se v kiparstvo Mateja Strojana izrazito subtilno prepletajo primarne fizikalne lastnosti materiala s samimi podobami, ki so ustvarjene iz tega materiala - vse skupaj pa je seveda odziv na prostor, v katerega se avtor s svojim delom naseljuje. Že z naslovom dela - 666699699689663333.69, ki ga moramo brati oblikovno in ne vsebinsko, nam avtor slikovito napove kaj nas čaka: množica mehkih, mravljinčastih oblik, tesno nagnetenih skupaj. Surova glinena gmota, ki po obliki spominja na gomilo, v svoji nežganosti deluje še posebno krhko, sivo in prašno. V nasprotju z glazirano keramiko, ki deluje hladno, ali neglaziranim biskvitom, ki deluje toplo a porozno umazano, se nežgana glina, ki nas pričaka v galeriji, v resnici še ni ločila od tal, iz katerih smo jo vzeli. Avtor pa stopi še korak dlje – samo delo gradi v galeriji. Mehko glino trga na kose in pusti, da roke oblikujejo posamezne elemente. Odlaga jih na kup, nato pa prepusti okolju, da se posušijo. Sveža glina vsebuje veliko vode in med sušenjem ta voda izpareva v zrak. Sorazmerno z oddajanjem vode se elementi krčijo, manjšajo, to pa povzroča nestabilnosti, premike in mravljinčenje v sami gomili. Ta surovost, arhaičnost je avtorjev odgovor na prostor, popolnoma zapolnjen s slikovitimi freskami. Kislost silicijeve ilovice v nasičeni glineni gomili tako ustvarja posebno električno napetost napram bazični apneni poslikavi galerije – kot da bi avtor fresk in avtor gomile tekmovala, kdo bo glasnejši in težji. Skoraj popoln horror vacui. ~ Nina Koželj ~ Matej Strojan je absolvent na ALUO, smer Kiparstvo. Med leti 2018–2019 je študiral na finski akademiji Uniarts Helsinki Academy of Fine Arts v Helsinkih. Sodeloval je v skupinskih razstavah in na projektih: 2020 Onesize, Galerija B, Turku, Finska; Povabilo na natečaj za skulpturo Petra Žiwobskega, Ljubljana; Natečaj 2020 Solinarska hiša, Piran; 2019 Dimensions Tomorrow, Razstavni laboratorij, Helsinki, Finska; 2019 How to Survive Kaamos, Space for Free Arts, Helsinki, Finska; 2019 ExExEx, Galerija Tasku, Helsinki, Finska; 2018 Constructed Space, Galerija Tasku, Helsinki, Finska; 2018 kiparska šola Montraker, Vrsar, Hrvaška; 2018 Galerija Janeza Boljke, Kamnik; 2017 Galerija Janeza Boljke, Kamnik; 2016 Tekmovalna umetnost v arhitekturi, Bonn, Nemčija. Material: glina Dimenzije: 1,5 m x 1,5 m
MATEJ STROJAN
666699699689663333.69
9
10
Arhetipi krajin in večdimenzionalnost njihovih predstav in zaznav
SAŠA ROPAČ
Saša Ropač Arhetipi krajin in večdimenzionalnost njihovih predstav in zaznav (2020/2021) Večdimenzionalno delo v prostoru sprva opozori na svojo narativnost. Do osrednjega dela obiskovalca vabijo, ga ob poti do cilja morda celo varujejo, keramične strukture, ki jih avtorica ustvari v času nastajanja osrednjega dela, predstavljajo del procesa. Med njimi najdemo t.i. sfingure, ki so del prvotne zasnove, kozmična jajca, ki ponazarjajo prapočelo, veliki pok, in elemente, ki materializirajo kozmični zvok. Kot antipod uspeli, končni postavitvi stoji neuspeli, razpadajoči kip. Dekonstrukcija je s konstrukcijo v harmoniji, razkroj je del naše narave in vse je del večnega kroženja. Krogotoki formirajo prostorsko postavitev. Prostorska zasnova je krožna, krogotok narave in krogotok človeka sta združena in uporabljata arhetipe človeške narave in narave krajine. Z raziskovanjem arhitipov umetnica odpira interpretacije večdimenzionalnih podob v teksturah, strukturah, v surovem materialu reciklirane industrijske gline, v grafiki in barvnih slojih akvarelov, v različnih oblikah zapisov, kateri se pojavljajo v vzorcih, v arhetipih, kot tudi v prapočelu transcendence duha. Avtorica svoje delo ustvarja v procesu več mesecev. V tem času raziskuje, preverja lastnosti gline, jo spoznava, predvsem pa razmišlja o njeni ponovni uporabi lokalnih surovin iz degradiranih naravnih prostorov, ki jih opazuje že celo življenje. Velika rana na Jelovici (kamnolom Kamna Gorica) ji omogoča pridobivanje kalcitnih kristalov, ki jih reši večne teme, saj gre za stranske produkte materiala, ki se uporablja za gradnjo spodnjega sloja cestišča. Industrijska odpadna glina je donacija podjetja Gorenje Keramika, ki proizvaja keramične ploščice. S temi novimi zgodbami avtorica povezuje družbeni prostor, ki surovine uporablja za infrastrukturo, ter intimni prostor, ki naravne surovine doživlja na svoj način. Skozi industrijsko zgodbo vrača surovine nazaj v naravno stanje. Primarnost materiala, nežgana in neglazirana glina ji to omogočajo, omogočajo ji naracijo vračanja. Osrednjo postavitev gradijo raznoliki elementi, dva med njimi še posebej pomembna tudi kot figure, kipi, ki utelešajo vidno pojavne oblike in prapočela. Sfingure in koralke so polne, keramika pa je prazna, votla. Figure nastopajo kot nasprotje tej votlosti. Avtorica razmišlja o nesnovnih prostorih, nesnovnih nivojih, materiji, ki jo oblikuje njena prostorska postavitev. Kot doktorska študentka krajinske arhitekture v postavitev vnaša koncept krajine in prostora. Krajine in arhetipi niso le zgolj fizično, zaobsegajo umestitve tudi v metafizične prostore in oblike. V kristalih in glini se s pomočjo elementa silicija, ki je nosilec spomina tudi v računalniških enotah, nalagajo informacije. Shranjuje se tudi zvok, ki ga želi umetnica v instalaciji uglasiti. Kozmični zvok, zvok energij je nam neslišen. A pravilno izzvan in pazljivo iskan bo tudi neslišni zvok postal slišen in slišan. ~ Zala Orel ~ Mag. Saša Ropač, u.d.i.k.a, (1976), je diplomirala iz krajinske arhitekture (2001) in magistrirala s temo “Likovna abstrakcija krajinskih vzorcev Slovenije” (2009) na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z načrtovanjem in oblikovanjem prostora, slikarstvom in poezijo. Preko intuitivnih sporočil dostopa do metafizičnih razsežnosti človeka in narave, kar ji predstavlja izzive in raziskave tudi v mediju likovnega upodabljanja. Vpisana je na doktorski študij na Oddelku za krajinsko arhitekturo s temo “Arhetipi krajin in večdimenzionalnost njihovih predstav in zaznav”. Projekt so omogočili: Zavod Carnica, Gorenje Keramika, d.o.o., Uko Kropa, d.o.o., Pichler & Co d.o.o., Gorenjska gradbena družba d.d., Kamnolom Kamna Gorica, Asl, multimedijske storitve, Anže Zupančič s.p., PP13, medijske dejavnosti, Klemen Bohinc s.p., Strojne inštalacije Matjaž Plesničar s.p., MEP d.o.o., Doka Slovenija d.o.o., Zavod Mi vsi povezani so.p., Urška Drofenik s.p., Gramatex d.o.o., Extreme angler – športni ribič, Ana Zupan Balić s.p., Sijajni dizajni, Eva Remškar, s.p., Foto GM, Miran Grohar s.p.r, RESMANARTED d.o.o., Oriflame d.o.o., Trgovina Farbarela, Healing Vibrations, Franci Arh, Peter Ropač, prof. Zoran Gregorič Mentorica: Dr. Petra Černe Oven, ALUO Materiali: glina, zlati lističi, kovano železo, aluminijasta cev, laks, kalcitni kristali Dimenzije: 6 m x 6 m Zahvala: Družini in najbližjim prijateljem ter podjetjem za sodelovanje in delo pri procesu izdelave razstave.
SAŠA ROPAČ
Arhetipi krajin in večdimenzionalnost njihovih predstav in zaznav
11
12
Nemočen
ANA KAVČNIK JAMNIK
Ana Kavčnik Jamnik Nemočen (2019–2021) Grmado ožganega lesa, plastike in keramike najprej zavohamo, nato jo šele zagledamo. Črno od saj in glazur, postavljeno na vrt. Empatija je glavno gonilo za nastanek del Ane Kavčnik Jamnik. Razvijanje umetniške ideje je zapleten proces, ki se največkrat dogaja veliko pred izvedbo samega dela. Nič, kar že od prej ne obstaja v nas, ne moremo ustvariti, saj smo namreč to, kar smo v življenju srečali, videli, vonjali, razmišljali in čutili. Smo to, kar črpamo iz okolice ali pa je okolica ustvarila v nas oziroma iz nas. In zato ne moremo ustvariti nič novega, samo na novo sestavimo fragmente. Ana Kavčnik Jamnik črpa te fragmente iz svojega dela prostovoljne gasilke. V poustvarjeno pogorišče z zažganimi tramovi, vejami, plastičnimi sedeži vstavi keramične skulpture zoglenelih ostankov živali. Oboje namreč v njenem življenju obstaja zaradi vročine – dejanski ostanki gozdnega požara so spretno prepleteni z žgano glino – prvo, ki je uničeno zaradi visokih temperatur in drugo, ki obstaja in obstane zaradi visokih temperatur. Avtorica s tem opozarja na nemoč malih bitij, ki so nemalokrat postranska škoda brezbrižnega človeškega ravnanja - učinek metulja – ko majhen zamah kril lahko na drugem koncu sveta sproži orkan, odvržen cigaret pa uniči neštete živalske domove v gozdu. Vsi ti ostanki požara, saje in keramične zoglenele živali in njihovi ostanki so prožilci žalosti. In žalost je ena od osnovnih sestavin empatije, ki jo kiparka s tem delom poskuša prebuditi v ljudeh. K temu pa pomembno prispeva tudi vonj, saj vonj po ožganem v človeku nagonsko sproži opozorilne znake in s tem adrenalin, in kot pravi avtorica, posledično »gledalec vstopi v tako imenovano nevarno cono, v kateri se sooči s stresnimi situacijami, na podlagi lastnih izkušenj, strahov, predstav, čustev doživi ali podoživi posamezne dogodke«. Ko premagamo prvi odpor ob vonju in se soočimo z ostanki pa v delu odkrijemo tudi male znanilce življenja. Stekleni črvički so znamenje tokokroga, novo življenje na pogorišču. Smrt in rojstvo. Kar je za nekatere konec, je za druge začetek. Instalacija je postavljena zunaj, izpostavljena vremenskim vplivom - vetru in dežju, ki bosta povzročila, da se delci saj in gline spirajo po starem mestnem jedru, prilepijo mimoidočim na podplate, primejo na plašč in odpotujejo z njimi domov. Delčki tragedije, ki potujejo. Tako se bo delo Jamnikove razneslo po celem mestu in skoraj zagotovo še širše po regiji, sledi saj pa bodo na mestu instalacije ostale in opominjale na delo še dolgo po koncu razstave. ~ Nina Koželj ~ Ana Kavčnik Jamnik (1992) je leta 2016 diplomirala s področja kiparstva na Oddelku za likovno pedagogiko UL PEF. Leta 2017 se je udeležila Erasmus+ študijske izmenjave na Akademiji za umetnost in oblikovanje E. Geppert v Wroclawu na Poljskem, Oddelek za keramiko in steklo. Doslej je razstavljala svoja dela v Sloveniji, Latviji, na Kitajskem, Poljskem in Hrvaškem. Leta 2018 je prejela glavno nagrado Ex terra Krško 2018. Trenutno je zaposlena kot tehniški sodelavec na Oddelku za likovno pedagogiko UL PEF. Deluje kot prostovoljna gasilka in prva posredovalka, vpliv tega področja pa se odraža tudi v vsebini njenih del. Materiali: glazirana keramika, ostanki gozdnega požara, kletka, avto sedež, tkanina, opeke, pepel, smola, steklo, plastika Dimenzija: cca. 45 x 90 x 55 cm
ANA KAVČNIK JAMNIK
Nemočen
13
14
wvwwvv
SATYA PENE, AJDA REP, TIMOTEJ ROSC, HANA TAVČAR
Satya Pene, Ajda Rep, Timotej Rosc, Hana Tavčar cave_me (2021) Ni redkost, da umetniki poskušajo združiti nezdružljive materiale, jih pa redko uspejo zares združiti. Štirje študenti, dve študentki tekstila (Ajda Rep in Hana Tavčar) in dva študenta unikatnega oblikovanja (Satya Pene in Timotej Rosc) so soočeni z nalogo, da ustvarijo skupno intervencijo v Galeriji Mahlerca v Layerjevi hiši. V njej morajo združiti svoja znanja o obnašanju tekstila in keramike v novo, smiselno celoto. Tekstil v obliki, kot ga poznamo, ni združljiv s keramiko, razen če je sestavljen iz keramike, še manj pa je združljiv s surovo glino, simbolom krhkosti, trdosti (a ne trdnosti), togosti in krušljivosti – na kratko – splošni nestabilnosti. Zato se zdi delo že v naprej usojeno uničenju. Študentje sledijo materialu in njegovim lastnostim, njihova rešitev naloge je logična. Destrukcija. Celoten prostor oblečejo v tkanino, kot je to počel slaven umetniški par Christo in Jeanne Claude, nato pa ga prepojijo s tekočo glino. Ustvarijo glineno votlino, zatohlo vlažno jamo, v kateri bi bila uporaba maske obvezna, tudi če bi bili leta 2018. S tem ustvarijo nekakšen zeitgeist. Obiskovalci, ki se bodo sprehodili skozi prostor, bodo s svojo hojo in premikanjem povzročili destrukcijo umetniškega dela, povzročili, da bodo okruški gline padali na njihova ramena in lase, jih odnesli s seboj domov, z vsakim odkruškom pa se bodo v ozadju razkrile originalne stenske poslikave v prostoru. Da kosi gline obiskovalcem padajo na glavo, je študentom popolnoma vseeno, da izstopamo iz galerije umazani, prav tako. Votlina je kot maternica ali pa kot želodec, iz njiju nič ne pride čisto, v osnovi smo ustvarjeni, da smo umazani in zamazani ter da nam je zato vseeno. Njihovo votlina, ki ji z naslovom “cave_me” dodajo akcijo, glagol “povotlinjenja” je ultimativna primitivnost, prvotni svet, drug svet, mogoče normalen svet, ki pa je drugje, tu ga ni, saj je ta svet popolnoma nenaraven. Živimo v svetu, ki si ga nihče ne želi in predstavlja takšnega, kot v resnici je, zaprti in utesnjeni. Najbolje, da stopimo v jamo in zadihajmo s polnimi pljuči. ~ Nina Koželj ~ Satya Pene (1995) je podiplomska študentka ALUO, smer Unikatno oblikovanje stekla in keramike. Diplomirala je s področja keramike pod mentorstvom prof. Mirka Bratuše na Pedagoški fakulteti, smer Likovna pedagogika ter v okviru izmenjave raziskovala v mediju porcelana na Kunstuniversität Linz. Trenutno preučuje in povezuje področje keramike z grafiko in tekstilom. Ajda Rep (1996) je podiplomska študentka NTF, smer Oblikovanje tekstilij in oblačil. V letu 2019 je diplomirala s temo upcyclinga ter uporabe recikliranih materialov pri izdelavi tekstilnih izdelkov in igrač za otroke. Ukvarja se tudi z ilustracijo in grafičnim oblikovanjem. Hana Tavčar je magistrska študentka NTF, smer Oblikovanje tekstilij in oblačil. Prvostopenjski študij je zaključila na ALUO, smer Slikarstvo. Izpopolnjevala se je tudi na HSLU v Luzernu, Švici (smer Ilustracija). Svoj študij in raziskovanje usmerja predvsem v oblikovanje tekstila, ustvarja pa tudi na polju risbe in grafike. Timotej Rosc (1998) zaključuje študij na ALUO, smer Unikatno oblikovanje. Do svojega dela pristopa eksperimentalno, raziskuje keramiko, steklo in njune meje, skulpturalni pristop pa združuje z modo in kostumografijo. Kot kostumograf deluje v gledaliških predstavah in filmu. Razstavljal je mdr. na ljubljanskem Trienalu keramike UNICUM 18 in na milanskem trienalu Broken Nature. Študentska umetniška rezidenca Layerjeve hiše: Πr kvadrat x BIEN 2021 Mentorice: prof. Marija Jenko, doc. Kristina Rutar, Nina Koželj
SATYA PENE, AJDA REP, TIMOTEJ ROSC, HANA TAVČAR
cave_me
15
16
Kateremu ogledalu si najbolj podoben?
PIA MRŠEK
Pia Mršek Kateremu ogledalu si najbolj podoben? (2021) Kot vsak človek ima tudi ogledalo svoj karakter. Instalacija je preplet treh različnih karakterjev, ki se povezujejo v vzorec. Odsev nam dovoljuje da vidimo, to kar si dovolimo videti. Mentorica: doc. Kristina Rutar Materiali: keramika, ogledala, les Dimenzija: 200 cm x 200 cm x 5 cm
LANA PASTIRK
Tretje poročilo o stvarjenju
Lana Pastirk Tretje poročilo o stvarjenju (2021) Gledalec zaloti umetnikov intimen prostor, kjer ta poskuša po svoji podobi izdelati lastno fizično različico, ki bi ga v času življenja nadgradila, po smrti nadomestila in tako tudi večno živela. Skozi prikazan scenarij, h kateremu znanstveniki danes že težijo, se avtorica sprašuje o vrednotah današnje družbe, smiselnosti razvoja, za katerega si prizadevamo, in narcistični naravnanosti človeka. Mentorica: doc. Kristina Rutar Materiali: porcelan, mavec, silikon, vosek, lasje Dimenzija: 18,5 cm x 12,5 cm x 8 cm (velikost ene maske)
17
18
SATYA PENE
Žvenket / Intenziteta
Odziv avtorice na destrukcijo Občutek - vprašanje Dogodek, ki je v meni sprožil veliko vprašanj, dvomov in potrdil nekaj prepričanj. Spoštovanje, vrednost in razumevanje. Individualizem, individuum. Jaz, samo jaz. Je sploh še komu mar? Jaz, mi, ti, vi, oni – mi vsi. Umetnost v javnem prostoru. Kaj se sme? Vse in nič. Je vse res postala anarhija – kakšna so pravila? Spoštovanje in sramota.
Satya Pene Žvenket / Intenziteta (2021) Preproste porcelanaste palčke ustvarjajo zvok, ki jih poveže z okoljem in v posamezniku vzbudi pozornost, da mu prisluhne. Instalacijo so neznanci popolnoma uničili v noči med 15. in 16. 4. 2021. Mentorica: doc. Kristina Rutar Materiali: porcelan, žica Dimenzije: 180 porcelanastih palčk povezanih v pare z žico
NATAŠA ILEC KRALJ
Neodtujljivo
Limitation
NIKA HORVAT
Nataša Ilec Kralj Neodtujljivo (2021) Serija Neodtujljivo spremlja avtoričin teoretski in avtobiografski razmislek o konceptu želje, v katerem avtorica raziskuje motivacijo, ki poraja umetniško delo kot objekt-vzrok-želje, in ki jo je v svojem ustvarjanju našla v idealiziranem objektu – pogledu na Kamniško sedlo ter v fascinaciji, ki iz tega pogleda izhaja. Skulptura Kamniškega sedla tako predstavlja odmik iz sicer fotografske prakse, v kateri je avtorici ob poskusu fiksiranja podobe vselej umanjkala tretja prostorska dimenzija. S ponavljanjem oblike, v katero je vnašala zemljo, pridobljeno pod Kamniškim sedlom, posledično pa s propadanjem te oblike, avtorica tematizira približevanje in razpadanje kipov glede na realni objekt in strukturo želje. Serija je ustvarjena v okviru magistrske naloge Umetniško delo kot objekt-vzrok-želje / Neodtujljivo pod mentorstvom prof. dr. Eva Dolar Bahovec, UL FF in doc. Kristina Rutar, UL ALUO. Mentorica: doc. Kristina Rutar Materiali: bela glina (žgana na visoko temp.), zemlja iz vznožja Kamniškega sedla Dimenzija: 8 kipov, od 30 cm x 30 cm x 20 cm do 35 cm x 35 cm x 20 cm (ŠxGxV)
Nika Horvat (No) Limitation (2021) Delo je sestavljeno iz treh posodic s pokrovom, ki predstavljajo svet narave, natančneje drevesa. Vsaka od njih vsebuje forme črne lesne gobe, ki kot v naravi rastejo in se razvijajo po površinah brez vsakršne omejenosti. Te prikazujejo svobodo gibanja, ki nam je bila s pandemijo odvzeta. Mentorica: doc. Kristina Rutar Materiali: vlivna glina, polimerna glina, les Dimenzija: 40 cm x 15 cm x 20 cm
19
20
URŠKA RENDLA
Minljivost
Urška Rendla Minljivost (2019/2020) Delo sestavljajo tri svetila, glazura na njih ponazarja minljivost življenja. Mentorica: doc. Kristina Rutar Material: vlivna glina Dimenzija: 23 cm x 22 cm, 3 kom
Erozija
VERONIKA LAH
Veronika Lah Erozija (2020/2021) Slojeno telo iz nežgane gline visi na prostem, kjer mu vreme pomaga do končne raztopitve, uničenja. Mentorica: doc. Kristina Rutar Materiali: bela in rdeča glina, jeklena žica Dimenzija: 20 cm x 20 cm x 45 cm
RENATO ARNEJČIČ
Prisotnost
Knot
ANASTASIA KRIVOLAPOVA
Anastasia Krivolapova Knot (2020)
Renato Arnejčič Prisotnost (2020) Prisotnost je neskončna in ni vezana na nič. Je odprta, prostorna, tiha in vedno zavedna; osredotočena na nič in kljub temu skladna s celoto svojega okolja. Mentorica: doc. Kristina Rutar Materiali: porcelan , vrvica in tekoča glina Dimenzija: 20 cm x 16 cm x 15 cm
Avtorica v delu povezuje ideji vseprisotnosti keramike v vsakdanjem življenju in teorijo stvarstva, ki predlaga, da smo ljudje ustvarjeni iz gline (Egipt, Kitajska). Delo je vizualizacija človeške poti. S pomočjo jajca, ki simbolizira rodnost, in njegovega odnosa z glino pa v delo dodajaja nivoje mitologije, religije in psihologije. Video projekcija Mentorica: doc. Kristina Rutar Materiali: glina Dimenzija: cca 35 cm x 20 cm x 20 cm
21
22
TIT HOFINGER MIHELIČ
Vrata prihodnosti
Cikel Ž
ANA ŠČUKA
Tit Hofinger Mihelič Vrata prihodnosti (2020/2021) Železna hladna konstrukcija v dialogu s praznim prostorom za njo prikazuje hladno realnost, ki je ne moremo spremeniti, saj prehoda ne moremo odpreti. Keramika kot krhek material sporoča, da moramo trenutek negovati, ter se z njim nežno, spoštujoče ter previdno rokovati, saj ga lahko hitro zlomimo ali zdrobimo, ter ga tako v prihodnosti nimamo več. Sami razbijamo vrata, ki so vstop v našo prihodnost. Mentorica: doc. Kristina Rutar Materiali: betonsko železo in keramika Dimenzija: 190 cm x 85 cm
Ana Ščuka Cikel Ž (2020) Prisotnost je neskončna in ni vezana na nič. Je odprta, prostorna, tiha in vedno zavedna; osredotočena na nič in kljub temu skladna s celoto svojega okolja. Mentorica: doc. Kristina Rutar Material: livna glina, PVC cev, črpalka za goste tekočine, leseno ogrodje za črpalko Dimenzija: 50 cm x 37 cm x 150 cm
23
Marija Jenko, Janko Rožič, Darja Rant, Mateja Golež Igra stolov Umetniška instalacija v javnem prostoru
Foto: Živa Bertoncelj
Glavni trg (pred kranjsko Kostnico) 4. julij 2020 do 14. avgust 2021 Skupina keramičnih pilotov, umetniška interpretacija temeljnih kamnov, (pre)stolov, izhaja iz spomina, ki ga v sebi nosi že sama črna glina, iz katere so piloti narejeni. S svojo igrivo postavitvijo drug nasproti drugega se urbani stoli pridružujejo celostni talni arhitekturi pred steklenim paviljonom nad vhodom v kostnico, prostorom duha. Tlak bogatijo zastekljene okenske odprtine, na katerih se zrcalijo detajli visokih stranskih fasad ulice, zdi se, da se pod njo nadaljuje druga stran življenja mesta – njegov spomin. Zahvala: Siips AD d.o.o., Zavod za gradbeništvo Slovenije, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, podjetje Emo Frite d.o.o. Raziskava je nastala v okviru Projekta št. C3330-19-952043 "Raziskovalci-2.1-ZAG-952043" je sofinancirana s strani Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
24
Skupinska razstava
MEDNARODNA KIPARSKA KOLONIJA MLADIH ČRNOMELJ
Mednarodna kiparska kolonija mladih Črnomelj (MKKMČ) je projekt Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj, ki spodbuja ustvarjalnost učencev zadnje triade OŠ na kiparskem področju. Osnovni koncept kolonije je ustvarjalno druženje ter spoznavanje nadarjenih mladih likovnikov iz Slovenije in šestih bližnjih držav. Mlade kiparje, ki na koloniji v Črnomlju ustvarjajo 2 do 3 dni pri delu vodijo izkušeni mentorji ob podpori asistentov – študentov Likovne pedagogike iz Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Udeležence na kolonijo izbere tričlanska strokovna komisija akademsko izobraženih umetnikov, ki tudi izbere najboljša dela po posameznih delavnicah in skupnega zmagovalca kolonije. Doslej je v letih trajanja projekta med 2008 in 2020 v delavnicah Relief v mavcu, Reliefni mozaik, Mobili, Instalacija, Keramika, Les, Montažna plastika in Siporeks ustvarjalo okrog 600 udeležencev iz 94 slovenskih in 17 tujih osnovnih šol. Pri tem je potrebno poudariti, da je sodelovanje na koloniji za udeležence popolnoma brezplačno. Razstavljalci: Eva Gašperič, Zeno Vallati, Maruša Pajnič, Anastasija Graovac, Žan Ilc, David Brezar, Antonija Roguljić, Teodora Milenković, Jan Barbo, Tilen Mauhar, Vid Črnič, Nuša Štukelj, Lucija Sedlar, Maja Sepaher, Ana Perušek, Renata Ločniškar, Sara Blatnik, Metka Janević, Mirha Mehmedović, Peter Markoli, Tia Renko, David Trontelj, Džina Fortun, Urška Davidovič, Giulia Mertellos, Blaž Pečarič, Nina Helena Basarac, Anita Peršič, Aleksander Kosec, Grega Jezeršek, Anja Cizel
MEDNARODNA KIPARSKA KOLONIJA MLADIH ČRNOMELJ
Skupinska razstava
25
26
Detajl | Arhetipi krajin in večdimenzionalnost njihovih predstav in zaznav
SAŠA ROPAČ
ANA ŠČUKA
Detajl | Cikel Ž
27
28
Detajl | Kateremu ogledalu si najbolj podoben?
PIA MRŠEK
SATYA PENE, AJDA REP, TIMOTEJ ROSC, HANA TAVČAR | Portret rezidentov
cave_me
29
30
D
